Posamezna številka Oln 1.	Poštnina	v	gotovim?	@
Št. 244.	V	Ljubljani,	w	S@rels	23.	oktobra	1924.	Leto	L
f	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	f
;	Mesečna naročnina:	!
» V	Ljubljani in	po pošti Din 16, inozemstvo	Din 25.	!
0.................................................      B
Neodvisen	p
(Uredništvo is* npravništvo: WoIfova ulica &t* i/I.
Telefon 213.
r -# ^
j
IB
I	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu-
j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. !	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Na dobri poti.
Kdor ljubi hitre odločitve, ta je nad potekom sedanje vladne krize najbrže obupan. Vsaj se vleče naša kriza brez konca in kraja in postaja že prava flora zlasti za gospodarske kroge, da flnogi že vzklikajo, da je vsaka rešitev ooljša ko pa sedanja negotovost.
Če bi šlov sedanji krizi le za običajno kabinetno krizo, potem bi bilo to flnenje tudi upravičeno. Toda v sedanji srizi gre za mnogo več, gre za ves naš bodoči razvoj. Če bo kriza rešena dobro, potem je vprašanje likvidacije hr-vatsko-srbskega vprašanja samo še vprašanje časa, če bo pa kriza rešena aapačno, potem vemo vsi, da se bodo aaše notranje razmere nevarno poostrile in da se smemo bati najhujšega.
Zato je previdnost edino pravilna taktika in naglica sigurno napačna. Na čni strani sicer v resnici trpi funkcijo-oiranje vladnega aparata, toda na drugi strani rodi ravno počasnost reševanja krize nad vse ugodno razčiščenje pojmov. Polagoma se vedno jasnejše prikazujejo pota, po katerih mora hoditi naša politika, če hoče, da bo narodu v korist, državi pa v prid.
Predvsem je doseženo eno, da je Prodrlo spoznanje, da je vsak radikalizem pri reševanju krize napačen in da bi bilo katastrofalno, če bi postali gospodarji situacije ekstremni elementi. Ekstremnost izključuje vsak sporazum in mora nujno povečati razdor. Kakor bi bilo zgrešeno, če bi zmagalo stališče Radiča, tako bi bilo napačno, če bi obveljala teza Pribičeviča. Rešitev je samo v zlati srednji poti, v liniji, ki omogoča vsem strankam, da preidejo iz strastne opozicionalnosti v blagohotno.
To so uvidele stranke že same in tako je moral popustiti Radič ravno tako ko Pribičevič. Počasnost reševanja krize je prisilila Radiča, da je že priznal, da se sme izvršiti notranja ureditev države le na podlagi obstoječih zakonov, ravno tako pa je moral tudi Pribičevič izjaviti, da je za sporazum. Irelevantno je, če sta mislila oba skrajna politika iskreno ali ne, glavno je, da jih je tok dogodkov do tega priznanja Prisilil in da je bila resnica tako močna, da ji ni mogel nihče ugovarjati.
Sedanja počasna kriza ima tudi to dobro stran, da je javno in precizno postavila v'ospredje vprašanje parlamentarizma. Danes stoji dejstvo, da ve vsakdo, da je vsaka neparlamentarna rešitev napačna in nemogoča. Za našo mlado državo je to največje važnosti, ker nam je v tem zdrav razvoj precej zasiguran.
Ampak na drugi strani je sedanji Potek krize povedal tudi to, da je interes države na prvem mestu in da je vsak defetizem absolutno napačen. V tem oziru je bil uspeh zlasti težaven, ker je bil dosegljiv šele potem, ko je voditelj, ki je v veliki meri dosegel svoje uspehe le z demagogijo, moral to svoje najbolj izdatno sredstvo v veliki meri zavreči. Danes ve tudi Radič, da ima govorniška svoboda svoje meje in da tudi on odgovarja za svoje izjave. Nič več tja v en dan ne sme govoriti Radič, temveč vse mora pretehtati in prevda-riti. že samo v tem pa je nalepši uspeh.
Zelo dobro pa je učinkovala kriza tudi na stranke same. Volja do sporazumne rešitve narašča in vedno težje je strankam prevzeti krivdo, če ne bi prišlo do dobre rešitve. Kako je učinkovalo na Radiča, da je on povzročil, da še1 ni bila osnovana Davidovičeva vlada, to Smo videli. Vemo pa tudi to, da je le malo radikalnih poslancev, ki bi danes nastopili proti Jovanovičevi tezi. Celo v najožji krog Lazarja Markoviča je ta teza že prodrla.
Vsi ti uspehi pa so bili doseženi le zato, ker je kralj od vsega početka zavzel pravilno stališče in na njem vztrajal kljub vsej težini situacije. Da je volilna vlada izključena in da ima vlado tisti, kateremu se posreči sestaviti v skupščini večino, je bilo kraljevo načelo in to načelo je bila rešitev. Zakaj, to stališče je uplivalo nekako tako, kakor določba, da se porotniki ne morejo raziti, predno niso odgovorili na stavljena vprašanja. To stališče pa bo tudi 'Povzročilo, da pridemo do dobre rešitve.	,
Miren razvoi krize.
Beograd, 27. oktobra. Od 10. do 12. se je vršila seja dmokratskega kluba, na kateri so razpravljali o položaju, Davidovič je poročal o stanju odnoša-jev med ožjim blokom in I1RSS, kakor tudi o želji krone, da pride do koalicije z radikali. Demokrati so prepričani, da more priti do koalicije z radikali, ker na njo baje pristaja tudi Radič. G. Da-vidoviču je stavil demokr. klub .popolnoma proste roke, da v tem vprašanju nadaljuje dosedanjo politiko kluba in da se orijentira po položaju. — Nastopilo je promirjenje, kar sledi tudi iz tega, da se ni vršila nobena običajna konferenca vlade in da ni šel nihče na dvor.
Beograd, 27. oktobra. Po konferenci demokratskega kluba so mini-
stri odšli v predsedništvo vlade, kjer se je vršila kratka konferenca šefov bloka, ki je trajala od 12. do 19. ure. Na konferenci % Davidovič poročal o rezultatih seje demokratskega kluba in podal potrebne instrukcije za nadaljno delo Šefov bloka za časa njegove odsotnosti. Mislijo, da bo moral biti Davidovič pred svojim odhodom sprejet v avdijenco pri kralju. (Davidovič odpotuje v Vrnjaško banjo k svoji bolni soprogi, kar dokazuje, da kriza ne bo pred sredo rešena.)
Beograd, 27. oktobra. Danes popoldne se vrši seja ožjega glavnega odbora radikalne stranke, ki bo razpravljal o položaju.
Nadaljevanje pogajanj za koncentracijo.
Beograd, 27. oktobra. Danes prispejo iz Zagreba v Beograd Maček, Krnjevič, Košutič in Bačinič, ki so bili včeraj na skupščini HRSS. Kako se bo kriza rešila, ni še znano. Po vseh komentarjih in verzijah ter po kronološkem vzporejanju dogodkov lahko pričakujemo rešitev krize v sredo. Obedve skupini delujeta za koncentracijo, po drugi strani pa so zopet radikali za volilno, blok pa za svojo poslovno vla-
do. Kljub temu so stalni izgledi za uspeh koncentracije. Ako blok hoče, da pride do ožje poslovne vlade bloka, potem mora Radič priti v Beograd in v nar. skupščini podati izjavo o položaju ter pristati na pismeni sporazum. Toliko časa pa se bo položaj sukal v krogu in ga ne bo mogoče rešiti, dokler se ne razčistijo odnošaji med HRSS in ožjim blokom.
RADIKALI IN KONCENTRACIJA.
B e o g r ad, 27. oktobra. Včeraj je bil v dvoru Jovanovič, ki pa ni bil pri kralju, marveč v maršalatu in je z ministrom dvora razpravljal o administrativnih poslih nar. skupščine. Okoli 12. se je pri Jovanoviču vršila konferenca njegovih prijateljev. S konference je odšel Jovanovič v klub in odtod v svoj kabinet, kjer se je dalje časa razgovarjal z Mihajlom Rankovičem, kateremu je poročal, da se dela za koncentracijo. Rankovič nima nič proti koncentraciji, v katero bi vstopili le radikali, klerikalci in demokrati.
Beograd, 27. oktobra. Sinoči je bila v radikalnem klubu širša konfe-
renca, na kateri so razpravljali o koncentraciji. Radikali pristanejo na koncentracijo pod naslednjimi pogoji: 1. Po znani izjavi Hadžiča ne more biti predsednik vlade Davidovič, marveč samo radikal. 2. Koncentracija je mogoča samo, ako ožji blok pripravi Radiča do tega a) da se odreče vseh zvez z inozemstvom, s kosovskim, makedonskim komitetom in z Moskvo, b) da se Radič odreče republiki in prizna monarhijo in c) da pride Radič osebno v Beograd in prizna ustavo. Na podlagi teh pogojev so zelo slabi izgledi na koncentracijo.
TRIFKOVIČ NI DOBIL MANDATA.
Beograd, 27. oktobra. V političnih krogih so se sinoči razširile vesti, da je Marko Trifkovič dobil mandat za koncentracijsko vlado. Ta vest je zlasti pri novinarjih napravila veliko po-
buno in jo sploh niso beležili. Trifkovič je te vesti dementiral, češ da ni bil pri kralju in torej sploh ni mogel dobiti mandata.
POLOŽAJ ŠE NERAZČIŠČEN.
Beograd, 27. oktobra. Včeraj se je vršila konferenca vlade, ki je bila prekinjena ob 10., ker sta Davidovič in Korošec odšla na proslave. Ob 11. se je konferenca nadaljevala in bila zopet prekinjena radi avdijence Davidoviča.
Okoli 11.30 je bil v avdijenci pri kralju Davidovič in se vrnil iz dvora malo pred 13. Davidovič ni hotel podati nobene izjave novinarjem; dejal je samo, da je položaj neizvesten in da se za koncentracijo, za katero so izgledi vsakovrstni.
ANONIMNA OBTOŽBA PROTI POSLANCU BAČINIČU.
Beograd, 27. oktobra. Iz Sušaka je prejel beograjski tisk in poslanski klubi privatno pismo, ki obtožuje Ba-činiča, poslanca HRSS, radi moralne propalosti. Pismo označuje Bačiniča kot brezposelnega človeka in brez stal. nega bivališča, prijatelja Italijanov, ki se je na Reki zelo nedostojno vedel. Pismo zahteva, da se Bačinič umakne iz javnega življenja.
Smo na dobri poti, pa čeprav smemo biti pripravljeni, da bo kriza trajala še par dni. Toda vse sedanje odlašanje bo poplačano z dobro rešitvijo, ki sicer ne bo mahoma rešila vprašanja, ki pa bo ustvarila podlago za končno in pravilno rešitev.
Napredek naroda se pač vrši stop-njema in ne skokoma. V sedanji krizi gre le za korak h konsolidaciji in ta korak bo storjen. In če pride že šest let po samostojnosti do tega, da narede ta odločilen korak sporazumno Hrvati, Srbi in Slovenci skupno, potem smemo biti v resnici zadovoljni, pa čeprav nas potek krize ni vselei razveselil.
Pogajanja s HRSS.
Beograd, 27. oktobra. Radi današnjega praznika sv. Petka Paraskeva je političen položaj v zastoju. Vse kombinacije so trenutno odložene in se dela za sporazum med ožjim blokom in HRSS. V glavnem je položaj sledeč: Dokler se ne razčistijo odnošaji med ožjim blokom in HRSS, ne more priti do rešenja krize. Radi odhoda Davidoviča iz Beograda se do srede ne predvidevajo nikaki važni dogodki. Po tem času bo prišlo ali do sporazuma med strankami ožjega bloka ali pa se bodo stranke razšle. Kakor se bo torej rešil sporazum, tako bo rešena tudi kriza. Ako bo prišlo do definitivnega sporazuma, bo dobil vlado blok, v nasprotnem slučaju pa radikali. Danes se bo položaj prenesel iz dvora v predsedništvo vlade in parlament, kjer se vrše važne seje klubov.
SPORAZUM BLOKA Z RADIČEM
Be.ograd, 27. oktobra. V političnih krogih se potrjujejo vesti o nekakem pismenem sporazumu med vlado, ožjim blokom in HRSS. Ta sporazum bo preciziran tako, da bo v vsakem oziru sprejemljiv. Zato je v soboto zvečer odšel v Zagreb dr. Maček, da predloži Radiču sporazum. Ako bo Radič na sporazum pristal in ga podpisal, je pričakovati, da bo Davidovič v najkrajšem času dobil vlado bloka.
%
Beograd, 27. oktobra. Sinoči so se v preds. vlade razširile vesti, da bo danes prišel Radič v Beograd. Te vesti niso bile od nobene strani potrjene, točno pa je, da vladni krogi vsak dan pričakujejo Radičevega prihoda v Bed-grad.
Radičev govor v Križevcih.
Po avdijenci je Davidovič pozval v preds. vlade vse ministre in poslance bloka in jim poročal, da je položaj pri starem. Popoldne se je konferenca vlade zopet nadaljevala in trajala do 20.30 zv. Kakor doznava vaš dopisnik, je šlo na tej konferenci za sporazum med ožjim blokom in HRSS. Blok nestrpno pričakuje prihoda zastopnikov HRSS v Beograd.
PROTESTNO ZBOROVANJE RADIKALOV.
Beograd, 27. oktobra. Sinoči se je vršilo v Zemunu veliko protestno zborovanje radikalov, katerega se jf udeležilo okoli 3000 oseb. Nastopilo je 10 govornikov, med njimi tudi poslanci Kobasica, Grgin, Mil. Stepanovič, Ne-deljkovič, Joksimovič in Popovič. Sprejeta je bila posebna resolucija, v kateri se pozdravlja delo voditelja radikalne stranke Pašiča. Po zborovanju se je vršila manifestacija po Zemunu s »srbskimi« zastavami.
OBČINSKE VOLITVE NA BLEDU.
Bled, 27. oktobra. Včeraj so se na Bledu vršile občinske volitve, katerih rezultat je sledeči: SLS 167, NSS 95, SKS 90 in JDS 76 glasov. Na posamezne stranke pripade po redu: SLS 10, NSS 6, SKS 5 in -JDS 4 odborniki. — Pri skupščinskih volitvah 1. 1923 je bil volilni rezultat sledeči: SLS 363, NSS 115. JDS 89, SKS 78, SSDS 47, SSJ 7, NRS 4 in Šušteršič 3 glasove.
OPOZICIJA SE UDELEŽI ZASEDANJA.
Rim, 27. oktobra. Opozicija izjavlja, da ostane še nadalje na Aventinu.
Zagreb, 27. oktobra. Pri vstopu v Križevce je bil Radič viharno pozdravljen od ljudstva. Na pozdravni govor predsednika Radičeve organizacije v Križevcih je odgovoril Radič v krajšem govoru in med drugim dejal: »Tu v Križevcih je bil nekoč krvavi sabor. Mi nočemo krvavega sabora, mi nočemo nobenega klanja, pa se tudi ne pustimo od nobenega poklati. Tu so bili nekoč kmetski upori, toda danes ne rabimo nobenih uporov ker vemo, da so gumijeve kroglice močnejše od svinčenih.«
Tudi na kolodvoru je bil Radiču pripravljen lep sprejem. V svojem od-zdravnem govoru je Radič na kratko povedal svoj program sledeče: »Borili se bomo za hrvatsko državno samostojnost v nerazdeljivi skupnosti s Srbi in v mednarodno pripoznanlh mejah Jugoslavije. Ni sporazuma brez spoštovanja narodove volje. Mi hočemo, da se narodova volja spoštuje, toda smo zato,
KOMENTARJI RADIČEVEGA GOVORA.
Beograd, 27. oktobra. V političnih krogih so danes živahno komentirali zadnji Radičev govor v Križevcih. Ta govor, pravijo radikali, je ponovno poslabšal položaj ožjega bloka, ker je Radič zopet povedal to, kar je izjavil v poslednjem komunikeju. Vladni krogi pa zatrjujejo, da Radičev govor v nobenem oziru ni poslabšal položaja ožjega bloka.
PRISEGE MILICE. m
Rim, 27. oktobra. Po znani demi-siji generala milice De Bono se položaj milice ni poslabšal. Jutri namreč, v torek, se bodo vršile v vseh italijanskih mestih slovesne prisege milice. Prisegam bodo prisostvovali zastopniki mornarice, karabinerji, razna ministrstva in druge politične oblasti. Kakor znano, je glavna naloga milice, da v mirovnem času pripravlja mladeniče za vojaško službo. Ta predizobrazba ima nalogo skrajšati vojaški službeni rok in na ta način prihraniti veliko stroškov vojnega ministrstva. Prihranki bi znašali okrog 40 milijonov lir letno. Vprašanje o stališču oficirjev milice do svojih tovarišev v redni vojski, je.že skoraj rešeno. Njih stopnje bodo določene v razmerju s stopnjami, ki jih imajo oficirji v redni armadi. Tudi zakon, ki predvideva gospodarski položaj, je že skoraj gotov.
KONGRES O HRANILNIŠTVU.
Milan, 27. oktobra. Včeraj se je vršila v navzočnosti ministrskega predsednika Mussolinija otvoritev kongresa o hranilništvu. Kongresa se je udeležilo poleg državnih (zastopnikov tudi 400 poslancev 24 /Iržav. Zborovanje je pozdravil milanski župan Man-giaganl. Za njim je govoril minister državnega gospodarstva De Nava ter več zastopnikov drugih držav. V Italiji skupno z novimi pokrajinami se nahajajo 203 hranilnice. Po končanem kongresu je občinstvo priredilo Mussoliniju burne manifestacije. S kongresa je bila poslana pozdravna brzojavka kralju.
da pride do sporazuma z drugim ustavnim faktorjem.«
Zagreb, 27. oktobra. Kakpr znano, je Radič napovedal, da bo podal na shodu v Križevcih obširna pojasnila glede svojega stališča do krone in ustave in da bodo ta pojasnila razbila vse dosedanje nejasnosti in docela pomirile javnost. Te svoje napovedi pa Radič ni uresničil, ker ni podal v svojem go voru nič novega, temveč je le v bistvu ponovil svoje dosedanje trditve. Tako je Radič nastopil za parlamentarizem, za zvezo z Rusijo in proti načinu, kakor se je dosegla izvolitev skupščinskega predsednika. Radič je za sporazum, toda le pod gotovimi pogoji. Mestoma je bil Radič v izražanju zelo krepak in s tem znova poslabšal položaj. Shod sam je bil dobro obiskan, V vsem pa se more reči: donesek k rešitvi sedanje krize ni bil Radičev govor.
Borzna porotlla.
Ljubljanska borza, dne 27. oktobra. Vrednote.
Državni papirji: a) Obveznice:	in-
vesticijsko posolilo iz leta 1921 blago 61i4; b) Srečke: 2%% drž. renta za vojno škodo blago 112.25. Delnice; a) Denarni zavodi: Celjska pos. d. d. denar 210, Ljubljanska kred. banka denar 215, blago 217J4, zaklj. 21714, Merkantilna banka denar 125, blago 128, Prva hrv. štedionlca denar 914, Slavenska banka blago 100; b) Podjetja: Strojne tovarne tn livarne denar 130, blago 150. Trboveljska premoge-kopna družba blago 450, Združene papirnice blago 120, Splitski portland-cement denar 1480, blago 1500. Založnice Itd.: 4 zast. 1. kr. dež. banke blago 17 H, 454% kom. zad. dež. banke blago 89.
Produkti.
Trami« 3/3, 3/4, 4/4, 4/5, 5/6, 5/7. zdravo merkant. bla^o franko meja denar 405, deske škorete, paralel. 13 mm, 600 kos. 30 cm. 600 kos. 32 cm, 600 kos. 33 cm, 600 kos. 36 cm, franko meja denar 820, blago 900, remeljni 7/7, 8/8, J. II. franko •meja denar 710, blago 700, brusni les po lesnih uzancah lj. borze franko nakl. post., kol. 6	vag.,	denar 220,	blago 230,	zaklj.
220, bukova	drva,	1 m	dolž., napol	suha
franko	nakl.	post.	blago	25, oglje la	vila-
no, franko meja denar 114, blago 118, pšenica domača, franko Ljubljana denar 385, pšenica bačka par. Ljubljana blago 435. koruza bačka, par. Ljubljana blago 335, koruza nova, franko Ljubljana blago 220, oves bački. par. Ljubljana blago 325, fižol ribničan. očiščen, b/n. Postojna trans, blago 580, fižol ribničan, orig. franko Ljubljana denar 440, fižol prepeličar, orig. franko Ljubljana denar 440, fižol mandokm, orig. franko	Ljubljana	denar	350, fižol	rjavi,
orig. franko Ljubljana denar 400, laneno seme, par. Ljubljana denar 680, pšenična moka, bačka 0. bas. franko Ljubljana blago 620, orehi, beli, sušeri, brez koščakov, b/n, franko nakl. posk denar 625, jabolka za prešanje, franko nakl. post. denar 85, krompir beli, franko nakl. post. blago 120.
Zagreb, 27. oktobra. Devize. Cu-rih 13.25—13.55, Praga 204.50—207.50, Pariz 358.50—363.50, New York 68.30—69.30, London 308.70—311.70, MHan 296.90— 299.90, Dunaj 0.096-0.098. — V a 1 u t e. Dolar 67.25—68.25, francoski frank 3.60.
Curih, 27. oktobra. Zagreb 7.45. Pariz 27.05, London 23.375, New York 520.20, Milan 22.42, Berlin 1.235, Praga 15.50, Du-naj 0.007325.
Trst, 27. oktobra. Zagreb 33.35— 33.45, London 104.35—104.45, Pariz 120.25 —120.75. New York 23,10-23.20, Curih 445 -447, Dunai 0.0325-0.0327. Piraga 6$.7fc^ 69.25.
\
Angleško ruski incident.
Poročali smo že, da so pričeli v tadnjem času komunistični agitatorji razbijati volilne shode liberalcev in konservativcev. Policija je zato posvetila angleškim komunistom vso pozornost in imela popoln uspeh. Med drugim (e mogla dognati, da je voditelj razbijalcev shodov znani nemški terorist Willi Miinzenberg. Policija je dalje dodala, da dobivajo vsi ti razbijalci shodov velikanske nagrade od sovjetske Vlade in da se shodi razbijajo samo za to, da bi se izzvali nemiri pri volitvah. Končno pa je dobila policija v roke tudi pismo Zinovjeva, ki ga je ta poslal kot vodja tretje internacionale angleški komunistični stranki, V tem pismu iaje Zinovjev angleškim komunistom podrobna navodila, kako je treba organizirati revolucijo.
Pogodbo (priznanje Rusije), ki jo je proletariat izsilil od Mac Donalda, je treba v polni meri izrabiti. Zlasti brezposelne je treba v ta namen uporabiti. Zunanjo politiko Mac Donalda je treba z odkritji diskreditirati. Na Irskem in v kolonijah ni treba na delavce polagati nobene važnosti, ker tu ie nacionalna misel glavno. Najlažje pa se pridobi inase za revolucijo z dejanjem. Pričeti treba s stavkami in doseči, da lih angleška vlada krvavo uduši. V ar-
madi in mornarici je treba pričeti z obsežno razkrojevalno propagando. V vsaki četi mora biti komunistična celica. Ravno tako tudi v vseh municij-skih tovarnah. Nobenega odlašanja v teh stvareh se ne more trpeti.
Zunanje ministrstvo je pismo Zinovjeva fotografiralo in nato poslalo sovjetski vladi noto, v kateri opominja sovjetsko vlado na dogovor z dne 4. junija 1923. leta. V tem dogovoru se je sovjetska vlada obvezala, da ne bo niti z denarjem niti v kakšni drugi obliki podpirala društva ali posameznike, ki bi hoteli v kateremkoli delu veliko-britanskega imperija izzvati nemire. Sovjetska vlada mora imeti moč, da to svojo obveznost drži. Če pa nima te moči, potem ne sme sprejeti take obveze. Angleška vlada želi, da se sovjetska vlada o tej stvari izjavi.
Sovjetski londonski poslanik Ra-kovski izjavlja sedaj, da je pismo Zinovjeva falzifikat. Najbrže bo tudi svetoval sovjetski vladi, da se ne opraviči, temveč da tudi ona izjavi, da je pismo izmišljeno, če bo javnost temu verjela, je seveda drugo vprašanje. Eno pa je jasno že danes. Angleško posojilo Rusiji je pokopano in volilni izgledi delavske stranke so se poslabšali.
Anglila in Egipt.
Diplomatična misija Zaglul paše je končala z neuspehom. Egiptovski premier se ie vrnil iz Londona, n* da bi se mu posrečilo uveljaviti vsaj deloma svoje predloge.
—	Zaglul paša ie napravil gotovo taktično pogrcško, da je proglašal prevelike nade v izid svojega londonskega potovanja. Toliko ie realni politik, da bi uganil brezupnost direktne revoiucijonarne akcije proti Angliji, obenem pa je precenjeval možnosti sporazuma. Za glavni del svojega političnega programa je proglasil likvidacijo dosedanje angleške okupacile Egipta in pridobitev egiptovske suverenitete nad Sudanom. Ti dve stvari je hotel rešiti v prijateljskem razgovoru z Mac Donaldom. O angleškem premiera je šel po Egiptu čuden glas. Ta-mošnji‘politiki so sl predstavljali, da bo v interesu neke višje pravičnosti pripravljen prezreti interese angleške oblasti. Toda Mac Donald ni utopist. Delavska stranica ima enaki zmisel za angleške kolonije in sueški prekop, kakor konservativci. Vsled tega tudi Mac Donald ni napravil ničesar več kakor lord Curzon.
Anglija opravičuje svoje vojaške od-r&be v Egiptu z ozirom na sueški kanal. Vendar je tudi cela vrsta dokazov, da Angliji ne gre le za kanal. Angleži smatrajo svoje civflizatorično dela v Egiptu za investicijo, ki mora dati dobre procente. Vsled tega se trudi, da bi zokupirala zem-l'o kolikor mogoče v gospodarskem oziru.
V	zadnjem času je prešla cela vrsta velikih podjetij monopolnega značaja v angleške roke in to govori dovolj jasno.
Rešitev sudanskega vprašanja po Za-tjlulovem načrtu je za Anglijo nesprejemljiva. Za Anglijo je Sudan s polno pravico važen kolonizačni teritorij. Sudan, ki je pred kratkim zanimal le lovske ekspedicije, zanima danes gojitelje bombaža. Angleška uprava dela v Sudanu, kar je zgrajeno v Egiptu — razsežne vodne regulacije, ki spremene neizmerne kose neplodne zemlje
v bombaževa polja. Ta stvar pa povzroča zadrego Egipčanov. Celo niihovo poljedelsko bogastvo je odvisno od množine vode v Nilu in Egipt se boji. da tudi Nil ni neizčrpen in da bo moral egiptovski poljedelec plačevati dobičke podjetnikov nad Chartu-mom. Egipt bi bil rad gospodar celega NMa, in odtod predvsem stremljenje po su-verenlteti nad Sudanom.
Angleško politiko v Egiptu vodijo torej popolnoma realni interesi in zasleduje v celoti neko gotovo linijo. Pripravljena je popuščati v stvareh forme, odklanja vse, kar se tiče interesov oblasti. Angleži so se odločili resignirati formalno na protektorat, vendar ima angleški visoki komisar, dasi nima več naslova podkralja, v važnih stvareh odločilni vpliv. In egiptovska vlada, tudi današnji nacijonalisti se niso niti enkrat odločili, da bi ne respektiTall njegovega stališča.
Z ozirom na te okolnosti je situacija egiptovske vlade jako težka. Po neuspehu v Londonu se morajo sprijazniti s predstavo, da Anglija ne misli črtati niihove zemlje z liste svojih Interesov. Če stvar ni mogoče rešiti potom sporazuma, ni na vojaško rešitev sploh mogoče misliti. Egipt za tujo armado nepristopna zemlja in njegova vojska zadostuje kvečjemu za vzdrža-vanje notranjega reda. Sicer se pa egiptovska vlada sama dobro zaveda svoje nemoči in stalno prosi za angleško intervencijo, kadar je v zunanjepolitičnih zadregah. Vendar te stvaTl niso prav nič popularne za egiptovskega državljana in volilca. Brez-dvoma ima Zaglul paša veliko autoriteto, toda naklonjenost mase je v Orijentu bolj spremenljiva kakor drugod. In je seveda pričakovati, da bi padec Zaglul paše pomenil početek novih zmed, ki so se že parkrat ponavljale v zadnjih letih in pri katerih najpriljubljeneiši politični argument je bil bombni atentat.
Obnovljen proces proti morilcu Daskaleva. •
Kakor smo poročali, se je v Taboru.na Češkem pričelo obnovljeno sodnljsko postopanje proti morHcu Daskalova Cicon-kovu. Proces nenavadno zanimivo osvetljuje razne zakulisne politične spletke, ter podaja nepričakovane karakteristike raznih držav in javnih funkcijonarjev. Zasliševanje prič se vrši že tretji dan.
V	petek je bil zaslišan Peter Čokov, bivši tajnik bolgarskega poslaništva, ki je glede Čiconkovovega ponarejenega potnega lista izpovedal, da je čul o obstoju makedonske pisarne na Dunaju, ki je izdelovala
ponarejene potne liste. Na predsednikovo vprašanje pa je navedel, da je bila vlada Stambolijskega za sporazum med Srbi in Hrvati in za federalizacijo jugoslovenskih držav. Državni pravdnik se potem huduje nad knjigami gospoda Sisa, ki netočno informirajo o resničnem narodnostnem razmerju v južni Srbiji, kakor tudi Narodni' listy v zadnjih štirih letih. Opozarja, da je po izpovedih prič gospod Sis prejel 1. 1921, marca meseca 5000 čsl. kron od ministra Dimitrijeva, da je natisnil razgovor ž njim v listu. Priča govori o ljudskih govoricah,
da je Aleksandrov dobival denar od nemškega cesarja, na vprašanje pa, če je poslednja buna poljedelcev podpirala komuniste, je slovesno izjavil: V Bolgariji je en sam krvavi režim, režim Camkovov in en sam narod, ki trpi. Naša buna je bila splo-, šnonarodna, nekomunistična. Tako trdi le vlada, da bi izrabila sovraštvo proti komunistom. Nato je Aleksander O b o v, bivši minister potrdil navedbe Čokova o tajni makedonski organizaciji na Dunaju, o kateri je le čul od prijateljev, ker sam ne sme na Dunaj, ker ne zaupa avstrijski vladi. Bolgari v tujini so vedeli, da se namerava pobiti vse agrarne voditelje, da bi bila stranka uničena. Priča trdi, da je Keburk, agent nemške Vlade, sam ustanavljal makedonsko organizacijo, da bi služila njegovim interesom in da bi z njeno pomočjo dal pomoriti svoje politične sovražnike. — Toda Aleksandrov, vodja te organizacije, je dobil med vojno 30 milijonov od nemške vlade, da bi agitiral za vojno proti Srbiji. Ko je predsednik vprašal obtoženca Čicon-kova, če hoče kaj pripomniti izpovedbam te priče, pride med pričo in obtožencem do ostrega besednega dvoboja.
Obov: Vi ste morilec! Ubili ste za denar. Najela vas je vlada, da bi ubili Dask&-lova! — Ko prosi zagovornik, da bi bila hranjena bolgarska vlada, Obov kratko Izjavi: Gospod doktor, vi ste Čeh in jaz sem Bolgar. Za mene je makedonsko vprašanje važnejše kakor za vas. Jaz bom morda ubit, vi bodete pa zopet zagovarjali — mojega morilca!
Na zahtevo javnega obtožitelja opisuje priča program vlade Stambolijskega, posebno pa njegov trud za zbltžanje z Jugoslavijo in izjavlja, da se je temu stremljenju zoperstavil car Boris, ki ga priča dolži, da je bil soinspirator prevrata. Vlada Stambolijskega ni bila proti Inteligenci sploh, pač pa le proti koburški inteligenci, ki je hotela spremeniti njen program. Državni pravdnik izrazi željo, da bi z ozirom na Si-sovo trditev, da je Aleksandrov bil junak in ker priča izjavlja drugače — rad vedel, kaj je res. Obov nato pojasnjuje, da je bil Aleksandrov ubit od vlade, ker mu ni verjela, ker ie dobil denar iz Moskve. Kar trdi gospod Sis je treba sprejeti z rezervo. Gospod Sis je zelo jezen na nas. Naša vlada ga je podpirala, toda ko je »Čes. Slovo« pričelo pisati proti njemu, smo se po naših prijateljih prepričali, da gospod Sis ni mož, ki bi lahko reprezentiral poštenost češkega naroda in smo mu nehali dajati denar. V moji navzočnosti je minister Dimitrov dal gospodu Sisu 10.OOO čsl. kron. Sis, ki je izdal knjigo o Makedoniji, je po moji sodbi mož, ki ne spoštuje samega sebe in ne odgovarja za to, kar napiše.«
Tem izpovedim slede prerekanja glede slikarja Mrkvičke, ki mu Obov očita, da je bil on tisti slikar, ki je na neki sliki slikarja Vešina, predstavljajoči boj Bolgarov s Turki, preslikal turške fese v srbske čepice, ker je bila slika poslana v Berlin...
Pri popoldanskem nadaljevanju je bil zaslišan med drugimi Nedeljko Atanasov, bivši predsednik sobranja in minister železnic v vladi Stambolijskega. Zanimivi so njegovi podatki o političnih razmerah v Bolgariji med vojno, ko je koburški režim Ferdinandov neusmiljeno preganjal stranko poljedelcev. Zemljedelska stranka je hotela, da bi bil na Bolgarskem mir in da bi Makedonci dobili svobodo. Iz tega vzroka sta se sešla v Sofiji Aleksandrov in Matov L 1914.
Na tem sestanku je bila prva Aleksan-drovova skrb — denar. Stambolijski pa je dejal: Človek, ki govori najprej o denarju, nima čistega srca in jaz se nočem pogajati ž njim. — Aleksandrovovi komiti so bili večji del mestni ljudje, ki so se izogibali delu in je vsak lahko pristopil v njihovo organizacijo. Da bi imele makedonske čete stroge principe, proglaša Atanasov za laž. Ti komiti so oblačili v Sofiji bivše turške obleke, vzeli orožje in se šli fotografirat, ter potem trdili, da v takih krojih hodijo v Makedonijii Nato predloži predsednik priči neko grozilno pismo, kjer priča spozna podpis Aieksandrovova. Pravi, da je prvo takšno grozilno pismo videl pri finančnem ministru Janevu za vlade Stambolijskega. V njem je makedonska organizacija zahtevala. da plača vlada 1,800.000 levov za propadle bone, sicer bo s svojo glavo odgovorna za to. — Na seji v Trnovu je opozi-cijonalne poslance rešil Daskalov. Ko se je priča pozneje ž njim sešel, je dejal Daska-lovu: »Storil si heroični čin, rešil si čast Bolgarske pred Evropo, toda ti, katere si včeraj -rešil, pošljejo morilce za teboj.« — Nadaljna priča, dr. VI. Lebedjev, bivši mornariški minister v ruskem kabinetu Keren-skega, ki je bil od 1. 1915 francoski častnik na solunski fronti in bil dopisnik ruskih in francoskih listov, izpoveduje, da je makedonska tajna organizacija vozila z avtomobilom žurnaliste in jih vodila po gorah, da bi mislili, da so v tajni Makedoniji. Toda vse je bila le gledališka igra. Tomalovski je dejal priči 1. 1922 v Lausannu, da je Stambolijski sicer geniialen človek, da pa bo ubit Priča je vedel, da se organizacija Aieksandrovova bori bolj na strani Koburga in šovinistov, kakor pa za interese bolgarskih in makedonskih kmetov.
V	soboto se je obravnava nadaljevala in bo cel proces najbrže končan danes v pondeljek. O izidu bomo poročali.
Politične vesti.
»Novosti« o položaju. Zemljoradničke »Novosti« pišejo, da se je položaj bloka v zadnjem času utrdil. Dela se na koncentraciji. Ni pa čisto izključena niti vlada Davi-doviča, toda v malo drugi obliki ko preje. Na vsak način pa ima največ izgledov koncentracijska vlada Jovanoviča, če se ta ne bi posrečila, potem ni izključeno, da bi prišlo do nevtralne vlade, kateri bi načeloval vojvoda Stepanovič.
= Iziava ministra Petroviča. V »Novostih« izjavlja minister Petrovič, da je bil znani komunike napisan od njega sporazumno z vlado. Med njegovim in pa med ko-munikeiem, ki ga je dal Davidovič ie samo ta razlika, da je on dejal, da se je vsled Radičevega govora situacija za blok poslabšala. dočim se pravi v Davidovičevem komunikeju, da je postala težja.
= Nemška justica. Te dni se vrši pred sodiščem v Leipzigu razprava proti,članom tajne teroristične organizacije Consul, katero je vodil Ehrchardt in ki je izvedla celo vrsto političnih umorov. Nemška sodnija, ki je popolnoma v službi skrajnih nemških šovinistov, je skušala na vse načine, da bi proces sploh preprečila. Toda prejasne so bile obtožbe in dokazi in preveč jih je bilo, da bi se mogel proces udušiti. Toda, kar je bilo edino mogoče, da ostanejo krivci nekaznovani, oziroma čim manj kaznovani, se je zgodilo. Preiskava se je vlekla tri leta. Cela vi sta prič je bila odklonjena in koncem koncev je še državno pravdništvo v obtožbi naravnost opravičevalo obtožence. Zato se tudi ni čuditi, če je predlagalo državno pravdništvo skrajno milo kazen proti vsem obtožencem, tako proti glavnemu krivcu kapetan-lajtnantu Hoffmannu samo dvomesečen zapor, pa čeprav je njegova sokrivda pri umoru Erzbergerja dokazana. Javnost se je nad to pristranostjo državnega pravdništva naravnost škandalizirala in da ne brez vzroka, je najbolj jasno doka-
Stojan B. Zlvadinovič:
Dieverko.
Že ime kaža vaškega nepridiprava. Kdo ve. ali ima še kak drug pomen v sel-?kem narečju, toda gotovo je, da Je bil Dževerko eden onih vaških tipov, ki vedo vse, kar se godi na vasi. ki vtikajo nos v vsemogoče stvari, ki nekoliko kradeio, imajo opraviti tu in tam z občino In p.ili-cijo, nadlegujejo tuje žene, se ljubijo z dekleti. čeprav so oženjeni in očetje otrok.
Dževerko je Imel majhno glavo kot pest. nesorazmerno k ostalemu telesu, toda okroglo ko jabolko, rdečo, nasajeno na dolg in tudi rdeč vrat. Bil je suh, jeklenih živcev, razigran, živahen, dober pivec, z )no besedo: fant od fare. V ostalem je bil velik ko trije kozji repi, poln seiske dovtip-nosti, drznosti, ki je presegala mejo računa in bahač, ki je samo iskal prilike, da bi zopet katero zagodel pred očmi vseh in žel zato hvalo z vseh strani.
V	tem je tičala tajna njegovih uspehov pri "vaških ženah in dekletih. Ne ena je pustila motiko na kupu koruze in tekla za njim na sestanek, čeprav je bilo na polju dovolj ljudi. Ponoči so na njegovo trkanje prihajala njegova dekleta iz kamric, bosonoga, da bi jih ne sdišali domači in čakala ž njim zore v češpljevem gozdičku. Nebroj se je odigralo vaških dram, ki Je Wl vanje zapleten. Večkrat že se ie radi njega prelivala kri ali se pojavita na vrvi telo kake nesrečnice. Njegovo življenje je Mo tajlnstveno; bil je v strah poštenim in mirnim ljudem. O tem se je mnogo govorilo. dasi ni vedel nikdo točno povedati, v čem tiči ta tajinstvenost.
Dževerko je poljubljal in objemal mnogo žensk, ki so mu bile všeč. Skušali |o »e mu maščevati, sovražili 90 ga, toda na koncu so se sprijateljlli ž njim in ga zvali na svatbe in ga gostili na slavah. Več ko enemu je okradel koštrana, ga spekel kje v gorah in ga nato prinesel domov, tako da so seljaki prihajali do prepričanja, da je najbolje živeti z njim v prijateljstvu, ie te hoče biti »red njim na varnem. Ka-
dar so mu pripravljali kako past, vedno ga je kdo obvestil ln on je napadal sam. mesto da bi bil napaden; potem pa se jim Je javno smejal v obraz in govoril o pustolovščinah, ki so pri seljaklh dosegle dvojno ceno. —
Samo eden v vas', neki Milovan, se n! bal DževerSa. Njegova žena sa Je vedno odganjala. Enkrat pri studencu se Je Dževerko krni a; ubranil pred nieno motiko.
»In vendar bo enkrat moja!«... je pripovedoval pijani Dževerko njenemu možu.
»Nikdar!«... je odgovarjal Milovan in se mu smejal.
»Bo! Stavimo!«
»Za kaj?«
vZa dva udarca z nožem!«...
In dogovorili so se, da se srečajo na poliu z noži onega dne, ko Dževerko dokaže nezvestobo Milovanove žene in če zmaga, bo lahko brez zaprek nadalje zahajal k njej, ali pa mu Milovan prereže grlo. —
Čas je potekal.DževeTko, ko da Je pozabil na dano besedo. Prišla ie svetovna vojna. Oba sta bila uvrščena v isto četo. Kako so potekali boji, je znano. Po zmagi na Rudniku se je umaknil del vojske na počitek v notranjost nedaleč od meje. '
Dževerko je postal zopet stari. Cesto je manjkal v četi. Videli so ga, kako se potepa po livadah in posedava po klopicah v družbi kake lahkomiselne in osamele ženske, ki se je smejala njegovim burkam. Vračal se je ob času obeda in večerje sit in vesel; svoje porcije je razdajal tovarišem in ko je legel mrak na zemljo, se je zgubil v noč in se vračal s polnimi torbami živil, povezanih v seiske cule, dišečih ko gorski šopki in hranečih v sebi košček vonja dekliške duše.
Ko so pričeli dajati dopuste, je šel Dževerko med prvimi v domačo vas. vendar le za nekoliko dni. Milovanov stan je bil takoj poleg njegovega. Dževerko ga pokliče, mu pove, da odhaja in ga vpraša, če ni še pozabil, kaj da sta govorila.
»Nel«... je odgovoril Milovan in po-bledel.
»Niti iaz ne!«
»Lahko poskusiš!«...
»Ne skrbi. Odhajam. In prinesem ti dokaze!«... je dodal Dževerko In se izgubil.
Teden mu je brzo minul. Zato pa je bil Milovanu daljši od meseca, polnega črnih misli in zlih sanj. Njegova žena je bila ■ zvesta in dobra. Mogel se je zanesti na-j njo, dokler je živel ž njo na vasi, toda voj-; na Je vse spremenila. Najbrže sedaj tudi : ona misli, da ji je vse dovoljeno. Zenske so včasih strašno čudne.
Onega dne, ko bi se imel Dževerko vrniti k četi, je solnce krvavo zapadalo. Vojaki so govorili, da bo dragi dan vetrno in da bo nekdo ponoči ubit.
»Ves dan me peče v gTlu!« Je stokal Milovan. Ko Je prišel Dževerko, so se vojaki zbrali okoli njega in tudi Milovan je zapustil svoj stan. Ni pa pozabil vzeti noža, katerega je skril pod jopičem.
»Milovan, žena te pozdravljal« je dejal Dževerko, kakor hitro ga je zagledal, pri čemuT se je čudno smejal.
Milovan Je pobledel.
»Imam polno torbo vsakovrstnega!« pravi Dževerko In jo pričenja prazniti. Prvo, kar je Izvlekel, so bile lepe, vezene seiske nogavice. Po-skrbel je, da jih je videl Milovan.
»Moje nogavice!« pomisli Milovan in roka se mu plazi k nožu. Dževerko ga je giedal izpod čela.
Nastane tišina. Milovan jo prekine:
»Poslušaj Dževerko... Počakam nate danes zvečer pri slivah za našim taborom! Toda da prideš! Imam ti nekaj povedati!«
»Bodi brez skrbi! Vem, z® fai sre! Nisem pozabil na naš dogovor! Pridem, ko se stemni. Veš... je bolje tako. Mogli bi nas ovirati oni, ki se potikajo okoli tabora, dokler ne od trobi jo večera!«
»Dobro. Samo da prideš!«
Ko so se zjutraj nekateri vojaki lzpre-hajali v nasadu sliv, so našli Dževerka ranjenega, z ubodljajem sredi prs, poleg njega pa je ležal Milovan ubit.
Pozneje so Dževerka nekje v Kur-šumliiah razsekali bolgarski iazdect.
zalo sodišče samo, ki je obsodilo vse obtožence znatno višje, kakor pa je predlagalo državno pravdništvo.
= Propadanje nemških nacljonalnih so-clšallstov. Nemški šovinisti so zaradi izida volitev v težkih skrbeh. Predvsem so strankine blagajne čisto prazne in je moralo glavno glasilo nemške narodnosocijalne stranke, »Der Volkische Kurier« prenehati. Težke skrbi prizadeva stranki tudi Luden-dorff. Za stranko ne žrtvuje ničesar, pa čeprav je zelo premožen. Kandidirati hoče na vsak način, pa čeprav ie gotovo, da bi vsled njegove kandidature zelo trpela stranka. Splošno se računa, da bodo narodni socialisti izgubili najmanj polovico mandatov.
= Ameriški škandal. Te dni je objavila ameriška davkarija sezname davkoplačevalcev. Objava je povzročila velikanski škandal, ker je ves svet videl, kako so davki nepravično razdeljeni. Po tem seznamu plačuje največ davkov Ford in sicer skoraj 20 milijonov dolarjev letno. Za njim pride Rockefeller s 7 in pol milijoni. Bankir Lamont, družabnik Morgana plača še en milijon davkov. Nato pa silno pade vsota davkov in milijarder Morgan plača že samo 100.000 dolarjev, dočim plačajo dragi veleindustrijalci in milijarderji že manj davkov ko ruski pevec Saljapin ali pa bokser Dempsey. Stinnes, ki je podedoval po svojem očetu v Ameriki naravnost ogromno premoženje plača na primer samo 117 dolarjev davka. Razburjenje zaradi tega škandala raste in zavzema vedno večji obseg. Skoraj gotovo je, da bo moral fi-narčni minister Mellon odstopiti. Vsled objave davkov pa so tudi zelo padli Izgledi za izvolitev Coolidgea.
= Nevarna zarota pristašev Indijske teroristične organizacije Das je bila odkrita v Kalkuti. 27 uglednih voditeljev organizacije j« bilo aretiranih. Policija je dognala, da je bila zarota razširjena po vsej Bengaliji. Podkralj je izdal posebne naredbe v svrho uspešnega pobijanja revoiucijonarne propagande.
= Državljanska vojna na Kitajskem končana. Kitajska vlada je odstopila. S tem je državljanska vojna končana. General Feng, ki je prisilil vlado k odstopu, je izjavil, da bo v kratkem sklicana konferenca vseh vodilnih politikov in generalov. Na tej konferenci se bo skušal doseči sporazum glede bodoče politike Kitajske. Vse uradni-štvo bo znova organizirano in nepotrebno vojaštvo bo odpuščeno. Izvedene bodo vse potrebne reforme, da postane Kitajska resnična republika. Na ta način si bo Kitajska pridobila nazaj izgubljeni kredit.
Dne 9. novembra je Dinarski dan za Jugoslov. Matico!
m
GOBE, OREHE,
rujavl, zeleni in beli
fižol
kupuje
»GLIVA", Ljubljana,
Gosposvetska c. 3 Wolffova ulica 12.
nove knjige.
Josip Mal:	Zgodovina	umetnosti prt
Slovencih, Hrvatih in Srbih. Knjižnica Narodne galerije, 1. Izdala in založila N. 'G. v Ljubljani, 1. 1924. Str. 142, slik 69 na prilogi. 8°; z lesorezom B. Jakca na ovitku.
Z veseljem pozdravljamo že samo odločitev Narodne galerije, da prične z izdajanjem umetnostno zgodovinskih del. Pričujoča knjiga je prvi sad tega sklepa, in prvi, skozinskoz pozitivni čin široko zasnovanega programa. Z njo je izpolnjena predvsem občutna vrzel v našem kulturnem življenju, in je z ozirom na ustvaritev temeljev za poznavanje naše umetnosti velika zasluga pisateljeva, da je podal v lahko pregledni obliki kolikor mogoče informativnega zgodovinskega materijala, in to z izredno vestnostjo in nepristranostjo. Z ozirom na različne kulturne vplive in na neenake razvojne poti je razdeljena snov na sledeče glavne skupine: 1. Slovenija in 2. Hrvat-ska, ki sta od pokristjanjenja se razvijali v smereh zapadne umetnosti. 3. Dalmacija (z Istro), ki je najbližja umetnostna soseda Italije, in 4. Srbija (z Bosno in Hercegovino), ki je dete bizantinske in vzhodne umetnosti. V vsaki skupini je obravnavana arhitektura, plastika in slikarstvo. Dodana je pregledna bibliografija za one bralce, ki žele podrobnejšega študija. Točen magister in marginalne note v tekstu lajšajo Iskanje PO knjigi. Tekst vsebuje zgoščeno sliko razvoja, pri važnejših umetnikih življenje-pisne podatke in glavna dela. Izbera slik je dobro prevdarjena in nudi tipična dela posameznih strok in glavnih umetnostnih skupin. Avtor se je oziral tudi na predzgodovinsko dobo in na umetnost llumlniranlh rokopisov. Kakor omenjeno, je Malova knjiga, z ozirom na občutno potrebo po priročni zgodovini umetnosti in na težko dostopni materijal za hrvaško in srbsko umetnost, nadvse dobrodošlo delo, ki nam prvič nudi pregled umetnosti pri vseh narodih Jugoslavije. Poseben pomen ima za inateligenta za učitelja, za dijaka, ja ljubitelja umetnosti, za potovalca. Knjiga je vzbudila že v inozemstvu pozornost, ker je edina te vrste pri nas; toliko bolj bi jo morali pozdraviti naši domači Inteligenčni krogi, kjer bi ne smela manjkati v nobeni hiši. Knjigo priporočamo vsem. Narodna galerija je knjigo izredno okusno opremila in ji določila za popularizacijo skrajno nizko ceno 52.— Din. Za člane N. G. celo 40 Din.
B. Skalicky; »Kletarstvo«. — 2e dolgo in težko pričakovana knjiga »Kletarstvo je pravkar izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne kot IV. zvezek znanstvene in strokovne zbirke Splošne knjižnice. Knjigo Je spisal znani izkušeni strokovnjak, ravnatelj drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu g. Bohuslav Ska-licky, ki je v »Kletarstvu« zbral v kolikor mogoče kratkih, a nazomo-jasnih obrisih, rezultate najnovejših znanstvenih raziskovanj in svojih dolgoletnih izkušen) kot praktičen strokovnjak in strokovni učitelj. Avtor podaja v tem delu vse v kletarsko stroko spadajoče pojave, začenšn od trgatve preko kipenja, zorenja In šolanja vina tja do vporabe vinskih ostankov in odpadkov in do pripravljanja buteljskih, špeci* jalnih vin. Knjiga obravnava med drugim tudi ureditev in opremo 'vinskih kleti, raz* pravlja o vinskih sestavinah, njih lastnostih In njih določitvi ter o vinskih napakah. Kot dodatek sled! slednjič še sestavek a vlnarsk h zadrugah. Vse te razprave spremlja nazorno 85 lepih in jasnih ilustracij med katerimi se poleg slik raznega kletarskega orodja in kletarskih naprav nahaja tudi nekaj tehničnih načrtov za zgradnjo vinskih hramov različnih dimenzij. Knjiga je opremljena razkošno na finem papirju, na katerem se jasno odražajo čeden tisk in krasno uspele slike. Knjiga »Kletarstvo« bo izvrstno služila kot učbenik za kmetijske strokovne šole in tečaje, a tudi kot svetovalec in vademekum za vse vinarske in kletarske Interesente itd. Prepričani smo, da si Jo bo vsakdo tem rajše nabavil tn * veseljem vzel v roke, ker se posebno ▼ celo platno okusno vezana izdaja prezen-tirakaj lično in stane vzlic bogati opremi in elegantni in solidni vezavi vprav neznatno ceno 72 Din (broširana 60 Din). —
Srbski književni glasnik. Številka te revije od 16. t m. prinaša sledečo vsebino: Milan Kašanin, Smrt Savice Veličanstve-nog (Povest). — B. B—vič, Vagon druge klase dnevnog putničkog voza Niš—Beograd (Povest). — Vladimir Stanlmlrovlč: Izgnanci (Spev). — Selma Lagerlfii, Svad* bena povorka. — Jovan Dučič, Dve pesme.
— Branko Lazarevič, Iz »Parerga i parali-pomena«. — Dr. Bož. Ž. Milojevlč, Naučn! jubilej g. Jovana Cvijiča. — Dr. Mlhailo Ilič, Kralj i ministarska • odgovornost. — Temu delu sledi umetniški, vojni, ekonomski in poiitični pregled, ocene in beležke.
— Srbski književni glasnik izhaja dvakra* mesečno in stane 180 dinarjev letno.
Pevec, glasilo pevske zveze, mesečnik v dvojnih številkah, letno 30 Din, ima v 7.-8. številki sledečo vsebino:	K..	Ris*0
Savin. — Jakob Aljaž, pevski spomini. — Anton Dolinar, O pevski izobrazbi. — “a* juk. Narodna pesem v sekiricah. Sledi pregled novih skladb, vestnik pevske zveze, kronika in glasbena priloga^ ^ ^ ^
Dopisi.
Ptuj. Muzejsko društvo v,r5*u^a, pri‘ redi v sredo, dne 29. oktobra 1924 ob 18. uri v tukajšnjem mestnem gledališču znanstveno predavanje »O poeziji Pravnih običajev v ptujski okolici«- ■Predaval bo £ prof. dr. Ljudevit Pivko fz Maribora. Občinstvo opozarjamo na to zanimivo pre» davanie.	,,
Slovenska Bistri«®- V noči od 23. na 24. t. m. so dosedal se neznani tatovi vdrli iz dvorišča skozi zid v trgovino Danijela Omerzu in odnesli razne manufakture, el-garet in špecerijskega blaga za več ti90$ dinarjev. Tatovi so bili sigurno strokovnjaki, ker so pobrali le boljše in sortirane blago. V bližini baje ženske slišale ropot, pa so baje mislile, da straši. — Učitelj Joško Babšek je odšel v svrho študij na zagrebški pedagogij. — V zadnjem času Je bilo več gostilničarjev anonimno naznanjenih srezkemu poglavarju radi prekoračenja policijske ure, Tadi česar se policijska ura zelo poostri.
Iz strankarskega življenja
Širši sestanek Mestnega pododbora Narodne radikalne stranke za Kollzejskl okraj
se vrši v sredo, dne 29. t. m. ob 8. url zvečer pri Novem Svetu v Prešernovi sobi Za člane obvezno. Vabljeni so tudi sonri-Sljeniki. Zadeva važnaI Predsednik.
Redna seja Mestnega odbora Narodni radikalne stranke se vrši v torek, dne 28,, t. m. ob 6. uri zvečer v tainlitvu Mesmes* odtora. Tajništvo.
Dnevne vesti.
— Za grobove padlih vojakov. Bridki november zaplače skoraj po prirodi. Mrtvih dan trka na vrata, trkajo tudi padli v vojni, malone 10.000, ki počivajo pri tvojem sv. Križu, bela Ljubljana. Zgani se letos in počasti spomin trpinov deseterih narodnosti. Pohiti na njihove grobove, namesto daljnih svojcev jim prižgi ti lučko ljubezni na njihovih razdrapanih gomilah. Podpisani odbor je naprosil prosvetni oddelek za Slovenijo, naj letos naša šolska deca nabira Po logih in livadah jesensko cvetje in zelenje, plete vence, girlande ter naj ž njimi okrasi zapuščene grobove padlih prijateljev in neprijateljev po vsej Sloveniji. Radevolje se je prosvetni oddelek odzval tej plemeniti želji in zaukazal potom okrožnic šolskim vodstvom, naj vse tozadevno sporazumno s posestniki ukrenejo. Po cerkvenih določilih pričenja letos spomin mrtvih iele 2. nov. v nedeljo pop. Ta dan bodo ob 3. pop. v cerkvi sv. Križa običajne molitve za mrtve, nato se pri glavnem križu odpoje libera. Zveza pevskih društev počasti spomin vseh mrtvih s tremi žalostinkami, koj nato pa pevci odidejo na voj. grobove in sicer k spomeniku judenburških žrtev. Najpreje odpojo: Vigred se povrne, nato kratek nagovor, bivši kurati intonirajo li-bero, na koncu še žalostinka: Oj Doberdob! P. n. občinstvo se prevljudno naproša, naj pusti na obeh krajih primeren prostor za pevce in invalide, da bodo lahko pevci nemoteno prihajali in odhajali. Ravnotako prosimo vsakogar, naj ponese poleg svečic za svoje drage, tudi vsaj eno svečko na najbolj samotne in zapuščene gomile padlih vojnih žrtev. Slovenci, ne zaostajajmo za drugimi narodi, ko gre za počaščenje onih, ki so žrtvovali v Izpolnjevanju svojih težkih dolžnosti najdražje, lastno življenje I — Odbor zveze vojakov iz svetovne vojne.
— Minister Sušnik in Merkantflna banka v Kočevju. K vestem, objavljenim pod tem naslovom v sobotni »Samoupravi« imo prejeli od Merkantilne banke pojasnilo, da se ta banka niti direktno niti indirektno ne peča z nobeno trgovino in da so v zgo-rajšnjem članku obsežene navedbe umazana jT.istlfikacija, ki se ne opira na nobena resnična dejstva. V Kočevju je sicer družba »Carbonaria«, ki trguje z ogljem, toda ta dtužba nima nobenih stikov z ministrstvom in njen obrat ne znaša na leto 30.000, pač pa komaj 5 do 6000 ton. Vsled tega je Mer-kantilna banka uverjena, da je »Samouprava« nasedla lažnjivim in vseskozi izmišljenim informacijam in pošlje tozadevno po-iasnilo tudi imenovanemu listu.
— Spomenik kralju Petru Osvoboditelju. V nedeljo, dne 9. novembra bo odkrit
V	mqptu Dobrljinu v Bosni spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Svečanemu odkritju spomenika bodo prisostvovali zastopniki dvora, raznih oblasti in društev.
— Častni konzuli. Na predlog zunanjega ministrstva je izdala kraljevska vlada eksekvature častnemu avstrijskemu generalnemu konzulu v Beogradu Robertu Krooholzu in častnemu avstrijskemu konzulu v Ljubljani Feliksu Štrausu.
— Rudarski inženjerski Izpit sta položila s prav dobrim uspehom gg. Josip Jermol In Rihard Frever, oba iz Ljubljane.
— S kongresa stanovanjskih najemnikov. V dneh od 19. do 21. t. m. se je vršil v Beogradu kongres stanovanjskih najemnikov, katerega so- se udeležili zastopniki organizacii iz Ljubljane, Maribora, Zagreba, Varaždina, Siska, Celja, Broda. Vin-kovcev itd. V vsem je bilo navzočih 120 delegatov. Na kongresu je bil izdelan načrt stanovanjskega zakona, ki ima dva dela. Prvi del vsebuje določbe glede ureditve razmerja med hišnimi posestniki in stanovanjskimi najemniki, a drugi del govori o stavbenih zadrugah, ki naj bi se potom stanovanjskega zakona normirale. Te stavbene zadruge bi bile avtonomne korporacije po posameznh mestih države. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva pravična zaščita stanovanjskih najemnikov.
— Sestanek velikega duhovskega sodišča. Začetkom prihodnjega meseca se sestane v Beogradu veliko pravoslavno du-bovsko sodišče, ki bo med drugim rešilo tudi številne tožbe za ločitve zakonov.
— Tri milijone dinarjev globe. Flnanč-no ravnateljstvo v Osijeku je kaznovalo »Pivničarsko društvo d. d.« v Našicah na
3	milijone dinarjev globe radi krive bilance. Podjetje je ovad'l neki član te družbe in navedel,, da je knjigovodstvo družbe sestavilo 4 različne bilance za razne oblasti. Zadeva je v Osijeku izzvala veliko senzacijo.
— Ameriška mornarica v Splitu. Pod Poveljstvom admirala Andrewa je priplula
*	,v sp'ltsk° luko ameriška mornarica. Ameriške mornarje je sprejel del naše voj-ne, mornarice in zastopniki civilnih ter vojaških oblasti. Sprejem ie bil svečan. Ame-rikanci ostanejo v Splitu teden dni. nakar ndplovejo proti Šibeniku.
— Falzlflclran cigaretni -papir v Subotici. Subotlška 9rezka finančna uprava je prišla* na sled ogromni poneverbi na škodo državnega monopola. Preiskava Je dognala, da se je po subotiških trafikah prodajal cigaretni papir s falzificfranim ovitkom. Papir sam je bil tudi ponarejen. Finančna uprava je zaplenila večje količine tega papirja in nadaljuje preiskavo, da najde prave krivce.
— Sprejem v strojno podčastniško šolo vojne mornarice. Po naredbl ministrstva vojne ij* mornarice z dne 25. aprila 1924, St. 11/4"A, se sprejme meseca novembra 1924 90 mladeničev kot strojne gojence v 5trojno podčastniško šolo vojne mornarice v Gjenov ču. Pogoji za sprejem so: 1. Naše državljanstvo (domovnica); 2. starost 16 do 19 let (rojstni list); 3. najmanj 4 razredi ljudske šole (šolsko Spričevalo); 4. ne-omadeževano vedenje (nravstveno spričevalo); 5. dovolitev starišev po predpisanem vzorcu; 6. dveletna železna stroka (učno spričevalo); 7. krepko zdravje (spričevalo vojaškega zdravnika); 8. samski stan (potrdilo župnega urada). Prošnje je do 10. novembra 1924 poslati komandantu Strojne podčastniške šole mornarice v Gle-noviču, pošta Zelenika, Boka kotorska, Dalmacija.
— Dar češkoslovaškega predsednika družinam ustreljenih vojakov. Predsednik Češkoslovaške republike, Masaryk, je daroval 384.000 čeških kron za družine onih vojakov, ki so bili med vojno ustreljeni v Kragujevcu. Kakor znano, Je bil nedavno odkrit tem vojakom v Kragujevcu veličasten spomenik.
— Nad 40 tisoč nerešenih aktov leži Pri ministrskem svetu. Sest oddelkov dela noč in dan in kljub temu je mogoče rešiti t vsakem oddelku dnevno kvečjemu 10
Ljubljana, 27. oktobra.
aktov. Za rešitev vseh 40.000 aktov bi bilo treba najmanje 2 leti časa.
— Trčenje vlakov. V soboto popoldne sta trčila na progi Brod—Sarajevo na postali Kakanj dva vlaka. Tovorni vlak, ki je prihajal iz Broda, je zavozil v neki vlak, ki je manevriral na kolodvoru. Človeških žrtev ni bilo, pač pa sta zelo poškodovani lokomotivi in trije vagoni.
— izvršitev smrtne obsodbe. Ker je kralj odbil pomiloščenje sub-otlškega razbojnika Imra Tota, ki je pred dvemi leti ubil In oropal dve starki ter bil obsojen na smrt na vešalih. je bila v soboto ob 7. uri zjutraj izvršena nad Totom smrtna obsodba. Tota je obesil sarajevski rabelj Mauser. 80 oseb je dobilo od sodišča dovoljenje, da sme prisostvovati izvršitvi obsodbe.
— Žepar zaklal žeparja. Te dni se je dogodil v Sisku strašen zločin, ki je pobu-dil velikansko senzacijo. Znani žepar Pavlič se je pred dnevi sprl s stojim stanovskim tovarišem žeparjem Kneževičem. Kne-ževič je zagrozil ob tei prilik: Pavliču, da ga bo spravil pod zemljo. Pavlič, ki je bil znan tudi kot nasilen pretepač, ni polagal na to grožnjo posebne važnosti, zanašajoč se na svojo pretepaško slavo. V nedeljo je Pavlič popival v neki gostilni. Nenadoma so se odprla vrata in v gostilno je planil Kneževič z dolgim kuhinjskim nožem v rokah. Skočil je k Pavliču in mu zarinil nož naravnost v srce, tako da je kon'ca noža pogledala pod levim plečetom ven. Pavlič, ki ni imel niti toliko časa. da bi se bil postavil v bran, se je zgrudil in obležal v veliki mlaki lastne krve. Med gosti je nastala strahovita panika. Morilec Kneževič je bil na licu mesta aretiran in odveden k sodišču.
— Živ pokopan. V okolici vasi Herren-hausen blizu Magdeburga je bil napaden od razbojnikov živinski prekupčevalec Stan-genben. Razbojniki 90 ga pobili na tla, ga oropali in nezavestnega odnesli na neko njivo, kjer so ga zagrebli v neko jamo, ki je bila pripravljena za shranitev repe čez zimo. Ko so prišli poljski delavci na njivo, so slučajno zapazili zasuto jamo, katero so jeli odkopavati in so pri tem našli nesrečnega _ Stangenbeina, ki je bil živ pokopan. Mož je bil sicer še pri življenju, vendar je kmalu podlegel težkim poškodbam, ki so mu j'h prizadejali razbojniki.
— Najmodernejše moške in damske kroje, preizkušene, razpošilja in izdeluje po meri rrinst. za trgovino In obrt konce-sijonirana krojna šola. Tečaj za krojače, šivilje in nešivilje. Židovska ulica 5-1, Ljubljana.
LšuhBjani?.
1— Smrtna kosa. Včeraj jc umrl v javni bolnici g. Franc Jordan, mestni učitelj. Pokojni je bil vrl narodnjak in naročnik našega lista. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Pogreb se vrši v torek ob pol 4. uri popoldne iz bolnice na pokopališče k sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomini
1— Prispevajte za božičnico revnih otrok! V prihodnjih dneh bodo članice raznih dobrodelnih društev začele s prodajanjem sveč, od katerega izkupička je namenjen čisti dobiček za božičnico revnim otrokom. Kupujte sveče za grobove samo na stojnicah, ki bodo v to svrho označene. Pri spominu na mrtve se spominjajte onih, ki žive v bedi in katerim je namenjeno še dolgo življenje. Predstoječa praznika 1. in 2. november sta namenjena zbiranju darov za božičnico revnim otrokom. Člani »Pomladka rdečega križa« bodo zbirali po mestu darove, ki so namenjeni revnim otrokom. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi odrekel malim nabiralcem svojo podporo. Članice vseh dobrodelnih društev ljubljanskih bodo zbirale darove z nabiralnimi polami. Vsi ti darovi so namenjeni za božičnico revnim otrokom. Vsakdo naj daruje kolikor more. Dobrodošel je vsak dar, bodisi v denarju, bodisi v blagu.
1— Mestni magistrat razpisuje zgradbo kanalov za odtok s Kerna, ob Cesti v Rožno dolino in na Ižanski cesti. Vsi potrebni podatki so dobe v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 1 v uradnih urah. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti najpozneje do 3. novembra 1924 opoldne.
1— Tatinska mutka. Dne 19. oktobra je bilo Mariji Kovač, kuharici pri »Šestici« Iz spalne sobe pokradenih več stvari: jum-per, nekaj srajc, nogavic, nekaj blaga itd., dne 20. oktobra je zmanjkalo zopet iz iste sobe natakarici Beti Arcetovi deset parov nogavic in bankovec za tisoč dinarjev. Na sumu so Imeli takoj gluhonemo služkinjo Frančiško Jerin, roj. 1879 v Zagorju, ki jo služila pri istem gospodarju. Poslali so po policijo, ki je mutko pozdravila kot staro znanko ter preiskala njene efekte. Pri tej preiskavi so našli pri mutki štirideset jajc, za katerimi je žalovala gostilničarka Zalaznikova in prše! je na dan tudi jumber Kovačeve Mice. Kam 90 izginile ostale pogrešane stvari, do sedaj še ni pojasnjeno: To bo najbrže povedala mutka, ko postane v *čumpuzu miirbe«. — Mutka, ki je radi tatvine že opetovano predkaznovana, je sicer precej lahkoživa ženska In je rada vesela. Zahajala je vča-s'h celo v kavarno Emono in bar ter je vjela tuintam kakega verižnika v svoje zanjke. No, in če verižnika ni bilo, je bH dober kak bohem...
1— Umrli so v Ljubljani: Antonija Žon-tar, delavčeva žena, 33 let. — Ivana Oman, novorojenka, 1 uro. — Lovro Krmec, pivovarniški delavec, 29 let. — Ivana Račič, žena pasarskega pomočnika, 36 let. —. Anton Strupi, posestnikov sin, 29 let. — Frančiška Fajs, novorojenka, 1 dan. —■ Ljudmila Pri-tekelj, hči mizarskega pomočnika, 11 mesecev.
Maribor.
Zaspanost Maribora. Maribor postaja vedno bolj zaspan; to se čuti v vsem Javnem življenju, posebno v' društvenem, pa tudi glede kulturnih prireditev. Za včeraj, v petek 24. t. m. je bil pri Gfttzu napovedan koncert violinskega virtuoza Stojanoviča in klavirske virtuozlnje ge. Apihove, k! Pa Je moral biti radi premajhnega zanimanja pri predprodaji vstopnic odpovedan, oziroma odgoden. Ce pomislimo, da bi bil to prvi letošnji koncert sezone, je taka malomarnost res žalosten pojav.
Smrt na stranišču. Včeraj zjutraj ob 7. uri je šel 22 letni krojaški pomočnik Franjo Ferš, stanujoč pri svojih starših v C. M. ulici št. 18 na stranišče. Ker se dolgo ni vrni1!, ga je šel iskat oče in ga našel — mrtvega. Zdravnik dr. Marin, ki je bil takoj pozvan, je ugotovil smrt vsled kapi. Pokoj, nik je bil epileptik.
Nepreviden šofer. V četrtek popoldan je šofer tvornice »Kovina« na Teznu, Ciril Ružič, vozil po Frankopanovi ulic! z autom tako nerodno, da je zadel v nek voz in prevrnil 70 letnega cestnega pometača Antona Štefana, ki se je pri padcu poškodoval na nogi.
Trgatev v Slovenskih goricah. V Slovenskih goricah so zadnji teden pričeli splošno s trgatvijo, katero pa je zadnja dneva oviral nekoliko dež. Pridelka je letos manj, zato pa je kvaliteta- zelo dobra. Mošt ima 18—20 in celo 22 procentov sladkorja. Najboljši mošt se prodaja že po 8 do 9 dinarjev liter.
Moderni Maribor ali radiomanija. Maribor se vsaj v enem lahko ponaša, da je moderen, namreč glede radiokoncertov. Radiomanija narašča precei naglo. Radio-koncerti na pošti, radio-koncerti s predavanji v Ljudski univerzi, stalni radio-kon-certi vsak večer v Radio-klubu pri »Zamorcu« in še nekaj privatnih radio-postaj z radio-koncerti. Radio-Maribor je menda že med prvimi radio-mesti v naši državi.
Celje.
Celje. Volitev župana In podžupana. V
soboto, dne 25. t. m. ob 8. url zvečer je bila prva seja novoizvoljenega občinskega zastopa. Na dnevnem redu je bila volitev župana in podžupana. Klerikalci z dr. Ogri-zekom so bili že pred pol sedmo uro zbrani v mestni posvetovalnici. Tako točni niso bili še nobenkrat. Dr. Hrašovec je kot najstarejši član občinskega zastopa otvoril sejo in jo vodil do konca. Prečital je volitev župana in podžupana zadevajoče točke iz občinskega volilnega zakona, nakar so se pričele volitve. Pred glasovanjem je izjavil edini zastopnik socialdemokratov Koren, da z ozirom na krivični volilni red ne bo glasoval za župana in je pozneje oddal prazen listek. Podobno izjavo ie podal dr. Ogrizek (SLS) z motivacijo, da se je osnoval socijalnogospodarski blok pred volitvami samo zato, da parira volilni red Narodnega bloka. Pc kcnčanlh volitvah občinskega odbora pa je socijalnogospodarski blok razpadel, kar je samo po sebi umevno. Istotako, da je izjavil Narodni blok, da po izvršenih občinskih volitvah preneha, kar se pa ni zgodilo in nastopa tudi pri vo-litvi župana in podžupana kompaktno ter se ne ozira na pristaše bivšega socijalnogo-spodarskega bloka. Zato SLS ne bo glasovala za župana, ki ga bo volil Narodni blok.
—	Od treh Nemcev se ni nihče_ oglasil k besedi. Pri volitvi župana je dobil dr. Krašovec 25 glasov, in sicer 14 JDS, 7 NSS in 4 NRS. 8 glasovnic je bil praznih (1 J5D5,
4	SLS, 3 Nemci). Z istimi glasovi je bil izvoljen za podžupana Dragotin Gobec (Nbb), 6 glasovnic je bil praznih, a 2 glasova je dobil Rebek, za katerega sta glasovala 2 Nemca. Izvoljena župan in podžupan sta izvolitev sprejela, nakar je bila seja zaključena. — Med volitvami se je nabralo pred magistratom več tisoč ljudi, ki so navdušeno vzklikali novoizvoljenima županu in podžupanu. Formirala se je povorka, ki se je z železničarsko godbo na čelu pomikala mimo Narodnega doma, po Gosposki ulici proti kolodvoru in nazaj pred magistrat, tu je zbrano množico nagovoril novi župan dr. Hrašovec, ki je povdarjal, da mora narodni svobodi slediti tudi gospodarska svoboda, kajti le na ta način bomo mogli uspešno tekmovati z drugimi. — Po končanem županovem govoru je zaorila po trgu himna Hej Slovani in navdušenju kar ni hotelo biti kraj. Zvečer je bil v Narodnem domu družabni večer, pri katerem je sodelovala železničarska godba in orkester »Bratstva«. Pevski krožek »Komšija« je nastopil z nekaterimi točkami, ki so zelo lepo uspele. Zlasti je ugajala burka, v -kateri sta bila izvrstn-o karakterizirana dr. Ogrizek in Žumer z zelenim klobukom, češ: Zakaj bi jaz ne bil župan, zakaj bi jaz ne bil podžupan? — S svojo izjavo se je dr. Ogrizek samo blamiral, kajti kot Slovenec je bil dolžan, da glasuje za slovenskega župana in iz čistega rodoljubja pri tem pozabi na svoje strankr rske interese. Tako pa je ravno s svojo izjavo dokazal, da njegov nemški blok še vedno obstoji.
TurBstikau
Pravilnik Slovenskega planinskega društva za obisk koč s stran! turistov pozimi.
SPD dovoli, da uporabljajo turisti in zimski športniki njegove platonske postojanke izven poletne sezije. V ta namen di društvo napraviti od vseh svojih planinskih zavetišč, ki prihajajo za turistiko in šport v poštev, po več ključev In siceT za vse koče v Triglavskem pogorju po 3 ključe, za ostale pa po dva ključa.: Po en ključ od vsake koče bo spravljen v društveni pisarni SPD, po en ključ pa pri zaupniku, oziroma oskrbniku koče. Pri kočah, ki so dostopne z raznih izhodišč, kakor n. pr. Triglavske koče, bo spravljen po en ključ tudi pri zaupniku v drugem Izhodišču (tako bo spravljen po en ključ Triglavskih koč v Bohinju, po en ključ pa v Mojstrani).
Zimski turisti in športniki smejo po-sečatl koče pozimi le pod vodstvom odbornika Osrednjega odbora ali avtoriziranega vodnika, ali v to posebej pooblaščenega zaupnika.
Vsak zimski Izlet se mora najmanje 3 dni pred odhodom prijaviti v društveni pisarni. Hranitelji ključev, t. j. pisarna Osrednjega odbora, kakor tudi zaupniki na deželi, morajo voditi točno evidenco posetni-kov koč pozimi, v ta namen morajo vpisati v posebno knjigo vse izletnike imenoma, navesti dan odhoda in smer izleta.
Hranitelji ključev smejo izročiti ključe od koč vodjem izleta samo proti pismenemu dovoljenju društvenega predsednika ter proti plačilu za zimski poset posebej določenih pristojbin.
Vodja Izleta mora tudi podpisati poseben reverz, v katerem jamči osebno za vso eventualno škodo, povzročeno od njegove družbe. Zavezati se mora dalje, da bo skrbel v koči za popolen Ted in snago ter da bo štedil s kurivom. Vodja izleta mora tudi društvu sporočiti, v kakšnem stanju se je koča nahajala, naznaniti mora eventualne poškodbe vsied vloma, zalogo drv itd.
Pristojbina za zimski poset koče znaša za člana SPD 20 Din, za nečlana pa 40 Din za dan. za dijake po 10 Din. To pristojbino mora za celo dobo izleta za vsakega po-setnika pobrati hranitelj ključa od vodje izleta pred izročitvijo ključa. Takoj po končane mizletu mora vodja ključe vrniti, ker se sicer zaračunajo pristojbine za vsakega člana, kakor za normalno bivanje v kočah. Za plačilo pristojbin je društvu osebno odgovoren vodja Izleta.
Pristojbina se mora plačati za vse dneve izleta, odšteje se samo dan' Izročitve in dan vrnitve ključa. V vsakem slučaju pa se mora plačati pristojbina najmanj za en den. — Osrednji odbor SPD.'
Gospodarstvo.
Dolgovi evropskih držav Ameriki.
Že med vojno so se evropske države ogromno zadolžile pri Zedinjenih državah. Predvojnim dolgovom so se pridružile sedaj še povojne investicije ameriških Zedinjenih držav v Evropi, tako da je postala Amerika faktično svetovni bankir.
Svetovna vojna je skoraj popolnoma uničila evropsko gospodarstvo in Ameriki ni preostajalo drugega, kakor da opomore obubožani Evropi s posojili. To je edina pot, ki daje Ameriki še nekaj upanja, da pride v doglednem času do svojega denarja. Vrhu tega .ie Amerika prenapolnjena z zlatom in papirnati bankovci imajo precejšen ažio nad zlatim novcem.
Londonska konferenca je zato glavno delo Amerike in vsled tega je bilo v Ameriki tako zanimanje za nemško posojilo, da je bilo podpisano za celih ŠOOmilijonov dolarjev, ki petkrat presegajo ameriški delež na posojilu.
Razen vojnih posojil so kreditirale Zedinjene države Sev. Amerike velike vsote raznim državam in to kakor je razvidno iz spodaj stoječe tabele celo po dvakrat, trikrat.
Ti krediti so bili dovoljenj raznim državam v času od prvih dni premirja pa do začetka leta 1924. In sicer so posamezne države prejele:
po % v mil. dol. zapadlost
Avstrija	7	25	1934
Belgija	6	18.6	1925
Belgija	lYs	50.6	1945
Belgija	8	30.6	1941
Češkoslov.	8	14	1951
Danska	8	25	1945
Danska	8	15	1946
Finska	6	10	1945
Francoska	3	100	1945
Francoska	8	100	1945
Italija	evs	25	1925
Holandija	5	30	1972
Hoi. Indija	6	40	1947
Hol. Indija	6	60	1962
Hol. Indija	5Vz	25	1953
Norveška	8	20	1943
Norveška	6	18	1952
Jugoslavija	8	1525	1962
Švedska	6	25	1940
Švicarska	5%	30	1929
Švicarska	5	20	1926
Angleška	5 Vz	148.37	1929
Belgija	6	6.4	1921
Angleška	5%	101.62	1922
Skupno so torej Zedinjene države Sev. Amerike kreditirale Evropi od premirja pa do leta 1924 ogromno vsoto 953 milijonov dolarjev in sicer povprečno po 7%.
Razen tega je dovolila Amerika ogromna posojila raznim mestom Francije, Belgije, Švedske in Danske.
Oddi!a>d stanovanj in mssečnih soh
naj blagovolijo poslati naslove »Posredovalcu« Ljubljana, Sv. Petra c. 23, ki jih oddaja Interesentom.
Prosveta.
Rusalka. V proslavo češkega narodnega praznika se vrši danes v torek dne 28. t. m. v operi slavnostna predstava, pri kateri se poje brez dvoma najboljša DvoFako-va opera »Rusalka«, ki je na repertoarju vseh velikih svetovnih odrov in ki se zelo pogostokrat poie po vseh čeških odrih. Rusalka se je pela v Ljubljani že v par sezo.-nah. V letošnji sezoni jo je za to slavnostno priliko naštudiral in zrežiral operni ravnatelj g. Friderik Rukavina. Predprodaja vstopnic za slavnostno predstavo pri dnevni blagajni v operi.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
»Makso v škripcih«. GSrner. Burka v treh dejanjih. Človek si v današnjih časih želi smeha. Tale škrlpcast! Makso pa ima malce stare zobe in ne prime več. Dober ■prijatelj gledališča, ki vse to gleda, j* bolj v zadregi kot glavni junak ali običajni pan-tofelj. divja žena. čudaški stric in naivno-nerodni komik... Nesporno pot je, da šentjakobski ansambi lažje in zabavne komade resničnejše in verjetnejše prinese kot literarne stvari. Zlasti realistični tipi se, igralstvu posrečijo. Skoro vse ustvarjene figure pa še nosijo značilne poteze diletantizma: neuglajena govorica, ki zaide včasih v kričavost, pretiravanje, otipljiva prera-čunanost v maskah in scenah. Igrali so v živahnem, naravnem tempu. Fric (Karus), Adela in gdč. Petričeva so dober, morda najboljši trio ansambla. Fric je malo nenaraven, a dobri Makso je prinesel nekako kinematografsko veselost na oder. Publike obilo. Resnična požrtvovalnost igralstva to zasluži.	—i.
Mariborsko Narodno gledališče. Hermann Bahr: »Otroci«, komedija v treh dejanjih, priredil Fr. Kobal, režiral Rado Železnik. Premljera v četrtek 23. t. m, Ce bi autor ne bil napisal pod zaglavjem, da Je to komedija, bi bfla lahko tudi tragedija zakonskega življenja, samo zelo literarno skonstruirana, čeprav vendar tudi v resničnem življenju ne nemogoča. Hči dr. Scha-ritzerja je v resnici hči grofa Freyna je v rltzerja je v resnici hči grofa Freyna, a sin grofa Freyna je v resnici sin dr. Scharit-zerja. Tragikomlka »vernih« soprogov in »zvestih« ženi Persiflaža — tudi ta je nekaj, ali pa precej in poleg tega še igračkanje z medokracljo in socijaUzmotn.
—	Komedija je dobra, čeprav nima bogve kakšnih preetnzij, najboljše so osebe, dobro karakterizirane, pristne, žive. Samo oni nesrečni, nezakonski Bayrlein je v komediji čisto odveč, nekak Deu* ex machina — samo da izpolni čas. Železnikova režija je dobra. Dvornega svetnika pro-feiorja dr. SchariUerja j* autor opremil s
Dotok amerikanskega zlata se trajno veča. Če bo Evropa zmožna popolnoma vrniti ogiomne dolgove Ameriki, je pa drugo vprašanje. Na vsak način bo Amerika še prisiljena znižati obrestno mero.
Če so evropske valute, vzlic pobolj-šanju gospodarske situacije še vedno na nizki stopnji, je predvsem kriva splošna zadolženost Evrope Ameriki, ki bo še dolgo časa odločilen faktor v svetovnem gospodarstvu.
X Naši Industrijski proizvodi za tržišča v .Palestini Neka tvrdka lz Jaffe se
zanima za uvoz jugoslovan. industrijskih proizvodov v Palestino. Po njenem prepričanju bi mogli z gotovo ureditvijo in s primernim prizadevanjem zavzeti jugoslovanski industrijski proizvodi na tržiščih V Palestini kakor tudi v Siriji in v Egiptu prav odlično mesto. Interesentom-Industri« jalcem, ki se zanimajo za ta Izvoz je natančnejši naslov dotične tvrdke na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
X Dobava gasilne brizgalke. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave ene gasilne brizgalke. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice r Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja lesa. Pri šumski upravi Srednjem pri Sarajevu se bo prodalo dne 22. novembra 1.1. potom jame dražbe okoli 350 kubičnih metrov bukovih drv (na panju) ln okoli 1000 kubičnih metrov poškodovanega lesa na panju. Predmetni ogla* z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubllanl ln* teresentom na vpogled.
X Dobave. Ravnatetjstvo državnih 2e. leznic v Subotici sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg mila za pranje perila. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: dne 6. novembra t i. v pisarni štaba 40. pešpolka »Triglavskega« v Ljubljani glede dobave makaron, pšeničnega, zdroba. ješprerijčka. fižola, riža, svinjske masti, jedilnega olja in kisa. — Dne 19. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave Železnih pragov, podložnih plošč Itd. — Dne 22. no* vembra t 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 4000 komadov zabojev iz mehkega lesa; pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 29.000 kg repičnega gorilnega olja; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave obročev za kolesa itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske ln obrtniško zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Sodišče.
DRAGO JO JE STALO.
Vdova nekega državnega uradnika n obdolžena, da je dne 5. septembra v gostilni Blagaj na prav nekrščanski način kljub svoji znani pobožnosti razžalHa vdovo poštnega nadoflcljala Heleno Svetek in njeni dve mladoletni hčerki. Izrazi so bili tako krepki, da jih ne moremo ponoviti. Zato lo je sodnik obsodil na 500 dinarjev denarne globe, v slučaju neiztlrljivosti na deset dni zapora, na plačilo takse 50 dinarjev ln vseh stroškov tožbe ln pravde. Zagrozil ji je, da bo prihodnjič obsojena na zapor. Obrekovanje je torej drago in 9e n* Izplača,
precejšnjo dozo atavističnega kmečkega naturalizma In g. Kovič ga je ravno v ten dobno razumel in ustvaril močno kreacija Imponiral je vsevprek. Prav tako Je gdč. Kovačičeva znala prodreti v dušo mlade Ane, v njeno odkritosrčno, robato narav, v njeno veselje In tudi v tragiko. Ni bila v vseh momentih enako iskrena, v nekaterih pa je bila cek) izborna. G. Železnik je podal mladega Konrada zelo dobro, ali vse preveč z rutino in vse premalo z dušo. z občbtjem in doživetjem. V veselju nas ni mogel prav ogreti, v bolesti pa ne zadeti tako, da bi ž njim sočustvovali, Skratka, Igral je prav dobro, a živel ni. G. Pirnat je podal Bayerlelrm originalno, videlo se je, da je hotel ustvariti pristen tip iz živega življenja, manjkala pa mu je za to tuintam finesa karakteristike, zato ni vedno dosegel nameravanega, pokazal pa Je. da ima obilo sposobnosti it tudi volje in razumevanja. G. Kokot je svojega Johanna kreiral dobro, bil pa Je malo preveč tih. kajti tudi starci govore vsaj tako glasno, da se jih lahko razume. Naj si katerega ogleda. Mrmranje v brado ne spada na oder. G. Rasberger, grof Freyn, je izpopolnjeval celoto z masko, gestami in vsem, kar spada k bistvu starega grofa. Obisk ie bil srednji; bil bi lahko boljši.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*
priredi v pondeljek, 10. novembra koncert v veliki dvorani Uniona. Na sporedu so umetne pesmi za mešani zbor in otroške pesmi za ženski zbor s spremljevaniem klavirja.
Glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 19. oktobra se je ustanovilo v Ljubljani železničarsko glasbeno društvo »Sloga«, v katero so pristopili člani pevskega zbora ln godbe »Zveze jugoslovenskih železničarjev«. Glasbeni odsek društva »Sloge« se deli v godbo na pihala, godbo na lok In pevski zbor. Ob številni udeležbi železnlčarjev-ljublteljev petja in glasbe so poleg pozdravov pose-strtae »Drave« iz Maribora in drugih zastopnikov ter bodrilnih be*edi raznih govornikov, izrazili društvu svoj »vivat, flo-reat, crescat« tudi zastopniki »Matice« in »Zveze slovenskih pevskih zborov«. Izvoljeni odbor vabi k številnemu pristopu v »Slogo« se železničarje in tudi neieleznl-čarje, občinstvu pa se priporoča za blagohotno naklonjenost
Praško Narodno gledališče (Narodi
dlvadlo) uprizori 28. t. m. DvoFakovo tragedijo »Bela gora« v Dostalovl režiji in z glasbo Karla Weinbergerja. Slavnostno uverturo dirigira šef opere Otokar Ostrčil, končni svečani koral pa poje izbrani zbor »Hlabola«.
dilo v sekundi. Tarzan je bil ujet, predno je mogel misliti na beg.
Zvezanega so vrgli na hrbet in ko ie motrit tolpo, ki ga je tako sramotno napadla, je padel njegov pogled na Nikolaja Rokova.
S škodoželjnim smehljajem je stopil Rus tesno k njemu.
»Ti pes,« je zakričal nanj. »Kaj se še zmirom nisi spametoval? Nesramno je to, da mi venomer križaš pota!«
zlega. Vsekakor bi te pa prosil za puško in mu-ničijo v plačilo.«
»Dobro si storil,« je odvrnil belokožec. »Vseeno, če je sovražnik ali prijatelj, dobiš puško in municijo. Predpogoj je seveda ta, da se brezpogojno priključiš meni.«
»Tvoj sem, bvana,« je dejal poglavar. »In zdaj pojdi z menoj v vas. Tujec še spi.«
Napotil sc je( takoj proti koči, kjer je Tarzan ničesar sluteč dremal. S poglavarjem je šel oni s črno brado, potem ostali belokožci s četo črnih vojaščakov. Poglavar je od časa do časa z visoko dvignjenim prstom ukazoval mir.
Po prstih so se splazili okrog koče. Belokožec se je porogljivo smehljal, ko je naenkrat zagledal pred seboj orjaško postavo spečega opičjega človeka.
Vprašujoče se je poglavar ozrl. Beli je le kratko prikimal in mu s tem naznačil, da je bil njegov sum upravičen. Potem je z migljajem ukazal svojim ljudem, naj spečega zgrabijo in zvežejo.
V	prihodnjem hipu je planilo dvanajst teh možakov na nič slutečega Tarzana. Vse se je zgo-
stopi pred Rokova. Kajti neizogibno se mu je obetalo srečanje ž njim že v najkrajšem času.
Poglavar je takoj pričel praviti, da je belokožec s črno brado odšel šele včeraj zjutraj dalje in da ga bo lahko kmalu dohitel. O oni drugi družbi ni ničesar slišal in ne vedel o njej.
Tarzanu ni ugajalo poglavarjevo ponašanje. Dasi je igral vljudnega gostitelja, je vendar opazil, kako je sem in tam zaničljivo premeril njegovo polgolo postavo, da se je drznil sem sam in brez najmanjšega strahu. Toda Tarzan je čutil, da mora sedaj brezpogojno počivati; pojedel je vse. kar so mu dali in bil vesel, da si je danes na ta način prihranil pohod na lov v džunglo. Bodisi človek, zver ali hudič — bal se ni nikogar in kmalu trdno zaspal pod senčnato streho neke koče.
Komaj je ostal poglavar sam, je dal dvema svojima vojščakoma tajna povelja. V prihodnjem hipu sta oddirjala oba ob reki v smeri proti vzhodu.
V	vasi so skrbeli za popolen mir. Poglavar je prepovedal petje in glasno govorjenje. Nihče se ni smel približati spečemu gostu. Bili so res redko obzirni.
Cez tri ure so se pojavili na reki Ugambi trije čolni. Že od daleč so izdajali hitri udarci vesel, da se jim mudi. Poglavar je stal na bregu in držal svoje kopje/vodoravno nad glavo. Brez dvoma je bilo to dogovorjeno znamenje v čolnu. Hotel je s tem reči, da tujec v vasi še smirom mirno spl.
Sela, ki jih je poglavar odposlal pred tremi urami, sta tudi bila v čolnu. Poklicala sta celo družbo nazaj in sta gotovo še pred odhodom iz vasi vedela, kaj pomeni ono znamenje s kopjem.
Kmalu so potegnili čolne na zeleni breg. Z divjaki je prišlo približno šest belokožcev, same malo simpatičnfe postave. Oni črnobradec je imel prvo besedo.
»Kje je belokožec, o katerem si me obvestil po svojih selih,« je vprašal poglavarja. ,
»Tam v vasi, bvana,« je odvrnil divjak. »Skrbel sem za mir v vasi, da ga najdeš še spečega. Sicer ne vem, če te zasleduje s slabim namenom, vendar me je zelo natančno spraševal o tvojem prihodu in odhodu. Po tvojem opisu pa je ravnotak, kakor oni, ki si ga pustil samega na otoku.
Ce bi mi ne povedal vsega, bi ga tudi nikdar ne spoznal. Ta bi te gotovo ubil! če je pa prijatelj, ne pa sovražnik, bvana: zgodilo se mu ni ničesar
Nobena zabava ni bilo spanje v taki koči. Razven tega je z ležišča pod milim nebom lahko odšel, kadar je hotel. Vljudno je naznačil poglavarju, da rajši spi na prostem, da bi bil pripravljen, če se zopet pojavi Sheeta. S to izjavo je bil poglavar popolnoma zadovoljen in mu dovolil, da je spal ped drevesom.
Tarzan je tako ponovno okusil, kako ugodno Je zanj, da ga imajo domačini za moža nezaslišanih čudežnih zmožnosti. Bilo bi končno tudi lahko priti v vas pri zaprtih vratih. Toda kaj, če bi nenadoma izginil. To bi neizbrisno vplivalo na te naravnost otroške duhove 1
Rečeno, storjeno! Ko je cela vas tonila v globokem spanju, se je Tarzan zavihtel v veje svojega drevesa in neslišno izginil v pošastno črni noči džungle.
Romal je celo noč; večjidel je v polovični višini drevja najhitrejše napredoval, vendar se je včasih dvignil tudi v višje drevesne regione, ker se je tam zaradi svetle mesečine lažje orijentiral. Vsekakor so bili njegovi čuti na vse, kar bi ga utegnilo srečati v tej, nevarnosti resni pragozdni zoni, navajeni že od otroških let, da si je celo zdolaj na tleh v skoro prepolni temi naglo in varno utiral pot...
Ob jutranjem svitu je pojedel neko malenkost in potem spal par ur. Proti poldnevu je šel dalje.
Dvakrat je srečal domorodce. Nikakor ni bilo lahko, zaplesti jih v razgovor, vendar se mu je vsakokrat posrečilo njihov strah in očividno sovražno ponašanje zmanjšati na znosno mero, in tako Je zvedel, da je res na pravi sledi za Rusom.
Tekom nadaljnih dveh dni je ostajal zmirom v bližini reke in dospel končno v veliko vas. Poglavar, močan možak z ošpičenimi zobmi — karakterističen znak Hanibalov — ga je sprejel skoz in skoz prijazno.
Opičji človek je bil truden in je hotel predvsem počivati osem do deset ur, da svež in poln sile
damske plašče in Jožice
Sealskln, pIIS, estrshan In krlmer priporoča v veliki Izbiri tvrdka
A. & E. SKABERNE
najprimernejši in visoko-kalorični Trobnodolski premog. — Dobavlja ga po originalni rudniški ceni glavni zastopnik premogo-kopa TROBNIDOL
Detelino seme, fižol ln gobe
kupuje Sever 6 komp., ® W Ljubljana,
Wolfova ul. 12.
srednjo, iščeta dva boljša gospoda. Če le mogoče v mestu. Ponudbe na upravo Usta pod »Soba«.
za gospode in damo KELC, Maribor, Stolna ul. 5, izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
šivilje in gospodiinje opo zarjamo, da sozopet dospeli
DOM. tEBIN
trs. s premogom
UOBLJAEWolfovaol.l/IL
nagrade dobi, kdor preskrbi poštenemu, oženjenemu upokojencu mesto hišnika v sredini ali periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod .Takoj 8.000".
s kuhinjo in 2 malimi sobami alt 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plač« se mesečno do 1500’— K. Cenjene ponudbe na uor. lista pod ,.Čimpreje“.
in komiBljsko trgovino objavi)*
.Posredovalec*, Ljubljana, SV. Petra cesta 23.
nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
na novo ustanovljena se cenj. občinstvu priporoča. Cene nizke, postrežba solidna.
FRAN KOS, Zidovska ulica.
najboljši šivalni stroji
„Gritxner“
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst čevljarski stroji ..Adler" (Flachštef). cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno edino le pri:
moškl in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pove uprava lista.
z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v sredini mesta iščeta 2 gospodični. Ponudbe prosita pod „Mirni" na upravo lista.
lokalov, stanovanj in hiš zbira in daje .Posredovalec", Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
initfa hiša na periferiji aU V okolici Ljubljane ponudbe a navedbo cene na upravo lista pod »Dom«.
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi Popravila sprejemamo
po najnovejši modi, poljubne za dame in gospode, razpošilja
Knafelj Alojzij
■trokovni učitelj za krojaštvo Ljubljana Krlževnlška ul. 2.
vloge na hranilne knjižice In tekoči račun
bi i ada pospravljala mese&H so^e ali pisarniške prostor*. Naslov prosi na upravo Uši« pod »Mesečno 100«.
Specialist
velike 154 >< 200, uooro prešite, iz močnega rožnatega
kambrika s fino pavolo po Din 220'—
Ani flanel porhant po Din 14-—
In razne ostanke po skoro polovični ceni razpošilja po pošti Tekstil bazar, Ljubljana, Krekov trg. Zahtevajte novi cenik I
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
%
Telefon številka 9	Telefon	Številka O
za sorske čevlje In Jahalne škornje
P. LUKAS. Uubllana. Sv. Petra c. 7.
  . -
Proda se
V„ posestva poleg tovarne papirja.
Natančneje se poizve pri
TEREZIJI SLEVEC,
vas, Ladje št. ^ 9. v Medvodah.
od »Juhana« kupuje družba »Juhan«, Ljubljana, Gradišče 13.
dobro vpeljan potnik papirne tigovlne, ki bi bil pripravljen še prevzeti dobro idoče 3 mesečno sezljsko blago proti proviziji Naslov pri upravi lista.
katera je cel dan odsotna, išče preprosto sobico v sredini ali bližnji okolici Ljubljane. — Ponudbe na upravo lista pod .Nujno*.
Oglašujte V
..narodni Dnevnih".
ki bi dvakrat na teden oskrbela malo drvarnico. - Ponudbe na upravo pod »Poljane 660“.
Šport
ILIRIJA : HASK 1 : 0 (1 : 0).
Slaba Igra Haška, toda nezaslužen poraz.
Ilirija: Miklavčič — Pogačar, Beltram
—	Hus, Gabrijel, Lado — Janez, Poduje, Milan, Oman. Vidmajer.
Hašk: Fridrich — Wasserlauf, Kunst — Marjanovič, Cindrič, Križ II — Kahn, Zi-oaia II, Ordenič, Vinek, Jelačič.
Sodnik g. Hus. Občinstva 1000.
Haškovo gostovanje se je pričakovalo
*	precejšnjim zanimanjem, kar ie pričal za naše razmere povprečno prav dober obisk. Občinstvo je prišlo na svoj račun, čeprav ni nudila igra prvovrstnega nogometa, je bila vendar zelo zanimiva in napeta. Hašk zdaleka ni bil na oni znani stari višini, vendar tako slab ni bil, da bi zaslužil poraz. Neodločen rezultat bi vsekakor bolje odgovarjal. Do izravnave bi tudi gotovo prišlo, da ni bil sodnik g. Hus tako nesiguren v svojih odločbah, ki so bile skoro dosledno v škodo gostom. V sedanji formi ni sposoben za vodstvo težkih tekem. — Tekma je dokazala, da ni Zagreb nič več tako superioren, temveč je razmerje moči več ali manj izravnano.
Hašk je precej razočaral. Tehnično je res zbalansiran, sicer pa je celo moštvo vidno preigrano. Bistvo njegovega včerajšnjega neuspeha tiči v odpovedi dveh igralcev. Sicer duša moštva, srednji krilec Cindrič, je topot zatajil, tako, da nastalo vrzel nista mogla izpopolniti njegova dobra partnerja Marjanovič in Križ. Ravno tako slab je bil vodja navale Ordenič, ki je vodil napadalno vrsto brez točnega pregleda. Šibki sta bili tudi obe krili. Vinek v napadu najboljši, medtem ko pa Zinaja zamudi pre-
več z nepotrebnim drlbllngom. Izvrstna pa
je na novo sestavljena obramba, osobito nekdanji krilec Wasserlauf. Internacijonalec Fridrich v golu vedno enako dober.
Ilirija se je v splošnem prav dobro odrezala. Ni igrala igre za oko, pač pa z vsemi silami na uspeh. Odločilno vlogo je imela krilska vrsta, ki se je tudi res uveljavila. Gabrijel in Lado, posebno pa prvi, sta bila pač najboljša moža na polju. Sicer pa je Hus le malo zaostajal. Kot presenetljivo trda in neprobojna sta se pokazala branilca Pogačar in Beltram. Zelo nevaren, toda v splošnem neproduktiven je bil napad. Oman ni prišel do veljave in tudi nova akvizicija Poduje ni zadovoljila.
V	prvi polovici je imela Ilirija tri četrtine igre popolnoma v svojih rokah. Hašk je ie bolj redko prešel v napad in še takrat ga je sodnik najčešče še nepravilno zaustavil. Več najsijajnejših prilik za scortanje je ravno favoriziran Poduje pustil neizrabljenih. Vsled Wasserlaufovega nastreljanega handsa diktiran penalty spremeni Oman v gol. Ne dolgo in Hašk ima že zopet eno enajstmetrovko na vesti, a topot popolnoma neupravičeno, ker roka je bila nastre-ljena in visoko nad komolcem. Omanov strel izbije Friedrich v kot. Kmalu nato sledeč kazenski strel iz šestnajstmetrske črte strelja Poduje razantno, no, Friedrich sigurno brani. Ta strel je bil najlepše Po-dujevo delo.
Po pavzi je Hašk vsekakor boljši in na momente pokaže celo lepo igro kratkih pasov, o kateri v prvi polovici ni bilo ne duha ne sluha. Vendar so vsi njegovi napori za Izravnavo brezuspešni. Izravnavo prepreči nekaj smola v streljanju, ostalo pa Ilirija, ki povleče v posameznih fazah vse razpoložljive ljudi v obrambo ter s tem tudi obdrži rezultat.
Stanje prvenstven« tekme:
Ilirija	6	6	0	0	32:	3	12	1.
Jadran	5	3	1	1	10:	7	7	2.
Primorje	5	2	2	1	10:16	6	3.
Rapid 4	2	0	2	5	:	12	4	4.
Maribor	5	1	1	3	9:11	3	5.
Hermes	5	1	1	3	7:12	3	6.
Celje	6	0	1	5	8:19	1	7.
Prvenstvena tabela se je nekoliko spremenila. Grupa na špici je še vedno nespremenjena pač pa se je položaj v srednji in zadnji etapi spremenil. Rapid je skočil iz šestega mesta na četrto, Hermes je padel iz četrtega na šesto mesto.
Prvenstvene tekme.
Maribor: Primorje (Ljubljana : S. K. Maribor. 4 : 4.
Celje: S. V. Rapid (Maribor) : S. K. Celje. 3 : 0.
Ljubljana: L. A. S. K. : Slovan. 2 : 2 (2 : 0).
To in ono.
DIANA PRED SODIŠČEM.
Pariz je doživel zopet malo pikantno senzacijo, ki j§ seveda vzbudila po temeljiti predpripravi časopisja veliko zanimanje pariških salonov. Pred kazenskim senatom v Versaillesu se je namreč zagovarjal avstrijski kinoravnatelj Kreisler s štirimi va-rijete-umetnicami Casina de Pariš, damami Yvonne Schwarz, nazvano Diana, Lucien-ne Legrand, nazvano Madyalis, Leduq ter Savalle in to radi prestopka kršitve Javne morale. Navedene dame so namreč sodelovale v filmu, ki ga je Kreisler posnemal v Versailleskem parku in sicer v sceni na
prostem v kostumih večernih predstav Casina de Pariš, t. j. z nagimi prsmi. Ta nastop jih je torej spravil v roke moralnega državnega pravdnika in na zatožno klop. Kreisler se je zagovarjal, da je imel dovoljenje za posnemanje v Versaillesu ter je vedel, da film pasira cenzuro, ki črta one slike, ki se ji ne zdijo primerne. Veliko boij zanimiv pa je bil zagovor Diane, ki je zastopala in zagovarjala sama vse svoje koleginje: Pripeljale so se z avtom v hotel de Rezervoires ter se od tam podale v kopalnih plaščih v park, ter se tam oblekle. Nato predsednik: »To se pravi, bolje rečeno, ve ste se slekle.« Diana: »Ne, me smo imele velike klobuke s peresi, le prsa so bila razgaljena. To res ni nič hudega, saj se v vsakem morskem kopališču lahko vidi vse drugačne toalete.« »Kakšen pa je bil vaš kostum?« se zanima nadalje predsednik. »Sijajen,« odgovori točno gospica Diana. »Je ii bil tudi dostojen?« povprašuje radovedno predsednik. »In kako,« pravi Diana. »Tri metre dolga vlečka nas je skoro čisto pokrila — vsaj od zadaj.« Predsednik: »...in od spredaj?« »Imele smo velik klobuk.« Predsednik: »Prsa so bila torej prosta?« Diana: »No, na elitnih plesih ste videli najbrže še vse kaj drugega!« Predsednik: »Vi vendar veste, da se je občinstvo zgražalo in protestiralo?« Diana: »Potem seveda, ko so si že vse ogledalu Ako so videli v tem nekaj nedostojnega, zakaj niso že preje odšli.« Navzoče občinstvo se je seveda nad zagovorom gospice Diane imenitno zabavalo in tudi strogi sodniki se niso mogli vzdržati smeha. Sodba bo razglašena šele čez štirinajst dni. Bodi pripomnjeno še to, da je bilo ugotovljeno na sodniji, da je Diana vseskozi pošteno dekle, ki s svojim zaslužkom v znesku 500 frankov, preživlja mater in brata.
: Prepozno se je pričel kesati. Klemerf
Bornet, ki je bil od kazenskega tribunala v kantonu Uri obsojen na smrt. ker je meseca avgusta na posebno bestijalen način umoril petnajstletno mladenko, je star znanec justice, zakaj obsojen je bil v celenl sedemnajstkrat radi raznih deliktov, večinoma nasilnih. Sedaj pa izjavlja stari lopov, da se bridko kesa ... Poslal je iz ječe svojemu odvetniku dopis, v katerem objo* kuje svoj umor in se primerja s Kajnom, Smrtna kazen ga ne straši, pravi, sprejema jo za pokoro... »S svojimi zločini,« piše obsojeni, »sem sam nabrusil meč. Ni: sem si vzel življenja, zakaj Bog to prepoveduje 'in nočem pridružiti novega gTeha toliko drugim, ki jih imam že na vesti. Gospod mi je dal življenje. Gospod naj mi £*-vzame. Naj bo hvaljeno njegovo Mfc.« — Uriški tribunal se bo zbral te dni, da potrdi obsodbo po kazenskopravnih določbah veljavnih v kantonu. Zadnja smrtna obsodba je bila izrečena v Uriju leta 1871, ko so spravili na drugi svet nekega Zurfuha, ki je umoril žensko v blagoslovljenem stanu. Uriški kazenski zakon določa za umor, pri katerem niso »podane« olajševalne okoliščine, smrtno kazen, ki se ne da izpre-meniti niti v dosmrtno ječo. Nekateri časopisi so uporabili priliko v svrho propagande za odpravo smrtne kazni v maloštevilnih kantonih, v katerih sploh še eksistira.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani