t it koristi delav-___Iiu4atva. Delavci »o opravičeni do vsega kar produclra|o. This paper la devoted to the interest« of the working class. Worker* are entitled to all what tKev produce. h'tit<*r»d iKoon i •■» !■« " r !>•■• rt IU07, al th* pout offtw *l Chicago IH. umlft lb« Act of Oouitr««* of March Srd Office: 587 So. Centre Are. ••Delavci vseh dežela, združite k«" PAZITE! na številko v oklepa|u. ki ne naha|a pole« va-šega naslova. prilepili-nž||a mpoda| ali naovit-ku. Ako |e ite-vilkatedrtivam ( f\O ) a prihodnjo šle- ^ ' vilko naseda luta poteča naročnina. Prosimo ponovite |o tako). Stev. (No.) 68. Chicago, 111., 29. decembra (December). 1908. OB N0V£M LETU! Zopet je minolo leto dela, tru-a, muk in trplenja za delavce. L-jucem leta sino iu če napravimo ilanco, ostanejo nam kot probi-k le žulji, srage in žalostni spo-mii dogodke, ki so globoko pose-ali v življenske razmere delav-ev. Koncem leta se spominjamo remofarjev in rudarjev, ki so vdahnili globoko pod zemljo pravljajoč na svitlo zemeljske klade; spominjamo se monar-ev, ki so prevožajoč blago iz raja v kraj v grozni morski viri dali svoje življenje; spominjalo se vseh svojih bratov delav- j cv, ki so ponesrečili med zobča-tiiu koleaovjein v tvomici, pri radnji prekopov in »stavb ali pa a železniških križiščih, ogibališ-ih in relsih. Silvestrov večer in novo leto ista za nas dneva veselja, pač pa neva žalostnih spi) m in o v in bih ne bodočnosti. Žalostna je bilanca ob novem tu! Poleg pouesrečenih delavcev je a stotine ljudi končalo svoje živ-jenje, ker jim je bilo življensko reme pretežko in ob novem letu ie vedo tisoči ljudi, kam pojdejo pat, kje bodo zajutrkovali, obsevali ali večerjali. Ali ne bi bila krvava ironija, če i z debelimi črkami zapisali: Proletarec" želi vsem sloven-kim delavcem veselo novo leto? Kaj bi nam zalučali v obraz — i, slovenski zavedni delavci? Jekli bi kratko: "Proletarec" sel orčuje iz slovenskih delavcev, ot se norčujejo slovenski mesta nski listi. Povedali bi resnico in nič dru-ega kot resnico! Temna je bodočnost v prihod-ei.i letu za delavce. Bilanca kon-iem leta bo podobna bilanci seda-ijega leta. Gorje in neareče bode-iio gledali in vidili skozi celo leto a delavce, ki delajo z umom ali z okami. Za to bi bila neumnost, ironija, le bi danes komu želeli veselo tovo leto, Če bi pogreli staro fra-:o, ki najde svoj odmev le še v rakarskih krogih vseh narodov. Ob novem letu vam, delavcem e želimo veselega novega leta, mpak kličemo vas v bojne vrste, a si izvojujemo veselo novo leto. Same pohlevne želje ne bodo elavcem nikdar prinesle srečne-a ii> veselega novega leta, ne odo zdrobile nikdar v prazen nič uženske okove, v ktere so nas kovali kapitalisti. Ob novem letu vas kličemo v alange. Zgostimo svoje vrste z eumorno agitaciji, da postanejo ko čvrste in krepke, da bo nam fračica pahniti v prah zlato tele, koli kterega plešjo danes kapi-filisti in ki je vzrok, da so mili-r>ni delavcev brezpravni sužnji, se rede in umirajo v zlu in or ju. Delavci! V socialistično in stro- ovno organizacijo!--in ime- bodeie arečno in veselo novo rto, ne da bi vam kdo želel. NAJNOVEJŠE VESTI. Bitka med revolucijonarji in voja ki v Rusiji. — Roosevelt se ne briga za Gompersa. — Protestni shod za Rudoviča. — Po chicas-kih mesarjih! — Carnegie bo "rešil" delavsko vprašanje. — Ponesrečen atentat na šaha. — Roosevelt bo lovil žive zverine. — Aretacije v Rusiji. — Potres v Italiji; 25,000 mrtvih. Moskva, Rusija, 26. dec. — Danes se je tukaj vršil krvav boj meti revolucijonarji, policaji, vo-jaki-pešei ter končno topničarji, kteri so s streli iz topov naredili konec bitki. Baron* Cotte, šef tajne policije, in več policajev ter vojakov je obležalo mrtvih in večje število, med njimi tudi ko-lonel Muraki, je ranjenih. Tudi med revolucijeuarji je mnogo mrličev in ranjencev. Boj se je vršil na malem otoku, ki se nahaja na reki, ktera teče blizo Moskve. Revolucijonarji so imeli tam v neki vili tajno zborovanje, pri kterem jih je pa zasačila policija s Cottejem na čelu. Toda prvi so se z bombami in z revolverji postavili v bran in za-|R>dili policaje v beg. Prišli so vojaki in tudi ti so morali bežati pred bombami, ktere so metali revolucijonarji iz poslopja. Končno so morali priti topničarji in s pastreli iz topa so premagali revolucijonarje, na kar je sledila aretacija, kolikor je zadnjih ostalo pri življenju Washington, D. C., 27. dec. — Predsednik Roosevelt je po svojem tajniku* Loebu naznanil, da ne more na pritožbe in proteste od strani delavskih unij, nanašaje se na obsodbo Gompersa in tovarišev, ničesar storiti dolcler je vsa zadeva še v rokah sodišča. Gom-pers. Mitchell in Morrison morajo, ali umakniti vzklic na "Court of Appeals", ali pa čakati končne razsodbe. Obsojenci so se pa izjavili, da ne bodo beračili pri predsedniku za pomilostenje, temveč borili se bodo pri sodišču do konca. Novoizvoljeni predsednik Taft pa o celej aferi ne črhne niti besedice. Chicago, 111., 28. dec. — Včeraj se je vršil v tukajšnjem gledališču Colonial velikanski protestni shod proti deportaciji Kristijana Kudoviča. Gledališče — o-gromna zgradba — je bUo napolnjeno do zadnjega kotička. Sprejeta je bila pergča resolucija, ktera se odpošle, na najvišje sodišče v Washington. Med številnimi govorniki so govorili tudi socialisti. 90DRUGI1 SOMIŠLJENIKI 1 odpirajte naše oglaševalce — 8 tem podpirate nas! Mi rabimo solidnih oglaseval-v, a oglaševalci si žele solidnih Ijemalcev. Sodrugi, somišljeniki! J^ačrt je hek! Kupujte svoje potrebščine ■i trgovcih in tvrdkah, ktere o-ašujejo v VProletarcu"; s tem »posredno pomagate svojemu li-u. To velja posebno za sodruge Chicagu. Naši oglaševalci si naivno žele, da si jim oglasi spla-jo; to je business; drugače ne oglaševali v našem listu. Vam pa čisto vseeno, kupite li potre-io blago pri tem trgovcu ali o-»m, zakaj bi potem ne kupovali ri naših oglaševalcih, in tako po-)irali njih, ko že oni podpirajo at Kupujte torej samo pri trgovin tvrdkah, ktere oglašujejo v >roletarcuM. Chicago, 111., 28. dec. — Zvezi-no sodišče je spet pričelo boj proti chikaškim klavničarjem Morri-su, Swiftu, Arinouru in nčkterim ostalim radi tajnega kontrakta z železniškimi družbami, tikajočega se znižanih prevoznih cen. Klav-ničarji so namreč prevažali svoje izdelke ceneje kot pa določa zakon. Danes se je sešla zvezina veleporota (grand jury), pred ktero so zaslišali priče. Pred veleporotniki se je danes vršilo zaslišanje prič tudi v obtož bi proti Lake Construction Co. v Argo, 111., ki je obdolžena zasuž-nevanja delavcev. Pokrajinski pravdnik Sims je prisilil imenovano kompanijo, da je predložila velcporotnikom vse svoje poslovne knjige in druge važne listine s pomočjo kterih upajo zaslediti krivdo. New York, 28, dec. — Milijonar Carnegie je napisal knjigo "Problems of To-dav" v kteri pravi — o čudesa! —, da v bodoče morajo tudi^delavci dobiti *voj "share" profita, kterega oče je veki business in temelji na proizvajanju od delavskih rok. To — pravi Carnegie — bo končno enkrat za vselej "rešilo" delavsko vprašanje Tukajšnji časopis "World's Work," kteri je pona- tisnil eno poglavje iz Carnegieve knjige, pravi, da je ta knjiga prava senzacija ( t)! Carnegie bo — sure! — ubil socializem! 11 Pet rog rad, 28 dec — Dva neznana človeka, preoblečena v duhovniško obleko, sta prošlo soboto skušala umoriti perzijskega šaha v njegovem kabinetu, a napad se jima ni posrečil Šah vedno obljublja ustavo svojim podložnikom, toda v resnici je pa le neče dati; vsled tega ga ljudstvo sovraži Kodanj, Danska, 28 dec — Iz Rusijo prihajajo poročila o na novo naraščajočem revolucionarnem gibanju V zadnjih 48 urah so tajni vladni policaji aretirali nad .">00 oseb Washington, D. C. — (Najvažnejša novica iz kapitalističnih dnevnikov:) Predsednik Roosevelt je obljubil, da bo na svojem bodočem lovu v Afriki ujel nekaj živih afriških zverin in jih pri vedel v washington.sk i zveri-njak. — Great! Roosevelt bo odslej. ko ne bo več predsednik, lovil afriške zverine za ameriške /verinjake! Neapel, Italija, 21). dec. — Stra-, šni potres je bil včeraj na otoku Sieilija.Po najnovejših poročilih je 21 mest deloma ali popolnoma razdjanih in število mrtvih je baje 25,000; poznejša poročila celo govore, da bo število mrtvih naraslo do 75.000. Kolikor ni takoj uničil potres, to bo sedaj uničil požar, kteri je nastal po potresu v vseh mestih. &kode je na milijon in milijone lir. To je največja katastrofa od 1. 1902 ko je potres in izbruh vulkana Mont Pellee na otoku Martinique uničil 30,000 človeških življenj. i Od blizo in daleč ? -Castro, predsednik Venezuele je rer dobil brco. Njegovo potovanje v Evropo se od dne do dne čimdalje bolj pri kaze va kot navaden beg. Smrdelo mu je in olH'«el je prah lomovine svoje s svojih čevljev in odšel je v Evropo vživat svoj plen. Scve so pri ti igri mešali karte ameriške kapitalisti; bila je navadna revolucija na delnice, kar se je zdaj zvršilo v Venezueli. Mi smo poročali v " Proletarcu", da se je v New Yorku ustanovil ko-mitV*. ki je izdal delnice za revolucijo kot za navadno kupčijo, ktc-rim so bilo zagotovljene mastne dividende,*ako se revolucija obnese dobro. Ta revolucionarni komite je bil le navadna forma, kajti danes vrabci laz strehe čivkajo v ameriški republiki, da je bil ameriški trust za asfalt vedno pripravljen darovati par milijončkov dolar-' jev, če se vrže Castra in njegovo vlado v Venezueli. Da trust za asfalt podpira sedanjo vstajo, o tem ne dvomi nihče Venezuelska vlada je dala temu trustu koncesijo, da sme izkoriščati nektera asfaltska jezera v Venezueli. Trust je podpiral revolucionarno gibanje proti Ca-stru in venezuelska vlada je pa na to postopanje odgovorila s tem, da je zaplenila premoženje trusta v Venezueli. To zaplembo je potrdilo tudi najvišje sodišče v Venezueli, dočim se ni oziralo na pritožba Zdr. drž. Zdaj so zrabili odsotnost Castra, da so zrušili njegov režimč. Holandska vlada, ki je poslala svoje knžarke, da zapleni vene-zuelske topničarke ameriški kapital, posebno pa trust za asfalt, potem voditelji revolucije v Venezueli, sami plačani agentje ameriškega kapitala so delali složno, la se Venezuela izroči "svobodni igri sil" kapitalističnemu izkoriščanju. Kapitalisti bodo po tem delu želi obilo v bogati Vene- i se za tako visoko od-škodnkio ne dobilo večine ne v avstrijskem in tudi ne v ogrskem parlamentu. — Urad za mornarico in kolonije v Holaudiji j«* ukazal brzojavnim potom za po vodni kom ho-landskih krizark, ki plenijo v ve-nezuelskem vodovju, da prenehajo s svojim roparskim delom. Roparji so še vselej prenehali za kratek Čas. če so dosegli svoj namen. p. • t jo kosti. Plesalke se obdaruje s stotaki, delavci, . ki so kralju bakra pripomogli do milijonov, pa stradajo, ker je gospodarska kriza v bakreni industriji. Kdor pa protestira proti takemu cJružubneinu redu, dotični je pun'ar, avobodoinihlec, brezverec, kten ga je treba poslati vsaj v ječo, i ko že ne na vislice. Mi pa vzlic temu trdimo: bog ni teh- hudodelstev zakrivil, ampak zakrivili so jih ljudje," pa nas naj čaka, kar hoče - - ječa aH vi-sliee — S, Gompers, predsednik "ameriške delavske zveze (A. F. of L.) je dobil leto ječe, Mitchell, nekdanji predsednik "združenih premogarjev" ((J. M. \V. of A.) je dobil 9 mesecev, Morrison pa šest mesecev ječe. To sodbo je izrekel zvezni sodnik Wright, ker so omenjeni trije priobčili ime izdelovalca ' peči z namenom, da nihče več ne kupi njegovih peči, ker je tvrdka s strani organiziranih delavcev bojkotirana in ker so omenjeni trije s to objavo kršili sodnijsko prepoved. Resnici na ljubo povemo, da je Gompers po razglasitvi sodbe, da-si ne simpatizirarno z njegovimi načeli dal Ujavo, ktero podpišemo z obema r čevljev visoki ljudje, ktere smo izbrali z ozirom na njih porabnost. Služili so že v državni ali mestni službi. Mi vas oskrbimo s tajnimi delavci vsakeršne vrste. Na izbero imamo unijske in neurnjske delavce za mline, rudnike, tvornice, prodajalne itd!, da : opravljajo službo špijonov." Tem stavkom slede podrobna poročila o ti zaničljivi obrti. V Ameriki obstoje taki zavodi,' da zavratno napadajo delavce. Ta Amerika se pa imenuje dežela dela. Človeku se gabi, ko čita kaj takega. (V bi imeli glas močan kot grmenje razburkanih morskih valov, bi zakričali tako glasno. da bi delavce pretreslo do kost i j in mozga. Pa kaj pomaga! Se ni minolo leto, ko je "Proletarec" v Chicagi la/.kril slovenske vohune — brate pinkerton-cev. Vzlic temu, tla nosijo ti slovenski vohuni'na čelu vtisnjen pečat špijonstva. so nekteri slovenski delavci še srečni, ako iim vohuni blagohotno ponujajo roko v prijateljski pozdrav. To pove jasno, kako visoko je moralno stališče nekterih naših rojakov in kako visoko cenijo delavski ponos. Vedno in povsod se zabavlja proti trustjanu in kralju olja J. D. Roekefelleru, molči se pa vedno o drugem mogočnem tnistu, napram kteremu je kralj olja pravcati berač. Ta trust je papeževa cerkev, ki po poročilu dobrega katoliškega lista premore premoženje v Zdr. as&ka ddavtks li&kotna družba v Chicsfo. III. Naročnina Za America $1 M) ta calo l*to, TSc ca pol It ta. Za Evropo 12 *a t«lo Uto. $1 «* pol lata. ikjUi»i |»« il'KbW". t*ri Mpr*m'ttU>i hivaliM* jt pol^j not ega nod pretvezo, da ga bodo ra-dan se lahko pripeti večja nesreča hiti proti kriminalnim trustom. V Človečka družba nima prostora ki bi provzroeila neizmerno gorje pesnici ga pa rabijo proti — de- vladujoči stranki sta dosegli svoj za moža, ki je sposoben in voljan tistim, kteri se dajo zapeljati go- lavskini organizacijam.* Kolikor vrhunec — zdaj pa ležeta zopet prijeti za delo, a ga ne more do- spodstvaželjnim "voditeljem". je bilo doslej žrtev tega zakona, polagoma v nižine, kjer bi morale biti. Zapuščen' jef Trpeti mora! Večjih nesreč sicer še nismo imeli, bili so to samo delavci, oziroma Dr. W. C. Ohlendorf, Zdravnik sa notranjo bo ln ranocelnlk. Izilravnilka preiskava brezpl« iti j« 1« adavila. 647 in t p.iua Ave.. Chicago. Za dne ur. 04 | pojk)1. Od 7 ilo 9 tvečor. Izve« C /ive^i bolniki naj piAelo slov Vac. Toure izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare na ikatlje. Nat »e izvriujejo točno* 1210 So. Albany A v., Cbicifo SI ze davno biti. Ne sme revoltirati! Molče mora a lahko pridejo vsak dan. Jaz sam uradniki delavskih unij. anti- 0 NOVEM LETU. j Na nasprotni straui pa koraka koneat 1' 1'bogi Grimi! krepka in čvrsta četa zavednega Že stoletja nam pridi igu jejo du poznani nekaj preniogokopov po trustiiini zakon Pennsvlvaniji, v kterih dela nad proletarijata polagoma, a gotovo hoMiiki. Profesijonalui dobrotni- polovica naših ljudi j. Kaj lahko se dogodi katastrofa prve vrste. Kdo botle potem pomagal udo-vaiu 111 zapuščenim otrokom? Ali so delavcem strh najmočnejše orožje; bojkot in "unfair list". Hojkot jo protizakonit; ameriškega kapitalista se ne sme bojkotirati! Na nik) očrniti vsakega delavca in Jednote, ki štejejo po sto ljuilij in protizakonit! Delavce ne sme boj-kterih prebitek ne zadostuje niti kotirati kapitalista, dočim sme --I do svojega cilja. Zadnje volitve ki "podpirajo" reveže /e nad 2,- Kakor dela vsak trgovec račun'KO UHm ,iale neovrgljiv dokaz na-,000 let. Več kot pol stoletja se 11-o novem letu, tako je prav, da se ^redka socijalističue misli. kvnrjamo z zunanjimi reformami tudi mi malti ozremo, kaj smo de- Veseliti nas mora, da ima tudi Človeške družbe, a ne brigamo se lali in kako izvršili dano nalogo, slovenski narod orožje, ktero se za notranje. Pošast pa le še ži-Prvo veliko delo snu> napravili tem, da smo preti dobrim napravili i/, mesečnika tednm. m j0 orožje j« je velikanski korak v napredku, koraka dosledno po začrtani poti. 11a bivališča, tople obleke in denar Jednote so prostovoljne združit- niu onemogočiti pošteno delo v ker je časopisje edino orožje v do / veseljem zabeležimo,, da je bil v bankah nas ne bo rešilo. Preinl-sego namenov. So sicer še drugi proletaree edini slovenski list, šljujrrto o tem. in en vajino se! stranski pripomočki'a se ne dajo kteri je obdržal za časa volitev Čujte ti le Grimi se morda niti iz dalje primirjati časopisju, sVojo smer. Vsi drugi so prodali zdramijo. Morila .jim pade v gla-ktero vzbuja ljudi s premišljeno. j,« predale republikanski ali de vo, da s«' ztlružijo in nekaj napra »pravili s |)orj proti obstoječim razmeram vi' Quo vadiš? Kam gremo? Kam za upravof Ali mislite, tla bodo kapitalist-veleropar s pomočjo im letom /a uresničenje socijalistične misli, pjovemo! Ta stvar se tiče tebe in člani v takih slučajih skladali a- svojega "blacklista" (črni i meed 11 i k.' To 'Po orožje je naš Proletaree, kteri nične. Nekaj nam grozi .. . C god- srsmente po par petakov? Kaj še. njk) očriniti vsakega delavca in ve. ( lan pride prostovoljno in tu- kteremsibodi delu Amerike. I11 d i lahko pusti kadar hoče. Pu- logično je 4 'blacklist" istega potil botle pa gotovo tedaj, kadar mena ]i()t bojkot ali '4unfair list". Aka ho?e& dobro naravno rino oglasi ae pri JOS. BERNARD 620 Blue Island Avenue Telefon Canal 043 CHICi J Pri njemu dobiti najbolja kalifo* aka in importirana vina. I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chicags, Ima voi'jo zaJogo ur, veritie, pi nov in drugih dragotin. Izvrtaj« va.ikovrstna [»opravila v tej stroki zelo nizki ceni. Obiščite ga! bodo prispevki toftki. da jih nt botle mogel več zmagovati. Tak besedo in jasnimi dokazi. inokraNki stranki. — Seveda jim S tem, da smo napravili iz me- to neslo lepe novce. Proletaree sečnika tednik, smo .si naložili ve- pa kteri jih je bil mogočo naj-likansko breme na svoja ramena. ))uij jK>treben, je ostal zvust svo-Toda zanašali smo se 11a svoje do- j,m načelom, bre prijatelje, računali. Ni šlo ne Sodrvuri — napisati l»i se mislite, da bodo 1 ju- elan se odpove vsem pravicam, Je v 1 jo . . Ne d je, ljudje - kot i vi, vedno prostovoljno stra- di svoje pravice Ali je to pravično? Kje je tu ne pristranost zakona? In dalje; antitmstni zakon do- ki so iz mesa in krvi dnota pa zgubi napram njemu tu loča za prestopek istega zaporno ali tlenarno kazen ali pa oboje. Pri zvezinih sodnikih je i pa navada, če imajo pred sabo toženca kar so pa zelo red- Dr/ava botle tirjala cslgovor »lali. obdani / morjem boirff^tva. kterega so sami ustvarili. Ne, ne! nost <><1 odbora. Kaj 11111 pa more! Pazite torej, ee se zdramijo! Ne Ali bode jMisamezni otlboniik pla kapitalista zdaleka tako lahko, kot smo si ;0 veliko. A povedali smo, kar je i.uitsliš li brat pridigar, advokat, eal radovoljno iz svojega T O tem j^j slučaji! — ga obsodijo le v domislili prej. Pred vsem nas je u- |,jia ua&a dolžnost, da povemo, zdravnik, šef. siromak, bogataš, tuiravičeno dvomimo. Kar pre narno kazen dočim obsodijo de-darila kriza in sicer tako obcut- Oddali smo svoje račune javnosti bolnik in tat, da bi bilo dobro če ostane, je edino to; odborniki u« lavca v zapor. Kje je zopet tu ne- no, da smo bili v največji nevar- _ ktera naj sodi, ali smo izvršili bi se zavarovali? Ako ne — gor- tegnejo prejeti nekaj plačila oil pristranost zakona? nosti. Proletaree ne šteje med svo SVojo dolžnost ali ne. Bodisi tako je nam! Grinii bodo vstali neke- tlržave za svojo lahkuuišljenost Gompersev slučaj 'je torej nov je podporlaike bogatinov, ampak ajj tako — nekaj je gotovo; bili ga dne. in zagrmelo bo; —Jednota botle propatlla — udo- dokaz, kako jednaki smo preti nn- same delavce, kteri zaslužijo pri s)no dosledni — neizprosni proti Siti smo te do grla. ti sramotna ve in siroti1 bodo t«tale pa brez širni zakoni. Zopet, zopet in zopet najboljših pogojih toliko, da sha- našim nasprotnikom in zvesti svo- civilizacija! Videli srno te, sliša- j vsake podpore. moramo ponavljati staro, a 111 - jajo za silo in da dajo kak cent j;,,, načelom. Lahko rečemo s po- li smo te in dovolili smo ti. da si Mi opozorjamo resno vse. dok- robno pesem: Zakon je samo za ler je še čas. Oprimite se Jednot, delavca ne pa za kapitalista! Po- ktere štejejo na tisoče članov in stavodajalci in sodniki niso dru- premorejo že lepo premoženje. Pu zega kot golo orodje kriminalnih stite samostojna društva in manj- trustov, golo orodje velerazboj- še Jednote, ktere niso druzega ka- niškega kapitalizma. Delavstvo je od svojega zaslužka v podporo ti nosom, tla smo v danih razmerah se igrala /. nami nekaj časa! Nič stim, kteri se bore zanj. Če pa je jr. L danimi pripomočki storili ve- več! (*'as je prišel, da pometemo s delavec brez sredstev, potem se \n t0 ni bilo navadno delo teboj! —-- godi slaba tudi tistemu, kteri jo _ nt% HO naravnost žrtve. To-1 ---— Frank ■ Kvasničl Trgovina z ieleznino, raznim orni in pohištvom. Topravlja peči. "J™ 643-645 VV. IHth St. Chirauo, III. Najbolje in naj neje obuvalo ku| pri "odvisen edinole od delavske pod- da mi jih radi pozabimo, saj smo pore. In tako je tudi bilo. | delali za dobro in plemenito lvar NASA PODJETNOST. dosti tlt>bn>. Toda kmalu so začeli izdatki presegati dohodke. Posku šali sino vse, da bi zravnali denar na stran lista, a kar ni šlo. Začeli smo premišljevati, kako bi se da- Sodrugi — storite tudi vi svo- Mnogokrat se nam očita, da nismo dovolj podjeten narod. Mo- vsi slovenski časopisi čudovito po zavedate svojega položaja. Spo-1 } :.t.Ulo>{ Kadar se gre za grtrš -minjajte se pri vsaki priliki um hHjaj se zatajj vsa na^e|a> svojega zvestega nrijatelja Prole- jn hv.lH M> na tlolgo in široko. Za-tarea. Širite njegove ideje, širite kaj? /ato k< .t**"^' k,' r" Je Is z ju vcfjih ncsref posameznik le jo- J1' potrebna, kajti '» s,"nt' VBeVU"r je % u 1 |VIM'ml »"•<•»" !»•"" '""». popolno- , . , L ' l„...z iate „e mon-mo .lelati nili ^ pravico brezpravnih »to ......... k„ hi n i razl„,la,ali . X ev. -P-ti. N- skrb ,„ora biti. ,.« si Jev- Itlstilili kanitall kot druge pou- ...... ______• »_..............ohniniino an^tit in dohro nrehav- apitali Upamo, da bomo prihodnje no- stranke. vo leto imeli priliko poročati o ugodnejšem stanju in še večjem: truge poli Kakor je časopi-tako so posamezniki. Poku-bi jih lahko tlo malega vse. Iti je. Pomagajte, da bodemo vsaj g0-e je U) deloma resnica, poptd prosti teh skrbij, ktere nam dela- I];, pa veI,darle ne. So posamezne jo še tlovolj preglavice, namreč htrt»ke, v kterih kažemo še preveč ■ ■■ . I.i«šega dolga. Ni velik a ven- - pot| j,.tnosti ali bolje rečeno — lo od pomoči. Ne denarno stran 111 dar je. ln neprijeten je, ker nam uhkomisljenosti smo smeli računati. List spreme- j kolikor toliko ovira svoboden raz, ViM{Amo le Iia par polii Vze- niti zoi>ct v mesečnik zopet ni šlo,; Vni _ \apoeaite list kteri edini • ~ 1* - t 1 x • 1 - . 1. v . , » \ J* — -Mirotajn luti, mm.o politieno. lam kažejo skoro ker so težave s pošto in z oglasi, deluje za vas 111 dokažite, da se Prisiljeni smo bili dart listu manjšo obliko, da pomanjšamo svoje izdatke. A še vedno ni šlo. Nazadnje smo bili prisiljeni, omejiti izdatke za urednika. Nekaj vnetih sodrugov se je zavezalo, da bodo po svojih močeh prispevali za list tako dolgo, dokler se finance zopet ne izravnajo. Danes smo malo na boljšem, to se pravi: tekoči dohodki pokriva jo tekoče izdatke. Dolg. pa, kterega smo napravili prej, stoji večinoma nepremično. Tako je in nič ti ruga če. Chikaški in tudi nekteri zunanji sodrugi so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Darovali so in podpirali list kolikor jim je bilo največ mogoče. Zal, tla ni število teh požrtvovalnih ljudi j malo večje, pa bi ne imeli nobenih bojev za obstanek. Velikokrat je prišlo v preteče-nem letu do tega, tla smo skoro o-bupali. da bi mogli vzdržati list. Toda zavest, da list mora biti, da ga na vsak način rabimo za naše cilje, je vselej premagala vse po-mislike. Neradi se spomnimo na tiste čase, ko smo sedeli v zadregi in premišljevali,, kaj nam je storiti. Žal nam j«;, tla ne moremo porisati o ugodnejšem stanju. Tisti, kteri so največ duševno delali za list. tisti so tudi največ darovali. In edino tem se moramo zahvaliti, tla obstaja list še danes kot tfdnik. Upamo, da nam bode v novem letu malo lažje. Kriza je spreobrnila marsikoga. Lepa je četa, ki stoji za nami — toda večina od teh nima niti za vsakdanje potrebe. Upamo pa. ko se zboljša-jo časi, da bodo vedeli tisti, ki so še danes brez kruha, kdo jim je stal na strani in kdo pomagal v njihovem obupnem duševnem stanju. kor nesrečne poskušnje in oprimi te se naše lepe organizacije, — Slovenske Narodne Podporne Jednote. To ni nikaka reklama, am- njegove tovariše, da bodo pak resen opomin, kteri utegne bodoče drugače sodili o priti še mnogim o pravem času Kadar bodete brez pravic. Upamo, da bo ta neželjeni dogodek spametoval Gompersa in John Klofa 631 Blue Islsod CHICAGO. Sprejema t ud [pravila. NOVA SLOVENSKI GOSTILI pri FRANC CECH1 Rojakom v Chieagi naznanj sem zopet odprl svoj novi sale kterem točim vedno sveže pivo, tlela V- vino itd. Dobre smotke na razj Imam tudi prostorno dvorano jvzprejme nikdo več. Kadar ste prestari, ne morete nikamor. Storite svojo dolžnost sedaj.tlokler je št' eas. In to je še več, kot Vaša dolžnost. Vi ste dolžni storiti to napram svojcem, kteri padejo v breme drugim, če ostanejo po Vaši lahkomišljenosti zapuščene sirote. Število tlela moč. Cc je na tiso-če članov in ee prispeva v sluča- skem boju v socialističnih vrstah. . I»"lni. v«a ne spoznali bodo. d. druzega boja proti kapitalistom ni, kakor neizprosni razredni boj. Tri stvari. Slavni pridigar Breeclierv je rend, da človek rabi tri stvari, ako si hoče ohraniti popolno zdravje: hrano, spanje in delo. Ce premišljujemo o teh treh stvareh, pri-lemo do zaključka, da pred vsem je pa kljub ogromnim bremenom ohranimo apetit in dobro prebav le petsto dolarjev. ljanje. Kakor hitro se nam po- Želimo, da vsak premisli dobro ^ »I^tit, ali nastane nered besede. Mi želimo imeti Iv prebavljanju, u/ivajuio Triner- napredku naše misli. V ta namen hj pWtem p,.gl,davafvrste, od ^^d'^e n"ceplW nTpo 1 -i-'-m^ško zdraho grenko hoče Proletaree zastaviti vse svo- jk|MJ ^ M pa bi Iia5e! najlaže,' ^^^^ ! Vum Kto prisili organe do red- da od vseh strani j. razven od tam,. up np bj k(lflj reM. Proleta. nega dela. in jih tako okrepča, tla kjer se Proletarca res čita in ra- m, j(l dobpo in lopo pisa] _ todatv"dno delujejo redno. Iz prebav-/ume. iil7 n>Vi>v nUpni 1lbnffnl tli. Ijene jedi naredi kri in ojači živ- Nadaljna naša podjt^tnost je v ustanavljanju Jednot in samosttij tiili društev. Najmanjši narotl i-ma največ Jednot. Zakaj? Ali za lo, kei nas je toliko tukaj? Tega Ce l)i vse Slovence je si'e, a zastaviti jih morate tu di vi. Združeni moramo napredovati in zmagati. QUO VADIŠ? "... George Grim, brez doma, brez dela in brez prijateljev, je gotovo ne. vr. raj skočil iz maats na 12. ulici spravil pod jedOO Streho, hi nas v Kanal z namenom, da dobi go-rak prostor v mestni bolnišnici. Hil je na pol mrtev, ko so era po- tli. tegnili iz vode. in zdravniki trdijo. tla se nahaja v kritičnem položaju. " "V bolnišnici se mi zdi tako lepo, odgovornost nilpram posameznim članton in državi. Naši l.jild.je so vse pi*elshkomiš-ijeni. ('e bi premislili, bi se ne da- hlngovolili |H»kloniti njegovi prijatelji kapitalisti. Pozabili še nismo namreč, knj je vse počel Gompers na škodo organiziranega li loviti posameznikom, kterim je delavstva pri zadnih generalnih bolj mar bedni žep kot pa koristi volitvah, in kako je lomil bojne naših rojakov. — Ravno v zadnjem času se je pojavilo zopet par Jednot. To se pravi: Jednote še sulice za Brv a jI a in drugo korum- ifn i /atič pirane demokratično političarjo. Toda stvar ima resno line. Ob- niso in tudi nikdar ne bodo. Rodi- sodba Gompersa in ostalih dveh In jih ni ne potreba ne prem iS- uradnikov imenovane orgnnizaei-ljenost. Rodila jih je jeza in za- je je obenem tudi obsodba organi- ce. To vino odpravi vse nopriliko v želodcu in drobu. V lekarnah. Jos. Triner, 61f> 2 So. Ashland ave., Chicago. 111. Pošlite nam 10 centov za krasni stenski kolednr. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in koveekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. G.Vnkmin 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dežnike in pipe |K) primernih cenah. MIRKO VADJINA, 392 W. 18th St. SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC. Na razpolago so kopelji. 8 spoštovanjem FRANC CECH, f>68 So. Centre Ave. * Chics Halo, Johny! Kje si pa bil včeraj? Saj vei kje, t kjer je največ zabave. Ali Sen« y da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 590 So. Centre Ave., Chicago, Jože Sabath advokat ln pravni zastopnik v tu skih in civinih sadevah.* Pišite slovenski t 1623-1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271. Leopold Saltil ODVETNIK v kazenskih in civilnih 7.a0c RDEČE STARO VINO......40c RMENO VINO.............55« Posoda prostn. Te cene veljaj) jemalcem od 50 galonov iTMprcj; kot *i0 u;:i1i>!MV -<• no pn-i 'i ViS< m!j:imi j«r • i ;>n . I j. I -»i u ,!, C. po vsi Amrriki. PriporMlS no rojakom tudi fll moje lepo urejeme gostilne r ir.bofll pijačami in z veoliidne volitve vp 1 ' plošni k uri j i /a deželni zbor. K a i.) r Ijano m» | >o vso« I U ah« I i irali nami klerikalci in s«> tmli|ve' r vol jeni. V Ljubljani je kam*i(li- r,M ' 4 aj liberalec .hm\V Turk, in med \ wa in socialističnim kandidatom l,h *i>l«-m Jknr., Jtbinotu KrfStanom se je -vršila volitev U*. dec., o k ter i pa nimamo poročil. Socialistična tanka je imela povsod svoje kan Mate. kt<*ri ko skupaj dobili 5115 asov. kro^' .">00 več kot pri zad-ijih državnozborskih volitvah. To d^k;./ .1.1 s i m • I; 11 I / r 111 mipivdll- tudi na Kranjskem. Največ gla uv je dobil sodr. Stravs v volil-lem okraju Vrhnika- Logatec- I-rija- Cerknica. .1121 glasov. Za ijim je dobil sodr. Kristan v Lju-Ijani 1'WJ7 glax«»v, na kar je sle ila ožja voliteV med njim m li-leralccm. Kandidirali ho ikdcČi sodrugi: ptbin K r >1.1! 1 - IMr «'-. I'Vatl , lvau Stravs, .Josip Hiba (" MI. iI M 11 \ S.-liit fn r O natančnem volilnem izidu p<>, >ča ravnokar nam došli Rdeči 'Mi1 Prapor" sledeče: Uradni list naznanja o kranjs- v tistih krajih, kjer ko napeli vse moči, pa so vendar nazadovali. Tako je bila r. • r. v Tr-Vfhnilti intenzivna klerikalna agitacija, |*i smo mi v Tržiču močno napredovali, dočuu ko klerikalci nazadovali, na Vrhniki smo ohranili 11 h'no svoje glasove, klerikalci pa ko jih izgubili kar 100. 4*i4 torej kaže, da je boj proti klerikaliz- ____________mu- - zbudi v dobi klerikalno-li- Kranjske deželnozborske volit- beralne sloge — težak, da pa m ki so bile 14. dec. so po deželi , tisti rezultat, ki je bil pri- j odvetnik; Martin Matjasič, občinski načelnik, Torej 3 duhovniki, 1 proftmor, 1 odvetnik, 1 zdravnik. 1 nadučitelj, 1 trgovec, 1 ob-Uiflf, na načelnik. 1 kmet. Dr. Pe I gan in dr. Zajce sta baje kandidata za deželni odbor in sicer prvi mcKto «lr. Su-šteršiča, ki je po apomladni volit vi provizorično ! spre jot držrtnn odbori! ištvo, dm brez koristi in da tudi na Kranj; skeni klerikalizniu ni zagotovlje-tia večna vlada. Na vrsto prid-sedaj zopet organizatorično delo in opravilo se bo. "Rdeči Prapor. rokovati. V vm-Ii kmetskih »»krajih splošneAiiirije so izvoljeni kl«4-rikalci. Deset novih mandatov so pridobili brez posebnih težav in v deželnem zboru ter v deželnem odboru bodi» poslej odloče vali /. absolutno večino. Da bo-tako, j«* vsakdo vedel ž«* tedaj, k«» je bila v deželnem zboru sklenjena volilna reform« s tisto splošno kurijo, k i i mu. ako sc razgovarja k svojimi NEMOGOČE. t est ok rat se prigodi mam ko uničuje delavsko volilno pravico in ki sploh ni imela dru/ega namena, kakor zagotoviti klerikalcem gos|MnlstVo V deželi. To 80 zdaj dosegli. Kakor jim liberalna stranka ni ovirala volilne reforme, tako jim je prepustila mandate brez boja. l'o vaej deželi je stala samo socialna demokracija proti klerikalizniu, ki seveda ni \o\ak {mogla upati na zmago. Toda stran ko je v«»«lil drug namen. Z intenzivnejšo agitacijo je mogla nasto-samo v tistih krajih, kjer jo vsaj nekaj industrije in v sled te-ura organizacija socialno-demokra. od- tovariši delavci o bodoči človeški družbi, tla mu tovariši odgovore kratko: To je nemogoče 1 Kes kratek in brezmiaeln gor. Večina teh tovarišev, ki ima ta kratek odgovor vedno na jeziku, še verjame, tla bodo za muke na tem svetu prejeli plačilo na dru* getu svetu v raju. Kako debelo bi gledali in kričali, če bi jim zaveden delavec to upanje razdrl na kratko: To je nemogoče! Vsi bi v eni sapi zahtevali dokazov, ali pa preklic trditve. Za sebe bi za htevali logik«), nasprotnika bi pa nh deželnozborskih volitvah sle-l^"«' franke V teh krajih: Idri- j posekali z besedami: To je nemo- ječe rezultate: |ja; /agorj^ J menice, '^.c ljub-1 . H Ljubljana. mest«.: Oddanih '.lanska okoliea, \ rhnika itd. je. Kdor opazuje danes življenj«' V ' ' tudi dosegla lepe vspehe, tuintam j človeški družbi, lahko vidi« če h<>- eljavnih glasov 2-1S1. (>d teh .i«' lobil Josip Turk 1097. Ktbin Kri-tan HHJ7, Karel Mayer 295 gla-BOV: -- irlasov je bilo raiceplje-lih. Ahaolutna večina je 1241. l*o ........ irebi.a ie t ure j Užju vuRev. ki bo I ** * kaj /, je po aoeiiiluiMle soboto. 1!». t. m. ml v zjutraj do' "';» tlika. Oddanih 3810 veljavnih gla sov. Dobil je Martin Matjašič 3100. Fran Schiffrer 18, Peter Ranch 420, razcepljeni 203 glasovi. neveljavnih 29 glaaov. "Razcepljeni" srlasovi so voei noma prištevali našim kandidaturam. ker imajo volili^ lvomisij«4 po deželi sploh navad«*, dn šteje jo posamezne glasove kot razcepljene, v v takih krajih povsem opustila. A tudi tukaj smo dosegli navidezno /< >i;?-(unne vspehe. ki so pa za stranko velikega pomena, ker ji kažejo, kje s«' ima razširiti in poglobiti njeno delo. rdeležba je bila [>ri teh saditvah povsod bolj pičla. To je umevno. Ce je rezultat že naprej nedvomen, je težko zbuditi posebno zanimanje pri volileih. Zato je tu-iii število klerikalnih glasov v nekaterih okrajih ranidno padlo Bilo bi kratkovidno, izvajati iz te-pi, da so klerikalci povsod nazadovali. Kjer ni nobenega boja, tu-«li fa.jmoštri ne spravijo vse vojske na bojišče. Toda drugače je Novi deželnozborski poslanci ki so bili v 14. dec. izvoljeni i klerikalnim prosrratnom. so po po klicu: Miha Dimnik, kmet: Tvnn Piber. župnik: Kvgen Jare. c. kr profesor: Ivan Lavrenčič, dekan Anton Kobi. posestnik in trgovec Jernej Ravnikar, nadučitelj; dr Tvan Zajec, zdravnik: Ivan TTla dnik, župnik; dr. V1a«l. Pegan če. da so prepad med pusedujoči-mi in nepoKodujočiini sloji širi, za«no pa naraščajo tinti nasprot-xtva meti temi sl«»ji od dne do ilne. Kdor trdi, da j«1 vedno tako na svetu bilo in vedno tako ostane. dotiČni vodoma laže, ali jo pa navadni nevednež, ki se ni uit naučil in se tudi nič naučiti noče Razlastovalni proces v današnji kapitalistični človeški družbi se širi in širi in se bo završil s tem da bo koncem tega procesa las to valo kakin sto ljudi vse pretnože nje sploh vso vrednost na svetu Ti stotini ljudi bodo nasproti mi lijoni razlastenih ljudi, ki ne bo do posedovali njč. Sove imamo še naivneže, ki trdijo, da bodo lju dje nosili radovoljno tako kapita listično suženstvo. V resnici je pa uresničitev tak«' naivne trditve res nemogoča. To nas uči zgodo vina človeškega rodu. to nam po Uradno poročilo o številu glarov pri zadnjih predsedniških volitvah 3. novembra 1908. t radno štetje glasov, ktere so dobil: kandidatje raznih strank )ri letošnjih predsedniških volitvah 3. novembra 1908, je komično že pred par tedni. Iz tega uradnega poročila je razvidno, da je dobil kandidat naše stranke, sodrug K. V. Dobs, 447.651 glasov: manjka pa še poročil iz dveh držaV Vermonta in Alabame, tako da število socialističnih glasov gotovo presega 450.000. Po uradnem štetju je torej naša stranka napredovala za 45,000 glasov. N' resnici je pa napiVdova la 7u več kot sto tisoč glasov ka it i pravih socialističnih glaaov i 1!m>4 j«* bilo krog'300.000; odeli glasove je dobil Dobs takrat oc nezadovoljnih demokratov. Sledeča tabela pokazuje, koliko glasov so dobili v.si kandidatje, kar jih je bil<» v volilnem boju za predsednika Zed. držav, po raznih državah v uniji, kakor je dognalo uradno štetje: klerikalci I trd uje sedanjost z boji, ki se vrie vsaki ilaii in po vsem civiliziranem svetu mod delom in kapitalom. J Vsaki dan Čitamo, da ko ta ali »irugi narod pripravlja za vojno. ("';isniki prinašajo dolge članke o lanske novih morilnih pripravah in stro-ih. Vsak razumen človek pa vč, le liu prihoiln.ja. vojna .najhujša nesreč n za človeški Tod, Vzlie temu pa ''mer«>dajui'' ljudje ilaii-anes pravijo, da ko vojne neizogibno potrebne. Ali je to resni* d T Tovariši-ilelavci le malce raz-lisljajtc. Vojna tehnika naj so s o bliskovito hitrostjo razvija še prihodnje, kot «e razvija danes. Vojna k rod* t v a naj se spopolnijo ako, ila bo mogoče vojskovati se j ia suhem, na morju in v zraku, (azmišljajte o tem, oodo občevali prijateljsko med aeboj, drug drugemu ne bodo več ujci iu menjavali bodo med se-Loj duševno in gmotno dobro. Kroženji« življenskih šil od naroda d«> naroda bo naraščalo z vsa-iim dnem. Komu bo tedaj mogoče uahuj-1 skati narod proti narodu, ali vni-čiti to krvno zvezo, .ne da bi bila! oba nasprotnika vničena in poražena t Zagovorniki današnjega zi-1 stoma t<> dobro vedo. Vseeno bo- j do pa trdili, da so vojne neizogib- j io potrebne, da vi, tovariši-delav-•i ne mislite o tem. da bo nemo-; joča vojna pri prihodnjih člove-' ških generacijah. Naravne vede in zgodovina človeškega roilu nas uče z liepobiti-mi dokazi, da so vse stvarstvo razvija od nižje na višjo stopinjo, da vse hrepeni po večji složuosti in harmoniji. Tisoči dokazi govore, da se s vet razvija in ne nazaduje. Logika nas sili. «la verjamemo. da so l»») razvijal svet še tudi v prihodnje. Na/adnjakom pa to ni všeč. Za to vas uče tovariši-delavei, «1 a jo nemogoče, da bi so spremenil sedanji družabni red. Kdor jo pazno preštudiral razvoj človeškega rodu, mora priti do edino pravega in logičnega zaključka. da so bo iu se mora kapitalistična človeška družba pre-oKiiovati v socialistično. K«lor skuša to resnico vbiti s kratkimi besedami: to je nemogoče, dotični osmeši in vara le samega sobo. Za take ljudi pa misleči ljudje nimajo druzega odgovora kot lahek usmov! '7/r\T)| MogoAe kdo ininli, da v Ckiesfl ni dobiti I V 1 w * V J K . tacega meia kot v »tari domovini. Ampak to ..... j* zmota! Pri meni se dobi: domače klobaae, domače suho ineao, ftive kokoši flato kokoši in meao vb« vrate. Cene najnižje, blago najbolj«. MIHAEL LACKOVIČ, 376 W. ISth St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da izdelujemo r anno vratna ntll aU p P° »»jnovejiem kroju. Unijoko delo; trpeino in li^M (lUlLHL^ v Kalotri imamo tudi razne druge potrt-bMine, k ei»a. zalogi •taji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte ai naio izložbo. Z v«mu »iioitoranjecn m" ■ rftQX|| IU i dobrol in vedno preskrbljena UUJ 1 lLnA, z najboljšimi pijačami, unij- ;; skimi smodkami in prostim prigrizkom. r\|/Af3fiA za društvenene seje, svatbe, Lf T UI d lit, zabavne večere, veselice itd. !: Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič ? 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. mmmum dopisi Država Ta ft Bryan Dehs Ilisgen i 'hafin Watson C ilhaus (Rep.) (Dem.) (Soc.) (Ind.) (Pro.) (Pop.) (Soc.L.) Alabama......,. 25,308 74,374 495 665 1,565 Arkanaat*........ .. 515,947 87,043 5,000 500 1,000 500 .... California....... .. 183,004 107,770 IS, 730 4,377 •». * 4:: .... .... Colorado ......... 123,700 120,649 7,974 5,559 .... Connecticut..... 112, S15 Hs,255 5,113 72 S 2,380 ..., 608 Delaware . ..... 25,200 22,134 7." 5« I 650 .... .... Florida . .. ....... 10,654 31,104 3,747 553 1,356 1,946 .... Georgia......... .. 41.002.. 72,350 ."ml i i 1,059 lO.H«>5 .... Idaho ........... 50,091 34,009 6,30," 207 1,704 Illinois......... . . 029.9.12 450,810 39,711 7,724 29,304 033 1,680 Indiana......... .. :HS,IIII;{ 33 S,202 13.470 514 18,045 1,193 .... Iowa........... .. 275,210 200,771 8.2S7 404 9,H37 201 .... Kausai*......... .. 197,106 101.209 12,240 5,032 .... .... Kentucky....... .. 235,711 249,092 4,000 200 9^887 333 401 fjouitiana....... 9,9"» S 03.50 s 2,538 73 .... .... Maine........... 66,987 85,463 1,7"»> 79»! 1.487 .... Maryland . . .... Mas»achu«ettn . . .. 11 MM . .. 265,966 111,117 2.5i)(i Iflflfl (i 13 155,543 lo,05!» ___ 19,237 4,374 1,011 Michigan...... .. 333,313 174,313 11,527 734 16,705 l.OsO Minnesota...... .. 195,786 109,433 14,469 523 10.11 t Mississippi .... 4.463 64,250 1,408 .... 1,309 807 Misaouri........ .. 346,915 343,884 15,39s 397 j .».>.» 1,165 Montana...... .. 32,333 29,326 5,855 443 827 Nebraska ...... .. 120.0ns 180,7« 1 3. ">2t .,.. 5,179 ' .... Nevada ........ 10,214 10*055 2,l»2li 415 .... .... New Hampshire . ... 53,144 33,655 1,299 5S4 905 .... New Jersey..... .. 265,29S 182,588 10,249 2,910 4,930 2.910 New York ..... .. 870,070 667, 35,817 22.007 .... 3,877 North Carolina . ... IU.SS7 130,92 S • 3»;; .... ... i .... North 1 lakota . .. ... .">7,771 32,909 2,405 38 M 53 .... I >hio.....•..... ... 572.312 502,721 33,795 3 49 11.402 160 72 i Oklahoma...... .., 110,550 123,907 21.752 274 «... 434 * . . .v Oregon........ ., 62,350 3H.049( 7.13«' 289 2,682 .... Pennsylvania . . ... 745,779 t is.7S.V 39,913 1,05* 36,394 .. .*. 1 .I.lO Ithode Island . .. 13,942 24,706 • 1,305 1,0^5 1.010 .... .... South Carolina . 3,847 ' 62.2S9 101 43 . . .'. South Dakota . .. 67,460 40.260 2,S40 ss 4,309 .... Tennessee...... ... 11S.2S7 135,030 I.S7M 332 300 1,0*1 09,229 227,201 8,524 104 1,792 1.042 3,361 Ctah .......... 01.O2S 12.0« »1 1,89." H7 .... .... Vermont........ 39,552 It,499 .'.. so'. 791* .... .... Virginia ....... ... 52.573 • 82,916 255 51 1,111 105 25 Washington..... ... 106,062 58,383 14.777 24s 4,700 .... West Virginia . .. .,. 137,869 111.4IS 3.070 46 • 5,107 .... Wisconsin...... ... 248,673 166,707 2S.110 .... 11,579 .... Wyoming...... .... 17.70S 12,772 1,396 63 .... i. . . ._ Skupaj........ 7,037.076 0.3W3.IS2 147,«51 sit.lso 211.432 33.H71 15,421 Chicago, 111. Cenjeni sodrug: — Prosim, dovolite mi malo prostora v našem delavskem listu Proletarcu. Veliko se čita po č.uso-pisih o boljših časih zato, ker je par rojakov tako srečnih, da so mogli nekaj denarja poslati v stari kraj. New Vorški dnevnik pa prinaša potem poročila o prospe-riteti iu dobrih časih. Naravno — pri njih so dobri časi —- mi delavci jih pa ne poznamo. Pred jednim tednom sem zgubil delo, kterega itak nisem imel dolgo. Zdaj pa vsak dan brusim pete od zore do mraka za delom. I speha nimam nobenega. Kjer u-prašam dobim vedno jednak od-govor: ne rabimo nič. V nekterih tvornicah sploh ni bilo treba u-prašati. Kar znamenje so mi dali, naj grem dalj«* gotovo znamenje, da -so prosilcev za delo več kot ti a tajeni. X;it«» naj so pa vsak najprej prepriča, potem pa piše o dobrih časih. Proldarčevi stranki se je <>-Čitala lenoba. To je naravnost grdo. Vsak bi rad delal, le ko bi mo gel. A zastonj je trud. Tudi na časnike som s«» obrnil — seveda brez vspoha. Taka je torej ta prosperiteta. Soeijalistični pozdrav vsem. M. Kulovic. Collinwood. O. Slov. soeijal ist ični klub št. 2 »T. Z. v Collimvoodu. O. prosi za vzprejem sledečega PROTKSTA. kteri je bil sklenjen dne 20. «le-cembra na klubovi seji. Nekaj slovenskih časnikov, po-Dalje na 4. strani Stori zdaj. Zakaj bi ne dali svojim prijateljem za božič lepe fotografije. Zdaj je čas, da si jo preskrbite. je izkušen fotograf, kteri vas želi videti. Zdaj je priliza, da daste svojim prijateljem in sorodnikem lepo darilo za majhno ceno. 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. 'gj^Ji^fl 8®** Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK bllzo 18. uL, Chicago ZEMANOV ; "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NE 1MIKSEG^ JI V LE K ZA MALOKRVNE ŽENE IN DE VOJKE, Izdelano iz najbolisega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grcnčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran- skega gorovja, zdravi živčne slabesti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salu*rh kakor tudi p\i izdelovalcu teh najboljših zdravil. ^—__ Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. | b. zeman, mtrwsir ALOIS VANA — izdelovatelj —' sodovlcc, mineralne vode in raznih neopojnih pijač. R2-H4 Flak St. Tel. Canal 140« OR. F. J- PATERA Ordlnnje: na severozah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVB. od 12. do 3. uro popol.; od 7. do A ure zrefier r pondeJjklh, torkih, trtkih In petkih Telefon Canal 180. JUNGLE 1 Angleški spisal U^tOH Sinclair Z avtorjevim ! dovoljenjem prevaja | IvaaKaker. :: J BAJNI BOŽIČNI VEČER (Copyright, 1«*KS, 190t», by Upton Sinclair.) (Nadatjevauje "Kaj se je vendar zgodilo!" je zakričal. In stara ženica je odvrnila a slabim glasom: je mrtev. Utonil je v cestni mlaki." XXII. Autanas je. On Jurgi* se je vedel pri ti j novici zelo čudno. Pobledel je ko smrt, a se kmalu premagal in obstal potem pol minute sredi sobe, s krčevito stisnjenimi pestmi in šklepetajočimi zobmi, potem je potisnil Anielo na stran in odšel z dolgimi koraki v sosedno sobo ter splezal po lestvi na podstrešje. . V kotu je ležala odeja, pod njo pa se je le v nejasnih obrisih videla neka postava; poleg je ležala Klzbieta, — ali je ihtela ali pa bila nezavestna, Jurgis ni mogel rozločevati. Marija je kričaje hodila gor in dol in vila roke. Stisnil je pesti še trdneje, in glas njegov je zvenel trdo, ko je uprašal: "Kako se je zgodilo!" Misija ga je v svojem obupu komaj slišala. Ponovil je svoje uprašanje glasneje in s hripavim galsom. "Padel je z brvi," je ja-dikovala Marija. — Takozvana brv pred hišo je bila napravljena iz napol 8egnitih desk in se dvigala nad cesto pet čevljev visoko. "Kako je prišel na njo!" "Šel je ven, da bi igral," je ihtela Marija pridušeno. "Nismo ga mogli obdržati v sobi. Padel je v blato!" "Ali ste prepričani, da je mrtev!" upraša dalje. "Kti! Eti!" je ihtela. "Da. Bil je tukaj zdravnik." Jurgis je trenotek stal nepremično in nekaj premišljeval. Oči so mu ostale suhe. Ozrl se je še enkrat na malo postavo pod odejo, potem se nenadoma obrnil k lestvi in splezal doli. V kuhinji je zavladala spet grobna tišina, ko je vstopil. Šel je naravnost k vratom, btopil ven in odkorakal po cesti.' Ko mu je umrla žena, je Jurgis zavil v prvo gostilno: zdaj pa tega ni storil, čeprav je imel v žepu celotedensko plačo. Sel je naprej in naprej, — korakal je, ne da bi se ozrl. po blatu in lužah, da je bil ves obrizgan. Čez dolgo časa se je vsedel na prag neke hiše, zakril si obraz z rokama in prebil tako gotovo pol ure, ne da bi se ganil. Zdaj pa zdaj je zašepetal pred se: "Mrtev! Mrtev!" Slednjič je vstal in šel naprej. Solnce je zahajalo, in potoval je dalje in dalje, dokler se ni stemnilo in mu jq zastavila pot pre-graja neke železniške proge. Grmel je bas dolg tovorni vlak mimo Jurgis je postal in ga gledal; in nakrat se ga poloti neko divje hrepenenje; — misel, ki je v njem spala neizgovorjena in nespoznana, je hipoma postala meso in kri. Dirjal je ob progi, in ko je prešel malo čuvajnico, je napravil velik skok in se zavihtel na enega izmed vagonov. Za nekaj časa se je vlak spet ustavil; Jurgis je skočil doli in smuknil pod vozovi naprej ter se skril v nekem drugem vozu med raz nim orodjem. Tako je tu sedel, in ko se je vlak spet začel pomikati, vnel se je v njegovi duši divji boj. Stiskal je pesti in z zobmi škrtal; ni se jokal, in s silo je zadušil solzč ki so mu silile v oko! Vse je zanj minulo in napravil je račun čez preteklost; otresti se je hotel vsega, vsfdi spominov, — še to noč, — hotel je biti svoboden! Vse se naj po grezne v morje pozabnosti, kot strašne, mučno sanje, in jutri se hoče zbuditi kot popolnoma nov, prerojen človek. In vsakokrat, kadar ga je spet zgrabila misel na to — kak sladek spomin, ki mu je silil solzo v ok6, — mu je duša vzplala in klel je v divjem srdu ter razjarjen zamoril vsak spomin na minulost že v kali. Boril se je za življenje; škripal je z zobmi v divjem obupu. Igral je vlogo bedaka,.— bedak je bil! Zapravil je življenje, ugonobila ga je njegova prokleta slabost; in zdaj je tega konec, zdaj jo hoče iztrgati z vsemi koreninami! Nič več se ne bo udajal polzam in mehkosrčnosti; dovolj mu je tega, — zasužnjile so ga popolnoma. Prost hoče biti zdaj, raztrgati hoče verige, da se more neoviran zapoditi v okruten življen-eki boj. Vesel je bil. da je končalo; saj je itak do tega priti moralo, in potem je bilo pač že boljše, da je prišlo takoj. Tako življenje ni za ženske fn otroke, in čim preje se odtod poslovijo, tem boljše za nje. Kar bi Antanasa tam, kjer je sedaj, utegnilo zlega tudi doleteti, huje pač ne more trpeti, nego bi trpel, ako bi ostal pri življenju. In to naj bodo tudi zadnje misli na sina; odslej se njegov oče ne bo več ž njim bavil, — misliti hoče le na sebe, boriti se le za lasten obstanek — s svetom, ki ga je varal, mučil. • Tako so se mu razpletale misli, tako je izruval cvetko za cvetko, rastoče v vrtu njegovega srca. ter jih poteptal z nogami. Mak je drvil gromeče naprej in gost oblak prahu mu je z močjo pihal v obraz; toda četudi se je vlak tekom noči večkrat ustavil, čepel je vendar še vedno v istem skrivališču, —♦ ni ga hotel,zapustiti prej, prodno ga ne preženejo; kajti vsaka milja, ki ga je oddaljevala od klavniškega okraja, mu je odvzela z duše eno breme več. Vedno, kadar se je vlak ustavil, mu je zapihala topla, prijetna sapa nasproti, sapa, napolnjena z vonjem svežega polja, z vonjem cvetoče detelje in dehtečih cvetlic Srkal je va-se ta zrak s prijetnim čutom svobodnega človeka in srce mu je začelo močno utripati, — bil je spet zunaj na kmetih! Ko se je začelo daniti, oziral se je željno okrog in mu obvisel pogled zdaj na zelenih travnikih, zdaj na gozdovih in rekah Končno ni mogel več vzdržati; skočil je doli pri prvi prihodnji postaji. Zgoraj na vozu je sedel zavirač, ki mu je s pestjo žugal in klel; Jurgis pa mu je z roko porogljivo pomignil in odšel v zeleno poljč. Saj je bil vendar vse svoje življenje kmet! Tri dolga leta že ni videl polja, ne slišal poljskega glasu! Izvzemši onega dolgega pota, ko se je vračal iz ječe, a je bil preutrujen, da bi si ogledal okolico, in ko je nekajkrati obiskal mestne parke, da bi se sprehodil in odpočil; — skozi vso zimo, ko je iskal dela. pa ni videl prav nikakega drevesa. In zdaj mu je bilo pri srcu, kakor ptiču, ki je ubežal iz dolgotrajne kletke; vsak trenotek je postal in zamaknjeno občudoval zdaj čedo krav, zdaj cvetoče travnike, zdaj grmičevje z divjimi rožami, zdaj ivrgoleče ptičice na drevju. Kmalu je zazrl farmo, proti kateTej se je počasi odpravil; iz previdnosti se je oborožil s palico. Farmar se je bas ukvarjal z mazanjem voza. stoječega pred skednjem. Jurgis je stopil k njemu. "Rad bi nekaj malega za zajuterk," reče.*' "Ali hočete delati!" upraša farmar. "Ne," odgovori Jurgis, "delati se mi noče." "Potem tudi nič ne dobite," ga zavrne farmar robato. "Nisem zahteval zastonj, rad bi plačal," omeni Jurgis. "A tako!" reče farmar; potem zbadljivo pristavi: "Po sedmi uri zjutraj se pri nas ne zajntrkuje." "Zelo sem lačen," reče Jurgis resno. "Rad bi si kaj kupil za želodec." (Nadaljevanje.) V uredništvu "Proletarea m so pri zdravi pameti, bo mislil marsikteri čitatelj, ko bo čital naslov tega članka. Tam je gotovo vse nurobe v uredništvu, saj pišejo Ixjzlcne Tlanke, ko je bottč že minul. Kdor hoče pisati realno o božičnem večeru, je treba, da božični večer mine. Gledati mora življenje na bajni božični večer brez naočnikov ne pa,že teden preje v dolzih člankih fantazirati o Od-rešeniku, ko skoro ves človeški rod nosi še suženske okove, ki se zrcalijo v predsodkih, šegah, navadah in v današnjem gospodarstvu. Suženstvo povsod, torej neumnost pisati o (Mrešeniku, ki se je baje rodil na bajni božični ve-•er. kasneje pa n svojo smrtjo na križu odrešil vesoljni svet. • • t Dvorana je čarobno razsvetljena, vse je umetniško razvrščeno okoli božičnega drevesa. Otroku pričakuje pravo razočaranje. Karkoli zauiore človeški um izmisliti si, vse to gledamo tu v resuioi. Tu leže vsakovrstne igračice, vse se žari in blesketa, da se še odrašeni čudijo. Pod drevescem leži punčika, ki zna spati, jo#kati, smejati se in go voriti. Poleg nje stoji hiiiea i spalnico, kopeljo, sprejemno sobo itd., sploh hišica, v kukršni sta nuje le bogata dama. Automobi in vlak stojita na tiru, poleg pa stoje vojaki s topovi, ki so docela podobni pravim topovom. Tudi godbeni instrumenti leže pod drevescem. poleg njih pa škatljica, ki zaigra ljubkodonee valček, ako se pritisne na kontakt. Vesel stoji oče-bogatin ob drevesen in smehljaje gleda, kako njegova deca steza vriskajo svoje ročice po božičnih darilih. Veseli se, da je svojim ljubljencem napravil veselje. sel j ti je jo, ker »o Ča >1. Rečeni klub protestira proti vsem časopisom, kteri poročaj«* h. n miu-o. Nikdo naj ne pride sem, aoleler se 'asi v poboljšajo. vedno slu- rojakov pristopi ali k Slogi ali pa v soc, klub. - * Vsekakor je treba, da pokažemo, da živimo. Zakaj bi prepuščali vse javne zadeve, ki zudene-resnici ne|.,«» tudi nas*—drugim! \aši slovenski prvaki v Aineri Pozivijmno slovenske liste, naj | ki,- kiefim-pojo moščansko poročajo resnico in iihj tie zapeljujejo ljudi j v st areni kraju, dokler bode tukaj na tisoče ljudij brez vsakega zaslužka. Slov. soe. klub 2 J. Z. ' Karol Kotnik, Alojz Škof. Časopisje v stari domovini hvalo niso nikdar ničesar ukrenili za si iv. narod v Ameriki, Če jim ni nie noter prineslo. Vzlic velikemu newyorskemu 8 v t*/i kruh in fino ptcivo dobite vi v hrvatsko-slovenski pekarni Curiš i Radakovl, 623 So. Throop Street Vozi tu'li ua dom ClllCAC M. Lackovih in Fr. Smi S7H West I »th M., Chicago MODERNO OPREMLJENA SUlVJ SKA TRGOVINA Z JESTVINA1 (GROCERIJA.) Najboljši rit, kava, čaj, moka Oglesby, Illinois. (/cnjeni urednik: — dnevniku se Slovence splošne naziv I je z "Austrialis". 1 stota ko ni |sploh vsakovrstno domače in preko« Iilisjoiiar "Bllli uiti noben drug j «*<> blago vedno sveie po najniiji « "prvak" kranjcev seznanil slo- M !*°daj.| Dovolite mi nekoliko prostora I ^ ( uskegn delavca /. ameriško jav- Na zahtevo razvaiam blago tud v predalih našega delavskega li- LOHtj0 kakšne narodnosti da srao.|do,n' *» kar ni< ao rafaalm. >1.1. iv«-r ni rut i is nplif* kraja i- Edino tocijiTiitoi s«- Imamo še- tak nobenega glasu. Naša našel-L, /a|lV.aiiti, ,|a pridemo v ame-1 J[ OSCpH KmtkV bina ni še tako znana, dasi živil • . • • ... ......:l r Jm precejšnje število rojakov v tem kraju riški novi zgodovini vpofitevani in nazivani: Slovenian Comrades. 575 W. 17th St.. Chicago. 111. I'kvarjamo se po razniČ- |orkvoni \u posvetni prvaki tega | Izdelovalec najfinejših ciqj vsake vrste. Na debelo in drobno. nem delu; nekaj jih dela po pre- U t|Jim.a „jKO naredili, ker jim je n logo v ili rovih, nekaj pa zopet P<>|i,j] privatni buziness več kot vse tovarnah, koder more kdo dobiti drugo. Zato pa smemo s ponosom zreti na naš slov. sik«, klub, ki je veja svetovnemu deblu socijalizma, ki pomeni bratstvo in ljubezen do delo. Za delavca je vedno slaba. Velika veČina delavskega truda st steka v kapitalistične žepe, nekaj irtrvic pa dobi tudi delavec , . . v I I I I MFim il I IF Nadalje se tudi prav nič ne gleda b,iž ■ na delavsko varnost. V tukajšnji Chicago Portland tovarni so bili v ( 0 kratkem trije delavci ubiti, med »u pridno oklepa , tega klub« po- ii jim i tudi /eden Slovenec. Prijel jem je upati, da bomo kmalu lah-ga je stroj in na drobno raztrgal, h deležni one »"Pno-ti. ki o Pa kaj hočemo. Kakor se je u- vlivajo pri zavednih ljudeh ostali pre gel. tako bode moral voziti in na«J »^rugi. trpeti nadaljna štiri leta. Prihodnjič hočem poročati o Kakor se povsod giblje, tako veselici, ktero je priredilo dr. Slo apredujemo tudi pri nas. Napre- ga št. 14, ki je izpadla v polno za-ek imamo zapisati na društvo^Movoljnost vseh. nem polju. Meseca oktobra smo n- Konečno pozdravljam vse čita« stanovili podporno društvo in ft I tel je in sodruge po širni Amcri- »riklopili naši S. N. P. J. Drus-|k;! SODRITO. vo dobro napreduje in smo imeli takoj v začetku lfi članov. Decern I Kitajskem zdaj vlada štiri- )ra meseca smo imeli volitve, pri | jetnj otrok! kterih smo zvalili dobre in zane- Fino Opremljena Gostiln; z nnjboljimi pijačami kakor z A| in Pilzcn |>ivom, vinom in raznovj nirni likerji, dalje s smodkami in stini "lunchom". Zastopstvo najbolj ill parobrodnih ■ prodaja parobrodnih listkov in poll Ce se bodo rojaki v \\ auKega-1 nje denarja v staro domovino. Postrežba točna in aolidna. Za druge tisoče razdedovanih otrok je tudi bajni božični večer. Razdedovani so, osoda je proti njim, siromaki so. Kdo se spominja teh nesrečnih otrok? Koliko teh nesrečnih otrok mora hoditi v šolo, poleg pa še zaslužiti, da njih manjši bratci in sestre ne stradajo. Oropani so za veselo otroško dobo. njih nog ne pokrivajo celi čevlji, oblečeni pa tudi niso v toplo obleko. Na božični večer so v mrzli sobi in gredo lačni in brez večerje spat. Brezposelnost se širi in beda med delavskimi sloji narašča in nihče ne more povedati dneva, kdaj bode konec ti revščini. To je na bajni božični večer! • • • Bogatini, ki na bajni božični večer opsipajo svojo otroke z raznimi darili, se ne spominjajo nesrečnih, ki za nizke plače, ki ne zadostujejo za Življenje, vstvarjajo dobro in lepo za bogatine. Ne, ne. tega se no.spominja jo. ker bi jim kalilo vesolje na bajni božični večer. Spominjajo se Odresenika, ali kakšnega drugega dobrega bitja o kterem lažejo svoji deci, da ji nosi darove. Utope so v ginljive misli, poti zaročim božičnim drevescem pa pojejo sentimentalne pesmice o "prazniku ljubezni". Razdedovanoev, ki so s svojim delom in v potu svojega obrazu vstvarili vso to lopo, se nihče ne spominja. Ti nesrečneži so mora jo zodovoljiti z drobtinami. ki padajo raz mizo bogatinov, za kar se morajo še zahvaliti. To se pa vrši volji božji! • • • Tako nas uče, mi pa tega ne verja memo. Za to no pišemo prod baj nim božičnim večerom solzne in zdihujoČe članke o Odrešeniku ampak resnico o dogodkih na baj ni božični večer. To jo pa mogočo, če smo gledal in doživeli bajno čaroben božičn večer brez naočnikov. si ji ve člane v vodstvo družtva. lisam da bomo kmalu imeli zaznamovati napredek tudi na političnem polju. Pozdravljam vse sodruge, Pro-etareu pa želim kot edinemu de-avskemu listu vsestranski napre dek. Josip Gorišek. ...... ■ ■ ♦ ^ ■"■" ■» Waukegan. 111., dec. 28. '08. Prosim uvrstite mi par vratic v I Vega revolucijonarca $2.75, Frank 'roletarcu. — Naši rojaki v Wau- Dernač, Steel, O., prebitek raču keganu menda nimajo ravno tako na \\ rt. Frank Juno Gloncoe, O. občutnih časov kakor po druzih 50 ct., Josip Orel odravnotam 25 krajih, kajti dratovna malone ves | ct čas "rona", čeprav ne v toliki NAROČNIKOM. Kadar te preselite, je potrebno, da naznanite poleg novega naslova tudi star naalor. Sodrugi, kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu. Ka-dar kupujete, prosimo, omenite "Proletarca". DOPISI. (Nadaljevanje s 3. strani.) sobno pa Glas Naroda objavlja v svojih predalih, da se časi v Ame riki boljšajo in da je sodaj obilo dola in zaslužka. Ker pa temn ni tako, pač pa so časi šo vedno ne znosni, zaslužek le pičel in brezpo solnih vodno več, uvideva podpi sani klub potrebo, da opozarja ro jsko v starem kraju, naj se ne na Mohor Mladič Novi prostor: 583 So. Centre Ave. vogel 18th St. Chicago, u I, A. Wehskopf, M. I Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—11 predpoldi in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, I Hermankovi prask . Listu v podporo. Ker je dušni pastir v Ohieagi iskal svoje ovčice. F. B. — 2">c. S severne strani v Chicagu sodrugi. ki so so spomnili svojega lista, 50e. • N« imenovan v Kanoehl, Wis., 50ct. Veselo omizje pri sodrugu|80 najboljše zdravilo za glavob F. Cdoviču v Chicagu, slaveč pr-1 jn neuralgijo. Ustavijo bolečine v 15 minuta Cena 25 centov. J. C. HERMANEK, lekarnik, 585 So. Centre Ave., Chicago, I meri kot pred dobrim letom. Zadnjih par let se je življenje )ri nas očividno poživilo; zlasti j«' napredovala mala trgovina in pa salooni. V družabnem življenju sicer nismo napredovali bogvekako, lar je brezdvomno krivo to, da vlada semt rt je zavist. Društev je sicer res dovolj a kaj pomaga io nimajo za javno življenje no-jenega vpliva za skupnost. V tem oziru bi se dalo v družili razmerah mnogo dobrega ukreni- Miljone akrov državne zemlje zastonj. Vsakdo dobi lahko 'homestead', lt)0 akrov kmetijske zemlje zastonj. Kupiti za moreš do 320 akrov izvrstne šolsko zemlje v Texas po $2 aker, na 401etno plačilo. Obsežna slovenska knjiga, ki opisuje to zemljo, te poduči kako jo dobiti; stane le 75c po Money Order, ne v znamkah. Opisuje tudi kmetijstvo in vsebuje načrt in Valentin Poti sel GOSTILNIČAR I 1 La Salle, II 1237-lst St.. Tc^i vac, goetilni podrejeme inse priporoča rojakom za obilen o4 Pootreiba točna in oolidna. Pozor Rojaki Slovenci! Prevzel sem na novo opremi jeno gl opis nameravane slovenske vasi •••■■vo" ------ is— -------- 1 . t" •• ______„ „_ 1 rrc*tri strni u* uuvu upiciuijcuv ■ 1» /a sploHnoet; namreč slovensko Slovema. Knjiga ne govon o ne-1 ,Uno- TRlGLAV"od brata MohoJ javnost v na»i naselbin, ,>,,.«0 |«.«ov«». J ^^^"kS« .ve* pivo. don,.* v J občinstvo nas vse premalo pozna m0 ^ n^man-l druge rainovratne pijače, na rarpi kot Slovenec in nam pravijo le >zS,° 10°°' Poloyica prodanih, po- laaro imam moderno keglišče in poj kot Slo\euei in nam se v kar dnoh bodo pošle. [jo^im vedno pripravljeno prenoči« Wm. Brunshmid, 708 So. 10 St. Minneapolis, Minn. kar doni zelo sla- 44 Austrians bo. Če bi prišli do kake sloge, bi Slovenci že davnaj bili lahko u-poštevajoč faktor v mestu. Imeli bi lahko že par svojih občinskih zastopnikov (Aklermanov) in nekaj mestnih uslužbencev. Dase-i daj seveda nimamo ni£, ker se ničesar zavedali nismo, ampak smo bili raje peta drugim narodom, ki so nas znali izkoristiti v politične namene Resnica je sicer, da mnogo ro jakov še nima državljanske pravice. a Postrežba točna in solidna, poročam se za obili obisk. Pl POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALO ON s modernim kegijiscen John Mladič, 617 So. Centre Av.. Chicago, II smodke. Potniki dobe dedno preno-čiiče 7.a nizko ceno. Postrežba točns in isborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom tudi to je me ud a često-l m toplo priporo&i KUPUJTE PRI Albert Lurie Co, Sveže pivo v aodčkih in buteljkah I in druge raznovrstne pijače ter unijak® 567-69-71-73 Blue ISlana Af čenlno premo- CHICAGO, ILL. Velika trgovina z me šanim blagom. Zmerne cene vsak dar ----—J SVOJO FINO OPRAVLJEN( unijsko BRIVMICO priporočam vtem bratom Sloven«! john horva' 610 Centre Ave., Chicago. I Slovanski in hrvatski Časniki na d polago. Importiran starokra ski tobak vsake vrsi Za cigarete, pipe in žveče« Importirane cigare in cigarete.1 Vse pristno in po zmernih cen Vac, Kroupa 479 W, 18th St. Chicago, I krat kriva zanemarnost Dober napredek ka/e društvo MARTIN POTOKAR, Sloga št. 14 spadajoče k S. N. r. 1SO. CENTER AVE.. CHICAGO JM ktero vzbuja občo pozornost. Mogoče bo to društvo tista sloga, ki bo postavila rojake v \Yuu-1 keganu med enakopravne ostale narode, med kterim živimo, da nas bodo.cenili več kot dozdaj. Seveda, ključ do tega je .vseka kakor politična organizacija, kte-r.v goji slov. soc. klub. Ta klub, za kteroga vedo sodr 11-1 Izdelujem novo moško obleke gi vseh ostalih narodov, bo šele p0 najnovejšo j modi in poravljam razodel, da pridemo iz kraja, kjerUtare po najnižjih cenah, so nnši sodrugi žc desetletja or- c^jenim rojakom v (ihi,.nRi ,P „rmn m da se imenujejo ^H i o?am v objli obisk. vonRKi soctjausti in ne Austri-|' ans". Slovenski krojač Gabriel Vouk, Vsekakor bodo socijalisti tisti Ijndje ki bodo seznanili geogra-1 r cor mh gt lično in politično narode vseh dežel in se proglasili za patrijoto I CHICAGO, ILL. človekoljubja celega sveta. Ijs^jlA ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Zato bi bilo želeti, da čim več I ty^f+f+f+f+f+f+S+if+S+S+S+S