KRALJEVINA
JUGO S LAVI J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
88.
kos.
V LJUBLJANI, dne 1. novembra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
563. Zakon o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije.
564. Pojasnilo o taksah za gradbeno in za uporabno dovoljenje.
Zakoni in kraljevske uredbe.
563.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije.
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 54. redni seji, ki jo je imela dne 25. julija 1933. v Beogradu, in
7 senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 40. redni seji, ki jo je imel dne 28. julija 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije,*
ki se glasi:
I.	POGLAVJE.
Osnova društva.
Člen 1.
Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je nastalo iz prejšnjega srbskega društva Rdečega križa, osnovanega dne 25. januarja 1876. po določbah ženevske konvencije z dne 22. avgusta 1864. in z dne 6. julija 1906., priznanega od mednarodnega odbora Rdečega križa v Ženevi dne 11. junija 1876. in sprejetega za člana lige drdštev Rdečega križa v Parizu dne 22. avgusta 1919., čigar področje je z izpremenjenim nazivom bilo razšir-jeflo po osvoboditvi in zedinjenju na celotno državno ozemlje z odločbo kraljevske vlade P. M. br. 3158 z dne 29. julija 1921.
* .^Službene no.vine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	septembra 1933., št. 201/LIX/591.
Člen 2.
Delovanje društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je zasnovano:
1. na določbah ženevske konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne z dne 27. julija 1929., sprejete po naši državi z zakonom z dne 31. marca 1931.* in ratificirane v Bernu dne 20. maja 1931., s katero sta bili nadomeščeni konvenciji z dne 22. avgusta 1864. in z dne 6. julija 1906.;
2. na določbah konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki z dne 27. julija 1929., sprejete po naši državi z zakonom z dne 31. marca 1931.;**
3. na določbah konvencije o mednarodni uniji za pomoč z dne 12. julija 1927., sprejete po naši državi z zakonom z dne 30. maja 1931.***
Društvo mora biti priznano po mednarodnem odboru Rdečega križa in biti član lige društev Rdečega križa, s katerimi mora biti stalno v stikih in z njimi sodelovati.
II.	POGLAVJE.
Naloga društva
Člen 3.
Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je človekoljubna in pooblaščena avtonomna narodna ustanova. S tem imenom se priznava izključno kot edino društvo za celotno ozemlje kraljevine Jugoslavije in kot pomožni organ vojaške sanitete ob vojnem času.
Člen 4.
Samostalno in sodeluje z državnimi in samoupravnimi oblastvi kakor tudi z drugimi človekoljubnimi in kulturnimi napravami in društvi v državi, ima društvo nalogo:
a)	v mirnem času:
1. dajati ljudstvu prvo pomoč ob velikih elementarnih nezgodah, raznih epidemijah in drugih občnih ljudskih nadlogah;
2. pripravljati osebje in sredstva za izvrševanje nalog, označenih s tem zakonom;
* »Službeni	list«	št.	612/81	iz	1.	1931.
** »Službeni	list«	št.	650/83	iz	1.	1931.
*** .Službeni	list«	št.	239/22	iz	1.	1932.
Podčastniki, glasbeniki, kaplarji in redovi stalnega kadra, orožništva in obmejne čete ter člani podmladka društva so lahko samo podporni člani.
Velikost prispevka za člane pod 2., 3., 4. in 5. in velikost vloga za člane pod 6. in 7. določajo društvena pravila, s katerimi se predpišejo tudi vse natančnejše določbe o pravicah in dolžnostih članov društva.
IV.	POGLAVJE.
Organi in uprava društva.
Člen 7.
Društvu načeluje predsednik, ki je tudi najvišji predstavnik Rdečega križa v državi.
Predsednika društva imenuje in razrešuje kralj na predlog predsednika ministrskega sveta.
Dolžnosti in pravice predsednika društva predpisujejo društvena pravila.
Člen 8.
Zaradi uprave in poslovanja društva obstoje ti-le organi:
1. glavni odbor;
2. banovinski odbori;
3. sreski odbori;
4. občinski odbori — poverjeništva;
5. šolski odbori podmladka Rdečega križa;
6. skupščine.
Vsa zvanja v odborih društva, izvzemši zvanja njegovega službenega osebja, so častna, brezplačna in prostovoljna, in so volilna, kolikor se s tem zakonom ne predpisuje drugače.
Glavni odbor.
Člen 9.
Glavni odbor je najvišji upravni organ društva in njemu so podrejeni vsi odbori, zavodi in ustanove društva.
Glavni odbor ima pravico in dolžnost, odrediti proti podrejenim odborom iz člena 8. tega zakona ukrepe, glede katerih spozna, da so v interesu društva, če omenjeni odbori ne priravnavajo svojega delovanja predpisom tega zakona in društvenih pravil, ki iz njega izvirajo, ali če ne izvršujejo njegovih odločb, izdanih ustrezno temu zakonu in društvenim pravilom.
Glavnemu odboru je sedež v Beogradu.
3. pripravljati za idejo in delovanje Rdečega križa številčno močen, zdrav in navdušen podmladek;
b) ob vojnem času:
1. podpirati saniteto državne vojaške sile kot njen pomožni organ pri evakuaciji, prevažanju, oskrbovanju in zdravljenju naših bolnikov in ranjencev in ujetih ranjenih in bolnih sovražnih vojaških oseb;
2. podpirati in aktivno sodelovati pri organizaciji in izvajanju sanitetne protizračne in protiplinske zaščite prebivalstva;
3. posredovati zaradi dobivanja in razdeljevanja podpor in občevanja ujetnikov in internirancev z zunanjim svetom, zaradi repatriacije in hospitalizacije bolnih in ranjenih sovražnih ujetnikov;
4. ublaževati s svojim osebjem in lastnim materialom neizbežna vojna zla, kolikor je to od njega zavisno;
c) kolikor mu izvi ševanje nalog pod a) in
b)	in sredstva ter razmere dopuščajo:
1. delovati, da se narodno zdravje varuje in izboljšuje, zlasti se udeleževati borbe zoper tuberkulozo in endemični lues;
2. podpirati nadložnike, zlasti vojne sirote;
3. prejemati podporo od društev Rdečega križa drugih držav kakor tudi jo tem dajati ob vojnem času in ob drugih hudih ljudskih nadlogah, nastalih po višji sili;
4. sodelovati tudi pri ostalih nalogah, ki jih je liga društev Rdečega križa postavila ali jih postavi v delovni program društev Rdečega križa zaradi ostvaritve skupnih človekoljubnih namenov.
Natančnejše določbe o izvrševanju teh nalog in vobče o delovanju in celotnem poslovanju društva v mirnem času predpisujejo društvena pravila.
Natančnejše določbe o delovanju in poslovanju društva ob vojnem času predpiše kraljeva uredba na predlog ministra za vojsko in mornarico v soglasnosti z ministri za socialno politiko in narodno zdravje, za zunanje posle in za notranje posle, in po mnenju glavnega odbora društva.
III.	POGLAVJE.
Člani društva.
Člen 5.
Društvo sestavljajo njegovi člani in podmladek Rdečega križa.
Članstvo v društvu je prostovoljno.
Polnopravni član društva je lahko vsak državljan kraljevine Jugoslavije, neglede na spol in vero, ki ni izgubil častnih pravic.
Član podmladka Rdečega križa je lahko vsak učenec-učenka osnovnih, srednjih in drugih strokovnih šol in vsa mladina zunaj šole do polnoletnosti, ki se vpiše in jo pristojni odbor v članstvo sprejme.
Člen 6.
Društvo ima te-le člane:
1. častne;
2. velike dobrotnike;
5. dobrotnike;
4. ustanovnike;
5. stalne;
6. redne;
7. podporne člane.
Častni člani društva so lahko samo tisti njegovi člani, ki so ali so bili zelo zaslužni za društvo, in to po sklepu glavne skupščine.
Člen 10.
Predsednik glavnega odbora je predsednik društva Rdečega križa.
Prvega podpredsednika imenuje in razrešuje kralj na predlog predsednika ministrskega sveta; vse ostalo osebje v sestavu glavnega odbora pa voli glavna skupščina za tri leta.
V sestav glavnega odbora spadajo tudi predstavniki ministrstva za vojsko in mornarico, za socialno politiko in narodno zdravje, za zunanje posle, za prosveto in za notranje posle. Te predstavnike imenujejo resortni ministri; predstavniki vrše dolžnost v glavnem odboru poleg svoje redne dolžnosti.
Natančnejše določbe o sestavi in volitvi osebja glavnega odbora, o njegovi razdelitvi na odseke in pododbore, o poslovanju in pristojnosti predpisujejo društvena pravila.
Clen 11.
Celotno delo in poslovanje društva iz pristojnosti glavnega odbora opravlja izvrševalni odbor.
Predsednik izvrševalnega odbora je predsednik društva Rdečega križa.
Natančnejše določbe o sestavi, volitvi, pristojnosti in poslovanju izvrševalnega odbora in njegovih podrejenih organov predpisujejo društvena pravila.
Člen 12.
Nadzor in kontrolo nad denarno-materialnim poslovanjem društva in vobče nad celotno društveno imovino vrši glavni nadzorni odbor.
Tudi člani glavnega nadzornega odbora so solidarno odgovorni za škodo, ki bi nastala imovini društva, če ne bi opravljali natančno in ob času pregledov — kontrole ali če bi naleteli pri pregledih na nepravilna dejanja, pa ne bi ukrenili, da se nepravilnosti preprečijo in škoda popravi.
Sestavo glavnega nadzornega odbora, volitev njegovega predsednika in članov, njegove pravice in pristojnost, kakor tudi vse natančnejše določbe o njegovem delovanju in poslovanju predpisujejo društvena pravila.
Banovinski odbori.
Člen 13.
Banovinski odbori društva Rdečega križa so neposredno podrejeni organi glavnega odbora. So v krajih sedeža uprave poedinih banovin in imajo ime pp svoji banovini.
Banovinskim odborom so neposredno podrejeni vsi sreski odbori v območju banovine.
Člen 14.
Za upravo mesta Beograda obstoji beograjski oblastni odbor društva Rdečega križa s sedežem v Beogradu. Podrejen je neposredno glavnemu odboru; njemu pa so podrejeni vsi odbori v območju uprave mesta Beograda.
Člen 15.
Celotno delo in poslovanje banovinskih odborov in beograjskega oblastnega odbora opravljajo njih upravni in nadzorni odbori.
V sestav upravnih banovinskih odborov spadajo tudi predstavniki vojske in mornarice in banske uprave (oddelka za socialno politiko in narodno zdravje ter prosvetnega oddelka). Predstavnika vojske imenuje najvišji komandant v dotičnem kraju sedeža odbora, predstavnike banske uprave pa ban; predstavniki vrše dolžnost v upravnem odboru poleg svoje redne dolžnosti.
Sestavo upravnega in nadzornega odbora banovinskih odborov in beograjskega oblastnega odbora, razdelitev upravnega odbora na odseke in pododbore, volitev predsednika, podpredsednika, Članov in ostalega osebja za upravne in nadzorne odbore, njihovo pristojnost in poslovanje predpisujejo društvena pravila.
Sreski odbori.
Člen 16.
Sreski odbori društva Rdečega križa so neposredno Podrejeni organi banovinskih odborov, odnosno beograj-
skega oblastnega odbora. Ti so samo v krajih sedeža sreskih upravnih oblastev, kjer ni banovinskega, odnosno beograjskega oblastnega odbora, in imajo ime po svojem srezu.
Sreskim odborom so neposredno podrejeni občinski odbori in poverjeništva v srezu.
Člen 17.
Celotno delo in poslovanje sreskih odborov opravljajo njih upravni in nadzorni odbori.
Sestavo teh odborov, volitev predsednika, podpredsednika, članov in ostalega osebja zanje, kakor tudi njihovo pristojnost in poslovanje predpisujejo društvena pravila.
Občinski odbori.
Člen 18.
Občinski odbori društva Rdečega križa so v krajih sedeža občinskih oblastev, kjer ni banovinskega, odnosno beograjskega oblastnega ali sreskega odbora, kjer pa je najmanj 20 polnopravnih članov društva, in imajo ime po svoji občini.
V krajih — občinah —, kjer je manj ko 20 polnopravnih članov, se ustanove poverjeništva društva Rdečega križa; ta imajo ime po kraju, kjer poslujejo.
Občinski odbori in poverjeništva društva Rdečega križa v občinah, ki so v teritorialni pristojnosti tistih srezov, ki po členu 16. tega zakona nimajo svojih sreskih odborov društva, so neposredno podrejeni organi pristojnega banovinskega, odnosno beograjskega oblastnega odbora društva Rdečega križa.
Člen 19.
Celotno delo in poslovanje občinskih odborov opravljajo njihovi upravni in nadzorni odbori.
Njihova sestava kakor tudi volitev predsednika, podpredsednika in članov teh odborov, njihovo pristojnost in poslovanje-predpisujejo društvena pravila.
Člen 20.
V krajih nad 50.000 prebivalcev se lahko osnujejo po potrebi pododbori za poedine četrti, kjer obstoji takšna razdelitev na četrti, kjer pa takšne razdelitve ni, za poedine okoliše (rajone). Pododbori imajo ime po dotični četrti in kraju, odnosno I., II., III. pododbor in ime kraja. Ti pododbori imajo samo upravne odbore; njihovo poslovanje pa je podložno nadzoru tistega odbora v dotičnem kraju, v čigar sestavu so in kateremu so neposredno podrejeni.
Sestavo teh pododborov, volitev njihovega upravnega odbora kakor tudi pristojnost in poslovanje predpisujejo društvena pravila.
V.	POGLAVJE.
Podmladek Rdečega križa.
Člen 21.
Podmladek Rdečega križa je sestavni del društva Rdečega križa, organizira se pa kot njegova veja.
Neposredni organi za upravo in poslovanje podmladka so šolski odbori podmladka Rdečega križa. Predsedniki teh odborov so starešine dotičnih šol.
/
Člen 22.
Za proučevanje in reševanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na upravo, razvoj, organizacijo in vzgojo podmladka Rdečega križa za njegovo delovanje po idejah in človekoljubnih nalogah Rdečega križa, v mirnem in ob vojnem času, obstoje sekcije podmladka Rdečega križa pri glavnem odboru in pri vseh banovinskih odborih, pri beograjskem oblastnem odboru, sreskih in občinskih odborih.
Predsednika sekcije podmladka Rdečega križa pri glavnem, banovinskem in beograjskem oblastnem odboru voli izmed svojih članov glavni, odnosno banovinski in beograjski oblastni odbor. Pri sreskih in občinskih odborih je predsednik sekcije podmladka Rdečega križa predsednik šolskega odbora podmladka po drugem odstavku člena 21. tega zakona. Te sekcije imajo polnoveljavno pravico sklepanja in odločanja v dotičnem odboru o vsakem vprašanju, ki se nanaša na podmladek Rdečega križa.
. Člen 23.
Sestavo sekcije podmladka pri odborih društva in vse natančnejše določbe o nalogah in celotnem poslovanju šolskega odbora podmladka Rdečega križa predpisujejo društvena pravila.
VI. POGLAVJE.
Društvene skupščine.
Člen 24.
Društvo Rdečega križa ima te-le skupščine: glavno, banovinsko-oblastno, sreske in občinske. Skupščine so redne in izredne.
Sestavo poedinih skupščin, njihovo pristojnost in področje kakor tudi vse ostalo, kar se nanaša na njihovo sestavo, volitve in število delegatov, na kraj, čas sestanka in način njihovega sklica itd., predpisujejo društvena pravila.
VII. POGLAVJE.
Pravice, znak in nagrade društva.
Člen 25-
Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je pravua oseba.
Člen 26.
Društvo je edini predstavnik zasebne pomoči za zdravljenje ranjencev in bolnikov in podpiranje invalidov ob vojnem času.
Vsaka zasebna denarna ali materialna pomoč za zdravljenje bolnikov in ranjencev in za podpiranje invalidov ob vojnem času, poslana od kogarkoli kateremukoli samoupravnemu oblastvu ali kateremukoli organu državnega ali samoupravnega oblastva ali katerikoli instanci, organu, društvu ali osebi, ki zbira podpore, je last društva Rdečega križa in samo to sme z njo razpolagati in jo razporejati.
Člen 27.
Znak Rdečega križa na belem polju in besede »Rdeči križ« ali iZenevski križ« se smejo uporabljati ob vojnem času samo zaradi zaščite in oznake naprav, osebja in materiala dl*uštva Rdečega križa, sanitetnih edinic in naprav vojaške sile, vseh prevoznih sredstev in zrakoplovnih priprav, posebej organiziranih in uporabljanih za sanitetno službo, in to po pogojih, določenih z ženevsko konvencijo.
Osebje in naprave Rdečega križa imajo pravico, uporabljati znak Rdečega križa pri svoji človekoljubni delavnosti tudi v mirnem času; izjemoma in samo z odločbo izvrševalnega odbora društva pa se lahko dovoli v mirnem času uporaba znaka Rdečega križa tudi na pomožnih postajah, ki izključno brezplačno dajejo pomoč ranjencem in bolnikom.
Člen 28.
Prepoveduje se uporaba vsakega zuaka ali vsakega naziva, ki predstavlja ali posnema znak ali naziv Rdečega križa ali ženevskega križa, najsi gre za uporabo v trgovinski, industrijski ali pa v kakršenkoli drug namen.
Prepoveduje se tudi uporaba oznak ali modelov z znakom križa rdeče ali podobne barve na polju kakršnekoli barve.
Člen 29.
Glede na počastitev, izkazano Švici, da je uporabljena za znak Rdečega križa obratna barva švicarskega zveznega državnega grba, se prepoveduje uporaba znaka ali posnetka tega grba, bodisi kot kakšne zaščitne trgovinske ali industrijske znamke, v celoti ali le po enem delu, bodisi v namene, nasprotujoče trgovski lojalnosti, bodisi v razmerah, ki bi utegnile žaliti švicarsko narodno čuvstvo.
Člen 30.
Kdor ravna zoper člene 27., 28. in 29. tega zakona, se kaznuje, kolikor to ni kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku, bodisi po uradni dolžnosti ali pa na predlog kateregakoli odbora Rdečega križa v denarju do 10.000 dinarjev ali z zaporom do dveh mesecev. Če se dejanje pred iztekom treh let od izrečene kazni ponovi, se kazen lahko podvoji.
Kazen izrekajo pristojna prvostopna oblastva notranje uprave. Brž ko ugotove ta oblastva, odnosno njihovi organi kaznivo dejanje po tem zakonu, morajo odstraniti zlorabljene znake in nazive in zapleniti ves material, ki ima oznake ali nazive, prepovedane s tem zakonom.
Denarne kazni in zaplenjeni material pripadejo glavnemu odboru društva Rdečega križa.
Člen 31.
V znak priznanja in hvaležnosti za prostovoljno uspešno delovanje pri propagandi in pri ostvarjanju ideje Rdečega križa, širjenju njegove organizacije, ali za delovanje in dejanja, ki služijo za vzgled in pobudo za moralno vzgajanje in delovanje v duhu njegovih vzvišenih nalog, podeljuje društvo Rdečega križa osebam, ustanovam in društvom v državi in inozemstvu ta-le svoja društvena odlikovanja:
1. zahvalnico;
2. srebrno svetinjo Rdečega križa;
3. zlato svetinjo Rdečega križa;
4. red Rdečega križa.
Natančnejše določbe o dajanju zahvalnic in podeljevanju društvenih odlikovanj pod 2., 3. in 4., o njihovi obliki, sestavi in vsebini predpisujejo društvena pravila.
VIII.	POGLAVJE.
Doliodki in proračun društva Rdečega križa.
Člen 32.
Sredstva za izvrševanje nalog Ro členu 4. tega zakona in za vzdrževanje društva Rdečega križa sestoje iz dohodkov:
1. od društvene imovine;
2. od volil in naklonitev;
3. od članskih vlogov iz člena 6. tega zakona;
4. od članskih vlogov podmladka;
5. od državnih podpor in dotacij;
6. od podpor in dotacij banskih uprav;
7. od podpor in dotacij občin;
8. od taks, ubranih v tednu Rdečega križa;
9. od prostovoljnih prispevkov, zbranih v tednu Rdečega križa;
10. od raznih prireditev;
11. od tiskanih knjig in časopisov;
12. od drugih raznih nepričakovanih dohodkov in prispevkov, ki jih. dajo v korist društva razne ustanove (državne, privilegirane in zasebne) in poedinci.
Dohodek pod 1. gre odborom, katerih je imovina. Dohodek od nepremične imovine dodeli lahko glavni odbor odboru, ki dotiono imovino upravlja.
Dohodki pod 2. gredo tistim odborom, katerim se namenijo ali volijo; pod 10. odborom, ki jih ostvarijo; pod 11. odborom, ki so izdali knjige in časopise; pod 12. odborom, ki ostvarijo nepričakovane dohodke ali dobe prispevke.
Od dohodka pod 4. gre 50% odboru v dotičnem kraju, po 25% pa glavnemu in pristojnemu banovinskemu, odnosno beograjskemu oblastnemu odboru.
Dohodki pod 3. (od vlogov rednih članov, vojaških in civilnih državnih uslužbencev, in od vlogov podpornih članov iz vojske in mornarice, obmejne čete in orožni-štva), pod 5. in pod 8. gredo glavnemu odboru, dohodki pod 6. pa dotičnemu banovinskemu odboru.
Dohodki pod 3. (od vlogov rednih članov, ki niso vojaški in civilni državni uslužbenci), pod 7. in pod 9. gredo pristojnemu banovinskemu, odnosno beograjskemu oblastnemu odboru, če je v dotičnem kraju sedež banovinskega, odnosno beograjskega oblastnega odbora; drugače gre od teh dohodkov pristojnemu banovinskemu, odnosno beograjskemu oblastnemu odboru 25%, 75% pa odboru v dotičnem kraju, kjer so se dohodki ostvarili.
Člen 33.
Dohodki društva iz člena 32. tega zakona rabijo:
1. za nedotakljivi sklad;
2. za sanitetni sklad;
3. za sklad za dajanje prve pomoči;
4. za druge razne sklade, ki se ustanove po potrebi in po sklepu glavne skupščine;
5. za sestavo letnega proračuna razhodkov društvenih odborov.
Sklada pod 1. in 2. obstojita samo pri glavnem odboru, sklad pod 3. pa obstoji obvezno pri vseh odborih.
Člen 34.
Od pristoječih zneskov dohodkov, omenjenih v členu 32. tega zakona, se steka:
a) v glavnico nedotakljivega in sanitetnega sklada pri glavnem odboru po 25%, v glavnico sklada za dajanje prve pomoči pri glavnem odboru pa 50% dohodkov, omenjenih pod 3., 5. in 8.;
b) v glavnico nedotakljivega in sanitetnega sklada Pri glavnem odboru po 25%, v glavnico sklada za dajanje Prve pomoči pri banovinskih odborih, odnosno pri beograjskem oblastnem odboru pa 50% dohodkov banovinskih odborov, odnosno beograjskega oblastnega odbora Pod 3., 6. in 9.;
c) v glavnico nedotakljivega in sanitetnega sklada Pri glavnem odboru po 25%, v glavnico sklada za dajale prve pomoči pri sreskih, odnosno občinskih odborih
pa 50% dohodkov sreskih in občinskih odborov pod
3.,	7. in 9.
Od dohodkov pod 3. se vnaša v sklade določeni odstotek samo od vlogov velikih dobrotnikov, dobrotnikov, ustanovni kov in stalnih članov.
Volila, naklonitve in prostovoljni prispevki se tudi dotirajo glavnicam teh skladov, če in kolikor je to izrečna želja volilcev, naklonilcev ali prispevnikov.
Morebitni dohodki poverjeništev se hranijo kot glavnica do ustanovitve krajevnih odborov.
Natančnejše določbe o tem predpisujejo društvena pravila.
Člen 35.
1. Nedotakljivi sklad pri glavnem odboru je nedotakljiva imovina društva, potrebna za njegov obstanek in delovanje. Hrani se najmanj po 50% v gotovini, naloženi plodonosno pri Državni hipotekarni banki; ostanek se pa vloži lahko tudi v vrednostne papirje ali nepremično imovino, vendar samo z dovolitvijo glavne skupščine.
Dohodek nedotakljivega sklada se v mifnem Času ne sme uporabljati, marveč se dodaja glavnici tega sklada. Ob vojnem času sme uporabiti izvrševalni odbor ves dohodek tega sklada, v skrajni sili pa tudi do 75% glavnice sklada zaradi izvršitve nalog, ki jih ima društvo v vojni po členu 4. tega zakona.
2. Sanitetni sklad pri glavnem odboru rabi za nabavo sanitetnega in lekarniškega materiala in pribora. Znesek vsot za nabavo tega materiala se določa s proračunom glavnega odbora.
3. Sklad za dajanje prve pomoči pri vseh odborih rabi za zadoščanje potrebam pri dajanju prve pomoči ob velikih elementarnih nezgodah, epidemijah ali občnih narodnih nadlogah; sklad glavnega odbora pa rabi tudi še za dajanje podpor društvom Rdečega križa drugih narodov v podobnih primerih.
Sanitetni sklad pri glavnem odboru in skladi za dajanje prve pomoči pri poedinih odborih društva rabijo tudi še za postavljanje in vzdrževanje stalnih ali začasnih ustanov društva: bolnic, ambulant, postaj za dajanje pomoči, zdravilišč, okrevališč in drugih ustanov, namenjenih dajanju pomoči ranjencem in bolnikom, in za izobrazbo pomožnega osebja za dajanje prve pomoči ter oskrbovanje ranjencev in bolnikov.
Zaradi zadostitve potrebam, razloženim pod 2. in 3., se sme porabiti na leto največ do 50% letnih zneskov, ki gredo sanitetnemu skladu in skladom za dajanje prve pomoči po členu 34. lega zakona. Vse te potrebe se določijo s proračuni poedinih odborov društva. Ostanek se steka, v glavnico teh skladov in hrani za zadostitev omenjenim potrebam, ki se pokažejo, ki se pa prej niso mogle določiti s proračuni. Cez ta znesek smejo vršiti poedini odbori večji potrošek iz teh skladov samo z odobritvijo pristojnega nadrejenega odbora, izvrševalni odbor pa z odobritvijo glavnega odbora.
Odobrene, toda neporabljene vsote po proračunu iz sanitetnega sklada in sklada za dajanje prve pomoči se dodajejo glavnici teh skladov.
4. Dohodki pod 4. iz člena 32. se smejo uporabljati samo za delovanje, potrebe in naprave podmladka, kakršne so: kuhinje, lekarne, počitniške kolonije, prirejanje samaritanskih in drugih poučnih in zdravstvenih tečajev, tiskanje poučnih časopisov, dajanje podpore siromašnim in bolnim otrokom, kakor tudi za vse ostale notrebe, ki služijo vzgajanju mladine v duhu ideje Rdečega križa. Del teh dohodkov, ki gre banovinskim od-
zavaruje lahko svoje uslužbence iz lastnih sredstev po pravilniku, ki ga izdela glavni odbor in odobri minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Clen 41.
Pomožno osebje, omenjeno v členu 37. tega zakona, potrebno za službe društva Rdečega križa ob vojnem času, se dobiva iz moštva, ki ni podložno vojaški obveznosti, in državljank, ki se prostovoljno prijavijo in zavežejo za poedine službe v društvu. Nedoletniki morajo imeti tudi pismeno dovolitev roditelja ali varuha (skrbnika) za izvrševanje te službe.
Oprostitev osebja društva Rdečega križa od poziva na vojaško dolžnost tako v mirnem kakor ob vojnem času se določi z uredbo o oprostitvi obveznikov od poziva na vojaško dolžnost v miru in vojni.
Vse osebe iz tega člena zakona, oproščene od poziva na vojaško dolžnost in dodeljene kot pomožno osebje vojaški saniteti za prenos in za oskrbo ranjencev in bolnikov ob vojnem času, se štejejo povsem, kakor da so na vojaški dolžnosti, spadajo pod vojaško disciplino in uživajo zaščito po določbah ženevske konvencije, kakor ostalo vojaško-sanitetno osebje.
borom, se uporablja prvenstveno za podporo potrebnim krajevnim (sreskim in občinskim) odborom za vzdrževanje kuhinj in za ureditev letnih okrevališč za slabotne otroke. Del teh dohodkov, ki gre glavnemu odboru, rabi prvenstveno za ustanovitev in vzdrževanje stalnih zdravilišč za bolne in slabotne otroke, ki so posebnega zdravljenja in oskrbovanja potrebni.
5. Iz vseh po proračunu ostvarjenih prebitkov pre-liminiranih dohodkov in neporabljenih odobrenih proračunskih razhodkov, razen tistih, ki so omenjeni v čl. 35. tega zakona, se ustanove pri odborih društva pr ih ra ne (rezervni skladi), ki rabijo za občne potrebe in delovanje društva. Denar iz teh skladov se sme uporabljati samo z odobritvijo pristojnih skupščin društva.
6. Iz ostvarjenih prebitkov dohodkov od članskih vlogov podmladka, določenih s proračunom, in iz prihrankov odobrenih razhodkov iz tega dohodka se ustanove pri dotičnih odborih društva prih rane (rezervni skladi) podmladka Rdečega križa, ki rabijo izključno za potrebe podmladka. Denar iz teh skladov se sme uporabljati samo z odobritvijo pristojnih skupščin.
Clen 36.
Dohodki, omenjeni v členu 32., ki se ne porabijo za sklade po členih 33. in 34. tega zakona, rabijo za sestavo letnega proračuna razhodkov za zadostitev potrebam in za poslovanje poedinih odborov društva.
Proračunsko leto se začne dne 1. januarja in se konča dne 31. decembra istega leta.
Proračune odborov društva odobrujejo njihove pristojne redne letne skupščine.
Natančnejše določbe o sestavi in izvrševanju proračunov predpisujejo društvena pravila.
IX.	POGLAVJE.
Osebje društva Rdečega križa.
Clen 37.
Za opravljanje poslov in dolžnosti po tem zakonu ima društvo službeno in pomožno osebje.
Službeno osebje društva sestavljajo stalni, honorarni in pogodbeni uslužbenci v službi pri odborih in napravah društva.
Pomožno osebje društva sestavljajo sestre pomočnice, prostovoljni bolničarji in bolničarke, samaritani in samaritanke za dajanj? prve pomoči in vsi, ki se prijavijo, sprejmejo in vpišejo za prostovoljno opravljanje faznih služb v društvu.
Clen 38. ’
Službeno osebje društva se sprejema in odpušča z odlokom glavnega, odnosno izvrševalnega odbora, odnosno z odlokom upravnih banovinskih odborov, odnosno beograjskega oblastnega odbora, sreskih in občinskih odborov. Plače-nagrade se jim določijo z istim odlokom, s katerim se sprejmejo v službo društva, izplačujejo se pa v breme proračuna dotičnih odborov, katerih uslužbenci so.
Clen 39.
Zvanja, za katera se sprejemajo uslužbenci pri poedinih odborih in napravah društva, število teh uslužbencev, kvalifikacijo in vse natančnejše odredbe o pravicah, dolžnostih in odgovornosti uslužbencev poedinih zvanj predpisujejo društvena pravila.
Clen 40.
OTede zavarovanja vseh uslužbencev društva veljajo predpisi zakona o zavarovanju; vsak odbor društva pa
X.	POGLAVJE.
Ugodnosti društva Rdečega križa.
Clen 42.
Društvo Rdečega križa uživa te-le ugodnosti: Društvo
1. ni zavezano plačevanju nikakšnih državnih in samoupravnih davkov in doklad na društvena posestva, ki se uporabljajo izključno za pisarne, za skladišča sanitetnega materiala, za prirejanje tečajev, za izobražanje pomožnega osebja, za postaje za dajanje prve pomoči in za bolnice, kakor tudi na druga društvena posestva, od katerih nima društvo nikakšnih dohodkov. Plačevanju davkov ni zavezana niti imovina v denarju nedotakljivega in sanitetnega sklada ter skladov za dajanje prve pomoči, določenih s tem zakonom;
2. je oproščeno plačevanja državnih in samoupravnih taks za razne prireditve, kakor: zabave, predavanja, predstave (gledališke, kinematografske-bioskop-ske), koncerte in temu pod., pe uporabi drušJvo pripadajoči dohodek za izvrševanje nalog po členu 4. tega zakona in če minister za finance pravico do teh ugodnosti odobri;
3. ima pravico do brezplačnega tiskanja v državni tiskarni, z odobritvijo ministra za prosveto, a samo tistih svojih izdaj, ki jih prireja izvrševalni odbor bodisi zaradi propagande ideje in delovanja Rdečega križa bodisi zaradi higienskega izobražanja naroda in vzrejanja zdravega podmladka ter njegovega vzgajanja v duhu ideje in nalog Rdečega križa;
4. ima pravico do brezplačne prepustitve potrebnih prostorov v državnih in samoupravnih zgradbah za namestitev pisarn in oprave, kolikor je to možno;
5. ima pravico do brezplačne uporabe državne pošte za službeni pisemski, denarni in paketni promet; pravico do brezplačne uporabe državnih telefonov in telegrafov ob vojnem času, v mirnem času pa samo ob velikih elementarnih nezgodah, epidemijah in drugih ljudskih nadlogah zaradi dajanja prve pomoči;
6. ima pravico do tarife, po kateri se računijo transporti v vojni, za vse pošiljke društva po železnici ali z ladjo v mirnem času, ob vojnem času pa brezplačno.
7. sanitetne pošiljke in sanitetno osebje društva Rdečega križa iz nevtralnih držav, ki se pošiljajo ob voj-
nem času društvu v pomoč, imajo brezplačen prevoz (vožnjo) na železnicah in državnih ladjah;
8. sanitetne pošiljke in sanitetno osebje društva kakor tudi sanitetne pošiljke in sanitetno osebje društev Rdečega križa nevtralnih držav za pomoč ranjencem in bolnikom vojujočih se držav imajo pravico prostega tranzita in brezplačnega prevoza (vožnje) čez kraljevino Jugoslavijo v mirnem času, ob vojnem času pa samo z dovolitvijo ministra za vojsko in mornarico, če so osebje in pošiljke opremljene s pravilnimi listinami pristojnih uprav društev Rdečega križa in če so namenjene za označeni namen ter se to po naših pristojnih vojaških oblastvih ugotovi;
9. člani uprave in službeno osebje društva imajo pravico do brezplačne vožnje z železnico in ladjami v državni režiji, v miru in vojni, če potujejo po društvenih poslih s predpisano legitimacijo.
Natančnejše odredbe o vseh ugodnostih po točkah
5.,	6., 7., 8. in 9. predpiše minister za promet na predlog izvrševalnega odbora društva;
10. material, ki ga nabavlja društvo za svoje potrebe v inozemstvu in ki ga ni v potrebni kakovosti in količini v državi, kakor tudi material, ki ga dobiva društvo za svoje potrebe brezplačno iz inozemstva, ni zavezan plačilu carine, luških pristojbin, takse, prometnega davka in ostalih krajevnih in občinskih davščin, ki so v veljavi;
11. en popoln teden (7 dni) v letu, od tretje nedelje v mesecu septembru do vštete sobote, je posvečen propagandi ideje Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ.
V tem tednu se pobira za vožnjo po železnici, z ladjami, aeroplani in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji taksa v korist glavnega odbora: po 050 Din za vsako vozovnico do 100 Din, a še po toliko za vsako začeto stotino nad 100 Din. V tem času se pobira tudi taksa po 0-50 Din v obliki propagandnih znamk Rdečega križa na vse poštne pošiljke (pisma, dopisnice in pakete) in brzojavke, na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo.
Teden Rdečega križa se začne s slavnostnimi zborovanji, ki jih prirede odbori društva na najprimernejši način v vsej državi.
XI. POGLAVJE.
Državna zaščita in nadzor društva.
Člen 43.
Društvo Rdečega križa kot človekoljubna in pooblaščena avtonomna narodna ustanova je pod državno zaščito in nadzorom pristojnih državnih oblastev glede opravljanja poslov po predpisih tega zakona in društvenih pravil, kakor tudi dotičnih ostalih zakonov. Nadzor nad denarno-materialnimi posli društva opravlja občasno in po potrebi glavna kontrola po svojih organih, in to po zakonu o glavni kontroli.
XII. POGLAVJE.
Posebne določbe.
Člen 44.
Društvena pravila po predpisih tega zakona in ustrezno osnovnim, načelom, določenim in predpisanim
za nacionalna društva Rdečega križa po mednarodnem odboru in ligi ’ društev Rdečega križa, se morajo predpisati najdalj v šestih mesecih, ko zadobi ta zakon moč.
Pravila stopijo v veljavo, ko jih kraljevska vlada odobri, in se ne morejo izpreminjati niti dopolnjevati brez sklepa glavne skupščine in odobritve kraljevske vlade.
Člen 45.
Šolski odbori podmladka Rdečega križa in njegove sekcije pri odborih društva po členu 22. tega zakona se sestavijo ob začetku šolskega leta. Njihova funkcija traja do prihodnjega šolskega leta.
Člen 46.
Katerakoli oseba v odborih društva, ki se obsodi z izvršno sodno sodbo na kazen na prostosti, daljšo od treh mesecev, ali na izgubo častnih pravic, prestane že s tem biti član odbora.
Člen 47.
Člani odborov društva, kv jih voli skupščina, so lahko samo polnopravni člani društva.
Podporni člani ne morejo biti člani odborov.
Član odbora, ki se ne udeležuje delovanja društva ali ki brez opravičbe, uvažene po odboru, ne pride na tri zaporedne odborske seje, prestane že s tem biti član odbora. Njegovo mesto se v tem primeru kakor tudi ob smrti ne popolni do prihodnjih volitev.
Člen 48.
Letni vlog po členu 32., pod 3., tega zakona (vojaških in civilnih) državnih uslužbencev in letne vloge podpornih članov iz vojske in mornarice, obmejne čete in orožništva, ki se vpišejo za člane društva, ubirajo pristojne državne blagajne v trimesečnih obrokih in jih nakazujejo v mesecu dni, ko so jih ubrale, glavnemu odboru.
Člen 49.
Državne, banovinske in občinske podpore in dotacije po členu 32. tega zakona, kolikor so preliminirane z njihovim letnim proračunom, se nakazujejo z ustreznimi zneski odborom društva, katerim gredo, v trimesečnih obrokih.
Člen 50.
Članske vloge podmladka po členu 32., pod 4., tega zakona pobirajo za prihodnje leto pristojna šolska obla-stva od začetka šolskega leta pa do konca meseca marca v mesečnih obrokih in jih nakažejo odborom društva najdalj do konca meseca aprila.
XIII.	POGLAVJE.
Prehodne in končne določbe.
Člen 51.
Dokler se ne imenujejo in izvolijo osebe za glavni, izvrševalni in glavni nadzorni odbor, za banovinske odbore, za beograjski oblastni odbor, sreske in občinske odbore in za sekcije podmladka Rdečega križa po predpisih tega zakona, opravljajo njihovo dolžnost osebe, ki se zatečejo na dan, ko zadobi ta zakon moč, na ustreznih položajih v odborih, ki obstoje po dosedanjih društvenih pravilih.
Izpremenitev dosedanjih nazivov poedinih odborov v nazive po predpisih tega zakona, sestava novih odborov, kolikor se ti določajo s tem zakonom in ki jih do njegove uveljavitve ni bilo, kakor tudi imenovanje in volitev oseb za poedine odbore in sekcije podmladka Rdečega križa se mora izvršiti najdalj v dveh mesecih,
ko stopijo društvena pravila po členu 44. tega zakona v veljavo.
Člen 52.
V krajih sedeža sreskih upravnih oblastev, kjer do uveljavitve tega zakona ni bilo krajevnega odbora društva Rdečega križa, sestavi načelnik dotičnega sreza a sreskim zdravnikom in najvišjim prosvetnim organom dotičnega kraja sresko poverjeništvo Rdečega križa, dokler se ne osnuje sreski odbor po členih 16. in 17. tega zakona. Sreska poverjeništva imajo ime po svojem srezu in so jim podrejeni vsi občinski odbori, odnosno občinska poverjeništva v srezu. Prav tako sestavijo v krajih sedeža občinskih oblastev, kjer se ne morejo osnovati občinski odbori, predsedniki občin po členu 18. tega zakona občinska poverjeništva Rdečega križa.
Tako sreska kakor občinska poverjeništva se morajo sestaviti v dveh mesecih,	'ko stopijo	društvena pravila
po členu 44. tega zakona v	veljavo.
Člen 58.
V mesecu dni po uveljavitvi tega zakona morajo predložiti vsi obstoječi krajevni in oblastni odbori po dosedanjih društvenih pravilih glavnemu odboru natančno stanje svoje premične in nepremične imovine na dan, ko zadobi ta zakon moč, obenem z izpiskom obstoječih obveznosti in dolgov. Ta	imovina	se nikakor ne	sme
ukoriščati preko zneskov	rednih,	s	proračunom	dolo-
čenih razhodkov, dokler ne odloči glavni odbor o likvidaciji teh obveznosti, kar mora storiti najdalj v šestili mesecih, ko stopijo društvena pravila po členu 44. tega zakona v veljavo.
Člen 54.
Društveni odbori, ki se sestavijo po tem zakonu, prevzamejo dolžnost, upravo, arhiv in vso nepremično in ostalo imovino od dosedanjih odborov društva, na-; mesto katerih se osnujejo, najdalj v mesecu dni po imenovanju — volitvah jx) členu 51. tega zakona.
Vsa dosedanja premična in nepremična imovina in skladi poedinih društvenih odborov ostanejo še dalje njihova svojina, odnosno svojina odborov, ki nastanejo iz teh odborov z izpremembo naziva po določbah tega zakona, kolikor to ne nasprotuje temu zakonu in prevzetim obveznostim.
Prav tako preidejo tudi vse obveznosti in dolgovi, sklenjeni do uveljavitve zakona, na nove odbore, če so sklenjeni po sklepih-odločbah pristojnih odborov in po dosedanjih društvenih pravilih.
Člen 55.
Dosedanji krajevni, oblastni in glavni odbor podmladka Rdečega križa sklene svoje delovanje in izroči vso imovino in arhiv dotičnim odborom društva v do-tičnih krajih, čigar sestavu pripadajo po predpisih tega zakona.
Šolski odbori podmladka Rdečega križa izroče upravo in arhiv istoimenskim odborom, ki se sestavijo po členu 21. tega zakona; hkratu pa izroče tudi vso gotovino odborom društva v dotičnem kraju, kateremu pripadajo po predpisih tega zakona.
Člen 56.
Proračuni poedinih odborov društva, odobreni za leto 1938. po predpisih dosedanjih društvenih pravil, veljajo tudi za dotične odbore, ki nastanejo iz teh z lzpremenitvijo naziva po predpisih tega zakona.
Člen 57.
V letu dni od uveljavitve tega zakona izgube vse privatne osebe, društva, ustanove, podjetja, ki so dobile prej dovolitev, uporabljati oznake ali naziv Rdečega križa nasprotno členom 27., 28. in 29. tega zakona, to dovolitev.
Člen 58.
Natančnejše odredbe za izvrševanje določb členov
51.,	52., 53., 54., 55. in 56. tega zakona predpisujejo društvena pravila.
Člen 59.
Ta zakon stopi v veljavo,	ko	ga kralj podpiše, obvezno	moč pa dobi, ko se	razglasi	v Službenih novinah<,
in tedaj prestane veljati zakon o olajšavah in pravicah, danih srbskemu društvu Rdečega križa, z dne 12. januarja 1896.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
Na Bledu, dne 19. avgusta 1933.; D. br. 15.900.
Aleksander s. r
Minister
za vojsko in mornarico,	Predsednik
armijski general	ministrskega sveta
Drag. Ž. Stojanovič s.	r.	dr. >1. SrŠkič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat (Sledijo podpisi vseh ostalih čuvar državnega pečata,	ministrov.)
minister pravde
B. Maksimovič s. r.
Banove uredbe.
564.
V-No. 4978/1.
Pojasnilo
o taksah za gradbeno in za uporabno dovoljenje.
Ministrstvo za finance, oddelek za davke, je z razpisom br. 74.400/33 z dne 1. septembra 1933. na osnovi čl. 43. zakona o taksah izdalo sporazumno z ministrstvom za gradbe naslednje
pojasnilo.:
Za gradbeno ali za uporabno dovoljenje glede pritličnih zgradb ali zgradb z enim nadstropjem v vaseh, bodisi stanovanjskih ali gospodarskih, ki ga izdaje občina, se ne plačujejo nikakršne takse iz tarifnih postavk 253. do 271. zakona o taksah.
Za dovoljenje glede označenih zgradb se plačuje taksa le po tarifnih postavkah 1., 2. in 5. zakona o taksah, t. j. za vlogo Din 5, za odločbo Din 20'— in za posamezno prilogo po Din 24—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. oktobra 1983.
Po pooblastilu bana, načelnik tehničnega oddelka: ing. M. Krajc s. r.
Izdaja kraljevska Panska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v LjubljanL
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 88. kosu IV. letnika z dne 1. novembra 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2364/49.	.2643
Pregled nalezljivih, bolezni v Dravski banovini
od 8. okt. do 14. okt. 1933.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
S r e z	Ostali	Na novo oboleli	<D > 2 83 O	Dmrli	$8 C JZ <0 « ° o ►
Skupina tifuznib bolezni.					
Brežice 		3	—	1	—	2
	—	2	—			2
	3	—	—			3
Dolnja Lendava .....	3	—	—			3
Gornjigrad ■ .......	1	—	—		1
Krani .........	6	—	2			1
	2	1	1			2
	9	—	3		6
	—	i	—			1
Litija ...........	—	i	—			i
Logatec ..........	1	—	—			1
Ljubljana (srez! ....	V	—	—			7
Ljubljana (mesto! . • .	d	—	1			2
Ljutomer		1	—	—			1
Maribor aesni breg . .	2	—	i			1
Maribor levi breg . . .	2	—	—			2
Maribor (mesto! ....	1	—	—			i
Murska Sobota......	1	—	—			1
Novo mesto ......	1	2	—			3
Slovenjgradec ......	2	—	—			2
Šmarje pri Jelšah ....	3	1	a			i
Vsega	48	8	12	~	44
Griža.
Celje
Celje (mesto! . . » . . » Dolnia Lendava . . • • »
Kram .............■	•	•	»
Kočevje .........
Laško..............  .	.	•
Ljutomer ........
Murska Sobota .........
Novo mesto .......
Radovljica .... . . . •
Dysenteria, 1
Vsega Škrlatinka.
Brežice..............
Celje ............
Kram...............
Krško . .  ..........
Laško................
Litija .........
Ljubljana (srezi . . . . Ljubljana (mesto! Maribor desni breg • • Maribor levi breg . . . Maribor (mesto! . • . > Murska Sobota . . . . . Novo mesto .......
Prevalje .........  .	•	.
Ptuj .............  .	.	.
Šmarje Drl Jelšah . . ■
30
13
Scarlatina.
2
29
Vsega
56	4	lil	1	48
Srez
¥3
I8
o *
Ošpice. — Morbilli.
K rani
	50				i		50
5	8	—	— 1 —	8
Vsega . • •	58	—	— | —	58
Davica. — Dipbteria et Croup.
Brežice			P	P	3	6	1	—	8
Celje .........	»	•	2	4	2			4
Celje (mesto) ....	•	•	—	1	—	—	1
Dolnja Lendava . . .	•	P	2	—	—			2
Gornjigrad ......	»	P	2	o	2	—	2
			7	2	2			7
			2	—	1			1
Konjice ........	*	*	7	1	3	■		5
Krško . ........	V	*	4	—	1			3
Laško .........	•	•	2	2	1			3
Litija	•	»	3	3	—	—	6
Logatec ........	•	»	3	—	—			3
Ljubljana (srez) . .	%	P	16	8	2			22
Ljubljana (mesto) .	•	P	U	1	4	—	8
Ljutomer 				P	4	—	—			4
Maribor desni breg	•	•	2	6	2	1	5
Maribor levi breg . Maribor (mesto) . •	•	•	12 5	3 2	1		14 7
Murska Sobota . . . .			5	4	—	1	8
			1	—	1			—
Prevalje					1	1	—			2
Ptuj		 . .			1	3	1			3
Slovenjgradec . . . .			2	1	—			3
Šmarje pri Jelšah . •	P	e	4	1	4			1
Vsega ■			101	51	| 28	1 2	122
Šen. — Erysipelas.
Celje ................
Črnomelj..............
Kamnik ..............
Kranj  ...............
Kočevje .«>•»••.. K rsko
Litija ...........
Ljubljana (mesto! . • . Maribor desni breg . . Maribor (mesto! . . . .
Metlika............
Murska Sobota........
Novo mesto   *
Ptuj ........
Vsega .
20
18
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Celje ..............
Ljubljana (srez! Radovljica . . . ,
1
2
- 1
Vsega . .
Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis acuta.
Litija . . . Murska Sobota.
'2
Vsega
1
1 —
1 —
Otročična vročica. — Sepsis Duerperalis.
Ljubljana (mesto) Novo mesto . . . . Ptuj.................
Vsega
— I 1
— I 1
1 I -
1
Srez
IS o *
Norice. — Varicellae.
Konjice.......... ■ . . I 2 | — | — | — | 2
V sega ...1 2 | — | — | — | 2 Ljubljana, dne 19. oktobra 1933.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
VIII. No. 5553/2.	2633	2—2
Razglas.
Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doktor in drug v Mariboru je projektirala prizidek k obstoječemu predilniškemu poslopju.
Podrobnosti so razvidne v predloženih načrtih.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., § 84., odstavka 2., § 89., odstavka 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na četrtek, dne 9. novembra
t. 1. s sestankom komisije ob 10. uri pri tovarni.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, in se poziv-ljejo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. oktobra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
IV O 249/33—7.
2636 3—2
Sklep.
Rebernak Jakob, posestnik v Vojniku št. 104, je umrl istotam dne 7. junija 1933. brez oporoke. K njegovi zapuščini se je priglasila za dedinjo zap. vdova Rebernak Uršula.
Ker sodišču ni znano, če in katerim zap. sorodnikom pristoja do te zapuščine sodedinska pravica, se pozi vi jejo leti 4n vsi tisti, ki nameravajo uveljavljati kake zahtevke do te zapuščine, da v roku 1 leta od dneva tega sklepa prijavijo pri tem sodišču svojo dedno pra-
vico in oddajo z izkazom svoje dedne pravice svojo dedno prijavo. V nasprotnem primeru se bo o zapuščini razpravljalo le s tistimi, ki se bodo priglasili za dediče, in izkazali svojo dedno pravico ter se bo zapuščina prisodila le njim.
Za skrbnico zapuščine se postavlja zapustnikova vdova Premrl Marija.
Sresko sodišče v Celju, odd. IV., dne 20. oktobra 1938.
P 104/33—1	2667
Oklic.
Tožeča stranka ndl. Bogataj Marija, ki jo zastopa mati in varuhinja Bogataj Marija, bivša služkinja v Grčarevcu 4, je vložila proti toženi stranki Poženelu Antonu, delavcu v Grčarevcu št. 6, radi ugotovitve očetovstva in preživnine k opr. št. P 104/33—1 tožbo.
Narok se je določil na 24. novembra 1933. ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano. se postavlja Poženel Andrej, pos. sin v Grčarevcu št. 6, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Logatcu, odd. II., dne 26. oktobra 1933.
•j.
I 144/33—7.	2651
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. novembra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga:
1. d. o. Zabovci vi. št. 305,
2. ideelna tretjina d. o. Zabovci vi. št. 40,
3. ideelna polovica d. o. Zabovci vi. št. a) 273, b) 318, c) 188.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 1.857-75, ad 2. Din 923’—, ad 3. a) Din 5.970-62,
b)	Din 781-50, c) Din 635-90.
Vrednost pritikline pri vi. štev. 273 d. o. Zabovci Din 1.717-50.
Najmanjši ponudek: ad 1. Din 1.238-—, ad 2. Din 615-40, ad 3. a) Din 5.125-50,
b)	Din 520-—, c) Din 424-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelia. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, dne 12. oktobra 1933.
E 125/33—25.	2646
Dražbeni oklic.
Dne 4. decembra 1933. dop. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: Hiša št. 14 v Rlgoncali z gospodarskim poslopjem ter 10 zemljiškimi parcelami (njive, travniki in pašniki), zemljiška knjiga Rigonce, vi. št. 8.
Cenilna vrednost: Din 113.782-50.
Vrednost pritikline: Din 6.625'50, ki je že zapopadena v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 75.188'32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. II.,
dne 16. oktobra 1933.
H*
E 421/33—17.	2650
Dražbeni oklic.
Dne 4. d e c e m b r a 1933. dopoldne ob de veti ti bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vinja vas, vi. št. 240, 48, 489; zemljiška knjiga Cerovec, vi. št. 622.
Cenilna vrednost: Din 16.397-—.
Najmanjši ponudek: Din 10.931-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 7. oktobra 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
1000.
Sedež: Podjelje pri Bohinjski Srednji vasi.
Dan vpisa: 25. septembra 1933. Besedilo: Miha Gaberšček.
Obratni predmet: trgovina z lesom. Imetnik: Gaberšček Miha, lesni trgovec, Podjelje 13, občina Srednja vas v Bohinju.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. septembra 1933.
Fi 513/33 Rg. A VII 126/1.
H*
1001.
Sedež: Slovenjgradec.
Dan vpisa: 24. oktobra 1933. Besedilo: Ferk Marija.
Obratni predmet: trgovina z vinom, ž.ganjem in sadjevcem na debelo.
Imetnik: Ferk Marija, trgovka v Slo-venjgradcu, Slomškov trg št. 4.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. oktobra 1933.
Rg A III 176-2.
Vpisale so se izpremembe in dodafki pri nastopnih firmah:
1002.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 24. oktobra 1933. Besedilo: Sterineeki in drug.
Obratni predmet: izdelovanje oblek na zalogo in prodaja istih.
Za namestovanje sta upravičena in firmo podpisujeta družabnika Stermecki Rudolf in Somer Hinko kolektivno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 24. oktobra 1933.
Rg A III 95-12.
1003.	*
Sedež: Ljubljana.
Dap vpisa: 25. septembra 1933.
Besedilo:	C.	J. Hamann perilo in
modno blago.
S sklepom sreskega sodišča v Ljubljani kot zapuščinskega sodišča z dne
7.	septembra 1833., I O 25/33—73, je bila podeljena kolektivna prokura Ha-mann Editi, sc progi trgovca v Ljubljani, Mestni trg 8, in dr. Podgorniku Milanu. skrbniku ločene imovine v Ljubljani, Beethovnova ul. 16.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. septembra 1933.
Fi 506/33 — Rg A I 203/4.
1004.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. oktobra 1933.
Besedilo: Mehanična delavnica Stanko Kucler.
Radi vstopa javne družabnice Jerice Soršak, zasebnice v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, v tvrdko, je nastala javna trgovska družba z dnem 1. septembra 1933.
Besedilo firme odslej: Mehanična delavnica Kucler & Ko, Ljubljana.
Družbo zastopata oba družabnika ali pa postavljeni prokurist, vsak samostojno, ter se za tvrdko podpisuje na ta način, da za zastopstvo upravičeni podpiše svoje ime pod od kogarkoli napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme, prokurist s pristavkom pp.
Samostojna prokura je podeljena inž. Gustavu Zemaneku v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. septembra 1933.
Firm 515/33 — Rg A VII 97/3.
*
1005.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. oktobra 1933.
Besedilo: Salus d. d..
Izbriše se član upravnega sveta Mau-er Stanko, vpiše pa član upravnega sve-t dr. Kmet Stanko, lekarnar v Ljubljani, Tyrševa cesta.
Prokura se je podelila ravnatelju družbe Mauerju Stanku v Ljubljani, Aleksandrova cesta 10.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. septembra 1933.
Fi 525/33 — Rg BI 145/14.
*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 26. septembra 1933.
Besedilo: »Jugosvila« tvornica svile-ne robe družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Izdelava in predelava tovarniškim potem ter prodaja
svile in svilenih izdelkov vsake vrste in nakup vseh v to stroko spadajočih surovih ali predelanih potrebščin.
Družba temelji odslej na družabni pogodbi z dne 20. septembra 1932., posl. štev. 910/32, izpremenjeni z notarskim zapisom z dne 4. marca 1933., posl. štev. 947/1933.
Obratni predmet: Predmet podjetja je izdelava in predelava tovarniškim potem ter prodaja svile in svilenih izdelkov vsake vrste in izdelkov iz drugih tkaninskih vlaken, kakor tudi kupčevanje s temi predmeti, dalje nakup vseh v to stroko spadajočih surovin in pomožnih snovi, kakor i udi polizdelkov, razen tega udeležba na podjetjih enake vrste in sklepanje vseh kupčij, ki so smotrene za prospeh podjetja.
Vpiše se poslovodja Baader Werner, trgovec, Wien VII, Westbahnstrasse 32. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 26. oktobra 1933.
Rg C II 91/6.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se tzpremembe in
dodatki pri nastopnih zadrugah:
1007.
Sedež: Komenda.
Dan vpisa: 2. oktobra 1933. Besedilo: Lončarska produktivna zadruga v Komendi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Sršen Franc, Kepic Franc star., Koželj Jože in Ravnikar Janez.
Vpišejo se člani načelstva:
Kern Lovro, posestnik 'in lončar, Gora 3,
Kepic Franc ml., lončar, Mlaka 38, Stele Mihael, posestnik in lončar, Podboršt 16, in Štebe Peter, lončar, Podboršt 20. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. septembra 1933.
Fi 526/33 — Zadr. IX 214/5.
1008. *
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. julija 1933.
Besedilo: Gospodarska zveza v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 30. maja 1933. so se izpremenila pravila v §§ 6., 20.,
22., 23. in 24.
Izbriše se član načelstva Černe Franc.	i
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. julija 1933.
Fi 341/33 - Zadr III 156/94.
100.. *
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. oktobra 1933.
Besedilo: Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 30. Maja 1933. se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
T.ikvidatorji so dosedanji člani načelstva.
Likvidacijska firma: kakor doslej z dostavkom: v likvidaciji.
Podpis firme:	Likvidatorji	skupno
podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. septembra 1933.
Fi 536/33 — Zadr. VII 58/15.
Konkurzni razglasi
1010.
St. 9/33.	2660
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec Ivan Sedlar, trgovec v Ljubljani, Linhartova ul. 4.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolžene«, se določa narok na dan
4.	novembra 1933. ob 9. uri v sebi št. 140 podpisanega sodišča. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. oktobra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2641 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. oktobra 1933. Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.913.525.867-92 (-j-	141.805*32)
Devize, ki niso v podlogi 49.745.985-02 (-j- 6,833.727-75) Kovani novec v niklju 220,065.756-— (+28,630.754-50) Posojila . . 2.184.278.714-79 ( — 19,598.502'24l Vrednostni
papirji . .	13.320.000-—
Prejšnji pred-
jemi državi 1.718,373.347-10 (-j-	273.602‘29)
Začasni pred-jemi gl.drž.
blagajni .	600,000.000'—
Vrednosti re-
zervn. fonda	46,906.904'81
Vrednosti ostalih fondov ...	6,716.331-30
Nepremičnine ... .	160,560.879-72	(+	57.819'281
Razna aktiva	200.577.696-62 (-j-	3,366.550-97.
7.114.071.483-28
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	68,769.329-21
Ostali fondi	8,580.108-23 (+	197--)
Novčanice v
obtoku . . 4.292,791.475-— (—29,181.900-—) Obveze na
pokaz . . 1.086,511.527-98 (+73,629.696-82) Obveze z rokom . . . 1.119,067.500-— 1-44,930.124-25 Razna pasi va 358,351.542-86 +20,187.888'30,
7.114.071.483-28
Obtok in obveze . . . 5.379.303.002-98 Celotno kritje . . . 35\57'7()
Kritje v jlatu . . . 33*36°/n Obrestna mera:
po eskomptu.................................7)4%
po lombardu..........................9%
Gpr. št. Praes. 17.	2659
Razglas
o volitvah delegatov in namestnikov Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
Na temelju predpisov § 50. a zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo z dne 12. maja 1922., »Službene novine« št. 125, z dne 10. aprila 1922., razpisujem volitve delegatov in njihovih namestnikov za občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
Dan volitev, odnosno dan, ko naj se pre.štejejo glasovi, oddani ob volitvah, določam na 25. novembra 1933. ob 12.
uri v uradnih prostorih Pokojninskega zaveda, Ljubljana, Gajeva ulica štev. 5,
I.	nadstropje.
Pri teh volitvah imajo aktivno volilno pravico vsi zavarovani nameščenci, ki so bili dne 15. oktobra 1933. člani Pokojninskega zavoda, in njihovi službo-dajalci.
Vsi volilni upravičenci se vodijo v enotnem volilnem imeniku, ki je sestavljen po petih strokovnih edinicah, in sicer ločeno za nameščence in služ-bodajalce. V smislu § 25., toč. 2., statuta Pokojninskega zavoda volijo neobvezni zavarovanci po § 50. a pok. zakona skupaj z obveznimi, njihovi službodajalci pa s službodajalci obveznih zavarovancev. Ravno tako so priključeni obveznim zavarovancem prostovoljni zavarovanci po § 28. pok. zakona.
Volilni imenik, t. j. seznam volilnih upravičencev po stanju 15. oktobra
1933.,	bo razgrnjen v dneh od 30. oktobra do vštetega 12. novembra 1933. v uradnih prostorih Pokojninskega zavoda v Ljubljani, nadalje v uradnih prostorih mestnih načelstev v Celju, Dubrovniku, Mariboru, Ptuju in Splitu, povsed v času uradnih ur.
Morebitne reklamacije zoper volilni imenik (n. pr. vpis, izbris, uvrstitev v strokovno edinico) je vložiti osebno ali pismeno naravnost pri volilni komisiji Pokojninskega zavoda v Ljubljani v času cd 30. oktobra do vštetega 12. novembra 1933. Kdor zahteva vpis volilnega upravičenca, mora predložiti datum, člansko in zavarovalno številko uvrstitvenega odloka Pokojninskega zaveda. O vloženih reklamacijah odloča volilna komisija končnoveljavno.
Voliti je treba v petih strokovnih edinicah 78 delegatov in 78 namestnikov, in sicer 39 delegatov in 39 namestnikov iz skupine zavarovančev-name-ščencev in isto število iz skupine služ-bodajalcev.
V vsaki strokovni edimici volita skupina zavarovancev-nameščencev in skupina službodajalcev vsaka po enako število delegatov in njihovih namestnikov, in sicer:
V I. strokovni edinici (denarni zavodi) po 5 delegatov in po 5 namestnikov,
v II. strokovni edinici (trgovina in
špedicija) po 10 delegatov in po 10 namestnikov, v III. strokovni edinici (rudarstvo in kovinarstvo) po 4 delegate in po 4 namestnike,
v IV. strokovni edinici (ostale industrije in obrt) po 12 delegatov in po 12 namestnikov, v V. strokovni edinici (vsi ostali poklici) po 8 delegatov in po 8 namestnikov.
Volitve se vrše po proporčnem volilnem redu pismeno z obveznimi kandidatnimi listami.
Vsak volilni upravičenec prejme od Pokojninskega zavoda glasovnico, ki jo po izpolnitvi vrne naravnost volilni komisiji Pokojninskega zavoda v Ljubljani, tako da jo ta prejme do 12. ure dne 25. novembra 1933. Če upravičenec ni prejel glasovnice, ali če jo je izgubil, ali je postala nerabna, zahteva lahko novo glasovnico pri volilni komisiji Pokojninskega zavoda najkesneje dopoldne dne 25. novembra 1933.
Kot kandidat, odnosno namestnik sme biti vpisan le tisti član, ki ni izgubil volilne pravice za narodno skupščino. Juridične osebe (korporacije, zadruge itd.), ki so člani Pokojninskega zavoda, zastopajo svojepravne osebe, ki sicer same zase niso člani 'Pokojninskega zavoda, ki pa so upravičene po zakonu ali statutu juridične osebe zastopati na ■/., naj.
Kandidatne liste smejo biti napisane le na uradnih obrazcih, ki jih je izdala volilna komisija in ki so na razpolago pri volilni komisiji. Obsegati morajo toliko imen, kolikor se voli v dotični strokovni edinici delegatov in namestnikov. Na vsaki kandidatni listi mora biti jasno označena skupina, strokovna edinica ali stranka, ki je to listo sestavila, da se lahko loči od vsake druge stranke ali liste.
Kandidatne liste se vlagajo za vsako strokovno edinico posebej, ločeno za skupino nameščencev in za skupino sluzbodajalcev. Vsako kandidatno listo mora predložiti in razločno podpisati vsaj toliko volilnih upravičencev, kolikor se voli delegatov in namestnikov skupaj za dotično strokovno edinico. Vsak kandidat mora podpisati kandidatno Listo z opombo, da sprejme izvolitev, odnosno mora priložiti listi tako izjavo. Njegov podpis, odnosno izjava se šteje v predpisano število predlagateljev.
Kandidatne liste morajo biti predložene volilni komisiji Pokojninskega zavoda najkesneje dne 12. noVembra opoldne.
Vsaka edinica z lastno kandidatno listo sme imenovati v volilno komisijo svojega zaupnika s kontrolno pravico, in zastopnika, ki občuje kot strankin pooblaščenec z volilno komisijo.
Kandidatne liste, ki se skladajo s
predpisi zakona o pokojninskem zavarovanju in statuta Pokojninskega zavoda, potrjuje volilna komisija in jih javno razglasi najmanj 8 dni pred dnevom volitev. Če je bila potrjena v poedini strokovni edinici le ena kandidatna lista, v tej strokovni edinici ni treba oddati glasov, temveč proglasi volilna komisija vse kandidate, vpisane na tej listi, za izvoljene brez volitev’.
Podrobni popis volilnega postopka je vsebovan v §§ 25. in 26. statuta Pokojninskega zavoda, ki je bil razglašen v »Službenih noviinah« št. 268 ex 1922., v »Uradnem listu za Slovenijo« štev. 108 ex 1922. in v »Dalmatinskem Glasniku« štev. 64 ex 1923.
Razglas priobčujem v »Službenih no-vinah kraljevine Jugoslavije«, »Službenem glasniku Primorske banovine« in »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1933.
Predsednik Pokojninskega zavoda
in predsednik volilne komisije: dr. Baltič s. r.
*	2629
Razpis.
Javna borza dela v Ljubljani razpisuje v smislu §§ 7., 8. in 9. pragmatike uslužbencev osrednje uprave za posredovanje dela in javnih borz dela od 1. julija 1933. (Radnička zaštita št. 7, leto XV., od 1. julija 1933.) mesto:
šefa ekspoziture javne borze dela v Celju, kategorije C, s plačo, ki mu pripada po letih službovanja pri javnih borzah dela in zadevnih določilih pragmatike.
Upoštevali se bodo predvsem aktivni uslužbenci javnih borz dela kategorije C, ki izpolnjujejo vse pogoje, navedene v § 43., točke 4., 5. in 6. cit. pragmatike.
Kolikor bi na razpisano mesto ne kompetiral kvalificiran, razvrščen uslužbenec službe posredovanja dela, se bo v smislu določb §§ 70. do 75. cit. pragmatike namestil pogodbeni uradnik, ki mora imeti najmanj nižjo srednješolsko izobrazbo.
Prosilci morajo vložiti Svoje prošnje in potrebne dokumente v priporočenih pismih pri javni borzi dela v Ljubljani najkesneje do 26. novembra 1933. Prošnji morajo biti priloženi naslednji dokumenti: Dokaz o državljanstvu, krstni list, zdravniško izpričevalo, šolsko izpričevalo, dokaz o ureditvi vojne obveze, dokaz, da prosilec ni pod skrbstvom in stečajem, dokaz, da ni bil obsojen na izgubo častnih pravic, dekret o razvrstitvi po § 79. cit. pragmatike, izkaz pristojne borze dela o dosedanjih letnih ccenah. Kandidatje za pogodbene uslužbence morajo predložiti iste dokaze ra-
zen onih, ki se nanašajo na službo posredovanja dela.
V Ljubljani, dne 23. oktobra 1933.
Predsednik Upravnega odbora javne borze dela: dr. Karlin s. r.
-j-
Štev. 11.633/11.	2639
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo v Zabukovci na dan 15. novembra 1933. ob
11.	uri dopoldne pismeno licitacijo za popravilo ozkotirne lokomotive. Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 20. oktobra 1933.
*
Eks. štev. 630/1.	2618	3—3
Prodaja žrebcev banovinske žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
V sredo, dne 29. novembra 1933. ob
9.	uri dopoldne bo v žrebčarni na Selu pri Ljubljani prodanih na javni dražbi 7 žrebcev.
Natančni pogoji dražbe se poizvedo pri upravi žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
Uprava banovinske žrebčarne,
Selo pri Ljubljani, dne 23. oktobra 1933.
*
Štev. 1456/33.	2656
Objava.
G. dr. S k a b e r n e Fran, advokat v Ljubljani, se je dne 27. oktobra 1933-odpovedal advokaturi in je bil na lastno željo izbrisan iz imenika advokatov.
Za prevzemnika pisarne je bil po § 44./f adv. zakona postavljen g. dr. Benkovič Ivo, advokat v Ljubljani, Aleksandrova cesta 6.
V Ljubljani, dne 27. oktobra 1933.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani: predsednik dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
2658
Objava.
Izgubil sem izpitno izpričevalo 7-a kurjača, na ime Giovanetti Josip, izda-" no dne 4. februarja 1928. v Ljubljani. Proglašam ga za neveljavno.
Giovanetti Josip o. r., Krmelj, Dolenjsko.
Objava.
Izgubil sem evidenčno številko 2—^ motornega kolesa, ter jo proglašam & neveljavno.
Rojec Ernest s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani