f Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemS nedelj in praznikov. as Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki TZfe fim SkMCBie Dally" Sn the United State«. Issued every* day except Sundays and Holiday* Entered as Second-Class mattbb, September 21, 1903, at the Post Office at New York, n. Y., utoee the Act of Congress of March 3, 1879. STEV. 181. NEW YORK, V SREDO, 3. AVGUSTA 1904. LETNIK XI. Naseljenci republikanci. ČEMU POSTANEJO EVROPSKI IMIGRANTI REPUBLIKANCI, KAKOR HITRO SE PRI NAS NATURALIZIRAJO. Kaj je storil predsednik Roosevelt in velika stranka, ktero on vodi za ljudi, ki prihajajo sem in si vstanove svoja domovja. INOSTRANI DRŽAVLJANI. NVki časnikar javno vprašuje, čemu postanejo Slovenci, Poljaki, Litvinei, Cvlii, Hrvatje. Rusi, Ogri in Italijani, prišedši v našo republiko, pristaši republikanske stranke, kakor hitro za-dobe državljanske pravice; čemu oni volijo republikanski tiket in čemu bodo pri letošnjih volitvah oddali pria-so e 7.a Roosevelta kot predsednika in za Pairbanksa, kot podpredsednika. Odgovor je povsem lahek. Republikanska stranka je povečala in pomnožila obrti nove nam domovine, tako, da je pri nas dovolj dela in dobre plače za vsakogar; ona bodri vse inozemcej da postanejo državljani; ona jili neguje in čuva kakor tukaj rajone državljane pa bilo na domačih tleh. kakor v inozemstvu; ona jim daje jednaka prava in svobodo, svobodo govora, svobodo izbera vojaške -dužbe, protekcijo, pravico, pravo do dela, bogastva, kupčije, vzgoje njiho vili otrok iu pravo do službe pri zve-7.inej vladi, državi in eountyju. Uvažujte samo navedena dejstva. Tekom štirih let, ko je bil Cleveland predsednik in ko so bili demo-kratje na krmilu, prišlo je semkaj le 582,111 i m igran to v iz slavjanskeh dežel, Italije, Ogrske in drugih. Čemu t Ker za časa demokratičnega gospodova so bili najslabši časi, malo dela in slaba plača. Tekom zadnjih treh let, ko vodi vlado predsednik Roosevelt, dospelo je iz slavjanskih dežela, Ogrske in Italije, 1 ,3G~i,080 naseljencev, ali skoraj trikrat toliko, nego za časa Cle-velanda. Cemuf Ker sedaj je za vsa-eega dovolj dela, dobre plače in var- Mnogo izmed naseljencev iz imenovanih debela, kteri so postali državljani, so seila.j dobili državne službe od republikanske stranke. Nad sto taeih uradnikov služi samo pri TJ. S na-elniških uradih. Mnogo jih je po sta!o upraviteljem poštnih uradov, zo } et drogi so v civilnej službi. Zopet drngi so bili izvoljeni aldcrmanom, sodnikom in raznim uradnikom v upravi eoiintvjev. Na stotine je bilo izvoljenih mestnim odbornikom, šolskim ravnateljem in drugim uradnikom, vse radi tega, ker so podpirali republikansko stranko in tako zado-bih iste časti, isto pravo in isto podporo, kakor rojeni Američani. John F. Smolski, rodom Poljak, je bil izvoljen od republikanske stranke mestnim zastopnikom in pooblaščencem v Chieagu. Robert de Možišker, i dom Poljak, je bil izvoljen od republikancev sodnikom v Philadel-pliiji. Predsednik Roosevelt je tudi podpisal zakon, vsled kterega zamoremo postaviti v Washington!! spomenik - lav janskemu velikanu Pulaskiju. To je le par vzrokov, čemu naseljenci iz južne in iztočne Evrope, kateri postanejo državljani Zjed. držav, podpirajo republikansko stranko in čemu bodo pri volitvah v novembru glasovali za Roosevelta kot predsednika in Fairbanksa kot podpredsednika. Bliža se konec. ŠTRAJKARJI CHICAŠKIH MESARJEV NE MOREJO VEČ PREPREČITI POSLOVANJA KLAVNIC. V chicaskih klavnicah poslujejo z nmnijskimi delavci, kakor pred strajkom. ŠTRAJKARJI MED SEBOJ. Chicago, ni., 2. avgusta. Včeraj so imeli posestniki klavnic izredno mnogo posla. Dobili so namreč mnogo iz-učenili delavcev na razpolago, in v vseh oddelkih se dela z podvojenimi močmi. Novi delavci se dobro razumejo pri strojih in tako je povsodi opaziti veliko živahnost. Danes so v tukajšnjih klavnicah poklali 78.000 glav živine, ali 59,000 več,, nego istega dne v minolem tednu. Toliko število živine je celo v normalnih dnevih izdatno znižalo ceno mesa. Cena je sicer izdatno padala, vendar pa ne do nevarnega stališča. Nadalje so mesarji nakupili 8000 glav goveje živine- 13.000 prešičev in 10,000 ovac, od kterih so 80% do večera poklali. Vse potežkoče, ktere so nastale vsled štrajka, so sedaj odstranjene. Iz klavnic so danes razposlali ">00 vagonov mesa v razna mesta; 80 vagonov mesa so poslali v Boston, Mass., za desport v Evropo. Minolo soboto so pMBfc chieaški mesarji 280 vagonov mesa^^oston za domačo po-t rebo. ^Tek om dneva je pričelo z delom 359 nadaljnih dosedanjih štrajkarjev. Do-sedaj je pričelo nad 2000 štrajkarjev zopet z delom. Policijski ravnatelj O'Neil je danes izjavil, da T5o3e "štrajlT vTčratkem končan in da bode do četrtka položaj popolnoma spremenjen. ^ odje štrajka pa še vedno nečejo priznati, da so poraženi. Delavci, kateri krmijo živino, in kteri so v minolem tednu pričeli z štrajkom, sedaj zopet delajo, in sicer vsled izrecnega ukaza svoje unije. PROTI HARBINU. -o- Rusi ostavili Yushnlintss ia prelaz Yangze; gen. Kuropatkio je s svojo vojsko aa pota proti Harbisa. JAPONCI MORAJO SLEDITI RUSOM. NJIHOVE ČETE POSTAJAJO VEDNO MANJŠE, KER NEPRESTANO KRVAVE POD RUSKIM OROŽJEM. — TRIDESET RUSKIH VOJNIH LADU SE NAPOTI V KRATKEM NA IZTOK. Vstaja na Hayti? JESTVINE SO SE TAKO PODRAŽILE, DA JIH NAVADNI PREBIVALCI NE MOREJO KUPOVATI. Gladni vojaki so nezadovljni z seda-njo vlado in so pričeli z ropanjem. VSE TRGOVINE ZAPRTE. Predsednik Dia« pride. Mexico Ciudad, 1. avg. NewyorSki finaneir Thomas N. McAnlej je obiskal predsednika Porfirio Diaza, kte-remn je naznanil, da bi bilo umestno, ako obišče Zjedinjene države, ker bi se potem Američani za Mexico bolj zanimali. Diaz mu je nato obljubil, da obišče Zjed in jene države prihodnjo zimo, ob kterej priliki prevzame administrativne posle podpredsednik senor Corral. Francija v Maroko. Paris, 2, avgusta. Marokanski sultan je sporazumno z francosko vlado imenoval francoskega stotnika Four-nierja poveljnikom marokanske policije v okraju Tanger. Port au Prince, ITaity, 3. avgusta. Tukaj je pričakovati resnih nemirov, j Ljudstvo je postalo vsled nepopisljive draginje živil nezadovoljno in tolpa lačnih vojakov je skušala tukajšnji centralni trg, kakor tudi vse bližnje trgovine opleniti. Vojaštvo in policija moralo je posredovati, tako, da so končno izgredniki zopet mirovali. Vse trgovine v Port au Prince so zaprte. -o- Nepremagljiva trdnjava. Angleži imajo svoj Gibraltar in Rusi svoj Port Arthur, o kterih trdnjavah trdijo, da so nepremagljive. Toda naša dežela ima najboljšo moč, ktero tvori naše zdravo in krepko ljudstvo, ktero je delavno, neumorno ter srčno in nepremagljivo. Dokler bode naše ljudstvo imelo take viline, bode tudi zamoglo prenašati napade vsega sveta. Vsak posameznik pa za more postati zdrav in krepak, ako uživa Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. Bolno in izmučeno truplo postane trdnjava proti vsem boleznim. Imenovano čisto trtino vi no deluje direktno na želodec, in ga ozdravi. Jejte kar hočete, kajti vsaks jed se spremeni v Čisto, zdravo in bogato kri. Trinerjevo ameriško grenko vino je najboljše zdravilo za vse bolezni, ktere so v zvezi z izgubo teka in moči. Dobiti je v lekarnnh ali pri izdelovalcu: Jos. Trinerju, 799 South Ashland Ave., Chicago, HL, Pilsen Station. Petrograd, 3. avgusta. General Ku-ropatkin brzojavlja carju: 4'Poveljnik iztočnega dela naše vojske poroča, da so njegove čete ostavile prelaz Yangze in odkorakale v smeri od Landiansiana in Saimatse nazaj proti Liao Tangu. "Po vročem boju so se nase sprednje čete vrnile na svoje glavne pozicije. Izgube so bile izdatne. Na glavnih postojankah se bodo naši vspešno bojevali, tudi proti sovražnej premoči. "General Kuroki je svoje čete koncentriral tako, da zamore napasti Sai-matso in Liao Yang. "Vse japonske čete, ktere so bile pri Benzikonn in blizo Sasira, nameravajo očividno operirati na desnem bregu reke Taitse. "Ob naše j južne j strani je danes sovražnik neodločen, toda naše patrulje javljajo, da korakajo tri japonske divizije p^oti levem našem krilu. "Iztočni del naše vojske se je bojeval do poludneva v smeri Siamatsa in Liao Yang." General Saharov poroča z 1. avgustom o večjih bojih, kteri so se vršili na potu Siamatsa-Liao Yang. Haicheng, 3. av**usta. 17. sib.:rski pnH -jTr-preportil Japimcer ob istoči?^. fronti iz njihovega stališča. Liao Yang, 3. avgusta. Po večjem boju je ruska iz točna vojska ostavila Yangtsulin. Petrograd, 3. avgusta. Celo baltiško h rod o v je odpluje tekom prihodnjih 14 dni proti Iztoku. Admiraliteta je že naročila konzulom v mestih, memo kterih pluje brodovje. naj priredijo vse potrebno za sprejem 30 vojnih ladij. Kodanj, Danska, 3. avgusta. Semkaj je dospel nek ruski agent, da nakupi velike parnike, kteri bodosprem-1 jeval i baltiško brodovje na potu proti Tztoku. Petrograd, 3. avgusta. Podadmiral Skridlov brzojavlja carju o delovanju vladivostoškega brodovja tekem zadnjih dni pod vodstvom podadmirala Jesena. Podadmiral Jesen ost a vil je Vladivostok z križarkami "Rosija", "Gro-moboj" in "Rjurik", dne 20. julija. Ko so Rusi pred vsem potopili nek japonski parnik. vstavili so angležki parnik "t amaraker pa ni vozil kontrebando, so »a izpustili. Na to so vjeli nek japonski parnik. ker :-0 pa na njem bile večinoma le ženske, so ga izpustili. Dve japonski jadranki so potopili. Kmalo potem so Ri si vjeli angležki Km al o potem so Rusi vjeli angležka parnika "Arabia" in "Knight Commander". Slednji se je vstavil še le po četrtem strelu. Ker je bilo na njem mnocro blasra za gradnjo železnic in sicer za Japonsko, in ker parnika niso mogli odvesti v bližnjo rusko luko, so ga potopili. Na to so potopili dve japonski jadranki, nakrcani z soljo. Parnik "Scbinau", na potu iz Avstralije vYokohamo so preiskali in izpustili. "Dne 24. julija so vjeli nemški parnik "Thea", ki je bil nakrean z ameriškimi ribami in namenjen v Yoko-hamo. Možtvo so vzeli na vojne ladije in parnik potopili. Dne 30. julija so Rusi vgledali blizo severnega obrežja neko japonsko kri-žarko in sedem torpedovk, ktere so plule istim pravcem kakor Rusi. Blizo ožine Tsugaru vgledali so še jedno japonsko vojno ladijo. Vse te ladije so ostale daleč za križarkami in so se kmalo vrnile. Nadalje poroča admiral Skridlov, da niti jedna japonskih vojnih ladij ne more dohiteti vladivostoškega brodovja. Japonci najbrže ne morejo niti jedne ladije pogrešati, ktera bi se zamogla z Rusi bojevati. • * • Tokio, 2. avg. Po dva dni trajajočem boju so se Rusi umaknili iz raznih pozicij, tako pri Yushulikzu in pri prelazu Yangze. Petrograd, 2. avg. General Kuro-patkin poroča, da so zasedli Japonci Tkavun in prelaz Yangze. Slednji se nahaja 30 milj iztočno od Liao-Yanga. Tamkaj se je bojevala z Japonci iztočna ruska vojska, ktero je vodil blagopokojni general Keller. Jushnlikzu je vas ob križanju cest, ki vodijo v Feng-Wang-Cheng in Siu-yen. Petrograd, 2. avg. Pri vojnem mi-nisterstvu ni nič novega. Uradnih brzojavnih poročil generala Kuropat-kina ni. On poroča direktno carju. Iz zasebnih virov se je doznalo, da so Japonci zasedli Simucheng in da vabijo Rusi Japonce dalje proti se-verju. Generalni štab še ni dobil poročila, da so Japonci zasedli pozicije iztočno od Liao-Yanga. Do večera je pričakovati nadaljnih uradnih poročil o nad al j nem razvoju vabljenja Japoncev v severne kraje. Vsaka posamezna ruska vojska se uspešno umika in prouzroča pri tem Japoncem izdatne izgube. Paris, 2. avg. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se zatrjnje, da situacija v Port Arthurju ni več kritična, kajti Japonci še dolgo ne bodo-v-sta nu pričeti z napadom na Port Arthur. Tekom zadnjih treh tednov Japonci pri obleganju mesta sploh niso napredovali. Vladivostok, 2. avg. Tukajšnje vojno brodovje vrnilo se je včeraj popo-ludne ob 4. uri v tukajšnjo luko. Križa rke so ~ najboljšem stanju. Tekom svoje poti so vjeli parnik "Arabia", razdejali več jadrank, nek japonski parnik, nek nemški in angležki par nik. Slednje dva sta vozila vojno kontrebando v Yokohamo. Vendar jima je pa bilo vsled pomanjkanja premoga nemogoče priti do Vladivostoka. Ruske križarke so plule pred japonskim glavnim mestom gori in doli, ne da bi kje ugledale kako japonsko vojno ladijo. Dasiravuo so imele ruske vojne ladije le tri pota za potovanje proti domu, namreč ožine Korea, La Pe-rouse in Tsugaru, ktere bi Japonci lahko zaprli, tejja vsled pomanjkanja vojnih ladij niso zamogli storiti. Cherbourg, Francija, 2. avg. Tukaj se zatrjuje, da pride te dni v tukajšnjo luko šest ruskih vojnih ladij, ktere dobe potrebni premog. Točnost razstavnega vodstva. St. Louis, Mo., 2. avgusta. Razstavno vodstvo je včeraj plačalo nadaljni polumes$čni obrok v poravnavo dolga. Denar v znesku $500,000 izročilo je vodstvo National banki "of Commerce, ktera odšteje svoto zvezinemu zakladu. Sklenil je lakote umreti Mount Vernon, N. Y., 1. avg. Begun, kterega so nedavno po 36urnem boju vjeli, ker je streljal na neeega detektiva, je baje sin necega sodnika. Policija upa, da izve v kratkem za njegovo ime. Jetnik, kteri neče kompromitirati svojo rodbino, skuša sedaj stradati in lakote umreti. Pridelek premoga. W ashington, 1. avgusta. Geologični oddelek naše vlade ojavlja Statistične podatke o pridelku premoga v 1. 1903. Iz poročila je razvidno, da so lani pridelali več premoga, nego li kedaj po-preje^ namreč 359,421,311 ton, ali 57,-330,872 ton več nego leto popreje. Lani so pridelali še enkrat toliko premoga, kakor 1. 1893. Značilno pri vsem tem pa je, da se je premog zelo podražil, skoraj za 38 odstotkov. V pen nsylvanskih n>vih so pridelali 74,313,919 ton premoga v vrednosti $152,036,444. Pridelek trdega premoga v Pennsy Ivani ji se je tekom jednega leta pomnožil za 100 odstotkov. Jožek Svete strelja. Bum!! Jožek Svete strelja. A njegove kroglje so čisto navadni knedli brez zabele in njegov smodnik ni uma sviti i meč, ampak čisto navaden šnof-tobak, kterega je pobral po raznih predalih svoje glave. In kako farba. Premislite, čitateljem svojega "adla-tusa", obeša velikanskega kozla na vrat, da mu je namreč čast in poštenje vse na svetu in da se je vedno boril za te svoje ideale (!), odkar je se-zul gorjanske coklje in nehal prodajati platno po vasi. Ne, Jožek, ta je malo predebela. Vi, čast in pa poštenje so trije ekstremi, s kterimi ste se v svojem življenju srečali k večjemu s hrbti. Da, Jožek Svete, posvetiti Vam hočemo še jedenkrat, ne sieer radi vas samih, ker ste vi v naših očeh premalenkosten možicel, kteri ni vreden, da se ga dotakne konec našega erevlja, ampak radi rojakov, da Vam še kteri ne sede v naročje vašega farizejskega prepričanja in vam ne pomaga na ta način do vaše "časti in poštenja" v podobi provizije, izplačane prepričanemu katoličanu :z — židovskih rok. Vi bi morali vedeti, da se prodor potnikom v medkrovju prej zagotovi. Vasa dolžnost je bila, ne samo prodati karte in spraviti zaslužek v žep, ampak povprašati pri družbi, je li še kaj prostora ali ne. Seveda je bilo Jožku le do tega, da povzdigne težo svoje "časti in poštenja" v lastnem žepu, ljudi pa prepusti njih osodi. Tudi Jurčku Žagarju — nomen est omen — posveti nekaj vrstic. Razumemo. Gotovo je deloval v Cleveland« za povzdigo "Svetetove časti in poštenja", da si je Jožek po možnosti odebelil svojo mošnjo z — čifntsko provizijo na škodo rojakov. Spodtikate se tudi nad izjavo "devetih" potnikov, češ, da jo niso sami spisali. Da smo mi natisnili dobe-seihie- Izjavo^-bi-var. ne bi'o sploh več1 v Clevelandu, Če bi pomagala namreč dandanes še kaj priporočila adtesira-na na nasprotnike vašega verskeg: prepričanja tam nekje v ognjenih prostorih pod nami. Jožek Svete je kapaciteta v svoji stroki. Svojo bla-mažo je debelo natisnil, da jo gotovo nikdo ne prezre. Za jednako ceno vozijo namreč do Ljubljane štiri dobre parobrodne črte in dve druge vrste, Jožek ve pa samo za jedno. Kaj hočemo. V njegovem duševnem obzorju mora že biti prostora samo za jedno. Karakterizuje se tudi Jožkova skrb za svoje potnike v tem, da še do danes ne ve, s ktero progo in s kterim parnikom so potovali njegovi ljudje. Kaj hočete jasnejega dokaza za Jo-žkovo skrb za potnike, kot je ta. Da je Jožek preštudiral tudi vse potne zadev«, se vidi iz tega, ker še danes ne ve, da družbe ne vračajo denarja odkar obstoji trust, ampak tla prepisujejo zaostalim potnikom vožne listke za druge parnike In med seboj obračunajo. Zdaj naj pa še kdo reče, da ni Jožek strokovnjak v svojem poslu. Skrijte svoje ime, ker sicer bode svet izvedel, kak univerzalni "Žani" da ste. On zaključuje svoj v potu obraza skrpucan "članek" s tem, da je prvi del preiskave že končan, a da jlrugi še "hujši" sledi. Lasje so nam vstajali po konei, ko smo čitali Jožkove grožnje. Bilo nam je kot mesecu, kadar ga pes laja. Siromaček Jožek se niti ne zaveda, da nam je podal za prvi del preiskave cel koš ovsenih plev pomešanih z blamažo, kot vreden resultat svojih pičlih možganov. Ej, Jožek, bolje bode za vas, da 'vlečete1 še nadalje 'drat', kakor pa svoje či-tatelje. Da niste krivi, bi se tako ne zvijali in opravičevali. Ponavljamo vse trditve v naših dveh prejšnjih člankih in zahtevamo, da stvarno preiščete, kje je razlika pri voznih kartah. Saj smo vam izrecno povedali, da preiskujte potom tiste čffutske tvrdke, kjer ste kupili vožne listke. Povrnite vso škodo, ker vam sicer vse ostane kot komentar vaše osobe in vašega "zastopstva". Končno vam svetujemo v interesu naših rojakov, da nehate ljudi "far-bati" s svojim zastopstvom, še bolj pa svojo "Don Quixotovo" polemiko. Iz vašega poslovanja je razvidno, da delujete na škodo naših rojakov le za lastni žep in da podpirate v vsem svojem verskem prepričanju le čifutske tvrdke. Vsi vaši odgovori in dokazi pa so bila ubožna spričevala vaše znanosti in vašega duha, kteri resnično ne presega kvajev vašega klobuka. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cene in d»-bro potovati z najbrzimi parniki v staro domovino. Cena finim poštnim parnik*m preke vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega aloyda: KAISER WILHELM II., SRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, je preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parnikom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVOIE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri želi potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopoiljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor se sleherni dan prigodi rojakom, kteri ne poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jake pogosto, toraj bodite oprezni pri kupo« /anju voznjih listov. Vožnji listki so dohiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, .778 St. Clair Street, Cleveland, G. GENE'SO VELJAVNE DO PREKLICA, Drzni roparji. —<•— NAPADLI SO VLAK "DIAMOND SPECIAL'' PRI CHICAGU, ILL , IN ODVZELI POTNIKOM DENAR, Trideset potnikov Pullmanovih voz moralo je roparjem izročiti denar in lepotic je. ROPARJI SREČNO VŠU, 1 Chicago, 111., 3. avgusta. Štirje dobro oboroženi roparji so v noči od 1. na 2. t. m. oplenili potnike "Diamond Special" vlaka od Illinois Central železnice, kteri je vozil iz Cliicaga v St. Louis. Napad so izvršili pri postaji Mattison, 111., blizo meje mesta Chicago. Napad so izvršili na skrajno drzen način. Lopovi so odvzeli 30 potnikom obeh Pullmanovih voz ves denar, vse dragocenosti itd. in se na to všli. "Diamond Special" odšel je iz Chicago ob 9*/2. ledva da je vlak dospel do mestne meje, že so pričeli štirje roparji v sprednjem Pullmanovem vozu z delom. Potniki, kteri so bili že v posteljah, morali so vstati. Na to so jih roparji odgnali, kakor ovce v drug Pullmanov voz. Dva potnika, ktera sta se jim vpirala, so z kolom obdelovali in jednega težko ranili. V dni-uem vozu morali so se potniki postaviti v vrsto, na kar sta jih dva roparja z revolverji stražila. Tretji ropar je na to potnikom ukazal svoje obleke, ktere so morali seboj prinesti, zmetati na kup, kar so tudi storili. Na to je pričel ropar hladnokrvno obleke preiskovati. Prisvojil si je ves denar in vrednostne stvari, ktere je pometal v vrečo, kojo so roparji prinesli seboj. Končno je preiskal še vsacega potnika posebej in vzel vse. kar je imelo kako vrednost. Četrti ropar je pri tem pri vratih stražil. Strojevodja in sprevodniki niso vedeli, kaj se godi v spalnih vozovih, kajti oba vratarja so roparji tudi vjeli. Po dovršenem poslu so roparji dali znamenje, vsled česar se je vlak počasi jel vstavljati, na kar so ga ostavili ter odšli v temo. Vplenili so najmanj $1000 in mnogo zlatnine. T FRONTENAC, KANS., iaokelic! j« Kb*j zastopnik Mr. Leopold Irntkitf. Iatemot aai gwyid deduje Se mnogo let c mesej is «v» rochfte t saj lepšem teglasju, nmtm Ka rojakeoa tople priperefai Tr* "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev r Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 2a Evropo, za vse leto ....... 4.50 " pol leta.......2.50 " " četrt ieta......1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-"VzemSi nedelj in praznikov. "GUAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: «Qla« Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T«l«(ont 379« Cortland. Kentrebaide. Vse države in njim na čelu Anglija ter Zj<*d. države, kršijo v sedanjej ru-sko-japonskej vojni neutraliteto. Kakor znano, so takoj po pričetku vojne vso evropske, kakor tudi druge vlade svečano izjavile, da ostanejo tekom vojne neutralne. One niso le obljubile, da se ne bodo zmenile niti za jedno ali drugo bojujoeih se držav, temveč pozvale so celo svoje državljane, naj bodo povsem nepristranski. Ljudsko pravo prepoveduje vsem ne-ntralnim vlastim, bojujočim se državam preskrbovati možtvo ali vojne ■ potrebščine. Zgodovinski je pa na- »kazano, da so vse tozadevne f ve*-a ne izjave obstale večinoma le na papirju. Za tovarnarje orožja in družili vojnih potrebščin , kakor tudi za trgnvee z konji, uniformami, provian-tom, ima vojna le toliko pomena, v kolikor napravijo z to ali ono bojnjo-čih se držav dobička. Tn to v očigled slednjemu se gotovo nihče ne zmeni za neutralnost. Krupo in Armstrong prodajata svojo topove kljub vsej navideznej lojalnosti. Zopet drugi poslujejo baš tako. Ko so nedavno dobili Japonei svoje državno posojilo deloma v Angliji, deloma v New Yorku. so se finančna glasila ponosno sklicevala na dejstvo, da ostane večji del posojila pri nas oziroma v Angliji, ker mora Japonska vlada z posojenim denarjem tukaj na-kuj.ljc ne potrebščine za vojno plačati. Te potrebščine rabi Japonska naravno edinole za vojsko. Take potrebščine označimo z besedo ali izrazom "kontrebande". Ako ima jed na vojskujočih se držav vojno mornarico, potem imajo njene vojne lad i je pravico vse trgovske ladije, ki plujejo pod zastavami neutralnih držav, preiskati in preprečiti, da sovražnik ne dobi kontrebande. Anglija je vedno, kadar je bila zapletena v vojno tako postopal: in eestokrat grešila proti ljudskemu pravu. Ako pa kaka država nima mornarice, potem se vrši trgovina s kcmtre-bando kar očitno. Tako se je vršilo povodom boersko - angležke vojne. Kljub temu, da je vsakdo sočuvstvo-val 7. Buri, je baš Amerika prodajala Angležem na tisoče in tisoče konj in drugih vojnih potrebščin. Ako je pa mornarica slaba, se nihče za njo ne zmeni. Za rasa eubanske vsi a je proti Špancem, odšla je iz Zje-diojenih držav ekspedicija za ekspe-dicijo na p >moč vstašem. Naša, nevtralna obrežna polieija se za flibu-stirje niti zmenila ni. Ako se sedaj Anglija in druge neutralne države pritožujejo, da Rusija z svojimi vojnimi ladijami ne pusti Angliji uvažati na Joponsko vojne potrebščine, postoma povsem pravilno. BOJI S TATARI. V juniju so odkrili Kusi lep spomenik kozakn Jermaku Timofejeviču v Novem <'erkasku, glavnem mestu donskib kozakov, za zasluge, ki si jih je stekel pri odkritju Sibirije. Ker je ta zemlja postala v novejšem času tako znamenita in važna, je vredno, da poznamo njenega odkritelja, koraka Jermaka Timofejeviča. Prepiri knezov, tatarska nasilja, razni neredi in krivice so razpodile izdavna na Ruskem mnogo naroda, ki je brez svojega doma, zahajal čez mejo, posebno čez južno, ter se tamkaj na Ijeval. Nekteri teh ljudi so se naselili ob meji, drugi so šli dalje, v prikladne stepe. Miru sieer tudi tukaj niso imele od tatarskih napadov, ali zato se je živelo slobodneje in ni bilo ničesar bati, niti kneževih vojvod, niti težkih davkov. Široka stepa so je Širila pred očmi brez konca, in pot v njo je bila slobodna, nezabra- njena. Vsi ti izseljenci so bihi večinoma brezhiŠniki, samci, smeli in pogumni, zvali so se kozaki. Oni izmed njih, ki so se naselili ob obmejnih mestih- so se zvali mestni kozaki, a oni ki so odšli čez mejo, v stepo, so se zvali stepni kozaki ali slobodni. Spočetka je bilo slobodnih kozakov malo, ter niso zahajali daleč; toda od onega časa, ko je začela tartarska orda slabeti, je raslo stepno kozaštvo bolj in bolj, zahajalo v stepe dalje in dalje. Za naseljenim narodom demo ni prenehalo: uskočivši med kozake, ruski človek ni prišel v tujino, marveč k svojim ruskim ljudem. Radi tega so vsi, kterim je bilo slabo živeti doma, ubežni sužnji, ubijalci, prihajali med kozake. Slobodni kozaki so se naselili po bregovih ribnih rek: oni so se počasi zjedinili v večja društva, določevali svoja dela v zboru ali krogu ter si sami volili "atamana", to je poglavarja. Le ta kazaška društva so se včasi vojevala s sosednimi Tatari, včasi pa so se ž njimi družila in vezala ter skupno napadala ruske in li-tavske meje ali plenila skozi stepe potujoče trgovce in vsakega, ki jim je prišel v roke. Za Ivana Groznega »1534—laS4) so zavzeli kozaki že vse južne stepe ter naselili bregove vseh večjih rek. Ob reki Donu so živeli kozaki, ki so pobegli iz moskovske Rn-sije, a ob Dnjepru oni, ki so utekli iz južnih krajev litovske Rusije. Donski kozaki so najhuje lupežili po reki Volgi, ker je bila tukaj največja trgovska pot. Car Ivan Grozni je pošiljal večkrat proti njim svoje vojskovodje; le-ti so lovili in ubijali kozake, toda tolovajstvo in grabežni pri vsem tem ni prenehalo. Ena takih razbojniških čet je bil ataman kozak Jermak Timofejevič. Rodu je bil priprostega, razuma velikega in posebne pogumnosti, duhom in telesom je bil krepak, lica lepega, postave visoke. Spočetka je bil v bnrlaškem (burlak — delavec na ladji na reki Volgi), društvu kuhar, tukaj so ga tudi zvali Jermak, ker se zove društveni trinog jermak, a pravo krstno ime Jermaka Timofejeviča je bilo Vasilij. Delo burlaško se je JeV-maku kmalo priskutilo; zahrepenel je on po slobodnem življenju ter pobegnil k donskim kozakom. Kmalo so ga izvolili za starešino ene Staniče (ka-zaške naselbine) radi predrznosti, smelega značaja in velike njegove sile Toda Jermak je imel tudi tukaj malo ugodnega življenja: vse ga je vleklo tjekaj, kjer se sprehajajo zanikrne glave po polni svoji volji. Ni strpel Jermak, nabral si je četo junakov ter ubežal z njimi na Volgo lupežit. Nikogar ni on izpustil: niti carskih lju-dij, niti tujih poslancev, niti ruskih in busurmanskih (nevernih) trgovcev. Ime Jermaka je zadalo vsem tak strah, da se je glas o njegovih razbojniških delih razširil do Moskve.- Car Ivan Grozni je obsodil Jermaka in štiri njegove podložne atamane na smrt. Toda Jermak se ni bal niti srn jeva carskega: lupežil in ropal je po navadi. Razun Jermakove čete se je sprehajalo po Volgi še mnogo drugih; za trgovce je slednjič prenehal vsak prelaz, za mirne prebivalce življenje. Car je poslal silno vojsko proti kozakom. Carska vojska je pobila, polovila in obesila mnogo ubijalcev, toda Jermak je s svojo četo utekel ter se podal proti vodi po Volgi, v reko Kamo v Permski kraj. Ataman govoril donskim kozakom, Po imeni Ermak Timofeevič: ilA vi goj esi (liejsa), bratci, atamani kazaeie! "Ne koristna n nas šutka (šala), za-sučena (zasoljena), I kak nam za to budet otvjesttvovat (odgovarjati) ¥ "V Astrahani žit nelzja (nemogoče), "Na Volge žit — vorami (lupež) slit (sluti), 'Na Jaik itti — perehod velik, "V Kazan itti — grozen car stoit, "Grozni j car — gosudar Ivan Vasi- 1 jevič; "V Moskvu itti — perehvatanim bit, Po raznim gorodam razoslanim, Po temnim tjurmam (temnicah) razsaženim (razdeljeni). Pojdemte mi m usolja (soline) k Stroganovim, K tomu Grigorju GrigG^v^^*' V tem daljnem kraju, kamor je plul Jermak, so že izdavna živeli Rusi. Najbogatejši so bili med njimi kupci Stroganovi: oni so upravljali veliko zemljo, vodili veliko obrt, varili sol., obdelovali polje in trgovali. Na naseljenci ne bi trpeli od divjih bližnjih narodov, so Stroganovi postavili dve mesteei, nakupili topov in rajnega bojnega orožja, poiskali vojakov ter jim zapovedali braniti zemljo. Nedaleč od Stroganove zemlje so se prostirale Uralske gore, a za gorami je ležal kraj, kteri se zdaj zove Sibirija. Za to zemljo so znali ruski lovci davno: že 300 do 400 let pred Jerrna-kom so zahajali semkaj smeli novgo-rodski kupci po drage kože. Tam, na reki Irtišu, je ležalo samostalno t.-»-tarsko earstvo, in glavno njegovo mesto se je zvalo Isker, ali Sibir. Od tega mesta so tudi Rusi zvali zemljo za Uralom Sibirijo. Ko je Ivan Grozni osvojil Kazan, se mu je sibirski car sam ponudil plačati davekV so bolskih kožah, da bi ga ruski car obranil proti njegovim sovražnikom. Toda kmalo je pregnal tega sibirskega kralja drugi basurmanski (never -nik) car, Kučum; osvojivši njegovo zemljo je prenehal plačati davek ter ubil celo poslanca, ki je prišel po davek od Ivana Groznega. In ko so po stavili Stroganovi na svoji zemlji mesteci, jim je začel Kučum delati razno zlo. Tedaj je prišlo Stroganovim na misel, pridobiti zase tudi sibirsko zemljo. Sibiirija je bila tudi bogata zemlja : v njej je bilo mnogo rodovitne zemlje, livad, šum; krznašev se je nahajalo tam brez števila; v rekah je bilo tam mnogo rib, v gorah zlata, srebra, železa in dragega kamenja. Poslali so Stroganovi k Ivanu Groznemu prosit, da bi jim dovolil radi obrambe proti sibirskemu carju in na korist ruskemu narodu, osvajati sibirsko zemljo. Vladar je dovolil, poslal Stroganovim povlastno pismo in oslobodil njih bodočo sibirsko zemljo davkov, dolžnosti in vsakih plačil na 20 let. DUŠEVNA TURTURA V DOMOBRANSKI KADETNI ŠOLI V PEČUHU. "Pester Lloyd" fle bfil prinesel neko pojasnilo od "kompetentne strani", o znanem dogodku v kadetski šoli v Pečuhu, ko so madjarski gojenci z nasiljem, a poveljnik sam in čast-niki-učitelji z vso težo svoje vojaške avtoritete hhteli |xri«41Sti hrvatske gojence, da morajo pevati madjarsko lunino. Pojasnilo v 'Pester LloyduJ lomi sicer eno farizejsko frazo, da bi dokazalo, koliko uprav idejalni dobrohotnost uživajo hrvatski gojenei v tistem — madjarskem zavodu. Pravi, da jim gredo na roko do "skrajnih mej", da se hrvatski gojenci tamkaj čutijo "kakor doma", da se "po očetovski postopa ž njimi, a osobito skrb se posveča v " negovanju medsebojne pripadnosti!" — Ta poslednja točka v pojasnilu nam pojasnjuje — vse, ker involvira pripoznanje, da se je res izvršil oni grdi čin nasilja in duševne torture. To naj bi bilo "očetovsko" in dobrohotno, ako se mlade ljudi sili v nekaj, česar ne morejo storiti, ako imajo le iskrico spoštovanja do same-2-a sebe! To je duševna tortura, to je -ramotno, poniževalno postopanje. Katero hrvatsko srce ne bi se mogočno vspenjalo vspričo tega dogodka in v polni meri umejemo ogorčenje, ki zveni iz besed oseške "Narodne obrane': "Valovi boli in srama udarjajo nam v obraz, ko pomišljamo, kako se ponižujejo in sramotijo naši otroci — nadi madjarske himne. A slednjič — šestorica naših dijakov, so vrženi iz zavoda, ker se niso mogli pokoriti zahtevi, da bi pevali madjarski. Mi se globoko klanjamo pred patrijotizmom naših mladeničev; od one šestorice (poslancev namreč v skupni zbornici v Budimpešti) pričakujemo dejanj. Kajti ti naši hrvatski sinovi so njihove žrtve, žrtve njihove skrajne popustljivosti in slabosti v obrambi naših pravic V' Mi se bojimo, da bodo Hrvafje čakali, a da nič ne dočakajo. Kjer so •n|;*roči Kbvaeeviei, Banffyji kakor častni občani prvega mesta Hrvatske —ne, od te strani ne pričakujemo in ni pričakovati dejanj (in morda niti praznih besed ne) v obrambo hrvatskih pravic, še manje pa obrambe časti in narodnega dostojanstva. VABILO. Slovensko, podporno društvo sv. Alojzija št. 36, J. S. K. J., v Cone-maugh, Pa., omislilo si je lepo društveno zastavo ter naznanja vsem rojakom in sobratom, da se bode vršilo slovesno blagoslovi j en je iste v nedeljo, dne 14. avgusta ti. 1. v hrvatske j cerkvi v Cambria City, ob 10. uri dopoludne z slovesno sv. mašo ob 10. uri. , — Društva naj se zberejo točno ob 9. uri v dvorani pod hrvatsko cerkvijo. Po končani službi božji odkorakajo društva skupno v hrvatsko dvorano, kjer se bode vršila domača zabava in veselica. K tej slavnosti vabimo vsa društva v Cambria City, namreč: društvo sv. Cirila in Metoda, društvo sv. Barbare, društvo Narodne Jednote in hrvatsko društvo. — Objednem vabimo vse rojake kakor tudi rojakinje in imenovana društva na PLESNO VESELICO, ktera se bode vršila dne 20. avgusta t. 1. v Slovaškej dvorani v Co-nemaugh, Pa. Vstopnina $1 (pivo prosto) za osobo. .Začetek ob 6. uri zvečer. Čisti dobiček namenjen je v pokritje stroškov za novo zastavo. K mnogobrojni udeležbi vabi naj-uljudneje (3-12 v2š 8.) " ODBOR. KJE JE ALOJZIJA MLAKAR, žena Luke Mlakar iz Lukovice, vulgo Obelška iz Št. Vida pri Zatičini. Pred desetimi leti je bila v St. Lonisu, Mo. Zaradi smrti njenega moža bi rad zvedel njen naslov: JOSIP STRMOLE, 1134 St. Clair St., Cleveland, O. (3-4 8) ' 3T : Brzoparnik kaiser WILHELM II. odpluje iz New Yorka v Bremen v torek, dne 9. avgusta ob 1. uri popoldne. Vožni listek do Ljubljane velja $34.45 Lepi poštni parnik RYNDAM odpluje iz New Yorka v Rotterdam v torek, dne 9. avgusta ob 10. uri dopol. Vožni listek velja do Ljubljane $25.50 Največji parnik na svetu BALTIC odpluje iz New Yorka v Liverpool v sredo, dne 10. avgusta ob 5. uri popol. Vozni listek velja do Ljubljane $23.80 Francoski poštni parnik LA GASCOGNE odpluje iz New Yorka v Havre v četrtek, 11. avgusta ob 10. uri dopoldne. Vožni listek velja do Ljubljane $28.70 Krasni poštni parnik SEELAND odpluje iz New Yorka v Antwerpen v soboto, dne 13. avgusta oh 10. uri dop. Vožni listek velja do Ljubljane $25.45 V svarilo. Poslednji Sas ao razni newyorški dnevniki opozarjali ljudstvo, policijo in posta voda jalstvo na vedno rastoče "banke'*, ktere so v istini tako zraatle, kakor gobe po poletnem dežju. Ti "bankarji" razpošiljajo po zapadu, kjerkoli le kak naslov vlove, tiskovine in hvalne spise, denarje in parobrodne listke ponujajo "skoraj zastonj", parobrodne listke od $8.00 naprej, ceneje, kakor vsak pravi agent. Ti možakarji nema jo nikjer založene varščine, niso nikomur odgovorni za njih delovanje in to le oni trpe, kteri se jim na li-manice vsedejo. Časniški poročevalci so v glavnem stanu policije navajali take "banke", a reklo se jim je: "Mi nemarno postave, ktera bi zabranje-vala uatanovljati banke, vsak človek, dasi je znan lopov, lahko banko ©tvori, v to mu ne brani noben zakon." To so bile besede poglavarja newyor-ških detektivov. Tiskane okrožnice v raznih jezikih ti "bankarji" razpošiljajo raznim narodom, ako kaj napravijo je prav, ako ne, pa tudi. Mnogokrat se je že zgodilo, da je taki bankar zvabil od lahkovernih ljudi novce, a necega dne je bila pisarna prazna, a prazen je ostal tudi preveč lahkoverni mož. Dandanes, dokler ne dobimo postave, ktera bode zahtevala dobro peroštvo in vlada nadzorovala vse banke, je zelo paziti, komu se novci izroče. Najbolj fanatični Židje postanejo v lovu za denarje dobri narodnja-k i, fanatični Mohamedanci celo kristjani, ošabni Madjari dobri Slovaki, in fanatični Italijani pristni Slovani, vse le v lovu za r-ovce. Rojaki, pazite se tacih zasebnih bank, najbolje so narodne banke (National Bank), ker te so pod državno kontrolo; v kupčiji pa se bavite z ljudmi, ktere dobro poznate; ako pa dobite tiskovine, jih pa porabite za podkuriti, pa pazite, da se mleko ali juha ne prismodi pod takim papirjem. NAZNANILO. Vže večkrat se je govorilo, da našim društvenikom ni po volji dosedanja dvorana. .Da se ta neprilika odstrani, se je odbor potrudil ter si pre-skrbel drugo, bolj primerno, v kterej se bode vršila seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bode dne 11. septembra t. L v novej dvorani g. John Uhrina, 1131 Washington Ave., Brad-dock, Pa. Kdor ne more iste najti, naj pride k društvenemu predsedniku Mr. John Germ-u. Za društvo Sv. Alojzija št. 31, J. S. K. J., za Braddock in okolico (1-13 3) ODBOR. POZOR ROJAKU Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicago 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sea otvoril novo urejeni saloon pri „Triglava"f 6x7 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleža&e ,, ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, to pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igraln* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve; vrsti za točno in solidno postre£ba> Vsak potujoč; Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojak on. da me blagovolijo večkrat počasti s svojim obiskom t Mohor Mladic. ill 7 So. Center A v., blizo 19. ni-CHICAGO* HUN0J& Kranjsko slovensko katoliSko t?0 svete Bartoe v Forest City, Penna Inkorporirano 31. januarja 1902 t Peniieylvanyt ODBORNIKI: Prertpednfk: Jostp Z al ar, P. O. Box 547, rorest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 47S, Forest City, Fa L tajnik: Ivan Telh^n, P. O. Box 607, Forest City, Ps. IL tajnik: Ivan Žigah, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa GOSF^DAESKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josrp Bctcinbli star. P. O. Box 591, Forest City. Pa anton Ovkn, P, O. Box 537, Forest City, Pa. ivam Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobe^c, P. O. Box 509, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Čosif Bttctnrlt ml., P. O. Box 591, Forest City, Haroi, Zalar. P. o. Box 28, Forest City, Pa IVAN Opeka, p o. Box 62G, Forest City, Pa. Primož MatoP. O. Box C52, Forest City, Pa Dopisi naj se pobijajo I. tajniku: tanstCity. Pa John Telban, P. O. Box 601 Društveno glasilo je "Glas Naroda?*. NAZNANILO. Slsreioea im Hrvatom ▼ Reck Springs, Wyo., in okolici priporočam v obilen obisk ss-locan., v kterem vedno točim sreže Schlitz, Milwaukee pivo, dobra kalifornijpks vina in izvrstni whiskey, ter proda lam dobre smodka S spoštovanjem JOS. DEMSHA*. Hnriur« W»i "GLAS NARODA" prodaja po 1 o«nt iterilko: Anton Bobek. poslovodja p*~ drumoe Frank Sakier. 177J 81. Clair St., Cleveland. Ohio, John S u s t a r i i 5 , 1208 N. C«a~ tre St., Joliet, HI. Frank Gabrenja. Slf Powar St.. Johnstown, Pa TV* ti V A. Ba^idpk. Milwaukee. Wli. m v a zaslužene denarje je naj-r07kn sigurno domu I OfcSlU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street; New Vork Resnica je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-Ako je človek bolan zen. neinore delati^A če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu j^gpptrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadar je elovek bolan — more se aedr-avitii. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, džl ga če"gotova in popolnoma ozdraviti. Zato 1'ojal^i Slovenei kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, iri to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njerno zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! " V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revniatizeill in magat. Potem seobrnemnaVasdr. • K«!«™; bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra-DOIPZni OZdravlena. vila in zdaj sem popolnomu zdrav. Toraj se Vam srčno zahvalim zatoYa ozuravijL-na. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Marla Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Coilinsjamci za popolno ozdravljenje vseh bolesti: Kakor bolest i na plnčah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollins* je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. IZ URADA I. TAJINIICA. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽlSNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1108 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. josip skala, p. o. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem xastopniku in nobenem drugem. Denarne posiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE. Šestmesečni racan p C s a O c J2 Ki -C «J a x_> s 3 C bA I > o o u 0 T3 m > O -3 S i 1 Prestopili '1 O M k. •5 a 1 Vi t s. M i 'S es -6 •o a 0 D p- o v S D o m > o TJ S ca = S «> ' E 13 K* m C Ok a tU 0. ? "5 hO 19 Cu i* S. o a S M M 1/1 *3 »O a S * »o a SI O. - 5. •s M tfi C "0 Q j 1 » Ct * C« $ |Ct $ Ct $ . Ct $ Cl * 1 Ci $ Ct * | Ct * Ct $ [ct 272 6 2 10 66 14 37 2 177 1420 10 6 lt»l 50 2 1529 60 1800 300 460 2560 180 90 207 1 4 15 54 16 15 I 137 1111 — 1 78 50 2 1192 50 785 300 1085 100 90 2 3 3 28 14 4 72 545 — 2 4 n 39 2 592 80 240 240 44 1 2 6 1 38 277 _ 10 20 50 2 299 60 .34 1 3 12 4 1 22 184 50 13 o 199 50 :oo 300 19 2 1 •4 1 17 125 _ 2 4 80 10 141 SO 2 8 1 1 10 61 — 1 2 40 5 2 71 40 199 18 2 1 43 27 12 3 194 1308 — 18 103 2 1431 3600 3600 •24 2 3 4 27 164 — 2 2 40 13 2 183 40 5 1 3 13 7 4 1 88 608 — 5 44 2 659 100 m 120 220 20 3 1 1 2 20 119 _r 3 9 131 40 40 2 43 1 9 10 41 275 50 3 20 50 2 301 63 7 1 1 8 4 2 62 391 — 7 2 40 30 2 432 40 20 20 76 5 1 11 2 1 61 478 50 5 37 50 2 523 58 6 2 4 2 1 1 59 447 — 6 30 2 485 900 900 78 39 1 b 1 112 629 50 39 9 60 56 2 736 10 900 900 26 1 1 1 2 25 148 — 1 10 12 161 10 100 100 14 50 60 4 3 9 2 5 1 49 356 50 4 20 27 50 2 390 20 19 5 1 8 14 7 22 176 — 5 11 2 194 900 900 78 2 2 1 21 3 59 457 — 2 34 2 495 900 900 44 9 1 5 1 50 381 — 9 25 50 2 417 50 114 1 41 14 24 69 530 40 530 40 800 257 35 1057 35 328 t. 53 3 1 11 3 1 48 318 — 6 24 50 2 350 50 33 9 1 1 2 40 247 — 9 20 2 278 32 2 2 1 1 28 202 50 15 2 219 50 80 80 80 13 $ 3 1 1 1 1 42 234 50 13 1« 50 266 2 54 2 3 S 11 7 1 1 47 353 — 2 26 2 383 900 300 1200 34 112 15 7 2 3 118 744 — 15 57 2 818 900 20 920 49 2 3 2 1 44 312 50 2 22 50 2 339 900 900 49 5 5 49 335 50 5 4 80 26 50 2 373 80 30 11 1 1 40 228 — 11 4 80 19 2 264 80 28 5 1 9 1 2 1 21 180 50 5 14 2 201 50 54 7 3 4 3 61 373 — 7 14 75 30 2 426 75 22 1 2 2 1 16 132 — 132 300 1 300 26 48 19 7 1 61 328 — 19 4 80 27 50 2 381 30 36 3 3 36 241 f50 3 19 50 2 266 14 9 1 1 21 114 — 11 50 2 127 50 9 37 H 2 28 216 50 17 233 50 50 18 8 101 109 50 5 2 116 50 26 4 1 2 4 25 166 50 4 9 50 13 50 2 195 50 27 1 2 17 76 — 27 8 50 111 50 2 22 22 93 — 20 12 5 50 5 135 50 2 39 39 58 50 39 5 102 50 1 8 _ 50 8 i 50 1 50 1 1 5 _ 5 75 1 1 3 50 6 50 10 2400| J ] t r | i2227{l5273|50|314|00j 77^5 1102 50| 76 16843|45|l3485|c)0jl500|00| 1 |l237]35 {l6222|35 755|25 »Jurij L. Brožič, L tajnik. Ivan Oovže, blagajnik. FINANČNO POROČILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE od 31. decembra 1903 do 30. junija 1904. Ely, Minn., 1. juiija 4904. Preostanek v blagajnici od 31. deo«mbra 1903........... 43035.93 Dohodki: Assessmenti za umrle ude, soproge in bolno podporo............................... 113725.70 Assessmenti za rezervni sklad............... 1102.50 Vplačano za pristop........................ 314.— " " znake..................................................77.45 " " charterje ..................... 76.— Za ostali dolg družtev...................... 1547.80 Skupni dohodki.............................. 816843.45 Ivan Jarc, nd družtva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., umrl 8. decembra 1903; podpora $900. Fran Ložavec, ud družtva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., umrl 3. septembra 1903; podpora 8900. Ivan Martinjak, ud diužtva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., umrl 9. decembra 1903; podpora $900. Josip Fertun, ud družtva sv Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich., umrl 20. januarja 1904 ; podpora $900. Jakob Skala, ud družtva sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich., umrl 20. januarja 1904; podpora $900. Mihael Brozovič, ud družtva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Skupni znesek................................ 19879.38 Stroftki: Usmrtnina za 13 udov po $900, 1 ad po $785 in 1 po $800............................. 813285.— Usmrtnina za 5 soprog po 8300.............. 1500.— Za bolniško podporo....................... 1237.S5 Jednotine tiskovine....................... 525.53 Poštnina in express................................................82.34 Za znake Jednote.......................... 108.— Uradno glasilo Jednote in naročnina......... 118.67 Plača uradnikov za 1903—1904 ............. 250.— Za pogrebne stroške 2 udov................. 200.— Za omare in drugo stalno imetje Jednote..... 164.69 Za razne druge stroške Jednote..........................85.35 Skupni etroški............................... 81,7556.93 Gotovina naložena v Bank of Ely.............. 1219.95 Rezervni sklad naložen v Firgt National Bank v Duluth, Minn............................. 1102.50 Skupni znesek............................... $19879,38 Ivan Habjan, predsednik. Jurij L. Brožič, I. tajnik. Ivan Oovže, blagajnik. Kratek pregled celoletnega računa J. S. K. Jednote. $ 2040.35 2161L75 Preostanek v blagajni dne 30. junija lt03____ Šestmesečni dohodki od 30. junija 1903 do 31. decembra 1903......................... Šestmesečni dohodki od 31. decembra 1903 do 30. junija 1904......................... 16843.45 Šestmesečni izdatki od 30. junija 1903 do 31. decembra 1903........... Šestmesečni izdatki od 31, decembra 1903 do 30. junija 1904 ......... Preostanek v blagajni dne 30. junija 1904: Rezervni sklad............................ Navadni sklad............................. . $40495.55 $20616.17 17556.93 1102.50 1219.95 «40495.55 Mich., umrl 17. februarja 1904; podpora $900. Pa., Iz urada Jugoslovanske Katol. Jednote. Poročilo od 31. dec. 1903 30. juirij*1%4. Umrli «lftfil£la£aia. Martin Gruden, ud družtva'Slavko Ime Jezus Jt. 25 v Evelethu, Minn., umrl 9. sept. 1903j podpora 48Q0. Ivan Cinkole, ud družtva sv. Alojzija št. 19cv JLorainn, JO., umrl 12. oktobra 1903; podpora 8100 xa pt^$bni#tjfQ$Jci. I>ako Badovinac, ud družtva sv.^urid&.$teY.^v£roga uda družtva Sokol št. 38 v Pueblu, Colo., umrla 10. marca 1904; podpora $300. Sknpaj $150«. Bolni udi plačani. (Od 31. decembra 1903 do 30. junija 1904.) Josip Gorišek, ud družtva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu. Pa., bolan do 8. junija 1904; podpora $120. Anton Jermančnik, ud družtva Danica štev. 28 v Cumberlandu. Wyo., bolan do 12. aprila 1904; podpora $80. Ivan Tomec, ud družtva sv. Barbare štev. 3 v La Salle, 111 iznla-Čan $240. F Gregor Milielič, ud družtva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn bolan do 27. marca 1904; podpora $60. Martin Skerjanc, ud družtva Sladko Ime Jezns št. 25 v Evelethu. Minn., bolan do 23. decembra 1903; podpora $60. Josip Bučar, ud družtva sv. Alojzija št. 13 v Whitney, Pa bolan do 2. aprila 1904; podpera $40. Josip Sepič, ud družtva sv. Alojzija Št. 31 v Braddocku, Pa. bolan do 1. aprila 1904; podpora $20. Ivan Gerzin, ud družtva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu Colo bolan do 22. februarja 1904; podpora $20. Fran Longar, ud družtva Sladko Ime Jezus štev. 25 v Evelethu. Minn., bolan do 20. marca 1904; podpora $57.35. Tit. Podkov, ud družtva Sladko Ime Jezus Minn., bolan do 8. maja; podpora $100. Fran Prelesnik, ud družtva Sladko Ime Jezus št. 25 v Evelethu Minn., bolan do 9. maja 1904; podpora $40. Ivan Prijanovič, ud družtva sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely. Minn., izplačan $200. Matija Spreitzer, nd družtva sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Elv Minn., izplačan $200. Skupaj $1237.35. štev. 25 v Evelethu, Umrli ndi za plačati. Matevž Janežič, ud družtva sv. sv. Alojzija št. 36-v Conemaugh, Pa, umrl dne 17. junija 1904; podpora $900. Ivan Cvelbar, ud družtva sv. Jožefa štev. 12 v Pittsburgu, Pa , umrl dne 24. junija 1904; podpora $900. Skupaj $1800. Umrle soproge la plačati. Marija Šuštaršič, soproga uda družtva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., umrla 9. aprila 1904; podpora $300. Marija Vodnik, soproga uda družtva sv. Jožefa štev. 20 v Sparti, Minn., umrla 11. marca 1904; podpora $300. Ivanka Šuštar, soproga uda družtva sv. Jožefa št. 29 v Imperialu Pa., umrla 20. aprila 1904; podpora $300. Marija Kukar, soproga uda družtva sv. Jožefa it. 23 v San Fran-ciscu, Cal., umrla 14. maja 1904; podpora $300. r Neža Ranch, soproga uda družtva sv. Cirila in Metoda štev. I v •Ely, Minn., umrla 29. maja 1904; podpora $300. Marija čekada, soproga uda družtva sv. Cirila in Metoda štev, 16 v Johnstownu, Pa., umrla 9. jun. 1904; podpora $300. Skupaj $1800 I»F»LEiVlErVT TO THE "GLA8 NARODA", August 3, 1Q04, No. I&i. ' 'H1.™ •; ■■ • Ukradena slika Bogorodice ▼ Kozanu. Vsi verni Rosi so razburjeni, ker je nekdo ukradel iz samostanske cerkve v Kozanu čudodelno sobo Matere boje. Ta Marijina podoba je bila v eeli Rusiji najstarejša. Celo leto so prihajale procesije romarjev od vseli strani častit j>odobo ter se je pripove dovalo o številnih čudežih. Podoba pa je imela tudi veliko denarno vrednost, že leta 1SS0 so cenili zlato in drago kamenje, ki so ga za soho darovali razni ruski carji in bogataši, na par milijonov rabljev. Tatvino so izvršili skoro gotovo Tatari, ki tvorijo četrtino prebivalstva v Kazan n, iz maščevanja, ker jim je pop po sili spreobrnil in krstil nekega mladeniča. Čudna železnica. Med Zagrebom in Samoborom vozi lokalni vlakec; sicer vozi počasi, a do-sedaj je vendar še vselej prispel, kamor je bil namenjen. Nedavno pa je hotelo več Zagrebčanov poleteti v prijazni Samobor. To pa je bilo pohlevnemu vlaku najbrž prehuda teža. Pri Černomercu je vlakec obstal ter se ni nikakor dal pogovoriti, da bi svojo vožnjo nadaljeval. Sreča pa je bila, da je hotela lokomotiva vsaj nazaj iti, in tako je prispel vlakec ob znatni pomoči potnikov srečno nazaj v Zagreb. Izletniki sicer niso videli Samobora, a ostala jim je "prijetna zavest", da So lastnoročtiuhpomagali vlaku domov ter ga rešili nadaljtic nesreče. Pogovor z generalom Demjanenkovom Dopisnik lista 'Rusija in Nemčija' je priobčil pogovor z generalom Demjanenkovom, rednim profesorjem top-ničarskih ved. bivšim ravnateljem Mi-hajlove topničarske akademije in učiteljem pokojnega carja Aleksandra III. in sedanjega carja Nikolaja II. Demjanenkov se je izrazil na sledeči način: Japonci morajo imeti za Port Arthur pripravljenih vsaj 30,000 do 40,000 mož. Ker bodo težko vzeli trdnjavo z naskokom, jo bodo morali napadati na raznih frontah; pri tem bodo pa mnogo trpeli radi streljanja trdnjav, nahajnjočih se v ozadju. Zgu-be Japoncev bodo velikanske, radi česar bodo moralično popolnoma potrti. Da bodo storili naši vojaki svojo dolžnost, o t~m ni Ivoma. — "In admiral Skridlov?" — "Poznam ga", je nadaljeval general Demjanenkov, "tudi on ve, kaj dela..." Po mojem mnenju je Port Arthur nepremagljiv. Seveda bode stvar drugače izpadla, ako bode naša armada, ki ima priti na pomoč, popolnoma oslabljena. — Zmasra naSetra orožja je pa gotova. Rusija ne more biti premagana in nje zgodovinske osode ne more zadržati Japonska. Ta osoda nam bode pomagala k zmiuri ter nas konečno tudi k zmagi pripeljala. Rusko časopisje proti Levu Tolstemu. . Pismo Leva Tolsteca proti rnsko-japonski vojni, ki ga je priobčil v londonskem "Times", je vzbudilo v ruskem Časopisju veliko nezadovoljnost. "Novoje Vremja" piše: Človek je del narave, a mir in pokoj se da izvoje-vati samo z vojsko in težkimi izkušnjami. Na ustvarjajoče in patrijot-*ko energijo je treba pozivati, a ne prepovedovati, da se ni treba upreti nesreč ter Japoncem, ako bi požiga -30Č s potoma prišli tudi do Pefro-grada." —- "Peterbnrskija Tvornosti pa pišejo• "Dragi, mili Lev Nikolajevi?, ki ste naš ponos in naša slava, vamjte nas. Vi blodite in nas rod,te v poenbo. Naj to vsakdo drugi dela, le ne Vi f" K ** Zakopani zaklad v Oseku. Lansko jesen je policija v Oseku zaprla tri mladeniče, ki so pod ozidjem ondotne trdnjave kopali. Povedali'so da iščejo 80,000 gld, ki jih je neki njihov rojak — kopači so bili iz Se nja, in sicer jurist Crnkovič, strugar C rakov ič in .pisar fiimat — tam zakopal pred odhodom v Ameriko. Kopanje se jim je prepovedalo ter so morali oditi domov. Mladeniči pa so obrnili na vojno ministerstvo, ki je ravnokar obvestilo magistrat v Oso ku, da se prosilcem dovoli iskati zaklad pod pogojem, da založijo za vsak kubični meter zemlje, ki jo prekop-Jjcjo, 60 Iv varščine, da se jarki zopet zasujejo. Kopanje prideta nadzorovat odposlanca vojaške oblasti in policije. Ako bi se zaklad res našel, napraviti se mora o tem zapisnik ter se mora poslati denar deželni blagajni v Zagreb v nadaljno postopanje. Brez dovoljenja vojnega ministerstav se de-aar ne sme deliti. — Pred 20 do 21 leti je bila blizu Oseka napadena pošta; voznik in vojak sla bila umorjena, nakar so roparji izpraznili poštni voz, ki je isti dan vozil izredno veliko denarja v zlatu. Roparjev niso trdili, a kakor omenjeni mladeniči trdijo, li so denar pod ozidjem oseške ive. Dom ljubezni. V Londonu se je pojavil novi pro-neki Pigott, ki je vstanovil ver-sekto "agapemonitov". Pigott izdaja za Misijo ljubezni ter uči t, da je zakonsko življenje i p^gnba in največji greh. Ta odšel s svojimi pristaši prav r ženske, ki se prizna- vajo njegovim naukom — v neko vas izven Londona ter tam ustanovil "dom ljubezni". To je krasna palača »redi vrta, ki je obdana z visokim zidom. Tu notri gospodari sredi svojih vernic liki sultan v svojem haremu novi Misija. Pigott je lep, čvrst mož, ki s svojim elegantnim vedenjem in lenavadno ljubeznivostjo očarnje vse ženske. Sanjar ima neko tajno privlačno moč, vseh 200 do 300 žensk v njegovem domu je strastno zaljubljenih v njega; vedno hočejo biti okoli iega ter sra naravnost obožavajo. Možje, kterim so pobegle žene, neve-te in hčerke v "dom ljubezni" grozijo njegovo naselbino naskočiti, toda prorok je hladnokrvn in nikomur ne brani zopet odpeljati žene iz naselbine, prosi pa stariše in varuhe, naj ne silijo deklet v zakon. Oblasti ničesar ne store proti temu asketn. Milijonski polom v Turinu. Celo mesto, pa tudi Gornjo Italijo, je hudo razburil polom najstarejše turinske banke "Fratelli Cassini". Že nekaj časa se je tajno govorilo o imamo v naši zalogi L» jih od- »1 All/v.-i .1 ii .v. X . T. . 1 t TWtJk I 1iM«t A n - * 1 - — ________■ NAZNANIL«. V imenu podpisanega družtva naznanjamo. da se je pri zadnji seji dne 10. julija sprejel in potrdil predlog, da se družtvena pristopnina zniža in plačuje od slej po starosti od 18. do ,25. leta za vsacega novega priporoče-| nega uda le 91.50, dalje za vsacih 5 let 25c. več. Odbor je to odredil radi tega, ker je bila prejšnja vstopnina za nove ude $3 previsoka. Rojaki! Sedaj se vam nudi lepa prilika pristopiti k našemu podpornemu druitvu; na kar opozarjamo vse slovenske delavce in njih zaveznike iz našega mesta in okraja. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo. Za podporno druztvo sv. Mihaela Arhangelja št. 40 (K. J. S. K J.) v Claridte, Pa. Odbor. neugodnem stanju te banke, a ko so nedavno trije vlagatelji zahtevali od banke svoje rente v znesku 430,000 ir, se je izkazalo, da je ta vloga v banki iztvnila, našlo se je le 38,000 ir. Sedaj je seveda posegla vmes sodnija ter proglasila banko v kon-knrs. Primanjkljaj znaša blizu 15 milijonov lir. Prizadete so največ osobe iz višje aristokracije in bogatega meščanstva. Aktive ne znašajo niti Četrtine pasive. Lastniki banke, bratje Cassini, so vsi v visokih službah, tako je eden angležki častni konzul v Turinu, drugi upravni svetnik "Bance d' Italia". Nemškega cesarja veseli. Cesar Viljem II. je nedavno obiskal Hamburg, kamer je prišel tudi angležki kralj. Par dni po odhodu se mu je sporočilo, da je umrl župan Hamburga, Haclimann. Cesar je poslal mestnemu zastopu sledečo brzojavko: "Veseli me, da je bila pokojniku še prisojena čast, da je v zadnjih dneh svojega življenja še videl častni dan za Hamburg, namreč obisk Nj. Vel. kralja Velike Britanije in Irske." — Ubogi Haclimann se pač ne zaveda več te časti niti cesarjevega veselja. Znižanje civilne liste v — Italiji Razlika med avstro-ogrskim in italijanskim dvorom je tudi v materijel, nem ozira precejšnja. Prihodnje dni predloži italijanska vlada parlamentu nov zakon o znižanju civilne liste za dva mili jona lir. Razen tega prepusti kralj državi več palač, vrtov in vil, ki so bile dosedaj dvorna last. Oboje je namreč kralj sam predlagal. Najnovejše vporabljenje elektrike. Zadnji čas so pričeli vporabljati elektriko za pospeševanje rasti na polju. Dva ruska učenjaka, Spjesknev in Krokov, sta sestavila v to svrho posebne električne baterije. Ako za-kopljejo te v zemljo, postane zemlja magnetična ter pospešuje rast poljskih pridelkov. Posebno vspešno deluje na krompir, repo, pšenico, deteljo in mnoge drage rastline. Umor na smrtni postelji. V Carpasiju pri Genevi je 701etni kmetBalestra ležal na smrtni postelji. S svojo ženo je živel v neprestanem prepiru ter mu je zbudila staro sovraštvo, ako jo je le zagledal. Te dni je prišla žena po neko stvar v sobo, kjer je ležal mož že skoraj v agoniji ter je že bil tudi preje dejan v posled nje olje. Toda mož je napel zadnje moči, skočil iz postelje ter prerezal ženi z britvijo vrat. Po umoru se je zgrudil sredi sobe ter umrl. Veleizdaja stotnika Ercolessija. Oblasti marljivo zasledujejo sokriv ce stotnika Ercolessija. V Kalabrijf so odposlali večje število orožnikov Francoz Valer, katerega dolže posre dovanja in ki je izginil, je obiskoval Ercolessijevo soprogo vedno le takrat kadar ni bil stotnik doma, zato, da bi Naseljenci 20 ct se mislilo, da ima s stotnikovo sopro go ljubimsko razmerje. Italia: poroča, da so francoski posre- j# ^orel ^ ^ dovalei za čas Loubetovega obiska vso silo zaman poskušali dobiti mob lizacijske načrte in vozne rede 6. arm voja v Bologni v roko oblasti so zaradi suma sokrivde za prli bivšega stotnika Mancilija. Grb papeža Pij a X. Sedanji papež je, kakor znano, nizkega rodu ter ni imel svojega grba. Kakor papež si je moral prirediti grb. Novi grb sestoji iz ščita, ki je razdeljen v tri polja; zgornje polje ima na na rudečem dnu leva sv. Marka, grb Benetek, kjer je bil papež prej patri-jarh. Srednji del je moder, spodnji pa predstavlja modrozeleno morje s po-prekležečim trovoglatim sidrom, če-'gar gorenji konec sega v srednje polje.. Na sidru je šestžarna zvezda. Nad gibom je papeževa tiara z dvema ključema. .T- KNJIGE, ake M pošljemo poštnine proeto. nan znerek aaprej pošlje: Molitvene ki jiga: Spomin na Jezusa 85 ct. Jezu« dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jesusovo $1.86. Sveta Nebesa Jerue na križu Filoteja $1.80. Zlata Kola $1.20. Duhovni etudenee 60 et. Nebeške iskrice $0 «t. Ključ nebeških vrat $0 et Vrtec nebeški $0 et. Sveta noč. li Ave Marija 10 et Mati Božja 10 ct Evangeliji 60 ct Zrodbe »v. pisma, mala izdaja SO ct Zgodbe »v. pisma velika izdaja 60 ct Navedene maša« knjig« i* • tlatd ebreae. Dr utre knjigo : Zbirka domaČih zdravil 60 ct Mali vitez, v trdi zvezkih, $3.60. Prešernove poezije, rezane 76 ct Prešernove poezije, broširane. 6C ct Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $i.76. Abecednik za bIov. ljudske Šole 20 ct Dimnik, slovensko-nemški besednjak tO centov. Prva nemška vadnic-a 35 «t Pregovori 30 ct Mlinarjev Janes 40 ct Domači zdravnik 60 et. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 16 ct Andrej Hofer 20 ct Boerska vojska 30 ct Admiral Tegetthof 30 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 et. Erazem Predjam*ki 15 ct . Naselnikova hči 20 et. Eno leto med Indijanci 20 et May, Ery, 20 ct Pavliha 20 ct Potovanje v Lili put 20 ct Mirko Poetenjakovič 20 ct Narodne pripovedke za mladi*«, L in EL zvezek, vsak 20 et. Pri Vrbov&jm Grogi 20 et Krištof Kolumb 20 ct Šaljivi Jaka 20 ct 4 Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalea domovine 20 ct V delu je rešitev 30 st Najdenček 20 st. Grof Radecky 20 cu Lažnjivi kljukec 20 et Repoštev 20 ct Vrtomirov prstan 2fl ^ Hubad, pripovedk. L, XL, ELI sro- zek, vsak 20. CL Cesar Maksimilijan L. 20 et Sv. Genovefa 20 Vojska MM Turaken. 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct Knez Orni Jurij 20 ct Nikolaj Zrinjski 20 st Spominjaki listi iz avstrijske zgodovine 25 ct Doma in na tujem 20 et Na Preriji 20 ct Strelec 26 ct Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, MONT., v CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni saloon* v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem MARTIN RAUH, Box 58, Chestnut, Park Co., Montana. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom* da sem odprl nov SALOON, 1461 Se. 13th St, OMAHA, NEBR., v kterem točim vedno sveže sveto vno-znamenite ANHAEUSER ft BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se priporoča JOSIP B. PEZDIRTZ. mu¥0 SUJ,ro. Poslednji Mohikanec 20 et a - j l3reČolovec 20 ct. Avvenire d' A- . .... . „ Avstrijski junaki §0 ct O k. Šaljivi Slovenec 60 et Četrto berilo za ljudske Sole 66 et Stoletna pratikj 60 ct Italijanske Mdor> P<>k£ni imet 2f et Cvetke 20 ct Hitri računar 40 ct Sanje v podobah 16 d. Koledar za lete 1604 26 et Telefon št, 59L GEORGE L. BROZICH, slovanski notar, E9y, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino-Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Voflmacht) in vse druge v to Stroko spadajoča dela Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N.Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211 -213 MADISON AVE. POZORy SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bnnde« rov, društvenih zastav, znakov in re^alij po naroČilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in baader. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. PiŠ'"te po katalog in ceno, predno se drugam obra&ate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode roiak g. Lupša, ** EDINI SLOVENSKI OFICIJELNI AGENT V NEW Y0RKU. FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. km IS t S Oficijelni zastopnik družb: Bremenskega Lloyda • . • • . Hamburg=America LJne . Compagnie Generale Transatlantiqu© Holland=America Line..... Red Star Line ....... in druzih prekomorskih črt. SS SK t* Parobrodni in železniški listki so dobiti po najnižjih cenah. Af <5P ti^ KDOR Slovencev potuje v staro domovino, iiajuolje stori, tla kupi vožnji listek v NEW III/V Iv YORKU, ker potem se lah ko odpelje s prvim parnikom in mu ni potreba tukaj čakati ter denarje po nepotrebnem trositi. ITT) A D koga iz stare domovine sem vzame ali želi vzeti, najbolje stori, ako se na nas obrne, ni/vIV j.er })(Mie točno postrežen in potnik ima opraviti na vsej erti s poštenimi agenti (ne s kakimi ciganskimi Italijani ali Židi). V NEW YOKK dospevšim gremo kolikor le mogoče na roke in kjer le potreba. te prednosti govori, da naj se vsak Slovenec in Hrvat le edino na nas obrne, kjer * bode najhitreje, najceneje in pošteno postrežen. A If A kdo pride v New York na kako železniško postajo in se ne vd kam obrniti, naj gre na AIw postajo t telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cort- land t in potem se s nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. prihrani dolarje. To je zelo važno! Za telefon plača 15 centov in Dalje pošiljamo najceneje in najhitreje denarje v staro domovino. Ogromno rastoči promet nam daje priliko naše rojake CENO postreči, objednem pa tudi dokazuje, da kdor se na nas obrne, je dobro postrežen in se še večkrat na nas obrne in drugim enako storiti svetuje. £ 3J Cena, hitra in solidna postrežba je naše trgovinsko geslo. VSAK P°tnik> naJ Pride od kteregakoli kraja i^jedinj eni h držav ali iz stare domovine, naj ▼ jah pazi«a naš naslov, ulico in številko 109 Greenwich Street. N A I ne l>osluša nikogar, ako ga tudi slovensko nagovori in drugam vleče, za Slovence je li t%0 pravj kraj le pri nas. Nas lahko vsakdo ob kterejkoli uri pokliče. pp4V pa stori, kdor nam njegov prihod natančno naznani, po kterej železnici pride, to * ' je odhod od kraja in kedaj sem pride, to mu na vsake j železnici povedo. I FPF NOVfF PRIHRANI vsak potujoči rojak, ako naše nasvete uboga in natančno ^ "v * ^^ ■ nllllVillll pazi, da pride na pravo številko in ne da novcev preje iz rok, dokler ni povsem preverjen, da je na pravem mestu. Ubogajte naše nasvete in vedno ste na pravem potu! FRANK SAKSER^ 109 GREENWICH ST., NEW YORK. _- Birowjske is drug* vesti, Dunaj, 3. avgusta. Boj med Canard Line in nemškimi parobrodnimi družbami. provzročil je boj meti avstrijsko in odrsko vlado, tako, da so trgovski odnosaji med obema državnima polovicama v velikej nevarnosti. Družba Austro-Američana" je nedavno odvedla iz Iieke mnogo ječmena in sladkorja, tako, da je imela z Cunard Lino združena družba 'Adria' izdatno škodo. "Adria" je potem po ogrskem ministerstvu na Dunaju protestirala, češ. da ' Austro-Amerieana' krši med obema državnima polovicama sklenjeno pogodbo. Avstrijska vlada je pa odgovorila, da pogodba z Cunard Line krši imenovani dogovor, radi česar je ogrska vlada odgovorna za vse poslediee. Budimpešta, 3. avgusta. Veliko senzacijo je obudil tukaj damski kroja"* Josip Sinko, kteri je neznano kam zginol. Sinko je bil vedno v najboljših krogih in je hi'1 znan zlasti z lepim spolom. Na ta način dobil je vileka posojila in všel. Sinko je najbrže na potu v Zjed. države. Berolin, 3. avgusta. Oni, kteri mislijo, da hode med Rusijo in Japonsko kmalo prišlo do sklenitve miru, delajo račune brez Rusije. Odločilni krogi v Potrogradu pripravljajo se na dolgo trajanje vojske, kajti Rusija je v nemČiji naročila ogromne količine vojnih potrebščin. Loewijeva tovarna oročja, Kruppove ladjedelnice vKielu St-hiehovc tovarne v Elbingi in Gdan-skem, ter mnogo druzih velikih pod-jetih, so dobile ogromna naročila od ruske vlade. Zlasti veliko je naročilo za torpede. V Hamburgu je Rusija najela ]>et nemških paruikov, ka-eri bodo vozili vojne potrebščine v isijo. Rusija namerava kupiti tudi nemških pamikov. Drobnosti. KRANJSKE KOVICE. V Ameriko se je odpeljalo dne 10. juliju z južnega kolodvora v Ljubljani 23 Slovencev. Zaradi zaspanosti tepen. Dne 17. julija ,je Kančev hlapee Fran Praust v Ljubljani pospal nekoliko čez na-\adn<» uro, kar pa ni ugajalo njegovemu kolegu Francetu Rehnljeu. &el ga je klieat in ga le težko zbudil. Ivo je prišel Praust na dvorišče, se je začel z Reholjeem prepirati in ga je le-ta tako naklestil s polenom po roki in nogi, da so ga morali drugi dan z rešilnim vozom odpeljati v deželno bolnišnico. Preprečen požar. Dne 17. julija sta pod Trškanovim kozolcem na Zavrteli št. 1 deselletni Jožef Gorjanc in devetletni Fran Gerdina zanetila ogenj, ki se je bil že tabo ra»širil, da so začeli tleti tramovi. K sreči sta zapazila ogenj Fran Kokalj, kurjač na južni železnici in šivilja Marija Žet inova, ki sla ga |»ogasila in s tem preprečila večjo nesrečo. Hud Lah. Dne 12. julija sta se bila delavca de Carlo Fran in Jacobazzi Amrelomaria. ki sta delala v HruŠiei, nekaj .sprla. .Taoobazzio je bila jeza tako zgrabila, da je potegnil iz žepa samokres in ž njim nameril prvemu v glavo. Krosrla ni zadela de Carlota v glavo, ker se ji je v istem trenotku umaknil, pač pa *ra je poškodovala na roki. Jacobazzi jo je po tem *'ko-rajžnem'* nastopu neznano kam popihal. Iz Vipave se poroča: Pri nas vlada prava afričanska vročina. Že teden dni ni kapljice dežja. Ije burja se nam sili. da nkonča še to. kar je ostalo suši. Trava je suha, fižol cvetoč in dozorel, %ako tudi krompir. Tursiea se melje ta teden m če kmalo ne bode dežja, bode tudi ob trte in vinski pridelek. Vročina in suša. Radi velike vročine so vetrovi tako izsušili zadnji čas zemljo na Dolenjskem, da ni mogoče sejati sedaj ajde, ampak morajo čakali prihodnjega deževja. — Tudi na Dunaju je silna vročina. V senci imajo opohidne 32 stopinj C. Dne 15. julija je dunajska požarna bromba morala posredovati pri desetih požarih. Tudi več travnikov je pričelo goreti. — Z raznih stranij se poroča o požarih gozdov. Vsled silne vročine se je užrav zdaj, kam merijo uganjke in Sale tovarišev. Zbledela je v obraz in nekako divje so odsevale njene črne, lepe oči izpod visokega čela. S pridigarico vred bilo je razžaljenih tudi precejšnje število Kamniških mestjanov in kmetov iz obližja, ki bi bili šli, v ogenj in vodo za Stobejko. Tudi Bobek se je potuhnil kakor jež, kadar ga pes oblaja, kt> je čutil, da je s svojimi šaljivimi sanjami provzroČil sni in nevoljo med nasprotnimi si tovariši, ne pa da bi bil vzbudil veselje in dobro voljo med njimi. "Prijatelji", povzdignol je potem svoj glas. "Ne kavsajmo se kakor piščeta za proseno zrno. Vsi smo dobri Lutrovi prijatelji in vsi bi bili radi njegovi namestniki na zemlji, a to ne gre. Prvič bi že vsakemu posebej takove lepe Katrice manjkalo, kakor je bila Lntrova. ko bi tudi naš vodja postal ali velik pastor, drugič smo pa mi Kamničanje posebno trde in trmaste glave. Ko bi postavim stvarnik kranjsko Kokro v vino izpre-menil, trdili bi mi, da je naša Bistrica nebeška pijača v primeri z njo, in zakleli bi se, da je Bergantova gora trikrat višja od svetega Jošta." Poslednje je bilo vzrok, da se je v resnici jelo razgovarjati potem o raz-deljenjunovoverstva na Gorenjskem v dva tabora; kajti en del je zahteval, naj se izvoli Gogala za namestnika Knafijevega, drugi pa je hotel Stobejko za svojega voditelja. Nekteri so imeli celo v mislih, združiti poslednja dva v zakonski par. a prepričali so se po današnjih dovtipih, da je to nemogoče. Se le proti jutru razšel se je luteranski zbor v Podgorju, dualizem pa, ki se je bil ondi vstvaril, imel je imenitne nasledke v razvitku krivo-verstva na Gorenjskem. Devetnajsto poglavje. "Docli diese hielten an ihrem Trrwahn fest und schickten eine Deputation an den erzherzogli-chen Hof nach Gratz. Sie be-beschweren sich ueber die Ver-brennung ihrer zur Ehre Gottes nach roemisch-katolischer Kir-chenordnung erbauten Kircben und verwahren sich dagegen." Dimitz. Cud no je, da med tem, ko ni bilo na Slovenskem skoro niti večje vasi ne gradu, kamor bi se ne bilo skrivaje ali javno vselilo luteranstvo, so ostali vendar možki in ženski samostani pri nas popolno versko neokuženi. To je manj pripisovati na račun pobožnosti tedanjih menihov in nun, kakor pravilu, da edina Lutrova vera ne pozna samostanov in se odločno protivi vsakemu oklepu osobne svobode v korist verske ideje. Klasura in glavna načela samostanskega življenja: pokorščina, devištvo in vedna revščina, pro-tivijo se že po principu vsakej samo-stalnosti in misli na prekucijo. Na podlagi teh dobro premišljenih in važnih pogojev stvarili so razni možje samostane, in katoliška cerkev je imela v njih vedno in povsod neomahljive zaščitnike, ob kterih so se ubijali kri-voverski navali. Naravno je tedaj, da so zasloveli baš ob verskih prekucijah samostani; kajti v njih so iskale mnoge najbolj imenitne družipe svojim nedoraslim otrokom zavetja in v samostanskih učilnicah bila je mladina varna svobodomiselnega duha in novoverskega strupa. Povrh je poveličevala ime samostanov tudi občna navada, da se je posvečevalo v tedanjih vekih mnogo imenitnih plemenitašev redovnemu življenju, ne morda samo iz pobožnosti, temveč tudi, ker so navadno v kratkem časn dospeli po tem potu do najvišjih duhovskih časti, ktere so jim pripomogle tudi do velikanskega vpljiva v svetovnem življenju in v dr-žžvnej politiki. (Dalja prihednjič.) Nižje podpisana pri poro. čam potajoflbu Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, - . NEV1/ YORK . . ▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripi avljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr-vatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............. Za obilen poset se priporoča FRIDAVON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. Oompapie Generale Transatlantiqui. Francoska parobrodna družba IN oznani 1 o se *«eie izgovarjal, da ni vedel, kaj sa je akic^o. Bratskim i?zdravom ODBOR. (27-7—3-8) JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer aa istej postaji. Vožnja do New YotIcr traja manj nego trj dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, As«'t Ticket Axeat, City Ticket Agcat, 313 IV. Alain St., Pueblo, Colo. DIREKTNA CRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC0>1NNSBRUX LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO J uLa Lorraine", aa dva vijaka............................is.ooo too, 15.000 kcaftklh Bail, fr.La Savoie", „ „ ......................".ooa „ «5.000 „ „ trLa Tonraine", „ „ .....................................10.000 ,, ta.ooo „ „ jL'Aquitaine", „ „ „ ................................10.000 „ 16.300 „ M ,,La Bretagne".............................-----8.000 9.000 ,, lf ,,La Champagne",.............______........... B.ooo , 9.000 M „ „Li Gucogse",______.......— ----------..... liw „ 3.000 ,, „ gQ0F Parniki odpljnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob it. ari dopoladne. Parniki odpljnjejo ta pristanišča ftv 42 N< rtn River, ob Morton Street t La Champagne La Gascogne •La Teuraine *La Lorraine La Bretagne 4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904. 18. aug. 1904 25. aug. 1904 1. sept. 1904. •La Savoie •La Touraine •La Lorraine La Bretagne -*La Savoie 8. sept. 1904. 15. sept. 1904, 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. C. oktobra 1904. Ako hočefi dobro postreibo z mesom in grocerije, tako ae obrni na Martin Geršiča, 30X-303 E. Northern Av., Psefclo, Colo. T*di naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno suho meso, namreč; klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vaeh slovanskih jezikih. Priporočim so za obilni obisk. "P Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ttlint (gexeija: It BROADWAY, NEW Y0M. Holland-America Line (H OLLAN 1>- A M E It i Š li A C-RTA) vozi kraljevo nizozemske in pošto Zjedinjer.in držav med NEW YORKOM In ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro £rno vino po 60 do 90 «t galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 galon s posodo vred. Izvrstna tropaviea od $2^0 d« $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon nal nfkče ae naroča, ker manje koli on« m morem razpošiljati. Zajedno s naročilom naj gg. naročali ki dopoflj^a I en ar, oziroma Money Ordce. Spoštovanjem Nik. Radoirloli^ 594 Vermont St., • 8AN FHANCI8CO. CAJ*. NOOROAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. P8TSDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATEKDAM, parnik z dvojiiia vijakom, 10,500 tow. ROTTERDAM, parnik z osebej objavljenih listinpfe Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih ] DUNAJ, I. Kolowratring io. INOMOST, 3 Rudolfstra^se. TK.ST, št 7 Prosta luka. j BRNO. 21 Krona Parniki odpljnjejo-Iz ROTTEKPAMA \-s;i k četrtek m iz NEW V O ItK A vsako sred« g^s--"-T ol> 10. uri zjutra j —. -------■■„,. „■ ^ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW TORS. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. Rojaki, podpirajte rojaka J Podpisani priporočam svojo dobro arejea« GOSTILNO, T kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri »eni se tudi dobi vsak dan DO BRA HRANA. Ako kak rojak pride v Foreit City, Pa., naj na postaji vpraša ta mene in gotovo bod« prišel do mene u do tnancev. Ako ked* po-tretmje kak svet, naj se name obrne. Nak geslo t»raj bodii •roji k svojim! Martin Mufaifi. R£21> STAH LINE (Prekomorska parobrodna družba ,,Ruoinola štev. '4 ob vznožju Fulton Street. — T z PHILA-DELPHIJE vsako dru^o sredo od i>omola ol» vznožju Washington rft. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov e* je obrniti na- Office, 9 Broadway, New Yotk City. 90—06 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS, 21 Post Street, SAN FRANCIS GO. — »li na njene zastopnike. p