48. štev. Izhajo rsien pomeieiika In cineva po prazniku Vsah cž s n epoliiais. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise franbirati in podpisali, sicer se jih ne pri" obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K l-80, osmrtnice In zalivale po K 8’—, razglasi in poslane vrstica po K 2'50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust. HnlaM Iranko v drtavl SHS. V UubUani, « soboto 28. februarla 1920. Mi CliasiEo iugoslov. socISalno • demekraSiisse stranka, Leto IH« Posamezna it&v. stan* — 60 vinarjev. —— Naročnina: Po polti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 96, za pol leta K 48, za četrt leta K 24, za raesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. ~ Reklamacije za list eo poštnine prošte. Upravništvo ie v Liubijani, Frančiškanska ulica št. 8 l,, Učiteljska tiskarna. TcSefcRska St. 31 a. Za mir z Rusijo. Poljska vlada na mirovno ponudbo sovjetske Rusije še ni odgovorila. Vsi znaki pa kažejo, da se bo končno vseeno odločila za mirovna poga* Janja, čeprav nasprotuje temu poljska armada. Šlaiita in buržoazija. Gospodujoči poljski razredi se nočejo odreči samo Litvi in beli Rusiji, temveč nočejo tudi odnehati od svojega načrta. odtrgati Ukrajino od Rusije. Na taki podlagi seveda bi mir s sovjetsko Rusijo ne bil mogoč, in poljska buržoazija se boji miru Se bolj kakor vojne. Dokler dele Poljsko od Rusije strelni okopi, toliko časa more šlahta netiti v srcu polj-skega kmeta staro sovraštvo do »Moskalov« in izrabljati strah kme-tiškega ljudstva pred vpadom tujih armad v to. da jih vporablja za boi proti sovjetski Rusiji. Kadar pa bo zopet vzpostavljen mir in se obnovi prekomeini promet, se bo poljski kmet prepričal na svoje lastne oči, da ga še vedno tlači šlahčič. n.ed tem ko so v niesrovi soseščini polja Bojarov že zdavnaj razdeljena med kmete. Ali se le potem čuditi, da s& gospodujoči razred na Poljskem tako težko odloči za mir? Vendar pa naj-brže drugega ne bo preostaialo. Nevaren poizkus bi bil namreč, vojskovati se proti Rtisili, ki ie po številu prebivalstva v toliki premoči, ali pa jo napasti brez izdatne in zanesljive podpore ententnih velesil. Ta pomoč pa ie skoroda že popolnoma izkijuče* **a'v Anglijo se Poliska ne more več opirati, odkar Llovd George na pritisk delavstva dnevno zagotavlja, da ne misli niti zdaleka več na to. da bi Poljsko in Romunijo vzpodbujal v boi proti Rusiji. Amerika pa se v evropske zadeve noče več vmešavati. Tudi Japonska že umika svojo vojaško silo iz Sibirije. Poleg vsega tega pa tudi Poljska ni v takih raž-natih razmerah, ki bi 1i lajšale nadali-no vojskovanje. Finance so vsled velikanskih vojnih stroškov skoro neozdravljivo težko prizadete, draginja le celo še večia kot v Avstriji, produkcija in promet poienjuie in v obmejnih pokrajinah se širiio nalezljive bolezni. Ljudske mase protestiraj« proti vsakršnemu podaljševanju vojne. Spričo teh dejstev se bo poiiska vlada sleikoorej hote ali nehote morala začeti pogajati za mir s toli ob-sovrazenim sosedom. Vojne, ki že šesto leto uničuje Evropo. ne bo preie konec, predno ne p? ™ru *udi med Rusijo in Poljsko z - '«J«™«.Rušilo od Vzhodnem morla te v?aTSrome“ med srednjo in vzhodno Evropo nemogoč. izmenjava blaga med sred- LISTEK. IM ffii mil pilit (Poslovenil Fran Pogačnik.) Sedem Simonov. Sredi polja sta živela starec in starka. Prišel ie čas, da ie starček izročil svoio dušo bogu. Kmalu po njegovi smrti ie Stariča rodila sed-morčke. ki jih ie tiazvala sedem Simonov. Oni so rastll in se niso razlikovali niti po obličju, niti po postavi. Vsako jutro je šla vsa sedmoricn vrat zemljo. Zgodilo se je. da je potoval car Po teli krajih. S poti zagleda, kako orie zemljo množica Hudi. ki pa nc tlačanijo, ker znano mu ie bilo, da tod ni graščinske zemlje. Pošlje sva-iesa konjarja vprašat, kaki ljudje orjejo ter kakega rodn in stanu SO? Ali so graščinski ali carski, ali domači ali najeti? Konjar pride k njim in jih vpraša! »Kaki »udje ste, kakega rodn In stanu ?<* Odgovore mu: »Mi smo taki ljudje, ki nas je mati rodila sedem in nas nazvafa sedem Simonov in ki orjemo očetovo in dedovo zemljo.« njeevropsko industrijo fn vzhodnoevropskim poljedelstvom izključena. Mir Poljske z Rusijo bi svetovni položaj mahoma izpremenil. Ruski narod potrebuje industrijskih izdelkov srednje in zapadne Evrope, za kar bi dajal svoje poljedelske produkte. Rusija mora dobiti železniškega mate-rijala, poljedelske stroie in orodje, in-dustriiske produkte vseh vrst, potrebuje dalje izučenih delavcev, predvsem duševnih: Jnženerjev, tehnikov, kemikov, mojstrov v velikem številu. Rusija nudi evropski industriji svoj trg. evropskim brezposelnim delavcem pa nameščen je. In ,^.us^a dob> industrijske produkte, ki Jih nujno rabi za restavracijo svo-oljedelstva in železniškega o-mrežja. postane polagoma zmožna preskrbovati zahodno in srednjo Evropo s pribitkom svojih živil in nasititi lačno Evropo. Rusko poljedelstvo je doživelo izza oktoberske revolucije velikanski preobrat. Pred revoluciio it bil večji del ruske zemlje last države in veleposestnikov; 30.000 zemljiSKih posestnikov ie imelo ravno toliko zemlje, kakor deset milijonov kmetov. Revolucija pa je zemljo razdelila med kmete: od 16.3 milijonov desiatin. ki so bile last veleposestnikov. se jih je razdelilo 14.2 milijouov med kmete. Razdelitev se Je izvršila strastno, elementarno in neHre-jeno: mnoge, tehnično prevladujoče pokrajine* neizmerne množine dragocenega inventarja so bile upostošenc In uničene. Kmetje so si osvojili zem-1*0. manjka pa Jim inventarja, da bi na njej gospodarili. Po vaseh primanjkuje vsega: kos, srpov, plugov, bran. podkev, okovov za vozove ln vsega druoega, kar kmet potrebuje, česar ne bodo Rusi imeli toliko časa, dokler bo Rusija odrezana od Evrope. Vsled tega je velik del zemlje neobdelan. Rusko poljed. je silno oškodovano in produkcija ruske zemlje je znatno padla. Poleg tega ruski kmet danes ni volien prodajati svojih pridelkov. Pred revoluciio Je kmet imel premalo zemlje, da bi mogel preživljati samega sebe. Moral Je vzeti veleposestniško zemljo v zakup. Žito !e moral prodati, da ie z izkupičkom mogel plačati nalemnino posestniku in davke državi. Sedaj kmet ne plačuje niti najemnine niti davkov, ker le zemlja v njegovi posesti. In vsled tega ni prisiljen prodati svojega žita, niti ni voljen prodati ga, ker za iz-kupljeni denar ne more ničesar kupiti. Jasno je potemtakem, da Rusija, ki ie svojčas izvažala ogromne količine žita, nima sedaj nit! toliko, s čl • mur bi mogla prehranjevati svoja Konjar se vrne m pove carju vss kakor je slišal. Car se začudi b i Takoj nSf6"1 Čl!du že nisem slišal..' čakuiev wemDOn5 in veiK da ,ih P«' Usluge. °rCU na D0kl0n ln Napotila se te vsa sedmorica, prišla v carsko palačo in se postavila v red. Car Jim reče: »Odgovarjajte kakega posla je vsak od vas zmožen m s kakim delom se bavi?« Naistareiši izstopi: > Jaz morem skovati železen stolp, visok 20 sež-nievU »A jaz,« pristavi drugi, morem vsaditi v zemljo.« Tretji ^fe!n zIesti »anj in videti daleč naokoli, kaj se vse godi po belem svetu.« »Jaz pa,« pravi četrti »znam stesati ladjo, da grem p0 morju kakor po suhem.« Peti pripomni: »Jaz znam trgovati z raznim blaižom po tuiih deželah.« Oglasi se šestili Jaz se znam z ladjo, z ljudmi in blagom vred potopiti v morje, plavati pod vodo in kjer ie treba, zopet priti na vrh.« »Jaz sem pa tat,« vzklikne sedmi »in znam ukrasti, kar mt ugaja.« »Takega posla v svojem carstvu ne trpim,« srdito zakriči car proti zadnjemu, sedmemu Simonu, »in dam ti tri dni časa, da se izgubi iz moje lastna mesta. Vse to pa se bo pre-okrenilo, kakor hitro bo sklep miru med Poljsko in Rusijo omogočil izmenjavanje blaga z Evropo. Zemlja, ki Je sedaj mrtva,bo zopet obdelana. Če Rusija dobi od zapadnoevropske industrije orodje, katerega sama ne more producirati. Ruski kmet bo zopet pripravljen. prodati svoje žito, če ga bo mogel menjati z industrijskimi produkti, katerih pogreša. V dveh letih bo Rusija zopet zmožna, oddajati svoja živila, brez katerih Evropa ne more Živeti. Rusija Je naivečia agrarna dežela, v Evropi in poleg Amerike tudi naivečia agrarna dežela na svetu. Že od let sedemdeset prelšnjega stoletja je preskrba Nemčije in preie še Anglije z žitom bita popolnoma odvisna od ruskega dovoza in ruski lan. platno, ovčja volna, kože ter rudniški produkti z Urala so zalagali ves svet. Izključitev Rusije iz svetovnega prometa ie eden izmed glavnih vzrokov lakote in bede. ki razsala po vsem svetu. Sele mir Poljske z Rusijo bo ozdravil ves sedanji nered. Vojna, pa, ki ?o vodi poliska kontrarevolucija v službi zapadnih držav proti Rusiji. le svetovno bedo le še povečala in podaljšala. Ako torej upor angleškega delavstva zoper kontrarevolu-ciionarno vojno prisili poljsko ?fahto k miru, je odstranjena nalvečta ovira osvoboditve sveta strašne nadloge — lakote. Vprašanje izkoriščanja vodnih sil v Jugoslaviji. . društvo jugoslovanskih tehničar-jey nam je poslalo naslednjo razpravo o tem vprašanju: Po vesteh v češkem časopisju je dala naša vlada v Belgradu koncesijo za izkoriščanje vodne sile Popovega polja v Hercegovini, ki bi dajalo ckoio 150.000 k. s., povsem zasebnemu kapitalu, in sicer za debo 75 let. — Društvo jugoslovanskih tehničarjev v Pragi smatra za svojo domovinsko dolžnost, da ob tej priliki pove javno svoja načela glede vprašanja izkoriščanja vodnih sil v Jugoslaviji. Narodno imetje ni vezano samo na bogastvo dežele, nego na izkoriščanje tega bogastva. Brez sodelovanja prirodne energije kulturno človeštvo ne more ustreči svojim gospodarskim potrebam. Zavezniki človeštva so »umetni delavci«, stroji, s katerimi se Je v minulem stoletju v stoletju pare —* premog dajal delovno energijo, ki je ustvaril veliko industrijo zapadne Evrope, Nem-ju — v stoletju pare, premog dajal raziskavah je na podlagi statistike dokazano, da se energija v obliki premoga v doglednem času izčrpa, in zaraditega so Že pred svetovno vojno v vseh kulturnih državah iskali nadomestilo za energijo premoga. In to nadomestilo so našli v vodi sili. V Skandinavskih državah, v Švici, v Franciji, gorenji Italiji* Ameriki in Afriki, povsod so zgrajene vodne centrale, ki dajo delovno energijo v- obliki električnega toka okolice na stotine kilometrov v oko-lišu. Kuturne države vsega sveta se zavedajo velike važnosti delovnih sil za gospodarski razvitek narodov. Potreba, da se izkoristi vodne sile primemo gospodarskemu načrtu, ki dežele, kamor t! drago. Vsem drugim Simonom pa ukazujem ostati tu!« Hudo se je storilo sedmemu Simonu, ko ie čul carske besede, in ni vedel, kai početi. Tačas ie car IJubil krasno carično, ki Je živela za gorami in morii *n je nikakor ni mogel dobiti, da Jo vzame za ženo. Carski bojari In vojvode se spomnijo, kaj umeje tat. sedmi Simon, in da bo on morda znal odvesti čudovito carično. Zato zaprosijo carja. nal pusti tatu Simona še za čas v svojem carstvu. Car je pomislil in mu dovolil ostati. Drugi dan zbere svoje bojarje, vojvode in ves narod in ukaže sed' morici Simonov naj pokažejo svoje umetnosti. Najstarejši Simon ne pomišlja dolgo in skuie 20 sežnjev visok železen stolp. Kolikor tudi so se carjevi ljudie trudili, postaviti ga pokonci. se iim ni posrečilo. Car ukaže drugemu Simonu, naj stolp postavi. Drugi Simon se ne obotavlja, zgrabi stolp in ga vsadi v zemljo. Nato zleze tretji Simon nanj. sede na vrh in pogleda na vse strani, kako in kaj se godi po belem svetu. Videl Je sinja morja, po njih ladje kakor izginjajoče lise. videl le sela, mesta, množice ljudstva, opazil pa ni čudovite ca- tudi odgovarja obenem interesom celega naroda, raste dan na dan. Sistematično in enotno rešenje elek-trizacije — in samo to treba, da zahtevamo — nam more dati splošno preskrbo: dovajanje električnega toka najrazUčnejim strokam industrije, kmetijstvu, prometu, za razsvetljavo, za večja okrožja takozvanemu mešanemu konsumu. Vode nam nudijo naravnost ali posredno — različne koristi, in novodobno vodno gospodarstvo vsake kulturno m gospodarsko napredne države mora iti načeloma za tem, da tudi vedno izrabi vsestranske koristi vsakega vodnega toka v čim nasjvečji meri. Treba je. da obenem upoštevamo, jeli mogoče porabiti tok reke kot vodno pot, jeli mogoče obenem izvesti namakanje polja, osuševanje zemlje, preskrbovati mesta in občine z vodo, jeli mogoče izrabiti razliko vodne poyršlne za vodne motorje v prfd industriji, ali za proizvajanje električne energije, v koliko treba urediti bregove, regulacija rek, — na podlagi vseh teh okolnosti je treba obenem često razmisliti tTezno o kakovosti in važnosti vodnih tokov, pa tudi temeljito in podrobno. Jasno Je, da se take gradbe in Izkoriščanja vodnih sil tiče vedno še mnogo drugih vprašanj, ki tvorijo obenem vodno gospodarstvo. Naši domovini je osigurana krasna bodočnost, kadar j da priroda zadosti delovne energije v oblikj vodnih sil. Dobro bi bilo, da merodajni strokovnjaki naše Jugoslavije premislijo, kako naj se organizira izkoriščanje vodne sile, ki predstavlja temeljni kapital, naše najveeje narodno imetje: energijo, s katero bomo dvignili in učvrstili vse ostale stroke našega gospodarstva. — Ne vemo natančno, v koliko so naši odločujoči faktorji poučeni o ogromni važnosti izkoriščanja vodne sile za narod, — na žalost jim je na razpolago tako majhno število strokovnjakov, kJ bi priskočili na pomoč, kadar jih napada tuji in domači veliki kapital, ki ne gleda v prvi vrsti na korist in bodočnost naroda, nego najprej na svoj lastni žep — zato ni naša namera, da napademo vlado, hočemo pa z našim razmotrivanjein pobudlti in širiti zanimanje za !0 -važno vprašanje, ter hočemo onim, ki so v tem bolje uvedeni nego ni dijaki — našim narodnogospodarskim delavcem, našim inženerjent hočemo povedati: mlada generacija bo sledila Vam in zato sc pripravili' na posel J Naravno je, da kot tehnični dijaki ne predlagamo gotov načrt, opozarjamo samo na to, da n. pr. v Čehoslovaški republiki sodeluje država s 40 odstotki glavnice in na tem temelji pravica, da dovoljuje gradbo električnih central v prvi vrsti tam, kjer to zahtevajo interesi naroda, a ne samo z ozirom na interese zasebnega kapitala. Mislimo, da so statistike in drugi materijal naši vladi bolj pristopni nego nam, iti strokov njskom bo ob podpori vlade mogoče, da vprašanje temeljito pro« uče, ki je izmed notranjih najvažneje za gospodarsko bodočnost našega naroda. Nared si je priboril politično svobodo, zasužnjen pa bo gospodarsko, če ne bomo vedeli ceniti naših vodnih sil: te delovne energije za vstvaritev gospodarsko neodvisne Jugoslavije! Prepiri med političnimi strankami, katerih težnje za momentanim uspehom često zapostavljajo potrebe. nujne za trajen dobrobit naroda, škodujejo gospodarskemu položaja naše mlade države, ki mora v mednarodni tekmi bojevati težek .boj, da obdrži svojo gospodarsko neodvisnost. AH so predstavniki premofrllf tudi vprašanje izdane koncesije za izkoriščanje vodnih sil Popovega polja? Ali naj privatni velekapital izkliučno razpolaga z našim narnd- Wa»r.v. ar ti—t-»-. «1 Sodrugi! Prijatelji! V petek 27. t. m. ob 8. uri zv. bo predaval s. Fr. Albrecht o temi: Sotijii priemi v Iplot Predavanje se bo vršilo v poslopju „Impex“, Krekov trg 10. Sodrugi in prijatelji, udeležite se predavanja v čim največjem številu! Nikdo naj ne manjka! rične, ki si Jo ie zaželel car. Pogledal ie ostrejše in zdajci zapazi, da sedi v daljnem dvorcu pri oknu krasna carična, rdeča, belolica in nežne polti, skoro videlo se je, kako se JI pretaka kri po žilah. »Vidiš?« zakliče car. »Vidim!« »Zlezi takoj doli hi pridobi mi carično, naj stane, kar hoče!« Tedaj se zbere vseh sedem Simonov. stešelo si ladio. napolnijo Jo z različnim blagom in darili in odplo-veio po morju Iskat cafično za temnimi gorami in sinjimi morji. Vozili so se med nebom in zemljo in pristali v luki neznanega otoka. Tu vzame naimlajši Simon s seboj na pot izvežbanega sibirskega mačka, ki ie znal ob palici hoditi, stvari podaiati in nemške umetnosti izvajati. S tem mačkom gre po otoku, brate pa naprosi, nai ne stopir<3 na zemljo, dokler se ne vrne. Pride v mesto, na trg pred carski dvor in se začne tam igrati z izvežbanliu sibirskim mačkom. Ukazule rrt« stvari podaiati. čez bič skakati in nemško umetnosti izvajati. Tačas ie sedela pri oknu carična in je zagledala neznano zver. kakršne Se ni videla svoj živ dan. Tako) pošlje svojo služabnico vprašat, kaka zver je to In ali Je na prodaj. Tat Simon posluša krasno mladenko, carično strežnico in odgovori: »SVVoja zver ie sibirski maček, ki'ni naprodaj, a če komu zelo ugaja, mu ga por darim!« Služabnica sporoči to carični. Ta jo pošlle k Simonu, češ da ji zver silno ugala. Simon gre tedaj v carski dvorec in prinese carični v dar sibirskega mačka. Kot protiuslugo si izprosi samo, da sme živeti tri dni na dvom in uživati carsko gostoljubnost. Pripomni pa, da nauči carično. kako sa je igrati in zabavati s sibirskim mačkom. Carična mu ie dovolila in Simon Je ostal na carskem dvoru ter se gostil. Razširila se ie po palačah vest. aa' ima carična čudovito, neznano zver. Vsi so se zbrali, car. carica, carjevič in carične, boiarii in vojvode, divill so se veseli zveri, sibirskemu mačka in sc ga niso mogli nagledati. Vsak ga Je želel dobiti zase in prosili so carično zanj. Ta pa ni nikogar poslušala ter ni mačka nikomur podarila. Gladila ga ie po svileni dlaki, se igra-1 rum Imetjem —• 150.000 k. s. —* celili 75 let?! (Vlada je sicer dala te vodne sile v zakup za 75 let, a si je pridržala pravico, da prevzame podjetje, kadar hoče in ima za to razpoložljiva sredstva. Op. ur.) Anglija — v stiskah. Za Anglijo je prišla doba zelo neprijetne nervoznosti, ki jo povzro-čujejo večji in manjši nepokoji po vseh krajih, kjer vihra angleška zastava. V "prvi vrsti stoji seveda irsko vprašanje, o katerem je Lloyd George pred meseci dejal, da ne služi Angliji na čast, da ga dolgo ni znala rešiti. Ali od tistih besed, se tudi ni približalo rešitvi niti za korak in ministrski predsednik je še nedavno naznanil, da načrt o irski avtonomiji še ne bo predložen angleškemu parlamentu, kar pomeni ne le novo od-goditev, ampak tudi podaljšanje nevarnosti. ki tiči v irskem vprašanju. V Egiptu ie nezadovoljnost tako velika. da bi bila revolucija gotova, če Je ne bi zadrževala angleška oborožena sila V Indiji vre. Na Trinidadu ie mornarica zatrla vstajo zamorcev. Vse to so kritična znamenja, katerim se pridružujejo vesti o odločnejšem nastopu delavstva, ki delajo vladi še največ preglavice. Ta mesec je že izbruhnila stavka rudarjev, zastav-kali pa bodo najbrže tudi železničarji in transportni delavci, ker ni storila vlada še nobenega koraka glede na nacionaliziranje jam, železnic in drupih podfetii. Med vojno je imela Anglija razmeroma mnogo sreče. Njeno delavstvo je storilo vse, da pomaga deželi do zmage. Razun znanega irskega puča in nekaterih nemirov v Indiji je imela naciionalen mir. Ali zdi se. da so vladajoči faktorji vse to napačno presojali. Ker so vsi ti deli zapostavljali svoje zahteve, dokler je bila po njihovem mnenju država v preveliki nevarnosti, ie vlada menda mislila, da so se sploh odrekli in da bodo tudi po vojni zadovoljni z vsem. kar je. Čudno ie. da so sedaj skoraj vsi vladaioči faktorii slabi psihologi. Ako bi vsaj človeško dušo bolie razumeli, bi iim moralo b;fi jasno, da ie nemogoče, kar se iim sanja. Narodi, ki so tekom voine neštetokrat slišali, da nima Nemčija pravice držati Alzačanov pod svor jim iarmom in da ie Avstrija izgubila pravico do obstanka, ker zatira druge narode, so se morali vprašati, ali ne yelia zanie tudi tc. kar za tiste narode, ki so bili podvrženi Avstriji in Nemčiji. Morali so pričakovati. d3 podajo tisti, ki se bojujejo za osvoboditev Poljakov, Dancev, zamorcev v nemški Afriki, tudi njim nekoliko svobode. Toda ni je. Indiji se obljubuie avtonomija, ali obljuba ostaia le obljuba, in za nestrpno pričakovanje je bilo to vedno slabo zdravilo. Irce so tolažili, toda s temi tolažbami se meša preveč svinca Iz pušk in strojnih pušk. Egipčani se čutijo še boli zatirane, kot so bili pod Turčijo in se obračajo do VVilsona. da bi iim pomagal. A delavci? Zavedajo se. da so storili v vojni več od vseh drugih in vlada ie morala to direktno in indirektno prizanavati. Liovd George ie moral zahajati na seie njih strokovnih organizacij in z niimi urejevati vprašama produkcije. Če ne bi bili daiali svoiih mož v za-kope. če ne bi bili delali, če ne bf bili svoiih žena in hčera pošiljali v tovarne, hi bila njih resistenca porazila Anglijo. In sedaj se vlada obo-tavMa 7 Iznolnltviio zahtev, o kate- rih so prepričani, 'da so neizogibne za njih boljšo bodočnost. Ni 11 naravno, da organizirajo boj proti taki vladi? NI li logično, da se tudi upajo premagati to vlado? Anglija ie velika država. Ali iz tega ne sledi le to, kar mislijo njeni današnji vladarji, ampak tudi to, da postanejo njene zadrege lahko večje od zadreg malih državic. Kakor se zdi, manjka vladi prav tega spoznanja najbolj. Kdo laže? »Slovenec« laže. Dokazovati bi tega ne bilo potreba, če bi človek nc poznal ljudi, ki preradi pozabijo danes. kaj so včerai čuli. Tako pa moramo večkrat nad vse jasno dokazati. kako lažniiv. kako nesramno iažnjiv list je organ duhovnikov, ki sliši na ime »Slovenec«. V včerajšnjem uvodniku, ki ga ie — čitjte in strmite — naslovil »Brezvestni obrekovalci« — zopet laže — laže o tem. kako ie bilo za časa prevrata. — Pravi, da ie soc. dem vodstvo bilo gluho in sleDO za »naš« jugoslov. po-kret, ki pa je potegnil mase za seboi in s tem tudi njih vodstvo. Kai,le bilo res? Naša stranka le bila proti takemu uledinjenlu Srbov. Hrvatov tn Slovencev, ki bi nal se izvršilo v okvirju stare Avstroogrske monarhije pod žezlom habsburško-lotrin-ške dinastije ... Ko ie sledila majniški deklaraciji zagrebška resolu-ciia. potem seve ie postala situacija druga. »Slovenec« to ve. ali — pobožen menih povzdigne oči proti nebu in se — krepko zlaže! »Naprej« Je v svoji »črni knjigi slovenskega klerikalizma« ponatisnil »lepo« krščansko pesem iz »Slovenca«. ki je izšla v tem pobožnem listu dne 27. julija 1914. v št. 168. in s« glasi: Krvava pesem do nebes upije — Kri Ferdinandova Je vmes. Zofije, Zvali ste nas dolge dni na klanja — iz dolge vstali smo noči in spanja, S kanoni vas pozdravimo. Vi Srbi, dom hladen vam postavimo — ob vrbi. Ko Je Svetozar Prlbičevlč to v nnkem pismu pribil, imenoval ga je — čuite in strmite! — »Slovenec« za lažnika ... češ. da kai takega v »Slo* vencu« ni bilo nikdar zapisanega. V včeraišnjem uvodniku zopet isti »Slovenec« iezuitsko Diše: »Nikdar ni »Sloveec« zipasal besed Srbe na vrbe! Noben slovenski duhovnik ni s prižnice klical »Srbe na vrbe«: glejte ga jezuita. Zapisal ie »s kanoni vas oozdravi-tno VI Srbi. dom hladen vam postavimo — ob.vrbi«. Laže pa. da kaj takega ni nikoli zapisal. Kdo tedaj laže? »Slovenec«, kadar le zna ... PROTEST DALMATINSKIH AKADEMIKOV. LDU. Split. 25. (DDU.) Zveza akademskih klubov v Dalmaciji le poslala ministrskemu predsedniku protest proti promeni pokraiinskih vlad. češ da se s tem ustvaria pot kriz. pogibelinih za našo ogroženo državo, zvečuie neurelenost in ojne Juie pravilno delovanje državnih or* eanov. la z niun noč in dan a Simona ie ukazala aostiti. kolikor mu drago. Tretii dan se Simon zahvali za gostoilubnost ter zaprosi carično. nai se potrudi k niemu na ladio. da vidi. kako ie sestavliena in da sl oeleda razne znane in neznane živali, ki jih le bil prinelial s seboi. Carična zaprosi očeta caria za Uovolienie in zvečer ure v spremstvu služabnic in varušk eledat Simonovo ladio in njegove razne znane in neznane živali. Ko prtiie na mesto, io ie čakal na bregu naknlaiši Simon in io prosil, nat so ne srdi. temveč nai Pusti varuške in služabnice na suhem, sama na nai izvoli na ladio. češ da le. tam mnogo krasnih živali in katerakoli ii ueaia. bo njena Vseh varušk in služabnic, ki Hm ie kai povšeči. pa ne more obdarovati. Carični Ic bilo prav in ukazala le družicam in služabnicam, da k) počakalo na obali, sama pa ie šlj za Simonom na ladio da si ogleda čudovite živali. Komaj na stopi na ladjo, že odplule po siniem morlu. Car ie čakal na carično. Prišle so varuške in služabnice, se razplakale in razodele svoie gorle. Car se silno razhudi in ukaže ladio zasledovati. Pripravijo drugo ladjo, vkrcajo ljudi in carska ladia se požene za carično. Daleč je že bila ladia Simonov, komaj io le bilo opaziti ter ni vedela, da io zasledule carska ladia. ki ie za njimi letela, ne plavala. Že se ie bližala. Ko Simoni zapazijo, da so prega-nialci že blizu in da iih kmalu dohite, se potope s carično in ladio vred. Dolgo so pluli pod vodo In se dvignili na vrh. ko so bili že blizu rodne zemlie. Carska ladia le plavala tri dni in tri noči. a ko ni ničesar našla, se le vrnila. Sedem Simonov se ie s prekrasno carično vrnilo domov. Na obali ie bilo ljudi kot graha! Sam car iih ie čakal v pristanu in iim ie prišel radostno nasproti. Ko so se izkrcali iih ie lludstvo navdušeno pozdravljalo. Car le poliubil carično na sladka usta. peljal v belokameno palačo, posadil za hrastovo mizo. pogostil z medico in slaščicami in takoi oriredil svatbo z dušico-carično. Bilo ie toliko vese* lia. kakor ga krščeni svet še ni videl. Sedmim Simonom pa je dovolil živeti v niegovem carstvu, kier in kakor iim ie drago, trgovati brez davščin tn nemoteno unravliati podarleno Jtm zemljo. Obsul Uh Je z vsemi ljubeznivostmi. obdaril z denarjem in odpustil domov. Ml vas ne potrebujemo. LDU. Belgrad. 25. Sinoči Je dospelo v Belgrad okoli 100 ruskih beguncev. Med njim je bik) več uglednih ruskih osebnosti, kakor general Stempla in knez Galicin. LDU. Belgrad, 25. Iz Rusije je dopotovalo v Belgrad šest vladik, ki so posetili ministra za verstvo. SPLETKE ITALIJANOV. LDU. Beograd, 26. »Politika« poroča: Italijanski list »Corriere della Sera« objavlja v obliki brzojavke iz Curiha nastopno vest: Kot dokaz za lojalnost avstrijske republike na-pram ententi se more navesti dejstvo, da se je potovanje dr. Rer.er-ja v Beograd odgodilo. Kakor javlja brzojavka z Dunaja, je ena izmed velesil namignila, da ne bi bilo primerno, da se Avstrija pogaja z Ju-gosloveni, dokler ti ne odnehajo v svoji upornosti, ki tako zelo otežuje rešitev jadranskega vprašanja. Vsled tega je avstrijski kancelar dr. Ren-ner sklenil, da odgodi svoje potovanje v Beograd. — K tej vesti pripominja »Politika«: Omenjena velesila more biti seveda samo Italija. Nam ie izredno ljubo, da ravno eden izmed italijanskih listov priobčuje vest. iz katere je razvidno, da hoče rimska vlada storiti vse, da čimbolj razširi kroge svoiih spletk in oiači pritisk na nas glede jadranskega vprašania. Dr. Tresič-Pavičič aretiran od kara-blnjeriev. LDU. Split. 25. (DDU.) »Život« iavlia: Na prehodu skozi Zadar, ko se ie dr. Tresič-Pavičič na svojem potovanju dotaknil Zadra, ga je sprejela mestna drhal v pristanišču z demonstracijami. Na parnik so prišli karabinierii in so dr. Tresič-Paviči-ča aretirali. On ie protestiral, poka* zal diplomatske spise in zahteval po-velinika karabinieriev. Ko ie ta prišel, ie dr. Tresič-Pavičiča izpustil in se mu opravičil na incidentu. Razširjenje muzeja v Belgradu. LDU Belgrad, 25. Izšla je nared- ba o razširjenju Narodnega muzeja v Zagrebu. Ustanovil se bo nov oddelek za predzgodovinsko dobo. POSLANIŠKA KONFERENCA. LDU Pariz. 25. (DunKU.) Agence Havas poroča: Poslaniška konferenca je sklenila, da bo prebivalstvo mesta Klajpede (Memel) diplomatič-no zastopano po Franciji. Z uničevanjem mornariškega materijala, iz-vzemši onih ladij, ki se bodo začasno ali končiioveliavno predale posameznim državam, bodo pričeli v kratkem. Nadalje se je sklenilo, naprositi nemško vlado, da podpira načrt uvedbe direktne zveze z br-zovlakl med Parizom in Prago preko Nfirnberga. LDU Pariz, 25. (DunKU-Brezžlč-no.) Na današnji seji poslaniške konference so sklenili, pozvati Nemčiio zaradi zadržavanja vlakov za Čeho-slovaško na odgovor,' Poslaniška konferenca je nadalje sklenila, raz-motrivati o izpremembi mirovne pogodbe z Madžarsko, in sicer vsled protipredlnstov. ki iih ie stavil grof Anoonvi. Ker dosedai še ni dospelo nobenih tozadevnih navodil iz Londona. se je ta zadeva oderodila. Francoska zbornica. LDU Pariz, 25. (DunKU.) Na današnji seji fracoske poslanske zbornice so razpravljali o vpoklicu letnikov 1919-20. Poslanec Ossola je iziavil, da je Nemčija toliko izkrvavela, da ne more misliti na vojno. Sociialist Roncourt ie zahteval popolno razorožitev Nemčije. Sicer je vsaka nevarnost izključena, dokler stoji francoska vojska ob Renu, vendar pa se mora nemška vojska kar najhitreje skrčiti na ono število, ki ga določa mirovna pogodba. Za vzpostavitev trgovske zveze z Rusijo. LDU. London, 25. (DunKU.) Reu terjev urad poroča: Vrhovni svet je pooblastil zvezo narodov, da uredi vzpostavitev trgovskih odnošaiev s sovjetsko Rusijo, ki jih bo preisko valna komisija pripravljala. Delniška družba? LDU London, 25. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: »Daily Tele- graph« javlja iz Novorosijska z dne 18. t. m.: Denjikin je sestavil nov demokratski kabinet, BOJ ZA SPLOŠNO VOLILNO PRAVICO NA JAPONSKEM. LDU Amsterdam, 25. (DunKU.) Kakor poročajo listi iz Tokija. so se v japonski poslanski zbornici vršili pri debati o splošni volilni pravici ljutl spopadi med poslanci. Opozicl-onalne stranke so stavile predlog, nal se Izreče vladf nezaupnica. Množica Je napadla uredniške prostore vladnih listov, ki so se izjavili proti splošni volilni pravici. Da se preprečijo resni spopadi, je bilo pozvano vojaštvo. Ameriški senat. LDU. Haag, 25. (DunKU.) »Nie-we Courant« javlja iz VVashingtona: Senat je sklenil, da bo v četrtek zopet razpravljal o mirovni pogodbi in da bo odgodil vsa druga vprašanja, dokler ne bo končana razprava o mirovni pogodbi. Sejem v Lyonu. LDU Lyon, 26. (Brezžično.) Pri šestem velikem letnem sejmu v Ly-onii, ki bo slovesno otvorjen dne 1. marca t. 1., bo francoski finančni minister Maršal, ki bo posetil sejem v spremstvu ministra za trgovino Isa-aca. imel slavnostni govor, kjer bo razmotrival gospodarski položaj Francije. Kakor se poroča, bodo obiskali sejem mnogi zastopniki inozemskih držav. Novice. — Novi profesorji na zagrebškem vseučilišču. Za iavne redne profesorje na zagrebškem vseučilišču so bili imenovani na medicinski fakulteti dr. Fran Bubanovič za zdravniško kemijo: na tnodroslovni fakulteti dr. Peter Skok za romansko filozofijo; dr. Ladislav Stepanek za teoretsko fiziko: na gospodarsko-gozdarski fakulteti dr. Gjuro Nenadič za ureditev gozdarskega gospodarstva in dr. An-drija Peiračič za gozdarsko produkcijo. — Ravnatelj političnega oddelka v ministrstvu za zunanje posle v Belgradu. dr. Milan Gavrilovič. le bil na lastno zahtevo odpuščen od tega mesta in premeščen kot načelnik k oddelku urada za izvršitev mirovne pogodbe. Dolžnosti ravnatelja političnega oddelka bo začasno upravljal tainik g. S. Rašič. — V Belgradu začne izhajati poljudno pisan časopis pod uredništvom vseučiliščnega profesorja, dr. Milana Jovanovič-Batota. List se bode bavil z vsemi strokami narodnega zdravia in bode pisan v cirilic*, hrvaščini in slovenščini. Slovenski del bode redieiral zdravstveni odsek v Ljubliani. List bode izhaial vsak mesec in bo velial letno 6 dinarjev, oziroma odnosno število kron. — Tihotapci iz Avstrije. V Zagrebu ie bil aretiran neki potnik iz Avstrije. ki le hotel zamenjati 326 nov-čanic po 1000 kron. Vse te novianice so imele ponarejene kolke, ter iih ie dotičnih hotel v družbi zakotnih trgovcev spraviti v promet. To je drug velik uspeh zagrebške Doliciie. Pred kratkim se li ie namreč posrečilo prileti nekega tihotapca, pr; katerem jc dobila 560 tisočkronskih novčanic s ponarejenimi SHS kolki. — roštni promet v Tetnešvaru Je vzpostavljen. — Podraž^nie živil v Parizu. »£• conomist« prinaša naslednii primer-ialni pregled (v frankih) o podra-ženiu živil v Parizu v letu 1914.. 1919. in 1920.: krompir (kg) 0.15. 0.65. 0.75‘> mleko (liter) 0.40. 0.80. 0.95; jajce (komad) 0.15, 0.45. 0.80; kava (kg) 4.00. 10.00, 11.00: maslo (fund) 1.90. 8.50. 8.80; šunka (fund) 2.00. 10.00. 12.00: riž (fund) 0.60, 0.75. 1.70. sol (fund) 0.10. 0.25. 0.50: kruh (kg) 0.35. 0.50. 0.90: sladkor (kg) 0.65, 2.10, 3.20: moška obleka 25.0U. 200.00. 450.00; ženska obleka 175.00, 400.00. 700.00; moški čevlii 25—40. 60—90. 70—140: ženski čevlji 28—45’ 70—100. So—175; moški klobuki 18.00. 40.00. 60.00; električna sila 0.5, 0.7, 0.10: plin (kubični met.) 5.70 8 55, 17.10; vožnia na železnici: 1. razred 11.20. 15.65. 24.15: II. razred 7.55. 10.55, 16.35: III. razred 4.95, 6.95. 10.80; telefon (letno) 400. 450, 750; časopisni papir (100 kg) 28. 100, 155. Med drugim državnomonopol-nim blagom velia škatliica s 60 vžigalicami 20 centimov (preje 10). tobak (40 g) 1 fr. (preje 50 centimov), medtem ko so vse cene za inozemski tobak se podvoiile in v nekaterih slučajih celo potrojile. .... Stavke v Angliji. Angleške Statistike praviio. da ie bilo od začetka tega stoletja v Veliki Britaniii le rudarskih stavk nad 1050 Vseh ostalih stavk skupai ie pa bilo okoli 500. Največ stavk za rudarskimi imaio na vesti tekstilni delavci. Nov tip električni lokomotiv preizkuša ameriška železniška uprava. To so velikani, težki 265 ton. Vozijo s hitrostjo 65 milj na uro in zvle-čeio skoto vsaka 1000 ton. — 85.000 ljudi vodi ljudsko štetle v Ameriki. Rezultati štetja, s kojim se je začelo meseca januaria 1.1. se cenijo na 107 do 112 miliionov. — Alkohol Je povzročil v Avstriji letno pri 60.000 osebah smrt, pri 20.000 osebah pešanje uma. pri 300 osebah samomor, pri 1000 osebahf smrtne poškodbe, pri 100.000 otrocih' telesno in duševno slabost. Najcenejši dnevnik je vsekakor Naprej*4 ki stane mesečno samo 8 kron, počim stanejo drugi dnevniki po 10 K Delavci, delavke, sodrugi, sodružice, sezite po njem: Dnevna vesti. Absolutizmi. »Večerni List« pravi, da je soci« alna demokracija absolutistična. No, seve, absolutizem je različen. Soci-jalnodemokratična stranka zahteva disciplino v svojih organizacijah, ker brez discipline ni organizacije. Klerkalci so pa svoje ljudi tako ven metali in tepli, da so se morali obešati in zastrupljati, čeprav so i svojim delom hoteli služiti le klerikalni stranki. Sedaj se klerikalna stranka teh svojih mučenikov sramuje, a vendar — bodimo pošteni — to »venmetanje« ie hujše vrste in prav bi storili klerikalci, če bi bili bolj — pošteni in tihi o takih stvareh. Smešna zahteva. Klerikalni (?) železničarji zahtevajo, da nai se obnovi ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani, ki je bilo nedavno opuščeno. Ravnateljstvo se Je opustilo, ker meri proga železnice v Sloveniji le okolo 400 km in bi bil železnici tak urad v: ogromno breme, zakaj pri takem uradu ie zanoslenih okolo 200 uradnikov brez drugega osobja. Če gr« samo Za korita, potem je ta zahteva tembolj neopravičena.kertudi gospo* darsko ni pametna. Železnice ne gradimo zato. da ustanavljamo ravnateljstva in uradniške službe, ampak zato, da se vrši promet, in sicer racionelno. Izpor tiskarjev v Zagrebu. Sest tednov traja izpor zagrebških tiskarjev, ki so jih podjetniki, hoteč znatno poslabšati njih delovne razmere, neusmiljeno vrgli na cesk\ Vršila so se že večkrat pogajanja, ki so deloma usnela. vendar se pa v nekaterih važnih točkah sporni stranki še nista zedinili. Za tem izpo-rom stoji industrijska zveza.ki žrtvuje ogromne vsote, da bi pogazila staro izkušeno delavsko organiza« cijo. Mi izražamo najodkriteje simpatije delavstvu v tem boju in nam vsem mora biti na tem. da se nakana podjetnikov proti organizaciji ne posreči. Boi pllančevaulu. Človek ima razum in ie zato kralj vsega stvarstva. Pamet ga mora voditi in varovati strasti. Razum ma pove. česa se mu ie izogibati, kaj mn ogrožuie srečo, izpodkoiuiie zdravje in blagostanie. Strast pijančevanja ie razumu najbolj nasprotna. Ta strast ponižuje človeka naihuje. Žal. da sl ie pridobila tudi med slovenskim narodom že domovinsko pravico. Gorje. ki ga rodi piiančevanie. se nretna-* Io voošteva. Zato ie uklenilo pijanstvo s svoiimi železnimi rokami ze cele rodove in nevarnost'ie večla. od dne do dne. Ako nočemo svoiega propada, mora biti naš odpor zoper pijančevanje resen in odločen. Napovedati mu moramo boi na celi črti. Alkohol hvalijo kot praveKa rešitelja. Biti mora pri vesellu in žalosti pri ženitovaniu {n pogrebu, piti sc mora v sreči in nesreči. Praviio. da sladi alkohol počitek in laiša delo varuje človeka raznih bolezni, ga po zimi greje, oo leti hladi. Prevara ie vse, kar trdijo o moči in vrlini alkohola. On le goljufa ljudi, iim povzročuje brezmejno gorle. Nikdo nai ne trdi, da mu ni mar boia zoper alkohol, nasledki. ki iih rodi oiiančevanie, zadenejo nekako vse in zato mora biti boj proti temu sovražniku splošen. * Pojasnilo. Ker se očita finančni upravi — tudi publicistično - da ni pravočasno opozorila publike na fat-zifikate markic za kolkovanie tisoča* kov. konštatira delegacija ministrstva financ za Slovenilo in Istro v Llubliani. da ie takoi. ko ie dobila pr* vo vest o potvorbah, t. i že z dopisom z dne 18. decembra 1919, štev. 9957/pr. prosila vse slovenske liste za obiavo. da so se pojavile v prometu ponarejene mar^ice navedene_ vrste in da nai bo občinstvo previdno pri sprelemaniu tisočakov, zlasti tistih. ki prihajalo iz Hrvatske In inozemstva. Faktično so se tej prošnji Stev. 48. KAPRBJ. Stran 3. odzvali, n. pr. »Slovenski Narod«, »Slovenec« in »Jugoslavija« dne 23. decembra 1919 (štev. 250.. 247, hi 260.). »Naprej« pa dne 24. decembra 1919 (štev. 267.). Zamenjava kronskih bankovcev avstro-oerske banke za kronskc-di-narskc bankovce. Novi finančni minister je brzojavil delegaciji ministrstva financ, da nai zamenjavanje na-daliuie po naredbah in navodilih, ki jih ima. Popolnoma neresnične in tendenciiozne so vse vesti, da je zamenjava ustavljena, ki so razširjene edinole v namen, provzročiti zmešnjavo pri zamenjavanju. Na ekspresnem orientnem vlaku ise smejo potniki po najnovejši odredbi nositi s seboj več kot 100 kg prtljage. Ljubljanska porota. — Konjska tatvina. Pred ljubljanskim porotnim sodiščem so bili včeraj, dne 26. t. m. obsojeni zaradi hudodelstva tatvine: Ivan Sebat. kolar, iz Predtrga pri Radovljici, na dve leti, Matija Strle, delavec iz Dobrave na eno leto in brezposelni Matiia Cerar na poldrugo leto težke ječe. Omenjeni so neko noc meseca novembra 1. 1. odpeljali posestniku Janezu Stražarju iz Škocjana pri Domžalah eno kobilo z žrebetom. v skupni vrednosti 9000 K. Na glavni cesti na Olincah jih je stražnik šc listo noč priiel in kot sumljive tihotapce aretiral. — Ročne granate nevarna igrača! Delavec Janez Zupančič, stanujoč na Savi Dri Jesenicah. bo pomnil, da človeka zadene občutna kazen, če hrani ročne granate. Pred ljubljanskim poiotnlm so« diščem se ie moral včeraj zagovar* jati Janez Zupančič, ker je hranil v drvarnici ročno granato, katero je potem dne 7. januarja tega leta ponoči v pijanosti vrgel proti oknu stanovanja svoje matere. Granata pa je zadela- ob železni križ in padla na tla. kier ie eksplodirala. Zupančič se zagovarja na popolno pijanost. Porotniki so soglasno potrdili prvo glavno vprašanie. da je Zupančič kriv. da je hranil ročno granato od prevrata sem brez oblastvenega dovoljenja. Zanikali Da so z 10 glasovi proti dvema drugo glavno vorašanle. da ie eranato vrgel namenoma proti oknu. Na podlagi teea krivdoreka »e sodišče obsodilo Zupančiča na dva meseca strogega zapora zaradi pre-greška po §-u 3. zakona z dne 27. maja 1885. Drzna tatvina. V prodajalni čevljev »Humanic« na Aleksandrovi cesti sta včeraj ob 8. zjutraj izvršila dva mlada elegantna človeka drzna tatvino. Pod pretvezo, da kupita čev-lie. sta si dala pokazati več zavojev dobrih čevliev. Prodajalka in blagajničarka Schef Tinka ie med tem časom odšla v skladišče. Mlada tatova Da sta to priliko porabila in odnesla 10 parov čevljev, vrednih okoli 5000 kron in S00 kron denarja. — Okraden trgovec. V neki go-gostilni je bil okraden lesni trgovec Ivan Petrič iz Borovnice. Nekdo mu je iz zimske suknje vzel 17000 K denarja z listnico vred. »Orožnik.« Z uradnoresnim obrazom je te dni stopil mlad dolgin — »vojni orožnik« — pred pekovskega pomočnika Avgusta Jenkota. Zahteva njegovo * zaloge tobaka« na stanovanju. Jenko ga pelje na stano-vaje. Potoma zavijeta v neko gostilno. »Orožnik« dobro je In pije — na račun prestrašenega Jenka- nla^a »orožnik« s 100 K Jenkovimi, Sst£ nek pa »malomarno« vtakne v svoj žep. Na stanovanju zapleni »orožnike — '60 zavitkov cigaretnega tobaka in potem pravi sorožnik« samozavestno: »Sedaj pa še 500 K globe!« Jenko mu jih odšteje, vra-čunši prejšnjih 100 K Nato je izginil. Razpis služb. Začasni pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje službo nadzornika, treh Praktikantov In eneea poduradnika. Natančneje v oglasu. Strelski klub »B a r« naznanla Svojim članom, da otvarla svolo se-zijo v soboto, dne 28. t. m. Novi člani dobro došli. 281 Kultura. Razstava bosanskih narodnih vezenin, V poslopju obrtne šole na Mtr-razstavil trgovec Nikola Popa* uic zbirko bosanskih vezenin, ki so vse domače delo priprostih srbskih Žena n okolice Foče ob Drini. Zbir- ka ni posebno bogata, saf obsega komaj eno sobo, pa le vendar zanimiva, ker vsebule mnogo tipičnega blaga, ki je za Ljubljano deloma novo. Razstava vsebuje najrazličnejše stvari: žensko in moško perilo vsake vrste z bogato ornamentiko, fine brisače s prav okusnimi geometričnimi okraski v dveh tonih, nakit za narodna oblačila, zlatoprejkane pasove, blazinice in dr. Res lepa in tudi z umetniškega stališča zanimiva so posamezna stareiša dela in pa maloštevilni novi vzorci, ki so vezeni do starih, narodnih predlogah: nekatera od teh so posebno tipične za srbske narodne vezenine. Kar je modernega blaga. ie vsevprek prav povprečno n» banalno. Slabo v risbi in še slabše v barvi, ki absolutno nima ničesar narodnega več. Med tem ko se antični vzorci naslanjalo na starogrške in bizantinske motive, je pri novejših stvareh vpliv zapada jasen in kaže obenem pogubonosni vpliv našega nekulturnega časa. Pri starejših vezeninah se ponavljajo motivi, posneti predvsem iz rastlin, osobito trte in figovega drevesa. Zanimiv ie razvoj teh prvotno čisto naturalistično zamišljenih in podanih ornamentov. Sčasoma so vezitle pozabile. ka> predstavlja to okrasje in tako vidimo razločno, kako polagoma ornamenti postajajo čisto stilizirano linearni m samo še dekorativnega pomena. Tudi barve vezenin pričajo o nepretrganem propadu te panoge umetne obrti. Starejši’ kosi poznalo prav malo barvnih kombinacil, navadno samo do dve temeljni barvi, ki se oblin Dona1vMaj°' Tako je posebno značilna zlata In zelena (ali svetlomodra) ter srebrna (bela) in rd?ča barva; tudi oranžna in vijolična se nahaiata pogosto. Kar ie novih vezenin, so barvne kompozicije zelo neokusne. barve Batne pa večiidel anl-linske. so prav kričeče. Delo je p% tako precizno in iasno. da se mu gledalec ne more dovoli pačuditi. Vse stareiše vezenine so vezene tako. da ie vezenje na obeh straneh popolnoma enako, pri mnogih sploh ni mogoče določiti, katera ?e sprednja stran. Platno, na katero se vezeni okraski, ie tudi domače bosansko delo. stkano iz angleškega prediva. Vsled pomanjkanja surovin počiva zato tačas vsa ta industrija. — Razstava ie posebno za ženski svet zanimiva. ker le ženske bodo mogle pravilno oceniti velikansko tehnično popolnost razstavljenih predmetov. Njih umetniška vrednost v splošnem ni enaka: starim delom ie ni mocoče odrekati, noveiše vezenine pa v umetniškem oziru niso na višku. Razstava iasno priča, da ie naloga države, da se to staro narodno obrt reši in spopolni tudi v umetniškem oogle-du. Treba ie zato dobrih strokovnih šol. kier bi se goiili in ličili stari vzorci in na ta način vsa ta industrl-ia dvignila in pomladila, obenem pa osvobodila tuiih neumetniških vplivov. — Razstava ie odprta vsako dopoldne in popoldne in znaša vstopnina 5 K za osebo. K. D. Reoertoir kralievskeea slovenskega gledališča v Ljubljani. O p e -r a. 27. februarja, petek. »Netopir«, Abon. C. 28. februarja, sobota, »Ru-salka«. Abon. E. 29. februarja, nedelja. »Prodana nevesta«. Izven abon. 1. marca, pondeljek. zaprto. — D r a-m a. 27. februaria. petek. »Kristalni grad«. Abon. E. 28. februarja, sobota. »Brezdno«. Abon. D. 29. februarja, "edella^poooldne »Pepelka«. Izven *ebru»r|a. nedella, zvečer Beneški trgovec«. Izven abon. I. marca, pondeljek, »Beneški trgovec«. Abon. A. 2. marca, torek, zaprto. AJariionetno gledališče. V torek 2. marca, »Prolog«, »Čarobne gosli«’ ob 4. uri popoldne. V četrtek. 4. marca. »Prolog«, vCarohne gosli«, ob 4. uri popoldne. V nedeljo, 7. marca, »Prolog«. »Čarobne gosli«, ob 4. url popoldne. ___________________________ Iz stranke. Podružnica lesnih delavcev. Ljubljana, sklicuje za dan 29. t. m. svoj m °*)<“n‘ zbor ob 9. uri dopoldne v Mahrovi hiši. Dnevni red: 1. Poročl- 2,' P°roči,° tajništva. 3. Poročilo blaeaimka. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Raznoterosti. 6. Volitev odbora in nadzorstva. 7. Predstoječe mezdno gibanje. — Sodrugi, udeleži- te se občnega zbora polnoštevilno, agitirajte v ta namen, ker je v interesu nas vseh. — Odbor. Odborova sela Osrednjega društva lesnih delavcev in ljubljanske podružnice se bo vršila v petek, 27. tm. takoj po delu v društvenih prostorih. Dnevni red: Predstoječe mezdno gibanje. Pozivajo se vsi odborniki, da se seje točno udeleže. — Predsednik. Dobrava pri Jesenicah. Dne 7. marca t. 1. se bo vršil redni občm zbor podružnice kovinarjev na Dobravi. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročila predsedstva; 2. poročila tajnika; 3. poročila blagajnika; 4. volitev novega odbora in zaupnikov: 5. raznoterosti. Občni zbor se bo začel ob 3. uri popoldne v prostorih hotela »Stol«. Ako ob tem času ni zadostno število članov navzočih, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor. ki ob sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Delavci, pozivliate se. da pridete vsi na občni zbor in si izvolite nov odbor in zaupnike, do katerih imate vsi zaupanje. —- Odbor. Mizarji v Karlovcu so v mezdnem gibanju. Delodajalci vabijo po časopisih in osebno pod pretvezo dobre plače naše mizarje. Nihče izmed mizarjev naj ne sprejme dela v Karlovcu, dokler gibanje ni končano. O poteku gibanja bomo pravočasno poročali. — Preds. društva za Slovenijo. Krajevna politična organizacija JSDS za V. okrai v Ljubljani sklicuje shod v nedelio. dne 29. t. m. ob 3. url popoldne pri Plankarju. Dolenjska cesta 5. Sodrugi in sodružice, udeležite se shoda polnoštevilno. Krajevna pol. org. soc. dem. str. na Vrhniki sklicuje v nedeljo, dne 29. t. m. ob 2. uri popoldne v gostilniških prostorih pri »Črnem orlu« javen ljudski shod. — Poročevalec s. K o p a č iz Ljubljane. Odbor. Cernuče. V nedeljo 29. t. m. se bo vršil^ ob pol 3 uri popoldne javen ljudksi shod pod Borštom pri Cer-nučah v gostilni pri Vukaču. Poročevalec iz Ljubljane. Pevska vaja se bo vršila v petek dne 27. t. m. ob 8 uri zvečer. Sodrugi pevci! Nujno je potrebno, da se pevskih vaj zanesljivo udeležite, ker se bliža čas večjega nastopa. Odborova seja obeh pevskih zborov iz Šiške in Ljubljane se bo vršila v soboto 28. tm. ob 8 uri zvečer v Sjenburgovi ulici 6. II. nadstropje. Udeležite se seje zanesljivo. Zidani most. Podružnica delavske izobraževalne zveze »Svobode« sklicuje dne 29. februaria ob 9. uri dopoldne svoi občni zbor. Člani in čla niče se vabiio k obilni udeležbi. Podružnica »Svobode« v Zaeoriu naznania vsem članom nevskega odseka. da se vaie vsled odhoda pevo-vodie začasno prekinejo. — Odbor. Podružnica »Svoboda« v Snodnfl Šiški priredi v nedelio. dne 29. fehru-aria izlet na Šmarno goro. Zbirališče točno ob 10. uri dopoldne pred občino v Šiški. K obilni udeležbi vabi odbor SOVJETSKA RUSIJA ZA MIR. Mirovni predlog Runmnom. LDU. Moskva. 26. (DunKU.. — Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanie posle Cičerin je poslal ru-munski vladi in rumunskemu poslaniku v London brezžično brzojavko, v kateri stavila liudsko poverjeništvo za zunanie posle rumunski vladi formalen predlog, nai prične s sovjetsko Rusijo mirovna pogajanja. Mirovnim predlogi Zedinjenim državam. LDU. Moskva. 26. (DunKU. Brezžično.) Ljudski Doverienik za zunanie posle Cičerin le naprosil vlado Zedinjenih držav, nai stopi v neposredna pogajanja s sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada nima ftobenih namenov, vmešavati se v notranje zadeve Zedinienih držav, temveč ima samo to željo pričeti takoj z vsemi državami mirovna pogaianja. Mirovni oredloe Janonskl. LDU. Moskva, 26. (DurrKU. Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanie posle Cičerin ie naprosil Japonsko vlado v Tokiju in laponskega poslanika v Londonu, nai se pričnejo med sovjetsko Rušilo in Japonsko mirovna pogaianja. V sedanlem tre-notku. ko so vse protirevolucijonar-ne vojske poražene in ko so zavezniki odpoklicali svoje ekspedicijske zbore, oziroma jih odpoklicujeio. se zdi sovjetski vladi važno, da stav! formalno mirovno ponudbo. Več vlad je že pričelo s sovjetsko Rusiio mirovna pogaianja. Narodi Rusije nimajo napadalnih namenov proti Japonski. Ruska vlada ne namerava na noben način vmešavati se v notranje zadeve Japonske in priznava popolnoma posebne gospodarske in trgovske interese Japonske na vzhodu. ki nadkriljuleio z različnih stališč interese drugih držav. Sovjetska vlada je pripravljena, skleniti z Japonsko tozadeven poseben dogovor, ki bo koristil obema državama. Sovjetska vlada želi naiti modus vivendi. ki bo zajamčil mir med Rusijo in Japonsko. in vzpostaviti med obema državama normalne odnošaie. Ljudski poverjenik za zunanje posle predlaga zaradi tega japonski vladi, naj sc takoj prično mirovna pogaianja. DR. BREJC PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE. LDU. Ljubljana, 26. Njegovo VI-sočanstvo prestolonaslednik Aleksander je blagovolil odobriti ostavko dr. Gregorja Žerjava kot predsednika deželne vlade za Slovenijo in imenovati za predsednika te vlade dr. Janka Brejca. Predsednik dr. Brejc, ki ima poverilo, da ministrstvu stavi predloge glede uadaljne sestave deželne vlade za Slovenijo, je prevzel posle dne 26. febr. 1920. NOV PREDSEDNIK BOSANSKE VLADE. LDU. Belgrad. 26. »Tribuna« javlja: Kakor doznavamo bo za predsednika nove bosansko - hercegovln-ske pokrajinske vlade imenovan dr. Milan Srklč. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. LDU. Belgrad. 26. »Tribuna« poroča: Vlada Je sklenila, da se začasno narodno predstavništvo skliče k seli dne 1. marca. Pri tem zasedamu bo vlada obiavila svoi program. Zakonska predloga o volilnem zakonu je že izdelana in se še pretresava v vladi. Predstavništvo bo nalprei Izvršilo ratifikacijo mirovne pogodbe z Nemčiio. potem bo razpravlialo o zakonskem predlogu o dvanajstinah ter zakon o obdavčenju vojnih dobič-kov in končno predlogo o volilnem zakonu. Finančni minister bo predložil velezanimiv eksooze o finančaiem položaju naše države. DVANAJSTINA. LDU Belgrad. 26. V vseh ministrstvih se izdeluleio proračuni za prvo četrtletje leta 1920. Vladk bo predložila parlamentu zakonsko predlogo o dvanajstinah naibrže že tekom prihodnjega tedna. KOVANI DROBIŽ. LDU. Belgrad. 26. Finančni minister dr. Velizar Jankovič le izdal oq ■ lok, do katerem bo novi naš kovan* drobiž sestajal iz zmesi cinka in alu-miniia. ZAMENJAVA NOVČANIC. LDU. Belgrad. 26. Celokupna količina kronsko-dinarskih novčanic. s katerimi se bodo zameniali kronski bankovci, se je že odposlala pristojnim mestom za zamenjavo, tako da se bo zamenjava mogla izvršiti v odreienem roku. SREDNJEŠOLSKE KNJIŽNICE. LDU. Beograd, 26. Minister za prosveto je odredil, da ravnateljstva vseh srednjih šol in učiteljišč takoj izvrše komisijonalni pregled knjižnic in pohištva, da se bo mogla izvesti preobrazba vseh srednješolskih knjižnic. PROTESTI PROTI IZJAVAM MADŽARSKE DELEGACIJE. LDU. Pariz, 26. (DunKU.) Romunska, čehoslovaška in jugosloven-ska delegacija so v posebni spomenici pri konferenci ententnih veleposlanikov protestirale proti raznim izjavam madžarske mirovne delegacij, zlasti pa proti njeni opazki, da v omenjenih državah prebivalo plemena nižje vrste. ALBANCI PROTI ITALIJI. LDU. Belgrad. 26, Pokret v AI< baniji proti Italiji se razvija čitnda-lle živahneje. Albanski voditelji so apelirali na zaveznike in zahtevali, da se jim zagotovi neodvisnost in ds zavezniki ščitijo Albanijo napram Italiji. VOLITVE NA IRSKEM. LDU. Berlin, 26. (DunKU.) *Lo-kalanzeiger« poroča iz Amsterdama* Kakor javljajo »Daily News«. je bJI rezultat volitev na Irskem nastopni; V južnih pokrajinah je bilo izvoljeni^ 59 sinfainovcev in 778 pristašev delavske stranke; v ulsterekl grofiji sd protirepublikanci dobili večino 114 353 glasov. Druge pokrajine so se pokazale kot zmeime, južne pa kot republikanske. RAZPUST LATINSKE NO V Č NE ZVEZE. LDU. Berlin, 26. »Deutsche Ali« gemeine Zeitung« poroča iz Haaga! Kakor javlja list »Toute 1’Europe«, se ie pri konferenci zastopnikov onih’ držav, ki pripadajo latinski novčni zvezi, sklenilo, da počenšl od 23. decembra t. 1. latinska novčna zveza ne bo obstajala več. Iz SJovenife. Šent Vid nad Liubljano, (Klerikalne šolske manire.) Beležimo slučaj, ki dokazuje, s kakimi sredstvi hočelo klerikalci vzgajati mladino za »bodočnost«! Cele mesece je tukaJšnil kaplan s svojimi pristaši učitelji ugibal, kako bi izključil iz obrtne šole 171etnega učenca A. J., ki Je prihajal k pouku šeie po molitvi pred poukom. Ko pa se ie izvedelo. da je prišla na krmilo Protin Koroščeva vlada, so šentvidski klerikalni prvaki sklicali sejo. na katero so povabili tudi moistre Bonča. Kregarja in Arhar-Korberja in učenoi kratkomalo izključili iz obrtne šole. Res lepo skrbe »božji« namestniki zg Izobrazbo delavstva! Ce človek noč« moliti očenaša. se ga pa izključi od izobrazbe! Sicer pa: ali ie predpisan v obrtni šoli pouk krščanskega na** uka? Merodajna oblast naj poskrbi, da se take Izključitve več ne pripete ter da se eden izmed najboljših učencev v obrtni šoli. omenjeni A. J. takoj zopet sprejme v šolo. — P r i j a * telizatiranedelavskemla« d i n e. VK-Otince. Dne 7. t. m. se Je vršil občni zbot podružnice delavske izobraževalne zveze »Svobode« za Vič-Glince. Bi! le zelo dobro obiskan, kar le dokaz, da tukajšnje delavstvo hrepeni po nadalfni izobrazbi. Iz odborovih poročil le razvidno, da Je podružnic* intenzivno delala in more zaznamovati lepe uspehe. Ustanovil se ie tam* buraški zbor. ki se pod spretnim vodstvom sodruga Lehpamerla lepo razvila. Istotako ie podružnica otvorira stenografski kurz. koiega vodi stxtr. Skobi. Udeležujejo se nouka poseb->10 mlaiši sodrugi in sodružice. V novembru pa se le ustanovil telova