Poštnina nlačana v aotoviul. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 74. Kos. V LJUBLJANI, dne 17. septembra 1932. Letnik III. VSEBINA: 622. Zakon o postavljanju domov itd. združb in ustanov, spadajočih v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo. _ 623. Pravila o opravljanju drž. strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resor tu ministrstva pravde. 621. Ratifikacija mednar. konv. o antidifteričnem serumu, Belgija. 625. Pristop Mehike k mednarodni konvenciji o prepovedi uporabljanja dušljivih plinov v vojni. 626. Ratifikacija haaških sporazumov, Japonska. 627. Pristop Holandske k mednarodni konvenciji za pobijanje ponarejanja denarja. 628. Ratifikacija konvencije im statuta o ustanovitvi mednarodne unije za pomoč, Francija. 62!). Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 622. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji XXXIX. redni seji, ki jo je imela dne 12. aprila 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XXVII. redni seji, ki jo je imel dne 16. aprila 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o postavljanju domov in drugih objektov združb in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo.* ki se glasi: § 1. Združbe in ustanove, ki spadajo pod nadzorstvo ministrstva za telesno vzgojo naroda, smejo postavljati domov© in druge objekte, ki so določeni za namene teh združb in ustanov, samo s predhodno odobritvijo ministrstva za telesno vzgojo naroda. * Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne i^ija 1932., št. 132/LXI/400. § 2. Na predlog ministra za telesno vzgojo naroda sme ministrski svet dovoliti, da se prepusti združbam in ustanovam, omenjenim v § 1., potrebno predelano in nepredelano gradivo in drug gradbeni material za postavljanje domov in drugih objektov brezplačno iz državnih pod- jetij. Istotako sme dovoliti ministrski svet brezplačni prevoz tega gradiva in drugega gradbenega materiala po državnih železnicah in ladjah od kraja prevzema materiala do kraja, kjer se postavljajo domovi in drugi objekti združb in ustanov. § 3- Minister za telesno vzgojo naroda predpiše v soglasnosti z ministrskim svetom z uredbo natančnejše odredbe, katere združbe in ustanove, ob katerih pogojih in na kateri način smejo postavljati domove in druge objekte. § 4. Odredbe § 1. tega zakona se ne nanašajo na združbe in ustanove, ki so pričele postavljati domove in druge objekte, preden se je izdal ta zakon. § 5- Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne*28. aprila 1932. Aleksander s. r. Minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič Dragan s. r. Videl in pritisnil drž. pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Maksimovič s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. V. Marinkovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 623. Na osnovi § 14., odstavka (3), zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem ta-le pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v re-sortu ministrstva pravde.* I. DEL. Obče odredbe. Namen izpita. Clen 1. Državni strokovni izpit je pogoj, da more uradniški pripravnik biti postavljen na uradniško službeno mesto (§ 12. u. z.). , Z državnim strokovnim izpitom je treba oceniti, ali ima kandidat poleg teoretične tudi zadostno praktične izobrazbe za vsa službena opravila iz svoje stroke in ali pozna zadostno vse predpise, ki so mu potrebni za uspešno opravljanje vseh službenih poslov svoje stroke. Vrsta izpita. Člen 2. Pripravniki smejo opravljati izpit samo iz one stroke, za katero imajo zakonsko kvalifikacijo in za katero so pridobili strokovno izobrazbo. Pripravljalna služba. Člen 3. Za opravljanje strokovnega izpita je pogoj, da je prebil uradniški pripravnik po zakonu določeni čas na vežbi (pripravljalna služba) (§ 13., odstavek (*) u, z.). Člen 4. Starešina uradov, kjer se uradniški pripravniki vež-bajo, so jih dolžni zaposliti v službi tako, da upoznajo med pripravljalno službo čim bolje službene predpise, da se strokovno izpopolnijo in praktično izvežbajo v vseh poslih svoje službe. Člen 5. , Starešine urada so dolžni, uvajati pripravnike smotrno v prakso in jih upotovati v veljavne predpise in njih pravilno uporabo. Kolikor tega ne utegne starešina osebno opravljati odredi posebnega uradnika, ki skrbi za pripravnikovo vzgajanje in vežbanje. Členi 6. Starešina urada predpiše načrt za praktično zaposlovanje pripravnikov v poedinih panogah urada. Člen 7. V pripravljalno službo se ne šteje tisti čas, ko je bil prosilec na odsotstvu ali bil bolan ali pa na vojaški dolž- nosti, če znaša talca prekinitev pripravljalne službe ^ enem letu več ko 2 meseca. Pravica zvaničnikov, opravljati izpit. Člen 8. Zvaničnik, ki ima šolsko izobrazbo za uradnika, določeno v § 45., odstavku (1), u. z.*, sme opravljati izpit po dovršenem tretjem letu zvaničniške službe, navedene v členu 8. u. z. (§ 06. u. z.), in to takšne, kakršna je predpisana za pripravljalno službo uradniških pripravnikov. Zvaničnik, ki nima šolske izobrazbe za uradnika, sme opravljati izpit za katero izmed strok, omenjenih v § 45., odstavku (‘) u. z., po dovršitvi 10 let neprekinjene in dobre zvaničniške službe na delu v tej stroki (§ 8. u. z.). Tem osebam je treba za opravljanje državnega strokovnega izpita predhodne odobritve ministra pravde. Oilsotstvo zaradi opravljanja izpita. Člen 9. Če je kandidat v državni službi, ima za pripravo zaradi opravljanja državnega strokovnega izpita in za potovanje od stanovališča do kraja, kjer opravlja izpit, in nazaj pravico do odsotstva najmanj 15, a največ meseca dni. To odsotstvo se ne šteje v letni odmor (§ 87., odst (4) u. z.). Potrdilo o opravljenem izpitu. Člen 10. Potrdilo o opravljenem izpitu se izda po plačilu predpisne takse na osnovi zapisnika o izpitu. .Ponavljanje izpita. t Člen 11. Strokovni izpit se sme v isti stroki ponavljati dvakrat. Razmak med izpiti mora znašati najmanj 6 mesecev (§ 14., odst. (6) u. z.).* Izpiti se smejo opravljati najdalje do dovršitve petega leta pripravljalne službe. Uporaba občih odredb. Člen 12. Odredbe členov 1. do 11. veljajo za vse pripravnike, ki jili omenja II. del teh pravil. II. DEL. Posebne odredbe. 1. Strokovni izpit za sodniške pripravnike. Člen 13. Strokovni izpit za sodniške pripravnike je sodniški izpit, določen v členih 8. do 12. zakona o sodnikih z dne 8. januarja 1929.* ali odvdtniški izpit, določen v §§ 13. do 19. zakona o advokatih z dne 17. marca 1929.*** (§ 283 u. z.). Dokler se ne zenačijo predpisi o opravljanju sodniške pripravljalne službe in o opravljanju sodniškega izpita, veljajo predpisi, ki obstoje o tem na poedinih pravnih področjih. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službeni list« št. 133/25 iz 1. 1931. 20. avgusta 1932.. Št. 191/LXXIX/547 — Zakon o urad- ** »Uradni list« št. 16/5 iz 1. 1929. nikih gl. »Službeni list« št. 133/25 iz 1. 1931. *** »Uradni list« št. 131/32 iz 1. 1929. 2. Strokovni izpit za šerijatske sodniške pripravnike. Člen 14. Strokovni izpit za šerijatske sodniške pripravnike je izpit, ki je določen s pravilnikom o opravljanju šerijatske sodniške vežbe in o opravljanju šerijatskega sodniškega izpita z dne 7. novembra 1029., št. 89.070. 3. Strokovni izpit za zvanja pri ministrstvu pravde, upravnih sodiščih in kazenskih zavodih, za katera se zahteva fakultetna izobrazba. Člen 15. Za zvanja, za katera se zahteva fakultetna izobrazba, pri ministrstvu pravde, pri upravnih sodiščih in pri kazenskih zavodih je strokovni izpit sodniški ali odvetniški izpit (člen 13.). Pri upravnih sodiščih se priznava za strokovni izpit za napominjana zvanja tudi še izpit, ki je kot tak predpisan za zvanja, za katera se zahteva fakultetna izobrazba, v politično-administrativni stroki \ resortu ministrstva za notranje posle, odnosno za zvanja, za katera se zahteva fakultetna izobrazba, v finančno-administrativni stroki v resortu ministrstva za finance. 4. Strokovni izpit za zemljiškoknjižne pripravnike. A. Pripravljalna služba. Člen 16. Pripravljalna služba za zemljiškoknjižno Službo se opravlja pri zemljiškoknjižnem uradu. Za časa vežbe se mora dati zemljiškoknjižnemu pripravniku prilika, da se seznani z vsemi posli za voditev zemljiških knjig. Vendar mora prebiti zemljiškoknjižni pripravnik najmanj mesec dni vežbe v obči sodni pisarni, in to, kolikor je to možno, pri sreskem sodišču, da se seznani z vsemi uradnimi posli pisarniških uradnikov. Vežba v pisarni pa ne sme trajati več kot 6 mesecev. Člen 17. Vsak zemljiškoknjižni pripravnik mora voditi med pripravljalno službo dnevnik; vanj vpisuje svoje delo vsakega dne (dnevnik pripravljalne službe). Dnevnik pripravljalne službe mora potrditi vsak dan tisti .zemljiškoknjižni, odnosno pisarniški uradnik, ki mu poveri starešina, odnosno predsednik sodišča, pri katerem se pripravnik vežba, da pripravnika vežba iu nadzira (člena 4. in 5.). Pri dovršitvi pripravljalne službe mora izročiti do-tični zemljiškoknjižni, odnosno pisarniški uradnik dnevnik predsedniku, odnosno starešini sodišča obenem s poročilom. V tem poročilu mora navesti svoje mnenje o pripravnikovi sposobnosti, obči izobrazbi, o njegovi marljivosti, o znanju, ki si ga je pridobil v teoriji in praksi, o njegovem vedenju v službi in zunaj službe in o njegovih morebitnih svojstvih. Če se opravlja pripravljalna služba pri različnih sodiščih ali oblastvih, je treba podati poročilo po dovršitvi vežbe pri vsakem sodišču ali uradu in izdati potrdilo po členu 19. Člen 18. _ Predsednik, odnosno starešina sodišča pregleda poročilo, omenjeno v členu 17., potrdi na njem, da je to storil, in doda svoje morebitne pripombe. Nato da poročilo k spisom, pripravniku pa izda potrdilo po členu 19. Člen 19. Predsednik, odnosno starešina sodišča mora po dovršeni pripravljalni službi, odnosno po dovršenem delu pripravljalne službe pri dotionem sodišču ali oblastvu izdati pripravniku po službeni dolžnosti potrdilo o uspehu pripravljalne službe v poedinih strokah, v katerih se je pripravnik vežbal, in o uspehu, ki ga je dosegel v praktičnem tečaju (člen 22.). V tem potrdilu je treba navesti obenem tudi oceno o sposobnosti, obči izobrazbi in marljivosti, o znanju, ki ga je pripravnik pridobil v teoriji in praksi, in o njegovem vedenju v službi in zunaj službe. B. Praktični tečaji. Člen 20. Da se omogoči zemljiškoknjižnim pripravnikom, da se kar najbolje pripravijo za strokovni izpit, lahko odredi predsednik apelacijskega sodišča, po odobritvi ministra pravde, naj se vrše praktični tečaji. Ti tečaji trajajo po' leta. Člen 21. Praktični tečaji se vrše pri okrožnih sodiščih. Pričetek tečajev odreja predsednik apelacijskega sodišča. Z odlokom, s katerim odredi pričetek tečaja, imenuje predsednik apelacijskega sodišča enega sodnika okrožnega sodišča za upravnika tečaja in potrebno število sodnikov, pisarniških in zemljiškoknjižnih uradnikov za opravljanje predavanj v tečaju (učitelji tečaja). Katere predmete naj kateri izmed njih predava, odredi predsednik apelacijskega sodišča po predhodnem sporazumu z njimi. Za opravljanje predavanj v tečajih sme predpisati minister pravde poseben honorar. Člen 22. Predmeti tečaja so isti, kakor so predpisani za zemljiškoknjižni izpit. V potrdilu o dovršeni pripravljalni službi ali o dovršenem delu pripravljalne službe se mora navesti, ali je obiskoval pripravnik praktični tečaj in s kakšnim uspehom. Člen 23. Poleg predpisov, ki segajo v zemljiško stroko, mora pridobiti zemljiškoknjižni pripravnik pri praktičnem tečaju tudi potrebno geodetsko znanje. V tečaju za zemljiškoknjižne pripravnike se mora zaradi tega poleg čisto zemljiškoknjižnih predmetov predavati tudi geodetska znanost v obsegu srednjih tehniških predmetov. Členi 24. Praktični tečaj so dolžni obiskovati vsi zemljiškoknjižni pripravniki, ki so dovršili enoletno vežbo pri zemljiškoknjižnem uradu in so upoznali ustroj in način vodi-tve zemljiških knjig ter tudi sodno pisarniško poslovanje (člen 16., drugi odstavek). Člen 25. Predavanja in vežbe v tečaju se vrše zunaj predpisanega službenega poslovnega časa in trajajo vsak dan, izvzemši nedelje in praznične dni, po eno uro. Člen 26. Upravnik tečaja vodi upravo tečaja, ga zastopa na zunaj, nadzira redno obiskovanje tečaja, sklicuje po potrebi učiteljski zbor tečaja, izdaja pripravnikom konec tečajne dobe potrdila (izpričevala) o teoretičnem in praktičnem znanju, pridobljenem v tečaju, in predloži o vsem tem po sklepu tečaja preko predsednika okrožnega sodišča poročilo predsedniku apelacijskega sodišča. C. Strokovni izpit. Člen 27. Zemljiškoknjižni pripravniki opravljajo strokovni izpit pred izpraševalno komisijo apelacijskega sodišča. Iz-praševalna komisija je sestavljena iz dveh sodnikov apelacijskega sodišča in enega zemljiškoknjižnega uradnika. Člen 28. Člane izpraševalne komisije in po enega namestnika za vsakega člana postavi za dve leti minister pravde po zasl šanju predsednika apelacijskega sodišča. Če odpade član ali namestnik pred pretekom dobe (n. pr. zbog smrti, upokojitve) ali če je drugače trajno zadržan vršiti svojo dolžnost (n. pr. zbog bolezni, daljšega odsotstva), postavi minister pravde na njegovo mesto drugega člana, odnosno namestnika, čigar dolžnost traja do konca dobe. Člen 29. Minister pravde odredi lahko namesto enega sodnika apelacijskega sedišča za člana izpraševalne komisije tudi sodnika okrožnega ali sreskega sodišča iz istega kraja. V tem primeru predseduje izpraševalni komisiji član komisije izmed sodnikov apelacijskega sodišča. Člen 30. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so s kandidati v rodu po krvi, svaštvu ali botrinji (kum-stvu), neglede na stopnje sorodstva. Člen 31. Prošnja za opravljanje strokovnega izpita mora biti „vojeročno napisana. Če prosilec ni več v službi, mora izročiti prošnjo starešini onega sreskega sodišča ali okrožnega sodišča, pri katerem se jo naposled vežbal. Člen 32. Neposredni starešina, odnosno predsednik okrožnega ali starešina sreskega sodišča (člen 31.) mora priložiti k prošnji, ko jo predloži predsedniku apelacijskega sodišča, pripravnikov dnevnik in izjaviti svoje mnenje o niegovem delu in vedenju med pripravljalno službo. < Člen 33. Prošnji za opravljanje strokovnega izpita se ne ugodi, če ni prosilec predpisane pripravljalne službe redno dovršil ali če jo je dovršil očividno z nezadostnim uspehom. Zoper odločbo, s katero se je zavrnila prošnja za opravljanje strokovnega izpita, sme podati pripravnik v 14 dneh pritožbo na kasačijsko sodišče. Člen 34. Ce predsednik apelacijskega sodišča kandidatovi prošnji ugodi, jo pošlje predsedniku izpraševalne komisije, ki določi dan za opravljanje izpita in obvesti preko predsednika apelacijskega sodišča o dnevu izpita pristojnega starešino zaradi priobčitve prosilcu in njega upotitve k izpitu. Izpitni roki se določajo po vrsti, kakor prihajajo prošnje k sodišču, pri katerem izpraševalna komisija posluje, in kakor se vpisujejo v njegov vpisnik (vložni zapisnik). Člen 35. Izpit je pismen in usten. Pismeni izpit se opravlja pred ustnim. Člen 36. Za pismeni izpit se da kandidatu: 1. sestaviti zemljiškoknjižni izvid (lustrum) ali bolj zapleten zemljiškoknjižni izpisek iz glavne knjige: 2. sestaviti pogodbo s prošnjo za vknjižbo te pogodbe; 3. sestaviti vpis; 4. sestaviti potrdilo o vpisu; 5. popolnoma izvršiti vsa tista službena opravila, ki jih mora izvršiti vodja zemljiške knjige po odločbi o kakšni zemljiškoknjižni (tabularni) prošnji. Člen 37. Če sklene izpraševalna komisija soglasno, da pismeni izdelek nikakor ni uspel, se smatra, da izpit ni opravljen (člen 45.). Drugače se na koncu ustnega izpita določi uspeh pismenega izpita. Pri končni oceni pa je enako upoštevati uspeh pismenega kakor ustnega izpita (člen 43.). Člen 38. • Ustni izpit se lahko vrši z več kandidati obenem, vendar nikdar več kot s 3 kandidati. Za vsakega kandidata mora trajati ustni izpit najmanj eno uro. Če pa se izprašujejo ob istem času 3 kandidati, se sme skrajšati izpit na sami 2 uri. Člen 39. Ustni izpit je javen. Pri ustnem izpitu sd mora uveriti komisija o tem, ali ima kandidat vobče inteligenco, potrebno zemljiškoknjižnemu uradniku, ter ono znanje in praktično spretnost, ki mu je potrebna, da more uspešno vršiti svoje službene dolžnosti. Vsak član komisije mora zastavljati vprašanja. Vrstni red, po katerem poedini člani izprašujejo, določi predsednik izpraševalne komisije. Člen 40. Ustni izpit je treba raztegniti na vse predmete, ki so v zvezi z ustanovo zemljiških knjig. Člen 41. Pri ustnem izpitu za zemljiškoknjižno službo je treba zlasti izpraševati: o namenu, bistvu in notranji ureditvi zemljiških knjig; o zakonskih predpisih za pridobivanje in ukinjanje stvarnih pravic na nepremičninah; o razumevanju zemljiškoknjižnih map; o voditvi rudniške in železniške knjige; o voditvi zemljiškega katastra; o posebnih ugodnostih denarnih zavodov (Državne hipotekarne banke, Privilegirane agrarne banke, Narodne banke in pod.); o sodnih taksah (v civilnem pravdnem postopanju); o razlaščanju — kolikor se nanaša vse to na zemljiškoknjižne vpise, in o vseh ostalih predpisih za zemljiškoknjižno službo. Člen 42. Ko se izčrpajo vsa vprašanja iz predhodnih členov, zastavi predsednik še nekaj vprašanj občega značaja, ki jim je namen ugotoviti stopnjo kandidatove inteligence in znanja, kakor so vprašanja: o osnovnih odredbah državne ureditve, o obči organizaciji uprave v državi in o poglavitni ureditvi njenih poedinih panog, o organizaciji pravosodstva, o ureditvi in pristojnosti sodišč in o poglavitnem zakonodajstvu v resortu ministrstva pravde. Clen 43. Konec ustnega izpita odloči komisija o uspehu izpita v celoti, upoštevaje enako pismeni in ustni izpit. Sklepa se z večino glasov, izvzemši odlično oceno, za katero je treba soglasnosti vseh članov. Vsak član komisije ima pravico do enega glasu. Predsednik glasuje poslednji, ostali člani izpraševal* ne komisije pa glasujejo po vrsti po činu. Po činu starejši glasuje prvi. Člen 44. Najprej je treba glasovati o vprašanju, ali je izpit opravljen, in nato o oceni. Ocena celotnega izpitnega uspeha je: da je kandidat izpit opravil, da ga je opravil prav dobro ali odlično ali da ga ni opravil. Člen 45. Če izpraševalna komisija odloči, da kandidat izpita ni opravil, mu določi s pismenim odlokom rok za potrebno podaljšanje pripravljalne službe (vežbe) in opravljanje izpita, ki ne sme biti daljši od leta dni niti krajši od pol leta. če je ocena pri tem drugem izpitu »nezadostna«, se sme izpit samo še enkrat ponavljati, rok za ta tretji izpit pa mora znašati leto dni. O uspehu izpita (ali je opravljen ali ne, kako je opravljen, katerikrat se je opravljal, kolikšen je novi rok za opravljanje) obvesti predsednik izpraševalne komisije predsednika apelacijskega sodišča, ta pa neposrednega starešino in ministra pravde. Člen 46. O opravljenem izpitu se izda kandidatu potrdilo po obrazcu št. 1; v njem se navede uspeh izpita po sklepu izpraševalne komisije. V tem potrdilu je treba navesti tudi oceno o uspehu pripravljalne službe in o pripravnikovem vedenju med pripravljalno službo v službi in zunaj službe. Potrdilo o opravljenem izpitu podpišejo predsednik in člana izpraševalne komisije. Člen 47. O izpitu'se mora voditi zapisnik, ki se piše v zapisniško knjigo, ki se vodi po obrazcu št. 2. Poedinih vprašanj, ki jih zastavljajo člani izpraševalne komisije, ni treba vpisovati. Zapisnikarja ni treba. Zaporedne številke v zapisniški knjigi se prično vsako leto s številko 1. Če se ni kandidat pripustil k ustnemu izpitu zbog neuspeha pri pismenem izpitu, se mora tudi to vpisati v zapisniško knjigo z ustrezno pripombo. Člen 48. Iz zapisniške knjige se smejo izdajati duplikati potrdila. Ti se morajo označiti kot takšni z zaporednimi številkami. Ta potrdila izdaja predsednik apelacijskega sodišča. Duplikat potrdila se sme izdati samo, če se je izvirnik izgubil, bil uničen ali je sicer postal neuporaben, in to samo tistemu, ki je izpit opravil, drugemu pa le z njegovo pooblastitvijo. Da se je izdal duplikat, je treba vsakikrat v knjigi zaznamovati. 5. Strokovni izpit za zvanje vodečih pisarniških uradnikov. Člen 49. Na strokovni izpit za prestop pripravnikov v nadaljnje skupine zvanja vodečih pisarniških uradnikov na področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani in Splitu se še nadalje uporabljajo predpisi o drugem pisarniškem izpitu, ki je urejen na osnovi zakona o organizaciji sodišč z dne 27. novembra 1896. (drž. zak. št. 217) z odredbami III. dela naredbe o osebju sodne pisarne z dne 18. julija 1897. fdrž. zak. št. 170). 6. Strokovni izpit za arhivsko (pisarniško) stroko. Člen Na strokovne izpite za prestop iz pripravljalne službe arhivske stroke na področju apelacijskega sodišča v Beogradu in Skopi ju in velikega sodišča v Podgorici se uporabljajo še nadalje pravila o arhivskem državnem strokovnem izpitu pri sodiščih na ozemlju Srbije in Črne gore z dne 18. julija 1925. s temi-le izpremeinbami: Pripravljalna služba pri sodišču, kjer so že uvedena sreska in okrožna sodišča in državna tožilstva, se opravlja pri sreskih in okrožnih sodiščih, in to najmanj po 6 mesecev pri vsakem teh sodišč, v tem času pa najmanj 3 mesece pri intabulacijskem protokolistu. Ostanek vežbe se lahko prebije pri sreskem, okrožnem, trgovinskem, apelacijskem ali kasacijskem sodišču, državnem tožilstvu, višjem ali vrhovnem državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, ministrstvu pravde ali pri drugem oblastvu. Kjer so še prvostopna sodišča ali samo okrožna sodišča, je prebiti čas, predpisan za sreska in okrožna sodišča, pri prvostopnem, odnosno pri okrožnem sodišču. Iz važnih razlogov minister pravde lahko dovoli, da se vrši pripravljalna služba daljši čas pri enem izmed navedenih sodišč, vendar mora trajati pripravljalna služba pri sreskem sodišču in okrožnem sodišču najmanj 3 mesece. Člen 51. Na strokovne izpite za prestop iz pripravljalne službe manipulacijske stroke na področju apelacijskega sodišča v Novem Sadu se uporabljajo še nadalje predpisi o manipulativnem izpitu, ki je urejen z naredbo o tečaju in izpitu za pravosodne manipulante na ozemlju Banata, Bačke in Baranje z dne 26. julija 1921. z dopolnitvami v uredbi o dopolnitvi gorenje naredbe z dne 9. decembra 1931., št. 142.740. Člen 52. Na strokovne izpite za prestop iz pripravljalne službe pisarniške službe na področju vrhovnega sodišča v Sarajevu se uporabljajo še nadalje predpisi o pisarniškem izpitu, ki je urejen z naredbo z dne 25. februarja 1920. (»Glasnik zakona i naredaba« št. 19) v zvezi z naredbo z dne 20. julija 1909. (»Glasnik zakona i naredaba« št. 95). Člen 5i Na strokovne izpite za prestop iz pripravljalne službe manipulacijske službe na področju banskega stola v Zagrebu se uporabljajo še nadalje predpisi o izpitu ma- nipulacijske stroke, ki je urejen z naredbo z dne 29. maja 1919. (»Zbornik zakona i naredaba« št. 29) v zvezi z naredbo z dne 28. januarja 1907. (»Zbornik zakona i naredaba« št. 1023). Člen 54. Na strokovne izpite za prestop iz pripravljalne pisarniške službe na področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani in Splitu se uporabljajo še nadalje predpisi o prvem pisarniškem izpitu, ki je urejen na osnovi zakona o organizaciji sodišč z dne 27. novembra 1896. (drž. zale. št. 217) z odredbami III. dela naredBe o osebju sodne pisarne z dne 18. julija 1897. (drž. zak. št. 170). Ta izpit so lahko nadomesti z izpitom, ki je ustanovljen z naredbo z dne 22. decembra 1901. (drž. zak. št. 220), in to ob pogojih, določenih s to naredbo. 7. Strokovni izpit za računovodstvene uradnike pri sodiščih. , Člen 55. Za računovodstvene uradnike pri sodiščih na področju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici in za intabulacijske protokoliste na področju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju je strokovni izpit oni izpit, ki je omenjen v členu 50. Isti izpit je strokovni izpit tudi za prestop iz pripravljalne službe arhivske stroke pri ministrstvu pravde. V zva-nje arhivskih uradnikov pri ministrstvu pravde se smejo postaviti tudi osebe, ki so opravile katerikoli državni strokovni izpit, omenjen v členih 50. do 54. 8. Strokovni izpit za pazniško osebje kazenskih in podobnih zavodov. Člen 56. Za pazniško osebje kazenskih in podobnih zavodov je strokovni izpit oni izpit, ki je ustanovljen z uredbo o ureditvi kazenskih zavodov z dne 18. novembra 1931., št. 136.670* 9. Strokovni izpit za ekonome ministrstva pravde in računovodje apelacijskih sodišč, višjih državnih tožilstev in kazenskih zavodov. Člen 57. V zvanje ekonomov ministrstva pravde, računovodij apelacijskih sodišč, višjih državnih tožilstev in kazenskih zavodov se sme sprejeti samo uradnik, ki je opravil izpit, ki je predpisan kot državni strokovni izpit za uslužbence državnega računovodstva pri ministrstvu za finance, odnosno računovodstva glavne kontrole. 10. Strokovni izpit za izvršilne uradnike. Člen 58. Izvršilni uradnik na področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani in Splitu more postati samo, kdor je predhodno opravil državni strokovni izpit, predpisan z zakonom z dne 30. januarja 1922., št. 65.899.** 11. Strokovni izpit za pisarniške pripravnike pri ministrstvu pravde. Člen 59. Za prestop iz pisarniško-pripravniške službe, za katero se zahteva popolna srednja šola, pri ministrstvu * »Službeni liste št. 640/82 iz 1. 1931. ** »Uradni list« št. 213/75 iz 1. 1922. pravde je strokovni izpit poimožno-administrativni izpit po členih 13. do 19. uredbe o državnih strokovnih izpitih v resortu ministrstva pravde z dne 3. avgusta 1926., štev. 51.899.* III. DEL. Prehodne in končne odredbe. Člen 60. Zemljiškoknjižni pripravniki na področju kasacijske-ga sodišča v Beogradu opravljajo do nadaljnje odredbe zemljiškoknjižni strokovni izpit (člen 27.) pred izpraše-valno komisijo pri ministrstvu pravde. Komisijo sestavljajo trije člani in enako število namestnikov. Člane in njih namestnike postavlja ministei* pravde. Po činu najstarejši član komisije je predsednik komisije. Člen 61. 1 a pravila stopijo v veljavo in dobe obvezno moč, ko se razglase v »Službenih novinah«. S tem dnem prestanejo veljati vse odredbe, ki nasprotujejo odredbam teh pravil. t Odredbe posebnih naredb, odnosno uredb in pravil, ki so omenjene v II. delu teh pravil, se uporabljajo samo, kolikor se ne protivijo odredbam, obseženim v I. delu teh pravil. V Beogradu, dne 18. julija 1932.; št. 74.800. Minister pravde Uija Sumenkovie s. r. Obrazec 1. Izpraševalna komisija za zemljiškoknjižni strokovni izpit pri apelacijskem sodišču v (označba sedeža). Zaporedna štev. zapisnika knjige............. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu. Gospod (rodbinsko in rojstno ime, poklic in stanova-lišče kandidata) pri (označba sodišča ali zemljiškoknjižnega urada) je opravljal strokovni izpit za zemljiškoknjižne uradnike na dan (dan, mesec in leto izpita) in je izpit uspešno opravil (ali: in je izpit prav dobro — odlično opravil). Uspeh pripravljalne službe je bil ............................................ Vedenje za trajanja pripravljalne službe je bilo v službi ................. , zunaj službe .................................... V (kraj) (dan, mesec in leto). Predsednik izpraševalne komisije: Člana: V ............... _........................ dne ................. 19...; št...................... (M. P.) ♦ »Uradni list« št. 325/74 iz 1. 1926. Obrazec 2. (k ČL 47.) Zapisniška knjiga izpraševalne komisije za zemljiškoknjižni strokovni izpit pri apelacijskem sodišču v Zaporedna štev. Številka vložnega zapisnika ali vpisnika, pod katero je prošnja vpisana Kandidatov priimek in ime ter zvanje in urad, kjer je v službi Sodišče, pri katerem se je naposled vežbal Trajanje vežbe Izpit se opravlja Člani Izpraševalne komisije Dan pismenega izpita 1 'E o. drugi- t. £• «3 Ui S Umrli ti š? Ošpice. — J] Kranj orb 6 illi. 6 Kočevje ......... 2 . — 2 27 — — 27 Laško 1 i — Litija 6 — — C Novo mesto 32 32 — Radovljica 1 — — 1 Vsega . . . 75 — 33 42 Davica. — Diphteria et Croup. Brežice 1 3 — — 4 Celje 2 2 2 1 1 Celje (mesto) 1 — 1 — Oornjigrad 4 2 3 1 2 Kamnik 1 — 1 — Kočevje 2 — 1 1 Konjice 2 1 2 1 Kršk 6 —* 3 — 3 Laško 3 2 1 4 Litija 3 1 1 — 3 Logatec 3 — 1 2 Ljubljana (srez) .... 4 2 2 • 4 Ljubljana (mesto) . . . 4 1 2 3 Ljutomer — 2 — 1 1 Maribor desni breg . . 2 — 2 — Maribor levi breg . . . 3 2 3 1 1 Maribor (mesto) .... 3 — 3 — Novo mesto . 1 — 1 — Prevalje 1 — 1 — — Ptui — 1 — 1 Radovljica 1 — 1 — — Slovenjgradec 2 1 2 — 1 Šmarje pri Jelsan , . . , 7 3 3 7 Vsega . . . 56 23 36 4 39 Dušljivi kašelj. - - Pertussis. Črnomelj — 6 — — 6 Litija — 45 8 — 37 Šmarje pri Jelšah .... 1 - 1 — — Vsega . . . l 51 9 — 43 Vranični prisad. — Antlirax. Gornjigrad 3 — 3 — — Krško 4 — — — 4 Vsega . . . 7 — 3 - 4 Šen. — Erys Brežice ipel as. 1 1 Celje 1 — — — 1 Celje (mesto) 1 — — — 1 Črnomelj 1 — — — l Dolnja Lendava l — — — 1 Gornjigrad 3 — 2 — 1 Kamnik — 1 1 Kranj 1 — — — 1 Kočevje 1 — 1 — — 1 — 1 — — Krško o — 1 — 1 Laško 1 — 1 — — Llubliana (mesto) . . . — 1 — — 1 Ljutomer 2 — — — 2 Maribor desni brea . . 3 — 3 — — Maribor levi breg . . . 1 1 1 — 1 Maribor (mesto) .... — 2 — — 2 Novo mesto 3 — 1 2 Ptuj — 1 — — 1 Ptui (mesto) 1 — — — 1 Radovljica 2 — — — 2 Slovenjgradec 1 — — — 1 Šmarje pri Jelšah .... 2 2 — — 4 .Vsega ... j 28 9 12 — 25 'Ti Srez i o s> IS O 4> © > 93 Umrli O — ?J a, tri <3 z 0 -C » U O ► o Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Brežice 1 — — — 1 (mesto) .... 1 — 1 — — ri Jelšah .... 1 — — — 1 Vsega . . . 3 — 1 - R Otrpnenje tilnika. — Pol> omyclitis acuta. Maribor levi brea Prevalje . . , ... I 2[ 1 — — 3 1 1 1 1 1 — 1 i . . . | 3 | 2 1 — 4 Vsega Otročifna vročica. — Sepsis puerperalis. Ljubljana (srez) Novo mesto . . . • • • • 1 — — — 3 • t t • 1 — — 1 • • • • 1 —. -— — 1 a . . . 3 — — — 3 Vnetje priinŠevne slinavke. — Parotiiis epidemica. 1 Celje................. Maribor levi bres 3 = Vsega ... 1 8 | — | — Ljubljana, dne 6. septembra 1932. Kralj, banska uprava Dravske banovine V Ljubljani. * VI. No. 6675/32. 2948 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. septembra do 7. septembra 1932. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Sre* Ostali Na novo oboleli S3 © > cd M “3 M O e u 11 Skupina tifuzni Brežice h b< l )lez ni. 1 Celje ........ • • 11 1 1 — 11 Celje (mesto) . . . 2 — 1 1 Dolnja Lendava . , 2 — — — v Kranj 1 1 — 2 Konjice 1 1 — — 2 Krško , 7 — — 7 Laško 1 — — 1 Litija 6 — —■ 6 Ljubljana (srez) . 1 — 1 Ljubljana (mesto) 1 — — 1 Ljutomer 1 — _ — 1 Maribor desni breg 2 2 — — 4 Maribor levi breg 1 — 1 — — Maribor i mesto) . # . 2 — — — 2 Murska Sobota . . . 4 — — — 4 N o mesto .... 8 1 — — 9 Radovljica 1 1 — — O Slovenjgradec . . . o 1 — — 3 Šmarje pri Jelšah . • • 1 l — 1 1 Vsega • 561 9 3 1 61 o o — j«. Srez 3 ca O g-£ c o »■s z ° ed L- -s b S o s-a «° o ► o Griža. — Dysentcria. Ošpice. — Morbilli. Davica. — Diphteria et 'Ironp. Brežice Celje Crnomeli Gornjierad Kočevie Konjice Krško Laško Litija Loeatec Ljubljana (srez) Ljubljana (mesto) Ljutomer........... Maribor levi breč Maribor (mesto) Novo mesto Prevalje Ptuj .......... Ptui (mesto) . Slovenjgradec Šmarje orl Jelšah Vranični prisad Krško Maribor desni breg Brežice 2 — 2 Crnomeli 18 8 16 10 Kočevje 1 2 — 3 Maribor levi bree . . . 1 — — 1 Metlika 9 6 — 1 14 Novo mesto — 2 — 2 Prevalje — 1 — — 1 Vseea . . . 31 19 16 1 33 Škrlatinka. — Scarlatina. Celje i . 1 — — — 1 Celje (mesto) 1 — 1 — Crnomeli l — — 1 Gornjierad . 1 — — 1 Kamnik ......... 2 — — 2 Kranj 1 2 — 3 Kočevje ......... 1 — — 1 Konjice .......... — 1 — 1 Krško 2 1 1 2 1 1 — 2 Litija 3 — 2 1 Ljubljana (srez) .... 3 G — 9 Ljubljana (mesto) . . . 5 2 1 G Ljutomer 1 — — 1 Maribor desni bree . . 2 — — — 2 Maribor levi bree . . . — 1 — 1 Maribor (mesto) .... 2 — 1 1 Murska Sobota. ..... 6 — — — 6 Novo mesto 2 — — 2 Prevalje 2 — — — 2 Vseea . . . 37 | 14 6 — 45 Dušljivi kašelj. - - Pertussis. Črnomelj G — — — 6 Litija 37 19 4 — 52 Vseea . • . 43 19 4 - 58 Kranl 6 2 6 — 2 Kočevje 2 — — — 2 Krško 27 — 2 — 25 G — — — G Radovljica 1 — — — 1 Vseea . . . 42 2 8 — 36 1 f.4 31 15 Vsega — Anthras V sega ...j 4 | 1J — | 11 4 Srez Ostali Na novo obolel! Ozdraveli; Umrli Ostanejo v oskrbi Šen. — Erysipelas. Brežice — 1 — i Celje ........... 1 — — — i Celje (mesto) 1 — 1 — Črnomelj 1 — — i Dolnja Lendava ..... 1 — 1 — Gornjierad 1 — — i Kamnik 1 — — i Kranj . .......... 1 — 1 — Krško 1 — — i Ljubljana (mesto) . . . 1 1 — 2 Ljutomer 2 — 1 1 Maribor levi bree . . . 1 — 1 — Maribor (mesto) .... 2 — — 2 Novo mesto 2 2 — 4 Ptui 1 — — — 1 Ptuj (meslo) 1 — — 1 Radovljica 2 — — 2 Slovenjeradec ...... 1 — — — 1 Šmarje Dri Jelšah , . . 4 — 9 — 2 Vseea . . . 25 4 7 — 22 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. Brežice 1 — 1 Celje — i — 1 Šmarje pri Jelšah .... 1 — 1 — — Vseea . . . 2 i 1 — 2 Vnetje primševne slinavke. — Parotitis epidemica. Celje (mesto) 1 1 _ i _! _ i i Maribor levi bree . . . 1 3 — I — i — 1 3 Vseea . . . | 4 -l-l-l 4 Otrpnenje tilnika. — PoIyomyeIitis acuta. Maribor levi breg Prevalje . . . Slovenjgradec • • • 3 — — — 3 • • * * 1 1 — — 2 • • • . — 1 — 1 a . . . 4 2 — — G Vsega OtroCniška vročica. — Sepsis puerperalis. Dolnja Lendava . Ljubljana (srez) Prevalje.......... • • • • i — — — 1 • • • • 1 — — — 1 .... i — 1 a . . . 3 — — — 3 Ljubljana, dne 12. septembra 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. III. 7199/1. 2996 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dra /ske banovine po stanju z dne 10. septembra 1 )32. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zaku-ženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Črnomelj: Butoraj (Vel. Lahinja 1 dvorec). Steklina. Dol. Lendava: Dol. Lendava (Gorice 2 primera). Mehnrčasti izpuščaj: Maribor desni breg: Pretrež (Pretrež 1 dvorec). Svinjska kuga: Brežice: Globoko (Piršeuberg 6 dvorcev), Globoko (Mali vrh 1 dvorec), Kaj-henburg (Rajhenburg 2 dvorca), Črnomelj: Vinica (Ogulili 1 dvorec), Semič (Semič 1 dvorec), Krško: Cerklj0 (Gor. Skopice 5 dvorcev), Veliko Mra* ševo (Veliko Mraševo 18 dvorcev), Kostanjevica (Kostanjevica 3 dvorcev), Sv. Križ (Dobrava 12 dvorcev, Sv. Krjz 15 dvorcev), Kržišče 6 dvorcev, MrŠeča vas 4 dvorci, Smodnik 2 dvorca; ribor desni breg. Pohorje (Pohorje 2 dvorca). Maribor levi breg: Sv. Križ (Šobar 1 dvorec), Ledinca (Ledinea 3 dvorci), Sv. Peter (Mečava 1 dvorec), Dobrenje (Dobrenje 1 dvorec). Metlika: Suhor (Berečavas 5 dv.). Novo mesto: Črmošnjice (Gaber 1 dvorec). Ptuj: Cir-kovei (Pangerci 4 dvorci). Radovljica: Dovje (Mojstrana 6 dvorcev). Šmarje pri Jelšah: Križe (Osredek 6 dvorcev)« Svinjska rdečica: Kamnik: Mekinje (Godič 1 dv.), Mengeš (Mengeš 1 dv.). Konjice: Konjic0 okol. (Sp. Pristava in Konjiška vas P° t dvorec). Grušovje (Sp. Grušovje 1 dvorec). Krško: Radeče (Podkraj 1 dv.)-IJ'" tija: Velika vas (Zalog 1 dvorec), P'/*' šnik (Velika goba 1 dvorec). Moravče (Moravče 1 dvorec). Ljubljana: Medvode (Studenčice 1 dv.), Zelimlje (Zg. Gol0 1 dvorec). Logatec: Bloke (Runarsko 1 dvorec), Gor. Logatec (Gor. vas 1 dvorec). Prevalje: Tolsti vrh (Tolsti vrh 1 dvorec), Libeliče (Gorče 1 dvorec). Ptuj: Sv. Lenart pri Vel. Nedelji (Podgorci \ dvorec). Šmarje pri Jelšah: Šmarje Pr) Jelšah (Vrh 4 dvorci). Gniloba čebelne zalege: Ljutomer: C ven (Gor. Krapje v 1 dvorcu), Lukavci (Lukavci v 1 dvorcu). Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 10. septembra 1932. * 2937- VIII. No. 4947/1. Razglas. Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem namerava zgraditi na parcelah št. 33, 36 in 39/2 k. o. Laško pivovarn0. Podrobnosti projekta so označene v predloženih načrtih in tehničnem opis0, O tem projektu se na podstavi §§ H®* in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2. 89. odst. 3-. gradb. z. in § 73. i. sl. z. u. post. razp>?e komisijski ogled na kraju samem lD obravnava na sredo, dne 28. septembra 1932. s sestankom komisije ob 9. uri 30 ni‘u-pri kolodvoru v Laškem. Interesenti se obveščajo, da so na01^ nameravane naprave razgrnjeni do dne' va komisijske obravnave pri podpi9fl' nem oddelku na vpogled. Morebrtn ugovore zoper nameravano napravo J do dneva obravnave vložiti pri kra^enfl ski banski upravi, na dan obravnave P. v roke vodji komisije. Poznejši ug0V° se ne bodo upoštevali, temveč se bo o Projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. septembra 1932. •J; I* No. 6523/1. 2945 Razpis. Razpisuje se v splošni bolnici v Mariboru služba zdravnika-uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1275’—. Prosilci morajo dokazati, da izpolnjujejo pogoje za sprejem v drž. službo ter da imajo zdravniško pripravljalno službo (staž). Prošnje s predpisanimi prilogami je vložiti pri kraljevski banski opravi Dravske banovine v Ljubljani do 25. septembra 1932. Kraljovska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 12. septembra 1932. I- No. 6524/1. 2947 Razpis. Razpisuje se v javni bolnici v Murski Soboti mesto primarnega zdravnika ali pa šefa oddelka s kvalifikacijo po § 20. zakona o bolnicah. Prošnje s potrebnimi dokumenti je "vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 25. septembra 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. septembra 1932. I. No. 6525/1. 2946 Razpis. Razpisuje se v javni bolnici v Slovenj-g rade u mesto primarnega zdravnika (internista) s kvalifikacijo po § 20. zakona o bolnicah. Prošnje s potrebnimi dokumenti jo vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 25. septembra 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. septembra 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev D 18/32—4 2954 V imenu Njega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 11. VIII. 1932, da je Randorfer Karol, star 42 let, po poklicu čevljar v Pilštanju št. 38, kriv prekrška P° členu 6. zakona o pobijanju draginje *lvljenjskih potrebščin in brezvestne "Pekulacije, storjenega s tem, da dne 2- VII. 1932 na sejmu na Planini na Prodaj postavljenim čevljem ni imel su-jjhirno ali podrobno označenih cen, tako a bi jih vsakdo lahko razločno videl. Zato je obsojen po § 3. zak. o začas-®eni podalj. velj. predp. o kaznovanju prekrškov z dne 31. XII. 1929. na 12 ur zapora in 50 Din globe, ev. nadaljnjih 24 ur zapora. Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II., dne 11. avgusta 1932. * U VI 38/31—10 2952 Razglas. Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 9. XII. 1932, da je Gruden Ana, stara 31 let, po poklicu lastnica mesnice v Mostah, Tovarniška ul., kriva prestopka po členu 6/3 zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da ni imela dne 21. novembra 1931 v svoji mesnici v Tovarniški ulici v Ljubljani nikakega cenilka vsem vrstam mesa, da torej ni imela označene cene življenjske potrebščine in zagrešila s tem prekršek po čl. 6/3 zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. XII. 1921. Zaradi tega je bila obsojena po členu 6/3 zgoraj navedenega zakona na Din 200-— denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpremeni v kazen 2 dni zapora. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI. dne 2. maja 1932. * C 357/32—1 2972 Oklic. Tožeča stranka: Veren Nikolaj in Terezija, roj. Zrinski, kolonista v Petešov-cih, je vložila proti toženi stranki: Bede Rozaliji, roj. Nemet, in Bedetu Štefanu, obema posestnikoma v Petešovcih, drugemu sedaj neznanega bivališča, radi 5000 Din s prip. k opr. št. C 357/32—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 12. oktobra 1932. ob 9, uri pred tem sodiščem v sobi št. 21,' razpravna dvorana. Ker je bivališče drugega toženca neznano, se mu postavlja prvotoženka Bede Rozalija, roj. Nemet, za skrbnico, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 11. septembra 1932. * Cg Ia 818/32 2944 Oklic. Tožeča stranka Zemljič Katarina, babica v Ptuju, Hrvatski trg 5, je vložila proti toženi stranki Zemljič Alojziju, čevljarju, sedaj neznanega bivališča v Ameriki (Argentiniji) radi ločitve zakona k opr. št. Čg la 818/32 tožbo. Spravni poizkusi so se določili na 17. sept., 24. sept. in 1. okt. 1932 ob pol 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 80, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se nostavlia g. Jože Juhart, sodni pripravnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Tožiteljici se podeljuje pravica revnih. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Ia., dne 5. septembra 1932. P VIII 44/25 2961 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani, odd. VIII., z dne 8. julija 1932., opr. št. L P VIII 44/25 se je s pritrditvijo deželnega sodišča v Ljubljani z dne 8. julija 1932 opr. štev. Nc III 38/32 nad Angelijem Fertičem, stanujočim v Mostah, Ciglerjeva ulica, pri Mariji Dobovšek, strojno pletilstvo, zaradi gluhonemo-sti od rojstva podaljšalo varstvo do 23. septembra 1935. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 2. avgusta 1932. H* E 69/32—13. 2963 Dražbeni oklic. i. Dne 2 6. septembra 193 2. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Veliki Lipoglav, vi. št. 382. Cenilna vrednost Din 6282, najmanjš: ponudek Din 4188. II. E 237/31—34. Dne 2 6. septembra 1932. ob desetih: dražba nepremičnin zemljiška knjiga: Skomer vi. št. 10. Cenilna vrednost Din 111.300, vrednost pritiklin Din 3000, najmanjši ponudek Din 74.534. III. E 107/32—14. Dne 10. oktobra 193 2. ob devetih: dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Zreče, polovica vložka št. 65. Cenilna vrednost Din 29.000, vrednost pritiklin Din 892, najmanjši ponudek Din 19.928. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II- dne 20. avgusta 1932. * E 1272/31—22. 2919 Dražbeni oklic. Dne 4. oktobra 193 2. dopoldne °b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lakoš, vi. št. 56, 223, 399, 400, 401, 129, 224, 284 in 245. Cenilna vrednost: Din 13.450'—. Najmanjši ponudek: Din 6740-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž- benem naroku pred zadetkom dražb«. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni »klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. / Okrajno sodišče v Dol. Lendavi, odd. II., dne 4. septembra 1932. |b S IV 1437/32. 2909 Dražbeni oklic. Dne 5. ok'obra 193 2. dopoldne ob poldes^tih bo pri podpisanem sodišču v sebi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Magdalena, polovica, vi. št. 190. Cenilna vrednost: Din 64.702-55. Najmanjši ponudek: Din 64.702-55. Pravice, k; bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se n: mogle več uveljavljati rlede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega ■mdišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 12. avgusta 1932. E 826/32. 2923 Dražbeni oklic. Dne 11. oktobra 193 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Javorje, vi. št. 104. Cenilna vrednost: Din 140-000"—. Vrednost pritikline: Din 7121'—. Najmanjši ponudek: Din 98.080-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, |e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sioer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Prevaljah, dne 7. septembra 1932. E 1300/32-13. * 2969 Dražbeni oklic. Dne 13. oktobra 103 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi,št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Brstje, vi. št. 218. Cenilna vrednost: Din 132.548-—. Najmanjši ponudek: Din 88.370-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, kt je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja m dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 7. septembra 1932. E 9/32—22. 2893 Dražbeni oklic. Dne 13. oktobra 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Verače, vi. št. 160. Cenilna vrednost: Din 77.123-80. Vrednost pritikline: Din 2.270-—. Po odbitku prevžitnih pravic Opreš-nik Ane in Jožefa v cenjeni vrednosti Din 31.900 —. Čista vrednost Din 47.498-80. Najmanjši ponudek: Din 31.663-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 2. septembra 1932. .j. E 524/32 2956 Dražbeni oklic. Dne 14. oktobra 1932 cb pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Prekopa, vi. št. 345. Cenilna vrednost: Din 19.167'—. Najmanjši ponudek: Din 12.780'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 9. septembra 1932. * E 514/32 2941 Dražbeni oklic. Dne 14. oktobra 1932 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču soba ši 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vransko, vi. št. 62. Cenilna vrednost: Din 100.050-—. Najmanjši ponudek: Din 50.025-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 9. septembra 1932. * E 221/32 2953 Dražbeni oklic. Dno 15. oktobra 1932 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Čatež, vi. št. 104. Cenilna vrednost: Din 18.571-70. Vrednost pritikline: Din 170-— Najmanjši ponudek: Din 12.378—- . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sic®r bi se ne mogle več uveljavljati gl?"0 nepremičnine v škodo zdražitelja, ki le ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Kostanjevica, dne 13. septembra 1932. * E 242/32—7 •2955 Dražbeni oklic. Dne 15- oktobra 1932 dopoldne ob l®-uri bo pri podpisanem sodišču v št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnja Polskava, vi. št. 186, obstoječih iz hiše, kovačnice, lesene ute in vodnjaka, vrla in njive. Cenilna vrednost: Din 41.669'—-Najmanjši ponudek: Din 27.779-32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražb?’ je priglasiti sodišču najpozneje pri dra?' benem naroku pred začetkom dražb«; sicer bi se ne mogle več uveljavlja*1 glede nepremičnine v škodo zdražitelja’ ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbe”1 oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slov. Bistrica, dne 5. septembra 1932 * E IV 1798/32. 291° Dražbeni oklic. Dne 1 9. o k t ob r a 19 3 2. dopokif10 ob osmih bo pri podpisanem sodi»c_ v sobi št. 27 dražba nepremičnin: ljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 9-Cenilna vrednost: Din 25.500—-Najmanjši ponudek: Din 12.750’---Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dra ' benem naroku pred začetkom dražb » sicer bi se ne mogle več uveljavlja glede nepremičnine v škodo zdražiteb > ki je ravnal v dobri veri. , V ostalem se opozarja na dražbe” oklic, ki je nabit na uradni deski teg sodišča. tV Okrajno sodišče v Maribor«, odd. dne 24. avgusta 1932. * E 259/32—20 Dražbeni oklic. 2811 ob Dne 20. oktobra 1932 dopoW»eJJu deseti uri bo pri podpisanem s<^p|lt. v sobi št. .1 dražba nepremičnin: * ljiška knjiga Pekel, vi. št. 196, čih iz tovarniških poslopij in ..jjk* stavhišč in zemlj. parcel, in Ke,n, 'Ljub knjiga Hrastovec, vi. št. 127, obstoj iz gozda. Cenilna vrednost: Din 1,661.997-45. Vrednost pritikline: Din 452.170-—. Najmanjši pon ud ek: Din 919.282'13. Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe, je Priglasiti sodišču najpozneje pni dražbe-®em naroku pred začetkom dražbe, sicer bl se ne mogle več uveljavljati glede ^©premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni ©klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča. Okrajno sodišče Slovenska Bistrica. dne 30. julija 1932. E 805/32-6 2805 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1932. ob pol devetih ©o pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 ©ražba nepremičnin: zemljiška knjiga brezni vrh, vi. št. 35. Cenilna vrednost: Din 55 002-83. Najmanjši ponudek: Din 36.668-51. Jamčevina znaša Din 5500-30 in mora ^tajati v gotovini, ali v državnih pa-Pirjih, vrednostnih papirjih, vložnih knjigah domačih hranilnic in posojilnic. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-b©nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni ©klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Marcnbergu, dne 11. avgusta 1932. * £ 499/32—5. 2964 Dražbeni oklic. Dne 2 2. oktobra 193 2. ob pol-© © s e t i h se vrši pri podpisanem sodišču, soba št. 7, javna dražba: a) zemljiška vlož. št. 60, k. o. Brde, obstoječega 12 stanovanjske hiše, gospodarskega po-flopja, 1 stavbne, 4 njivskih, 1 pašniške 1 travniške parcele, ocenjenega s pri-1'klino vred na Din 23.266'95; b) zemljica vi. št. 74, k. o. Dobrova, obstoječega J2 1 njivske parcele ocenjene na Din 3-088-5O. Cenilna vrednost skupaj Din 26.355-45. Najmanjši ponudek Din 17.570-30. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-©bnem naroku pred začetkom dražbe, s'cer bi se ne mogle več uveljavljati F'©de nepremičnine v škodo zdražitelja, *1 je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni ©klic, ki je nabit na uradni deski tega ©°dišča. Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, odd. II., dne 7. septembra 1932. H: E 531/32—4. 2965 Dražbeni oklic. Dne 2 2. oktobra 19 3 2. ob devetih bo pri podpisanem sodišču, soba '• 7 javna dražba a) zemljišča, vlož. št. 07, k. o. Šmartno, obstoječ® iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, drvarnice, čebelnjaka, svinjskega hleva in kozolca, 2 stavbnih, 2 vrtnih, 5 njivskih, 2 travniških, 2 pašniških in 2 gozdnih parcel s pritiklino vred, v cenilni vrednosti Din 22.560*70; b) zemljišča, vlož. št. 81 in 296, k. o. Slovenjgradec, obstoječega iz 4 travniških in 2 nerodovitnih parcel, cenjenega, vi. št. 81 na Din 10.810*40, in vi. št. 296 na Din 8069-00. Cenilna vrednost skupaj na 244.640*70 dinarjev. Najmanjši ponudek: Din 163.098-80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, odd. II., dne 7. septembra 1932. * E 354/32—7. 2834 Dražbeni oklic. Dne 2 7. oktobra 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vi. št. 82, obstoječih iz hiše št. 166 — gostilne — drvarnice z gospodarskim poslopjem, zemljiških parcel in pritikline. Cenilna vrednost: Din 274.008. Vrednost pritikline: Din 4805. Najmanjši ponudek: Din 274.003. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno Sodišče Slov. Bistrica, dne 3. julija 1932. * E IX 2208/32-9 2942 Dražbeni oklic. Dne 2. novembra 1982 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v Sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Brestemica, vi. št. 247. Cenilna vrednost: Din 34.178*—. Najmanjši ponudek: Din 22.800'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX,, dne 4. septembra 1932. E IX 662/32—9. 2971 Dražbeni oklic. Dne 7. novembra 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) k. o. Zgornji Boč, vi. št. 31; b) k. o. Zgornji Boč, vi. štev. 65. Cenilna vrednost: ad a) Din 16.567-80, ad b) Din 17.486-20. Vrednost pritikline: Din 775-—. Najmanjši ponudek: Din 23.370"—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 6. septembra 1932. E 147/32—13. 2970 Dražbeni oklic. Dne 7. novembra 193 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Zg. Breg, vi. št. 53. Cenilna vrednost: Din 37.091*—. Najmanjši ponudek: Din 24.728-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri drai-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 31. avgusta 1932. % E IX 1207/32 2943 Dražbeni oklic. Dne 9. novembra 1932 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Magdalena, 1/. vložne številke 787. Cenilna vrednost: Din 3438-—. Najmanjši ponudek: Din 1719*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni okldc, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 7. septembra 1932. * E V a 3580/31—8. 2977 Dražbeni oklic. Dne 15. novembra 19 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremič- Stran 450. \ Štev. 74. nin: zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje vi. št. Vt 2012. Cenilna vrednost: Din 8500"—. Najmanjši ponudek: Din 4250*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 2. septembra 1932. * E V a 356/32—19. 2978 Dražbeni oklic. Dne 6. decembra 193 2. dopoldne ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Petra predmestje I. del, vi. št. 723. Cenilna vrednost: Din 1,373.100'—. Najmanjši ponudek: Din 916.000*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal ” dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 29. avgusta 1932. * E 232/31—21. 2966 Dražbeni oklic. Na predlog zahtevajoče stranke Kmetskega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani bo dne 12. decembra 1932. ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 6, dražba sledečih nepremičnin: I. skupina zemljiška knjiga Veliko Globoko vi. št. 56: zemljišča, hiša in mlin, gospod-poslopje itd.; zemljiška knjiga Zagradec vi. št. 273 zemljišča, vi. št. 292 zemljišča in pritikline. Cenilna vrednost 356.650 dinarjev; najmanjši ponudek 178.325 dinarjev. II. skupina zemljiška knjiga Žužemberk vi. št. 5 stavbna parcela, hiša in zemljišča ter hlev s šupo, vi. št. 6 zemljišča, vi. št. 7 zemljišča, vi. št. 536 zemljišča, brez pritiklin. Cenilna vrednost Din 216.659*—, najmanjši ponudek Din 108.329*50. Vadij znaša k I. skupini Din 35.665, k II. skupini Din 21.666. K nepremičnini zemljiška knjiga Veliko Globoko, vi. št. 56, spadajo pritikline, ki so razvidne iz cenilnega zapisnika v cenilni vrednosti Din 3500'—. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okrajno sodišče v Žužemberku, dne 7. septembra 1932. Vpisi v trgovinski register Vpisali sta se nastopni firmi: 1203. Sedež: Ljubljana VII. Dan vpisa: 5. septembra 1932. Besedilo: Jugo-Agraria, družba z o. z. Obratni predmet: I. izvrševanje trgovine z mlevskimi izdelki ter deželnimi in gozdnimi pridelki na debelo in na drobno, 2. pridobivanje lastnih poslovnih lokalov, skladišč in stanovanj. Družbena pogodba z dne 31. avgusta 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 60.000'— Din. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 60.000*—. Poslovodja: Rojc Ivan, trgovec v Ljubljani VII, Celovška c. 114. Za namestovanje upravičen: Tvrdko zastopa in podpisuje poslovodja ali prokurist samostojno tako, da pristavi svoj podpis pod besedilom tvrdke, ki je lahko od kogarkoli pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno, prokurist — s pristavkom, ki označuje prokuro. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. septembra 1932. Firm. 746/32. — Rg C V 88/1. * 1204. Sedež: Vransko. Dan vpisa: 14. septembra 1932. Besedilo: Parna pilann i produkcija ljuštene robe V. Stilinovič. Obratni predmet: lesna trgovina. Imetnik: Stilinovič Vladimir, trgovec na Vranskem. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 14. septembra 1932. Firm. 323/32 — Rg A III 155/2. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 1205. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 20. avgusta 1932. Besedilo: Salus d. d. , Izbriše se član upravnega sveta Mr. Ph. Maver Ciril. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 12. avgusta 1932. Firm 701 — Rg B I 145/13. * 1206. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. avgusta 1932. Besedilo: Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d. podružnica Ljubljana. Izbriše se Branku Weinbergerju podeljena prokura. Deželno kot trgovinsko sodišče v v Ljubljani, odd. III., dne 22. avgusta 1932. Firm. 727 — Rg B III 66/4. Izbrisala se je nastopna firma. 1207. Sedež: Grosuplje. Dan izbrisa: 20. avgusta 1932. Besedilo: Martin Boh. Obratni predmet: trgovina s konji. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 19. avgusta 1932. Firm 709 — Rg A III 95/3. Vpisi v zadružni register Vpisala se je nastopna zadruga: 1208. Sedež: Tržič. Dan vpisa: 24. avgusta 1932. Besedilo: Gospodarsku in kreditna zft-druga z o. z. Udruženje vojnih invalid°v kraljevine Jugoslavijo, krajevni odbor v Tržiču. Obrat in predmet: Namen zadruge je: pospeševati zdravstveno in nravno P°" vzdigo svojih članov, zlasti pa: 1. zbirati hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter s krediti in posojili g0* spodarsko okrepiti vojne invalide, vdove in sirote; 2. pridobivati si nadaljnja potrebi’8 denarna sredstva potem zadružnega kredita; 3. otvarjati lastna podjetja in delavnice za nameščenje vojnih žrtev in ’z' rabo njihovih delavnih sil v obče koristne namene; 4. preskrbovati samostojnim invali' dom rokodelcem in drugim vojnim žrtvam delo in zaslužek s tem, da jih zalaga s sirovinami ter konzumira in raz-prodaja izdelke; 5. imeti konzum in prodajo raznega blaga za vojne žrtve; 6. vršiti nakup in prodajo premičnin in nepremičnin, oziroma posredovati Pr‘ raznih kupčijskih poslih članov; 7. izvrševati svojim članom konverti-ranje hipotekarnih dolgov; 8. oskrbovati svojini članom inkaso; 9. skrbeti za strokovni pouk in širjenje zadružne misli med svojimi člani. Zadružna pogodba z dne 6. avgusta 1932. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim trikratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z razglasom n8 zadružni deski ali z oglasom v »Vojnem invalidu«. Načelstvo sestoji iz predsednika, podpredsednika in treh članov. Člani načelstva so: Markič Janko, trafikant, predsednik; Slabe Slavko, delovodja, podpredsednik; Ciler Vinko, služi tel j; Vuk Gašper, čevljar in Globočnik Ivan, delavec, vsi v Tržiču. Načelstvo zastopa zadrugo in podp1* suje zanjo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dno 19. avgusta 1932. Firm 699/32 — ZadT X 284/1- Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: ^209. Sedež: Rovte. Dan vpisa: 24. avgusta 1932. Besedilo: Kmetijsko društvo v Rovtah, ‘‘cgistrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Jurca Janez in Šinkovec Anton, vpišeta pa se 'Jana načelstva: Treven Andrej, posestnik, Praprotno brdo 6, in Leskovec Janez, delavec v Rovtah 68. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 19. avgusta 1932. Firm 703 — Zadr. I 111/48 * 1210. Sedež: Sodražica. Dan vpisa: 10. septembra 1932. Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Sodražici, r. z. z o. z. Izbrisal se je načelstveni član Pirc Brane, vpisala pa sta se načelstvena člana Perušek Jože, posestnik iz Zima-Hc št. 8, in Obrstar Jože, posestnik iz Sodražice št. 47. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. septembra 1932. Firm. 130/32 — Zadr. II 134/34 Konkurzni razglasi Popravek. V konkurznem oklicu S 28/32-3 o imovini tvrdke: Keramični in gradbeni niaterijal L. Battelino & drug, družbe z o. z. v Ljubljani, objavljenem v prilogi k »Službenemu listu« št. 73 z dne U. septembra 1932., se mora glasiti: Brvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140, dne 19. septembra 1932. ob 11. uri (ne 19. oktobra 1932.). •j; S 16/32—2 2962 1211. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Orla Huberta, trgovca v Šoštanju, registro-vanega pod firmo A 11 254. Konkurzni sodnik: Potočnik Anton, starešina okrajnega sodišča v Šoštanju. Upravnik mase: dr. Terčič Fran, odvetnik v Šoštanju. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Šoštanju dne 29.septembra 1932. ob 10-30 uri. Pri istem sodišču je oglasiti terjatve do 31. oktobra 1932. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Šoštanju dne 15. novembra 1932. ob 10-30 uri. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 14. septembra 1932. 8 29/32—3 2959 1212. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Franeta Vidmarja, trgovca in posestnika v Nevljah pri Kamniku in njegove žene Hinke Vidmar roj. Terpinc, pos. v Kamniku, Šutna št. 31. Konkurzni sodnik: Hutter Ivan, starešina okrajnega sodišča v Kamniku. Upravnik mase: dr. Franc Trampuž, odvetnik v Kamniku. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču, v Kamniku dne 23. septembra 1932. ob 10. uri. Oglasitveni rok do 20. oktobra 1932. na okr. sod. v Kamniku. Ugotovitveni narok pri imenovanem okrajnem sodišču v Kamniku dne 28. oktobra 1932. ob 10. uri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. septembra 1932. S 22/32—34 2968 1213. Sklep. V konkurzni stvari Vižine Josipa, mizarskega mojstra v Starem dvoru, je bil vložen predlog za uvedbo postopanja za prisilno poravnavo. Za sklepanje o tem predlogu se določa narok na 14. oktobra t. 1. ob 9. uri pri podpisanem sodišču, soba št. 2. Okrajno sodišče v Škofji Loki, dne 14. septembra 1932. * Sa 22/32—29 2973 1214. Sklep. V poravnalni zadevi dolžnice Likar Alojzije, neprotokolirane tvrdke v Meži, se narok za sklepanje poravnave v smislu § 46/11 zakona o prisilni poravnavi izven konkurza preloži na dan 11. oktobra 1932. ob 10. uri pri podpisanem sodišču. Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, odd. I., dne 3. septembra 1932. Sa 47/32—2 2960 1215. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Stareta Franca, lastnika hotela »01ympic« na Bledu. Poravnalni sodnik: dr. Jože Štular, starešina okrajnega sodišča v Radovljici. Poravnalni upravnik: dr. Triller Mirko, odvetnik v Radovljici. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Radovljici due 22. oktobra 1932. ob 10. uri. Rok za oglasitev do 16. oktobra 1932 pri okrajnem sodišču v Radovljici. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. septembra 1932. * Sa 10/32—1. 2967 1216. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Wachterja Matije, urarja in trgovca v Novem mestu. Poravnalni sodnik: Luznar Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu. Poravnalni upravitelj: dr. Režek Josip, advokat v Novem mestu. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu v sobi št. 52, due 20. oktobra 1932. ob pol 11. uri. Rok za oglasitev terjatev pri okrožnem sodišču v Novem mestu do 15. oktobra 1932. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. septembra 1932. :k Sa 22/32—44. 1217. Konec poravnalnega postopanja. Sklep opr. št. Sa 22/32—42, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžnice Bizovičar-Dolničar Angele, trgovke v Dravljah štev. 129, jo pravomočen. Poravnalno postopanje se izreka za končano. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. septembra 1932. * Sa 50/32—64. 2918 1218. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnice tvrdke: »Iris« družba z o. z. v Pobrežju pri Mariboru, registrovana pod firmo »Iris« ljevarna kovina, industrija metala i tvornica ogledala, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd, III., dne 1. septembra 1932. Sa 21/32—28. 2929 1219. Konec poravnalnega postopanja. Sklep opravilna številka Sa 21/32—21, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžnice Ivane Rihar, trgovke v Ljubljani, Vodnikov trg (lopa št. 17), je pravomočen. Poravnalno postopanje se izreka za končano. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. septembra 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 358/32/prez. 2932-3—2 Razpis. Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto docenta za botaniko. Prošnje, opremljene v smislu § 3. uradniškega zakona se morajo vložiti do 2. novembra 1932. Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 10. septembra 1932. Rektor: Dr. A. Šerko s. r. Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 2950 Stanje 8. septembra 1982. Aktiva. Dinarjev otalna podloga . 2.009,405.604-77 (+ 2,6?2.059-36) Devize, ki niso v podlogi 84,251.512-79 (-f 1,586.818-50) Kovani novec v niklu 167,148.826-— (+ 2 20.946-60' Posojila . . 2.431,138.462-89 (+14,679.106-24) Vrednostni papirji . . 12,872.520"— Prejšnji predujmi državi 1.809,079.860-56 (+ 377.124-49) Začasni predujmi gi. drž. blagajni . 600,000.000"— Vrednosti re- zervn. fonda 53,554.683-14 Vrednosti ostalih fondov . . . 2,629.082-76 Nepremičnine ... . 163,898.232-64 (+ 862.241 01) Razna aktiva 117,498.825"07 (-j- 3,141.889*36) 7.431.477.610-62 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 60,697.489-35 Ostali fondi 3,939.385-46 Novčanice v obtoku . . 4.868,324.205-—(+ 81,989.410-—) Obveze na pokaz . . 695,795.634-62 (— 19,985.019-18' Obvoze z rokom . . . 1.447,843.800-—M- 19,691.333 33) Razna pasiva 174,877.096-29 (— 8,705.51Q"69) 7.431.477.610-62 Obtok in obveze . . . 5.564,119.839‘52 Celotno kritje . . . 36*1 l°/o Kritje v zlatu . . . 31-68°/» Obrestna mera: po eskomptu .»•»«•».» 7)4% po lombardu »»...«•«• 9% No. 11120/1. * Oklic. 2940—2—1 Bombaževa predilnica Glanzmann in Gassner, Tržič, namerava postaviti v svoji tovarni tri premogovne bonkerje in zvišati dosedanji tvomiški dimnik za 6 m, t. j. na 45 m ter prosi za odobritev postavitve. To dajem v smislu § 105. zakona o obrfcih na znanje in razpisujem komisi tipalno razpravo na mestu samem na dan 22. septembra 1932 ob 9-80 uri. Komisija se snide na mestu samem. Komisionalna razprava se bo izvedla v smislu določb zakona o obrtih, IV. poglavje, in gradbenega zakona. Interesenti morejo pregledati do dneva razprave načrte na sreskem načelstvu, soba št. 1, ter podati morebitne ugovore pismeno do dne razprave ali ustno pri razpravi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, ako ne bo javnih ovir. Sresko načelstvo v Kranju, dne 6. septembra 1932. Sreski načelnik: dr. Ogrin s. r. Štev. 7416/32. 2974 Razpis. Županstvo Trbovlje odda za zgradbo izolirnice v Trbovljah 1. težaška, betonska in zidarska dela, 2. tesarska dela. Ponudbe je vložiti do 12. ure dne 26. septembra 1932. Pripomočki se dobe v občinskem gradbenem uradu med uradnimi urami. Istotam so na vpogled tudi načrti. Županstvo Trbovlje, dne 15. septembra 1932. )|i Št. 2798/32. 2949-3—1 Nabava obvezilnega in zdravilnega materiala. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani bo oddala dobavo obvezilnega in zdravilnega materiala za vse krajevne bratovske skladniee svojega območja, njih bolnice in ambulatorije na ustni licitacij, ki se bo vršila dne 8. oktobra t. 1. ob K12. uri v prostorih Glavne bratovske skladniee v Ljubljani, Dvofa- kova 10/1. Dobava se bo oddala za dobo enega leta. Seznam materiala in podrobnosti gl®" de dobave je interesentom na vpogl^ v času od 10. do 12. ure v uradnih Pr0" štorih skladniee. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani) dne 10. septembra 1932. Razne objave Štev. 10/1932. 2957 Razid društva. Društvo finančnih pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani je na svojem izrednem občnem zboru dne 11. s&P* tembra 1932 soglasno sklenilo, da s6 razide, ker nima pogojev za obstoj. Za odbor društva finančnih pisarniških uradnikov za Slovenijo Anton Lokar s. r., Janko Bogataj s. r-» predsednik. tajnik. * 29)5 Objava. Izgubilo se je izpričevalo II. razreda II drž. meščanske šole v Ljubljani i'a ime: Hribar Ivan, rodom iz Ljubljane-Proglašam ga za neveljavno. Hribar Ivan s. r. * Objava. Izgubil sem orožni liist na ime Josip, inženjer, Kostanjevica na Proglašam ga. za neveljavnega. Inž. Likar Josip * Objava. 295? : Likar Krki- s. r. 2973 Izgubil sem izpričevalo drž. obrtne šole, oddelek za koSarstvo, v Ljubljani z dne 28. junija 192G. na ime: Rozman Ivan, rodom iz Gorij pri Bledu. Progi3' šam ga za neveljavno. Rozman Ivan s. r. Za Službeni lisi kraljevske banske uprave Dravske banovin«? znaša naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48*—, polletno Din 96'—, letno Din 192'— in se mora plačevati vedno naprej' Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo! List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone ln kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe v osebju itd.; razen tega pa še vpise in Izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacij0’ razpise služb in razne objave. List je važen za vsakogar: trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd. Upravništvo »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine« v Ljubljani Gregorčičeva ulica št. 23* izdala kraljcvaka banske oprave Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska ln zalaga: Tlakama Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; Q.Mlchčlek v Ljubljani