146. številka. Ljubljana, sredo 28. junija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak lo¥. \»tro4j|" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta.....O gld. 5© kr. Za četrt leta .... ;* „ .JO „ Za en mesec .... I „ I© „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta . . . , . & gld. — kr. Za četrt leta .... -4 „ — „ Za eu mesec..... 1 „ 4© . „ Za gospode iMilolj«* na ljudskih šolali in za alijutlt«* velja, Kil 1-Sttim cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta £ gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ .? „ — „ Administracij tš ,,A>/ot?. /V« Pred vojsko. Denes je tisti dan, ko se ima v Srbiji boj začeti proti Turčiji. Denes so vse priprave gotove, zadnji oddel vojske je na nogah in maršira proti meji. Knez sam ima zapustiti Belgrad in bode prej proglasil svoj manifest. To se vse, pravyo poročila, zgodi, ako kaj izrednega vmes ne pride.. Srbija, ta mala državica je 100.000 mož na noge spravila, vse navdušene može za svobodo in zjedinjenje Srbstva. Turška ima komaj 40.000 mož pri Nišu. Znamenito je uže to, da imajo Srbi večje število, da velike Turčija nij mogla več vojakov skupaj spraviti. Mogoče je res, da imajo Turki boljše kanone, bolj iz vajene vojake, a Srbi le narodno vojsko, malo izvežbano. Ali Srbi so vsaj opaseni, Turki lačni, Srbi se bore za idejo za maščevanje večstoletnih krivic, Turki pa imajo za soboj razdvoj, umorstva vladarja in ministrov, prazne kase, poparjenost in gujilost vseh razmer. Zatorej nij tako lahkomiselno, ako pričakujemo, kar vsi Slovani najtoplejše želimo, da Srbija brzo prvo veliko bitvo dobi, sosebno ako jej Črnagora v pomoč skoči. Jedna velika bitva dobljena, in Turčija se razsipa. Vstanek se potem po vsej trohlej državi razširi in okrepi. Turčija druge vojske na noge postaviti ne more, ker nema denarja, ne odvažnih mož. Potem Srbi marširajo v Carigrad, in ker Rusija brez Carigrada živeti ne more, Anglija pa jej ta pot v srednje morje zapira, utegne nastati i svetovna vojska. Mogoče je, da je turški tabor v Nišu res tako utvrđen, da ga Srbi ne bodo mogli kmalu vzeti. Potem bodo srbski generali za hrbtom Turkom pot odrezali in Niš se dolgo držati ne bode mogel. Oddelki srbske vojske, vzlasti prostovoljci bodo zjedinili vstajnike v Bulgariji in Bosni in iz tega postanejo velike nove vojske, proti katerim nema Turčija kaj postaviti. Ko bi pa nesreča bila in bi bili Srbi precej od kraja ali kasneje poraženi od niške turške vojske, potem tudi ne izgube nič več nego kar jih stane vojska. Da bi namreč Turčija zasela ali osvojila zopet Srbijo in jo uničila, tega prvič Rusija ne dopusti, drugič pa celo Avstrija dopustiti nikdar ne more uže iz mej-naroduegakupčijskega stališča. Doseda j je Srbija vendar-le urejena država, s katero so trgovinske zveze jako koristne za našo državo. Ko bi Turčija zasela po kakej zmagi Srbijo, vlada tam zopet anarhija in to bi donašalo našej državi neizmerno škodo. V materijalnih koristih pa neha politična antipatija tudi pri Magjarih. Tako tedaj Srbija ne more mnogo izgubiti, a ima neizmerno dobiti. Vroče naše molitve za srečen in velik vspeh spremljajo naše jugoslovansko brate Srbe v osodepolno bojno polje. Bog jim daj starega junaškega duha, in staro-slovanska slava naj jim zmago zapiše na zastavo južno-slovanske bodočnosti 1 Jugoslovansko bojišče. Vstanek v Bulgariji je vedno večji. V Strumi je velitelj star junak Ilija. Okolo Šunde je četa 2000 mož. Pri Ovčjem selu je vodja Bulgarov Stojan, Čerkeze potolkel. V Peruštici je bila velika bitka, kjer je bulgarski vodja Tarnev s 5000 možmi Turke zapodil. V Belovi so bulgarski vstaši napali Ilasan-paševo krdelo, ali so se morali v brdo umakniti. V Koprivštici so Turki potolčeni bili. Od 1500 Turkov je ostalo samo 150 živih. Iz Siska se 24. t. m. „Obzoru" brzojavi ja : Sinoč in predsinoč je prišlo semkaj 4000 duš naših pribeglih bosenskih bratov iz dubičkega kotara. Podžupnijski uradnik se Listek, Črtica o Čerkczih. (Kuski spisal Maksiiuov; posl. Sokes.) Pod imenom Čerkezi razumejo v Rusiji vsa sovražna gorjauska plemena; v kavkaskih vojskah so pa imenovali vsacega hribovca Tatara, posebno pa Čerkeže. Naseljen je ta narod, ki se sam zove Adige, po zapadnej polovici kavkaskih gor, trdo do bregov črnega morja. Dvaintrideaet vej ima mnogobrojno čerkesko deblo (okoli 380 tisoč duš). Najvejča plemena mej njimi so: Šapsugi, (večji in manjši) raztreseni po severnem Kavkazu in ob iztoku reke Kubane, katerih štejejo 1GO tisoč; Abad-zehi, živeči ob gorovju, ki je obrneno k črnemu morju in Kabardinci, stanujoči v podnožji srod-njega Kavkaza. Izmej družili rodov so znameniti samo Ubihi, na bregu črnega morja in Našuliajci za reko Kuhano, koji so se nedavno uporno borili z rusko vojno, a na zadnje se morali podvreči in prej malo časom v ogromnih trumah preseliti se v Turčijo. Menj kot ravno omenjeni so znani llakuši. Nij dvoma, da so bila nekdaj čerkeska plemena pokristijanjena po istih Grkih, po katerih je sv. vero sprejela tudi Rusija. Še sedaj kažejo v gorah z lesom zaraščeno gomilo, kjer leži kakor pravijo, prvi njih škof, ki jo prišel iz Grčije; še denes se imajo mnoge plemenite rodovine za naslednike grških duhovnov. Po padcu grškega carstva, ko so nehali pošiljati v gore novih škofov je jela vera tam pešati in je slednjič zaspala. Leta 1717. pa začneta Krimska hana Devlet — Girej in Hazi — Girej z ognjem in mečem sredi čerkeskega naroda razširjati mo-hamednnsko vero. Mnogo duhovnov pobijeta, njih knjige sežgeta in pastirske palice poropata ter raztrosita. V 1830. letu so le še pri jednej hiši hranili grški evangelij in njegov gospodar ga je jedini še znal citati. Ko so Rusi kopali jarke za t\rdnjnve, so našli medene križe, v glinjenih črepinjah pa oglje in kadilo. Njih starci še sedaj pripovedujejo, da so predniki častili za proroka Auc-Gerga (t. j. grškega Jezusa), proroka Elijo, Mozesa in kralja Davida, da so se spomladi nekaj časa zdrževali mesa, da je bil o tem času velik praznik. kako so pekli poseben kruh, ki je predstavljal tri osobe, zraven pa jeli jajca in sir. Spominjajo se tudi, da če so predniki postavili poleg hiše ali vrta križ, da nib*e nij smel stopiti v hišo, ali pa kaj izruvati na vrtu in drugo. Mohamedanski običaji so vse to za temnili in uuičili vse ostanke kristijanstva; moha-niedanska vera nij prizanesla celo koreninam narod n i h šeg. Do sedaj nij imel narod nikacega reda in je menil, da je divja svoboda najboljše človeško blago. Vsak si je izbiral mesto, kjer se je naselil in zidal je, kjer je hotel. V družini je stareji imel neomejeno oblast: oče nad otroci, mož nad ženo, brat nad sestro. V važnih zadevah so prišli možje jednoga plemena skupaj k posvetom, ter so si izbrali vodjev. Dovršivši občno delo in vrnivši se domov, imel so je zopet vsak za neodvisnega gospodarja v svojej hiši. Nij moglo drugače biti, da so vendar napravili nekak red: osnovali so sodnijo iz starešin, a poslušali so starčke in podvrgli se njihovim določbam samo v takih namerah, kjer je ves narod v svojem shodu rešil reč tako, kakor so oni nasvetovali. H n* k i poslanik v Parizu, grof Orlov je odpotoval v Jugenheim k carju in Gorča-kovu. Ta pot se v zvezo devlje s prizadevanjem zvezo narediti Francosko-Rusko in Francijo zlasti od presebične Anglije odvračati. Iz IIu i* u»•<>.* tu javlja romunski ofici-jalni telegram: Govorica, da hoče Rumuoija vojsko zbrati, nij resnična. Kje je bila ta govorica? Ali je mar to dementiranje podobno vol kove mu izgovarjanju? itt'tiftitnf.-t parlament je začel razpravljati vprašanje o gorenje-italskih železnicah. Dop INI. Iz ŽtftVCft 25. jun. [Izv. dop.] Zakaj se v novejšem času še iz vsacega okraja česa sliši, ali naš trg pa le redke glasove v javnost pošilja. Imeli smo pred nakoliko leti Nemca zdravnika in samo dva učitelja, tačas je cvetela čitalnica in aranžirala zabave, svet je mnogo govoril o Žavcu. Sedaj pa, ko je nova šola v Petrovčah sicer v Žavskej srenji, ako to račun i mo in iz prejšnjim sedaj v pokoju, imamo šest učiteljev. Kateri je vnet ali ne-vnet tega razpravljati nij moje mnenje, ali da tukaj nekako spanje vlada, tega mi se ne more oporekati; trdim pa, da je dosti gospode v trgu, ki bi na par goldinarjev ne gledajoč zopetno vzburjenje kakšnega jednacega zavoda z veseljem pozdravila. Le premalo eneržije ! Ne davno sem bral v knjigah, ki so za tujce tiskane: okolica Celje, da je Žavec: „cin schbner deutscher Kultur Ortu, sodil je dobri mož iz tega, ker se sprehajajo po trgu, nijednoga slovenskega naslova po prodajalnicah in gostilnah videl nij, da si morda oni, s kojim trg občuje vsak tisoči le uemščino ume. Slišal je morda v gostilni kakor navadno le nemščino, in gotovo se mu je srce smijalo videvši, da Žavec nij tolikanj nevaren kot se mu je leta 1866. povedalo. Gospoda! pokažite, da nijste jeden tistih stebrov, na katerih se bode tevton-ski most do Adrije zidal. Naše bližnje vasi pač ne gledajo z veseljem v prihodnjost, zasluška nič — denarja malo — prodati nij kaj — bati seje, da bodo „boben" strastuo razsajal, kadar nekovi gospodje srečo voščit pridejo. Iz CVlovcu 25. jun. [Izv. dop.] Pretočeno soboto je k nam pripeljal nekov tržaški policaj Giuro Knezića iz Mostara, od av- strijskih vojakov ujetega vodja Hercegovinskih vsta.šev, katerega je vlada v Celovcu internirala. Kmalu po prihodu je bil omenjeni, od več tu živečih Slovencev prijazno sprejet in no bratovsko pozdravljen. Od vlade dobiva Knezič vsak dan 1 gld. 50 kr., po katere mora vsak dan k vladi iti. Sedaj stanuje v Hotelu „Sandwirth", a dobilo se bode gotovo za njega stanovanje pri kakej tukajšnjej slo-vanskej rodbini. Po mestu in v okolici mesta se on zamore prostovoljno sprehajati, in občevati se svojimi znanci. Govori on le srbski, in je jako priljuden človek. Domače stvari. — (Dramatične predstave) s katerimi je družba igralk in igralcev „Drama-maričnega društva" v Kamniku z izvrstnim vspehom pričela, bodo so nadaljevale še v družili mestih in trgih po deželi, kakor v Loki, Kranji, Postojni, Cerknici, na Vrhniki itd. Druga teh predstav se bode vršila v Loki 29. t. m. — Program jej je ta-le: Predstavljale se boste 2 igri, prva „Kje je meja?" izvirna gluma v 1 dejanji, spisal Pribislav Ogriiec; druga „Kdo se zadnji smije?" gluma v 1 dejanji, spisala Marija Knauf, poslovenil Ivan Kalan. Pri predstavi bode sviral oddelek slavnoznane hrvatske vojaške godbe nadvojvode Leopold. Mej igrama poje gospa Odijeva valcer iz operete „Noč pred ženitvijo"; kot vlogo pojeti dalje gospa Odijeva in gospica Nam-j retova duet iz opere „Vino, ženske, petje" in j gospica Namretova še jedno entre-pesen. — • Po predstavi bode ples. j — (Rojanska čitalnica) uljudno vabi vse čest. gg. ude in rodoljube k tomboli s plesom, katero napravi v četrtek dne 29-junija t. 1. ob 6. uri zvečer. — (Rothschild na Gorenjskem.) Iz Loke se nam poroča: Te dni je bil tukaj sloveči bogatin Natanael Rothschild. Naši „feuervverci" so brzo mislili, zdaj je čas, da juda „natrombamo" in res bo bili tako brez-taktni, da so šli beračit k njemu. On jim je odgovoril, da doma rad dobrodelne naprave podpira, ali na potu ima rad mir. To je naravno. — Odšel je v Bled. — (Iz Motnika) se nam piše: Od 1. tega meseca imamo dvakratno poštno dnevno neprestano bavi prevzemanjem teh potnikov. Belili so od jutra do polu dne mestni načelnik, bilježnik in dva zastopnika kruh mej la ene nesrečneže in njihovo deteo. Potem se je pričel pri voz savski pri Capragu in Galdovi, kder so se oskrbele neke slabe in bolehne žene in detca toplim jedilom. Prevoz črez Savo vsled mnozih voz in druzih stvarij se teško vrši, akoprem je vse zato pripravljeno. Jedva bodejo do pojutrajšnjem vsi preko Save odpravljeni, zaradi tega odposlano je zopet več predpreg nazaj domov, katere so bile poprej naročene. — Ravno sedaj čujemo, da je vsta-ška četa hrabrega Ameliča Turke pri Bišei vse do jednega potolkla. Ravno od tam se istemu listu poroča: 25. t. m. Še preostaje od prvega transporta polovica (okolo 2000) Bošnjakov tukaj in denes jih pride še novih 8000 Bošnjakov. Prošlo noč se je vlival strašni dež in 3000 Bošnjakov je ležalo na pašniku. Jedna žena je porodila predvčerajšnjem pod milim nebom. Jedna pak je umrla prošlo noč v tukajšnjej bolnici. Pribegli prihajajo vsi lačni in prosijo kruha, kateri se jim še sedaj deli. Vse pekarne pečejo kruh noč in dan — ali kako bode drugod, kder nij pekarij ? Politični razgled. Notrttiije dežele. V Ljubljani 27. junija. Btrvatmki „Obzor" govori o smešnej grožnji Magjarov proti ogerskim Srbom in o obsadnem stanji, o katerem govore, da ga bodo uveli v južnem Ogerskem, ter vse skup imenuje „prazen strah in prazno viko." Vsak Slovan v Avstriji želi Srbom zmago, vsak bi jim rad pomagal, pravi, a druzih tendenc nobeden nema. VuitiiJ«' dr/ave. Iz Koli/*-«*!** poroča „Pol. Corr." sledeče 26. junija: Vsi sklepi, ki jih je narodna skupščina lani sklenila, se zdaj izvršujejo. Najprej se vso uradniške plače zmanjšujejo, večina civilnih uradnikov se v vojsko uvrščuje. Drugi razred narodne vojske je na zastavo prisegel. General Zach komandira zahodno armado na Moravi, Ranko Alimpić je velitelj močnejšej vojski na Drini, kjer pojdejo Srbi črez reko Drino v Turčijo. Pa tudi Turkov je mnogo. Rus Černajev komandira južno srbsko vojsko, ki je nasproti turškemu zašancanemu ostrogu pri Nišu. Pri nekaterih rodovih so se z narodnimi stvarmi ukvarjali pleinenitniki. Ko se ukorenini mej njimi mahomedan-stvo, začno kmalu mej gorjanci uvažati zakone, koje predpisuje ta vera, in mej družim fiariat, ki ima v sebi pravila za domače in družinsko živenje. Po Šariatu se poravnajo zdaj spori in tožbe, se določujejo kazni za prestopke in razžalitve v posamnih stanovih, predpisujejo se pa tudi stroga verska pravila: petkratna molitev na dan, dolžnost, jedenkrat v živenji odpotovati v daljno Meko poklonit se prorokovemu grobu; dalje so notri znane zadeve v korist načelnikom, duhovnom, revnim in drugo. S šariatom je vsa oblast nad narodom prišla duhovnom v roke. Ulemi, softe, kadiji, muftiji in muliji se mešajo v vse narodove pravice in celo v družinske reči. Da 80 pa naredili ljudem veselje do surovih postav šariata, nij so sami sebi nič prizanašali. Kazimula, ki je te postave vpeljal v Dage-stanu, je velel, pregrešivši se s svojimi tovariši po pijanstvu, — naložiti si jih, kakor za-pove šariat, v očitno kazen štirideset s palico. — Tako je delal tudi Šamilj, učenec in tovariš Kazimulov, ter se nij branil očitnega tepenja za prestopke. Ljudje so prišli ob pamet pri takem dejanji, prijemajo se pravil šariata. Zakaj bi pa ne bili? Neštevilni nasledniki Kazimulovi so se razpršili s tako pridigo po vaseh, ter so neredko razne šemarije in sleparije kp/ali divjemu narodu za čudeže. Taki prid'garji so se zvali mjuride in svoje učenje mjuridizem. Kmalu se ta odcepek mohamedanstva razširi po vseh gor.ijih vaseh v Dagestanu, posebno pa od tega časa, ko se poprime tega dela Šamttj. Ta mož je tako imel ljudi na uzdah, da so njegovim ukazom slepo slušali, ž njim so šli gorjanci na najbolj neverjetna podvzetja in so delali čuda hrabrosti. Rusi so prvi čutili, da se je v gorah mnogo izpre menilo: nič nij šlo prav, vrste hrabrih naših vojsk so se krajšale in izgubavale srčnost. To je bilo za časa Jermolova. Treba je bilo udvojiti svojo pozornost, ter bolj na tanko paziti s stražo, ker so tudi mirni hribovci postajali izdajniki in so tiščali v gore k nemirnim. V najbolj vernej in davno uže podložnoj Kabardi se pokaže premena, za njenim Bledom se pa zagibajo bolj močno vsa sorodna plemena čerkeska po celej širjavi od gora do črnega morja. Šamilj meni zjediniti vsa gorska plemena, ter pošlje k Čerkezom svojih mjuridov. Pridigovati začnć tedaj pri Čerkezih šariat Šamiljevi poslanci, namreč: Hadfci-Molu« med, Soliman-Enendi in Mohamed-Amin. Nij še davno, kar je bil poslednji užugan in je bežal v Carigrad k turškemu sultanu. On je mej temi tremi največ bed in strahu prizadejal Ruskim v tej strani Kavkaza. Abad-zehi, Kabardinci, ki so zbežali, Bisleneji in Mahoši so se bili najpoprej prijeli njegovega uka in nij so gledali na to, da se jim Šami-Ijev mjuridizem ne prilega in da ga ne razumejo ; toda Mohamed Amin je pravil, da nij nič razlike, ter jih je tako dobil na svojo stran. On je meril na to, da dobi vso oblast v roke, in da bi mogel zbrati proti Rusom veliko vojsko. Okoliščine so mu sprva ugodne, a potem ga zapusti sreča. V marcu 1853. leta se prikaže za Kuhano, sredi Šapsugov človek, vedno belo ob- odhajanje, to je; do polu dne vozno po polu dne peš. Motniškim korespondencam bode to jako prikladno za dopisovanje. Vsled lanskega poziva „Slov. Nar." od 24. aprila za nabiranje narodnega blaga sem zvedel za obilo rečij, kar se nijsem nadejal. Hvala vsem tistim ! K. — (Družba Mitteregger), ki je baje lansko leto cele tedne polnila se svojimi ne ravno posebno elegantnimi popevanji in produkcijami ljubljansko kazino, in radovala našo nemškutarsko „inteligenco", mlado in staro, dospela je zopet v Ljubljano; kazinarjem surogat za izgubljeno — vojaško godbo. — (Ljubljanski „t u mer ji"), neko mlado polovičarsko ljudstvo, ki uže več let sem nij moglo ni živeti ni umreti, — dajo se od včerajšnjega „Tagblatta" zmerjati, da so „Manner aus echtem Schrott und Kom". Kdo se ne smeje? Berite naše včerajšnje poročilo o „izletu" te družbe, ki se je morala po žandarmih varovati dati. — (Cirkus Sidoli) obiskuje ljubljansko in tudi občinstvo iz okolice prav obilo, posebno k prvej predstavi je prišlo mnogo ljudstva, tako, da so bili vsi prostori natlačeni. V ponedeljek večer je došlo zopet veliko obiskovalcev, a kakor še dosedaj do ponedeljka pri vseh predstavah navadno, deževalo je tudi ta večer, da so morali za nekaj •časa a predstavo prejcnjati. Kar osobe zadeva moramo reči, da so vsi po vrsti dobro izurjeni za predstave na konjih in v gimnastiki. — (D e z e r t i r a 1) je uže zopet pred nekaj dnevi neko v vodnik G. domačega peš-polka. Uzrok nij še znan. Omenjeni vodnik je skoraj najstarejši vojak polka, on služi uže od leta 184G. — (Prijeli) in uže v Ljubljano pripeljali, so onega vodnika domačega peš-polka, o katerem smo pred nekaj dnevi poročali, da je dezertirah Ujeli so ga v vojnej granici, v Ogolinu, kder je nameraval uiti črez mejo v Bosno. — (Iz Maribora) se piše „S1.U: Kljubu britkim skušnjam v zadnjem času se naši kmetje še zdaj nijso zmodrili. Seidl in Brand-stetter, ki se bode imel v prihodnjem mesecu pred porotno sodnijo celjsko zagovarjati zarad lečen, z imenom Abdul-Erlendi. Trudi se mož mej gorjanci, ki nijso še nič znali brati, ustanoviti šolo za dečke, ter jih učiti čitati in pisati. Tudi on ima v smislu napraviti novo versko družbo, zato si omeji svoj delokrog tako, da deluje posebno mej Čerkezi, koje si je uže podvrgla Rusija. Ko pa zve za Mohamed-Aminove vspehe, se poda k njemu in mu ponudi svoje moči. Pošlje ga Mokamed-Amin k Šapsugom in skoro je uže blizu svojemu cilju, kar zadene ob protivnika. Ta je Sefer-bej, načelnik Natuhajcem. Sefer-beja so Rusi 1. 1807., ko so vzeli Anapo, zaplenili, toda straži je ušel in zbežal na Turško. Tam stopi v službo, a v vojni 1829. leta pade zopet kot polkovnik Rusom v roke. Kaj naredi ta tič ? Dobivši privoljenje vrniti se pošteno v svojo domovino, se odpravi v Turčijo k sultanu z mnozimi drugimi Čerkezi prosit ga pomoči proti Ruskim. Do Krimske vojske ostane vendar tam, ob tem času se pa vrne z naslovom paša k svojim. Z Mohamed-Aminom se nič ne vjemata, zatorej ste dve stranki: Abadzehi s sosedi stoje na strani Šamiljevemu pajdašu, Natuhajci pa drže s Sefer-bejem; Šapsugi nijso na nobenej goljufije in sleparstva, dovolj živo pričata, kaj nemčurska svojat namerava in kako kmetsko ljudstvo za nos vodi, in vendar se še zmirom nahajajo ljudje, ki se od te samopridne stranke ne morejo ločiti. To zopet jasno pričajo zadnje volitve v okrajni zastop mariborski, v katerega j« izvoljenih le 8 pravih kmetov, pa 26 meščanov. Vsled sleparstva Brand-stetterjevega so se mnogi m odprle oči, pa treba bode še nekaj udarcev, preden bodo spregledali vsi, ker navadno se naš kmet ne zdrgne, dokler njega samega ne zaboli. — Vse bolj vrlo so se obnašali kmetski prebivalci okraja Št. lenardskega. Tudi v tem okraji so bile kmetske srenje v manjšini, da-si veliko več davka plačujejo, kakor ž njimi v jeden zastop združena trga. Večina nemčurska je tudi tam gospodarila samovoljno in tako brezobzirno, da so bili nekateri udje iz okrajnega zastopa celo izstopili. To je pripravilo velike posestnike in volilce kmetske, da so se pri zadnjih volitvah zjedinili in volili može, ki bodo z njihovimi denarji kolikor mogoče varčno ravnali. Vsled tega zjedinjenja je okrajni zastop sv. lenardskega okraja prvokrat naroden in ima dve tretinji večine. Dela bo imel se ve da mnogo, ker je stari odbor v zadnjem letu zlasti glede okrajnih cest silno veliko zanemaril. A če bo novi zastop modro in previdno ravnal, bo s tem ne le samega sebe utrdil zoper agitacijo, ki se utegne proti njemu početi, ampak bo gotovo tudi drugim okrajem pokazal, kako naj ravnajo, da otresejo nem-Čursko liberalno pijavke, ki hočejo le gospodovati in uživati, bremena pa nakladati na kmetske rame. — (Odgojališče duhovenskih pripravnikov.) V Mariboru so se bili te dni zbrali dekani slovenje - štajerski, da bi se posvetovali o nakupu nove hiše za naš Vik-toriumn-Maksimilijanmn, ki ima tist namen, kakor Alojzivišče v Ljubljani, namreč od-gojevati pridne gimnazijske učence in pripravljati jih za duhovenski stan. Vsi brez izjeme so bili za to, da naj se nakupi baron Maks Rastovo poslopje, ki je dovolj prostorno in ima tudi 9 oralov njiv in travnikov. Posestvo je ograjeno z železno ograjo in je v dobrem stanu. Baron zahteva zanj sicer 44.000 gld., strani. Tako izgine soglasje izmej čerkeskih plemen in ruske vojno se začno srečno boje-na Kuhani: porabivši njih prepire, jih večkrat gorko nabijejo. Kar iznenadi vse gorjance vest, da je Šamilj ujet. Vojevati sedaj ne kaže več, tem menj, ker Rusi lehko pridejo z dvojno silo. Mohamed -Amin se poda 3. decembra 1850. leta z Abadzehi in nekaj Abhazcev Rusiji. Njim sledijo Natuhajci in obljubijo popolno pokorščino Rusom 24. januarja 18G0. leta. V drugej polovici februarja so od mirnih oddali sovražna naselbina &apsugov; 30. avgusta 1800. leta pa potolčejo Ruski Ubihe. Iz čerkeskih plemen popuščajo samo Ka-bardinci po malem svoje stare običaje in navade živenja; samo ti se po malem prijemajo ruskih nrav in bivajo mirnejši po selili. Pri vseh druzih plemenih je pa poljedelstvo v slabem stanji in pečajo se skoro jedino le z živinorejo. S sosedi nemajo nič trgovine in veselje imajo v napadu, razdoru, živež pa v ropu. Ker jih Rusi stiskajo in preganjajo, so obožali. Beda gospoduje povsodi, ker se boje dela. Revščina vpije iz njih razcapane obleke in se kaže pri vsakej stopinji tudi po njih pa bo nekaj odjenjal, ker je prisiljen posestvo prodati in ne bo lehko našel kupca, ki bi mu brž izplačal, kakor škofijstvo za omenjeni zavod. — (Porotno sodišče v Novem mestu) je sodilo 21. t. m. bivšega sodnijskega pisarja Avgusta Flore-ta, zarad hudodelstva požiganja. Obtoženec je bil dolgo časa v službi c. kr. sodnijo v Criiomlji, naposled pa zarad mnozih prevar in goljufij nasproti strankam in uradu — zapoden in se je potepal po Črnomeljskem okraji, iskajoč druge službe, a nihče ga nij hotel sprejeti. Sklenil je naposled maščevati se nad nekdanjim gospodarjem, sodnijo in sodnikom, kateremu je pripisoval krivdo, da se mu godi tako slabo. In 4. maja t. 1. izpeljal je tudi svoj zlobni naklep, ter okolo polu dne, ko nikogar nij bilo v pisarni črnoinoljske okrajne soduije pobral, kolikor je mogel, aktov h nje, ter pometal jih v stranišče, druge pa prenesel pod streho, kjer jih je zažgal. Stlelo in pogorelo jih je uže mnogo, ko so zapazili ogenj, ter pogasili ga. Nevarnost bi bila velika za celo mesto Črnomelj, ko bi bil ogenj segel črez streho. Tako pa so ga k sreči kmalo utešili. Porotniki so jednoglasno pri javnej obravnavi 21. t. m. potrdili vprašanje krivde, in Flore-to je obsodila potem c. kr. okrožna sodnija Novomeška na osem let teške ječe, poostrena z jednim postom vsak teden — (Originalna stava.) Piše se nam : V kremi večje vasi ljubljanskega okraja sta sedela preteklo nedeljo mej druzimi pivci dva trda kmeta, govoreča o ljubljanskem cirkusu in o duelnih rečeh, ki sta jih bila tamo videla. Preideta v pogovoru na telesuo moč, in prvi nju reče: „Kuj boš besedoval; jaz stavim, da nesem z razpetima rokama dalje pota dva bokala vina, kakor ti prilezeš po vseh štirih." „Velja," povzame drugi in takoj sta položila vsak desetak na mizo. Stavca in priče gredo ven na cesto, in tam sta pričela oba svoj pot. Prvi z dvema bokaloma v razpetih rokah je korakal moško naprej, drugi je lezel počasi po vseh štirih za njim. Zgovor-jeno je bilo, da ne sme nihče počivati. Frvi je prišel skoro četrt ure daleč, potem so mu na krat omahnili roki, in zgrudil se je na kraj vaseh, koje si strojijo po dolinah in po lesovih svojih gora. Lakota jim je uzrok, da napadajo sosednjo rusko zemljo, da poropajo vse, kar jim pride v roke, da odganjajo živino Kozakom, živečim blizu čerkeskih vasij. Vendar čakajmo, znabiti so umirijo in udajo zmernemu živenju. Vabijo jih k temu bogate zemlje in lesovi njih domovine, katera jih brez dvoma lehko reši iz vseh bed in gladne smrti. Začno naj mesto smodnika in orožja iskati si mirnih bivališč, če tudi le tacih, kakor.Šnih so si omislili njih nedaljni, a stari sosedje Gruzini, Perzi in Armeni! Platno in druge tkanine umejo uže davno črkeske žensko izdela vati, ter nij jim treba tega več uvažati iz Turčije na tihem, skrivaje se pred stražo ruskih ladij, plavajočih v ta namen po Črnem morji. Zraven se pa še čerkeske ovce dobro plodijo in dajo odlično volno; sviloreja se obnese tudi po tej strani kavkaškega hrbta in kabardinskj konji uže zdavnaj slove po vseh bližnjih in dalnih krajih! A dozdaj žive Čerkezi divji in ne marajo porabiti darov srečne prirode, kakor druga plemena kavkaskih gorjancev: Kisti, Čečenci iu Lczgini. ceste v travo, in trebalo je dalj časa, da je okreval; drugi pak je prilezel počasi, poten in onemogel za njim, stoprav črez tri četrt ure, in le za par sežnjev je prelazil prostor, do katerega je prvi dospel. Dobil je stavo, a zarotil se, da nikdar več ne stori kaj jednacega. Razne vesli. : (V Srbiji) se domoljubje lepo kaže pri narodnem posojilu. Hlapci in dekle celo dajejo svoje zaslužene in prištedene dukate prostovoljno državi naposodboza vojno. „Istok14 prinaša več tacih uprav ginljivih slučajev. * (Mlad Čerkez) se je zaljubil v srbsko deklico in da jo je mogel vzeti v zakon, pustil Mohameda, ter se pokrstil. V Uelgradu so mu našli mesto, da more živeti. Tako bodo Muselmani, kadar je jedenkrat Turčija poražena, kmalu „izumrli," ker stalni nijso. * (Avstrijske puške) starejše konstrukcije prodalo se bodo kakor je poročal nek dopis „A. Allg. Ztg.", Perziji. Prošnji vlade v Teheranu, da bi se jej 300.000 pušk prodalo odgovorilo se jej je takoj, da jih bode dobila. * (Sultan pobegnil.) Iz Belgrada se javlja, da je novi turški sultan Murat V. pobegnil iz Carigrada, ker se je revolucije /bal. Iščejo ga povsod a ne najdejo. Mogoče je vse, ker iz Carigrada se nič ne sliši več. * (Turško.) Kako daleč sega turška zapravljivost osvedočf sledeče: Mej dragocenostmi pokojnega sultana Abdul-Aziza najdeno je dvanajst tac velike vrednosti. Podstavci so oktnčani z dijamanti in velicimi ametisti. Teh malih dvanajst tac velja 100.000 gld. * (V Avstraliji) duhovnov primanjkuje, tako pravi nekov Singaporski list. Rada bi dvanajstica katoliških občin plačala po pet tisoč goldinarjev letne plače, ko bi le kacega duhovna dobiti mogla. * (G r o z e n si u č a j) vzbudil jo občo pozornost v mestu Nyon pri Genfskem jezeru. Nekov ondotni meščan L. šel je pretečeno soboto na večer s svojimi tremi od 10 do 15 let starimi otroci na sprehod, vzel neko ladijico ter se odpeljal z otroci, kateri so bili zelo veseli, po jezeru. Vrnil pak se nij nobeden več, samo čoln dobil je lastnik v nekem dru-dem kraji. Čoln je bil kakor poprej, na tleh ležala je pak mošnjica, v katerej je bilo 15 frankov in čepica starejšega fantiča. Skoraj gotovo je, da so se očetu, ko je bil sredi jezera nenadoma zmešali možjani in pri tej priliki pometal svoje tri otroke v jezero ln nazadnje še sam skočil za njimi, ker L. je od časa, kar je njegova soproga umrla, bil večkrat nekoliko blazen. * (Iz Perzije) so poroča, da namerava Šah vnovič po zahodnjih deželah potovati in da bode potoval po šegi zahodnjih vladarjev namreč inkognito, tedaj ne več kot „kralj vseh kraljev" temuč „vojvoda Tabricki". Umrli v IJiitftljuiil od 23. do 26. junija: Franju Zvanut, dekla, 40 I., za jetiko. — Tomaž Dovgan. 60 1., v bolnici, v a vodenico. — Elizabeta Babnik. 4G 1., za jetiko. — Andrej Klein-htichel, 16 I,, v prisili.i i delavnici, vsled dvsenterie. — .Jeni SuSterš č, 84 1., v ubožnej nisi, vsled Bta-roati — Tomaž Porenta, <56 I., v bolnici, za jetiko. — Lorcnc I .ukan, delavec, liK 1, v bolnici, vsled atarosti. Oznanilo. Vsled dovoljenja c. k. za mesto odbrane okrajne sodnije v Ljubljani od 26. junija 1876 štev. 13202, bode očitna dražba premakljivega premoženja za umrlem benerieijatom g. Valentin Ravnikarjem, obstoječim v zlatnini, perilu, obleki, posteljni opravi, sobnim orodji in knjigah dne 2H, junija t. t. do polu dne ob 9, uri v hiši štev. 95 na št. Peterskem predmestji v I. nadstropji po inventarski cenitvi, ako potreba, ;pa tudi pod to cenitvijo proti gotovem plačilu. V Ljubljani, junija ls7(i. Dr. Theodor Rudesch, 166) <:. k. Tn.tar._ Izdatel,] in urednik Josip Jurčič. 1*1» Je t. 25. junij i j Ferfila iz Kritega* — Kotta iz Trata — Marki iz Vodi \ — Mavsar it Trsta. — Pajk it Maribor?. — Noli i/. «vlja. — Schnitzer iz Prste. — Justin i/. Reke In .mm. : l'iitzer iz T> rluvlja. — Bendincr iz Dunaja. — Vakonik i/, Litije — Bnnor iz Dunaja. — Kopiivec iz Reke. -- |>l. rVeissenbach iz Pula — Mnrpurgo iz Tiski. — TVrcok i/. Gradca Pr.ver i/. Dunaja. — Koder h Kranja. — Taguso iz Dunaja. Pri Hali*!: Koppnian iz Dunaja. — Goldnnr iz Carigrada. — Ruppol i/ lhinaja. — Skarja iz Kranja — ilauak i/. Dm tja. — liiler iz Prage. — Urhančič iz Turna. — W«ber it Trsta. — liacker iz Dunaj:*. — Friedman i« P< šro. Pri Zamorci: Jermuk i/. I.inca. — Mazi iz Gradca. — Popovi it Zagreba. Dunajska borza 2 7. junija. {Uvimo ndegrati^nu ^oroddo.) Enotni dr/. Ji»!g v b;>.» ko tih . 65 *!d. 55 kr. Enotni dr?« dolg v sreHru 69 , 05 , 1860 l> 7. uri. 'Aaletek točno ob 8. uri. Vse natančneje naznanjajo posebni dnevni listiki. (197—2) TCMUlor Sillolj. ravnatelj nni Strelovod ■■ najnovejše kttstmkrije, za obrambo za vsake vrste posestva, cerkvo, samostane, graščino, gospodarska pos'opja, inagacine, parne dimnike itd. prodaje prav po ceni Ignacij Tatclelclit. 2£iilo|>tL je na Dunaji, v mestu, Heiligen-kreuzerhof, (I. Schonlaterngasse 5). Stroskino ceno ra/pošilja zastonj. Naročila iz dežele se takoj izvrše (151—10) ■I Zaradi uže pripet enega zamenjanja imen, proBi se uljudno, ime in naslov natanko napisati. Eliksir iz Kine i Koke, najboljši do sedaj znani iri».<) gL Prodajo: D u Barry 4 Comp. ua 1>m -rValJ-flaehKi*a««9 it. S, kakor v vaeii mttstih pri dobrih lekarjih m špecerijskih trgovcih; tudi raapoiilj* dunajska hišs na vso kraje F>o poštnih oakainioah ali povzetjih. V LJubljani }&. t \hr, J. S v ob oda,, lekar pri nzlatem orlu", v Reki pri lekarju J. P r o-damu, v Celovcu pii lekarjn Bi r n > ach erj u, 7 Spljetu pri lekarju A I j i n o v i č u, v Trstu pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Rocos> in J. Llirschu, v Zadru pri Androviču. (11) Elegantne obleke za poletje iz panarua (lustre) samo iz pravo"-« pltitna samo iz ruskega (»ltitna samo gld. 6 - £ld. 13.— ,; n.— 8.50 8 O o - Liistre Sacko — gld. 6 n.a,j^eč3e3 Iz"bixi pri M. Neumann-u, v IJuS>].jaiii. LBikiiiuia-ovcJ hiši. :-u Zimu uja naročito oskrbe se proti poštnem povzetku hi nepristojno izmriijn se brez uf/orora. (i7H~r»> Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".