TRGOVSKI LIST časopis za trvovlno, Industrijo ln obrt. ftarsfenina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za Y* leta 45 Din, »eaežno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravničtvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. ti. Dopisi ae ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.961. LETO XII. Teletea St. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 20. aprila 1929. Telelou &t. 2552. ŠTEV. 47. Važno zborovanje trgovcev z vinom. Dne 19. aprila t. 1. so se na povabilo Gremija trgovcev v Ljubljani zbrali v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vsi uglednejši trgovci z vinom iz ljubljanske oblasti, da zavzamejo svoje stališče glede pobiranja trošarine na vino z ozirom na določila novega zakona o državnih trošarinah. Na zborovanju je ravnatelj mestnega dohodarstvenega urada v Ljubljani. g. Zupan poročal o prizadevanjih de-putacije vinskih trgovcev v Beogradu, da se to vprašanje zadovoljivo uredi. G. Zupan se je namreč te de-putacije udeležil kot zastopnik mestne občine ljubljanske, ki je spored-no interesentinja glede tega vprašanja. Za njim je pojasnil položaj vinske trgovine s stališča novega troša-rinskega zakona zbornični konzulent g. Žagar. Po svojih izvajanjih je izčrpno navajal prizadevanje Zbornice, da se trošarinsko vprašanje zadovoljivo uredi. Poročal je nadalje o zbornični intervenciji glede trošarine na vino pri finančnem direktorju g. dr. Povaleju in navajal težke posledice, ki jih bo imel novi trošarin-ski zakon za trgovce, pa tudi za gostilničarje, ki izgube dosedanjo ugodnost založnih kletij. Na koncu svojih izvajanj je v predhodnem sporazumu z nekaterimi interesenti predlagal sledečo resolucijo: »Trgovci z vinom iz ljubljanske oblasti, zbrani dne 19. aprila 1929 v Ljubljani, jemljejo proširjenje ‘trošarine na vino na celo državo z zadoščenjem na znanje, morajo pa opozoriti, da so se ravno s tem zakonom predpisi o trošarini na vino tako poostrili, odnosno se tako tolmačijo, da so trgovci za varstvo svojih eksistenčnih pogojev nujno primorani prositi, da se poostritev zakona vsaj v pravilniku po možnosti omili. Situacija, ki je nastala z izdajo zakona in popisom zalog, je povsem nejasna. Besedilo zakona, ki ureja zapadlost trošarine na vino, dopušča različno tolmačenje. Odredbe, da se trošarina na vino plačuje ob puščanju vina v promet in konsum, se nikakor ne sme tolmačiti tako, da zapade troša rina ob prevzemu vina od vinogradnika. S takim tolmačenjem, ki je po našem mnenju napačno, bi bili interesi vinske trgovine občutno prizadeti. Trgovina z vinom je bila do sedaj tako urejena, da ni računala s plačilom trošarine. Podvržena je bila izčrpni kontroli, ki je spremljala vino od vinogradnika do konsumen-ta. Spričo te kontrole, ki je popolnoma izpolnjevala svoj namen, za zavarovanje interesov finančne uprave nikakor ni potrebno, da se naveže davkovno dejanje že ha prevzem vina od vinogradnikov in s tem nalaga trgovini z vinom breme, katero brez občutne škode ne more vzeti na sebe. Plačilo trošarine bi zahtevalo občutno povišanje obratne glavnice, katero pretežni večini vinskih trgovcev pri sedanji notorični napetosti na kreditnem trgh ne bo mogoče povišati, ampak bi morali skrčiti svoje obrate, če ne celo opustiti, ker se z omejitvijo nesorazmerno zmanjša tudi rentabiliteta obratovanja. Trgovci z vinom iz ljubljanske oblasti vsled tega nujno prosijo, da se na podlagi novega zakona pobiranje trošarine na vino v pravilniku še nadalje tako uredi, da se bo pobirala ob prehodu vina v neposrednji konsum ali v prodajo na drobno. Vino pride šele ob tem prehodu v promet in konsum. Za zapadlost trošarine za vino po zakonu ne zadostuje samo prehod v promet, ampak sočasno tudi v potrošnjo, ker se more le od potrošnje, ne pa od prometa pobirati trošarino. Vino pride v konsum šele ob prevzemu za nadrobno prodajo ali za neposrednji konsum. Vsled tega je brez dvoma dana zakonita možnost, da se naši upravičeni želji v polnem obsegu ugodi. Pravilniku se je nadalje prepustila ureditev pobiranja trošarine na mošt in upoštevanje usuškov pri vinu. Da se omogoči nakup mošta, je že v interesu vinogradnikov, ki streme za tem, da svoj pridelek takoj vnovčijo, čim dobi prometno sposobnost, prosimo, da se v pravilniku dovoli pri moštu za kalo in drože 10% odpis, pri vinu pa za usušek 3%. odpis od prometa brez drož. Ti odpisi so potrebni, ako se noče že itak visoko povišane trošarine še bolj zvišati. Vinska trgovina je za našo vinsko produkcijo, katero se povsod neguje in podpira, jako važen faktor. Dolžni oziri na produkcijo nujno velevajo, da se že itak težki eksistenčni pogoji za trgovino ne poostre in da se blagohotno upoštevajo razne upravičene želje.« O resoluciji se je razvila živahna debata, v kateri so posamezni trgovci pojasnjevali svoje težave in utemeljevali nujno potrebo, da se ohrani dosedanji način pobiranja trošarine na vino. Pri glasovanju je bila resolucija soglasno sprejeta. Po sprejemu resolucije se je na predlog g. Mejača ml. iz Komende govorilo o potrebi, da si ustvarijo trgovci z vinom za zaščito svojih speci-jalnih interesov posebno organizacijo. Njegovo zamisel so naVzoči živahno odobravali kot skrajno potrebno in so se dogovorili, da se ustanovitev organizacije čim bolj pospeši. Pripravljalna dela za ustanovitev organizacije so poverili gremijalnemu tajniku g. Šmucu. Reorganizacija ministrstev. Ministrstvu pravde je bila v zmi-slu sklepa ministrskega sveta poverjena naloga, da sestavi uredbo o novem ustrojstvu ministrstev. Minister pravde je osnutek uredbe že izdelal in ga je 18. t. m. predložil ministrskemu predsedniku, ki je uredbo podpisal. Uredba bo objavljena že danes v »Službenih Novinah« in vsebuje v glavnem naslednja določila: V zmislu zakona o vrhovni državni upravi bo znižano število oddelkov in odsekov v vseh resorih tako,. da bo, na eni strani povečana kompetenca poedinih oddelkov in s tem zasigura-na večja ekspeditivnost, na drugi strani pa izvedena taka organizacija, da bo šlo izvrševanje poslov skladno z vsemi oddelki in resori. Znižanje oddelkov narekuje ne samo olajšanje administracije, marveč tudi dejstvo, da so bili razni oddelki v posameznih resorih osnovani docela po strankarskih vidikih zgolj zato, da se je moglo ustvarjati položaje in nameščati partizansko uradništvo. Po novi organizaciji bo ostalo samo toliko oddelkov, kolikor jih je neobhodno potrebno za uspešno izvrševanje resornih poslov. Pri tem pa se bo uveljavilo načelo, da uradniki po novi organizaciji ne smejo izgubiti niti ranga niti svojih dosedanjih prejemkov ne glede na to, ali bodo ostali na svojih dosedanjih mestih ali pa bodo premeščeni na druge položaje. Vse generalne direkcije bodo ukinjene. Dosedanji generalni direktorji in direktorji postanejo načelniki oddelkov in šefi odsekov, odnosno referenti, ki bodo razdeljeni v tri skupine. V katerih ministrstvih bodo imenovani pomočniki ministrov, še ni določeno. V vsakem ministrstvu bodo v glavnem osnovani trije glavni oddelki in to splošni odelek, administrativni oddelek in pravni oddelek, za posamezne stroke pa bodo osnovani odseki. Končno bo z novo uredbo predvidena sistemizacija uradništva, ki pa jo bodo v podrobnosti določili resorni ministri. Istočasno bo točno določena kvalifikacija za posamezne položaje in delokrog posameznih oddelkov, odsekov, načelnikov in referentov. Trgovinski minister g. dr. Mazuranič je pri reorganizaciji vztrajal na tem, (la postane trgovinsko ministrstvo vodilno ministrstvo za vso gospodarsko politiko. Dospdaj naša trgovinska po- litika ni bila enotno urejena. Inicija-tiva je izhajala iz najrazličnejših ministrstev, zlasti od finančnega, zunanjega, kmetijskega in celo socijal-nega ministrstva. Vsako izmed teh ministrstev je imelo svoje tendence in zato ni moglo naravno priti v najvažnejših trgovskopolitičnih vprašanjih do. enotnega mišljenja. Finančno ministrstvo je imelo odločilen vpliv na razvoj našega gospodarstva. (Naravno, da se je moralo pri tem ozirati v glavnem samo na fiskalne interese. Po novi uredbi bo imelo ministrstvo trgovine in industrije 3 oddelke in sicer: 1. splošni, 2. trgovinski, 3. indu-strijsko-obrtni. kazen tega bo spadala v resort tega ministrstva tudi Državna hipotekarna banka, uprava zaščite industrijske svojine, osrednja uprava za mere in dragocene kovine, državni zavodi za pospeševanje industrije in obrti. V pristojnost za industrijo in obrt spada tudi grajenje in nadziranje onih privatnih industrijskih železniških prog, ki niso namenjene privatnemu prometu in niso v zvezi z drugimi privatnimi progami, ki služijo javnemu prometu. Važno je tudi, da se ministrstvo za socialno politiko združi z ministrstvom narodnega zdravja, s čemer se bo državna uprava rešila velikega nepotrebnega balasta. Preurejeno ministrstvo za socialno politiko in narodnega zdravja se deli v tri oddelke: 1. splošni oddelek, 2. oddelek za socialno skrbstvo, 3. sanitetni oddelek. Prepričani smo, da bodo pozdravili ta novi ukrep naše vlade vsi z zadoščenjem, ker bo reorganizacija brez dvoma pripomogla k skorajšnji sanaciji naše uprave. NE NASEDAJTE INOZEMSKIM TRGOVSKIM POTNIKOM! Znana tvrdka E. Schipper, tovarna perila na Dunaju, pošilja po daljšem presledku zopet v naše kraje svojega zastopnika, ki obiskuje privatne stranke v svrlio nabiranja naročil. Srezki gremij trgovcev v Celju nujno in resno opozarja vso javnost, da je trgovskim inozemskim potnikom brezizjemno prepovedano posečati privatne stranke. V njih lastnem interesu so naprošeni, da zastopnika gornje tvrdke takoj Ovadijo najbližji varnostni oblasti kakor hitro ugotovijo konkretni slučaj prestopka pri nas veljavne prepovedi nabiranja naročil pri za&ebnih strankah! Poravnava medsebojnih obveznosti med državljani češkoslovaške republike is naše kraljevine v prejšnjih avstro-ogrskih kronah. Vprašanje, v kaki valuti in v kakem razmerju naj se poravnajo medsebojne terjatve, ki so nastale do konca vojne dobe v avstrijsko-ogrskih kronah med državljani češkoslovaške republike in naše kraljevine, se vleče že skoro celo desetletje. Pokojni minister g. dr. Rybar se je za vprašanje, ki je tudi za gospodarske interese v Sloveniji važno, živo zanimal, a mu žal ni bilo mogoče, da ga uredi. Po njegovi prerani smrti je zašlo to vprašanje iz dnevnega reda, v jeseni leta 1928. se je pa zopet načelo in se za definitivno rešitev vodijo med Češkoslovaško in našo kraljevino zopet pogajanja, katera vodi za nas član pariške reparacijske komisije g. dr. Miroslav Ploj. V kakem stadiju so sedaj medsebojna pogajanja oficijelno sicer ni znano, pač pa kaže sporazum, kateri se je, predhodno sklenil že dne 29. septembra 1928 in vzakonil dne 26*. februarja t. 1., medsebojno pa ratificiral dne 11. aprila t. 1., da pogajanja ugodno potekajo. Po tem sporazumu je : zabranjeno na področju obeh držav sodno izterjevanje terjatev in dolgov, ki so nastali v prejšnjih avstro-ogrskih kronah iz kateregakoli naslova-.pred 26. februarjem 1919,odnosno, ki tenjelje na pogodbah ali drugih pravnih aktih iz časa pred tem datumom, sklenjenim med fizičnimi ali pravnimi osebami privatnega ali javnega prava, ki so na dan 26. februraja '1919 imela svoje bivališče (sedež) ena na področju češkoslovaške republike, a druga na področju naše kraljevine, v. kolikor je sporno, v kateri valuti naj sje poravnajo te terjatve in dolgovi. is Sodno postopanje se mora z uveljavljenjem sporazuma službeno ust&-viti. Prisilna eksekutivna sredstva in začasne odredbe (zavarovanje) niso dopustne, ako se tičejo g;ori omenjenih obveznosti. — Dopustna je le ugotovitev, da je terjatev ali dolg nastal v prejšnjih avstro-ogrskih kronah in da pravno obstoji v tej valuti, odnosno, da se ugotovi iznos teh obveznosti. Čas za katerega se odloži sodno iz-terjavanje, se ne računi v rok zasta-revanja, v roke, določene za vlaganje tožb in v druge roke, katerih zamuda bi mogla temeljem zakona pravno prejudicirati prizadete stranke. Ža terjatve in dolgove podružnic kreditnih zavodov ali zavarovalnic je merodajen njihov sedež in ne sedež glavne ustanove. Obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih poslov (polic) ali drugih aktov (poslov) glavnih ustanov zavarovalnih podjetij, se ne more smatrati za obveznosti podružnic teh podjetij, razen v koliko to ne izhaja na nedvoumen način iz vsebine polic in aktov, ali iz drugih pismenih pogodb, sklenjenih med prizadetimi strankami. Vendar pa se ta odredba ne nanaša na pravne' odnošaje, obstoječe meti podružnicami na eni in glavnimi ustanovami na drugi strani. Zakon, odnosno sporazum stopi iz veljave dne 15. junija 1929, ako bi se konvencija, ki bo definitivno Uredila navedenb vprašanje, prejie ne vzako1-nila. 1BT :>.u. i I- -Vit-* Stran 2. ... -• , HSiLOT 'A '■■■ TRGOVSKI. LIST, 20. april*-1929. t,m urSttDM Štev. 47. ANKETA OLEDti VPRAŠANJA NOTRANJE KOLONIZACIJE,, število naših izseljencev rast® z dneVa v dan. fV&itki, kd jilf objavlja' meseSno izseljeniški komisarijat v Zagrebu, so porazni /.lasti za naš maloštevilni narod, ker so izseljenci v pravem zmislu besede, to je oni, ki se izselijo v črez-oceansk ■ države, za naš narod več ali nianj izgubljeni. Poročila o številu slovenskih izseljencev iz Julijske Benečije so še bolj neugodna. Zato je neobhodno potrebno, da merodajni faktorji vzamejo ta- problem v resen pretres. Ali pred- . 1 • A I 1 • v% 1 stavi ja Amerika res edino možnost ugod-ne rešitve tega vprašanja? Ali ne bi >md$i2$lMft$tiJ Južna Srbija s svojimi pr&etraisimijrodovi^iimi pokrajinami oh-j)ublietj;i dozela ža mnoge iiaŠe ljudi, ki . «&e jo /»man ""sreče Jv 'Ameriki^ S teih problem^ pe je pečala ariketaj ki se je \rrcila. w nr/*ofrvriV» 1 iiiKl io nalra oamr>_ vršila uprave' Poti predsedstvom g. dr. Breclja so se ankete udeležili gg.: podpredsednik Zbornice TOI g. Ivan Ogrin, generalni tajnik g. vij'. Fran Windischer in tajnik dr. Ivan Pless, nadalje v imenu Izseljeniškega urada ravnatelj g. Fink in Zorn, v imenu Slovenske straže g. Doktorič, Borzo dela pa je zastopal g. Žužek. Zastopana je bila tudi mariborska samouprava po g. Zorkiču. Po poročilu g. Zorna, ki je v glavnem navajal akcije, ki bi jih bilo podvzeti za pospeševanje notranje kolonizacije, se je razvila debata in se je oglasil prvi k besedi zbornični podpredsednik g. Ogrin, ki je govoril o akcijah zbornice za obrtno pospeševanje, ki naj omogočijo, da vzgojimo tudi dobre obrtniške pijonirje za naše južne pokrajine. Za njim je izčrpno govoril o tem vprašanju zbornični generalni iajnik g. dr. Fran Windischer. Dočim se je v ekspozeju govorilo v glavnem o možnostih kolonizacije z agrarnim elementom, je g. dr. Windischer v svojih zanimivih izvajanjih poudaril važnost načina kolonizacije z obrtniškim in trgovskim elementom, ki je mobilnejši. Dal je o tem vprašanju prav lepo in zanimivo sliko ter so njegovim obširnim izvajanjem sledili vsi z velikim interesom. Govorili so na to še g. Žužek, Doktorič i. dr. Anketa je bila samo informativnega značaja. Kvalitetna znamka Zahtevajte povsod 1 POBIRANJE KALDRMINE NA RAZNO BLAGO V ENEM ZAVOJU. Minister za finance je z razpisom C br. IS.CMifj z dne 12. aprila t. 1. glede pobiranja kaldrmine odredil sledeče: Ako dospe v enem zavoju, ki ni težji nego 100 kg, več vrst blaga, se pobere za vse blago enotna kaldrmina in sicer v izmeri, ki odpada na blago, za katero se pobira najvišja carina. Ako pa je zavoj z različnim blagom težji nego 100 kg, se pobere ua vsako vrsto blaga kaldrmina v izmeri, ki je za to vrsto določena. Teža zavoja se v tem primeru priračuni teži blaga, katerega je največ v zavoju, ako bi pa bila teža enaka, se pobere kaldrmiria po višji teži. — Kaldrmina se vedno pobira na bruto težo brez ozira, ali so pri dotičnem blagu ob pobiranju carine odbije tara ali ne, kakor je to v členu 3., točka 2. kaldrminske uredbe izrecno določeno. BELGLICJ IN DALMATINSKI CEMENT. Skupina belgijskih finančnikov namerava ustanoviti v Sučurcu v Dalmaciji cementno tovarno, ki naj po kapaciteti da-teko prekaša ono v Splitu. Tovarna bi razpolagala s štirimi velikimi rotacijskimi pečmi najnovejšega sistema. Napravile stroške računijo na 100 milijonov Din. Vršijo se pogajanja z zastopniki občine Sučarac glede nakupa potrebnega sveta. Občni zbor gremlja trgovcev v Brežicah. V torek, dne 9. t. m. se je vršil v Brežicah občni zbor tamoŠnjega gre-mija, ki so ga v lepem številu posetili gremijaliji. plapi. Zborovanje je otvoril in vodil dolgoletni neumorni gpemi jal-1 ni načelnik g. Anton Uinek. Podal je izčrpno poslovno poročilo, iz katerega je razvidno, da je gremijalno načelstvo posvetilo skrbno pažno vsem perečim trgovskim vprašanjem in skušalo po svojih močeh v težkih prilikah lajšati bremena, ki tarejo naše trgovstvo. Gremij je posvetil-temeljito pozornost pravilnim davčnim napovedim glede nove zgradarine in pridob-nine, dalje pravilni ureditvi vprašanja odpiranja in zapiranja trgovin, ohranitvi točilnih pravic, deerarizaci-ji pošt, odpravi pomanjkanja vagonov, znižanju ležarinskih pristojbin in podajal mnenja tudi o vseh novih zakonskih osnutkih, ki so velikega pomena za naše gospodarsko življenje. V statističnem pogledu je g. načelnik omenil, da šteje gremij 197 članov, od katerih odpade na brežiški okraj 125, na sevniški pa 72. Pomočnikov je prijavljenih 32, pomočnic pa 16. Vajencev je vpisanih 52, vajenk 20. Gremijalno načelstvo je imelo v preteklem poslovnem letu 7 sej, na katerih je obravnavalo razna aktuelna trgovska vprašanja, tajništvo pa je rešilo 300 dopisov in vlog na razne oblasti in gospodarske korporacije v zaščito svojega članstva. Po poročilu g. načelnika je tajnik Zveze gremijev g. Podgoršek obširno poročal o raznih aktuelnib trgovskih vprašanjih in o delovanju Zveze. . Nato je bil odobren računski zaključek za preteklo leto in sprejet prora- 'V * t l 1 • r* 1 cun za novo leto, ki priča, (la so gre-mijalne finance v'najlepšem redu. *PZdravstvene obleke« v velikem slogu. Vele-potezni poskusi glede izdelovanja take obleke so sedaj končani. Mednarodna nakupovalna zveza poljedelskih zadrug je bila ustanovljena v Hannoveru na Nemškem. Sodelovale so centralne organizacije Nemčije, Češkoslovaške, Holandije, Belgije in Švedske. Namen zveze je skupni nakup poljedelskih predmetov po nižjih cenah. Proti ameriški zveri kavčuka je odrejena preiskava, povzročena po napadih malih producentov, konsumentov in far-merjev. 0 novi bančni fuziji poročajo iz Amerike; glavnica nove zveze znaša 271 milijonov dolarjev. Amerika je že članica Mednarodnega kartela cevi in Mednarodnega kartela tračnic in se zdi, da ni več daleč čas, ko bo postala tudi članica Mednarodne zveze jekla. Vestnik Ljubljanskega velesejma je izšel. Izdala in založila ga je Reklama »Saturn«, Ljubljana. Revija prinaša več aktualnih gospodarskih člankov, člankov o radiu, športu, turistiki itd., krasi pa jo tudi mnogo zelo lepih slik. Tisk je čist in v modernem slogu. Revija je interesentom pri uradu velesejma brezplačno na razpolago. V isti založbi izide ob otvoritvi velesejma tudi letošnji ofici-jelni katalog velesejma. V3G0. Vi zaslužite, Razpečuj« v kr»l|«winl IHI Fran Kan. Lalnlk, Maribor, Canki U že imata HAGGIieo izdelke za iuhe stalno v zalogi 1 BOKSITNI TRUST V DALMACIJI. iBoksitni trust v Ziirichu namerava -združiti svoja jugoslovanska podjetja v posebno delniško dražbo. V eni nanovo pridobljenih tovarn so pred kratkim pričeli s produkcijo boksitne rude, in se bodo dohodki jugoslovanskih nahajališč uveljavili že v tekočem letu. ŠVEDSKI VŽIGALICNI TRUST SEGA PO MEDNARODNEM TELEFONU. Ii, Stockholma prihaja poročilo, da se hoče Kreugerjev vžigalični koncern udejstvovati tudi v mednarodni telefonski kupčiji. Poročila iz Newyorka dostavljajo, da hoče Kreugerjev koncern v zvezi s stockholmsko telefonsko družbo I. M. Erieson zgraditi mednarodni telefonski trugt, ki naj bi tl©-' loval po vzorcu mednarodnega vžiga-ličnega trusta proti posebnim državnim posojilom. Baje je dobila Poljska od Kreugerjevega koncerna že večje kredite za reorganizacijo njenega telefonskega in brzojavnega omrežja. Oriižba Erieson deluje na Poljskem že več let. Dobre zveze ima Kreuger tudi s Francijo in z Ogrsko. Dalje beremo, da je predložila družba Erieson pred kratkim rumunski vladi ponudbo glede prenosa koncesi je za vse ru-munsko telefonsko omrežje. Zdi se, da se pripravlja ameriški trUst (International Telephdnes ahd^Telftgraphes Corporation).na boj s Kreugerjem za evropski telefonski-trg. — Ker so merodajni jugoslovanski krogi opetova-no razpravljali vprašanje o oddaji telefonskega in brzojavtiega omrežja, Kr poročilo ovnovih telefonskih načrtih velikega švedskega koncerna pomembno tudi za Jugoslavijo. IX. Ljubljanski mednarodni velesejem. Ker je razstavni prostor *a IX. velesejem že oddan v pretežni večini, si dovoljuje uprava sporočiti sledeče: Nemogoči je sprejeti še razstavljalce, ki re-flektirajo na prostore v notranjosti pavi-ljonskih zgradb in spadajo v sledeče blagovne skupine: strojna industrija, kovinska industrija, avtomobili in dvokolesa, elektrotehnika, radio, lesna industrija, papir, grafika in pisarniški potrebščine, galanterija, steklo, glasbila, gra-verstvo, fina mehanika, industrija živil. Na razpolago je še nekaj kritega, polodprtega razstavnega prostora II. kategorije za vse skupine in nepokrit prostor na prostem. Sprejemajo pa se že sedaj prijavnice za jesensko prireditev. Ljubljanski velesejem je v inozemstvu zastopan v sledečih državah: Avstrija: Graž, L. H: J. Kai- serfeldgasse 24. Amerika: Newyork, International Expo-sition in Europa, 250 Park Av. Belgija: Bruxelles, Oscar Van Slijpe, fiue du Trone 146. Čehoslovaška: Praha II., Čedok, Cekosl. Reise- und Verkehrsbureau, Miku-landska 7. Bolgarija: Sofia, Putnik, Rue Targov-ska 4. .1 Francija: Vaucreson, M. Delaveau, Route de Rueil. Italija: Trieste, G. Čehovin,' Vialle XX. Settembre 65. Madžarska: Budapest, Povlaštena Trgovinska agencija kraljevine S. H. S., Wilmo3 esas. ut 26. Nemčija: Berlin, J- B. Reich, Haupt-strasse 3. Rumnnija: Bucarest, Dr. M. Margulios, Str. Čarol 9, Et. I. Španija: Barcelona, Centro international de Intercambio, Apartado 850. Turčija: Stamboul, Povlaštena trgovinska agencija, Boite postale 358. Egi pet: Aleksandria, Sugich. GOSPODARSKI POLOŽAJ SREDNJE EVROPE. Na občnem zboru banke Anglo-In-ternational Ltd je govoril predsednik Lawrence o gospodarskem položaju Srednje Evrope in je izvajal med drugimi: Finančna politika skoraj vseh nasledstvenih držav je označena po nnmnAŽflni tendenci za kooperacijo med novčanimi bankami. Proces stabilizacije in valutnih reform je skoraj dovršen. Obstoji prevelika industrializacija vsled stremljenja vsake države, da postane glede preskrbe z industrijskim blagom neodvisna. Pri obravnavanju gospodarskega položaja Jugoslavije je govoril govornik tudi o Jugoslovanski Unionbanki in je izjavil, da je postala ta banka vslctf rafflftiih od nje izvršenih iuzij se^aj največja trgovska banka Jugoslavije. Glede Avstrije je dejal Lawrepce, da se opaža v zunanji trgovini neko boljšanje, vendar se >pa gospodarski položaj še n’6 more označiti kot zadovoljiv. '*■ * * * »OROATIA« ZAVAROVALNA ZADRUGA. Dne 15. aprila še je vršil v Zagrebu v sejni dvorani zadružne palače 43< redni občni zbor zavarovalne iiadruge »Croatia«, ..kateremu je predsedoval predsednik zavoda g. dr. Nikolič Podrin-ški baron Vladimir ob f. prisotnosti lepega števila zadružnih članov." Poročilo o poslih zavoda za leto 1928 je pre-. čital generalni ravnatelj Nikolič Miho-vil. Iz predloženih računov zgube in dobička se razvidi močan razvoj in velik napredek tegp. našega" najstarejšega domačega zavarovalnega zavoda, katerega je že • pred petimi deceniji ustanovilo svobodno in kr. mesto Zagreb in ki se stalnp .širi in po,večava. Tako je v letu 1928 na premijah in pristojbinah dosežen znesek 42,867.912-08 Din, t. j. za za 6,435.602-34 Din več kot v prejšnjem letu. Vsote in glavnice zavarovanja so dosegle znesek 9.511,118.06075 Din. Na škodah je bil izplačan v letu 1928 znesek 15,906.653-13 Din in od početka zavoda 91,63O.430‘18 Din. Zadružna aktiva so narasla poleg nevaloriziranih predvojnih nepremičnin na 83,827.019 84 dinarjev. Poslovni dobiček za 1. 1928 znaša 404.158'68 Din. Kupon št. 11 zadružnih temeljnic se izplačuje počenši j od 17. aprila 1929 po 10 Din kot lani. [ Navžioči člani so vzeli z zadovoljstvom j in odobrenjem na znanje poročilo o po- | slovanju zavoda, kakor tudi zaključne račune in podelili ravnateljstvu in nadzorstvenemu odboru razrešnico. Deset let dela Vilka Weixla. (Konec.) V letu 1928 so se po sklepa gremijal-nega občnega zbora uvedle praktične preizkušnje vajencev potom tričlanskih strokovnih komisij. Uspeh teh komisij je zelo ugoden. Pokazalo se je, da gospodarji in vajenci sedaj polagajo večjo važnost na strokovno izobrazbo. Komisije so konštatiraje pri vajencih še nekatere pomanjkljivosti, posebno v blagovnem znanju, izračunavanju in vedenju vajencev, upati pa je, da bodo v bodoče tudi taki nedostatki Izostali, ker se je gg. šefe o tem na licu mesta opozorilo. Dne 3. maja 1928 je izšla naredba ministrstva za socijalno politiko o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov. Ta naredba pa ni zadovoljila trgovske kroge, zato je sedanji minister za socijalno politiko končno naredil, da se nared' ba revidira in je sklical zato za 2. marca 1929 anketo vseh prizadetih organizacij cele države. Na poziv Trgovske zbornice je tudi gremij stavil tukajšnjim5 potrebam primerne predloge k tej kočljivi zadevi. V kratkem upamo, da bo izšla nova naredba, ki bo nam bolj naklonjena, kakor je bila prejšna. V začetku 4eta 1928 se je vršilo javuo zborovanje, na katerem je predaval zbornični konzulent g. Žagar o davčnih zadevah. Zahtevalo se je, da se davek na poslovni promet takoj ukine. Zahtevala se je tudi decentralizacija bolniškega zavarovanja in možnost ustanovitve samostojnih bolniških blagajn. Meseca marca sta se vršili še dve zborovanji radi uredbe o delovnem času in o ukrepih proti tujim potnikom, krošnjarenju in obrokarjem, ki postavljajo trgovstvo pod črno luč. Z novo uredbo o organizaciji finančne uprave se je v Ljubljani ustanovila finančna direkcija ter prevzela tudi posle mariborskega okrajnega finančnega ravnateljstva. Da se prepreči ukinitev mariborskega ravnateljstva, je gremij z ostalimi gospodarskimi korporacijami sklical sestanek in poslal v Beograd deputacijo, ki naj proti takemu demontiranju protestira. Na žalost pa vsa naša prizadevanja za ohranitev te oblasti -niso rodila uspeha. Odločno je bilo treba >.tudi nastopiti proti uvedbi novih davčnih doklad. Zabeležiti imamo v tem letu tudi ukinjenje železničarskega skladišča živil, kar bi zelo ugodhb uplivajo na razvoj trgovine, ako bi prejšnja vlada ne bila izdala naredbe, da morajo biti vsi državni .nameščenci -člani nabavljalnih zadrug državnih nameščencev. Finančni zakon 1928/29 določa, da se morajo vsi dohodki kaldrmi-ne vporstbljati za gradbo carinarnice in je stvalf v toliko rešena, da se bo začela carinarnica letos zidati. Splošni pobožaj trgovine se je proti lanskemu letu poslabšal, za kar je pa glavni vzrok naraščanje trgovin in padanje kupne moči prebivalstva. Trgovino tudi slabi, prodajanje blaga na obroke in'-V mnogih slučajih neizterljivost zapadlih obrokov za tako prodano blago. To zlo bomo morali trgovci sami odstraniti Si prenehanjem vsakega kreditiranja. ' Kar še tičte leta 1929 moramo z velikim veseljem in zadovoljstvom pozdraviti' ‘ odločeA, Čin Nj. Veličanstva kralja od 6. januarja. Uverjeni smo, da nam bo pot. do konsolidacije gospodarskih razmer pod sedanjim režimom gladkejša in da bo sedanja vlada izvedla vsaj delno sanacijo našega gospodarstva, in dala pri tem tudi trgovini, obrti, industriji in kmetijstvu možnost do razvoja in napredka. Ti), je moje poročilo o delovanju gre-mija za časa mojega desetletnega predsedovanja, iz katerega ste v glavnem razvideli, da. je gremij pazno motril vse pojave ter delal z vso vnemo pri gradbi našega gospodarstva v vseh važnih panogah. Skrbel je tudi vedno za napredek in dobrobit lastnega članstva, kar nam dokazuje dejstvo, da imamo v lastni hiši svojo dobro urejeno pisarno, v kateri se odpravljajo, vsi gremijalni posli, poskrbljeno je tudi v socijalnem oziru, in to v bolniški blagajni in Samopomoči, lepo imamo tudi urejeno trgovsko nadaljevalno šolstvo, ki nam jamči za dober naraščaj. V splošnem je gremij skušal odstraniti vse zapreke, ki so nam ustavljale pot napredka, zraven tega pa z utemeljenimi predlogi, izjavami in intervencijami direktno na merodajnih mestih ali pa potom naših višjih stanovskih organizacij pomagal ustvarjati gospodarski ustroj države. Z veseljem moramo ugotoviti, da smo želi uspehe, ker nismo držali križem rok, a na'žalost moramo tudi priznati, da smo pogosto doživeli razočaranja, ker so oblasti za marsikatero našo upravičeno zahtevo ali predlog* imela gluha ušesa. Ko smo se torej ustavili za hip in pre-motrili naše delo v preteklosti, ihoramo si tudi ob tej priliki zagotoviti, da bomo tudi 6tvarno..deIali v bodočnosti, kd nam mora biti važnejša od preteklosti. Naš boj Se M končan, treba bo Še trdega dela do uresničenja naših upravičenih stremljenj in zavesti, da se nahajamo na mestu, ki nam pripada. V tem prepričanju Vas pozivam, da Vi vsi posvečate tudi v bodoče vse svoje moči stnotrene-' mu delu in pomagate načelstvu pri nje-govla platac dobava julij, avgust in september, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 310—312 50, bačka: času primemo suha, proovptiia dobava, slov. post., plačilo v 30 dneh, -317-50 do 320; baSca: času primemo suha, dobava v aprilu, »lov. postaja, plačilo v 80 dneh, 320—322 50; bačka: suha, zdrava, dobava meseca. maja, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, -380. Ječmen: baranjski, pivorattki, fcg, 346—847-50; bački, ozimni, 9TKS8 330-332:50 Din. - Oves: dta postaja, navadna vofcaina Moka: pženlčna Og: fco, Lju odjemu celega vagona plačljivo (jena pridelki:- -neizpremenjena. Zaključki: les: 1 vagon; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov. .. R. RANZINOER, LJUBLJANA •oa mm pa)ko lAinnan) *■)■«»■ som Spedld|)skO podJcO«, •kladliC«, carin-' pocrcdnlitvo, prcvakonj« pohlitva C ION. VOK, Ljubljana-Novo mesta H-KOLESA Plačljivo tudi na obroke l Solidne cene! - • TRAJNO koristno darilo je samo »PMP ,GRITZNER‘ in ,ADLER* Šivalni stroj ter pisalni stroj VpiH „urania“. MriSlSB Znižane cene, najlepše opreme edino le 4^ JOSIP PETELINCU Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVLJENA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ustanovuena