jlxhaja trikrat nt ie49 W. sand. St. Chicago, S EDINOST (UNITY.) Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: f Edinost Publishing Company «849 West aand Street, CHICAGO. ILL. _____. - _Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na rahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3 50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ...." $i."5 3ubscribtion: For United States per year ............................$3.00 For United States for half year ........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 ___Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Številka poleg vaškga naslova znači do kdaj je plačan list. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš novi naslov in poleg tega tudi vaš stari naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1879. Mastna pogača. (Za Edinost napisal Pobuch Gachesny). Cenjeni g. urednik: — Slučajno mi je prišla v roke štev. 94. Prosvete, glasila Slov. Nar. Podp. Jednote. Srečna jednota. kdo bi te ne zavidal in tvojih bravcev! Tako mastno pogrnjene mi-f-ze ne nudi svojim članom ni ena jednota v Ameriki. Noge se ji sibijo, da kar omahuje pod težo prosvitljene duševne hrane. Ex oriente lux in srednjeveška tmina gineva pred kristalno čistimi žarki te pravico in resnico ljubeče zvezde repatice. Še kratkih 16 let. pa bo nazadnjaško kraljestvo božje na zemlji zropotalo v kup pustih razvalin in na bregovih sinjega rtiichi-ganskega jezera se dvigne sijajno napredna država boljševiška ter se vresničijo najbolj vroča hrepenenja Trotzkijeva in Fer-rerjeva. V špiljah se dela dan, v špijlah žari! Kaj ste rekli, da ne verujete? Poglejte n. pr. le uvodnik o-menjene prosvetljene številke prosvetljujoče "Prosvete." Ali ga ni pošteno zongavil! Koga! E kardinala Mercierja! Prej je mož stat in hodil po dveh nogah, zdaj mu jih je pa ta uvodnik tako polomil, da je čisto hin! Noge so preč, roke mu bingljajo ob telesu in glava se le še za kožo drži, tako ga je zdelal in ga je. Zakaj pa? I zato, ker se je mož predrznil pozvati trezno misleče ljudi na boj proti boljševiški mori, ki sesa srčno kri mukotrpnega ruskega naroda. No kajne zdaj se vam je pa začelo daniti! Pa poglejmo še tisti uvodnik sam. Dolg je kot morska kača in učen, učen, da je strah. Sama zgodovinska fakta, ki katoliški cerkvi kar kosti mrvijo. Don Kišot se široko razkorači, izboči svoja nepremagljiva prša, važno pogleda okrog sebe, pomi-gne Zajčku v kotu s svojim modrim očesom, odpre svoja učena usta in ljubeznivo začne; "Hm, sodrugi, pravim vam. sotrpini! Rim moramo zrušiti, prej ne bo nam dobro. Rim. Ce bi danes ta cerkev imela tako posvetno oblast kot v srednjem veku, bi gonila narode na bojišča, kot je to storila v srednjem veku ob času križarskih vojn, verske reformatične dobe in ob dru-* gih prilikah, kadar so njeni interesi zahtevali vojno. Zajček povej, če veš, kaj je srednji vek? Torej če ne veš, pa mene poslušaj, ki vem." so bile junaška doba krscanstva in bodo takratnim papežem m -katoličanom služile v večno čast in slavo. Kajti do konca sveta bodo pričale, da tedanji katoličani niso bili sebični materiali-sti. ki samo iščejo polnih koritov, kjer bi brez truda živeli kot to delajo moderni komunisti, ampak da so kot velikodušni' idealist. bili pripravljeni vse žrtvovati za svoje ideale Tega priznanja in te slave jih oropati se tudi čikaški "Prosveti" ne bo posrečilo, pa če jih še bolj obrekuje in blati. S križarskimi vojnami so pa papeži hoteli zatreti tudi moč islam,zma. kajti čutili so, da bi Turki sčasoma vtegnili tako močni postati, aa bi napadli zapad in ga skušali podjarmiti kot so ze podjarmili iztok. Da njihov strah ni bil prazen, nam priča zgodovina, tudi zgodovina slovenske zemlje. Razborit človek bo torej le obžaloval, da se papežem ni posrečilo popolnoma doseči vseh plemenitih namenov, ki so jih s križarskimi vojska/ni imeli. Kajti ko bi bila že v 12. in 13. stoletju strta turška moč. ne bi bili ti tolovaji pozneje nad 300 let morili. 10-ali in pustošili po slovenskih deželah. Ali ni to res. Jože Zavertnik? Kaj se torej repenčiš zoper papeža in križarske vojne, katerih ne razumeš! Ali bi mar tudi ti rad postal turški janičar in plenil po slovenskih krajih? Čudil bi se ti ne. ker si obupal sam nad seboj. O le nič nikar ne taji. dokažem ti črno na belem. V isti številki svoje prosvetljene cunje imaš namreč pod "Meteoriti" doslovno tole namazano: "Človek ni le v sorodu z zvermi, pač pa je še v marsikaterem oziru zyer. Zola je dejal, da ima sleherni človek spečega preši-ča v sebi. Dogodki zadnjih devetih let dokazujejo, da ima poleg prešiča tudi volka in tigra, ki ne spita vfcdno/' Torej vidiš, Jože, kakšen si. Pusti nečednega Zola pa kaj pametnega beri! da postaneš spet človek, iz Zola se ne boš nič prida naučil, kakor se nič nisi tekom zadnjih devetih žalostnih let. ko ti je Zola služil mesto molitvenika in evangelija. (Konec ppiWkyic.) -o- Jugoslovanska kriza. Resna so poročila, ki prihajajo iz Jugoslavije te dni. Ljudstvo je govorilo in sicer govorilo tako razumljivo, da so tudi Bel graj ski srbski šovinisti razumeli. Pašič je največja nesreča Jugoslavije. Ta človek je največji sovražnik Jugoslovanske edinosti in sloge. On je še stare turške šole. ki pozna samo terorizem in silo. Kot vodja države je popolnoma duha turških "pašatov," katerim je njih prepričanje najvišji zakon, kateremu se mora vse drugo v državi ukloniti. Toda mož je spadal v dobo pred 50 leti prav dobro. Za danes je največja zavira pravilnega razvoja Jugoslovanske države. Vse, kar je bilo zadnja leta gorja v tej deželi, je vse njegova krivda in ako bo prišlo do resnega spora, morda do resnih nemirov v Jugoslaviji, je vsega kriv samo ta mož. Samo Pašiča preč, pa bo takoj bolje. Ta mož si je v svoji zastareli pameti zasnoval neko veliko Srbijo in sedaj pa je slep za vse drugo. Udarjen je s toliko slepoto, da ne vidi, da ideja kakega veliko-srbijanstva niti med Srbi samimi ni popolnoma, da je ta ideja za Jugoslovansko državo, da ta ideja razbija edinost med jugoslovanskimi naroči, da je neizvedljiva, da, da zna celo Srbijo stati potoke nepotrebne krvi in da postavlja v nevarnost cel Balkan. Skoraj je nerazumljivo, kako more tako star mož, s toliko diplomatično skušnjo in zmožnostjo, tako naiven pri tolikem vprašanju? Kako je mogoče, da je samo za en trenutek mogel misliti, da bo s silo zasužnjil in posrbil vse milijone Hrvatov in Slovencev. Da, vsa vladna politika Pašiča od prvega dne Krfske deklaracije, do danes je popolnoma zagrešena, popolnoma proti-jugoslovanska, proti državna in mož bi zaslužil, da ga cela država postavi na zatožno klop. Pri zadnjih volitvah so Hrvatje in Slovenci volili proti via- Ipse dixit. In rdeči bratci zadovoljno ^o . Svojimi nimi glavami ter se očitno divijo toliki učenosti. Kdor bi hotel na vse te laži in vsa ta zavijanja odgovoriti, bi mogel celo knjigo napisati. Anglež pravi: A fool can raise more questions in a minute than ten wise men can answer in a day. Jaz se drznem torej odgovoriti le na par stvari, ker imam le malo časa. Zakaj pa so se pravzaprav začele križarske vojske,' ki so rdečkarjem tako ranile nežno srce? Ne zaradi katoliške intolerantnosti, kot baje misli "Prosve-ta." O tem priča dejstvo, da je bila že več stoletij pred križarskimi vojnami Palestina pod mohamedanskimi Arabci, ali ker se je z arabsko vlado še dalo nekako shajati, nikdo ni na križarske vojske mislil. Drugače pa so postale stvari, ko so Palestino podjarmili Turki. Ti azijati niso bili drugega kot barbarski vojaki, ki so živeli in se zabavali zgolj na račun podvrženih narodov. Pod njihovo vlado so za kristjane nastopile grozne razmere. Surovi turški divjaki, ki še dandanes v 20. stoletju neusmiljeno zatirajo naše brate na iztoku, so začeli strašno preganjati podjarmlje-ne kristjane. Trpinčili so jih na vse načine, samo da so se mogli naslajati ob njihovih mukah. Skoro brez števila so jih po-.morili in to brez razlike stanu, spola ali starosti ter tako kar cele pokrajine raznarodili in razdejali. Nihče ni bil varen pred temi razbojniki niti doma, niti na polju, niti na potu. Oskru-njali so z divjo naslado vse,.kar je bilo kristjanom in drugiirT poštenim ljudem svetega. Zraven tega so svoje nesrečne žrtve izžemali s silnimi davki, od katerih so se potem sami razkošno redili. Sploh se pa trpljenje in strahote, ki so se vzhodnim kristjanom godile pod turškim jarmom, ne dajo popisati. Priznano zgodovinsko dejstvo je, da si dežele v turških krempljih. ki so nekdaj imele primeroma visoko civilizacijo, še do danes čez tisoč let niso opomogle iz pustih razvalin, povzročenih od teh krvolokov, in si tudi nikdar ne bodo, dokler jim bo barbarski Turek vladal. x • To so suha dejstva, znana vsakemu količkaj izobraženemu človeku. V teh neznosnih razmerah so se vzhodni kristjani obrnili do svojih evropskih bratov za pomoč in jih s povza^njenimi rokami' prosili: "Pridite in rešite nas teh "divjakov." Kateri pošten človek, ki ima še kaj človeškega čuta v sebi, bo vpričo teh dejstev zameril papežem in "katoličanom, da so se obupnim klicom vzhodnih kristjanov odzvali in jim hiteli na vajo republiko, Slovenci avtonomijo, oboji pa — enakopravnost. Kakor poročajo angleški listi je nastala huda kriza v državi. Baje je ministrstvo odstopilo, ker se Radič s Hrvati ne uda. In mi vemo, da se Hrvatje ne bodo udali, posebno sedaj ne. ko je opozicija zašla med narod. Kaj bo sedaj ? S strahom gledamo v bodočnost. Ko bi bil na krmilu vlade pameten, trezen in previden mož. mesto sedanjega šovinista Pašiča, prav nič bi se ne bali. Saj vemo. da ne Hrvatski in ne Slovenski narod ne zahtevata ničesar, razun kar imata pravico in dolžnost zahtevati. Tudi to vemo, da je nezadovoljnost Slovencev in Hrvatov s sedanjo vlado popolnoma opravičena. Oba naroda sta šla v opozicijo prisiljena. Krivična, zaslepljena in sleparska vlada Pašiča in Pribičeviča sta ju potisnila v opozicijo. Vedela je vlada, da sta oba naroda proti centralizmu. Sta bila res tako naivna, da sta mislila, če kupita kake mesarje Pucle, kake pustolovce Kristane, kake "žvirce" Ž rjave, da^bosta s tem kupila narod? Da, mogoče Srbe bi, ki so v kulturi še najmanj 200 let zadaj. Slovencem in Hrvatom ne bosta nikdar, ker ta nar<5d tudi sam misli, ne samo njegovi voditelji. Gorje Jugoslaviji, ako bo Pašič poskusil s silo zatreti gibanje med Slovenci in Hrvati. Gorje, ako bo nastopil z vojaško diktaturo, kar v tem slučaju bo samo en konec — razbitje Jugoslavije in — konec naše svobode — in sužnosti za Slovence in Hrvate, za Srbe pa žalostna prihodnjost. A endar upamo, da bo sedaj kralj Aleksander nastopil in pokazal svoje ideje, da bo on sam zagrabil za krmilo razrukane svoje države, pahnil Pašiča past svinje v kake gore, poklical k sebi svoje narode in se začel z njimi pogovarjati in z njimi urediti njihovo državo, po njihovi volji. Če se bo to zgodilo, bo dobro! Če ne. Jugoslovani pripravite se! — UTRINKI. Pri iskanju pravice, se marsikateri posluži krivih potov. * ** * Ideje o nemogočnosti si mlade ženske predstavljajo največkrat z lepimi čevljami, ki bi morale jim prav biti, pa obenem tudi modne. * * * v,-, XT A , - , . , .. . . BP Ženski obraz je čestokrat sre- pomoc!? Nastalo je vec vojn, ki se križarske imenujejo, ker se jča za ženo; povečini so pa vsi je v njih krščanski križ boril s turškim polumesecem. Te vpjne I ženski obrazi podlaga, na kate- t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. + ---- * — * Indianapolis. Ind. — V naši naselbini se zelo pogosto ponavljajo slični žalostni prizori. Dne 20. aprila se pe vršil pogreb iz naše slov. cerkve Presv. Trojice. na mirodvor. kjer smo izročili materi zemlji telesne ostanke mlade matere Frančiške Štamferl. Pokojna Mrs. Štam-ferl je bila stara 43 let in zapušča za seboj žalujočega moža Mr. Jerneja Štamferl in g otrok v starosti od 3. do 16. let. Nadvse ginljiv je bil ta pogreb. Pogled na g mladoletnih otrok je vsakemu izvabil solze v oči. Pokojna Frančiška Štamferl je bila rojena na Spodnjem Štajerskem, far^ Rečice, kjer zapušča stariše in eno sestro. Eno sestro in tri brate pa zapušča tukaj. V sedmih mesecih bolezni ie obiskala dvakrat bolnišnico. Že se je veselila in upala je, da o-kreva. Zadnje-čase pa se ji ie zopet obrnilo na slabše in sirota je morala oodleči zahtevi bele žene smrti, ki jo je rešila zemlj-skega gorja in bolezni. Težko se je ločila od svojih dragih. Uda-na v božjo voljo in previdena s sv. zakramenti je zaupno klicala Jezus, Marija, sv. Jožef. S temi besedami je mirno v Gospodu zaspala. Blagor mu. ki tako umira. Družini izrekam globoko sožalje. Pokojnici pa naj sveti večna luč in naj spava v miru v tuji ameriški žemljici! Martin Č. -o- K. ri marsikateri drugist zida svojo srečo s prodajanjem raznih dišav in praškov. * * ♦ Denar govori v vseh jezikih, če imaš dovolj tega. te ljubijo in razumejo vsi narodi na svetu. Če si brez denarja — te ne razume nihče. * * * . Kdor se ženskam uda, njih pozornost izgubi; t. j. dokler se jih ogiblješ, za teboj dero. Burgettstown, Pa. — Pred- 1 • • * • zadnjo nedeljo sem jo odrinil iz Bridgeville-a in sem se podal v tukajšno naselbino Burgettstown. Napotil sem se kot ponavadi k Mr. Pintarjevi družini, ker so me ze pričakovali in me jako prijazno sprejeli in me gostoljubno postregli z raznovrstnimi okrepčili. Na večer je bil ravno sklep sv. misijona, ki ga je vodil v naselbini poljski misijonar. Udeležili smo se skupno večernih sklepnih pobožnosti. Udeležba je bila jako obilna, zlasti Poljakov je bilo veliko. Slovenci v tej naselbini so bolj raztreseni in tudi bolj malo jih je. Delavske razmere do-sedaj niso bile bogvekaj, a sedaj se obrača nekoliko na bolje. Z mojo agitacijo sem jako dobro vspel. V prvi vrsti se i-mam zahvaliti za pomoč našemu marljivemu sotrudniku in prijatelju Mr. Štefan Jenkotu, ki mi je zopet pomagal in me s svojim auto-jem vozil okrog, da sva tako dosegla lepši vspeh. Hvale sem tudi dolžan sinu Mr. John Shuter, ki mi je pomagal in kazal hiše okrog po naselbini. Vsem izrekam tem potom naj-lejšo zahvalo in Bog plačaj ! Leo Mladich, pot. zastopnik. -o- New Duluth, Minn. — Cenjeno uredništvo: — Od 15. pa do 17. aprila se je vršila v naši tu-kajšni cerkvi 40-urna pobožnost. Vodilo jo je več tukajšnih bližnjih čč. gg. duhovnikov, ki so prihiteli te dneve na pomoč našemu g. župniku Rev. Fathru Pirnatu. Cerkvene pobožnosti so se vršile v najlepšem redu. Krasno je bilo videti našo mladino. ki je imela skupno sv. obhajilo. Ob tej priliki smo dobili v našo cerkev pa tudi novo podobo Presvetega Srca Jezusovega, ki je bila ob tej priliki blagoslovljena. Dal Bog, da bi ta 40-urna pobožnost pustila v naših srcih o-bilo dobrega sadu in da bi delovala tudi v srcih onih rojakov, ki so že zgrešili pravo pot do svojega Gospoda in da bi jih pripeljala nazaj. S pozdravom do vseh čitate-ljev tega lista. Mary Križaj. Cleveland, Ohio. — Sprejmite priložen ček za naročnino vašega lista Edinost. Novic ne bom poročal, ker to poročata i- . tak tukajšna lista. Omeniti pa I vam moram, da sem se vašega lista zelo navadil. Ne vem, kako je to, kadar pridem domov z 'dela, Edinost je prvi list, ki je v mojih rokah. Zdi se mi, da je Edinost sedaj najboljši slovenski list v Ameriki. Je odločno I vedno katoliški, a zraven tudi j podučljiv za delavce in vse slo-j je. Škoda le, da nas ne obiskuje dnevno. Ker Slovenci v Ame-j rilci bi potrebovali en dober in 'zanesljiv dnevnik. Sedaj ga nimamo. Kolikor jih je so v nasprotnem taboru pa še tam spreminjajo svoje farbe, kakor pač j kaže dolar, do katerega imajo tudi naši rdečkarji veliko ve-Jselie in ljubezen, neglede na to, da je na njemu zapisano: "In i God we trust!" Delajte na.to. da list postane prej ko mogoče dnevnik. Čita-telj in naročniki naj pridno agi-tirajo za njega vsak v svojem krogu. Pozdravljam vse rojake širom Amerike. John Makuvec. --o- Virginia, Minn. — Na tukajš- nem okrožnem sodišču je dobilo zadnjo soboto 32 tujezemskih podanikov državljanske papirje. Mej temi je bilo veliko Jugoslovanov iz bližnjih sosednih ,mest in vasi. ki spadajo pod tu-:kajšno okrožno sodni jo. ] — Zadnjo nedeljo je tukajšni policijski načelnik Hadley zalo-I til krdelo hazardnih igralcev, ki jih je aretiral in odvedel pred merodajno oblast, ki jih je kaznovala z denarnimi globami in par jih je dobilo tudi zapor. Kvartali so v poslopju tukajšne bivše pivovarne Virginia Brewing Co. — Na sodnijo je bil priveden tudi neki Joseph Sterdentz menda naš rojak iz Eveletha, radi motenja javnega miru. Obsojen je bil, kot poročajo tukajšni listi na $102.50 denarne globe. Kaj več zopet prihodnjič. Poročevalec. -o-- Forest City, Pau — Ljubljena spomlad in z njo gorkejši dnevi prihajajo v deželo. Vse postaja zopet nekako živahno. Ljudje čistijo okrog svojih hiš in tako pripravljajo, vsak na svojem posestvu, da pokaže spomlad lepo urejeno poslopje in svoje vrtove. Po vrtovih že tudi pridno sadijo in sejejo raznovrstno zelenjavo itd. Nam Slovencem je že to prirojeno, da radi, delamo na vrtovih ali poljih. — Tukaj je umrla te dni neka Mrs. Burgess angležinja, ki je dosegla nenavadno visoko starost 101. leto. Bila je baje najstarejša žena v tem countyju. — Pri naši fari sv. Jožefa lepo napredujemo, odkar so mej nami naš novi preč. g. župnik Father Jevnik. Ljudstvo se zopet sprijaznjuje in lepo v slogi deluje z novim navdušenim dušnim pastirjem. Le tako naprej in dosegli bomo krasne vspehe, ki so -mogoči le v mejsebojni ljubezni, miru in slogi. Pozdrav! XY. -o- Youngstown, Ohio. — Tukaj je preminul Filip Kožar, rodom Hrvat. Umrl je za poškodbami, ki jih je dobil pri delu v Republican Iron Co. Star je bil pokojni še le komaj 39 let in moral se je posloviti od nas v najlepši moški dobi. Pokopan je bil na tukajšno katoliško pokopališče s cerkvenimi obredi, kakor se za katoličana spodobi. Narodil se je pokojni v Ladislavu, kotar Gorešnica. V Ameriki zapušča več svojih sorodnikov mej temi svojo soprogo in eno hčerko. Žalujoči ženi in sorodnikom izražamo globoko sožalje, njemu pa mir in pokoj in večna luč mu naj sveti. Naročnik. M ft NEODREŠENE DOMOVINE. Strah gre skozi deželo. Tvi dovolj! Živinoreja propada, obrt počiva; kmetijstvo se j€ komaj toliko dvignilo, da. se kmet z največjim trudom obvaruje pred prevelikimi dok govi. Vlada bi morala ljudstvo podpreti, da bi svoje gospodarstvo čimprej okrepilo. Z žila-vostjo in pridnostjo bi slovensko in furlansko ljudstvo s pomočjo države dvignilo v kratkem času gospodarske zaklade svoje zemlje. Le na ta način bi ljudstvo sposobno plačevati davke. Toda vlada se te svoje dolžnosti do ljudstva le malo zaveda. -o- Davčni vijak. Naš kmet se je dosedaj tresel pred osebno-dohodninskim davkom. Niso mačje solze, ako mora nas mali kmet plačati za leto n;18., 1919. in 1920. kar 6 do 10 tisoč lir osebno-dohodninskega davka. Poleg tega plačaj zemljiški. hišni davek, davek na žga-njekuho, najrazličnejše občinske deželne, cerkvene doklade itd. Davčno breme presega dohodke naših ljudi. Nujna posledica tega ie, da se je začel naš kmet že rrntčno zadolževati. Celo vipavski kmet. ki mu je vojna povzročila najmanj škode, prodaja dane^ krave, vole, prašiče in celo kmetijsko orodje. Zakaj? Plačati mora davek, ker drugače mu vse zarubijo. Kot strela iz ia-nega pa je zadela našega kmeta vest. da bo moral že letos plačati po 20 lir vinskega davka odvsakega hI. vina. Tako je pod tujčevo peto! -o- "Visoki politični komisar". Z a furlansko provinco Piero Pesenti je prepotoval slovenske kraje po Tolminskem in bil tudi v Idriji. Povsodi je posetil faši-stnvske organizacije, katere e-dine so mu merodajne za politično presojo slovenske pokrajine. Fašiste je vzpodbujal na dels, da se utrdi italijanska misel ob meji in vzdrži red in mir. Tako se hoče organizirati stanovanje slovenskega prebivalstva po fašistih. Znano je dalje, da oni, ki ogrožajo red in mir ob meji, so fašisti in ne slovensko prebivalstvo. Zaplenjen tobak. Finančna straža iz Tržiča je zaplenila pri Franu Gergoletu iz Doberdoba 300 paketov tobaka "Hercegovina." Njegov tovariš Klun je imel pripeljati 400 paketov tobaka. Pri nekem Melchi-ju so zaplenili isti stražniki nad 140 paketov tobaka. Delo Schulvereina na Koroškem. Schulverein kliče na stražo proti nevarnosti poslovenjenja nemških otrok ob jugoslovanski meji. Sam je že zavihal rokave in zida šolo v Ljubelju, kjer sta, kakor poroča "Koroški Slovenec," ravno dva nemška otroka, v Podroščici je pa tudi že kupil zemljišče, da zgradi šolo. V plebiscitnem ozemlju pa bo poskrbel vsem šolarn za šolske knjižnice in učila, država pa skrbi za to, da »pošilja tjekaj same nemške učitelje. Avstrijski Nemci so se v svojo protislovan-sko gonjo pač tako vživeli, da se je tudi v svoji novi državi ne morejo otresti. -o- 15-letni deček umrl radi tobaka. V Sunderlandu na Angleškem je umrl pred dnevi nagloma neki 15-letni deček. Vsa javnost je bila razburjena radi te nepričakovane smTti. Dečka so raztelesili in pokazalo se je zastrup-Ijenje z nikotinom, ker je deček pokadil preveč cigaret. Kadil je j seveda na skrivnem. Sedaj so pričeli celo akcijo, da bi se preprečilo kadenje tobaka pri nedoraslih. PRAYDA. Spominski kamen. Italijanskemu mučeniku Ma-niaccu hočejo postaviti vGorici. njegovem rojstnem kraju. Mani-acca so Avstrijci ustrelili. V to svrho se je izvolil poseben odbor, ki je priredil v spomin Ma-niacca večer, kateri bi imel dati gmotno podlago za nabavo spominskega kamna. Ali ta. večer je dotični odbor priredil v slovenskem Trgovskem domu — m udeležba je bila zbog tega zelo neznatna. Celo na svoje mu-cenike pozabijo v sovraštvu do vsega, kar je slovensko. Tihotapstvo. Sneg je skopnel in obmejni gozdovi med Italijo in Jugoslavijo zopet dobro služijo tihotapstvu. Stražniki sicer vrŠe svojo službo, ali tihotapci so prefriga-ni ljudje in spravljajo čez mejo tudi raznovrstno živino. Dobro so oboroženi. Pod Javornikom je bil neki tihotapec ubit, neki finančni stražnik pa težko ranjen. Pri Debelem Kamnu so aretirali več tihotapcev. V vasi Torki j a, tri ure hoda od Budalcev, je izgubil nekdo klobaso in pes jo je pobral na cesti. Prišel pa je drugi pes in zavohal klobaso, pocedile so se mu sline pa jo je hotel imeti. Ko sta se psa klala in grizla, je prišel mož, naredil je hud obraz in udaril z grčavko. Psa sta spustila klobaso in odnesla noge, zakaj mož je bil v resnici hud. Pobral je mož klobaso, ki je bila lepa in cela, le na par mestih so se ji poznali pasji zobje. Nesel jo je domov, je položil na ognjišče in dejal ženi: "Žena, speci mi klobaso!" Ženska vse vidi in hoče vse vedeti, pa je videla tudi, da klobasa ni cela, in je vprašala: "Kako, da klobasa ni cela?" Mož je povedal vse po pravici, o pseh in kako da je prišel do klobase. Žena pa je dejala: "Za človeka je fuj in sramota, da bi jedel kaj takega, kar je žival imela že v gobcu. Ce bi rad jedel klobase bom stopila k mesarju ponjo. Toliko še vedno premoremo hvala Bogu!" Mož pa je imel drugačno glavo in drugačno pamet, zato je povedal tako: "Zakaj bi proč metali denar, ko ga lahko prihranimo. Tudi živali je ustvaril isti Bog kakor nas. Speci mi tole klobaso!" Žena, ki vse bolje ve, pa je dejala: "Tega nes storim, četudi me ubiješ." Mož se je razhudil in udaril ženo, da je padla po dolgem na tla in se ni ganila. Mož pa je šel k sodniku in rriu je povedal skesano: "Ženo sem ubil." Sodnik ga je vprašal: "Čemu si to storil?" In mož je povedal zgodbo o klobasi od začetka do konca po pravici in resnici. Sodnik je pokašljal in dejal: "Klobasa ni bila tvoja, ukradel si jo, tedaj si tat in zaslužil si vešala." Mož ni bil nič hud in je odgovoril počasi in modro: "Zadovoljen sem z modro obsodbo, toda kje je tožitelj, ki sem mu ukradel klobaso?" Sodnik se ni dal ugnati v kozji rog pa je poklical pse cele. visi in celega okraja in jih je povpraševal: "Komu iz.nej vas je "bila klobasa ukradena?" Psi so nerode, da ni kmalu takih, in ne vedo, kako je treba pred sodnijo odgovarjati, in 50 zalajali vsi hratu: "Hov, hov, hov!" Mož se je smejal in je dejal: "To nič ne pomaga. Samo dvema sem klobaso vzel." Sodnik se je popraskal v redkih laseh. Poklical je slugo, ki je stal pri vratih, in ga je vprašal za svet, kaj na stori. "Pokličite občinski svet na pomoč in pričo!" Pa je prišel občinski svet, sam župan je bil na čelu, v cilindru in fraku, s tolsto gubo in zlato verižico okoli vratu. • ' Zupan je vprašal: "Kaj se je zgodilo?" Povedal je sodnik, prip »vedo-val je mož, lajali so psi. Prikazal pa se je kmetič. suh kot grabljišče, in povedal, da so mu ukradli klobaso. Psi pa so zalajali vsi hkratu. Župan je bil moder in je razumel pa je zinil: "Tu imamo priznanje." In zaukazal je. naj obesijo pse. Izvedeli pa so ljudje, ki so bili psi njihovi, prihiteli so skupaj in trdili in javkali, da so njih psi nedolžni. Župan si je pulil lase in stokal in dejal: "Kaj naj storimo?" Po carja pošljimo in on naj razsodi. Poslali so po c&rja, ta je prišel z 2000 jezdeci-vitezi. Prelep šotor so razprostrli, sredi njega je sedel car na zlatem tronu, državno žezlo je imel v rokah. 2000 vitezov je stalo okrog njega. Car je povprašal za kaj gre. Povedal je župan, pripovedoval je sodnik, potrdil je mož, vpili so ljudje, lajali so psi. Pomislil je car dolgo, prav dolgo, in vprašal kmetiča: "Koliko stane klobasa," Kmet je povedal: "En sam rdeč vinar." Poklical je car svojega zakladnika in mu dejal, naj odšteje kmetiču, kar zahteva za klobaso, in je pristavil: "To je pravica !" * * Kmetič je vzel rdeči Vinar in šel svojo pot. Vsi so bili iz sebe nad modrostjo vladarjevo in so zavpili: "Živio!" Samo psi so lajali, ker niso vedeli, kako se "živio" vpije. — Odšel je car, razkropili so se ljudje, dospel je mož spet domov. Njegova žena je stala ob ognjišču z rano na glavi, kamor jo je bil mož udaril. Cvrla je v ponvi. Žena je dejala: "Prepozno si prišel. Klobaso sem spekla, pa se ie prismodila." Vzel je mož klobaso in videl, da ni nič užitna, vrgel jo je skozi vrata na cesto. Priletel je pes, popadel klobaso in jo je pojedel. • "M." RAZNOTEROSTI Strašen konec vohunke. Pred kratkim je neki kmet v bližini mesta Hotina v Bukovini zašel v neko votlino, kjer je hotel počakati, da neha snežni vihar, ki ga je zalotil na poti. Ko se je oziral po votlini, je opazil na tleh neznano stvar: s sprh-nelo obleko pokrito segnito žensko truplo. Ko si je opomogel od prvega strahu in strašno najdbo natančneje ogledal, je kmet videl, da je bilo žensko truplo s težkimi verigami na nogah prikovano na skalo. Na tleh je mož našel beležnico, ki jo je pobral in odhitel v Hotin, kjer je vso stvar javil policiji. Tam so iz zapiskov v beležnici dognali, da je to truplo pred dvemi leti izgino-le vohunke Magdalene Frisch, hčere poljskega lekarnarja in slovite lepotice, ki je živela z ruskim letalskim častnikom Sov-rovom. Z njim skupaj je vohunila najprej za rusko armado, potem za Nemce in končno za boljševike- Prizadejala sta zlasti Dennikinovi in Petljurovi armadi veliko škodo. Petljurovci-so pa Savrova ujeli in ga ustrelili, Frischova jim je pa srečno ušla. Toda ko je jeseni 1921. prišlo v Hotin nekaj Petljurovih vojakov in častnikov, s<* Frischa-vo spoznali, jo ponoči ugrabili iz postelje in odvedli v bližnjo votlino, kjer so jo prikovali na skalo, jo zasramovali in jo končno prepustili usodi, češ da ji je to kazen prisodil preki sod Pet-ljurove armade. Iz usmiljenja so ji pustili le steklenico strupa, da sama konča svoje muke. Vse to je Frischova pred smrtjo zapisala v beležnico. Njeno truplo so sedaj pokopali na pokopališču v Hotinu. -o- Odprava gostiln v stanovanjske svrhe. Pečuška mestna uprava je odtegnila licenco 40 gostilničarjem in gostilniške prostore nakazala v stanovanjske svrhe. V Pečuhu je ostalo kljub temu še 100 gostiln. -o- Koliko stane ena krava na Ruskem? Iz Rusije se poroča, da stane ena dobra molzna krava nad 3 milijarde rubljev. Par volov stane od 5 do 6 milijard rubljev. En dober konj stane od 4 do 6 milijard rubljev. Ce pomislimo na te šmentane miljarde, se nam kar zasmilijo ruski šolarji z mil-jardno poštevanko! Pes — tihotapec. Finančna straža na saksonski meji je pazila na psa, ki je pravilno tekal čez mejo in o katerem se je govorilo, da prenaša samo drage reči. Naposled je straža poostrila svoje opazovanje ter pasjega tihotapca — u-strelila. Okoli sebe je imel navite osem metrov črne svile, a v gobcu je nesel paket, v katerem je bilo 8 parov ženskih nogavic. Pes je bil tako prekanjen, da se je že oddaleč izognil finančni straži. *+-S? 4« * 4* 4*++4» i NE POZABITE! t + * + + + + * * + * Da ako želite sedaj kupiti si lastni dom, da ^ obrnite na mene, ker ravno sedaj imam na pro- ^ daj več zidanih in lesenih hiš, vsakovrstne veliko- ^ sti okoli slovenske naselbine, kakor tudi po celi ^ Chicagi. — Zunaj Chicage na Archer Ave. imam ^ naprodaj 2 zidane hiše z več lotami, hiše so oprem- I j ene z električno razsvetljavo in kopalnicami. ^ Obrnite se na: ♦ * MARTIN LAURICH ♦ 1900 West 22nd Place. Phone: Canal 5777. ♦ Zlatarji trdijo, da so .biseri prav taki kot ženske, oboje potrebuje velike pazljivosti. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse. kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J. Vse naše narqčnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja. Upr. Edinosti in Ave Maria. EMIL KISS BANKIR 133 — Second Avenue, New York, City. Vsak, ki želi dobi iz starega kr^ja svojega rojaka, je treba da mu pošlje AFFIDAVIT OF SUPPORT Jaz izdelam vsakemu, ki od mene kupi šifkarto, affidavit v angleškem in hrvaškem jeziku BREZPAČNO. Opravljam tudi notarska dela in preskrbim konzularna potrdila. Pristojbina za konzularno potrdilo je $2.60. Jaz prodajam ŠIFKARTE za dobavo rojakov iz starega kraja in za potovanje v stari kraj PO ORIGINALNIH CENAH OD ŠIFKOMPANIJ. Sprejemam denar na vloge in plačam 4% obresti. Jaz pošiljam denar v stari kraj po pošti in brzojavu. Pišite za informacije. EMIL KISS BANKIR 133 — Second Ave., NEW YORK, CITY. UMETNO SOLNCE. Svetilnik s svetlobo milijarde sveč za nočni zračni promet. Ako se bo zrakopfovstvo še nadalje razvijalo v dosedanji meri in ako bo hitrost zračnih vozil še nadalje naraščala — že sedaj znaša hitrost skoraj tristo kilometrov na uro — razvil se bo tudi nočni zračni promet, ki ga bo treba zavarovati na ta način, da se s svetlobo markira smer pota in proge, kakor se že sedaj parobrodarstvo poslužuje svetilnikov. Obalni svetilniki zadoščajo svoji svrhi, če imajo svetlobo 30 do 40 milijonov sveč, ker je zaradi zaokroženosti zemlje o-mejena tudi dalekosežnost svetilnika, četudi bi imel še tako močno svetlobo. Glede zrako-plovstva pa je stvar drugačna: aeroplan se nahaja navadno v višini 2500 metrov in leti v zra- \ ku s srednjo hitrostjo 200 km na uro, želi pa, da vidi orientacijska znamenja iz čim večje daljine. Nedavno je bil blizu Di-jona na nekem hribu zgrajen svetilnik s svetlobo ene milijarde sveč. Ta svetilnik služi kot kažipot za glavne proge Pariz-Alžir. Pariz-SredozemsKO morje, Pariz-Italija, Pariz-Švica itd. njegova svetloba se vidi v jasnih nočeh že iz daljave 300-400 kilometrov. Dosedanje postaje, ki so služile za orientacijo aeroplanom, bile so vidne na daljavo do 100 kilometrov, a kot izvor svetlobe je služilo večje število acetilen-skih plamenov ali električne žarnice za 120 amperov pr. 65 voltov, ki so nameščeni za močnimi lečami. Te leče so sestavljene v en edin optični, sistem, ki kakor o-balni svetlniki meče močan pramen svetlobe v temno noč. 200 let in je preživela Napaleo-na za celih 100 let. Mrtvo želvo bodo oddali francoskemu muzeju. Napoleonova želva mrtva. Ko se je nahajal veliki Napoleon na otoku sv. Helene kot u-jetnik je vzbujala njegovo zanimanje velika želva, katera mu je sledila na vseh njegovih iz-prehodih, dasi je seveda zaostajala vedno daleč za njim. Pred nekaj dnevi pa so francoski časopisi naznanili, da je želva poginila. Žival je bila stara preko IŠČE SE DELAVCE. Mizarje in druge izdelovalce lesenih predmetov. Morajo biti izkušeni. Sprejme se tudi par začetnikov. Stalno delo pri popravljanju klavirjev — pianov. Vprašajte pri: v The Cable Company, 2214 So. Paulina St. CHICAGO, ILL. JOHH R. RYAN POGREBNIK Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH. Automobile za pogrebe, krste in ženitovanja na razpolago. Kupčuje tudi s konji. Vsem se toplo priporoča! HREPENENJE PO IDEALU. Katedrala Notre Dame v Parizu ni samo najstarejša, največja in najinteresantnejša cerkev na svetu, ampak je eno najbolj značilnih poslopij, ki je bilo še kedaj postavljeno. Nek nepopisen čar ga obdaje. Niti cerkev sv. Petra v Rimu, niti sv. Marka v Rimu, niti sv. Marka v Benetkah ne zadovoljuje najvišjih verskih in estetičnih občutkov. Ista predstavlja enega največjih vzorcev uspešnega koprne-nja po idealu. In to koprnenje je najvažnejši faktor v človeškem napredku. Edino tedaj, ako hrepenite po največji popolnosti morete doseči velike stvari. Tri-nerjeve priprave in zdravila so ti*di rezultat takega hrepenenja. Joseph Triner Company, Chicago v^dno izboljšava svoje produkte. Trinerjevo zdravilno grenko vino nima danes tekmeca v zdravilih za želodčne bolezni ; Trinerjev Liniment (za revmatizem in nevralgijo) in Trinerjev Cough Sedative nimata para. Trinerjevi izdelki kot Triner's Hand Lotin, Triner's Liquid Shampoo, Triner's Headache Powders so izvrstni. Do-bite jih v lekarnah ali pri trgov--cih z zdravili in prepričajte se! ZASTAVE bandera, regalije in zlate ^lt-ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACH MAN. 2107 So. Hamlin Avenue. CHICAGO, ILL. SLOVEČI UMETNIŠKI v FW5GRAFIST NenflcejK 1439 W. 18th*StrS IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO! Dramatičnim klubom in društvom naznanjamo, da smo prejeli te dni iz starega kraja več originalnih krasnih novih gledaliških iger, ki bodo jako primerne za naše amerikansko-sloven-ske dramatične odre. V kratkem bomo pričeli objavljati v našem listu krasno šaloigro: "BABILON" Ta igra je krasna veselo-igra in kot nalašč, za naše gledališke odre. Cenjenim društvam naznanjamo, da bomo tiskali nekaj več številk vsake izdaje, v kateri t>p pri-občevana gori omenjena igra. Katerim društvam se bo dopadla bodo lahko naročili od nas vse številke, v katerih bo cela igra, in tako jim ne bo treba prepisavati igre, kar povzroči mnogo dela, ampak bodo samo izrezali uloge iz lista in iste razdelili mej igralce. TISKOVNA DRlrŽBA EDINOST. EHU -nO- m $ "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. "Tukaj? Med nami?" Dukesa je zakričala in se grozeče vzravnala. In skrbno je gledala na vse strani, kakor bi hotela iztekniti novoizvoljeno dvorno damo kje pod mizo ali pa na kaki omarici . . . "'Pa kdo je, kdo?" so povpraševali vsi vprek. Izabela se je hudomušno nasmehnila, kakor tisti, ki se že naprej veseli iznenadenja, ki ga bo povzročil. Pomolila je Pa-kotu Velez čašo, da ji nalije whiskyja, jo izpraznila v dušku in rekla: "Curra Albornoz---" Zategnjen, neverjeten "ah" se je izvil vsem. Novica je bila prehuda, presilna; s svojo težo je uničila ves učinek, ki se ga je že tako zelo veselila Izabela. Dukesa se je pogreznila n#zaj v naslonjač ter vzkliknila : • "To je raca---!'* "Da, senora, kamela," je pridjal Giroto nevoljen. In stari markiz Butron se je delal silno razburjenega, kakor bi to imenovanje pomenilo veliko nevarnost. Izabela se je ujezila, da njena novica ni izvabila tolikega iznenadenja, kakor ga je pričakovala: "Čudim se, da se tako neverjetno čudite! Zakaj to? Ali se je Curra kdaj sramovala?" "To je drugo vprašanje," je ugovarjala dukesa hladno. "To ne bi biLa več krivda, to bi bilo izdajstvo. Dvorna dama Cisterne — smešno!" "Ali jaz vem novico iz čisto zanesljivega vira." "Le povej svoj vir!" je vzkliknila Marija Valdivieso. "Ne boj se! Nobeden izmed nas ne bo zardel od sramu! Garcia Gomez ti je prinesel to novost, kaj ne?" Izabela je omahovala za trenutek, nato pa je pritrdila. Ni zardela, ko je Marija Valdivieso namignila, da ima razmerje z mladim ministrom. "In ko bi bil Garcia Gomez tudi svetnik, ne bi verjela," je ugovarjala dukesa. "Morala bi jo videti v dvorni kočiji s Cisterno !" "Boš že še verjela," jo je prekinila Mazacan zbadljivo. "Se spominjaš, da se je Currita mudila v Parizu, ko se je kraljica Izabela odpovedala prestolu? Se spominjaš, da je niso povabili k slovesnosti? Seve, sama ne govori o tem. Pa njen soprog, tisti Villamelon, je izbleknil---. Currita nikakor ni pozabila, da so jo bili zapostavili. Razžalili so jo bili in sedaj se hoče maščevati. Zakaj čujte: nihče ji ni ponudil mesta dvorne dame; sama je prosila —" Vsi so se zgražali. Mazacan pa je nadaljevala: "Gotovo resnica je, da se da drago plačati. Potegnila je šest tisoč durov." "Sest tisoč? Kakšna debela laž! Saj vendar nobena plača na dvoru ne presega tritisoč!" "I no! Njena plača znaša sest tisoč durov. In vrhutega" — Izabela se je hudobno nasmejala in nadaljevala počasi — "je dosegla tudi to, da bo Juanito Velarde postal kraljev tajnik, tisti VeLarde, ki je sedaj njen — zaupnik." "Velarde?" Pilar Balsano se je zelo začudila. "Jaz pa nisem ničesar vedela." "Ničesar? Glej, glej! Ko vendar sicer vse prva zveš, kakof pastirci v Betlehsmu." "Videla sem ga mnogo v družbi z Viilamelonom, pa kaj takega nisem slutila ---!" ^Kaj še hočeš več dokazov? V tem vzglednem zakonu vlada namreč največje soglasje. Kdor je prijatelj in zaupnik Cur-ritin, s tistim hodi na izprehod Villamelon. Iz tega lahko sklepaš, kdo je sedaj na vrsti---" m Vsi so se zasmejali, kakor vselej, kadar je zbadljiva Izabela brusila svoj ostri jeziček ob tujih grehih. Dukesa še ni hotela verjeti in je pripravljala nov ugovor. Pa markiz je bil že nervozen; iztegnil je svojo roko, ki je bila kosmata kakor Jakobova, ko si je nadel kozličevo kožo, in miril: "Dosti, dosti, gospoda moja! Ne igrajte se z ognjem__ —!" Z bistrimi očmi je ošinil družbo izza oblaka. "Mi vsi imamo skupne in iste težnje. Zato lahko govorim odkrito: ako je res. kar pravi Izabela, bo imelo to imenovanje še posledice — --Da takrat Currite niso povabili k slavnosti, tisto je res. Ampak niso je bili prezrli, le pozabili so jo bili. Sam sem bil poleg in Pepe Cerneta mi je tudi pravil in kraljica sama mi je pripovedovala, ki je obožavala, da se je tako zgodilo. Zato sem pisal kraljici, naj da Curriti zadoščenje, koj, ko sem zvedel, kaj se je zgodilo." "Ta je bila pa slaba! Škoda za izgubljeni čas!" ga je prekinila Izabela in prezirljivo zamahnila z elegantno ročico. "Nikakor ne, Izabela! Stranka, ki je v nemilosti, mora vedno na znotraj pometati---» Moja prošnja je imela uspeh ; in ni še dolgo, kar mi je povedala kraljica, da bo povabila Cur-rito s seboj v Rim, ko" prejme njen sinček prvo sv. obhajilo. Pomislite, kak udarec zame, ako bi storila kraljica s tem nerodnost ---Je^us, kaka neumnost bi to bila! Ampak, Izabela, kaj vendar misliš, da ne poveš tega meni samemu?!" "Se mi ljubi! Da bi lepo tiho molčal---!" 4'Kajpak, draga! Neobhodno je potrebno, da obdržiš to novico zase, in jaz moram prej ko mogoče govoriti s Currito." "Lahko govoriš z njo tukaj. Takoj mora priti'" "Semkaj?" "Semkaj. Povabila me je, naj obiščem z njo sirotišnico. Članica je ženskega dobrodelnega društva." "Oh, ja, ja--«—" je vzdihnila Carmen z nežnim, milosrčnim glasom. "Currita je polna nežne ljubezni do otrok__" "Materine ljubezni---je popravil Gorito in posnemal njen glas. — " so vsi ponavljali in "Prave materine ljubezni — prasnili v* smeh. Ves razburjen je krilil Butron z rokami in miril družbo kakor svoj čas Neptun morske valove, ter klical in ponavljal: "Mir. gospoda! Mir. pravim. Por dios! Da ji nihče ne zine besedice, dokler jaz ne govorim z njo!" "Aj, ne. nikakor ne!" je vzkliknila Mazacan žalostna. "Za nič na svetu ne dam užitka, ki mi ga bo nudila, ko jo razdra-žim---" "Pa, ko vendar še ni vse tako gotova stvar. Dalo se bo še urediti---" "No. vi boste urejevali, mi pa se bomo pozabavali---" Butron je še skušal vplivati s svojim ugledom, pa je bilo že prepozno * . . Vrata v sosedni salon so bila odprta in tam so videli prihajati senoro majhne postave in slabotno. Z drobnimi koraki se ie bližala in prešerno udarjala ob tla s svojim čipkastim solnč-nikom. Oči je imela bledosive, lase rdeče in polna peg je bila po licu. Ko jo je zagledala Leopoldina Pastorjeva. je pohitela k dragocenemu Erhard-klavirju v kotu, ga odprla in zaigrala ognjevito himno Done Marije Viktorije, glasben izrodek. katerih je bila stranka progresistov zelo bogata. BE c c _ SO. CHICAGO te 0 Trgovina z in pohištvom Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Cerneta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha. Za vse slučaje se obrnite na: JOSEPH SLOGAR Trgovec z železnino in pohištvom, ELY, MINN. I i-** i D8MAČE PIVO! Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! ' Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street, CHICAGO, ILL. 'Mamvnct rttlunit' m Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevtjev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-ljc. Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo I Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk! "SVOJI K SVOJIM r ANTO l mi! SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue. 2E2 m f 'I t * LIS,T "EDINOST" JE LIST ZA RESNICO. Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta, da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je "AVE MARIA" Zato nima popoln list "Edinost," kdor nima še lista "Ave Maria" poleg. Imaš ti oba brata naročena? Takoj si naroči še list "Ave Maria," ki stane $2.50 na 4eto pri AVe MARIA 1852 W. 22nd PI. CHICAGO, ILL. GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta. Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski katol. hiši. Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? — Takoj ga naroči! Stane samo $koo na leto. Naroča se GLASNIK 1852 W. 22nd Place. jg\Y\\\WW ŠPANSKI KRALJ BOLJŠI. Madrid. — Zdravstveno stanje španskega kralja Alfonza, ki je bolehal za prehlad zadnje dni v prsih se je zboljšalo in v par dneh bo popolnoma zdrav, kot poročajo to njegovi zdravniki •o- VOJNI TAJNIK NE POJDE V ALASKO. Washington, D. C. — Vojni tajnik Weeks, ki bi imel poseti-ti z kongresno komisijo Alasko in inšpicirati tamkajšne vojaške posadke, ne pojde v Alasko, radi preobilnega zaposljenja v kabinetu. -o- PAŠIČ ODKLONIL FORMIRANJE NOVEGA KABINETA. Beograd. — Nikoja Pašič dosedanji srbski ministrski predsednik je odklonil kraljevo prošnjo za sestavo novega kabineta. Pritisk demokratov in agrarcev je presilen pravi poročilo, -o- NOVI AMERIŠKI POSLANIK DOSPEL NA ŠPANSKO. Madrid. — Včeraj je dospel semkaj novi poslanik Zedinje-nih držav Alekxander P. Moore doma iz Pittsburgha Pa. V uradnih krogih se pripravljajo, da mu prirede posebni sprejem. Koncem tega tedna bo predložil kralju svoje zaupne in popbla-stilne listine. -o- ČEHI ZAPRLI SVOJE MEJE PROTI OGRSKI. Praga. — Državni department je včeraj obelodanil v svojem buletinu. da je vlada pozaprla in zastražila vse meje z Ogrsko. Tudi več obmejnih ogrskih podanikov je bilo izgnanih iz Če-hoslovaškega teritorija, ker so bili zapleteni v večje 'zarote z Mažari. Obmejni spor je sledil napadom, ki so jih zadnje dni vprizarjali Ogrski neredni vojaki. -o- COLORADSKE GORE POKRIL SNEG. Denver, Colo. — Gorske po- J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. I1L Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotraj, pokladam stenski papir. Naiboliše delo. nainižie cene. Rojaki obrnite se vselei na svoiepa rojaka! krajine v severnem delu Colors de m južnem Wyoming predvčerajšnjim pokril sne? l pet palcev. Farmarji prerokuj" jo, da kadar pozno v aprilu zaDa de_ sneg. da sledi rodovitno j to. ,(s — V Portlandu, Ind. lastu; neki violinist Jakob SteiQ gosle. ki so stare 278 let. Od ^ vega lastnika pa do današnji je igralo na vijoline že 14 lenj ljudi. Napravljene je bil leta 1645. — Clevelandski škof Rev. Joseph Schrembs je bil te dni odlikovan od univerze v Fi bourgu na Nemškem za doktor ja bogoslovja. Univerza ga odlikovala, ker škof Schrembs je silno veliko pomagal pri po, možnemu relifu za nemško si-ročad. — Železniški ekspresmani v Chicago zahtevajo povišanje p!a. če. Tozadevne resolucija so njih zastopniki predložili vsem železniškim družbam, od katerih zahtevajo, da jim zvišajo za rs odstotkov plače. — V Bloomingtonu, 111. bodo zgradili posebno okrajno sire,t« nišnico za pohabljene otroke Stavba bo stala nekako nad $150,000.00. — Iz Bostona. Mass. poročajo, da je odšel kardinal Q'Con-nell v Anglijo na kratke počitnice. Vrnil se bo enkrat juniji meseca IZPLAČILA v ameriških dolarjih še vedno izvršuiemo v zasedenem ozera-liu v Italiji. Nemški Avstriji in drueod. V Tueroslaviu ie začasno ne* mog-oče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedaj izvrši edino Narodni Banka v Beogradu. Vendar oa potnikom, ki rabiio dolarje za na pot preskrbimo dolarje. Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone. Za dolarske pošiljatve računamo sledeče pristojbine: do Siq.oo po qo centov. — od $1 «;.oo do S^o.oo 00 centov. — od $10.00 do S^o.oo po $1.00. za izplačila, ki presegajo $5000 računamo 1 cent in pol od dolarja. ali po $i.qo od sto dolar iev. H tem pristoibinam ie še nridiati za vsako posamezno nino. nošiliatev centov za Došt- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street, CHICAGO. ILL. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu ".Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točne. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim drustvam, trgovcem m posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajt^ nas za cene, predn* »ddaste naročilo drugam. Ak« le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tisko- vine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago. 111. Phone: Canal 0098. ■— fii'—ii■■ < —' ■'■"' O