Shod vseh Slovanov 21. maja.
V NEDELJO, JI. MAJA SE VRŠI OGROMNA MANIFESTACIJA CLEVELAND SKIH SLOVANOV V GRAYS ARMORY. VSE SLOVANSKE NARODNO-
l 3TI BODEJO NAVZOČ E.
1
I j—V nedeljo, 21. maja je vse-
■	s|pvanski dan v Clevedandu. yfipvani vseh plemen bodejo na-
Kflftopili v Grays Armory,' naj-Wv«čji •clevelan^siki dvorani, da manifestirajo, da so: .prvič, I brr Amerfl^anci, ki ljubijo Zjed.
■	države in so pripravljeni »što-I riti vse za svojo novo domo-
I vino. -Poleg tega pa bodejo I Slovani manifestirali svojo za-I vednost, da so Slovani, in da I ostro in dostojno protestirajo
■	proti ^Nemčiji kot zatiralci slo-m vanskega rodu. Vse slovanske
■	organizacije, društva in zaveli di se snidejo 21. maja v Grays H Armory. Vsa češka društva
■	pridejo korporativno, .poljska
■	društva so obljubila udeležbo, I ruska druištva bodejo, navzoča, I vsa slovaška druživa, hrvat-I wa društva ^jrez izjeme, stb-
■	ika društva bodejo tam vsa, in I [gotovo pri "talko svečanositni
■/pri lik j ne smejo manjkati Slo-i ventd. Mb ram o jih na <t©m fho-.
■	du videti na tisoč in tisoč! <Dvo I rana ima prostora s sedeži in
■	/stojišči za 9000 opeb. Kar je I j slovanskega mora rsti dan na
■	krov^ pokazati se med'Aimeri-I Iranc^ deako moteni smo) Nem-I ci irhajo qgromne shode, silno l akirajo na iždajahki način I pntiti Ameriki, pokažimo pa mi
Slovani, da sijio lojalni Ameri-Iflci, ki želimo svojim bra-Hn Slovanom v stari domovi-m svobode izpod suženjskega flarma (Nemcev. Vstopnina na ■diod je 25 centov, kateri de-|«ar se upotrebi za politični l lfonid sorazmerno za jtrgoslo-f Jvanski Odbor. Vstopnice se do-
■	fbijo ipri posameznih članijh Ju-■■goslovanskega Sokola, ali pa
[■pri vstopu v dvorano. Sloveniji ci, mi ne bodemo tzadnji! Mi I |i moramo priti v obilnem števi-IJ lu na ta shod. Masa naroda se
■	mora pokazati db vseh takih I /prilikah, da vodo drugi ljudje,
■Wo smo in kaj zahtevamo. Pro-
■	igram shoda priobčimo drugi
■	teden.
■V —-'Zadnji čas, da plačate rail Čune za plin je do četrtka, ti. „ I maja do 10. ure dopoldne.
■	i—Kot ismo poročali, je The I Qeveland Railway Oo. poviša*- <
■	la svojim delavcem plačo, ki ■ I bo iznašala $532.000 v dvdh' le- j
■	tih. Seveda bi vsakdo hvalil ta-■MLlcompanijo, ki talko "mar- <
■d" skrbi zia svoje delavce, j Efflttla vedite, da kompanije ne j ■store ničesar 'zastonj za delav- j ■ce. {Nlelodo bo moral plačati teh «
■	$532.000, in komipanija gotovo
■	ne. Pri pondeljkovi seji mest- ,
I nega zbora je prišla na vrsto (
I zahteva ikompanije, 'ki prosi od ]
I mestnega zbora, da se dovoli ,
I kompaniji devet desetink cen-
k|| več za miljo vožhje, kot je
K sedaf dovoljeno. Kaj to pome- j
I) ni? To pomeni, da bo kompa- ^
I nija več potrošila za operiranje .
I izeleznice, tore i bo imela več v .. . « ♦ « \ ■fitroskov in vožnja se bo po- .
■	(dražila. Lj<udje„ delavci,, bode- J lijo plačali, to, kar se je delavcem 1
■	dovolilo. Koinpanija bo dobila Ijpribližno $600.000 več na leto, ''
■	'delavci pa samo $532.000. Kdo I
■	ima profit?	c 1;—3. maja se je vršilo aboro- }
| ;vanje društev v Collinwooodu 1 ■lin Nottinghamu glede Narod-IfiiegaJDama v Collinwoodu, I If Glavna debata je bila, Ik je ibo s IMa'l Dom? Glasovalo se je in j ■ižid je bil, da se Dom postavi t KM'- -sredini naselbine, oziraje se k
■	na Slovence na južni kot na ;p ■Neverni strani, in tudi na Slo- c ■Verice v Nottghamu. Dom se a
■	b<y torej postavil v bližini E. ii KiŽz. ceste in Walterloo Rd. Na- n Eislje se je debatiralo glede p Eraruženja društev in enako- ž ■»ravnosti. Skoro vsa collin- p ■a-<xxl^ka društva, oziroma za- v
■topniki so bili navzoči. Nekaj n ■društev je rzostalo, jpa se upa, d I da *e prihodnjič pridružijo. Po- d I jasnila se d«be pri «1. F. Inti- s
bar, 15712 Waterloo Rid. Cast 1. zavednim coMinwoodskim ro-1- j »kom!
j- —Binkova velika dvorana je a dobila jaiko krasen zastor pri gledališkem odru. Na zaslonu 1. je naslikan naš kinč slovenski >- — Blejsko jezero v vsej svoji h krasoti. To delo je domačega o umetnika, g. Josipa Likarja, L- katerega ameriški Slovenci ne a cenimo dovolj po njegovi zrno-
0	žnosti. Kdor vidi kolorit zasto-ra in se razume na umetnost,
e mora priznati, da je v resnici h okusno delo. Sivi Mamgart'tam s zadaj za Blejskim jezerom ver-a no stra&i dragoceni slovenski a zaikladi, in naslikan je talko nar >, ravno, da se zamislimo v čase, I* Jko smo se mudili okoli njega. -(Priznanje Ličarju na njego-
-	vi wm-etnos%i!
1	—Volite za predsednika. V ii našem listu pobite listek* kjer
-	si lahko izberete svpjega kandž-^ data,-ki vaim bi bil po volji za 3 predsednika. Naredite ^krii pred 1 imenom in »pošljite v naš urad, £ Vsak sk>venaki državljan bi 1 moral voliti.
—Umrl je v Emergency bol-" nršnici rojak Frank R-utar, star 5 33 let, in sicer poxnukah, kate-] re je dofbil na scrap jardu na 1 55. cesiti pri deflu- Truplo se na-" haja na 5027 St. Clair ave. Po-" greb v četrtek ■zjtrtraj. Ranjki " je foil član dr. Baraga, doma* iz 1 Zajgradca. V1 Ameriki 12 let. 1 Pokoj mu!
" V iNewburgn jeumrla Jo-' sipina Kuhelj, stara 33 let. U-" mrla je ob rojstvu hčerke. Po-" greb> matere in hčeilce se je ' vrši! v pondeljek. Tu zapušča 1 sestro, soproga in 3 otroke. ; —Starišem Pogačar v Col- ' ' linwoodu je umrla 6 mesečna " hčerka Antonija. INJaše sožialjeJ 5 —Poročili iso se: Josip Sed-1 lak, 2t let in Mlary Rudel, 17 > let.. Frank Sterlekar, 28 let in ; Fanny Grimzek, 21 let. Bilo ' srečno l
—Seja podružriice Slovenske Lige je v torek, 16. maja, v Gr-dinovi dvorani. Vsak član Slo- i venske Lige v Clevelandu, mo- 1 ra biti navzoč, in vsak mora plačati svojo letnino, kdor tega dosed a j Že ni storil. Stvar izvanredne važnosti bode na vrsti. Kdor je ddber ameriški državljan, naj <bo tudi član Lige., Slovenska Liga danes bolje napreduje kot kdaj prej. Ne s kričanjem po listih, ampak ( s tihim, notranjim delom!
—Silna nevihta, ki je zbruh-nila na Lake Superior je pogoltnila cleveland&i • parnik S. R. ® Kirby. Bojijo se, da je vseh 20 ^ mornarjev utonilo.	^
—(Republikanski kandidat za 2 guvernerja je «edajni guver- , ner Frank Willis. Na demo- r ikratični stran^ bo skušal doseči guvernersko mesto bivši gru>- r verner Cox, toda kakor se ouje j je spor v demofcratičnih.vrstah > in bo proti Coxu nastopil dru- j 'gi kandidait, tudi demokrat, i •bivši guverner Harmon. Ed. I B. Haserodt, dosedajni couftty i clerk, ki je Ibil že dvakrat 7.vo j ljen, je izopetni kandidat za istb mesto.	p
—Frank iLausche, isin Mrs. ^ Frances Lausche, ki ima go- v stino na 6121 St. Clair ave. se t je podal komaj pred dobrimi ^ tremi tedni v Duluth, Minn, 11 kjer je iprevizel dobro sllužbo s pri ondotni basebal organiza- d ciji, in že^so polni hvale o njem j! ameriški listi. Veliki duluths^ci d in drugi listi prinašajo sUko * našega Franka, kot najbolj us- j< pesnega igralca v zapadnih dr- 1( žavah. Torej tudi na športnem si poljti prispeva slovenska ele- k vefend'ska naselbina, da se širi k njen glas med ameriškim naro- b dom, m sSoverrski zastopnik n dobrega športa je Frank Lau- 6 sche. '	b
AMERIŠKA NOTA IN
NEMŠKA POLITIKA.
PREDSEDNIK WILSON1 JE POSLAL KRATKO NOTO NEMČIJI, V KATERI NAMIGAVA NEMČIJI, DA SE NE SME VTIKATI V AMERIŠKE RAZMERE.
Washington, 9. maja. Pred-je sednik Wilson je poslal kratko ri noto 'Nemčiji kot v odgovor na zadnjo nemško noto. Predsed-ki nik Wilson sprejme nemško »ji noto kot zadovoljivo, toda še fa enkrat svari Nemčijo, naj se a. drž* dane besede, in nadalje o-čita Nemčiji, da se nikakor ne sme utikati v politične razme-re Zjed. držav.
Ameriška nota Nemčiji. c> IPresednik je poslal sledečo 111 noto Nemčiji: Nota nemške r" vlade je "bila skrtmo preitudira-^ na od1 ameriške vlade. S po-^ sefbnim zadovoljstvom bilježi-c' mo, da je nemška rvlada oblju^ a- »bila, da bo -v bodoče vodila voj-no po priznanih mednarodnih pravilih, karso Z j edin jene dr-• žave vecl^o zahtevale. Ves čas jf 0^4. februar i j a, 1915, odkar je nSnska vlada izdala povelje za :a submarine, se je vlada Zjed. d držav trudila, da mirnim po-tom reši to zadevo.
Amerika zahteva red.
Mi sprejemamo izjavo nem->ške vlade, da bo slednja pre-tr nehala s svojo su'bmarinsko mModo (bojevanja, katera me-* toda je dosedaj toliko časa gro-žila razdreti dobre odnošaje med' Nemčijo ip Ameriko, in C1 Zjedinjene drižave bodejo z vso z natančnostjo gledale, da se te nove obljube spolnujejo.
^ Wemčija se ne more utikati v r.	ameriške zadeve
h Vlada Zjed. držav vidf po* e trebno naglasiti, «da. nova od-a redba nemške vlade glede sub-marinov nima nobenega vzro-kk se cikati v diplomatična a pogajanja Zjed. držav s kater-I rokoli evropsko vlado, četudi I- nemška vlada v svojem odgo-
^ Cymric torpediran.
e	_
-	Nemci so torpedirsli angleško
-	municijsko ladijo Cymric na a potu iz New Yorka v angleško pristanišče.
r i
' Queestown, 9. maja. Parnik Cymric je bil torpediran pfo 5. [ zjutraj v ponideljelk. Poroča se, da se je vzdržal na površjtir in ■ da plove iproti nekemu irskemu pristanišču.
London, 9. maja. White Star : proge parnik Cymric je bil <tor-" pediran od nekega nemškega 1 ) §u'bmarina, ko je vozil iz New Yorka v Anglijo. Cymric je 1 zapustil newyorsko pristanišče 3 ' 29. aprila. Na parniku ni bilo 1 " ndbenih potnikov.	m
Cymric je bil velikanski par- i ■ nik, ki je nosil 13.000 ton teže, j in je ibil mnogo let v službi 1 White Star proge, ko je vozil < potnike <med Anglijo in tAmeri- ; ko ter med drugimi pristanišči. 1 Parnik je bil 5185 čevljev, dolig j in 64 čevljev globok. INIarejen 1 je bila leta.1898 v Belfasten.
New York, 8. maja. Ko je 1 parnik Cymric zapustil New t York, 29. aprila je imel na kro- j vu kakih 100 mož, izmed ika- 1 terih ni bil nlliiče Amerikanec. 2 Parnik Cymric je bil popOlno- i[ ma natlačen z vojnimi potreb- a ščinami. Kolikor se je moglo c pognati, se je na krovu naha- r jalo sledeče: 101 zaboj pušk in c drugega enakega orožja, 590 t zabojev nabojev, 11.049 zabo-j^v praznih krogel j, ki niso bi- l le še napolnjene z eksplozivno r snovjo, 8.900 zabojev manjših t krogelj, 400 zabojev raznih delov za zrakoplove, 400 kosov bodeče, Ižice, 81 zabojev vlačil- f nlh strojev, 20 zabojev topov, <3 6 zafoojev bajotoetoV, 6700 za- 6
bojev drugih vojnih potrebščin, r
■
d- voru namiguje. In da ne bo co nesporazuma med nemško in 1a ameriško vlado, tem potom a-d- merilka vlada izjavlja, da nem-:o ška vlada nima pravice misliti le in še manj dogovarjati se z a-se meriško vlado, da 'bo slednja :> sledila nasvetom nemšike vla-le d*e v svojih pogajanjih s tuji-e- mi vladami. Nemčija ne more delati nobenih predpisov Zjed. dVžiavam. Odgovornost1 v tej :o točki je edino na ramalh Nemce čije.
Nov spor gr6d.
V najzadnejši ameriški noti je torej nemški vladi jasno po-vodano, da bo ameriška vlada j- naredila nemško vlado strogo h odigovorno, če se nemška vlada r" ne (bo držala svoje obljube. In ker je nemška vlada dala za le .pogoj spremembo načina sub-:a marinskega boja, da se tudi i- Angleži rdvnajo pomednarod-nih določilih, je ameriška vlada. odgovorila Nemčiji, da se Nemčija ne sme brigati, kaj počne Anglija, kajti kadai* go--- vori Amerika z Nemčijo, govo-0 ri samo z njo, kar pa ima govo-riti »Amerika z Anglijo, to je >- absolutno amerištka zadeva, e Vsalc nadaljni nemški izgovor n *bo ikratkomalo zavrnjen, in če o se Nemčija ne poda, nastane e nov spor.
Dela, ne pa obljube.
v S tem, da je Wilson sprejel nemško noto, se je zanesel na > nemška vlado, <fa bo resnici
1- to storila, kar v noti obljubuje. )- Wiilson pravi, da bo pričako->- val dejstev,ne pa praznih be-a sod. In ena sama kršitev od r- nemške vlade bo povzročila, li da se prekini diplomatično raz->- merje z Zjed. državami.
. Vojaške postave.
0	Med senatom in poslansko a zbornico je nastal nesporazum koliko vojaštva naj imajo Zjed. države.
v
k Washington, 8; maja. Danes i, je prišel pred poslansko zbor-nico predlog senartne- Cornice,
1	<ta se vojaštvo Zjed. držav po-
-	množi -za 250.000 mož.
Med demokrati v zbornici r se je najprvo pojavilo nespora-
-	zumljenje, da namreč zbornica
1 ne too glasovala za toliko vo- < / jaš-tva.
: .'Zbornica poslancev je že en-: krat glasovala, da na; bo mi-) rovna moč vojaške sile Zjed. ; •držiav 140.000 mož, d očim je
-	senat sprejel predlog, naj ima-, jo Zjedinjene države 250.000
i mož močno armado v mirnih j 1 -časih. Glede vojne sik se je v
■	zbornici vnel hud boj. Koneč- ! . no je bil predlog za 250.00 vo- \
*	jakov odklonjen z 221 glasovi 1 proti 142.
- Washington, 9. maja. Senat-: nj odbor, ki se je včeraj posve- ! r toval, ali naj potrdi nominaci- j jo Louis D. Brandeisa za vr- .
■	hovnega sodnika, se ni mogel zjediniti. Predsecfnik Wilson je '
■	pisal pismo senatnemu'odboru, |
■	v katerem pravi, da je Bran- ^
•	deisa imenoval zaito sodnikom najvišje sodnije, ker je prepri- -čan, da je vreden mož. Seuar^
1 torji se zato bojijo Brandeisa, ker je kapitalistom trn v peti, ker-jih je mnogo preganjal in razkrinkal njih. sleparske me- r toidke. 1	c
-o--r
—Rojstvo slovenskih otrok! 11 Starisi Alic na St. Clair ave. so * dobili dečka, Stariši Udovič na s 6i, cesti deklico, stariši Vider d na 47. cesiti dečJkat	<1
Vojaštvo mobilizira
l* Predsednik Wilson je odredil, da se pošlje narodna garda treh držav na meksikansko
E	mei°-
)0 Washington, 9. maja. Pred-in sednik Wilson je danes pokli-a. cal vso narodno gardo države Tejtas, New Mexico in Arizo-ti no v službo. Vojaštvo se mora a. oglasiti takoj, da zavaruje meja jo Zj$d. držav. Nadalje je voj-ni tajnik Bakas poslal na mejo dva nadaljna polka infanterije. -e Proglas vojnega tajnika. ^ Washington, 9. maja. Vojni • tajnik iBaker je izdal sledeči 1_ razglas: Nasilje mdksikanskih drilavljanov v našem Bi(g Bend distriktu dokaz,uje, da ,mora-t. mo biti skrajno previdni ha meksikanski meji. Zato je ^ predsednik Wilson poklical mi-a iiicijo držav A^rizona, <X'ew Me-xico in Texas v službovanje in a naročil tej narodni gardi, da se n mora postaviti v« službo gene-a rala Funstona, ki bo odkazal J" narodni, gardi službovanje ob ] meji. Poleg tega sta bila poslana dva nadaljna polka red-ne armade na mejo in ukreni-le so se vse druge odredbe, (ki bodejo zasigiurale varnost aine-
>	riikega prebivalstva na mek-
>	sikaruski meji.
Meksikanci in Amerika. e San Antonio, Tex., 9. maja. x' Vel^ sto melcsikan^kih bandi->r tov je včeraj prodrlo na ame-e riško ozemlje, v bližini Mara-e thona, Tex., kjer so pobili štiri ameriške državljane in osem so.jih odpeljali s seboj. Neki si Amerikanec, ki je ušel Mekai-a kanqem, se je izjavil, da so foanditje izagrozili, da 'bodejo t. neprestano napadali ameriško >- ozemljem morili prebivalce, 5- kajti oni so pristaši Ville, d Svarilo Amerikancem.
El Paso, 9. maja. Sem se po-£- roča, da je ame/ilka vlada potom svojih zastopnikov posvarila vse ameriške državljane, ki se nahajajo v Meksiki, da odidelo iz 'Meksike čimprej ko mogoče. Ptlgajanja, ki se vršijo med! ameriškimi oblastmi in me<l meksikanskim vojnim ministrom so^e mahoma razbila. Ne ve se, kaj pride, toda toliko je gotovo, da Amerika svari svoje državljane, naj odidejo čimprej iz Meksike, ker je pričakovati najhujšega.
s Vse vojaštvo v Meksiko.
Washington, 9. maja. Pred-sednik Wilson je bil v posve-" tovanju danes z več člani kongresa in z raznimi generali, i Vojni tajnik Balker se je mudil
-	več kot eno uro pri^ijem. Kofli-a kor se da posneti iz novic, na-
-	meravajo Zjed. države poslati v Meksiko čimveč vojaštva, da
-	se erfkrat naredi mir. če bo
-	mogoče v kratkem v Mleksiki , 70.000 ameriških vojakov.
a
Carranza nasproten Z. D.
j 'Mexico City, 9. maja. Urad-j no se tu naznanja, da meksi-, kanska vlada ne bo več dopiu-^ stila, da Zjed; drjave pošljejo nadaljno vojaštvo v Meksiko^ . Vse novice in vsa sporočila, da se je meksikanška vlada pobotala z ameriško, so brez po- ' t^la^e. General Carranza se je ( izjavil, da četutdi so meksi- 1 " kanski banditje napadli ameri- 1 ' ške naselbine, da to ne daje !
Zjed1. državam povoda, da 'bi 1 ! poslale še več vojaštva v Mek- ^ ' siko. Ako bi Zjed'. države pove- \ čale svojo posadko v Meksiki, 5 1 tedaj pridejo v močno navskri- *
ižie z meksilkansko vlado. '
' ' <
.....O ""' 1 1 '	F
I
—'Ko je policija udrla v stanovanje A. Cohena na E- 39. cesti, je našla pri <njem dina-
mit. Zagovarjati se bo moral	a
na kriminalnem sodišču radi-	]
tega. Sodnik Stevens pfc, ki bo	r
sodil, je prepovedal prinesti	1
dinamit na sodnijo, v strahu,	{
da ne bi eksplodiral	2
Novice iz evropskega bojišča.
NEMCI PRI VBRDUNU PONOVNO NASKAKUJBJO FRANCOSKE POSTOJANKE, TODA SO BIH KR. VAVO ODBITI. RUSKI EX-VOJNI MINISTER SU-. HOMLINOV PRIJET.
Angleški submarin ni zgubljen.
London, 9. maja. Nemško j. poročilo, da je bil angleški rC submarin E-31 torpediran od j. nemških tonpedovk in potop-■a ljen, ni resnično. Angleška ad-miraliteta je izdala sledeče .u-j_ radno naznanila: Nemško spo-(0 ročilo, da je bil torpediran nas e. submarin E-31 ni resnično. Do-tični sufbmarin se je nepoškodo-u van vrnil v svoje pristanišče. M
^ Avstrija se zagovarja.
d Washington, 9. maja. Av-" strijstka vlada je poslala odgo-a vor na ameriško noto glede tor-e pedlranja ruske ladije Impera-tor. Avstrija pravi v svojem odgovoru, da ni hotela tor.pe-n dirarti Imperatorja, pač pa je c poveljnik avstrijskega submari-l~ na dal dvakrat ustreliti v sva-rilo na rusko ladijo, in ker ni " pristala,' je ustrelil tretjič na ladijo. Ranjenci na nuski ladi-!" ji, da so bili baje od avatrijske-ga zdravnika na su<bmarinu ob-C1 vezani, in da je avstrijski su>b-marin pozneje peljal pOškodo-c" vano ladij© s sefooj, toda jo je opustil na morju, ko se je približal neki druigi parnik. Ker pa amerisfka vlada nobeni avstrijski izjavi ne vrjame, bo sama preiskala, kako se je vsa
J" stvar izvršila. 1-
n Avstrijci hvalijo nemško noto.
JDunaj, 8. maja. Avstrijsko i" časopisje skoro brez izjeme 0 hvali nemško noto in upa, da 0 nastane dobro razmerje med
0 Nemčijo in Ameriko. Vendar !» pravi avstrijsko časopisje, da je Nemčija preveč obljubila Ameriki. Nekateri avstrijski H časopisi po se izjavljajo, da H ima predsednik Wilson prav, l" iker zahteva dostojno bojeva-nje.
a	«
0	Francosko mnenje.
{Pariz, 9. maja. Skoro vse ii fracosko časopisje je mnenja, n da 'je storjen zadnji korak med i- Nemčijo in Ameriko. Dasi je a francosko časopisje mnenja, a da je Nemčija privolila Ameri-
-	ki skoro vse, vendar ise priča-r kuje, da nastane neljubo razmerje med Ajmeriko in Nem-
' čijo, ker Nemčija ima zahrbtne misli pri svojih obljubah.
-	Rusko mnenje o nemški noti
Petrotgrad, 9. maja. Rusko
•	časopisje zasmehuje nemštko
*	noto in pravi, da so iNIemci zopet pokazali Amerikancem, da
" jih nadkriljujejo v diplomaciji.
1	I<usko časopisje je mnenja, da 1 nemška nota nima nobene vre-? dnosti. Nemčija labko stokrat 1 obljubi Ameriki spremenitev
submarinske (metode, toda kljub temu bo forpedirala par-. nike naprej toliko časa, da . zbruhne vojna med Nemčijo in . Ameriko.
Razžaljeni kapitan.
Ponižano, Italija, 9. maja. ' Kapitan Bettolo, član neke plemenite rimiske rodbine, je , danes v napadto ljubosumnosti . ubil svojo ženo in storil samo-. mor. Kapitan -Bettolo si je , »prosil dovoljenje, da sme za-I pus>titi fronto in obiskati dom. . Bil je ljubosumen na župnika , Giacomo Serra. Ko je prišel v župnišče, je tam ustrelil drugega -dulhovna, ki je baje imel o-praviti z njegovo ženo, namreč duhovna Nicola Richetti. Po storjenem činu je ustrelil Še samega sebe.
Nemška armada'v Aziji
London, 9. maja. Nemška j armada pod1 vodstvom genera- < la Sandersa^e dospela v Smir- 1 no v Aziji. S seboj je pripeljan ] la mnogo avstrijskih tedkih to- 1 pov. Ta armada je namenjena 1 za pomoč Turicam.	1
a. Transport z Rusi potopljen.
o 'Berolin, 9. maja. V Sredo-ki1 zemskem morju je bila potop-d ljena neka angleška ladija, na
>	kateri se je nahajalo 600 Ru-1- sov, ki so bili tran&portirani* v 1- Francijo. Nekaj na krovu tran-)- športa jih je bilo rešenih. Iz 1s Pariza ali Londona se ne po-
>	roča, če je to resnica.
Petain ni več poveljnik Verduna.
(Pariz, 8. maja. General Ro-r- bert Nivelle je bil imenovan za )- vrhovnega poveljnika franco-r- ske armade, ki brani Verdun. 1- General Petain, dosedajni po-n veljnik, je bil imenovan -za vr-|hovnega poveljnika francoske e armade, ki se nahaja med Ver-i- dunom in Soissons, kjer pričah 1- kujejo Francozi, da b<*lejo ii Nemcji v kratkem času z vio a silo napadli. Splošno se sma-i- tra, da je bil general Petain povišan v slulžtoi.
*	Suhomlinov prijet.
^ London, 8. maja. Ruska po-€ licija je udrla v stanovanje ru-skega vojnega ministra Suho-■T mlinova in ga aretirala. Bivši J- ruski vojni minister Suhomli-o nov je odgovoren, da je bila
*	ruska armada tako slabo pripravljena na boj in da so razni špekuilantje, ki so zakladali ru-
>" sko armado, strahovito golju-
0	fali rusko vlado. Pri iSiuhomli-e novu so dobili mnogo važnih
*	dokumentov.
r Belgijska zmaga v Afriki
a Pariz, 9. m^ja. Belgijske če-a te so 19. aprila zavzele več
ci nemških pozicij pri Shangugu a in prepodife nemške čete proti t, Kivi jezeru, V vroči bitiki so 1- (Belgijci zajeli 225 Nemcev. Vse nemške kolonije so sedaj v rokah zaveznikov.
e Nemci zapodeni nazaj
i, Parrz, 9. maja. Po strašnem d bombardiranju francoskih po-e zicij na hržbu ^t. 304 so skuiali 1, Nemci z infanterijskrm napa-i- dom, da zavzamejo Franco-t- zom to važno postojanko. Voj-ni urad naznanja, da se je na-1- (pad |N?emceM popdfrioma po-k nesrečil. Francoski napad je pognal Nemce iz vseh pozattij, katere so dosedaj * osvojili.
^ ; Rusko uradno poročilo.
j IPetrograd, 9. maja. iNaša ar-r tilerrja pri Ilukstu je zažgala a nemško taborišče, in Nemci ni-j( ti gasiti niso mogli radi nepre-a stanega streljanja naših topov. . Na ostalflh točkah so Nemci t sitrahovito bombaiidirali na»še { postojanke. V Galiciji, juino
1	otd Zebrova so nase čete pregnale sovralžnika ij< njegovih
l ultrjenih točk. V 'Črnem morju x je turška križarka Breslau včeraj bombardirala mesto Eu-patoria, kjer se rtahajajo naši ranjenci, ki iščejo, zdravja.
Laško uradno poročilo.
Rim, 9. maja. Močan odde-; lek naših zrakoplovov je vče-1 (raj pripljul nad dolino jreke Adiže in bombardiral Mattar-' relo in Callano, kjer bo se zbirale avstrijske čete. Na celi ' fronti pred Tridentom avstrij-1 sko topništvo razvija jako živahen boj. Na več krajih so Avstrijci nameravali napasti naše postojanke, pa so 'bili po-
: vsod odbiti.
>
1 Anglija gradi Zeppeline.
London, 9. maja. Finančni tajnik McNamara od angleške vlade se je u<lal danes v parlamentu »n povedal, da gradi 'Anglija večje število ogromnih zrakoplovov, ki bodejo napadali^ nemška mesta. Koliko teh -zrakoplovov se gradi in . 1 kakšnega obsega bodejo, je seveda angleška tajnost.
^^^miiM^V^W^t^K, SREDO IN PETEK.
~~	NAROČNINA: W
Za AmtriKp - £2-30 /a CW</. po poitf £3.00 JZa. Etfropo	VosamiMtta JmttKf* - 3a
Vm pUuns, dspi.l la d«ar naj w ps*lUa,n»: "CleT«land.ks Ameftka".
«11» ST. CLAIR AVE. N. B.. CLEVELAND, OHIO ...
EDWARD KAUSH. Publisher._ LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.___
Read by 25.000 Slovenians (Krainers) m the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only.
TELEPHONE CUY. PWFNCETQN 189__
Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, Okk9 under the Act of March 3rtj 1879.__ ^
No. 55. Wed. May, zo. 19x6. 35S555SSS55SS5522S5S	1
Ameriškim Slovencem!
•	»j
Govoril Slovencem v Clevelandu dne 28. aprila, 1916	(
dr. Niko Zupanič.	(
1
Dragi moji Slovenci, velecenjene gospe in spoštovani gos-podje:	j
Najprej (se zahvaljujem vam, Slovenci, iz mesta Clevelanda, • da ste settdeležHi -današnjega shoda v talko obilem številu in me } prišli poslušat; drugič se zahvaljujem vodistvu tukajšne podrui- 4 nice "Slovenske Lige" iza ljubeznjivost, da me je .pozvala kot { govornika na današnji večer. Ko me je vam, unožje elevelandski, ^ •predstavil g, L. J. Pire, predsednik današnjega zlbora, vam je povedal, da sem »posebni odposlanec Jugoslovanskega Odbora v j Londonu z misijo, da vidim, kaj delajo naši ameriški Slovenci . v tej usodepolni dobi, (kri odloči tudi bodbenost našega naroda. • Taiko se vam nudi prilika, da'slišite na usta svojeigia ožjega rojaka, (kaj dela JugoslovaniSki Odbor v Londonu, in kaj je njegov | cilj. Jaz vam hočem povedati golo resnico brez vsakih ovinkov, , da bodete obveščeni o najvažnejših korakih, ki so storjeni o ci- ( lju osvobodenja Slovencev, iz prvega vira. iVa temelju tega ra- r zodetja bodete videli, kako dobro je žaorila naša slovenska stvar, r a na drugi strani se vam odpro oči in izprevideli> bodete vso go- , njo proti nam Ikot lažnjivo in neutemeljeno od stranij ljudij, ki j v svoji omejenosti ali ne razumejo pomembnosti sedajnega ča-sa, ali pa 'so pokvarjeni in plačani, ter store za denar vse, kar se r jim naloži od izvestne strani, četudi vedo, da to pelje naš narod r v gotovo nacijonalno smrt.	L
Zares delajo zastopnici Slovencev v Jugoslovanskem Od* t boru v Londonu, podpirani z nasvetom ostalih odlborskihi cla- r nov, kakor najbolje umejo in znajo, in mnogo je storjeno za na-šo mater Slovenijo v .političnem in diplomatičnecn pogledu., ali dragi moji mocžje elevelandski, treba je slišati tudi glas naroda, r glas množice, v kojega imenu nastopamo pri evropskih zavezni-kih in njih vladah. Treba je, dia prihaja v odločilnih trenutkih ^ glais iz naroda k nam, ki vas zastopamo, na drugi strani pa je -zdpet potrdbno, da ste nam vi resonančno tlo, na katerem bi n odmevali naiši sklepi in naši manifesti, ko govorimo v imenu t/ Slovencev. Gospoda moja, če se trije možje, (ki vas zastopamo • na političnem trgiu Evrope, 'trudimo in se žrtvujemo do skraj-nosti za narod, ipotem mislim, da bi moral tudi en in ppl milijo- (] na naroda, vsaj nekaj storiti, kakor v moralnem, tako tudi v ma- n terijalnem ozira. In prepričan sem, da bi naša stara domovina, n naša mati Slovenija, glasno in šumno odobravala korake, ki so jj jih storili njeni sastopniki od začetka vojne do danes; toda slo* j. venska reva v stari domovini tega ne more narediti, ker je zasužnjena, ker je potfačena od nemške more. Mi dobro vemo, da (| naša mati domovina solznih očes nemo odobrava naše korake, j. izmed vislic in slovenske lipe v zeleni nadebudni odeji. Slovmi-ja danes molče govori. Ali evropska javnost, evropski politični n trg, zahteva jasnega glasu, odločnega glasu. In kdo naj zasto-pa bolno in žalostno mater, ako ne njena hči? Kdo naj govori v n imenu stare domovine ob Soči, Savi in Kolpi, ako ne njena hči n — Ameriška Slovenija! Amerikanski Slovenci, Še nikdar niste v imeli in tudi ne bodete irfieli tolikega pomena za mater Sloveni- ^ jo, za njeno dobro ali žalostno usodo, kakor ravno sedaj.	„
In kakor prava in dk>ba hči ne odreče pomoči svoji dobri ^ materi, če jo je zadela nesreča, tako je tudi moralna dolžnost *' Amerlkanske Slovenije, da .pomore svoji materi ob iSavi, da se zavzame £a njo in da jo podpira v vsakem oziru. Takega akta ^ 'ne bi pozabila zgodovina, ampak ga zapisala v pohvalo kot blago- ^ rodno dtelo, dočim bi v< nasprotnem slučaju brezbrižnost in ne-mornost zalvilježila v svojo črno krijigo propadlih narodov. Vse v ' to vedoč, sem nameraval priti k vam v Ameriko že lansko leto () meseca maja — torej pred letom dnij — potem Iko sta prispela ^ iz stare domovine v odbor dr. Gustav Gregorin in g. idr. Bogomil Vošnjak. Todla izostal sem radi- dvefa vzrokov. Prvo sem bil1 žalosten, ker sem slišal o amerikanskih. Slovencih slabe glase: da so malomarni v narodnem oziru, da jih ni prebudil niti oni : najsilnejši potres narodov, kar jih,pomni zgodovina, da niso ni- r česar storili, a se manj žrtvovali za rešitev domovine, nasproti y pa, da so slabo razpoloženi \za oni bratski narod; ki je povzdignil -j tudi slovenslko trobojnico in ki preliva kri tudi za osvobodenje Slovencev! Še več: Slišal .sem glasove, da je stopil dober <lel yi amerikanskih Slovencev pod zastavo črnih mož, koji zagovarja- r. jo in veličajo naše stoletne zatiralce in preganjalce, koji hvalijo avstro-nemške vampirje, ki sesajo naše živlejnske moči in ugodno živijo od žuljev slovenskega kmeta. To pa, moji Slovenci, znači ~ zaničevati svoj lastni rod, kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. In iko sem slišal o tej nevrjetni (perverznosti1, ki menda izvira v zakrknjenosti srca, Jbilo mi je srce žalostno, 'silno žalostno. Premislite, dragi rojaki, kako ulogo bi imeli v zgodovini, in s kakšnim obrazom bi stali pred njenim sodnjim stolom, če bi se bila vojna končala pred pol letom, ali pa preti enim mese-cem* in bi bili ostali skrižanih rok vzpričo teh velikanskih do- st god'kov, ko bi se bile za veke odločile usode naše Slovenije?! č< Ce bi bila Slovenija osvobojena, vi ne bi imeli pravice, da delite iv 7 njo to veselje, ker ne bi bili za to ničesar storili, če bi pa fcila pj propala, to se pravi, če bi bila ostala zasužnjena, v sklopu A v- vi strije, vam bi vest očitala žive dnij pregrehe neusmiljenja in tr- či dosrčnosti, in nesrečna mati Slovenija bi gledala s- prezirom in tc ogorčenjem na svojo neplemenito hčer onstran Atlantskega O- m feana.	ja
Drugi vzrok, d'a nislem prišel že lansko leto, je bil ta, ker gi vam nisem hotel govoriti o propadu Avstrije irr osvoboditvi Slo- di vencev izpod nemškega jarma tako dolgo", dokler nisem imel po- at polne logične garancije za zmago zaveznikov in padca Nemcev, o< brež katerega se seveda ne da za mas ničesar storiti. Za svojo st osebo sem ibil sicer prepričan, »da bodejo Nemci na kraju kraja ja tepeni, tudi v tistih dneh, ko je padla \faršava v njih roke, in ko al so združeni LVemci, Avstrijanci, Mažari, Eulgari in Turki poga- pc žili Srbijo. Ravno one nesrečne dnij mi je najasneje (prihajala vz pred oči slika nemškega zmaja, kako se je zvalil v prah, in kako "sc
= ljiva, ponavljam iTenkit, nepremagljiva radi svoji veUkStTfn neizmerne prostornosti Neizmernost ruske pokrajin* je v sta-rem veku pogoltnila Perzijance, v srednjem veku Mongole, v ° novem veku Švede ter silovitega Napoleona,, in, tako mi Boga, kmalu bodo grizli tudi osorni in podivjam Nemci črno rusko prst!
iZato se ne bojte ničesar in >slobodno dihnite, ker krvavi - dnevi pred francosko trdnjavo Verdun značiijo preokret v tej ve-. liki vojni, preokret v korist Slovanov in njihovih zaveznikov. Da, VeTdun je bila za Nemice trda čelj-ust, na kteri so si polomili svoje zobe. Nemške zguJbe pred Verdunom znacijo «a Svabe : in Avstrijance ipočetek konca njihove moči in glorije. Tega dogodka sem počakal in sem prišel k vam v Ameriko, da ne bi imeli niti najmanjše sumnje, da vas mislim zapeljati na tenek
■	led.	, ...
Da, Nemci morda še dobe eno ali več bitk, ali vse to jim ni-
■	česar rte bo pomagalo, ker oni se bližjo sigurnemu propadu; tolikokrat zmagati, pa nazadnje v«se«no zgtufbiti, to je sicer za Nemce žalostno, toda upravičeno.
Dragi moji Slovenci, ne zamerite mi, če vam odkrito povem, da ste zelo malo krepostni in cefdnostni, ali da Ibom ibolj .pravičen, velim vam, da je d6ber del vas amerikanskih" Slovencev podvržen grehu, da se je ipregrešil v dbmovinski zadevi se-danjeiga časa. Da, dra^gi moji, vi ste grešniki, če upoštevamo to, kar je učil Sokrat štiristo let pred Kristom^ Sokrat eden naj-plemenitejših modrijanov sveta. Sokrat je namreč učil, da je krepost vednost in znanje in obrnjeno, da je neznanje greh. Da, ' če bi vedeli, na čem je najšadomovina v teh burnih dnevih, kaka nevarnost ji preti in kaj je za njo tteba storiti, vi bi bili sami od sebe skočili na noge, pdbrigali se za njo in jo reševali, kakor mornarji ladijo ob hudi uri. Zato <mi bodi naloga današnjega ve- ' 1 čera, da vam razocfenein, kako stališče imajo Slovenci med' okol-nimi narodi, kaj nas uči domača zgodbvina, kakšno je naše razmerje do najfoližnjih nam bratov Hrvatov in .Srbov, in kaj je storil Jugoslovanski Odbor v Londonu za naše dobro in za našo rešitev. (Klici: Živijo Jugoslovanski Odbor!)
iDa bi se mogli do ddbrega o vsem pomeniti in da bi vam bilo vse jasno, zato bi potrebovali več časa nego nam ga je cjd-merjenega dlanašnji večer, in jaz bi moral biti bolj'ši govornik, da vam stvar ne postane nezanimiva, ter 1)iti pesniško navdahnjen, da najdem izraze dostojne iskrenih in globokih čus.tey za našo veliko in skupno jugoslovansko stvar. Gospoda moja, jugoslovansko vprašanje razumeti ni tako lahko, ali zato se je tre- . ha tim več (potruditi za razumevanje, na drugi strani pa imeti zaupanje za one, iki so vzeli v roke krmilo na ladiji naše domovine. Ne glejte torej na zunanjost mojega govora, na njegovo u-metno obliko, ker mi nismo prišli sem, da se zabavamo, ampak da se pogovorimo o resnih zadevah naše Slovenije. In ko bode- j te šli domov po končanem govoru, ne primerjajte me z drugimi govorniki, ki ste jih slišali pred menoj, če je to ali ono bolj i uganil, ali če jo je "bolj fest'' povedal, ampak razmišljajte resno i in dostojno o položaju na Še domovine. Saj niti Bismarck, ust v a- < ri tel j novega nemškega cesarstva ni bil jbogve kak govornik in i mnogi državni poslanci so ga prekosili na besedi, in vendar so bili idotični sladkobesedneži mali lju*dje, dočim je imenovani dr- 1 žavnik izvršil gagantska dela. Pogovorimo se torej lepo po do- 1 mače in operimo greti neznanja, db se nam ne zapro vrata vraj. ; znanja in moči. Ker iznanje pomeni moč! (iKlici: Tako je! Živi- ] jo!)	1
Mnoge stvari vam seveda tudi ne morem in ne smem pove- ] dati, ker me veže tajnost Odborovih sej ali pa dana beseda raz- < nim evropskimi politikom in diplomatom. »Ko bode vojna končana in ustvarjena naša jutgoslovanska država, tedaj bomo naredi- 1 li mesto od naroda zhranhn možem, in tako svobodni bcfclemo 1 lahko marsikaj povedali o našem delu in naših dotživljajih.
Predno pa začnem z razodevanjem tvarine, dovolite mi, i| dragi poslušalci, da izrečem nekoliko pozdravov, ki naj bodo 1 izliv iskrenega sočustvovanja in dobrih set.	^
Najprej kličem vam, Cleveland'ski Slovenci, ki ste sedaj 1 mojii poslušalci: Bog vas živi! Jaz si štejem v posebno srečo, da , imam £voj prvi govor v Ameriki, ravno pred! vami, možje! Vaša < naselbina predstavlja namreč tretje slovensko mesto v obče: j Trst, Ljubljana, Cleveland t To pomeni mmoigo tza mene, da ste vi prva in največja slovenska kolonija v Ameriki, ker če prido- 5 bim vas, če me razumete vi, potem stoji ugodno jugoslovanska j .stvar tudi pri drugih ameriških Slovenci/h. Jaz sam sem iprepri- s čan, da'se bodemo razumeli! Jaz namreč predpostavljam, d'a : ima največje slovensko mesto v Ameriki tudi največ inteligent- j nega i-n razumnega sveta, ki more razumeti tudi težje probleme, [ kakor je ravno jugoslovanski problem. Jaz predpostavljam, da [ je slovenski Cleveland mozek in srce amerikansko-slovenskega : organizma in cfa iz vaše sredine izhajajo misli in ideje k drugim j naselbinam. Vi ste mi, Slovenči elevelandski, naredili z vašim i obilnim obiskom radost in veselje, za kar sem vam zelo hvale- :
-m* ~	«
zen.
, Objednem sprejmite tudi pozdrave Jugoslovanskega Odbo- : ta v Londonu, ki mi jih posebno naročil pred1 mojim odhodom : njegov predsednik dr. Anton T limbic (klici1: Živijo Trumbič!) \ mož redkega značaja in redkih sposobnosti. Vi mu svobodno [ kličete 'živijo, iker on se zavzema z isto vnemo za Slovence, ka- | kar za naše brate llrvate in Srlbe, in mi je bil od vseh odborovfh : članov najbolj .pri roki, kosem še sam v izaČetku zastopal slo- : venske zemlje. Izročila sta vam tpozidrave še druga dva gospoda,, : zelo velika in plemenit«* gospoda, toda o njima <bo pozneje govo- = ra, pa jih zato ne imenujem sedaj.	• ;
(»Dalje prihodnjič.)
._. -	7"- ' - --Z - ..	'	■
Zakaj Nemci pri Verdunu ne zmagajo.
Skušnja današnje vojne v strelnih, jarkih je dokazala, da če ima .poveljnik kpneentrira-ho moštvo in topove, da z napadom vselej lahko prebije prvo sovražnikovo obrambeno črto in prodre do druge. Teski topniški ogenj skoro popolnima zasuje prve vrste strelne jarke,' in naredi objednem o-gromno škodo na strelne jarke druge vrste. Kadar začne teška artilerija bruhati iz vseh krajev ogenj na prve in druge vrste strelne jarke, so branilci teh jarkov skoro brez moči. Tu so ali ubiti ali pa se zatečejo v podzemeljske prostore, ki so varni pred bombami, kjer pa so ali zajeti ali pa ubiti od' in-
fanterijskega napada, ki navadno vselej sledi bombardiranju.
1
IN& ta način so Nemci dobi<-li zmago pri Ypres v aprilu, 1915, s pomočjo artilerije in strupeni'h plinov. Angleži so .ravno tako dobili .zmago pri Xeue Jphapelle, pri Loose, in zvd^crni uspehom tudi Francozi v Champagne. Toda kakor hitro se napadalci približajo bretjtj obrambeni črti, tedaj so brez pomoči svoje teške artilerije. ki se ne more dovolj hitro pomikati za njimi, in izpostavljeni to smrtonosnemu og- -j nju sovražnikove laMke in te- j ške baterije. Medtem so pa tu>- j di trpeli velike materijalne zgu- j be, in prva furija napaida je j minula. Možje postanejo trud- j ni, morala vojakov oslabša, ker i so zgube vedno težje.
Na drugi strani pa napade-' j
tr ma^la, ki je napadena, ne more
1, hitro poslati rezerve ali artile-
3 rijo na točko, tki je oigrozena, kajti če se razerve in artileri-i j a prehitro odpošlje na gotovo
-	mesto, lahko pridejo na nanpač-. no mesto, kajti sovražnik se
-	mnogokrat zaleti navidez z vso
-	silo. na gj>tovo točko, medtem
-	pa zbere na drugi točki še več i vojaštva, in dočim branilec mi-c sli na prvo točko, prodira sovražnik na drug!. Pomnite, da
-	predno so Nemci napadli Ver-; dun, so napadali v Artois in i Champagne z jako močnimi silami.
Toda ko je za gotovo dotg-j nano, da je napad namenjen
-	gotovi točki, .začno branilci
-	zJbirati rezerve. Napadeni je , zgubil prvo obrambeno črto,
-	mogoče drugo, toda ima tretjo i obrambeno črto, in dočim se , napadalec trudi, da pripelje l bližje svojo artilerijo, pokliče [ napadani rezerve, tki prihajajo. • Za posameznimi strelnimi jarki vzdiržiujejo Nemci in Francozi cele armade. Francozi imenujejo te armade "armade potresa", in te armade so namenjene; da se pošljejo na ogroženo točko, če so Francozi napadeni, in na točko napada, če so Francozi v ofenzivi.
V	strelnih jarkih se nahaja 1 dovolj moštva, da odbije prvi napad, za vsako prvo potrebo. V strelnih jarkih Verduna in okolice sta bila dva armadna jtfbora, in dve diviziji v rezervi, vsega skupaj kakih 120.000 mož. Njih edina naloga je bi^- , la, da vzdržijo fronto, da se ne | prebije sovražnik do glavne bojne črte, dokler ne pridejo rezerve na pomoč. Nemogoče ; je, da bi čete, ki se nahajajo v strePnib jarkih vzdržale sovraž- , niko v napad. Njih naloga Je le, da zadržujejo sovražnika, < dokler ne pridejo dovolj moč- 1 ne rezerve, dokler ne pride sve- j ža armada. Ravno tako so de- . lale, nemške armade lansko le- i tojneseca septembra v Ohlam- i ^aigne, in ravno na ta način so < se obnašale francoske čete pred 1 Verdunom meseca februarija, j ko je prrhrumel nad nje prvi j nemški napad.	v 1
V	Artoisu in Champagne so j bili Francozi lansko leto čudo- I vito hitro uspešni. Ravno tako 1 Angleži lansko leto, ko so za- 1 vzeli 'Loos in so se ibližali Len- | su. Francozi so napredovali I dve ali tri milje na dolgi fron- ] ti. Toda prvi dobički so bili i
r»	1	■ LM	. XT J
e Ravno tako je bilo pn Verd<u-
>	nu, Nemci so v prvih dnevih
-	nekiaj dosegli, toda takoj po-
-	tem s© se hipoma ustavili. In e še tega ne bi dosegli, kar so, če
-	bi francoska vojaška uprava ,, takoj prve dnij napada skleni-
-	la braniti Verdun.
3 Ali kratko povedano: Nemci so zbrali na fronti pri Verdunu ; ogromne množine topov, več-
>	je število kot iso jih imeli ob J reki Dunajec, kjer so porazili : Ruse, večje množine, kot so " jih imeli Francozi pri svoji " (kampanji v Champagne, na-1 padali so na ožji fronti, in tako " se jim je posrečilp v silnih sun-1 kih prodreti skozi prvo in dru-
*	go francosko črto. Prišli so celo do forta Douaumont, ki je
*	najbolj oddaljen od verdunskiih 1 utrdb, in kakor hitro so Nem-i ci imeli fort Douaumont, so ; mislili, da dobijo cel Verdom.
. (Toda v terii trenutku so na-' leteli na francoske rezerve, na
-	armado 'generala fPetaina, na 1 armado 'generala Cafitelnau," in ! vsa nemška sila je bila prisiljena počivati. Pri svojihi napadih in napredovanjih so (Nfemci tr-
' dili, da so ujeli 39.000 Francozov, čemur pa Francozi oporekajo. Toda v bitki v Charrtpag-
*	ne so Frauoozi dobili 30.000 neranjenih nemških ujetnikov, torej bi bilo skoro vrjetno, da, so Nemci v resnici v ibojih pred Verdunom zajeli dosedaj 39.-000 ujetnikov.	„
V prvilli dnevih bitke so bile francoske zgube jako velike, mogoče večje kakor nemške, Ravno. tako. so bile nemške zgube v Chdmpagne večje/kot francoske. Toda pozneje, ko so dospele na /bojišče francoske baterije, francoske rezerve, so »bile nemške zgube strašne, m Francozi računajo te nemške zigulbe na 250.000 oseb. Zgube Nemcev, ko so napadali silno močno utrjene postojanke Francozov, ki so streljali s tisočerimi strojnimi puškami in" topovi, so morale biti ogromne, kajti Nemci so napadali v sklenjenih kolonah. Slišal sem govoriti artilerijske v častnike, ki so piravili, da jim je,postalo slabo, ko so videli to tstrašno klanje, in ti francoski častniki so bili veterani v vojni! Vsak francoski vojak, s katerwn sem govoril, mi je pripovedoval, da je povsodi 'hodil po nemških truplih. Klanje nemških vojakov je bilo silovito, in prav rad vrjamem, da je v operacijah ( pred; Verdunom bilo ubitih in teško ranjenih, če ne 250.000, pa vsaj 200.000 Nemcev. Kar se tiče francoskih zgub, so
' A 1	!
katere zgube so pa* nastale vj^J
činoma vse v prvih dn«iM| nemškega napaida. KAKO JE BIL VERDUN 1 RESEN.
Prvotno je ibil Verdlun rešen fl rajdi poguma in udanosti onih 1 čet, ki so bile v prvih strelnih,! jarkih, katere čete so vjsdržalej napade. Te čete so s,polnile svojo polno dolžnost; držlale črto, dokler niso prišle rezerve.
Glavna stvar pa je bila pri- • pravljenost. Francozi so že mnogo mesecev pred febnuari-jem vedeli, da pridejo Nemci 1 enkrat nad Verdun. Raditegal so vojaške oblasti naprosile civilno oblast, naj izpeljejo do-« bro železnito v Venlun, česar\ pa civilne oblasti niso naredile. Kot sem omenil že prej, 4o imeli' Francozi na razpolago«^ eno saimo ozkotirno železnic® po kateri niso mogli druize^« voziti kot ranjence v bolnišni-1 co.
Toda vojaiške oblasti niso I mirovale. Mesece pred napa-1 dom na VeTdun so spoznale 1 nevarnost, ki preti Verdumu. I Vojaška oblast je dala torej I graditi močno, široko cesto I old St. Dizierja in Bar-el-Duc I do Verduna. Že tedaj obstoje- J ča cesta se je razširila dvakrat 1 do trikrat šitrje, na gotovih toč-B k ah so naredili postaje in var-1 nostne signale, ,in Verdlun je I bil zvezan, z ostalo Francijo 1 po krasni poti, do katere niso I mogle seči nemške kroglie. I General Herr, ki je Ibil te<faj I poveljnik Verduna, je iz>dela|LJ čudovit in silen sistem za moV torski transport.
In ko so Nemci udarili na I Verdun, tedaj je bilo treba 1 molbilizirati motorne transpor- I te. in v nevrjetno kratkem ča-il su se je dvignilo tisoče in tiso-il če teh motorni^ vozov proti | Verdunu. (Prihajali so * ii St. I Dizierja v Venduin, ravno po I oni ipoti, po kateri sem Midi I jaz prišel. Več kot ipetdeeet I milj na dolgo nisi videl na siti druzega kot teško obloiifl avtomobile. In kakšen, red 9 vladal! Nobene zamiude, nobfl benega prekinjenja. Na etl strani so vozili materijal v Veri dun, teško obloženi, nakar s<fl v okolici Verduna materija! izf k>žili, in se vračali po dirugil strani nazaj .po nove tovore.« Ves čas nisem videl ene sam« zamude. Le tupasem, mogoče! enkrat na dan, sem videl, kako I se je kak avtomobil polomil. I Toda hitro so ga zvrnili v ja~ 1 rek ob cesti, in transport je šel ] naprej. V vsaki vasi so bile poA I staje »a poprave, toda motorji j
Dalje na tretji strani.
JVox)i model strojepu
OLIVER/
IU »mmdmrJ H4h Wrifrr
KUPITE GA SEDAJ!
Da triumf strojepiaa je iu.
Pravkar je izšel -— prišel je leta prej, predno so eksperti ;to pričakovali. Izdelovalci so se trudili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Oliver je zopet # zmagal kot je zmagal tedaj, ko je prišel prvi Oliver strojepis na trg. Nobenega strojepisa ni na svetu kot Oliver št. 9. Pritisk gum/bov na stroj je tako lahak, da mačka s tačicami lahko pregiba gumbe.	_____
POZOR!	SVARILO.
Vw novosti, ki Jih dobite pri Oliver stro-	Ta brilljauitnl novi Oliver strojepi« m
Jepfsu bo .kontrolirane od OUverja. Celo nail	prodaja po starih oenah. Ne velja nič več kot
prejtol modeli, kakor eo bili slavni v istih da-	drugi modeli, ki so danes le starinski si h, nI so Imeli dvojuega pritiska za spremem- On dočim so nove Iznajdbe pri tem stroOe-
i>o črk.	pisu dragocene, pa smo olajtell konstrukcijo,
Vsa kontrola 84 črk In znakov je v malem	kljub temu, da smo • tem sami ivičall sebd
prstu desne ln leve roke. In vse te črke in	atroAke.
snake pišete z 24 gumbi, najmanj kar Jih je	Sklenite takoj, da dobite ta strojepis, .pred-
sploh n,a kakem strojepisu.	no potroAlte kaik dolar za drug stroj. Ce Ima-
Plsol vseh strojev lahko nemudoma plAe-	te kak drug s^ojepis, bodete gotovo radovedni,
jo tudi na Oliv er in fllcer hitro ln lahko.	kako se dela s tem strojeptsom.
17 CENTOV NA DAN.
Pomnite, da popolnoma novi št. 9. Oliver strojepis je največje vrednosti v strojepisu. Ima vse naše posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen predelovalec, dvojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko v drveh barva'h im vse druge iznajdbe.
Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj vsakomur za 17 centov na dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko dobi ta strojepis, najboljšega sestava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, kakor želite.
DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNILA
in bodite eden izmed prvih, ki se seznanijo s tem krasnim stroj'em. (Prepričajte se, zakaj skoro vsakdo najraje ima Oliver. Pošljite nam dopisnico. Nič se vam ni treba zavezati. Nam je v največje veselje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi.
THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Prtspect Am., (Mud, Ohio
Vi lahko dobite Oliver v najem za 3 mesece za $4.00^
r .	»
so vozili in vozili naprej in na- 1 prej, noč in dan.
Na ta način je ibilo mogoče francoskemu vojaškemu poveljniku, da je v primeroma vtkražfkem času dobil 250.000 svetih mož na bojišče, nešte-vilne topove, teške in lalhlke, 1 storeljiva na tisoče in tisoče ton. Ves natančni sistem' prehranit-ve armade, zakladanja s stre-ljivom, se je vršil s pomočjo : teh motornih transportov. V vsaki vasi so bili nastavljeni 1 -ipolidsti, ki so dajali znamenja in dirigirali pot šoferjem. Vse : <se mi je zdelo kot velikanski * hudournik «kot proffrffet z motor- -1 ji. 1 " Tekom te vojne se je večino-mo govorilo, kako so Nemci ! iznajdljivi, kako so pripravlj<j- i nt in kako znajo vsako stvar | sebi v korist obrniti. Toda Mor je videl to neskončno procesijo, te tisoče, da desettisoče mo- < tornih voz, ki so bili nekje zbrani, nekje naloženi, brez za- 1 mude, brez težav, mobilizirani, , 4cr so vozili tako redovito (kakor ] eksptresni vlaki, ta mora misliti, da ne zna samo Nemčija ■dfclati čudežev. Za ta krasni transportacijski .sistem je bil odgovoren gienerad Herr^ ipr- , votni poveljnik Verduna.
Kose je pričel napad na Verdun, )e bil general Herr poveljnik v Verdu mi. Toda skoro ( preko noči je bil odstavljen, in na njegovo mesto je prišel general Petain, mpogo mlajši general; General Herr raditejga ni bil užaljen. Delal je za republiko. Lotil se je tr an sport a-cijskega sistema, katerega je čudovito fino izpeljal-
MORALNA VREDNOST.
Naj sedaj- še kraflko oitoenim moralno vre<d*nost, kot posledico brambe Verduna. Vsa'k ' Francoz je vedel, da je obrani- i ba Vendtina obupna stvar. Pol Firancije je bilo prepričane, da se Verdun ne bo branil, kajti , žrtve brambe bi bile večje kot , vrednost Verduna. IPomnite tudi, da se Francozi nikdar ne zmotijo, kakor se zmotijo Angleži, ko računajo na vrednost , in moč Nemcev. Cela Francija je ibifct prepričana, da bodejo (Nfemci zastavili vse svoje sile, da <fobijo Verdtm. Toda Vending ni bil vzet, in slkoro z vso gotovostjo se lahko trtii, da Veid-un ne bo vzet. Francozi so imeli dva meseca časa, da se pripravijo, in ves ta Čas so Nemca akoro mirovali. Nemčije je rrskirala preveč na Verdun. Nemčija je enaka gam-blerjta, flci riskira vse na eno točko. S.padcem Verduna je Nemčija računala, da zlomi po- < gum francoske armade in. vojske. Toda danes se čuti vsa Frantdja 'živahna, prerojena, Verdiun ni padel. Francoz is« rz^veda, da ima enako moč kot Nemec, da če se krepko posta-1 vi v hran, da laihko podire vse /nemške načrte.
»Francozi danes govorijo.: Prepustili smo Nemcem tri milje zemlje, toda to zemljo so Nemci plačala z 200,000 žrtva- ■ mi, tokla kajzer le ni prišel v Verdun- Pariz, Nancy. Calais, Verdun, to so mesta, ikatera bi Nemci radi vzeli, toda vsa so še v naših rokah. Na vsak način bodejo še poskušali, toda dobili bodejo še večje rogove, (kot so jih dobili dosedaj.
Se enkrat moram ponoviti: Bili so možje, ki so rešili Verdiun, in ne zidov je. Fort i pri Verdunu so prazni, trdnjava Verdun sama na sebi nimatveč vrednosti Ikot podrta trdnjava Liege. Eklina zmaga Nemcev bi bila, če mogli iprodreti skozi francosko obramben© črto. Toda general Petain je preskrbel, da se to ne more zgoditi.
Bitka pri Verdunu je bila bitka moralnega pomena. (NJemčija se je borila, da zlomi francoski pogum, toda enkrat se je strahovito zaračunala. Nemčija je namesto zlomila, poživila francoski duih, in to je pravi pomen bitke pri Verdunu. Francozi danes drže zastavo zma<ge pri Veddiunu, in to je silnega po-; mena za Francože. Pripravljeni so vztrajati do zadnjega moža. ' -o-
h skrbi za sinove je v Budimpešti ustrelil tovarnar Quittner svojo ženo in sebe. Njegovi trije sinovi so namreč v vojni in eden je V isibskem vjet-
katera se je vršila dne 30. aprila
1916, v pisarni ^ vrh. urada,
Predsednik John Gornik ot-vori sejo ob 9,30 tfop. pozdravi navzoče odbornike.
Citanje imen odbornikov, navzoči so vsi izven F. M. Jaklič.
Cirta se zapisnik: zadnje seje 26. marca in se sprejme.
jPlrečita se pismo dinufttva Miir, št. 10, v katerem vabijo vrh. odbornike, da bi <se vdele-žili banketa 30. aprila qb 7. zvečer v Plutovi dvorani. Sklene' se, da se nekaj odbornikov vide-leži banketa.
Br, taljnik predloži pismo od State of Ohio Insurance Dep't itz Columbus, O., da so prejeli poročilo Zveze za loto 1915.
'Na dlrugo prošnjo rojaka Primož šulna, ibi»vše|ga člana društva Napredni Slovenci, št. S, se sktfene, da on zamore pristopiti le v posmrtninski razred in v nobeden bolniški oddelek.
iPlrekiloži se zadeva c. 658 F. L. društva Danica, št. 11, katera se nahaja s potnim listom v (Primero, Colo., in j<? dne 29. dlec. 1915 porodila in bila bolna) dO 20. marca, 19x6. ,
Se sklene, da v smislu točke 73 se ji do 3. febr. 1.1. ne izplača pcxdJpona za porod. N za dobo od' 3. febr. do 20. marca, mora ona (predložiti zdravniško spričevalo, nalkar ise j i« 'bode podpora izplačala.
Vrh. zdravnik poroča o bofl-ni članici c. 1517 J. R- društva Danica, št. 11 in se ji bolniška podpora naikaže.
Predloži se zadeva c. 585 J. L drpštva Clev. Slovencii, št. 14, da ni bil nad 7 dVii bolan, se mu je podlpora v smislu točke 75 odklonila.
Predloži se že v drugič prošnja za sprejem v Zvezo prosilca J. S., kateri želi pristopiti k dru&fvu Slovan, »t. 3. Se sklene, d'a se na podlagi izjave vith. zdravnika prošnja odkloni.
Fipačni odbor predloži potrebne listine iza posojilo $1.-500 na Homesidle allotment št. 2 in št, 82-83-84 in 581 v Cleveland, O., aa dobo enega leta po 6%.
Br. tajnik poroča, je dobil od notarja Dr. Karo4 Šchimdin-ger iz Ljubljane pooblastilo od sestre Mary Oblak, pokojnega John Sahlesinger, umrl 6. dec. 1915 član društva Slovan, št. 3. da so bile listine v«fe v rediu in potrjene od ameriškega konzula na Dunaju, ter da se je potoni banke Clev. Trust Co. poslala posmrtnina v znesku $300 ali av. veljave 2.350 K prej omenjeni.
Br. ta'jnik poroča, da je vzel v najem spodnjo stransko veliko dvorano za konvencijo pri John Grdina.	» ■
C. 626 L. J. od društva Svob Sloverike, št. 2. jej bode s 10. majem, t. 1. potekla1 prva celotna bolniška podlpora za dobo 6 mesecev. Omenjena boleha na jet »ki .
Razpisano nagrado za vpis 10 novili članov je za mesec m are dobila sestra Genovefa Supan, od društva sv. Ane, št. 4-
Društva, katera so že prejela iz vrh. urad!a krogi! j ice za volitev oziroma za glasovanje iprri spiejemui novih udov, bodejo od sedaj naprej za vsake novo naročene ksrogljice morala plačatj iz društvene blagajne v slučaju, dia društvo krog-Ijice izgubi. ■.
Predložen je račun za popravo ženskih znakov v moške v zneslku $5.04. Račun se odobri.
Za prihodnjo odborovo sej& se določi idan 28. maja ob 9.30 zjutraj, f ' <
Zaključek seje ob n. uri diap.
, Fr. Hudovernik, tajnik.
1
o	*
«
Tristo milijard vojnih stroškov. "Pall Mall Gazette" je izračunal, da bo dosegla skupna svota vojnih izdatkov za vse bojujoče ^e države koncem leta 191167 znesek 300 milijard.
Prepovedana knjiga. Zander-ski "Narodni List" javlja, da je šolska oblast ulkazala, odstraniti iz vseh učiteljskih in dijaških knjižnic znani roman Evgena iKumičiča: "Urota 'Zri-njsfco-FranJcopandca."
Že sopet eden! Zaprli «0 v
6juklfim(peštil liferamta govedi za armado Maksa Deutscha, ker je seveda goljufal.
Kruh v Zadru je postal slabši, a dražji. Kruh se peče iz dveh tretjin pšenične in ene tretjine koruzne moke. 'Dalmatinski listi tožijo, da je romunska koruza slaba. -...... f____
Vaš lastni dom!
Najboljša prilika, da pridete po ceni do svojega lastnega doma. Kupite si lot 40x150. čevljev. Cena $180 in več Plača se na obroke ali pa takoj. The Clark Manchester Co.
Prodaja zemljišč in lotov.
'Za vse podrobnosti se obrnite na zastopnika: John Kova-ct£, iq6o E. 6 i at St.. Cleveland, Ohio. /	(57)
Front soba se odda v najem za dva fžtnta, samo za spat. 1H81 E.^Soth St. t	(36)
Dobro ohranjeno pohištvo se proda po nizki ceni. Vse skupaj aH na kose. 1406 E. 33rd St
Kje je Anton I&ltazar? Naj se oglasi na 1181 E. 60th St.
Hiše in loti naprodaj.
Jaz imam nekaj hiš, ki so ravnokar bile izdelane. Lahko jih dobite po nizki ceni in na lahke obroke. Imam tudi nekaj hiš naprodaj, katere lahko kupite, da imate le $200 gotovine, ostalo pa kot rent. Urad1 je odprt tudi v nedeljo do 5.30 popoldne.
M. F. INTIHAR,
157 ia Waterlo Rd. St. Clair Collin wood kara (56)
Kje sta Karol Musar in Anton Kranjc, doma iz Radeč. Morata biti nekje v Cleveland^. Za nju bi rad pozvedel nekdo iz Radeč. Oglasita naj se pri Jos. Birk, gostilna, 6006 St. Olair ave.	(56)
Jako dobro delo dobi slovensko dekle ali žena za hišna Opravila. Mora znati tudi kuhati. Oglasite se takoj pri R. B. ©ill, 7f 5 Garfield Bldg. (56)
Se dobro počuti.'
tMrs. Elizabeth Jakob je bila precej bolna, slab želodec, prebava slaba, zahajala je na stran samo vsake 4-5 dni. In ko ni več vedela, kaj bi naredi' la, je naročila Trinerjevo ameriško grenko vino in sedaj pravi : "In pišem vam, da vam naznanim, da se dobro »počutim po tem krasnem zdravihi. »Počutila sem se boljšo, kakor hitro sem ga pričela rabiti. Elizabeth Jakob, Bok 58, Alicia, ■Miclhi" Večina naših boleznij ima svoj izvor v želodcu. Kakor hitro se prikaže kak nered, ne čakajte, ampak naročite takoj Trinerjevo ameriško grenko vino, ki bo odstranilo vzrok vaših boleznij, in počutili se bodete kakor nove. Po lekarnah. Cena $l.oo. Jos. Tri-ner, izdelovalec, 1333*39 So.
Ashland ave. Chicago, 111. * *
Vsakdo hvali Trinerjev liniment, ki ga je poskusil. Jako dober za napetje, udarce,bolesti v mišicah. Cena. 25 in 50c, po posti 35 in 60 centov.'
Pozor, Barberton, O.
Naznanjamo oenjenim naročnikom v Barberton, O. da je naiš tamojšni zastopnik MR. JOHlNi BALANT, 436 — 1st St. ki je popolnoma opravičen pq-birafi naročnino, oglase in tiskovine za naš list. On je pošten in se vselej lahko z zaupanjem obrnete na njega.
Uprava "Clev. Amerike".
NE ČAKAJTE!
Gospodarji, ne čakajte, da bi se barva pocenila, pač pa bc še dražja, takoj na dfelo in hiše barvati, hiša mora biti vedr no v dobrem stanju, ako ni, potem se godi škoda, jaz imam vsakovrstne fine barve, ki sc jamčene, naj se rabijo zuna; ali znotraj. Barva obstoji 5 lel in se sme omivati. Kupite vselej dobro barvo in si prihranit« denar. Imamo tudi vse teko čine,- ki spadajo k temu. Imarr tudi nekaj barve, ki jo proda jam poceni in sicer 75c igalona ki je dobra za hleve, ograje ir enake naprave.
ANTON GRDINA, trgovec.
• • .»	,1
s
naznanilo.
Cenjenemu občinstvu in slav-\im društvom l Kot že omenje-io, da priredi dr. Glas Cleve-andskih Delavcev št. 9. SDZ /escflico spojeno z banketom, ia nedeljo, 28. maja, t L« v >fchwalbovi dvorani na 61311 5t. Clair ajve. ob priliki razvit-a in blagoslovljen j a nove dru-itvene zastave. UUjudno nazna-ijamo, da se dobijo vstopnice ca banket pri sledečih rojakih n trgovcih: John Gornik, Franks iLausohe, Anton Grdina, Lawrence iPetkovšek, Mike Ja-ovec, Andy Kranjc, John Skirf-;a, Jos. Modfic, Frank Mla'ko-/ec, Henty Zalokar, Josip Žele, John Cimperman, in pri vseh Iruištvenih bratih.
■May 26)	Odbor.
Dielo dobijo moški!
Takoj dobijo delo možje za navadna in spkysna oipravila v ;ovarni. Dobra pl^ča. Lake •ie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clai ave. (56)
PRIPOROČILO.
Naznanjam rojakom, da sem ie preselil iz 3007 St, Clair ave. na 3814 St. 'Clair ave.. zgorej. Priporočam* se rojakom še na-Lalje za razivažanje pive na iom. Vedno točno postrežem. Frank Kuihar, 3814 St. Clair ive._(55)
IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIIIIHnillllll
POZOR r
. » 1,'
Prodajamo siedieče fine pUjačc: Slivovka, troptojevec, brinje-^ec, $3.30 an $3-°° g^lon^.
A. COHN, 5819 St. Clair \ ave.
Mi pošiljamo žganje na vse kraje Žjed. držav. Pošljite dales naročilo. , (Wed-Fri.) iiuiiiimiiiiiiinimiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiHi
POZOR!
INlaznanjam cenjenemu, občinstvu, da ^e sprejemajo naučila, kar se tiče barvanja in pa-piranja na starem prostoru, t. j. na ion Ev 64th St. ne pa na 6528 St. Clair ave. dokler se stvar ne uredi. (Wed-June 30) FRANK MIHELIČ, ion B. 64th St
I&če se ženska za hišna dela. Samo en otrok pri družini. Vprašajte na 1114 E. 63rd St.
-— (55)
DELAVCI!
Stalno delo dobijo možje, po $2.50 in več na dan. Tudi '^piece vvdrk" zo polnenje sodov in nakladanje soli v kare, Dobra plača. Oglasite se pri
THE UNION SALT CO. E. 65th St. & Lake Shore R'y St. Clair kara.	(57)
Naznanilo in vabilo.
INa zabavni večer dr. Složne Sesetre, 120 SSIPZ, v soboto, 13. maja, 1916 ob 7. uri zvečer v John Grdinovi dvorani. Igrala bo domača godba na harmo-n?ko. fMtsa in zabaye ne bo manjkalo. Ob 8. uri skupna večerja. Qb 10. uri se izigra fin šivalni stroj. Vstopnice so po 75c za moške in 50c za ženske. Kupijo se lahko pri sledečih: Agnes Lunder, 1372 E. 47 St. Angela Mkridč, 1361 E. 53. St. Frances Vesel, 4030 St. Clair ave. Ana Polž, 4426 Hamilton ave. Cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice uljud-no vabimo na udeležbo. (56)
I MLEKO
•Najboljše pasteurizirano
mleko, dobite pri . t^rffciiU .feri6
1166 E. 60 th ST.
Prodaja se na drobno in dtebelo. Svoji k svojim!
llTHIItf«,
Um hnJ« la U ■ytfcujflk -4mrU. rm M HNff udrafHlt
V«» mdntTBilki r«c«pti nmj* prftl t Mfclihwi, hj*rM«l*id«lMi HiurfM p» M*W m+mnlkm.	tmS »Mih« ith-
imIMi pr«<ira«t*T. I»l«flfc petra b-Uia. dšimr, etgar ia »bdkari«.
Goentkers Sfovcn. Lekarna,
Addiaon Rd. rogml St Clair Arm.
Razglait
Vsem rojakom v Clevelandu se da v naznanje, da je društvo "Srca Jezusovega" se odločilo sprejemati nove čilane od 16 do
35- lcta
vstopnine prosto,
in sicer za tri mesece, april,
maj in junijj.
Torej kogar veseli postati član tega najbolj premožnega društva v Clevelandu, naj nikar ne odlaša,. ampak naj se takoj poslutži . ugodne prilike, katera se mu sedaj nudi. Za več pojasnila naj se /vpraša pri predsedniku John Pekojj, 1.197 E. 61 st St. ali« pri Math Oblak, 1235 E. 60th St. June 9)
Delo dobijo ženske!
Dekleta, stara osemnajst let ali več, dobijo takoj dobro in stalno delo v tovarni. (Plača znaša $1.50 na dan. Lake Erie Iron Co. 915 E> 63rd St. severno od St. Clair ave.	(56)
DELO! DELO! DELO!
TAlK/OJ 'DOBIJO STALNO DELO DELAVCI, DA DELAJO (PRI BATERIJAH. DO BRA PLAČA, PRILIKA, DA PRIDETE NAPREJ- OGLASITE SE PRI WILLARD STORAGE BATTERY CO. 280 E. 131st St. blizu St. Clair ave. in na Marquette & Lake side ave.	(59)
ZOBJE!
Kadar zgubite en zob, zgubite dVa. In ali veste, da kadar zgubite dvoje svojih zob, da zgubite tak o rekoč celo zobov-je?	:
Manjkajoči zob v spodnji zobni uniči korist zoba, ki je do-tičnie>mu nasproti v gorenji zobni in narobe. In to vam škoduje na zdravju, kajti brez popolnih zob nikakor ne morete biti popolnoma zdravi.
Jaz vam lahko preskrbim manjkajoče zobe in jiji naredim da zgledajo popolnoma 'riafkv-
N
Dr. F. J. KENNEDY, zobozdravnik.
Uradne ure: Od 9. zjuit. do 5.30 zveč. Ob pondieljkih, četrtkih in sdbotah tudi zvečer. Vse delo garantirano. Zobje se {zavlečejo brez bolečin. Mi govorimo slovensko.	(38)
~ NAZNANILO.
Spodaj podpisani si usojam naznaniti, da sem odprt svojo lakirarsko delavrtico in 'sicer na 1175 E. 61 st St. kjer izdelujem vsa lajkirska dela, kar se tiče vozov in avtomobilov. Ob-jednem se pa slavnemu oboin-sftvu priporočam za vsa dela spadajoča v to obrt. (5f>)
S spoštovanjem
FRANK KNIFIC, Carriage IPainter.
1175 K. 61st St.
Kje je?
Iščem Jožeta Mežnariiča, po domače Barborjev, doma iz Brezove rebri. Nahaja se nekje v Jcjlietuv Kdor ve za njegov naslov, je uljudno prošen, da mi ga naznani, ker mu imam važne zadeve sporočiti. Kdor dobi njegov naslov, prejme nagrade $5.00. John Kic, 7725 Ossage ave. Cleveland, O, (56)
POZOR, LORAIN, O.
Vsem Slovencem v Lorainu naznanjamo, da je
MR. LOUIS BALANT, 1633 E. 31st St. naš polnomočni zastopnik za Lorain, O. pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega za stopnika.
Uprava "Clev. Amerike/
POZOR, COLLINWOOD.
iNaznanjam rojakom v CoJ linwoodu, da sem otvoril še ene prodajalno s pahrštvom. Vse kar potrebujete .sedaj v svoj hiši, dobite sedaj prifrmeni. Nikakor vam ni treba hoditi ve< v Cievelandi kupovat, kajti v sedaj lahko dobite vse, kar že lite, doma v CoHinwoodu. Vse lej bom imel dobro blago v zalogi, toda ne predrago. Pripo ročarn se rojakom v dbi'len o bisk in se jim zahvaljujem z* vsako naklonjenost.	(58"
CHRISTIAN MANDEL, Železnina in pohištvo. 15702 Waterloo Rd.
Naprodaj je dobra hiša za 2 družini, 12 sob, se lahko priredi v hišo za tri družine. Lot 30 xi 50. I^av nizflca cena. 1397 E. 47th St.	, (55)!
'i.'^jj
KOGA ŽELITE ZA PREDSEDNIKA? |
Letošnje predsedniške vo^tve bodejo izvanredno • zanimive, enake volitvam tedaj, ko je bil izvoljen Lincoln in se je pričela meščanska vojska v Ameriki. M no-; žica kandidatov se je oglasila. Mi želimo zvedeti za mnenja naših naročnikov o posameznih kandidatih. Naredite križ za imenom onega kandidata, katerega želite, da bi'bil zvoljen. Pošljite izrezek v> našo pisa-rno osebno ali po pošti. Kontest se sklene 10. maja, nakar naznanimo uspeh te "volitve". Glasujejo naj državlja-ni tafco v Clevelandu kot po vseh državah.
Debs ............j	1	Wilson ..........|	\
Roosevelt ........I	i	Sherman .........|	|
Hughes ..........j	I	Bryan ........... [
La Follettc...____|	\	Burton ..............)
Cummins ........]	|	Ford ............[	|
Root ............I	j	Fairbanks .......|
603i I Klein s 6031
St Clair > St. Clair Aye. MENS Afe. _ STORE _
ZAHVALITI se hočemo občinstvu, ker je s tako obilo udeležbo pokazalo pri naši otvoritvi trgovine moških oblek zadnji
četrtek zanimanje za novo tirgovino. Pri nai dobite moderne in najboljše obleke za najmanjii debar, in naša naloga bo, da vedno tako delamo. Clothcraft obleke za moške in fante vedno po £10 in jM5. Tudi £2 in klobuki in fina moška oprava..
PRIDITE K NAM IN SE PREPRIČAJTE.
jr.. I KLEIN'S I
vsak« »tvar,	■>■■ ...................__
«•	ME/fS v,r
STO-RE. *n-ko-
Pravi lUrokrtjski brinjevec
Cena 6 steklenic . . . $6S0 Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih ',
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
H
Pristna rodeča ohiotka vina
Galona . . 50,55,60in65c
Katavba ia Delavare vino 80 in 85c gal.
v • v.?Jrr
Viaska posoda ob i do 10 (d. velja $ 1.00, za 23
gsl. posoda $2.00. Pri vrtjih naročilih je brezplačen. Te cene so samo zn na debelo. Naročilu naj ie priloži denar in natančni naslov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva »lovanika družba sa prodajo finih pijai.
6102-04 St Clair Ave. - - Clevdud, 0.
FARE $322 fM)AILY BETWEEN /mkf -Jk^CLEVEIAND«
m^mžwrALO
i	inf1' Tha Graat
Ship -SEEANDBEE"	BF
A Tb« Ur««rt and moat «o«Uy rtmvm m anr tslaad w«tar ci tb» world. Bil i II i \ k g
S	m	. C,----cry OP UVSTAuy M
K	j&TWiXM	____K
S CLEVELAND-Daily, May latto Nov. 15th-BUFFALO g
I' teKlffiIT1. *.' .Wte.^pL*-. ■. 5SX:Br
- 3	-i is
^ THE CLEVELAND A BUFFALO TRANSr^CO^ Ciovalaa^O^a^ ^
_ — '
^— —-----'
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
—
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. j
6112 ST. CLAIR AVE.	j
i________________t-----------------------------------A
KRAJU MATJAŽ.
(ZGODOVINSKA POVEST IZ ŽIVLJENJA	^
SLOVENCEV)
Bitka je bila dobljena. La- ! ban in kočijai sta najiprej. zve- ; t'Jwdbi svoja jetnika, potem pa se ] obrnila k Erazmu, ki je bil pri- < Sel k zavesti in se ves začuden j oziral okrog sebe.
—Kaj seje zgodilo? je vpra- i šal Erazem in si brisal kri z li- |
Kaj se tega ne veste? se < je čudil Laban. Napadeni ste < bili in jaz, dblgi Laban, sem < vas rešil.	1
Zdaj se je tudi Erazem »po- i mnil, da je med vožnjo naen- \ krat padel konj, koj na to so •! pa priskočili 'trije možje in pre- i vrnili voz. Piri tem je bil pa- j deJ tako nesrečno ob kamen, i da se je na giavi močno ranil i in izgubil zavest, tako da ni vedel, kaj se je pozneje zgodi- <
Itn kočijai sta Eraz- I rala na noge in na < i med' tem natančno i tako se je izvršil na- i o je bab an o pravem i rifikočil na poimoč ter i na in kočija«a.	j
akor napad sam je 'I azma dejstvo, da je < napadalcev samostan- J r iz Bistrej^Efazean < nista njtitiremitek i *a je bil g/luhi Tobija ' prrjorjevcm naročju 1 n, da se Erazma po- i a pripelje Celestimu 1 Cer deželna gosposka * [»moči prijorju Cele- I a s ponočnim napa- 1 usil dobiti sovražne- j a v rdko4in se v to lužil gklhega Tobija. ' in Laban sta tudi njegovega pomagača t voz, dasi je kočijaž lediral za to, naj se bojnika obesi na pr-in se je jako nerad :movi zahtevi, da j« izročiti pristojni go-
je bilo vse priprav->dhod.	<-Ku
naj se ti zafhvlim, do-tmoj Laban, je dreni, obmivši se lk svo-elju. Da ni bilo tdbe, r nekaj urah v samo-H in bi morda nikdar del belega dne. Rešil jenje, Laban, <?n jaz kako naj ti izkažem leinost.
a dlobro vem, je odgovoril Laban, o prav dbbro in kmalu pride čas, ko vas bom na to spomnil.
—Zahtevaj kar hočeš, je odgovoril Erazem, jaz storim vse.
In predno se je Laban prav zaVedel, kaj se je zgodilo, ga je Erazem objel in poljulbil.
Kočijaž! je pognal m voz se je odpeljal proti Pol too vem gradiču, Laban pa se je vrnil k isamotni koči, kjer je bil postavljen za stražo.
Na gradu so bili že v velikih skrbeli, da se Erazem tako dolgo ne vrne in vse je prihitelo • na dvorišče, ko se je zaslišal ropot koles. Anka je prestrašena vzkliknila, ko je zagledala Erazma, je bil po obrazu ves krvav in je imel obvezano glavo tudi drugi so strmeli.
Erazem je na kratko povedal, kaj da se je zgodilo, med tem, ko mb ^e Anka z vodo o-piTaia rano, dočim je sodnik dal jetnika spraviti v ječo in ju je tam izpraševal. Izvedel je, kar sta bila Erazem in Laban koj uganila, ,da je bil namreč prijor Celestin poslal gluhega Tobija, naj se z zvijačo ali s silo polasti ubeglega meniha Erazma in ga spravi v, samostan. Tobija je povedal, da se je že več dni potikal okrog- IPol-hov. gradca in prežal na Erazma, njegova pomočnika pa da mu je preskrbel polhovgraški
Med tem, ko je sodnik Strniša v ječi izpraševal jetnik, je Anka Erazmu spretno obvezala rano m smehljaj« po-
slušala, ko se ji je zahvaljeval i za njeno samaritiansko delo. ] Erazem jo je držal za roko in j ona mu ni branila; iz njenilli i jasnih oči je odsevala sreča in i v Erazmovi duši ibudila hrepe- 1 nenje, d*a bi to cvetoče dekle 1 pritisnil na svoje srce.
iNe|caj časa sfca sedela molče i druig poleg drugega in si gle- i dala v oči. Ne da bi zinil bese- j do, je Erazem položil svojo ro- 1 ko okrog njenega pasu in jo i privil k sebi. Za hip se mu je < uprla ali njena volja je omaga-•la, njena -glava se je sklonila 1 nazaj in premagana je ležala ji na njegovi rami, tresoča se ti- < stega tajinstvenega razkošja, 1 ki ga (Jbudi prvi poljub.
Erazmova rana se je kmalu 1 zacelila. Ofotala je samo braz- ] gotina* ki je segala čez čelo in ] lice ter dajala mladeniškemu j obrazu nekaj marcijaličnega, i in ostal je spomin na dogodiv- i ši se napad. Morda bi bil ta 1 napadi vzel Erazmu* pogum za nadaljnje delo proti papistom, 1 saj je pokazal v strašni podobi, i kako znajo rimski duhovniki : sovražiti in kako se ne ustraši- < jo nobenega hudodelstva, da se i odkrižajo svojih nasprotnikov, < ali sreča njegova je bila, da je 1 ravno tisti dian našel nevesto, ki je bila" pripravljena* deliti z ! njim sladkosti in grenkobe živ- < ljenja in ki je Ibila polna mla- i dostne vneme za zmago evian- J gelija. V tej skupni oduševlje- i nosti za evangelij in v ljubezenski sreči, se Erazem ni mogel i vdajati prvim vtisom, ki jih je | napravil nanj napad gluhega i Tobije. Pogum njegov ni bil 1 upognjžn, in krepka je bila J slej ko prej njegova volja, da 1 nadaljuje začeto <lelo.
(Podvizal ise je toliko bolj, ker je bilo dogovorjeno, da gre na- j slednje leto v Tubingen študirat, da si ustvari eksistenco, ki i mu omogoči ipostaviti si svoje lastno ognjišče in .popeljati sodnikovo Anko pred altar. To ga je podžigalo, dia je s podvojeno neutrujenostjo nadaljeval oznanjevanje evangelijskih resnic.
Ko je izvedela gosipa Regina da je Anka postala Erazmova: nevesta, je prihitela v Polhov gradeč, d!a čestita mladi prijateljici, a ko je objela Anko, ni mogla reči dragega nego "Blagor ti, da smeš poslušati glas svojega srca." |Pbtem je svojo glavo s težkimi temnimi kitami naslonila na lAnkino ramo in se razjokala ter s svojimi solziami izdala prijateljici skrivnost in bolest svojega srca. i , In prav ta dan je nanesel slučaj, da je prijezdil na Polhov j gradeč tudi Anton Magajna in t gospa Regina ni mogla odiklo-[ niti njegovega spremstva, ker . sta imela isto pot. Molče sta jezdila drug poleg dragega. Le t sem in tja sta izpregovorila nekaj konvencijonalnih besed1 in se oba čudila, da ravno med nji-I ma ni bil mogoč razgovor o
vsakdanjih rečeh. { iNaenkrat je 'gospa Regina t ustavila svojega konja. > —Nekaj se mi pokvarilo na sedlu, je rekla;, skoro bi bila s , konja padla.
I 'Magajna je takoj skočil s ko-. nja, da popravi storjeno nezgo-, do. Preiskal je sedlo in rekel: i —Jermen je odtrgan, prav pod sedlom. Prosim, x gospa, i stopite doli, drugače ga ne ijio-
•	rem popraviti.
i Magajna je stal tik gospe 5 Regine in stegnil je roke, da bi i ji pomagal s konja. Ona se ni
-	ganila. Ozirala se je nekako i plaho, kakor bi iskala drugega
*	človeka, ki ji naj pomaga, ka-
-	kor bi ne zaupala Magajni. Ko i pa je vzrla njegovo desno oko, i ko je videla njegovo globoko
žalost nad to nezaupnostjo ra-
-	zodevajoči .pogled, tedaj je rz-f pustila vajeti.in položila svo)t
-	roke okrog njegovega vratu. •Jln 'Magajna je trepetajočo ž*-
I
no dVignjl s sedla in jo. ralhilo g postavil na tla. Samo treniitek | jo je držal na rokah, samo tre- I nutek je čutil njen dih, je bilo E njeno telo v njegovi bližini, a S vendar je njegovo srce provze- J lo dotlej neznano blaženstvo. |
—Hvala, gospa Regina, je | rekel 'Mtogajna kakor bi se ho- | tel zahvaliti za njeno zaupanje, f gospa Regina pa se mui je za- g hvalila z očmi, da tega zaupa- g nja ni zlorabil. Bala se je bila, fi da jo poljubi.
Sedlo je bilo kmalu poprav- H ljeno in zopet sta gospa Regi- 0 na ln Anton Magajna jahala H drug poleg drugega in molča- 0 la. Ozirala sta se po temnoze- g lenih gozdih, občudovala po- E lja, na katerih je vse zorelo, ju poslušala veselo žvrgolenje E ptic, ali se vsaj delala, kakor da 6 ju vse to močno zanima in pri g tem molčala. Saj o tem, kar ji- | ma je bilo na srcu, nista sme- S la govoriti.	S
iPrišedši na Vrhniko, sta se g tiho ločila. |P)odiala sta si roke Jj in edino to, da je Majgajna dr- S žal roko .gospe Regine nekaj s dlje, nego je običajno, in da a mu Regina ni tega branila, e- s d'ino to je kazalo, da si nista g tuja.	2
Baooalaureas iti ris utriusque S Simon Kozina, ki je slonel ob g oknu svojega stanovanja, j,e pa g to dobro zapazil in hudoben us- R mev mu je legel na tanke ust- jj ne.	B
—Sicer je navadno maj tisti g mesec, ko moškim najlaglje ro- |n govi zrasejo, je iSimon Kozi- fl na modroval sam s seboj, ali fl vsako pravilo ima svojo izje- fi mo. Skoraj bi kaj stavil, da so | bili danes na potu med Polho- | vini gradičem in Vrhniko ust- | varjeni prav izdatni rogovi za -gospoda sočfriika Završana. * IGospa Regina je odišla na svoj dom. Anton Maigajna pa je jezdil nadalje proti svojemu domu. Srečen je bil in obenem nesrečen. Da ga gospa Regina ljubi, to je vedel in to ga je osrečevalo, iali srce mu je krvavelo, ker je danes spoznal, da je njegova ljubezen brezupna.
Simon Kozina je s temnimi poflatli spremljal odhajajočega 'Magajno. Peklo ga je, da si je ta mož) pridobil ljubezen one žene, po kateri je ihrepenel Simon Kozina, ali da bi se odpovedal upanju in hrepenenju, na to ciganski vohun ni mislil, marveč prisegal, da odstrani vse ovire.
—In ko bi morali vsi v grob, vsaj enkrat bo gospa Regina moja, tako se je rotil Simon Kozina, ko je zaprl okno svojega stanovanja, in se odpravil z doma. Kar sem usejal, je začelo zoreti. Še nekaj časa in imeli bomo žetev in tedaj udari plamen do oblakov in tekla bo kri. 'Le delaj, Anton Magajna, le pripravljaj, veliki preobrat; ogenj, ki ga raznetiš, sežge tudi tebe in lepo gospo Regino bo poljubljal baccalau-reus iuris ustriirsque Simon Kozina.
In Simon Kozina je zavil v stran in ko se je zmračilo, je urnih korakov krenil proti Lesnemu brdu.
Dalje prihodnjič.) 1 Dve čedni hiši
>
. ste naprodaj v Emclid, O. in se prodajo po jako nizki ceni. V „ slovenski naselbini, samo dve j minuti od mestne meje, ena j hiša 5 sob, na vogalu, druga ( hiša 4 sobe, tudi na vogalu. Samo $200 takoj, drugo na lahka odplačila. Vi podvojite vredr ( nost tega posestva v dvelh letih če takoj kupite.'Jako pripravno Vprašajte pri Louis Rqehar, ' Euclid, Ohio. 4 (58) — i- ■<" ■ Slovenski bartender, .govori 4
1 jezike, izurjen v stroki, išče de-, la. 1215 E. 60th St. Anton v Smitjh.
P CILJEV.
■ _____ . #
I Cenjenemu občinstvo oljudno naznanjava, da imava t zalogi I nad 1500 parov različnih moM/ženskih in otročjih čevljev. ! Ker nameravava zalogo čevljev radi pomanjkanja prostora v ! trgovini
POPOLNOMA OPUSTITI
se nudi cenjenemu občinstvu lepa pri|ika, da *i nakupi po skrajno znižanihcenah dobrih čevljev. Znano vam je, da so čevlje y ceni znatno poskočile, torej se I vabite, da pridete na to razprodajo.
j v zalogi je nahaja nad Vredni $3.25, sedaj samo $2.39 !	Sr	Vredni $2.75, sedaj samo $1.89
| Vredni $4.50, sedaj sama $2.98	Vredni ^ samo $1.19 i Vredni $3.75, sedaj samo $2.65 ynn	;//>
Vredni $3.00, secbu sami
$2.25	če*Olje*d:
Vredii $250, sedaj sunt $1.69	'
! Vredii $1.75, sedaj an* 98c	Vredni $2 m $2.50 pe . $1.69
I 700 paro«> iensKSh Cedili $U5 io $1 J>0 p« . 98c če-vije-o:	Beli čerlji a deklice po
j Vredni $4 do $4.50, sedaj $2.98	85c, $1.00 in $1.19
| ZAČETEK RAZPRODAJE V ČETRTEK, 11. MAJA. Za obilen poset se priporoča
i TOMŠIČ & ŠTAMPFEL,
j	6129 St. Clair A-Oe.
rut iMi!
.............................................................................limn.........................................................
Naša zaloga pohištva je največja v vzhodnem koncu mesta. Nahaja se ravno v sredini slovenske naselbine. Samo prosimo vas, da pridete v našo trgovino in si ogledate ogromno zalogo finih postelj miz, jtolo-O, mre£, preprog, pečij in drugega potrebnega pohištva.
£|llltllllMlllllinUlinil»lllllllllimil1IIIIHIIIIIIIIIllllllUUNIIIIIIIIIIIUIIUIIIIIini«IHIIIIIMHlMIIIIIIMIIHIIIIlllllMHIII^
Najnižje cene za pohištvo. ]
........i...................milili.............................................min.....mm"......................................
Kupite pri nas, primerjajte rtaše cene z drugimi in takoj bodete videli, da le pri nas morete kupiti tako dobro blago po nizkih cenah. „
........................................................................................................................................
I A-cHomobil -Ves dan zastonj sta I njo ncVoporočenemu paru,' Kj Kf*P* I
S	-9 '
1 pri nas pohtJri-Vo.
..........................................................................................................................................
KREDIT ALI GOTOV DENAR VSEM POŠTENIM LJUDEM.
STAR
NASLEDNIKI
The Cleveland Fnrniture Go.
5824 St. Qair Ave.
t ' . _
j	ZOBOZDRAVNIC J
Dr. A. A./
Kalbfleisch,
6426 St Clair Ave.
■
Govori se slovensko in Hrvat- ! iko. Točna postrežba. Časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Čdbi zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori ! slovensko m hrvatsko.
^	Uradne urei	|
; Od 9^0 do 11.30 dop. . Od 1:30 do 5:00 pop.
Od 6:00 do 8KX> erečer J
' Telefon nrsda:
East 408 J.
|	Telefon stanovanj*:
Eddy 1856 M.
j
8 - Ho tat ^ Union
SCRAP TOBACCO
J« delan is najboljšega duha. aasa cigare. Samo najboUii tobak se potrebvoe. N tobak sa svečeitfe. V vsakem paketa je kupon.
Mjj
Union
Made
FINO VINO
»	vedno dobite pri Joaip i
|	Koželu. Belo niagara in \
j	concord vino. Posebno' i
;	ženskam je moje vino zn%- \
|	no. Po stari navadi Josip ^
;	Kozely, 4734 Hamilton ave ^
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
h1 ■' *■' v. n »v 4 ■ ..r1 f
- 3222 LAKESIDE AVL
8« priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna poetre-Iba. Vedno »rele pijače.
f ■ ' ' ^
National Drug Store t Slovenska lekarna.
I vogal St. Clair ave. in 61. ceste. J S posebno skrbnostjo izdehije- , 1 mo zdravniške predpise V za-I logi imamo vse, kar je treba I v najboljši lekarni.	(45)
O
m
6101 SL Clair Avenne
Tu se dobi dobra
in pristna pijača
" 1 "
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.