1926 .22 Se enkrat: In izdatki za šole. (Z dežele.) Na Vaš objektivno pisan članek z dne i8. novembra v .št. 46 je priobčila »Domovina« članek, iz katerega se vidi, da bj najrajši demokratje napravili, da bi ljudstvo tie imelo prj šolskih izdatkih nič govoriti. Domovina hoče v dotičnem članku dopovedati svojim čitateljem, kakšni nasprotniki izobrazbe da so ti hudobni klerikalci. Kar se tiče tega, da ima učiteijstvo boie z ljudstvom, kjer ga vodi politizujoča duhovščina, lahko navedemo več zgledov, kjer so liberalci v krajnem šolskem svetu nalašč višje cenili vrednost učiteljevega stanovanja, da se mu je več odtegnilo zaradi lega, ker ni bil popolnoma njihov pristaš. Toda vrnimo se k stvari. Okrožnica velikega župana z dhe 22. maja 1926, kjer naroča okrajnim glavarjem, ti pa zopet podrejenim krajnim šolskim svetom, v večini ne bo mogla roditi uspeha, da bi se stroški za šole kaj prida znižali. Z zgoraj omenjeno okrožnico smo prejeli načelniki kr. šol. svetov tudi ukaz okr. glavarstva po naročilu velikega župana v Ljubljani 27. maja 1926, da se ustavi v proračun za šolsko ieto 1926-27 znesek 120 dinarjev za nabavo patrijotične in poučne izdaje: Almanah Jadranske Straže. Zopet pride ukaz, takoj poslati naročnino za Prosvetni Glasnik, ki izhaja v Bel-gradu in mesec za mesecem prihajajo na krajne šolske svete nove okrožnice, katere povečujejo izdatke. Omeniti je treba, da so tudi nove razmere, ki so nastale z ustanovitvijo nove države, zahtevale od naših občin velike izdatke, kateri še marsikje niso poravnani. Danes je marsikje na šolah že v navadi, da vse potrebščine, ki se rabijo v šoli, kupuje krnjni šolski svet od nosno občina. Po prevratu je bilo treba nakupiti \se nove knjige, nove zemljevide, kar je zneslo lepe vsote. Omeniti je treba, da so se tudi med vojno marsikje šole zelo zanemarilo in je vsled tega treba marsikje izrednih izdatkov. Iz vsega tega je razvidno ,da okrožnica velikega župana ne bo prinesla velikih finančnih olajšav. Vendar je treba na vsak način, da se izvaja, kolikor je mogoče, saj tudi večina liČiteljstva to priznava, kljub temu da Domovina iztresa pri tej priložnosti svojo je7x> proti naši stranki, čeprav je zgoraj omenjeno okrožnico izdal veliki župan, ki pa menda ni klerikalec. Kaže vse to ,da so demokratje, kakor so bili njihovi očetje liberalci, stari sovražniki našega kmetskega ljudstva._ Dobro in poceni bo kupuje v inanufakturni trgovini A. & E, SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg tO Poskus gnojenja pšenice s čilskim solitrom in drugimi gncjilL 2e šesto leto izvaja Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Sloveniji gno-jilr.e preizkuse pri raznih rastlinah in z raznimi umetnimi gnojili ter poučuje kme-i tovalce, kako se da zvišati pridelke. Uspeh tega strokovnega dela ni izostal, : kajti letos je uporaba vseh umetnih gno-< jil znatno porasla, posebej pa ie ona čilskega solitra. Kmetovalci so se že ponovno prepričali o ugodnem učinku tega dušičnatega gnojila na vse rastline. Posebno pa je potrebno to gnojilo tam, kjer se hoče pri slabo uspevajočih kulturah doseči skorajšen uspeh. Dušik v či'skem i solitru učinkuje hitro in provzroča bujno raščo vseh zelenih delov, zato je pri žitih, posebno pri pšenici, paziti na to, da se j jo bolj redko seje, nego je splošno pri ras navada, ker drugače vsled močne ra.šc*e rada poleže. Izmed številnih preizkusov pri pšenici, ki so večinoma dobro uspeli, naj navedemo enega izvedenega na posestvti Josipa Škufca v Višnjigori pod nadzorstvom tamošnjega sreskega ekonoma gospoda Franca Jereba. Namen tega gno il-nega preizkusa je bil, prepričati okoliške kmetovalce, katero gnojilo pri pšenici najbolje učinkuje. Preizkus je obstojal iz štirih parcel po 200 četvornih metrov v.»aka. Prva je ostala negnojena, druga je bila gnojena z 6 kg suoerfosfata (P), 3 kg 40% kalijeve soli (K) in 3 kg čilskega solitra (N), tretja gnojena s 6 kg superfos-fata (P) in tremi kilogrami ka'iieve soli (K) in četrta gnojena s 3 kg čilskega solitra (N). Uspehi so bili sledeči: I. ir. m. rv. Gnojenje Negnojena K.P.N K P N Pridelek v kg zrnja 16 nlarne 38 28 48 26 42 24 44 Pridelek na /ia-q zrnja 18 slame 19 14 24 13 21 12 22 VeJji pridelek na ha-q 6 5 5 2 4 3 Vrednost v Din 175« 1350 1150 Te številke nam povedo, da dobimo največ žita pri gnojenju z vsemi tremi gnojili, potem z dvemi in na koncu samo z dušikom. Seveda so tudi stroški gnojenja z vsemi tremi gnojili mnogo večji nego z dvema ali pa celo z enim samim. Glavno za nas pa je ugotovitev, da se gnojenje z umetnimi gnojili tudi res izplača. Važno pa je tudi vedeti način gnojenja, ki ga uporabljamo pri ozi-mini, Jeseni »ta se po preoranju zemlje za pšenico potrosila superfosfat in kalijeva sol po izorani rijivi in nato zabra-nala ter zmešala z zemljo. Nato se je vršila setev. Pšenba se je bolj redko posejala, nego je tu otičaj. Spomladi, koj ko je začela pšenica poganjati, se je določena plo.-kev potrosila z odmerjeno množino čilskega so'i-ira ter nato pobranala. To dišičnato gnojilo je kmalu začelo učinkovati, kar se je pokazalo v bujnejši rasti in pozne> tudi v tem, da je preje začela klasiti. Vzlic bujni rašči in močnemu letošnjemu deževju pšenica ni polegla. Ravno v tem podledu grešijo naši kmetovalci v veliki meri, ker na splošno pregosto sejejo pšenico in vsa druga žita, zato tudi tisto močno poleganje ob količkaj dežavnem letu. Posebno ozimino je treba redko sejati, saj se močneje obrasle že pred zimo, posebno če ji še jeseni potrosimo 50 kg čilskega solitra na oral, ki bo zelo ugodno vplival na obrnščenje pred zimo. Nevarnosti glede poleganja pa ni, ker je žito redko in se slama lahko odebeli. Torej redko sejati žita iu jim močno gnojiti z umetnimi gnojili, potem smemo pričakovati zadovoljivih pridelkov. Pozne lesenske hruške. 3. Bcskovka je pri nas prccej razširjena. zlasti po Gorenjskem. Žal, da je še marsikje drugod ne poznajo, dasi je malo hnišek, ki bi bile tako hvaležne kakor baš ta. Plod je debel, v dobrih legah in zemlji zelo debel (na kg gre 6—8 plodov), in značilne, proti muhi trebušaste, proti peci ju pa na dolgo pretegnjene, koničaste, steklenici podobne oblike (od tod tudi Boskova stekienka). Koža je tanka ter čez in čez prevlečena z Javino, ki je na drevesu sivkasta, pozneje pa, ko pozor«, temnejša. Pecclj je dolg, tanek iti zakrivljen. Meso je rumenkasto-bclo, popolnoma raz-topno, jako sočno, izvrstnega, sladkega okusa s primemo kislino. V mokrotnih in mrzlih legah je meso včasih zagatno in ne popolnoma raztopilo, Trgati jo moramo proti koncu septembra. Godna je oktobra in novembra. V slabih shrambah izgubi sočnost in postane mečnata. V trgovini ima veliko veljavo. Za prevažanje je neobčutljiva. Drevo raste dosti močno in razvije velik vrh s pobešenimi vejami. Cvete rano, pa kljub temu ne pozebe rada. Tudi uspeva povsod, ker ni izbirčna niti za lego, niti za zemljo. Le premokra tla ji ne ugajajo. Za bolezni je neobčutljiva. Zarodi bolj pozno, potem pa rodi prav redno tako, da je malokatero leto brez ploda. Primerna je ta sorta lc bolj za visoko-debelno obliko. Na kutini ne raste. Za pritlične oblike na kutini je potrebno dvojno cepljenje. , , * Blumenbachovka je razširjena mar-i 9z sameva žita ne morete kuhati kave. ^^ Dober in krepak okus dobite šele,ako upofrebite FraviFranckov kavni piidatek Pijača s Pravim Franckom Vas zamore sfaino za dovoljevan, n zrnoh kavi na vsak način spada Prav i FrancM. sikje na Štajerskem, kjer so prav zadovoljni z njo. Plod je debel, večkrat prav debel (na kg gre 5—7 plodov), zvonaste, proti peclju nekoliko prežete, pravilno razvite oblike. Pecelj je srednje dolg in debel. Koža je nekoliko raskava, zelenkasto rumena, na godnem plodu bledo rumena in posuta z drobnimi pikicami. Ob peclju in muhi, pa tudi tu in tam po plodu je rjasta. Meso je belkasto rumeno, sočno, raztopno in osvežujočega okusa. Nekoliko je podobno po okusu viliamovki. Na drevesu zori koncem septembra do začetka oktobra. Godi se oktobra, novembra. V severnih krajih počaka celo do decembra. Drevo raste močno in naredi precejšen vrh z dolgimi, redkimi vejami, ki se v starosti pobesijo. Starejša drevesa te sorte je treba zaradi tega pomladiti. Cvete srednje rano in dolgo. V cvetju je neobčutljiva. Tudi glede lege in zemlje je dosti skromna. Vendar moramo omeniti, da v tržki, mrzli zemlji rodi le droban, neokusen sad in drevo rado boleha. Najbolje mu ugaja topla peščena zemlja, ki pa mora biti dovolj vlažna. Zarodi kmalu in \e vseskozi zelo rodovitna. Blumen-bachovka je prLnerna za visokodebelno olliko. Za pritlikavce je navadi.o ne uporabljajo, ker se plod tudi na velikem drevesu povoljno razvije. Na kutini raste pa prav dobro. Ne računajte v kronah! Naše kmetsko ljudstvo še vedno računa v kronah, ker se ne more odvaditi stare označbo denarja. Vendar se ne zaveda, da mu to računanje večkrat prinese škodo. Če bi prodajal svoje blago po kronah in tudi kupoval v kronah, bi ne bilo to nikako zlo, ker bi bila denarna vrednost posvod enaka in tudi številčna primerjava cen enostavna. Toda zgodi se ravno to, dn prodaja v eni vrednosti (in to v višji, v kronah) svoje pridelke, medtem ko kupuje svoje potrebščine v drugi vrednosti (in to v nižji, v dinarjih). Dejansko je to vseeno, kupi — ali proda blago ta krone ali dinarje, ker dobi vedno enako vrednost. Toda za ocenjevanje blaga ni to vseeno, ker nastane naenkrat neko nesoglasje v številkah pri prodaji in nakupu, ki je podzavestno zvezano z nekako samoprevaro, pri kateri ^a številke motijo in mu ne pokažejo pravega stanja kupčije. Če na primer kmet proda za 400 kron krompirja, se mu bo zdelo da je prejel precej visoko svoto. Če pa izda 100 Din za kak kos obleke, se mu to ne bo zdelo preveč. Dejanska vrednost obeh številk je pa enaka. Vendar ima kmet nekak 8l podzavesten čut, kakor da je dobil za krompir več, nego je izdal za komad obleke. In to je tista samoprevara, ki ga večkrat zapelje, da kupi kaj nepotrebnega in dragega, ker se mu zdi število v dinarjih manjše. Če bi mu trgovec ponujal isto blago v kronah, bi se nehote prestrašil visoke številke in se pred nakupom premislil. Tako ga pa večkrat prfemoti navidezno nizka ce-ua v dinarjih, na katere še ni dobro navajen. Zatorej bi bilo umestno, da opusti tudi podeželsko ljudstvo računanje v kronah, ker mu je to dejansko, če tudi podzavestno, v škodo. d Božič je tu! Ne pozabite, da dobite pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Konyesni trg 2, najbolj primerna božična darila. Denar. g Vrednost denarja 14. t. m. Naš dinar je v zadnjih dneh nekoliko nazadoval in se je plačeval v Curihu po 9.13 centi-mov. Na naših borzah v Zagrebu in Belgra-du so se trgovale inozemske valute po teh-le cenah: 1 funt šterling 275 Din. 1 dolar 56.90 Din, 1 nemška marka 13.50 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 francoski fran"; 2.22 Din, 1 italijanska lira 2.45 Din, 1 čežka krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.67 Din, 1 bol-garski lov 0.41 Din, 1 rumunski lej 0.28 dinarja, 10.000 mažarskih kron 7.94 Din. — V zadnji dob. je francoski frank izredno poskočil in ž njim tudi italijanska lira. Vendar se je to nenadno gibanje ustavilo in sedaj se /e pozna nazadovanje. To naglo dviganje franka je povzročilo na Francoskem precejšnjo gospodarsko krizo in marsikatere pretresljaje. Tudi v italijanskih pridobitnih krogih se težko občuti vpliv dviganja lire, kajti izvoz je naenkrat popolnoma izostal, uvoz se pa povečal. Cene. g Ljuhljanska blagovnu borza. Splošna gospodarska kriza se težko občuti tudi v trgovini. Vsak se zalaga samo z najpotrebnejšim, ker večje množine blaga ne gredo v promet. Na ljubljanski blagovni borzi se tudi kupčije razvijajo v manjši meri. Kupuje se tu blago v vagonskih množinah postavljeno v vagon na nakladalni postaji. Cene veljajo za 100 kg: pšeiir-a 75/76 kg težka 295 Din; koruza umetno sušena 155 dinarjev; koruza nova času primerno suha 140 Din; koruza nova za januar 145 Din; ajda prekmurska 335 Din; rž 71—72 kg težka 225 Din; ječmen krmilni 62—63 kg težak 170 Din; ječmen krmilni 63—64 kg težak 180 Din; ječmen letni 65—66 kg te- 1 žak 192.50 Din; oves 160 Din; fižol beli : 175 Din; rmeni 175 Din; laneno seme postavljeno v Ljubljano 380 Din; iz Podravi- : ne 370 Din. g Kupčija z lesom. Sklepi v lesni kup. čiji se pojavljajo v večji meri, ker je lira bolj trdna. Vendar ovira razvoj te trgouno pomanjkanje vagonov, ki onemogoča pravočasno izvršbo naročil. Nu ljubljanski Lla* •»ovni borzi se je prodajal les na kubično metre postavljen v celili vagonih na nakladalno postajo, če ni drugih označeno. Ceno veljajo za kubičen meter ksa raznih vrst. Testoni monte postavljeni na Susak "40 dinarjev; trami merkantilni na ineji 280 dinarjev; hrastovi železniški pragi 260 cm na meji 59.GO Din za komad; kostanjev les /a tanin, 15 odstotkov okroglic na nakladalni pohtaji, neobeljeno za kilogram 21 dinarjev, obljerv i Din. g Cene slad k urja. Naši: sladkorno tvornice so v zadnji dobi dvignile ceno sladkorja za 1.15 i)in pri kilogramu, tako da stane danes kristulni sladkor 14.50, v kockah pa 16.50 Din. To povišanje je popolnoma neopravičeno, ker so bile cene pesi nizke, a tudi produkcija sladkorja z lanskim preostankom presega domačo potrebo. Kartel tvornic se seveda ravna po svetovnem tržnem položaju, ki mu omogoča takšno povišanje. I/, ogromnih dobičkov naše sladkorne industrije bi bilo prej sklepati na znižanje nego povišanje cen. Inozemski kapital, ki prevladuje v naši sladkorni industriji, pač gleda samo na to, da čim več iztisne iz naših konzumentov. Proti temu bi morala vlada že vendar nekaj ukreniti. g TržiSče i jajci. Povpraševanje po jajcih na inozemskih tržiščih je mulo popustilo. Dovozi zadostujejo in celo ostajajo. Tudi na jugcslovenskih tržiščih ni m blaga. Nakupna cena se giblje pri nas -krog 1.50 dinarja za komad. Na drobno se prodaja komad v Ljubljani in Mariboru po 1.50 do 2 Din. ^^^m^^^mmmmmmmm^mmmammmmammmmmmmmamm DOBRO BLAGO ! NIZKE CENE I »DBLAČILNICA« manuiaktur. trgovina na debelo in drobno Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, lianele in dru« gega perilnega blaga po Izredno nizkih cenafi. Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-fakturno blago le pri »OBLAČILNICI«* Živina. g Ljubljanski živinski sejem. Zadnji živinski sejem v Ljubljani je bil dokaj živahen, ker je bil pred prazniki poslednji. Prignalo se je 311 konj, 128 volov, 100 krav, 31 telet in 146 prašičev m rejo. Cene za kilogram žive teže so bile: voli prvovrstni 8 Din za kilogram žive teže, voli pol-debeli 7.50 Din, vprežni voli 6.50 Din, krave debele 5—6 Din, klobasarice 3—4 Din, teleta 9—11 Din. Konji 1000 do 6000 Din komad. Prašiči za rejo 150—250 Din po starosti in velikosti. Cene so bile v glavnem nespremenjeno, le boljše blago se je nekaj dražje plačevalo. Za izvoz se je le malo kupovalo. g Tržišče kož in usnja. V začetku tega meseca so bile v Mariboru naslednje cene kožam in usnju: konjske kože 75 do 100 dinarjev za komad, goveje kože 11—13 Din za kilogram, telečje 15—16 Din, svinjske H l>in; gornje usnje 75- 90 Din, podplati 00—75 Din za kilogram. g Izvoz živine v Grčijo. Po podatkih jugoslov. trgovske zbornice v Solunu se je zadnji čas opažal naraščajoči dovoz našega blaga, zlasti živine in žita, v Grč;in. Povprečno pride na dan iz naše držam Grčijo 30 do 50 vagonov živine in (K)- -.V) vagonov pšenice. Smatra se, da bo ta po-ložuj trajal dalje časa, ker ie zanimanje za le naše izvozne predmete veliko. g Vnovfevanje živine v Avstriji. Od -liani avstrijskih živinorejcev se za omi-Ijenje krize vnovčevanja živine v Avstriji zahteva brezplačen ali vsaj zelo cenen prevoz do Dunaja; dalje se imajo začeti doji )Vori v svrho uspešnega izvoza avstrijske /ivine v Nemčijo. Ustanovi naj se poseben urad, ki bo urejal in pospeševal vnovčeva-nje živine ter nabavo krmil kreditnim j>o-tiin. Za primer, da . sa ta pod vzet ja ne bi odpomogla krizi, naj bi se kot zadnje sredstvo uvedel živinski monopol. — Te odredbe. če se količkaj izvedejo, bodo izredno škodovale tudi našemu itak pičlemu izvozu /ivine v Avstrijo. Razno. g Pravilnik o kontroli umetnih gnojil. Kmetijsko ministrstvo je izdelalo pravilnik o kontroli umetnih gnojil pri uvozu iz inozemstva in pri domačem prometu. Z njim se hoče preprečiti uvoz in prodaja nič-vred/iega umetnega gnojila in obenem zaščititi tudi naša industrija umetnih gnojil. — S tem v zvezi se bodo tudi spremenile nekatere določbe zakona o kontroli semen kulturnih rastlin pri uvozu in notranjem prometu. g Kredit za poljedelske zadruge. Poštna hranilnica namerava poljedelskim zadrugam oziroma zvezam zadrug nuditi kredite po 6—8 odstotkov z največjim odpovednim rokom od 6 mesecev. Ta zavod bo v ta namen dal na razpolago 50 milijonov dinarjev. Minister za pošto in brzojav je že izdelal tozadeven pravilnik ter ga predložil v podpis finančnemu ministru in ministru za trgovino in industrijo, nakar stopi takoj v veljavo. g Ustanavljanje novih mlekarn v Avstriji. Prizadeti krogi v Avstriji se bavijo z mislijo izboljšanja in povečanja produkcije mleka v taki meri, da bo domač pridelek zadostoval konzumu, razentega pa da bo ostalo še kaj za izvoz. Če bo> ta cilj dosežen, bo tudi slovensko mlekarstvo, posebno ono ob meji, prizadeto. V splošnem se pa ta preobrat ne bo pri nas tako močno občutil, ker gre itak dandanes le še malo mleka v Avstrijo. Tudi se je naše mlekarstvo začelo v zadnji dobi obračati predvsem napravi sira in masla, za katere produkta bo še dolgo časa povpraševanje. Najboljše dušično gnojilo za vse zemlje in vse rastline je ČILSKI SOLITE! Njegova raba je priprosta, učinek hiter in izdaten. Vsebuje neobhodno potrebno rastlinsko hranilo DUŠIK v lahko raztopni obliki. — Vsa pojasnila in tisknna navodila o pravilni rabi čilskega solitra in drugih umetnih gnojil, o pravilnem obdelovanju zeml,c in gojitvi ruznih rastlin podaja brezplačno PODDELEGACIJA PROIZVAJALCEV ČILSKEGA SOLITRA V LJUBLJANI, Gruberjevo nabrežje 161. Povspeševanje poljedelstva v Avstriji. Glavni cilj, ki si ga je začrtalo avstrijsko gospodarstvo, obstoji v čim večjem dviganju poljedelske produkcijo z namenom, znižati uvoz živil. S tem tudi upa zboljšati svojo trgovsko bilanco, ki je vsled preobi-lega prebivalstva in primanjkovanje domače hrane stalno pasivna. Poljedelska površina najda čim več pridelkov, potem se bo zboljšalo tudi narodno gospodarsko stanje avstr. države. V tem smislu je tudi kmetijski minister Taler zahteval od finančnega ministra, da se povečajo investiciji, namenjene za proizvajanje kmetijskih pridelkov. V ta namen se ima v proračunskem letu 1927. zvišati kredit za pospeševanje kmetijstva od 25 na 50 milijonov šilingov (400 milijonov dlinarjev). Poseben melijoracijski načrt predvideva melijoracije in zboljšanje zemlje v površini 12.000 hektarjev in sicer za bodoče leto. Za splošno pospeševan je kmetijstv a se Varno naložite svoj denar v Uzajemsii posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovani^ najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. zahteva razen tega še 32.5 mil. šilingov (260 millijonov dinarjev), ki se naj uporabijo za regulacijo rek in potrebne melijoracije ob njih. V tekočem proračunu je bilo v to svrho določenih 19 mil. šilingov (152 Din). Predvideva se, da se bo v letu 1927. obdelalo že 5000 hektarov melijorirane zemlje. Precejšen znesek je namenjen za nabavo kmetijskih strojev, da se s tem prihrani na delavskih mezdah. Za pospeševanje živinoreje, predvsem za nabavo plemenske živine, je določen 1.2 mil. šilingov (9.6 mil. Din). Tudi za osnovanje delavskih naselbin za kmetijske delavce je precejšnja postavka. Na ta način se hoče dvigniti kmetijske prideike, da |ih ne bo treba več toliko uvažali, zboljšalo se bo narodno blagostanje in hipotekami kredit, obenem se bo povečala možnost zaposlenja večjega števila delavcev, ki dandanes ne dobe zaslužka. S takim gospodarstvom se bo dvignilo kmetijstvo, obenem pa tudi industrija. Tak načrt ima industrijska država Avstrija. Oglejmo si pa kmetijski proračun naše agrarne države, tedaj vidimo, da je za vse skupaj določenih komaj 240 mil. Din. Naša država, kaiera črpa vse svoje dohodke samo iz kmetijstva, tako malo skrbi za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Naj primerjamo samo eno izmed navedenih točk: Avstrija je določila za nabavo plemenjakov 9.6 mil. Din, Jugoslavija pa komaj 1 mil. Din. Naša država dobiva za prodajo živine v inozemstvo nad 1C00 mil. Din, Avstrija pa jo mora kupovati v inozemstvu najmanj za 500 mil. Din. Ni torej čudo, če naša država gospodarsko nazaduje, namesto da bi napredovala. Za splošna mizarska dela kjer je tudi velika zaloga mrtvaiklh krst z vso; opremo odra, se priporoča Valentin Šlibar, Stob, p, Domžale. Istotam se sprejme tudi VAJENEC, rmmmnim Enrilo Splošno priljubljen kavni nadomesten, okusen i cenen. Dobiva se v »se® dobi o osorllronlt) HolonlfalnlO IrgovInaO. n Amcrišhe zadete urejuje n^iuolfe fn ceno: Pr. IVAN CEO,NE. ficspotJcrshe pisarna. L ubtfana rtthi©skeia cesia 6 II P|*/lL'Uft Jaz podpi>ani Franc Slakan. posest. lILfiLI^. v Zaplanini h. št. 5. preklicujcm in obžalujem obdolžitve oziroma sumnič?nja. izrečena v gostilni g. Karola Košcnina na Vranskem o g. Leopoldu Bervar, sinu g. Gotarda Ber-var, posestnika in zapriseženega lovskega paznika v Zaplanini H št. 7 v pričo g. Franceta Hartmann in g. Karola Košcnina. da ie g. Leopold Bervar pred kakim mesecem ustreli! srn>ka, da sem slišal dva 6trela in sc nato splazil na mesto ter videl na tleh srnjaka s tremi okraski — triletnega —, kateri se je penil iz gobca, ter da sem videl gospoda Leopolda Bervar stati z dvoccvko pri mrtvem srnjaku, kateri je bil potem oJnešcn v Št. Cotard, ter da sem gospodu Josipu Kladnik, poštarju na Vranskem, isto povedal ter mu hotel tudi pismo s to vsebino izročiti, katero pismo pa g Josip Kladnik ni hotel prevzeti, kot neresnične in popolnoma izmišljene ter sc zahvaljujem imenovanima, da sta mi odpustila in odstopila od kazenskega postopanja proti meni Vransko, 19. novembra 1926. FRANC SLAKAN s. r. Pri »ČEŠNIKU" v Ljubljani Sprejmem ČEVLJARSKEGA VAJENCA ki se jc že nekaj časa učil. Stanovanje in hrana v hiši M. STRA2AR, čevljarski mojster, Domžale. KROJAŠKEGA VAJENCA »prejme-" t-^oi- FRANC ŠE5KK. Medvode. 8542 i i t i i l i K Lingar,eva ulica kakor znano, je najboljši nakup dobrega zmskoga blaea za ženske in mo^ke oblike Velur. plis, žamet za plašče v vseh modnih barvah Zimske rute, ogrinjatke. pletene kocke, plete, ženilaste svilnate, volnene rute in šerpe. — Perje za tuhne in blazine. — Hlago samo češko in ansleško. POSLANO! Ata. '^.Vl*., A! iA. A. -A AL, Jj vse prosimo, pazite gospodinje, katere do sedaj še ne kuha o Drvovistmjsa dr dat»a h kavi, naše domiče KOLIN^KE CllsOKIJK, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo KOLINSKOCIKoRIJO in gotovo bodo zadovoljne. — P i nakupnvaniu da dobite pravo našo KOLINSKO CKORIJO. katero iz najboljših snovi z novimi modern mi stro i izdelujejo zvežbani domačin in ki zato ^nsliiži. da sc »porabi a v vsak' slov,-* ■ 'odbim. Edino najboljši SHflllll STOJI In ItOlCSO za rodbino, obrt in industrijo so le Jos. Pefelinca Gruzner, Adler Najnižje eenel Tudi na obroke! LtiMlana blizu Prešernovega s|>omemka. Pouk v vedenju brezplačno. Večletna Garancija. Iona trgovina manufahture, \m blsgo in nove nizke cene Josip Slibar Ljubljana, Stari trs l\ poieg Zaiazniha Q 111,11 11 mmmmm~ 11SP 1 ajboljših svetovnih tvornic kupite edino v veletrgovini R. S ermetki, Celje št.19 katera nabavlja v velikanskih množinah in radi teja prodaja po celi Jugoslaviii po i udov i to znižanih cenah: lina ai.kerremontorr I>in 125"—, Krasna ura „lloskopt" 140 —, eteuantna in zelo dobra „Vi-gilant" 19"'—, /, dvojnim pokrovom 2CXT—, fina srebrna ura 2*:>4—, damska narodna 135'—, moška 153'—. krisna budilka 75"—, dva zvotfa is.V— na lalje verižice pnstune ter uhane. Pililo ta!:oj po ilustrotani cenik z več tiso"; predmeti. Železuiška vožnja se nakupu primerno pornie. Trgoiei engro cene. iBh KRASNO IZG0T0VLJENE (Jamske plašče v vseh najnovejših barvah iz finega velourja s kožuhovino nli brez, midi od Din 400— do 650 — F in L OOHICAR »PRI IVANKI«, Ljubljana, Šr Petra ccsta 29. — Oglejte si razstavo v izložbii 7iH!VAI A Va'*r> zaneten po hudodelski roki, nam jt uničil gospodarska poslopja in premičnine. Bili smo zavarovani prj domači slov« uslii »VZAJEMNI zavarovalni:!.. ¥ L;ubl;anl, kutini nam je v našo največjo 7.a<'o. voljnost i/plačala hitro in pošteno cele zavaroval, ne zn« :.ke. /.irndi trga se podpisani »Vzajemni« na tem n« '.tu naiprisičnejiv zahvaljujemo in p i. poročamo vsakemu ta edini domači slovenski zavarovalni zavod. — 8:nčur, I. decembra 1926, Aleš Vidmar, I. r.; Ani. Vidmar I. r.; Fr. Zarr.ik I. r! rs®« rjio mil>i.»l«ll»ilUII>iHllllllil4ltliMlljmSlllMJIIIil«OMWmlll I j Prometni zavod n arEiam d. d. v Liiii ižm predaja premog iz slovenskih pokrajin H vseh kakovosti, v celili vagonih po originalnih š cenah premogovnikov za domačo uporabo 5 kakor tudi /.a industrijska podjetja in raz- pečava na debelo inozemski premog in koks | vsake vrete in vsakega izvora ter prijioroča = posebno prvorslni češkoslovaški iu augleški = koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in brikete. i Naslov: Prometni zavod za prcmoq d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1. LL iMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiininuiiiiiiiiiiiiininui< 1! S Kdor hoče biti postrežen z dobrini blagom naj pride all pi^e po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, pirliet, Ilanele. kambrik, rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino H. Miklauc „Prl Škofu" Ljubljana, Liugarjera ulica (v lastnih prostorih) Obatoj Ivrdke blim 60 lot Najlepše božično darilo je Družinsko ppata 1927 ki se še dobi in jo ima v prodaji vsaka boljša trgovina po sse| Sloveniji. Kjer hi je ne dobili io pa zahtevajte naravnost od založništva »Družinske pratke« v Ljubljani. Cena izvodu 5 Din, po pošti 50 par več. Krasi jo nad 20 celostranskih slik, med temi 16 v bakrotisku! — Edina te vrste! Oskrbite si jo pravočasno! fttHHHi&eifiiiffiBiB VI grešite i proti ..ainetiiu sebi. »e ziini-tiinvJntu ViU< -'l". ■ tirar.. Vuir irek.-, Vn* • ti,ho. Pruva «n«l«iv;' m niwo-\anju lepo.c ta V«« in Vaš« oultetj » ,: h'cllcrjrra iirnva karkaika pomudn m obrat in z" i,Ht'< Irnte / rtinmkn „RI.S .<". O na Vam nhra-ii ruta t« ne v ko/o in Jo ite'a mehko iu bar* žil Nini n. Strno'11 tiosto, kako h Irn V .m ein i» P;?0' inoiolcl, Mijedai, tu ril« a inest« In uriitio n.i kosi. FiUrrtcva močun „M.S/f pomniti m rast In i. «»' tiranlu o unaiU ilu lan. nrurauu obivu'ost, ouslra* nlnii- prh'