MARIJAN MASTERL svetnik glavnega direktorja Iskra Commerce MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZIMSKEGA TURIZMA NA LOŠKEM OZEMLJU Uvod "" Vzporedno z višjim življenjskim nivojem, skrajšanim delovnim časom, možnostmi deljenega letnega dopusta, boljšimi in številnimi prometnimi zve zami in s pKDvečano motorizacijo na eni strani ter s potrebo po telesni in du ševni krepitvi na drugi strani se naglo povečujejo pogoji za hitrejši razvoj zimskih športov in za naraščanje števila smučarjev. Po nepopolnih in že ne koliko zastarelih i>odatkih FIS' smuča v Jugoslaviji okoli 300.000 prebivalcev, letni porast smučarjev znaša med 5—10 */o. O trenutnem številu smučarjev v Sloveniji žal ni na voljo statističnih podatkov, ocene pristojnih institucij pa so zelo ohlapne ter se sučejo med 150.000 do 200.000.^ Po številu prodanih smuči' v Sloveniji, ki se je v zadnjih 10 letih popeterilo in še vedno intenzivno nara šča, lahko sodimo o hitrosti naraščanja tega športa. Močan razkorak med zimsko-turistično ponudbo in povpraševanjem po trjuje ugotovitev, da je vedno več domačih smučarjev, ki hodijo smučat v zimsko-športna središča sosednjih držav, in da se večajo repi čakajočih smu čarjev ob spodnjih postajah naših žičnic. Zimsko-športno in turistično ponudbo^ tvori danes v Sloveniji 43 zimsko- turističnih krajev (središč, postojank) različne velikosti in različnega pomena s 6853 ležišči v 41 hotelih, 113 gostilnah in 30 planinskih kočah. V naštetih kra jih obratujejo tri nihalne kabinske in ena krožna kabinska žičnica, 17 sedežnic in 77 vlečnic ali skupno 98 naprav. Po istih podatkih sta na območju občine Škof j a Loka dva zimsiko-turistična kraja (Loka in Stari vrh) s 120 ležišči v enem hotelu, 11 gostilnah in eni planinski koči, smučarjem pa je na voljo ena sedežnica in štiri vlečnice, od tega tri prenosne vlečnice z minimalno zmoglji vostjo. Glede na obsežnost in ugodno oblikovitost gorskega sveta za razvoj zimske turistične baze tik pred vrati Ljubljane, Škofje Loke in Kranja z dokaj dobrimi cestnimi zvezami, obračun do sedaj opravljenega dela ni povsem zadovoljiv. Opozarja nas, da smo v loški občini z izgradnjo zimsko-turistične ponudbe sicer začeli, vendar pa smo povsem na začetku. To nas hkrati navaja, da k njeni graditvi pristopimo organizirano in bolj načrtno, da bi ob potrebnih nap>orih želi tudi temu primerne sadove. Mnogi kraji v Sloveniji pod obronki hribov in gora so se začeli zaradi pre zasedenosti opremljenih smučišč ozirati po okoliških gorskih in hribovskih pobočjih, katerim je narava dala ugodno lego in oblikovitost in jUi je možno pozimi izkoriščati kot smučišča. Prenekatero še včeraj neznano pokrajinsko območje je z odpiranjem smučišč z žičnicami postalo čez noč poznano širšemu 295 krogu in dobro obiskovano. Marsikje se danes prav z odpiranjem smučišč hkrati trudijo izboljšati tudi življenjske pogoje gorskih kmetov, ki jih trdo življe nje sicer žene v dolino, v industrijo in v druge poklice. Uspel primer skupne rasti zimskega turizma in kmetijstva na istem območju se je z uspehom rodil tudi v loškem pogorju pod Starim vrhom. Razvoja zimskega turizma ne kaže jemati zgolj kot sredstvo za telesno krepitev v mestih živečih ljudi, ki so tega potrebni, temveč tudi kot gospo darsko panogo, ki pomaga k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju tistih kra jev, v katere druge panoge gospodarstva zaradi varstva narave ne sodijo ali nimajo drugih ustreznih pogojev za obstoj. Turizem in kmetijstvo sta panogi, ki se v marsičem dopolnjujeta v obojestransko korist. Zimski turizem, katerega tempo razvoja je znatno hitrejši od poletnega, je v alpskem svetu sosednih držav prenekatero prej ekonomsko nerazvito gorsko območje spremenil v go spodarsko aktivno ter zaustavil njegovo izumiranje in sprožil obratni proces, pri katerem je bilo potrebno z naraščajočim razvojem turizma v kraj pritegniti še nove ljudi. Nekaj o turizmu na gorskih kmetijah pri nas in drugod Pred obravnavo naravnih pogojev za razvoj zimskega turizma na loškem območju še nekaj o razvoju turizma na gorskih kmetijah, ki je za te predele gotovo zanimiv, saj se odvija tudi v zimskem času, ko imajo gorski prebivalci na voljo več časa kot v letnem času. Ob razpravljanju o turizmu na kmetijah v loškem hribovju ne bo odveč, da si v spomin prikličemo nekaj preteklosti, da bi hitreje stopili po bolj gospo dami poti kot doslej. Ni še dolgo od tega, ko smo proces izpraznjevanja gorskih naselij, ki je znan naravni pojav v vseh alpskih deželah pri nas, po nepotrebnem sami po speševali z raznimi nespodbudnimi ukrepi sebi v škodo, kot da gorska krajina in njena večstoletna dediščina nista del narodnega imetja. Ko smo se trudili odpraviti splošno gospodarsko zaostalost, nerazvitost, smo jo na tem območju nevede sami gojili ter pri tem spregledali, da bo treba tako odprte račune nekoč plačati z obrestmi vred. Premalo rok in živine ni bilo več povsod kos za vzdrževanje nekdanjega ravnovesja v naravi, zato se je krajina ob takih pogojih začela počasi, vendar vztrajno razvrednotevati. Njive so postale travniki, travniki pašniki, nekdanje pašnike pa je začel p>oraščati divji, malo vredni les. Občutno so se predvsem zmanjšale tiste površine, ki bi jih danes lahko vključili v smučišča. Pričeli so propadati domovi, pota, kmečki pomožni objekti, nekje je erozija že začela svoje razdiralno delo. S propadanjem krajine in odljudenostjo so se hkrati zmanjševali pogoji za razvoj turizma. Skratka, škodljive posledice bi bile lahko velike, če bi ljudje za vedno zapustili pokrajino. Kljub slabim začetnim pogojem pa je turizem le zajel tudi kmetije. Nove gorske ceste, ki so jih večinoma zgradili prebivalci sami, nove rdeče strehe nad domovi, modernizirana strojna obdelava kmečkih del. Številne slavnostne prireditve na različnih krajih, ki ponazarjajo nekdanja klasična kmečka opra vila, izražajo veliko pripravljenost gorskega prebivalstva, da ostane na svojih domačijah in se vključi v turistično gospodarstvo z željo po tesnejšem stiku s prebivalci iz mest. 296 Na kraju naj še damo poučno besedo kmetu Petru Ježu-Stogleju iz Luč — Gornja Savinjska dolina,* ki se že 40 let ukvarja s turizmom, da nam bo povedal nekaj svojih življenjskih izkušenj, kako si lahko kmetija in turizem uspešno podata roko. »Sodim, da imajo za razvoj turizma na vasi najboljše pogoje predvsem kmetije, ki leže v neposredni bližini javnih gostinskih lokalov, predvsem pa restavracij. Kmetija v tem primeru nudi sprva turistu le prenočišče in zajtrk. Računi namreč kažejo, da se celotno dnevno oskrbo turistom izplača dajati na kmetiji šele tedaj, ko razpolaga z več kot 10 turističnimi ležišči. Mišljenje, da uvajanje turistične dejavnosti na kmetije pomeni njihovo preusmeritev v druge panoge gospodarstva, je v osnovi zgrešeno. Tudi ob vpeljani turistični dejavnosti ostane kmetija osnovni gospodarski čini tel j, gozd njena zlata rezerva, turizem pa le dopolnilna dejavnost, ki zboljšuje stopnjo gospodarjenja na kmetiji. Zato je osnovni pogoj, za razvoj sodobnega turizma na vasi ali posamezni kmetiji poprejšnja specializacija kmetijske proizvodnje, kjer je glavni poudarek na njeni poenostavitvi in strojni obdelavi kmetijskih površin, kar razbremenjuje člane na kmetiji, posebno ženske, saj se celotna kmečka proizvodnja pri uvajanju mehanizacije prenaša na moške. Ženske tako lahko prevzamejo predvsem opravila, ki so povezana z gospodinjskim delom in turizmom. Kmetija ob razvitem turizmu dosega znatno boljšo prodajo od večnih kmetijskih proizvodov in izboljšuje materialno stanje, kar nedvomno vpliva na njeno zdravo rast; hkrati pa zmanjšuje prekomeren in nezdrav odliv kmečke delovne sile, ki je potrebna za delo na kmetiji in za vzdrževanje rav notežja v naravi, ki jo kmetija oklepa, v druge panoge gospodarstva. V alpskih krajih mora biti specializacija kmetijske proizvodnje po mojem mišljenju usmerjena predvsem v obdelavo zelenih površin in v rejo mlečne plemenske goveje živine. Pod pojmom specializacije kmetijske proizvodnje imam v mislih predvsem: — modernizacijo hlevov za govejo živino, mehanizirano krmljenje, odpla- kovanje gnoja, — strojno obdelavo površin (traktor s priključki), spravilo krme, — pnevmatično gnojenje zelenih površin, — strojno prevetrovanje (sušenje) sena, — siliranje sveže krme itd. Z intenzivnim gospodarjenjem bi na 1 ha obdelovalnih površin morali pri nas rediti vsaj 2 glavi ((Avstrija dosega 3—4 glave/l ha). Glede turistov, ki obiskujejo našo kmetijo iz leta v leto, ugotavljam, da gostje danes radi delijo svoj letni dopust. Najprvo ga izkoristijo za oddih na morju, drugi del dopusta pa zaključujejo v alpskem območju. Naši gostje so predvsem starejši ljudje in mlajše družine iz večjih mest, kot so Beograd, Zagreb in Ljubljana. V glavnem iščejo zdravo podnebje, zeleno okolje in mir, ki ga pogrešajo v hrupu in naglici, ki sta značilna za večja mesta. Z vpeljavo turizma na kmetije se sočasno tudi spletajo nove vezi med vasjo in mestom, kar je tudi določena kvaliteta za obe strani. Naši domači turisti so stalni gostje in se kraj njihovega izkoriščanja prenaša že dalj časa s staršev na otroke. Turistična sezona traja pri nas od junija do kraja septembra, največje povpra ševanje po turističnih sobah pa je v juliju in avgustu. Struktura gostov se zadnja leta spreminja v korist inozemskih gostov, sedaj je že polovica inozem skih, polovica pa domačih gostov. V preteklem letu je povprečen čas bivanja inozemskih gostov znašal 21, domačih pa 10 dni. 297 Priznati moram, da moje gospodarstvo v izdatni meri podpirajo dohodki iz turizma in lahko v večji meri čuvam svojo »zlato rezervo« gozd oziroma da s turizmom pridobljeni dohodek vlagam v modernizacijo kmetije. Poudariti moram, da so preusmeritev moje kmetije in dosežki na pod ročju turizma spodbudili že marsikaterega kmeta v Podvolovljeku kot v Gornji Savinjski dolini in je zato le pričakovati nadaljnjih pozitivnih, čeprav morda zaenkrat še skromnih korakov za poživitev turizma na našem območju. Prepričan sem, da so s tem že storjeni prvi resni koraki za ohranitev kmeč kega življenja na kmetijah. Za poživitev turizma na vasi želim, da bi mlekarne, kmetijske zadruge, turistične in kreditne institucije v bodoče še bolj tesno kot dosedaj stale ob strani naprednim kmetom pri njihovih trdih, začetnih korakih, tako s tehnič nimi in strokovnimi nasveti, kot tudi s krediti pod ustreznimi pogoji.« Koristi razvitega turizma za domače prebivalstvo in še posebej zimskega, je župan mesta Innsbruck' pestro ovrednotil z naslednjimi besedami: »Poletni turizem nam reže bel kruh, zimski nam ga pa še namaže.« To poglavje je vneseno z namenom, da bi se v graditev turističnega go spodarstva v loški občini vključilo čimveč zainteresiranih in bi tako s skup>- nimi močmi hitreje poravnali odprt dolg do naše čudovite gorske narave in ljudi, ki v njej živi. Gradivo, M bo sledilo, je treba jemati kot skromen pri spevek zlasti tistim gorskim krajem loškega pogorja, Id so borcem v preteklem vojnem času tolikokart nesebično nudili svoje gostoljubje. Splošna ocena škofjeloškega ozemlja za vključitev v turistično gospodarstvo Globalno vrednotenje slovenskega prostora in razpoložljivih smučišč v Sloveniji' je z razmeroma ostro postavljenimi merili med drugim zajelo tudi ozemlje loške občine. V konkurenci z ostalimi visokogorskimi območji Slove nije je te kriterije na loškem ozemlju izpolnjevala le Soriška planina, katero si delimo z radovljiško občino. Ta ima v Sloveniji največ kvalitetnih smučišč. Potrebe in čas so na loškem ozemlju ostre ocenjevalne kriterije nekoliko omilili. Cez noč je zrasla postojanka Stari vrh, ki se je uveljavila v svojem ožjem območju in že prestopa njegove meje. Podobnih območij, kot je Stari vrh in še nekaj kvalitetnejših, je na loškem območju še nekaj, zato kaže vred notenje ponoviti na ocenah kvalitet Starega vrha, ki zagotovo ustreza potre bam lokalnih kot pokrajinskih obiskovalcev. Škofjeloško gorsko območje je vredno ponovno vreči na tehtnico pred vsem zato, ker: — sta dobri dve tretjini loškega ozemlja hriboviti in gorati ter v na sprotju z Alpami, gladki in take oblikovitosti, da sta idealni za izvajanje zimskih športov. Na tem območju je več vrhov med 1000—1600 m; — povprečna, za smučanje ugodna snežna odeja, glede na količino pa davin in kvalitetno (travnato) podlago smučišč, traja od 70 do 120 dni; — podnožja smučišč in njihovi vrhnji deli so povezani s številnimi cest nimi in drugimi zvezami; — vsa loška gorska pokrajina je na gosto posejana s kmetijami, kar še posebno omogoča vzporedni razvoj turizma na kmetijah, zaselkih ter vaseh in izboljšanje življenjske ravni njenih prebivalcev; 298 — loško ozemlje je važno križišče v smeri Gorenjska—Primorska in prek njega vodijo tri cestne zveze: Ziri—Idrija, Sovodenj—Cerkno, Železniki— Podbrdo; — turistično izhodišče iz Ljubljane, Kranja in Loke leži tik pred vrati tega pogorja in zagotavlja zadostno število obiskovalcev, ki si želijo telesne in duševne sprostitve v naravi. Preden pristopimo k popisu najzanimivejših smučišč na loškem ozemlju, poglejmo jKvgoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi se kraj in njegova okolica lahko uspešno vključila v zimski turizem. Odločujoči so predvsem naslednji činitelji: — naravni pogoji za množično in varno smučanje v čim daljšem smučar skem obdobju, p>o možnosti tudi uporaba pogojev poletne sezone; — višina potrebnih investicij, da smučarsko postojanko lahko opremimo v vabljivo ekonomsko celoto. Na p>oslovni uspeh turistične postojanke predvsem vplivajo: bližina večjim naseljenim krajem, dobre prometne zveze, urejena in opremljena smučišča ter cenene gostinske, prometne in druge usluge v sami turistični,postojanki. Predeli loškega ozemlja ' Ce razgrnemo zemljevid loškega ozemlja, ki obsega ozemlje obeh Sor, lahko hitro ugotovimo, da obe glavni dolini in nekaj manjših dolin s sprem ljajočimi slemeni v veliki meri ustrezajo pogojem za razvoj zimskega turizma. Vprašanje je le, kdaj bodo izboljšane prometne zveze vodile tudi v sedaj od ročne kraje, ki so predvideni kot izhodišča do naravnih smučišč. Za boljšo preglednost bom loško ozemlje obravnaval v treh predelih, tako kot sta jih razmejili in zarezali v relief loškega ozemlja obe Sori, in sicer: I. jugozahodni predel, ležeč na južni in zahodni strani Poljanske Sore, II. osrednji predel, tj. loško pogorje med obema Sorama in Porezen, III. severozahodni predel, ki leži severno od Selške in Zadnje Sore. Poglejmo sedaj, kakšna je razporeditev gorskih tisočakov v posameznih predelih loškega ozemlja, ne glede na občinsko mejo ob nekdanji italijansko- jugoslovanski meji, ki teče v glavnem po razvodju obeh Sor. I. Predel V PoDiograjskih Dolomitih, katerih severna pobočja padajo v Poljansko dolino, višinsko mero 1000 m presegata Tošč 1021 m in Pasja ravan 1030 m, v zahodnem delu Poljanske doline pa Ermanovec 1026 m, Sance 1048 m, Pra- protniška Sivka 1066 m in Bevkov vrh 1050 m. Tako vidimo, da ima to ob močje razmeroma nizek horizont smučišč. n. Predel Izraziti predstavnik pogorja z idealno lego in pogoji, ki morajo biti izpol njeni za uspešen razvoj zimskega turizma, sta osrednje škofjeloško in cerkljan sko pogorje, ležeče med Selško in Poljansko dolino, kjer se njuno sleme vleče od Porezna 1622 m do Starega vrha 1217 m v dolžini 15,5 km in na skrajnem 299 vzhodu še do Lubnika 1025 m nad Škof jo Loko. S tega slemena se dvigajo poleg mogočnega Porezna gorski vrhovi in planote: Hum 1423 m, Na Vršeh 1423 m, Cimprovka 1253 m, Bičkarjev vrh 1106 m, Tuškov grič 1003 m, Le- skovška planina 1398 m, Blegoš 1563 m, Koprivnik 1393 m. Mladi vrh 1374 m in Stari vrh 1217 m. Severna pobočja teh gora in njihovih slemen padajo v doline Davče, Farjega potoka in Zadnje Smoleve, proti vzhodu pa v dolini Zadnje Sore in Luše. Na obsežnih pašnikih in senožetih teh gora so na več krajih pogoji za razvoj zimskega turizma. III. Predel Obširna najkvalitetnejša smučišča leže v podaljšku Julijskih Alp in bo hinjskih gora na Soriški planini in na Ratitovcu. Vrhovi Dravh 1547 m, Lajnar 1549 m, Slatnik 1596 m in Možic 1602 m z juga in zahoda amfiteatralno okle pajo čudovito Soriško planino, na katero se stekajo smučišča idealnih naklo nov z omenjenih gora v snežno ugodni smeri — proti severu in vzhodu. Gor- Lega smučišč 300 Marijan Masterl sko sleme Ratitovca, z golimi vrhovi Kremant 1658 m, Altemaver 1678 m in Gladki vrh 1667 m, teče v dolžini 4—5 km od zahoda proti vzhodu. Lahko smučljiva pobočja pa se spuščajo proti severu na planino Pečana 1465 m. Ce bežno preletimo najvišje gore, ki imajo tudi običajno največ snega, bomo ugotovili, da smo v Loki začeli graditi svojo prvo zimsko-turistično po stojanko nekje v srednjem pasu loškega pogorja. Nedotaknjen in neproučen pa ostaja ostali sredogorski in visokogorski svet. Popis smučišč ii Pri popisu smučišč v padavinskem območju obeh Sor, ki nima namena ocenjevati kvalitete enega ali drugega smučišča, so zajeta predvsem smučišča: — ki ležijo na severnih, severovzhodnih in severozahodnih pobočjih, — ki imajo primemo obsežnost, večje višinske razlike in ležijo v primer nem višinskem pasu, v neposredni bližini cestnih zvez in krajev, ki se lahko vključijo v turizem. Glede na te pogoje sem lokacije smučišč iskal predvsem na pobočjih tistih dolin, ki jih vzporedno spremlja dovolj visoko gorsko sleme v smeri vzhod— zahod. Taka lega pokrajine je smučarsko zelo cenjena, saj pri njej gorska PREGLEDNA lABELA GLAVNIH PODATKOV SMUČARSKIH OBMOČIJ NA LOSKEM OZEMLJU, KI NAJ BI JIH ZAJELO OCENJEVANJE PRIRODNIH IN DRUGIH POGOJEV 1 1 - = =; = N 2 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. II. 12. 13. H. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. SMUČARSKO OBMOČJE OD - DO 3 Sv.Ožbolr-Bodoljtka s^apo ToK - Hrmtnica Polja ravan - Na Logu Ooit - Hotovljičica Sivko - Brebovnico Javofč - Brebovnica Goropeke - Ročeva Mrzli vrh- Jari\a dolina Bavkov vrh - Padosojnica Ennonovac - Zoklovža Sonce - Podpičje Udeček - Spodnja Luio Stori vrti - Zgornjo Luia Sleme - Podzovrnik Koprivnik - Zodnjo Smolevo Blegoi - Potok Črni vrh - Dovča Hum - Dovča Porezen - Zodnjo Sora Slotnik - Lajnor - Sor.pl. Spodnjo Sorico Glodki vrh - Doinjico KoMnoti vrh - pl. Motle Vrh * 860 1021 1030 715 920 900 761 986 1050 1026 1048 900 1217 872 1393 1563 1291 1423 1628 1596 820 1667 1643 S "o > 5 440 460 400 550 470 420 520 510 600 680 640 450 450 430 590 528 797 970 740 1270 740 520 1150 « U Č 1 Š il C — 5? 6 420 561 630 165 450 480 241 476 450 346 408 450 6tf 442 B03 1035 494 453 888 326 80 1147 493 Lega 7 I In IV s in IZ s IV Z IV 1 in IV IV 1 in IV 1 1 in IZ 1 i in IV 1 in IV 1 1 in IZ 1 IV in 1 1 in IV 1 in IV 1 in IV 1 in IV ' Č A Podloga e poinik - gozd painik - gozd tenoiaM niive-travnlk painik - gozd painik - gozd poinik - gozd senoieti ierKJŽeti t«nož*t< senožeti painik i-gozd painik i painik i painik - gozd pašnik- gozd painik- gozd painiki- gozd poiniki-gozd painiki painiki painik i-gozd painik !-gozd D O S Dolinska cestna zveza do vznoijo smučišč Kraj 9 Bodoljtka gropo Hrastnica Na Logu Hotovlja &rebovnica Brebovnica Ročeva Jarčja dolina Podosojnico Zoklavžo Podpleičico Spodnja Luio Zgornja Luša Podzovrnik Zadnjo Smolevo Tojnetova žoga Sotočje Dovče Pod Kotli Zadnjo Sora Podroit Podroit Čeinjica Rudno a ž > 10 420 460 400 390 470 420 520 510 600 680 640 450 588 430 590 528 797 970 740 565 565 440 520 •sj •o J -a • O^ \\ 7 7 10 16 24 21,5 32 30 30 27 29 10 13 15 23.5 25 33 25 34.5 27 27 15 18 TOP Goriko ceitno zvezo do vrhnje lege imučiič Kroj 12 Sv.Ciboll Kmetija Vodnik Na Vrotcih Vinharje - Brdor No Rovtu Ziroviki vrh-Javore Goropeke Mrzli vrh Vodičor Bevk /Slote/ Preikor Sonce - Vrtiovec Blegoika ceito Luio - Zoprevol Sleme Mortinj vrh - Birt Ka( - Murove Črni vrh Dovika ceito Podhočor Sorlika planina Spodnja Sorica Doinjica planino Moite II Z > 13 840 650 977 640 860 900 700 930 960 965 1006 875 820 805 990 1317 1288 970 1092 1270 820 490 1152 ^1 "P -* •p . 14 16 8.5 25 20 9.5 2« 33.3 35 37 32 40 14 23,5 16,5 20.3 35 54 35 38 38 31 17 27 301 pobočja zanesljivo padajo v dolino v smeri sever, kjer so snežne razmere za nesljivejše, trajnejše in je sneg mnogo bolj enakomeren in kvaliteten kot pri drugih legah. Visoko gorsko sleme in nizko ležeče doline pa dajejo pogoje za izpeljavo daljših smučarskih prog. Zaradi varnosti pri množičnem smu čanju so posebno zanimiva taka pobočja, ki imajo nagib v mejah od 10 do 30 */o. V popisu so zajete tudi lokacije, ki so danes delno poraščene z gozdom, kar pa pri današnji tehniki dela ne predstavlja velikih stroškov za spremi njanje dela gozdnih površin v smučarske proge s širino 50—80 m. Večina na vedenih višin je odmerjena z višinomerom, cestne dolžine pa z avtomobilskim števcem in z začetnim mestom pri bencinski črpalki v Škofji Loki (križišče cest v Poljansko in Selško dolino), zato so mogoča določena odstopanja z de janskim stanem. Po inventurnem popisu nam loško ozemlje ponuja v proučitev naslednje število smučarskih območij: p Število še Skupno število Predel loškega ozemlja „rPBiPrianih nhmr^ii nepregledanih smučarskih pregieaanm ODmocij območij območij I. predel U 2 13 II. predel 8 3 1 III. predel 4 2 6 Celotno ozemlje 23 7 30 I. PREDEL 1. Sv. Ožbolt 860m — Bodol jska grapa 440 m Najbližja snežna zanesljiva smučišča v neposredna okolici Loke leže na severnem in severovzhodnem pobočju Sv. Ožbolta, ki je od Loke oddaljen 6 km zračne črte. Gola severna pobočja segajo z vrha do okoli 600 m višine. Za dosego smučarske proge do Babnika v Bodoljski grapi bi bilo treba delno krčiti gozd. Smučarsko območje Sv. Ožbolta je zanimivo zaradi same bližine Loke in zato, ker do vznožja Sv. Ožbolta zelo položno vodi Bodoljska grapa, ki omogoča z razmeroma kratko žičnico premostiti 420 potrebne višine razlike. Nadalje bi bilo, v primeru odpiranja smučišč pod Pasjo ravnjo, omogočeno s kombinacijo turnega smučanja smučarjem prehajanje z enih na druga smu čišča, od Sv. Ožbolta do Pasje ravni ali obratno. Cestna zveza: dolinska: Škof j a Loka—Podpulferca 3 km gorska: Podpulferca—Bodoljska grapa—Sv. Ožbolt 6 km 2. Tošč 1021 m —Hrastnica 460 m Večja smučišča s severno lego, oddaljena 7 km od Loke, so na Vodnikovi planini, ležeči na pobočju Kuclja 850 m, ki je končni severozahodni vrh 900 m dolgega slemena, ki pada s Tošča. Smučarska proga bi imela svoje startno me sto v centralnem Toščevem slemenu v višini 910 m, preden se ta razcepi v se verovzhodni krak Kuclja in severozahodni krak ali v vrh Robidnika 858 m in bi tekla v smeri sever skozi smučarsko idealno dolinico Doline (dol med Kuc- Ijem in Robidnikom), mimo kmetije Na Ravni 800 m (pri Česnu ali Zelenem Andreju). Pod kmetijo Na Ravni bi proga zaobrnila proti vzhodu in bi pod vrhom Kuclja prečno prišla na Vodnikovo planino, od koder bi dalje tekla 302 proti severu, mimo kmetije Vodnik 650 m^ v Hrastnico, ali v Logarjevo grajK) 460 m. Kolikor bi nameravali izkoristiti celotni naravni padec z vrha Tošča, 1021 m, bi debio morali po slemenu krčiti gozd do startnega mesta glavne proge (910 m). Ta del slemenske proge bi imel lahko obeležje turnega smuka s čudo vitimi panoramskimi razgledi. Z višine okoli 800 m padajo v severozahodno smer senožeti v Fojsko grapo do višine okoli 550 m. Prenočitvene in gostinske zmogljivosti so v Škof ji Ijoki. Cestna zveza: dolinska: Skofja Loka—Hrastnica—Logar (kmetija) 7,5 km gorska: Logar—kmetija Vodnik 1,5 km Logar—kmetija Selanc 3,8 km 3. Pasja Ravan 1030 m^ — N a Logu 400 m Ta najvišji vrh Polhograjskih Dolomitov je gotovo kraj, ki ga kaže jemati v razvid pri podrobnejši obravnavi v poštev prihajajočih lokacij za razvoj zimskega turizma. Smučišča padajo s pobočij Pasje ravni v smeri sever čez Bukov in Kovski ter Valterski vrh k vasi Na Logu v Poljanski dolini. Ta stara in znana smučišča so lokacijsko priročna, saj leže med Škofjo Loko in Polja nami. Sam vrh Pasje ravni, 1030 m, je danes delno že porasel. Naravni stcurt Oblikovltost smučišč Pasja ravan — Na Logu, levo zgoraj kmetija Skobel pod Pasjo ravnijo, v sredini Bukov vrli 632'm, desno spodaj kmetiji v Dolinah Ing. arh. Tone Mlakar 303 je z Vratic 977 m, visokega prevala na zahodni strani Pasje ravni, ali s Kuzov- čevega griča 856 m, sedla na vzhodni strani Pasje ravni. Smuka s teh dveh sedel poteka mimo kmetij Skobla in Ruparja v Bukovem vrhu in Kožuha, Kovšaka in Cetrtnika v Kovskem vrhu, ter se končuje v senožetih med Kmišnikom in gostilno pri Premetovcu ob Poljanski Sori. Hrbtišča Bukovega vrha, Kovskega in Valterskega vrha pa ponujajo še več drugih smučarskih prog, približno enakih višinskih razlik, kot je navedena za progo od Pasje ravni do naselja Na Logu. Cestna zveza: dolinske: Škof j a Loka—Poljane—Hotavlje 16 km Skofja Loka—Ljubljana—Polhovgradec 38 km gorske: Hotovlja—Vinharje—Kremenik—^Na Vratcih 9 km Polhovgradec—Črni vrh (12 km)—Na Vratcih 16 km 4. Vinharje (Gače) 715 m — HotoveljSčica 550 m Ob nekoliko ozki cesti Poljane—Vinharje—Cmi vrh—Polhovgradec ležijo 5 km od Poljan obširna naravna smučišča na pobočju Gač 715 m in Pešarjeve- ga griča 685 m, ki so proti severovzhodu nagnjena v zahodni pritok Hotovelj- ščice in so smučljiva do višine 550 m. Tereni imajo zelo primerne naklone za množično smučanje. V neposredni bližini smučišč je kmetija Brdar 640 m, ki ima gostišče s tujskimi sobami in vlečnico. Na teh smučiščih poteka že več let »šola na snegu« in so tu sindikalna smučarska tekmovanja. Prav tako se tudi ostali kmetje pripravljajo na vključitev v turizem. Cestna zveza: dolinska: Skofja Loka—Poljane—Hotovlja 16 km gorska: Hotovlja—Vinharje 4 km 5. Sivka* 920 m — Brebovnica 470 m, Logarjeva grapa 620 m in smučišča v bližnji okolici Lučin Na območju Lučin so za smučanje zanimiva pobočja gorskih vrhov: Sivka 920 m, Zlati vrh 830 m nad Bozovicami, Volake 739 m nad Prelesjem, Špik 850 m in Seljevška planina 840 m nad Lučinami. V oddaljenosti 4,5 km od Lučin, v smeri sever, so manjša naravna smu čišča na kopasti Sivki 920 m, ki se dviguje severno nad kmetijo Bozovice ali južno od kmetije »Na Frtici«. Z vrha Sivke, ki ima večinoma golo pobočje, je mogoče prismučati po zahodni strani na sedlo pri kmetiji Bozovice 810 m, od tu pa proti severu Pod Konja ali v Brloge do višine 620 m. Prav tako s Sivke padajo smučišča proti severovzhodu do višine 620 m v Logarjevo grapo (izvir Velike Božne). V neposredni bližini Bozovic leži na jugu Zlati vrh 820 m, s katerega je lahko smučati proti severu v Brloge in proti jugozahodu do kmetije Kovkar 700 m v Zadobju in od tu dalje proti jugozahodu čez Prelesje, mimo kmetije Grogovca 650 m, do Studencev 580 m pod Prelesjem (ob cesti Gorenja vas—Lučine). Tako je mogoče s Sivke ali Zlatega vrha izpeljati smu čarsko progo z višinsko razliko okoli 340—250 m. V Prelesju (pri Grogovcu) je isto smučarsko progo mogoče usmeriti proti severozahodu, s ciljem pri Žagi 470 m, ob cesti Gorenja vas—Lučine, z višinsko razliko 450 m. Na tej progi bi bil potreben izsek gozda za progo v pasu od 590 do 510 m nadmorske višine. Najbližjo smučarsko progo s severozahodnimi smučišči in ciljem pri Žagi 470 m, je mogoče izpeljati z Volake 739 m ležeče vzhodno, tik nad Prelesjem ali pa proti jugozahodu na Mestnjak 629 m (cestni odcep za Prelesje, Gorenje 304 vas in Lučine). Tik nad Lučinami se spuščajo smučišča po severni strani Špika 850 m in Seljevške planine 840 m do kmetije Seljevc 700 m in dosegajo višin sko razliko 140 m. Vsa navedena smučišča so predvsem na roko domačinom iz Lučin in jih kaže podrobno preštudirati za primer, da bi se Lučine v pri hodnosti razvijale v smeri zimsko-športne postojanke in gorsko-klimatskega zdravilišča. Cestne zveze: dolinske: Škof j a Loka—Poljane—Hotovlja 16 km Skofja Loka—Gorenja vas—Lučine gorske: Hotovlja—Vinharje—Na Kalu—Na Frtici 9 km Lučine—Prelesje—Zadobje—Bozovice 3 km Bozovice—Na Frtici 1 km 6. Zirovski vrh, Javorč 900 m — Brebovnica 420 m V obsežnem Žirovskem vrhu, katerega pobočja padajo v Poljansko dolino, Račevo in Brebovnico, doseže najvišji vrh Javorč 900 m. Z določenimi preseki v dolino Brebovnice za medsebojno povezavo golih površin bi v neposredni bližini Gorenje vasi lahko odprli smučišča in smučarsko progo z višinsko raz liko okoli 480 m. Na vrhu Javorča je lovska koča. Okoliške kmetije niso še pripravljene na turistične usluge. Cestne zveze: dolinska: Skofja Loka—Gorenja vas 19 km gorska: Gorenja vas—kmetija Javorč 9 km (široka cesta z lahkimi vzponi) 7. Goropeke 761 m — Race v a 520 m Pomolasta planota Goropeke, ležeča tik nad Zirmi, ima zelo priročna smu čišča, ki so oddaljena od Zirov le 2,3 km. Obstoječa severna smučišča so lažjih nagibov in so v pasu od 700—600 m. Goropeke so zelo lepa razgledna točka, kvaliteto in obseg samih smučišč pa bi se dalo povečati s posekom proge do kote 761 m in s tem povečati vi šinsko razliko v zgornjem delu smučišč. Prav tako se ponuja naravna možnost, da obstoječa goropeška smučišča podaljšamo v dolino Račeve do višine 520 m. Na tak način bi smučišča razpolagala z 241 m višinske razlike. Kolikor bi smučišča opremili s stalnimi žičnicami in bi vstopno postajo žičnice do Goro- pek postavili v Račevo, kjer je cesta vedno prevozna, bi Ziri s svojimi obsto ječimi skakalnicami, progami za smučarske teke in predvideno progo za sla lom z Goropek lahko postale priročna smučarska postojanka. Na goropeških smučiščih vsako zimo obratuje prenosna vlečnica in se prirejajo tu smučarska tekmovcinja. Cestna zveza: ,, m»m»- dolinska: Skofja Loka—Ziri 31 km gorska: Ziri—Goropeke 2,3 km (za sedaj je pozimi slabo prevozna) 8. Mrzli v r h 968 m,*" Sivke 1006 do 946 m — J a v o r j e v d o 1 730 m, Hobovše 517 m, Jarčja dolina 510 m in Zirovska ko tlina 490 m Najvišja obširna smučišča, z zanesljivimi snežnimi razmerami, lepo oson- čena ter z izredno lepimi razgledi so v bližini Zirov, na visoki planoti naselij Mrzlega vrha in v vrhnjem delu Javorjevega dola, jarčje doline in Tešarjeve 20 Loški razgledi 305 doline. Na tem območju so najvišji vrhovi, ki se od zahoda proti vzhodu zvrste kot: Tešarjeva" ali PraprotniSka,*' ki je najvišji vrh na tem ozemlju 1006 m, Vodiška, na kateri je nekdaj stala italijanska stražarnica, ime pa ima fK) kme tiji Vodičar (Kosmač), ki leži najvišje v Mrzlem vrhu. Nadalje proti vzhodu sledita Belinova in Loncmanova Sivka ter na jugu Še Trepalova ali Ledinska Sivka 969 m. Sivke dosegajo vrhove med 950 in 1006 m višine. Na severozahodu, od kmetije Vodičar, je stožčasti Mrzli vrh 986 m, po katerem se imenuje tudi zaselek, ki ima glede na smučišča pod njim zelo p>o- udarjeno lego. Na njem je stala nekoč jugoslovanska obmejna stražarnica. Najnižja mesta, v katera padajo osojna smučišča z naštetih vrhov, so: Ja vorjev dol, Hobovše, Jarčja dolina in Zirovska kotlina — Ledinica. Številni vrhovi in doline, ki so se vrezale v vznožje teh vrhov, ponujajo različne teh nične možnosti za dostop, opremo smučišč kot izpeljavo smučarskih prog raz ličnih dolžin in zahtevnosti. Kot vrhnje točke na Mrzlem vrhu, ki jih je mogoče vključiti kot izhodiščna smučarska mesta, so: kota 949 m zahodno od kmetije Tesar, Mrzli vrh 968 m, Vodičarjeva Sivka, Belinova Sivka, Loncmanova Sivka 986 m ter Tešarjeva Sivka 1006 m. Smučarske proge: vzhodne: — z Loncmanove Sivke 986 m čez Mauserjeve senožeti v Jarčjo dolino 510 m ali v smeri Ledinice 490 m; Mrzli vrh. Levo Loncmanova, desno Vodičarjeva Sdvka in smučišča, loi padajo proti severu Ing. arh. Tone Mlalcar 306 — z Loncmanove Sivke 968 m čez Jareške senožeti v Jarčjo dolino 510 m; zahodna: — od kmetije Vodičar 940 m po dolu mimo Tesarja do višine 850 m; severne: — s Tešarjeve Sivke 1006 m v Tesarjev dol 850 m; — z Mrzlega vrha 968 m do Bartela 810 m, do Dolčena 740 m; — s kote 949 m severozEihodno od kmetije Tesar v Javorjev dol ik Podganu 730 m; — z Mrzlega vrha 968 m, mimo kmetije pri Možinetu, čez Koprivnik na Hobovše 517 m. (Progo bi morali krčiti skozi gozd od Možineta ali od Bartela navzdol.) Pomolasta gorska planota, ki jo tvorijo Vodiška, Belinova in Loncmanova Sivka, ki je jx)rinjena na rab Žirovske kotline vključno z vrhovoma Mrzli vrh in Tešarjeva Sivka, ima široke panoramske razglede proti vzhodu, severu in zahodu. S svojo obljudenostjo in cestnimi povezavami so Mrzli dol (kot nase lje), Javorjev dol in Jarčja dolina območja, ki jim v bodoče kaže posvetiti posebno pozornost. Turističnih kapacitet, razen v Ledinah, na tem območju žal še ni. Cestne zveze: , • dolinske: Skofja Loka—Sovodenj . v,> 28 km Škof j a Loka—Ziri '"' , ! 31 km Ziri—Razpotje • , 6 km gorske: Sovodenj—Javorjev dol—Vodičar 7 km Razpotje—Ledine—Vodičar 5 km 9. Bevkov vrh 1050 m — Podosojnica 600 m Najbolj zahodno ležeči gorski svet v padavinskem območju Poljanske Sore in Idrijce je vklenjen med naslednje cestne zveze: Sovodenj—Cerkno—Zelin— Otalež—Lanišče—Javorjev dol—Sovodenj. Dominantni gori v tem območju sta Bevkov vrh 1050 m in njegov dvojček, Mali KaP^ loiOm. Obe gori imata izredno lep razgled. V podnožje Bevkovega vrha sta na njegovi vzhodni in se verni strani, v višini okoli 600 m, zarezani dolinici Javorjev dol in Podosojni ca. Bevkov vrh steguje svoje pomolastno vznožje najdalj na severovzhodni strani, prav do Sovodnja. Senožeti, ki so pozimi idealna smučišča, ležeče na osojnih straneh Bevkovega vrha, dosegajo zagotovo obseg tovrstnih površin na Starem vrhu. Na Bevkovem vrhu so med drugimi predvsem naslednja smučišča: — Smučarsko najzanimivejša so smučišča ali smučarska proga, ki teče z Bevkovega vrha v različnih nagibih po odprtih senožetih in z lepim razgledom po hrbtišču Loga, Osojnic, Cez Kladje v dolino Podosojnice 600 m (do Podosoj- ničarja). Smučarska proga bi imela 450 m višinske razlike in dolžino okoli 3 km. — Druga, nekoliko krajša, vendar izredno lepa in gladka smučišča, teko z Malega Kala ali sedla med Malim Kalom in Bevkovim vrhom, proti severu, v vrh Podosojnice, do višine 800 m pod kmetijo Veharše. Ta smučišča imajo svoj prvi naravni iztek nekoliko višje nad kmetijo Na Ravni 880 m, kjer se smučišča končujejo v obsežni, položni terasi — »snežnem stadionu«. — Blaga smučišča za začetnike, družinsko smučanje ter za smučarsko šolo, se ponujajo na Rupah, v horizontu od 800—730 m. »• 307 severna smučišCa na Vodiški Sivki - Mrzli vrh s pogledom na Julijske Alpe in Idrjlsko ter Cerkljansko hribovje ing. arh. Tone Mlakar 308 — Večje površine smučišč so pod Bevkovim vrhom še od Ruparja do Ka- ludrovša v podnožju Osojnic. — Blaga smučišča, ki jih sicer ni mogoče prištevati k Bevkovemu vrhu, ker jih ločuje potok Podosojnica, leže med kmetijo Pagon in Novo Oselico v višinskem pasu od 850—750 m. Obrnjena so bolj proti jugovzhodu, zato bi kazalo predvsem ugotoviti čas trajanja snežne odeje. Oblikovitost in nagibi pa so kot nalašč primerni za množično smučanje. Mimo Veharša in Pagona je namje mogoče prismučati z Bevkovega vrha. — Poleg zgoraj že navedenih smučarskih območij na Bevkovem vrhu kaže preštudirati še terenske možnosti za izp>eljavo smučarskih prog s Trševja 911 m, 957 m nad Pustotnikarjem, v smeri glavne ceste Sovodenj—Cerkno, ki se spuščajo do višine 660 m. — Smučarsko zanimivi tereni so v tem bližnjem območju tik nad Sovod- njem nad Hobovščico in Javorščico. Višinska razlika teh smučišč s severno in severozahodno smerjo so 900—600 m. Smučišča so v okolici kmetij Sivkar, Mrkovšer, Rovtar in Lazar. Najvišji vrh je Marušnik 903 m. V spodnjem delu Javorjevega dola so krajša, vendar lahko dostopna in zelo lepa smučišča na Jaškovem griču južno in jugovzhodno od kmetije Lani- ščar v višinskem pasu 850 do 750 m. Bevkov vrh bi bil najlažje dostopen iz doline Podosojnice, oddaljene od Sovodnja ali glavne ceste 1 km. Ta lokacija izpolnjuje vse osnovne zahteve dobrega dostopa na smučišča ali sestopa s smučišč. Turističnih kapacitet sedaj še ni na tem območju. Cestne zveze: dolinske: Škofja Loka—Sovodenj 29 km Škof j a Loka—Na Kladju 36 km gorske: Sovodenj—kmetija Lisjak" km Sovodenj—Nova Oselica—Veharše—• kmetija Bevk''' 8 km Na Kladju—Veharše—Bevk 5 km 'f Sovodenj—Laniščar—Gorenje Jazne— '- Hmelnice—Slabe 13 km ''>' Otalež—Hmelnice—Bevk 20 km 10. Ermanovec 1026 m — Zaklauža'^ 680 m Med Sovodenjščico in Kopačnico se v smeri vzhod (Ermanovec) — zahod (Sance 1048 m) vleče v višini 970 m 2,5 km dolgo kopasto gorsko sleme. Dolgi hrbet je gotovo zanimiva prirodna posebnost, saj se končuje z dvema tisoča koma. Na sredini slemena je še tretji, z gozdom porasli vrh 1001 m, na kate rem je stala nekdanja jugoslovanska obmejna stražarnica. Severno ležeči široki in odprti smučarski tereni padajo z Ermanovca proti dolini Kopacnice mimo kmetij Na Pstoti, Razpotja, Jernejčka, Bizjaka vse do vstopa v Zaklavžo 680 m, od kjer po poti ni več daleč do kmeta Topličarja 461 m v Kopačnici. Pri Topličarju so bile nekoč toplice z naravno toplo vodo 22,4° C in močjo 1 liter na sekundo. Kolikor bi uspeli zajeti celotni izvir in ločiti toplo vodo od na vadne, bi morda pridobili še toplejšo vodo in večjo količino in bi se smučanje dalo kombinirati s kopanjem v kopališču pri Topličarju (prim. Badgastein, Be ljak, Badkleinkirchheim). Na severnem in južnem pobočju Ermanovca je več 309 kmetij, katere bi lahko vključili v turizem. Najvišje ležeča kmetija na osojni strani pod Ermanovcem je Preskar.'*Ermanovec bo s svojo lego pogorja vzhod —zahod, višino, obsežnostjo in dominantnim položajem nudU turistu hkrati kvalitetne poletne sezone na južni strami ležečih kmetijah Pod Klopjo v Pod- jelovem brdu, zimske pa na osojni strani. Kmetje na Ermanovcu se še niso vključili v turizem, kot kaže, se bo prva od njih za to odločila kmetija pri Jer- nejčku. Ermanovec pa nam za ureditev smučišč iponuja svoja vzhodna pobočja, ki se v ugodnih nagibih spuščajo proti Trebiji, kjer oibratuje hotel pod Planino. Naravni pogoji so tu zelo ugodni za razvoj zimske kot poletne turistične po nudbe. Od nekdanje obmejne stražamice 1001 m je mogoče prLsmučati po sever nih pobočjih v Komajsovo grapo" do višine okoli 700 m. Vzdolž celotaiega sle mena pa so smučišča v pasu do 880 m oz. 900 m z lepimi razgledi na loško in Cerkljansko in Idrijsko pogorje. Cestne zveze: dolinske: Skofja Loka—Hotavlje 21 km Škof ja Loka—Trebija 4 km Skofja Loka—Sovodenj—Na Kladju 35 km Hotavlje—Kopačnica—Topličar 4 km gorske: Trebija—Stara Oselica—Sleme 801 m— Sleme—^Preskar—Skrbinovo znamenje— vrh slemena 965 m 8 km Na Kladju—kmetija Vrhovec—Skrbinovo znamenje 5 km Topličar—-Zaklauža (Topliška grapa) 1,5 km 11. Sance»8 1048 m —Podpleče 640 m Sance imajo obsežna položna smučišča na severni strani z višinsko razliko 100 m in nekoliko bolj strma od 900 do 800 m. S Šanc bo mogoče izpeljati lepo smučarsko progo v Podpleščico (Podpleče) do pod kmeta Kumra 640 m ob glavni cesti Hotavlje—Vrh ulice 814 m—Cerkno. Proga bi tekla 500 m po zahodnem grebenu Sanc do sedla v višini 910 m, kjer bi se obrnila proti severu v Podpleče. V spodnjem delu bi bilo potrebno za progo krčiti gozd. Lepa smu čišča se spuščajo s slemena, ki teče z Vrha uUce v smeri Kladja na koto 920 m in se spuščajo v dolino Podpleščice 660 m proti vzhodu in proti severu. Ta smučišča so zanimiva, ker leže ob cesti Hotavlje—Vrh ulice in ob cesti Vrh ulice—Na Kladju in so tako lahko dostopna. Sance leže v padavinskem ob močju Poljanščice, vendar v celoti na območju občine Idrija. Cestne zveze: dolinske: Skofja Loka—Hotavlje—Kopačnica— Vrh ulice 814 m—Na Kladju 33 km Skofja Loka—Trebija 24 km Skofja Loka—Trebija—Sovodenj— Na Kladju 35 km gorske: Na Kladju 787 m—kmetija Vrhovec 1006 m 3 km Trebija—Stara Oselica—Preskar—Vrhovec 10 km 310 II. PREDEL Medtem ko v I. predelu dosega povprečna višina smučišč horizont 760 m do 1050 m in dno smučišč 400—740 m, dosegajo v II. predelu vrhovi smučišč 1205—1622 m, dno pa od 450—1000 m. Drugi predel ima znatno višji horizont in omogoča izpeljave smučarskih prog s 1000 m višinske razlike. 12. Ude ček 900 m —Ra n tov še 685 m , Luša 450 m -"^ Izredno zanimiva lokacija v oddaljenosti 10 km od Škofje Loke s severno lego, kjer se ponujajo pobočja gorskega slemena, ki spremljajo blegoško cesto od Zalubnikarja, Vrh Pleš 941 m, Udeček 900 m in 886 m ter so nagnjena v dolino Luše 420 m in Pustote 470 m. Cesta po dolini Luše je široka, ima zelo blage vzpone ter je prevozna vse leto. Sedanja pobočja so v zgornjem in spod njem delu poraščena, v pasu od 600—700 m pa so pašniki in obdelovalne po vršine gorskih zaselkov, Krivo brdo in Rantovše. Na tem območju bi se v pri hodnosti lahko razvila satelitska smučarska postojanka Starega vrha s tem, da bi dvižne smuške naprave potekale iz doline Luše ali iz Udečkarice. Smučarske proge ali smučišča bi tekla: — z Udečka 900 m, ležečega nad blegoško cesto, čez Rantovše 685 m v Spodnjo Lušo 420 m, — z nekoliko nižjega vrha Udečka 886 m, čez Krivo brdo v dolino Pu stote 480 m. Prenočitvene in druge turistične zmogljivosti so lahko zaradi bližine ve zane na Skofjo Loko. Turizem na kmetijah je v tem delu v razvoju. Cestna zveza: dolinska: Skofja Loka—Praprotno—^Luša 10 km gorska: Skofja Loka—Breznica—Suša—^Dolinšek— Na Vrhovcih 14 km 13. Stari v r h >» 1217 m — Zgornja Luša 450 m Stari vrh lahko štejemo med prva z žičnicami opremljena gorska smuči šča na loškem ozemlju. V območju Ljubljane, Loke, Tržiča in Kranja ima Stari vrh smučarsko progo z najvišjo višinsko razliko 617 m in opremljeno z žičnico (Velika Planina 200 m, Krvavec 346 m in Zelenica 558 m). Oprema smučišč je svojevrstna. Dvosedežnica, ki vozi iz Cmovske grape (Streluša 588 m) do Lo ške koče 1032 m, je po zmogljivosti in moči pogonskih motorjev največja na prava te vrste v Jugoslaviji. Vlečnica, ki vozi z višine 875 m na sam vrh, pa ima pri nas doslej najbolj strm vzpon in je najhitrejša. Začetek smučanja na loškem ozemlju lahko istovetimo s prvim prihodom dr. Jaka Prešerna v Skofjo Loko leta 1922. Smučanje na Starem vrhu ima že 43-letno tradicijo. Prvi obiskovalec Starega vrha na smučeh je bil leta 1929 dr. Jaka Prešeren, ki je bil ta čas predstojnik loškega sodišča. Od tedaj dalje smuča tod že tretja generacija loških smučarjev. Stari vrh je bil za množično smučanje odprt v decembru leta 1970, ko je bila rekonstruirana cesta skozi dolino Luše in zgrajena cesta v Crnovsko grapo do Streluša. Od tod je bila zgrajena dvosedežnica do Loške koče v dolžini 1462 m, z višinsko razliko 446 m in zmogljivostjo 900 oseb na uro. Vlečnica na Stari vrh z dolžino 834 m pa premaguje 322 m višinske razlike in ima zmogljivost 1000 oseb na uro. Vsa smučišča merijo okoli 90 ha, na njih obstoječe žičnice napajajo le 40 ha in lah ko sprejmejo 1500—2000 smučarjev. Smučišča na Starem vrhu so vabljiva in 311 priročna za smučarje iz Ljubljane, Kranja, Škofje Loke in Železnikov in lahko dosegljiva, tudi v popoldanskem in v večernem času (osvetljena proga). Druga posebnost, ki je zelo odločujoča za dober obisk, je, da imajo smučišča izredno lep razgled in svoj iztek na koncu dostopne ceste ob parkirišču pri spodnji postaji glavne dostavne žičnice. Vsa smučišča so travnata in leže na severni ali severozahodni strani Starega vrha, kar povečuje trajnost in kvaliteto snežne odeje. Zelo značilna je tudi velika izbira smučišč, od najlažjih do zelo težkih, v dolžinah od 300 m do skoraj 5 km (Stari vrh—Luša). Zal pa vsa še niso opremljena. Stari vrh gotovo sodi med zimske postojanke, ki med prvimi odpirajo zim sko smučarsko sezono in imajo nrmožičen obisk v glavni zimski sezoni. Dvosedažnica Luša — Stari vrh, spodaj naselje Zaprcval, zgoraj v ozadju Grintavei Peter Pokorn 312 Posebna prednost za postopni razvoj nastanitvenega turizma na kmetijah pod Starim vrhom je, da je njegovo pobočje v višini 655 do 914 m opasano s sedmimi vasmi, s 84 hišami, 371 prebivalci, ki smučeirjem lahko nudijo oskr bo. Spodbudna je ugotovitev, da je ob pomoči turističnih kreditov Ljubljanske banke v lanskem letu že 8 kmetij usposobilo 72 ležišč, ki se s polnimi penzioni in prevozi na žičnicah vključujejo v enotno lokalno turistično gospodarstvo. To gorskim kmetijam pomeni dodaten vir dohodkov, ki so tukaj skromni, kot je skopa zemlja na osojnih straneh, ki se zgodaj spremeni v smučišča in spo mladi pozno zopet postane obdelovalna. Smučišča na Starem vrhu so si pridobila sloves dobrih smučišč po vsej domovini ter so bila že večkrat prizorišče republiških in medrepubliških pr venstvenih tekmovanj. Prihodnje leto bo Stari vrh prizorišče mednarodnega pionirskega tekmovanja za pokal 1000-letnice Škofje Loke, ki se ga bodo udeležili po predvidevanjih tekmovalci 18 evropskih držav, saj smučarski tere ni, proge in druge okolnosti ustrezajo pogojem za tovrstno tekmovanje. Zal pa je k vsemu dobremu treba tudi pripisati, da je Stari vrh za sedaj ostal okrnjen, kar lahko vsakdo ugotovi po nedokončanih cestnih delih ter po skromnem izboru opremljenih smučišč glede na njih težavnost. Na Starem vrhu pridejo sedaj na svoj račun predvsem srednje dobri in dobri športni smučarji. Stari vrh mora zato čimprej dobiti obljubljeno turno smuško progo z vrha prek Greblice do Sv. Valentina in Zgornje Luše, nadalje vlečnice na položnih terenih Greblice, v Zaprevalu za smučarje začetnike. Predvsem pa je treba modernizirati cestni dostop Luša—Cmovska grapa. Smučarji, ki se na smučišča vozijo z osebnimi vozili, se danes izogibajo jamastih, blatnih in praš nih cest, ker je vožnja po takih cestah počasna in neudobna, ker se na njih vozila hitreje obrabijo in ker jih je treba po opravljeni vožnji vedno čistiti, kar pa danes ni več poceni. Vse to znatno znižuje vrednost in obisk čudo vitih naravnih smučišč Starega vrha. Ce bomo z zgoraj potrebnimi investicijami odlašali v nedogled, bo zimsko- športna postojanka Stari vrh začela doživljati podobno usodo kot številne dru ge, ki so bile začete ter so ostale nedokončane in zaradi tega ne nudijo mož nosti obsežnega in umnega izkoriščanja. Svojo pravo vrednost bo Stari vrh dobil šele po opravljenih investicijskih delih, ki so prej navedena, te pa je tre ba opraviti do napovedanega mednarodnega pionirskega tekmovanja. Mladi vrh 1374 m. V sklopu Starega vrha je za njegovo nadaljnjo razširitev umestno proučiti možnost izkoriščanja vzhodnih pobočij Mladega vrha, ki je jK) novih meritvah kar za 157 m višji od Starega vrha. Kakšno vlo go igra višina v spomladanskem času, je najbolj opazno na samem Starem vrhu, kjer sneg na vrhu obleži do pozne pomladi. Cestne zveze: dolinske: Skofja Loka—Zgornja Luša 11,5 km Škof j a Loka—Zminec 2 km Skofja Loka—Poljane—Krajce 18 km gorske: Zgornja Luša—Cmovska grapa—žičnica 1,5 km Zgornja Luša—Sv. Lenart—^Rovt— Zapreval 13 km Zminec—Breznica—Predole—Zapreval 17 km - .i .r. Krajce—Javorje—Zapreval 17,5 km 313 14. s 1 e m e 872 m (G o 1 i c a) — P o d z a v rn i k 430 m Smučišča, ali bolje smučarska proga, z višinsko razliko 450 m so pred vsem na roko Selcam, saj so od njih oddaljena 2 do 3 km, in Železnikom. Da bi dosegli progo s tako višinsko razliko, bi morali od višine 830 m izsekati in počistiti progo do vrha Slemena 872 m in v spodnjem delu v pasu 440 do 500 m. Proga bi tekla s Slemena severno na preval med goro Sv. Miklavža in na preval 805 m, kjer bi se obrnila proti sevedovzhodu in vodila mimo Zgor nje in Spodnje Golice v vznožje hriba Babnik do najnižjega mesta 430 m. Krajša in manjša naravna smučišča z vzhodno lego so od sedla 700 m med Zavmikom in Sv. Miklavžem do Podzavmika 430 m in so predvsem primerna za slalom progo. Tujske sobe so v Selcih. Cestne zveze: dolinske: Škof j a Loka—Bukovica 9 km Skofja Loka—Selca—Podzavmik 15 km Škofja Loka—Zgornja Luša 11,5 km gorske: Bukovica—Stirpnik—Brdo—Sleme— Lajbon—Golica 7 km Podzavmik—Golica 5 km Zgornja Luša, Rastovke—Sleme—Golica 6,5 km 15. Koprivnik 1393 m — Zadnja Smoleva 590 m Koprivnik, stožčasta kopa med Blegošem in Mladim vrhom, ima na svoji severni strani izredno lepa in obsežna smučišča za množično smučanje v višini od 1050 do 670 m (pod kmetijo Selonc) oz. do 750 m (pod kmetijo Bohinc). Ko privnik je na severni strani v pasu od 1150 do 1350 m poraščen. Ta del smu čišč, kolikor bi jih izkrčili skozi gozd kot smučarsko progo, bi bil primeren le za dobre in srednje dobre smučarje. Prav tako je sestop v Zadnjo Smolevo od kote 670 m mogoč sedaj s smučmi le po dovozni poti. Martinjvrška smučišča vsako leto privabljajo številne smučarje, med nji mi šolsko mladino (šola na snegu). Še posebno vabljivi so smučarski tereni v Martin j vrhu zato, ker so enako kot v Starem vrhu posejani s številnimi kmetijami, kjer bi se lahko povezovali interesi gorskih kmetov z zimskim in poletnim turizmom. Pri roki so predvsem smučarjem iz Železnikov. Turistične sobe so v Železnikih in v Zalem logu. Cestne zveze; dolinske: Skofja Loka—Železniki—Jesenovec 21,5 km Skofja Loka—Zgornja Luša 11,5 km gorska: Jesenovec—Demšar—Martinj vrh— Mohorič 9,5 km 16. B leg oš 1563 m —Potok 528 m Najbolj markantna gora s častitljivo plešo na vrhu in vidna z vseh strani v loškem pogorju je Blegoš. Njegov položaj je izredno dominanten. Stoji nad obema dolinama Sor. Razgled z njega je čudovit in zajema polni krog. Za smu čanje je na samem vrhu le okoli 20—25 ha smučišč, ki sicer padajo proti jugu do višine 1460 m. Na severozahodni strani se golo pobočje (pašnik) spušča z vrha na Leskovško planoto 1398 m, od koder bi s preseko skozi gozd lahko odprli smučarsko progo v vas Potok 800 m, ki leži na severni strani pod Ble gošem. Iz Potoka je mogoče z izsekom podaljšati smučarsko progo vse do Taj- netove žage na sotočju Davče in Muštrove grape 528 m. Tako bi z vrha Ble- 314 goša dobili smučarsko progo z višinsko razliko 1034 m, ki bi po višinski razliki, oblikovitosti in zahtevnosti lahko ustrezala najtežji progi. Zahodno od Potoka se precej obsežna smučišča spuščajo še s Kovka 1274 m h kmetu Marenkovcu*® 976 m in bi jih bilo mogoče z delnimi izseki gozda podaljšati v dolino Davče. Cestne zveze: dolinske: Skofja Loka—Davški most (Zali log)—Tajnetova žaga od Leskovško planino 35 lan 17. Črni vrh nad Gorenjimi Novaki 1291 m—Tuš ko v grič 1003 m , N a L o g u (D a v č a) 797 m22 Obširna smučišča, ugodna za množično smučanje, so na severnih pobočjih Črnega vrha nad Gorenjimi Novaki, ki se spuščajo v dolino Davče. V višini 1288 m je oskrbovana planinska postojanka z 12 ležišči. Na Cmi vrh je spe ljana cesta iz Cerkna skozi Gorenje Novake. V vznožju severnih smučišč pa teče prevozna cesta za avtomobile iz Železnikov oziroma od Davškega mostu (Zali log) v Davčo, ki je prek kmetije pri Mravlja in Kendi tudi zvezana s ce sto, ki vodi v Cmi vrh iz Gorenjih Novakov. Smučišča na Cmem vrhu imajo lahko naslednje glavne proge: — S Črnega vrha 1288 m po njegovi severni strani do višine 1150 m in dalje proti severozahodu mimo opuščenih hiš Kurina, Ivaniša, Tuška na Tu- škov grič in dalje v Tuškovo grapo in do doline Davče 870 m. — S Cmega vrha po severni strani do višine 1000 m in nato severoza hodno mimo Lovrička, Joklca do Na Logu 797 m (sotočje Davče in Košanove grape) ali pa v Košanovo grapo. Ta proga se lahko nad Joklcem obrne proti vzhodu in poteka mimo Košana v Košanovo grapo 850 m. — Z vzhodne glave Cmega vrha 1291 m padajo smučišča po severnem pobočju mimo Kende k Mravlji in od tu zahodno v Košanovo grapo 850 m. — S Slugovega griča 1225 m ali s kote 1300 m je mogoče izpeljati smu čarsko progo proti severozahodu mimo Sorčana, Graparja do Mravlje in od tu v Košanovo grapo 850 m. Na prvooznačenih smučiščih so bila letos v marcu smučarska tekmovanja in na njih postavljena prenosna vlečnica. Za to smučarsko prireditev so s čistil nimi stroji očistili cesto iz Novakov do samega Cmega vrha. S postavitvijo stalne žičnice iz Davče bi bilo mogoče smučišča napajati iz dveh zaledij. Cmi vrh je območje, ki bi ga kazalo obdelati ob sodelovanju krajevne skupnosti Cerkno oziroma z občino Idrija. Prenočišča: Cerkno, Zali log, Davča in Železniki. Meja med občino Idrijo in Loko poteka čez Cmi vrh 1288 m, Tušfcov grič 1003 m, Bičkarjev vrh 1106 m, Cimprovko 1253 m. Cmovrška smučišča leže tako še na območju loške občine. Cestne zveze: dolinske: Skofja Loka—Železniki—^Davški most (Zali log)—Tajnetova žaga 25 km Skofja Loka—Železniki—Podrošt—Žaga 32 km Skofja Loka—Cerkno—Novaki 40 km 315 gorske: Tajnetova žaga—Na Logu, Davča 8 km Na Logu—Mravlja—Kenda—Črni vrh 5 km Žaga—Stulc—Jurež—Davča—Pod Kotli 3,5 km Novaki—Črni vrh 7 km 18. Hum 1423 m —Pod Kotli 970 m (Davča) Izredno lepa ter obsežna smučišča podkvaste oblike ležijo na prostoru, ki ga na severu omejuje Hum 1423 m (ležeč jugovzhodno od vrha Porezna), na jugu visokogorska planota imenovana Na Vršeh^^ 1259 m in z vzhodne strani gorsko sleme Cimprovke 1363—1340 m, ki se s Spodnjih Vrh vleče proti se veru in se končuje v skrajnem vrhu Prvike 1255 m.^'' Smučišča Na Vršeh imajo pobočja, ki so obrnjena proti severu, vzhodu in zahodu in je na njih vedno nekje ugoden sneg za smučanje. Najdaljšo progo je mogoče izpeljati s Huma 1423 m čez Zgornje Vrše 1355 m v smeri vzhod na Spodnje Vrše 1250 m in od tu proti severu skozi položno žlebasto dolino med Humom in Cimprovko do višine 1170 m. Dalje teče bolj strmi del proge mimo kmetije »Pri Jakobču« 1080 m v Pod Kotle 970 m (Davča). Smučišča Na Vršeh so v območju 1420—1170 m zelo primerna za smučarje začetnike in za srednje izvežbame smučarje in so dokaj obširna. S cerkljanske strani (Poč) in s selške strani bi bila smučišča dosegljiva z dostavnimi žičnicami krajših dolžin. Smučišča pod Humom bi postala posebno vabljiva tedaj, če bi moder nizirali cestne dostope ali skozi Davčo ali od Žage mimo kmetij Štulca in Jureža v Pod Kotle. BUžnje nastanitvene zmogljivosti so pri Jurežu in Jemcu v Davči. Cestne zveze: dolinske: Skofja Loka—Železniki—Tajnetova žaga 25 km Škof ja Loka—Železniki—Podrošt—Žaga 32 km gorske: Tajnetova žaga—Davča—Pod Kotli 10 km Tajnetova žaga—Davča—Vrhovci 1 km Žaga—Stulc—Jurež—Davča—^Pod Kotli 3 km, (samo spodnji ustroj) V programu je gradnja ceste Raspet—Zaprvič—Spodnje in Zgornje Vrše —Humi—Velbnik. Cesta iz Davče je že gotova do Raspeta. V gradnji pa je cesta z Raspeta skozi Podprvič v Gorenje Novake. 19. Porezen 1628 m —Zadnja Sora 740 m Selško dolino v njenem koncu zapira plečato cerkljansko pogorje Porezen, čigar sleme se vleče v dolžini 2 km v smeri sever—jug od Hoča 1513 m do Porezna 1628 m. Oblikovitost zemljišča, ki pada proti severu, omogoča izpelja vo smučarske proge s samega Porezna 1628 m na koto 1541 m in dalje po za hodni strani Hoča, mimo kmetij Rovtar 980 m in Plašajtar 920 m v Zadnjo Soro 740 m. Lažja in priročna smučišča segajo od 1100 m nad kmetijo Rovtar do Petrovega brda 804 m. Uporaba smučišč v vrhnjem delu je predvsem od visna od kvalitete snega, ki je verjetno večkrat izpostavljen vetrovom. (Po trebna opazovanja vremenskih razmer.) Obstoječe prenočitvene zmogljivosti: Petrovo brdo, Sorica, Podbrdo. Cestna zveza dolinska: Skofja Loka—Železniki—Petrovo brdo 36 km gorska: Petrovo brdo—Rovtar k 316 III. PREDEL ' • 'G • V to območje segajo najvzhodnejši odrastki Julijskih Alp, katerih gorsko sleme teče v smeri zahod—vzhod, kar je zagotovo idealno za lego smučišč. Ta del Alp je vklenjen med Bohinjsko dolino, Baško grapo in Selško dolino, kar omogoča dostope s treh strani in izpeljavo prog. To gorovje na loškem ozemlju je za razvoj zimskega kot poletnega turizma prvorazredno. Leži najvišje in najbližje triglavskemu gorskemu masivu — naravnemu hladilniku ter na robu območja, ki je v Sloveniji deležen največ letnih padavin. ^ ^^ • • KnflOii '^ * 20. Soriška planina 1596 m^s — 1270 m Soriška planina je edino območje loškega ozemlja, ki je pri valorizaciji slovenskega prostora za vključevanje v zimski turizem vzdržalo ostre ocenje valne jHDgoje ter se je med 38 slovenskimi lokacijami po svojih naravnih po- gojih uvrstilo med 12. in 13. mesto. Kvaliteta teh smučišč je v njeni obširnosti, travnati podlagi, oblikovitosti, ki ustreza za množično smučanje in dopušča pMJstavitev cenenih vlečnih naprav. Druga prednost je že zgrajena cesta Bohinjska Bistrica—Soriška plcUiina—So- rica z odcepoma v Železnike in na Podbrdo. Na Soriški planini je še zgrajena litostrojska planinska koča, ki ima skupaj z depandanso vred 90 ležišč. Loka cija Soriške planine bo še posebej postala zanimiva tedaj, ko bo na zahodu odprta zimska postojanka Kobla nad Bohinjsko Bistrico in na vzhodu na Ra- Soriška planina, severovzhodna pobočja Slatnika 1596 m Ing. arh. Tone Mlakar 317 titovcu, kar bo omogočilo prehajanje smučarjev z enega v drugo zimsko sre dišče na razdalji 9,5 km zračne črte. Cestne zveze: dolinske: Škof j a Loka—Železniki—Podrošt 27 km Škof j a Loka—Železniki—Podrošt— Petrovo brdo 36 km Škof ja Loka—Rudno 18 km Škofja Loka—Bled—Bohinjska Bistrica 63 km gorske: Podrošt—Spodnja Sorica 4 km Podrošt—Spodnja in Zgornja Sorica— Soriška planina 11 km Petrovo brdo—Zgornja Sorica— Soriška planina 9 km Rudno—Rovtarica—Soriška planina 24 km Bohinjska Bistrica—Nemški rovt— Soriška planina 8 km 21. Spodnja Sorica 820 m —740 m Pod naseljem Spodnja Sorica so proti vzhodu in severu obrnjena travnata smučišča za. družinsko smučanje. Njihova posebnost je, da teko smučišča na ravnost izpod naselja in da leže ob cesti Železniki—Sorica. Sorica razpolaga pri zasebnikih s 30 ležišči in enim gostiščem. Cestne zveze: dolinske: Škof ja Loka—Železniki—Podrošt 27 km Škof j a Loka—Železniki—Podrošt— Petrovo brdo 36 km gorske: Podrošt—Spodnja Sorica 4 km Petrovo brdo—Zg.—Sp. Sorica 6 km 22. Ratitovec, Gladki vrh 1667 m — Dašnjica 520 m Ratitovec je znana stara smučarska postojanka, ki je imela svoja zimska oporišča na planini Pečana in na Klomu pod Kosmatim vrhom in Krekovi koči na Gladkem vrhu ter je bila dobro obiskana v letih med obema svetovni ma vojnama. Z Ratitovca — Gladkega vrha 1667 m in Altemavra 1678 m se spuščajo proti severu položna smučišča na planoto Pečana 1465 m in so zelo obširna s travnato 5>odlago, poraščeno z ruševjem in v spodnjem delu z red kim smrekovim gozdom. Pod Gladkim vrhom je planinska koča na Ratitovcu z 39 ležišči. Z Gladkega vrha 1667 m je mogoče na loškem ozemlju po vzhodni strani izpeljati najdaljšo smučarsko progo z največjo višinsko razliko v Daš- njico 520 m. Pri poprečnem nagibu proge 20 "/o bi bila proga lahko dolga med 6 in 7 km in bi imela 1145 m višinske razlike. Proga bi tekla z Gladkega vrha v vrhnji del Razora, sedla med Gladkim in Kosmatim vrhom čez Rihtarico in senožeti Cenogerl v Markotov laz in dalje v dolino Zalega potoka 640 m, od tu pa po novi cesti do Brvi 520 m (izliv Mačehe v Dašnjico). S Cenogerla je mo goče progo voditi južno od Zetlna k Markotu in od tu dalje po Markotovih senožetih k Brvi. Druga smučarska proga bi z Rihtarce lahko vodila po senožetih, ki leže severno od naselja Podlonk v dol med Lonkom in Zetlnom k Markotu in od tu dalje, kot je že zgoraj opisano. 318 Območje smučišč Ratitovec—Podlonk—Dašnjica je glede na oblikovitost in višinsko razliko zagotovo velika prirodna vrednost, v bližini glavne ceste, Železnikov. Turistične kapacitete so zaenkrat le v Železnikih. Cestna zveza: dolinska: Škofja Loka—Cešnjica 15 km gorska: Cešnjica—Prtovč 6 km Cešnjica—Dašnjica—^Markot (Podlonk) 4,5 km 23. Ratitovec, Kosmati vrh 1643 m — Planina Moste 1150 m Lepo zimsko in poletno turistično postojanko nam ponujata Kosmati vrh in na severu od njega ležeča planina Moste. Severno pobočje, od kote 1644 m do 1150 m, daje možnosti za izpeljave smučarskih prog z vrha do planine Moste (potrebni izseki gozda). Planina Moste, od koder vodi gozdna avtomobilska cesta, je zelo primerna za zgraditev prenočitvenih zmogljivosti na lepo osenčenem južnem pobočju. Cestne zveze: dolinske: Skofja Loka—Cešnjica—Rudno 18 km Skofja Loka—Podnart—Lipnica 38 km Skofja Loka—Bohinjska Bistrica 63 km Tekmovalna veleslalom proga na severozahodnem pobočju Gladkega vrha — Ratitovca Ing. arh. Tone Mlakar 319 gorske: Rudno—^planina Moste 9 km Lipnica—Martinček—Rovtarica 22 km Bohinjska Bistrica—Rovtarica—Moste 20 km Še nepregledane možnosti za smučanje Poleg 23 naštetih lokacij bi pri ocenjevanju vrednosti posameznih območij kazalo jemati v obzir še naslednje prirodne možnosti, ki jih nisem usp>el po drobneje pregledati. V 1. predelu 1. Zala 908 m—Mrak—^Brebovnica (žage) 430 m 2. Goli vrh 961 m—^Brebovnica 540 m V II. predelu 3. Gabrška gora 963 m—826 m—Delnice 450 m 4. Hlavče njive 711 m—Sotočje Voljake in Logarščice 440 m 5. Stirpnik 729 m—Dolenja vas 420 m V III. predelu 6. Lavtarski vrh 789 m—Bukovščica 452 m 7. Stedl vrh 1154 m, Draboslovica 886 m—Dašnjica 520 m Možnosti turnega smučanja in smučarske transverzale Na kraju popisa smučišč kaže še omeniti, da danes že velik del smučar jev opušča opremljena in teptana smučišča ob žičnicah ter svojo športno in zdravstveno utrditev ponovno išče v turnem smučanju in hoji po gorski kra jini. Škofjeloško močno razčlenjeno in razgibano gorstvo se v te namene kot nalašč ponuja na vseh koncih. O tem pa v naslednji številki Loških razgledov. Osnove za ovrednotenje naštetih smučarskih območij Evidentirana območja terjajo drugo fazo opravil. Postopoma naj bi p>o enotni metodi zbrali za vsako od navedenih 30 območij njegove značilne podat ke za oceno, v kolikšni meri posamezna lokacija izpolnjuje osnovne pogoje za vključitev v zimsko ali zimsko^poletno turistično sezono. Da bi k zbiranju teh osnovnih podatkov pristopili dovolj široko in kompleksno, navajam nekaj izhodišč in oporišč. a) Naravni pogoji za zimsko eksploatacijo — lega smučišč glede na strani neba, — podlaga smučišč (trava — pašniki, pašniki s posameznimi skalami, ru ševjem in grmovjem, melišča in zarasel vrtačasti in kamniti svet), — varnost smučišč pred snežnimi plazovi, močnimi vetrovi in meglo, — višinska razlika smučišč, — obseg in zmogljivost smučišč (število smučarjev, ki jih lahko sprejme smučišče), 320 — čas trajanja za smučanje ugodne snežne odeje (začetek in konec smu čarske sezone), — nagibi in dolžine ter klasifikacija smučarskih prog in smučišč: koliko je strmih težkih prog (črnih), koliko srednjetežkih (rdečih) in lahkih (modrih). S tako delitvijo lahko ugotovimo, koliko je smučišč za športno in tekmovalno smučanje, koliko za množično smučanje in za začetnike, in koliko za smučar sko šolo in za družinsko smučanje, — nadmorska višina smučarskega območja, — ustreznost naravnih pogojev za dostop in lego spodnje postaje dostavne žičnice na smučišča, — ustreznost naravnih pogojev za dostop in lego vrhnje p>ostaje dostavne žičnice z ozirom na lego smučišč in sestop na razgledne točke in izhodišče na gorske vrhove. — lokacija preskrbovalnih točk ob smučiščih za dnevne goste, — lokacija prehrambenih, prenočitvenih in drugih zmogljivosti, potrebnih za nastanitvene goste, in možnost oskrbe s pitno vodo, VIŠINSKO OBMOČJE POSAMEZNIH SMUČIŠČ 321 21 Loški razgledi M. MoltaH — izbira startnih in končnih gravitacijskih mest pos2imeznih smučišč ali smučarskih prog, — možnosti za izgradnjo zadostnega števila parkirnih mest in za izpe ljavo ustrezne dostopne ceste do glavne dostavne žičnice, — možnost strojne predelave snega (z orirom na vrsto podlage in naklone smučišč), — kvaliteta okolja za smučanje (odprtost, razgledi, zaprtost, nepre glednost), — možnosti za turno smučanje, teke, skoke, sankanje, izvedbo bob-prog, drsanje na ledu, cuarling, skijoring, vožnje z vprežnimi sanmi itd. b) Naravni pogoji za poletno eksploatacijo Opredelitev vrste turistične postojanke ali turističnega središča (zimsko ali dvoeezonsko) in za njegovo kasnejše uspešno gospodarjenje ze v veliki meri odvisno od tega, če so za razvoj poletne sezone dovolj vabljivi naravni in drugi pogoji, kot so predvsem: — vremenski pogoji, — zdravstveni učinki podnebja, — izhodišče za gorske ture, — naravni pogoji za gradnjo trim-stez, sprehajalnih poti in drugih šport- noturističnih objektov, kopališč, igrišč za tenis in golf, — možnosti lova in ribolova, nabiranje gozdnih sadežev, — pejsažna slikovitost, — etnografske in kultumo-zgodovinske posebnosti iz daljne in bližnje pre teklosti. c) Splošno družbeni kriteriji Poleg naravnih pogojev in ožjih podjetniških kriterijev bo za objektivno ocenjevanje kvalitete posameznih lokacij treba jemati v pretres tudi splošno družbene kriterije, ki so še posebno upoštevanja vredni pojav v loškem po gorju, kjer so na osojnih kot prisojnih pobočjih številna gorska naselja in kmetije, v katerih je z spodbudnimi ukrepi treba zaustaviti škodljivo odse ljevanje ljudi. Predvsem naj bi družbeni kriteriji upoštevali kvalitete, vpliv, ki jih lahko ima novo zimsko turistično središče in njegove naprave v njem na: — širše in ožje gospodarsko manj razvito gorsko okolje, — vključevanje zasebnih kmetijskih gospodarstev v namenu pridobitev prenočitvenih in prehrambenih zmogljivosti zaradi pop>estritve turistične po nudbe, — preusmeritev kmetijske proizvodnje v novo mehanizirano tehnologijo gospodarjenja, — zaix>slitev mlade delovne sile v domačem kraju, da bi zaustavili de- populacijo gorskih naselij, — zvišanje materialne osnove gorskega življa, — izboljšanje prometnih zvez odročnih krajev z dolinskimi cestnimi zve zami, prevoznimi vse leto (žičnica poleg zimsko-turistične funkcije opravlja v zimskem času splošno prometno funkcijo), — zvišanje vrednosti gorske zemlje in posestev, — dohodek krajevnih skupnosti in občine. Oceniti pa je treba tudi morebitne negativne posledice, ki lahko nastanejo s posegom v naravo, in Če se te nove pobude ne križajo z varstvom naravnega okolja in inter^ lovskih rezervatov ipd. 322 č) Opredelitev bodoče zimske turistične postojanke glede na naravne in druge pogoje Na podlagi rezultatov ocene naravnih pogojev in splošnih dmžbenih kri terijev bi lahko razpoložljivim lokacijam za bodoče smučarske postojcinke od redili, katere med njimi so lokalnega, regionalnega, republiškega, državnega in mednarodnega pomena, ter katera smučarska središča bodo predvidoma ime la pretežno dnevne športne obiskovalce in katera imajo pogoje za razvoj na stanitvenega turizma. Od prave opredelitve sta odvisna obseg in program po trebnih investicijskih naložb, ki se morajo predvsem ozirati na razpoložljive naravne pogoje in na vrsto obiskovalcev, ki jih želimo pritegniti v smučarsko postojanko ali središče. d) Obstoječa materialna osnova ^aiV Na razvoj in čas vključevanja gorskih središč v turistično gospodarstvo vpliva poleg naravnih pogojev v veliki meri že dosedanja razvitost infrastruk- tumih objektov, naprav in drugih objektov kot na primer: •»•>> 1. Obljudenost s prebivalstvom "'i — število aktivnih kmetij (število prebivalcev) — število opuščenih kmetij, 2. Ali so v bližini že ceste, elektrika, vodovod, kanalizacija, telefonsko omrežje, parkirišča, žičnica, ki od ceste (parkirišča) vodi na smučišča, trgovine, zabavišča, kopališča, športni objekti itd. 3. S kakšnimi hotelskimi in drugimi prenočitvenimi in prehrambenimi zmogljivostmi kraj razpolaga tako v družbenem sektorju kot pri zasebnikih: — v hotelih, — gostiščih, penzionih, — počitniških domovih, — planinskih domovih in —• zasebnih turističnih sobah in dosežene nočitve in promet. 4. Obstoječa smučišča in njegova tehnična oprema: — koliko smučarjev lahko sprejmejo smučišča, — prevozna zmogljivost žičnic v številu prevoženih oseb na uro in do sedaj doseženi prevozi. 5. Število zaposlenih v: — gostinstvu in turizmu, — prometu in zimsko-športnih napravah. Posebna kategorija, ki poživlja turistične tokove, so kulttimo-zgodovinske posebnosti krajev ter tradicionalne in folklorne prireditve. Teh je na loškem ozemlju precej. e) Ocena potrebnih investicijskih vlaganj za akti viranje predvidenih lokacij in vrstni red njihove gra ditve Eden odločilnih elementov, ki vplivajo, katero smučarsko središče kaže naj prej graditi, je rentabilnost naložb in višina potrebnega začetnega kapitala za: — ureditev in modernizacijo dostopa do smučarskega središča, vključno s parkirišči, — postavitev potrebnim prometnih naprav iz smučarske postojanke do smučišč (dostavne žičnice), -^ gradnjo in oznako smučarskih prog, r*-.,........•.•^,- 21* 323 — tehnično opremo na smučiščih (smučarske žičnice, stroji za teptanje sne ga, reševalno opremo itd.), — ostale športne objekte in športno opremo v samem centru, — komunalne naprave (vodovod, kanalizacijo, telefon itd.), — gradnjo prenočitvenih in prehrambenih zmogljivosti, — gradnjo objektov za družbeno življenje, — gradnje objektov za servisne storitve in usluge, — za odkup zemljišč in druge odškodnine, — vzgoja osebja bodočega turističnega središča, — gradnja potrebnega števila stanovanj za personal, — izdelavo študij in projektov za objekte centra, — potrebna obratna sredstva. Višina potrebnih investicijskih vlaganj je odvisna od funkcije, ki jo želi mo dati posameznemu zimskemu centru glede na njegove naravne pogoje in potrebe gostov in končno od stopnje splošne razvitosti neposrednega okolja in možnosti vključevanja že obstoječih objektov v predvideni investicijski pro gram. Zimska turistična postojanka, ki je namenjena dnevnim gostom, na pri mer ne zahteva prenočitvenih in drugih spremljajočih kapacitet, temveč dobre ceste in parkirišča, žičnice, samopostrežne restavracije velikih zmogljivosti itd. Obratno pa nastanitveni turizem terja številne in raznovrstne objekte, ki jih potrebuje turist za daljše prebivanje v zimsko-športnem središču. Za grobo presojo in primerjavo višine investicijskih naložb, ki odpadejo na obravnavano lokacijo, bi lahko primerjali višino investicijskih stroškov, ki odpadejo na 1 ha smučišč pri postojankah z dnevnimi gosti ali na 1 ležišče v zimsko-športnem središču, namenjenem za stacionarne goste. Vrstni red graditve kaže zagotovo tako določiti, da imajo prednost pred vsem območja, ki imajo: a) večjo rentabilnost, b) širšo družbeno upravičenost in utemeljitev, c) fKKlporo pri prebivalstvu kraja in č) investitorja, ki je voljan prevzeti pobudo za gradnjo, najeti potrebna posojila ter si pridobiti za investicijo finančne družabnike. f)Ocena elementov, ki predvsem vplivajo na uspe šno eksploatacijo zimsko-turističnega območja Ob proučevanju posameznih lokacij je treba predhodno upoštevati ele mente, ki bodo kasneje v veliki meri lahko vplivali na uspešno eksploatacijo predvidenega zimskega turističnega središča. Ti so predvsem naslednji: — število smučarjev-turistov in drugih gostov, ki gravitirajo na obravna vano turistično središče, — kupna moč prebivalstva ({>ovpre6ni narodni dohodek) iz gravitacijskega območja, — stopnja opremljenosti predvidenih gostov turistične postojanke, z mo- torizacijo, — oddaljenost zimskega središča od prebivališč predvidenih gostov in po treben čas za dostop do centra ter možnost popoldanskega, večernega smuča nja in stroški za dostop ter pranje avtomobilov itd., — stanje dostopne komunikacije do zimskega središča, — bližina ali oddaljenost sosednjih smučarskih središč (konkurenca), 324 — možnosti ogleda drugih znamenitosti z olajšanim zimskim prevozom, — smučarske proge vodijo neposredno do parkirišč ob žičnici. Predzadnji štirje elementi vplivajo predvsem na število dnevnih obisko valcev centra, ki se po smučanju vračajo domov. Na obisk stacionarnih domačih in tujih gostov iz oddaljenih krajev vpliva: — razvitost tranzitnih hitrih cest, železniških zvez, letalskih zvez (leta lišča), — možnost obratovanja v obeh turističnih sezonah (poletni in zimski), — klimatski in zdravilni učinki okolja, — kvaliteta in cenenost prometnih in gostinskih turističnih uslug v centru. Zaključne ugotovitve in predlogi 1. Povpraševanje po zimskih turističnih uslugah s strani prebivalcev več jih mest industrijskih krajev bo tudi naprej hitreje naraščalo kot ponudba. Vedno bolj se bo tudi uveljavljalo pravilo: čim manj časa za pot, da ga kar največ ostane za prebivanje v naravi. Zaradi bližine Ljubljane bo loško gorsko ozemlje postalo pomembno območje za razvoj pK>letnega kot zimskega turizma. Turistična ponudba bo morala pos{>ešeaio, vendar razumno in gospodarno sle diti naglo naraščajočemu povpraševanju po turističnih uslugah. Za optimalne in vsestransko najugodnejše odločitve, kje in kdaj odpirati nove turistične postojanke, je zato potrebno pravočasno pristopiti k potrebnim pripravljalnim delom. 2. Loško ozemlje leži med močnima turističnima tokovoma, ki tečeta s se vera proti jugu. Zahodni, ki teče skozi Posočje, je od Loke oddaljen 66 do 72 km, vzhodni prek Gorenjske pa 6 do 10 km. Veliko, nezadostno izkoriščeno zemljepisno prednost loškega ozemlja predstavljata obe dolini Sor, ki nudita najkrajšo primarno prečno povezavo med obema navedenima mednarodnima cestama. Ce vzamemo kot središče Posočja Tolmin, je iz Ljubljane skozi Idrijo do njega 101 km, čez Loko in Petrovo brdo 89 km, skozi Poljansko dolino 95 km. Najnižji prelaz ima poljanska cesta Na Kladju 787 m (Vrh ulice 814 in Petrovo brdo 804 m). Težko je razumeti, da na tako važni prometni cesti, ki med seboj povezuje občine Tolmin, Idrijo in Škofjo Loko, obstaja po 27 letih še vedno okoli 16 km slabe makadamske ceste na odseku Cerkno—Trebija. Da bi poživili gospodarske tokove v občutljivem Posočju in mu tudi zavarovali zadostno število smučarjev v alpsko turističnem centru Bovec (kaninskim in livškim žičnicam), občine Tolmin, Loka, Idrija, .skupaj z republiko nimajo več časa odlagati rekonstrukcijo tega dela ceste. Priključek prečne cestne zveze na posoško magistralo je v Tolminu že naravno urejen, cestni priključek pri Jeprci na gorenjsko magistralo pa je v gradnji. Povsem naravno je torej, da se v tej prečni prometni verigi sklene še vmesni sedaj razrahljani člen Trebija—-Cerkno, ki v svojem bistvu pomeni gorski prelaz prek razvodja med Idrijco in Soro ter je kot tak najbolj občutljiv v zimskem času. Modernizacija tega cestnega odseka predstavlja razmeroma lahko traso, je s svojo kratko dolžino 16 km v času pomanjkanja denarja najbolj realna možnost, da jo kot prvo uresničijo in tako ustvarijo pogoje za pričetek rekonstrukcije ceste skozi SelSko dolino in Ba- ško grapo, saj bo v času gradnje potrebno promet preusmeriti skozi Poljansko dolino. Rekonstrukcija in modernizacija najkrajše cestne zveze s Posočjem (Železniki—Petrovo brdo—Most na Soči) bo časovno, finančno ter gradbeno 325 precej zahtevno delo. Tako obeh cestnih zvez ne kaže obravnavati kot različici in pri tem iskati, katera izmed njiju ima večjo prednost. Dosedanje tehtanje prednosti te ali one cestne zveze je v veliki meri botrovalo temu, da ne prva ne druga cesta po tolikih letih še ni urejena. Slabe cestne zveze sedaj občutno dušijo nadaljnji turistični razvoj v vseh treh občinah. Vabljive turistične mož nosti ob zahodni meji Slovenije so tako več ali manj odrezane od turistične publike osrednjega dela Slovenije. Maratonska razglabljanja, po katerih od obeh dolin kaže najprej rekonstruirati cesto, verjetno ustrezajo onim, ki so dolžni nositi glavno finančno breme in ga ob deljenih mnenjih upravičeno prelagajo iz leta v leto. 3. Če se bomo odločili za politiko intenzivnega razvoja turizma na loškem ozemlju, si moramo biti na čistem, da je treba vzporedno s primarno cestno mrežo graditi tudi sekundarno cestno mrežo. Prihajamo v čase, ko bo treba ugrizniti tudi v to kislo jabolko in več denarja nameniti za tovrstne ceste. Brez irrejenih turističnih in panoramskih cest, prevoznih v vseh letnih časih, ni moč pričakovati povečanega tujskega prometa in dobrih poslovnih rezul tatov. Loško ozemlje je sicer zelo na gosto prepreženo z dolinskimi cestnimi zvezami. Prav tako povezujejo številne gorske kraje med seboj in z dolino nekdanje vojaške in nove, po vojni zgrajene gozdne ceste. Zal je zaradi ne ustreznih gradbenih elementov večina od njih prevozna le poleti. Te ceste so preozke (2,5 do 3 m) ter imajo preostre zavoje in prestrme vzpone, saj so bile prometna sldca 326 Man]an MasterI zgrajene za ožje gospodarske in vojaške namene in programsko niso bile uskla jene z drugimi potrebami. Zaradi zmanjšanja interesa za uporabe teh cest po nekdanjih lastnikih, ti dragi objekti danes na več mestih naglo propadajo. Vzporedno s prostorsko valorizacijo celotnega ozemlja občine Loka bo po trebna: a) programska študija cestnih zvez, ki jih kaže najprej rekonstruirati glede na možne turistične postojanke. Novih cest v bodoče zimsko-turistične kraje pa ne graditi brez soglasij vseh prizadetih in dokler niso usklajeni vsi interesi, predvsem pa ne takih, ki imajo vzpone nad 6 '/o. Preozke ceste z ostri mi ovinki je možno vedno popravljati, naknadno zniževanje cestnih padcev j>omeni drago gradnjo povsem novih cestnih odsekov. b) Valorizacija j>ogojev glede na trajanje za smučanje ugodne snežne ode je. Določitev posameznih snežnih con z upoštevanjem specifičnih pK>gojev na posameznih območjih, ki bodo izbrana kot potencialna. 4. Izkušnje dežel z veliko zimsko turistično tradicijo kažejo, da finančno uspevajo predvsem tista zimsko-turistična središča, ki so jim prvo zaupnico dali domači gostje. Iz tega razloga kaže podpirati razvoj smučanja pri prebi valcih. Zanesljivo velja v tujini utrjeno pravilo, da brez vzgoje domačih obisko valcev ni pričakovati gostov iz širšega območja. Povečano zanimanje za oprem ljena smučišča odpira p>otrebe po širjenju novih smučišč z žičnicami. Tako se ta obtok ponavlja na vedno višjih zimsko-turističnih potrebah. 5. V gradivu je bilo večkrat omenjeno, da je turizem tista gosp)odarska panoga, ki lahko pomaga gorskemu življu. Za razvoj turizma na kmetijah se ponujajo številne ponosne prostorne, sedaj p>onekod slabo zasedene starodavne kmetije ali kmetije, v katerih so že ugasnila ognjišča, ter ostali kmečki objekti, ki ne služijo več svojemu namenu. Prav tako je vojaštvo ob nekdanji državni meji zapustilo objekte, ki so še danes prazni in propadajo (na Slatniku, Laj- narju). Vsi ti slabo izkoriščeni objekti predstavljajo naravno premoženje, ki bi se dali vključiti v turizem z manjšimi investicijami, če bi našli na podlagi dobro preštudiranih projektov izdelanih investicijskih programov pravi pri stop do ustreznih investitorjev in kreditorjev. 6. Prepričan sem, da ima na Loškem več gorskih vasi na južnih gorskih obronkih vse pogoje, da bi jih lahko proglasili za gorske klimatske kraje (So- rica, Dražgoše, Javorje, Gabrška gora, Lučine itd.). Posebno lahko ti kraji usi>evajo, če imajo v neposredni bližini na severnih straneh smučišča, kar je primer pri zgornjih naseljih. V takih lokacijah turist uživa dobrote dveh letnih časov; na južni strani pomladi, na severni pa zime. 7. Skupščina občine Skofja Loka naj bi se odločila za izdelavo prostorske valorizacije loškega ozemlja s posebnim ozirom na poletni in zimski turizem. Za potencialna območja naj bi pričela pravočasno izdelovati urbanistične pro jekte. Kako obsežno in zahtevno je tako delo, nam potrjujejo pretekla leta ob izdelavi urbanističnega projekta za Bohinj. Alpsko turistični center Ki-vavec bo na primer šele po sedmih letih trdega dela dobil tak projekt. Slovenija ima za zimski turizem že več strokovnjakov, ki so svoje znanje dopolnili s speci alizacijo v alpskih turističnih deželah, ki jo jim je omogočila organizacija OECD. Pristop k tej nalogi, kolikor bi se je lotili, zahteva ustrezno oceno krajev, ki lahko pridejo v poštev za razvoj poletnega in zimskega turizma. Pri zim skem turizmu bi kazalo izdelati ocenjevalni model za smučarska središča, v katerih prevladujejo dnevni gostje, in pose^bnega za smučarsko središče, v ka- 327 terem se bo predvsem razvijal nastanitveni turizem. Obe središči se med seboj bistveno razlikujeta po svoji fimkciji in potrebni opremi. Morda bi bilo umest no jKJstaviti valorizacij ske modele tudi za lokalni in regionalni tip smučarske postojanke. Pred uporabo teh vzorcev bi morali pravilnost izbranih vrednosti posameznih kriterijev preizkusiti pri dobro urejenih gorsko-turističnih sre diščih. 8. Pri načrtovanju turističnega razvoja na mejnem področju z občinami Radovljica, Tolmin in Idrija bi bilo koristno doseči sJcupna stališča in združiti materialna sredstva za izdelavo razvojnih projektov oziroma se dogovoriti, da se ozemlje, ki leži v naravnem padavinskem območju obeh Sor in danes delno spada pod gornje občine, priključi k škofjeloški občini, saj je ta del ozemlja prisilno odrezala nekdanja meja med Italijo in Jugoslavijo. Popravljene meje bi tudi olajšale prebivalcem pota, saj so glede zaposlitve, oskrbe in opravlja nja uradnih zadev sedaj navezani na kraje v loški in v indrijski občini. 9. Skupščina občine Škof j a Loka in enote Ljubljanske banke na območju loške občine naj bi davčno in kreditno politiko uredile tako, da bi gorske kme te še nadalje spodbujale k modernizaciji kmečkih posestev in za vključeva nje v turizem. Mrežo turističnih društev kaže tako razširiti, da bi čimprej v celoti pokrivala loško ozemlje, saj bodo društva v prvi fazi gonilna sila za razvoj turizma. 10. Ker je mreža vremenskih opazovalnic v loški občini razmeroma redka in ne zajema vseh vremenskih pogojev, ki so potrebni za podrobnejšo oprede litev snežnih razmer, bi bilo koristno, da bi ob navedenih smučiščih prebivalci sami opazovali vremenske prilike in jih zapisovali, kot na primer: tempera turo na odprtem mestu, padavine — debelino snežne odeje, meglene, vetrovne dneve (smer vetra), snežne plazove itd. Podatke kaže opazovati dnevno, ker Opuščena solidno grajena stara Italijanska vojašnica pod sedlom med Možicem in Blatnikom Marijan Masterl 328 le tciko jih je mogoče primerjati s podatki na mestih, ki se uradno merijo. Opazovati bi bilo treba posebej mesta, na katerih sneg najprej izgine in kjer se najdlje zadržuje. Kolikor se želi območje vključiti v zimski sezoni v turi zem, je treba tudi v letnem času skrbeti za to, da se obstoječe senožeti vzdr žujejo in s čiščenjem grmovja razširjajo za smučanje najlepše površine. Tudi sečnjo v gozdovih bi se morda dalo nekje uskladiti s potrebami smučišč ali smučarskih prog, ki bi jih 'bilo potrebno voditi delno skozi gozd. 11. Dovolj zgodaj moramo tudi razmisliti o tistih območjih v loški občini, ki jih ne kaže opremljati s sodobnimi tehničnimi napravami, marveč varovati v svoji prvobitnosti kot naravne rezervate. 12. Potrebne bi bile geološke raziskave toplih vrelcev v Kopačnici, da bi lahko ocenili, če ob pravilnem zajetju lahko pomenijo prirodno dobrino, v ka tero so določene investicije opravičljive. 13. Ob vsestranskem pomanjkanju investicijskega denarja kaže v prihod nje graditi še bolj načrtno in ne tako, da bi bilo lahko pomanjkanje denarja razlog za opravičilo takih rešitev, ki ne dajejo optimalnih možnosti za izko riščanje razpoložljivega prostora in njegovih naravnih kvalitet. Tudi zimski turizem je neke vrste tovarna s svojevrstno tehnologijo in ne prenese za go spodarno obratovanje ozkih grl, še manj pa polovičarskih rešitev. 14. Za vzpostavitev rentabilnih smučarskih postojank se kaže držati pre izkušenega in zanesljivega merila, da nižji horizont smučišč s krajšo zimsko sezono in manjšim obsegom smučišč lahko opravičuje le nižje investicije za opremo smučišč. 15. V tej razpravi niso opisane možne tehnične opreme smučišč, niti končni dostopi do smučišč in na smučišča. Zato navedenih cestnih zvez ni treba je mati, kot da so to bodoči dostopi. Tehnična obdelava bo sledila po opravljeni selekciji lokacij s tem, da se bo le na izbranih lokacijah podrobno obravnaval dostop ter komunalna, tehnična kot gostinsko turistična oprema. Razprava tudi nima namena spodbujati odpiranja novih smučišč, dokler niso ovrednotena in opredeljena opisana smučišča, še pK>sebno ne, dokler ni v celoti dograjen Stari vrh. Za konec naprošam bralce iz obravnavanih območij, da me opozorijo na podobne druge lokacije, ki sem jih morda prezrl, in za ka tere mislijo, da imajo enake ali boljše pogoje od navedenih, ter na posebnosti, za katere menijo, da bi lahko pospešile razvoj zimskega kot poletnega turizma v naši občini. LITERATURA IN POJASNILA 1 Schul — und Sportstattenbau 71/72 str. 5 Hofrat Friedl Wolfgang — Eriahrun-gen belm Bau von Schiabfahrten. — 2 Ocena Smučarske zveze Slovenije. — 3 Po datki tovarne šix)rtnega orodja ELAN Begunje o prodaji smuči v Sloveniji — 4 Slove nija — Jugoslavija zima, izdala Gospodarska zbornica SR Slovenije 1971. — 5 Oseb na korespondenca z imenovanim, objavljena v ediciji Ljubljanske banke Turizem na vasi, Ljubljana, januar 1971. — 6 S temi besedami je pozdravil I. mednarodni kon gres o smučiščih predstavnik Tirolskega deželnega zbora in župan mesta Innsbruck dr. Alois Lugger. — 7 Urbanistični inštitut SR Slovenije — Ljubljana Zimski tu rizem v Sloveniji 1969/70. — 8 Sam vrh Pasje ravni je bil do zadnje svetovne vojne še obljuden. Na najvišjem vrhu je imel svoje posestvo Kralj, zato v p)odrobnih vo jaških kartah glavni vrh nosi ime Kralj, ki pa se nanaša na sedaj opuščeno kmetijo. — 9 V vojaških kartah napačno označeno v karti 1 :50.000 Bozovica, v karti 1 :25.000 Ovčji hrib. Bozovice je ime za kmetijo, ki leži na zahodnem pobočju Sivke. — 10 Veiji del Mrzlega vrha, ki je v padavinskem območju Sore, upravno spada pod 329 idrijsko občino. — 11 V vojaški karti označena s Praprotnim brdom, kar pa je ime kmetije, ki leži na vzhodni strani samega vrha. Z osojne strani Sivka nosi ime Te- šarjeva 1» kmetiji Tesar (Svetličič), z jugovzhodne pa Praprotniška Sivka. — 12 W vojaški karti označen kot Pluženjska gora, kar velja za nižja jugozahodna pobočja tega vrha. Na vrhu je televizijski pretvornik. Na zahodnem pobočju je v višini okoli 940 m kal (mlaka). — 13 V gradnji je cesta Lisjak—Mrzlikar—Hmelnice—Bevk. — 14 V vojaški karti označeno napačno Slabe. Po kmetiji Bevk se imenuje vrh. —• 15 Ime je ledinsko in ga uiX)rabljajo domačini. Nastalo pa je zato, ker so grapo zaje zili in po njeni vodi splavljali drva. V kartah je grapa različno označena Topliška grapa, Osliška grapa. — 16 Na tem mestu in v bližnji okolici je v boju z Nemci padlo 17. februarja 1943 8 borcev in aktivistov, med njimi tudi hišni gospodar Franc Klemenčič-Preskar v starosti 73 let. — i7 V vojaški karti 1 :25.000 je jugovzhodna grapa označena kot Davčova dloina, v drugem viru pa kot Polhovica, medtem ko je Ju- govec domače ime za kmetijo, ki leži 1006 m tik pod vrhom na njegovi vzhodni strani. — iS Sance so vrh nad Vrhovčevo kmetijo, imenovan po nekdanjem zapornem zddu. — 19 Marijan Masterl Turistični vestnik št. 2/1971 in Smuk št. 4/1972. — 20 V vojaški karti 1 :50.000 je Marenkovec nep>ravilno označen z imenom Martinovec. — 21 Partizansko ime za sotočje potoka Davče Muštrove grape in Farjega potoka. — 22 Vojaška karta 1:50.000 ima naslednja nepravilna poimenovanja: kmetija, ki je na karti označena pri »Lovričku«, je pravilno »Ivaniš«, hiša, ki je na karti označena pri »Katercu«, je pravilno pri »Lovričku«. Zamenjani sta kmetiji Pogorišar in Bi- tenc. Tako je pravilno ime za kmetijo, ki leži zahodno pod Mravljo, Pogorišar. Ne pravilno je označena kmetija z imenom Na Pogorišču, ležeča na severni strani Ja- stringa, kateremu domačini pravijo Jastrenk. Pravilno se pravi pri »Bitencu«. Za- klančarjev Kovk je staro ime po nekdanji kmetiji Zaklančar, sedaj Jokelc. Danes je za ta hrib v rabi ime Jokicov grič. — 23 V vojaških kartah so Spodnje Vrše ozaia- čene kot Počanska gora, po vasi Poče, ležeče na jvižnem pobočju. Gora z davške strani nima vrha in je sedlo med vzhodnim pobočjem Huma in zahodnim pobočjem južnega vrha Cimprovke. — 24 Za vrh, ki je v vojaških kartah 1 : 50.000 in 1 :25.000 označen z imenom Cimprovka, je pravo ime Prvič ali Prvike. Gorski zaselek, ki leži na njegovem južnem pobočju, se zato imenuje Podprvič, zaselek na njegovem sever nem pobočju pa Zaprvič. — 25 Marijan Masterl, Turistični vestnik št. 6/1966 in Bančni vestnik št. 1/1967. — France Planina, Poljanska in Selška dolina, 1962 — Krajevni leksikon Slovenije I. knjiga, 1968. Zusammenfassung ENTWICKLUNGSM0GLICHKEITEN DES -VVINTERTOURISMUS iM GEBIET VON SKOFJA LOKA Der Aufschvvung der Lebenshaltung, die Kiirzung der Arbeitszeit, der Bau neuer und die Verbesserung bestehender Verkehrsverbindungen, die Zunahme der Motorisierung und die Notwendigkedt korperlicher und geistiger Erholung sind Ele mente der heutigen Zeit, die das Verhaltnis zwischen der Nachfrage nach touiisti- schem Dienstleistungen und dem verfugbaren touristischen Angebot standig ver- scharfen. Dieses Verhaltnis nimmt im Wintertourisinus besonders kraUe Formen an, da immer mehr Menschen Uiren Jahresiu-laub teils im Sommer, teils im Winter verbrlngen umd unter ihnen die Zahl der Schifahrer dauemd wachst. Skofja Loka kann mit seinem dem Hoch- und Mittelgebirge zugehorigen Hin- terland, das mehr als zwei Drittel des Gebietes umfaCt, das bloB 30 bis 50 km von Ljubljana, Kranj imd anderen Orten entfemt ist, als ein potentielles, noch nicht aktiviertes winter-touristisches Gelande bezeichnet werden. Schon edn kurzer Spa- ziergang durch die drei bezeichnenden Gebiete, in die das Relief unserer Gemeinde durch die beiden Quellflusse der Sora zerlegt worden ist, bietet nicht weniger als 30 Platze an, die ims zu ins einzelne gehendem Stiidiimi der Avintertouristischen Moglichkeiten einladen. Ein besonderes Charakteristikum des Berglandes von Skofja Loka ist seine intensive Besiedlung mit Einzelhofen, "Weilem und Dorfem in einer Zone, die manchenorts die Seehohe von lOOOm uberschreitet, und das dichte Netz 330 der BergstraBen, welche die Einzelhofe und Siedlungen miteinander und das ganze Bergland mit den TalstraBen verbindet. Somit bestehen schon recht annehmbare Voraussetzungen dafiir, daC sich ange- sichts des •Wachstuins der Fremdenverk;ehrswLrtschaft in der Gemeinde Skofja Loka der TauTismus und die zeitgenossische Landwlrtschaft zusanunentun und gemein- sam versuchen, die Lebensbedingungen der Bergbewohner zu verbessem und die schadliche Depopulation sowie den Verfall der Werte des Berglandes und seiner durch jahrhundertelange miihselige Arbeit gewonnenen Giiter, sowohl jener der be- bauten Bodens und der Waldungen, als auch der Wohn- und Wirtschaftsobjekte aufzuhalten. Um die Entwicklung dieser wirtschaftlich zuriickgebliebenen Gebiete und zugleich den rechtzeitigen Aufbau des touristischen Angebots in diesem kommer- zieU verlockenden, vor den Toren der Hauptstadt Slaweniens liegenden EinfluBgebiet zu steigem, wird es notig sein, die raumliche Valorisierung sowohl des gesamten Gebietes von Skofja Loka als auch jene der einzelnen touristisch aussdchtsreichen Platze zu beschleunigen, sowie fur die Gegenden, die zuerst fiir die Venvirklichung des Tourismus in Betracht kommen, urbanistische uind Investitionsprogramine aus- zuarbeiten. Fiir eine solche Orientierung mtissen aber verlaBliche okonomische Be- rechnungen zu Gebote stehen, aus denen zu ersehen ware, welche Lokationen bei geringsten Geldmitteln, die zu den naturlichen Schatzen, mit denen Mutter Natur das Gtebiet von Skofja Loka so reichlich ausgestattet hat, beizusteuem waren, die groBtmoglichen geschaftlichen Ergebnisse zeitigen konnen. ob wir sde nun vom en- geren Gesichtspunkt der geschaftlichen Rentabilitat oder von allgemein gesellschalt- lichen Standpunkten aus betrachten. Der vorliegende Beitrag vviinscht darauf aufmerksEim zu machen, daB das Gebiet von Skofja Loka die entsiprechenden natiirllchen Voraussetzungen fiir die Ent- wicklung des Wintertourismus voUaui besitzt und daB man diesbeziiglich das Geld, das jetzt aiif der StraBe liegt, nur aufzuheben braucht, und zwar auf die gleiche Art und auf denselben Wegen, die schon vor uns unsere benachbarten und iiber eine groBe touristische Tradition verfugenden Alpenlander erfolgreich eingeschlagen haben. Das hier veroffentlichte Material behandelt im ersten Teil die Frage, wo die fiir die Entwicklung des Wintertourismus geeigneten Platze im Raum von Skofja Loka zu suchen sind, im zweiten Teil zeigt es dagegen die Elemente und Kriterien auf, von denen fur die Valorisierung der naturgegebenen und ubrigen Voraussetzun gen auszugehen ist, um eine geniigend objektive Begutachtung des Wertes der an- gefiihrten Lokationen ermoglichen und sie dann den Zielen und verschiedenen Arten des Tourismus gemaB einordnen zu konnen. 331