&t. 138. V Ljubljani, četrtek dne 20. junija 1918. Leto II. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36 —, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9—, za mesec K 3—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 14 vinarjev. Mirovna zveza narodov. Profesor dr. Lammasch priobčuje v »Arbeiter-Zei-tung« naslednji članek: Veljavnim glasovom, ki so se v raznih vojujočih se m nevtralnih državah izrekli za zvezo narodov kot jamstvo trajnega miru, se je sedaj pridružil še posebno važen glas predsednika švicarskega zveznega sveta, gospoda Calondera. V resnici se bo mogla trajnost tistega miru. po katerem hrepene — pa naj dozdevni predsta-vitelji ljudske volje še tako ugovarjajo — vsi narodi v svoji pretežni večini, zajamčiti le z zvezo najvažnejših narodov, ki si stoje sedaj sovražno nasproti, v svrho mirovnega zavarovanja. S samimi razsodbami o vzajemni omejitvi oboroževanja se to ne da doseči. Te po-j,od e Potrebujejo tistega, kar imenujemo sankcijo, to se pravi zavarovanje potom zagotovitve s škodo, ka-era 1 nadela tisto državo, ki bi hotela prevzete obveznosti prezirati. Pred vojno smo se mogli udajati P drastičnemu pričakovanju, da bodo moralne sankcije zadostovale .V resnici se sicer moralna sankcija tudi v življenju držav nikakor ne sme podcenjevati. Dobro ln'e držav, ki se naslanja posebno na vestnost, s katero drže dano besedo, je dragocen inventarni komad njihove politične glavnice. Tudi takoimenovani realni politiki to načelno radi priznavajo. Ce pa pride do praktične uporabe, se dado le preradi preslepiti in podkupiti Po trenotni koristi in prezro mnogokrat veliko večjo škodo, ki jim jo utegne prinesti »korak s poti«. In najmanjši prelom pogodbe na eni strani dd potem drugi Dovod za večjega itd. v brezmejnost. Diplomatični je-z k ima za to izraz »retorzija«, uporaba »medsebojnega Prava«. Tako se krivica povzdigne v »pravico«. Zato 10 za mirno poravnavo razlik med državami največje važnosti, da se jim le-ta ne le naloži kot dolžnost, marveč da se ustanovi tudi organ, ki ne bo samo poklican, čuvati nad izpolnjevanjem te dolžnosti, marveč bo v t° tudi sposoben. Ta organ pa ne more biti posamezna hržava, ki bi s tem dobila prevladujočo moč nad vsemi hrugimi, ki bi jo mogla zlorabiti v to, da bi jih zatirala, marveč ta organ more biti le družba držav, zveza držav. jvjj pa treba, da bi bila ta zveza pravo sodržavje, '''kor ga nekateri, po analogiji Združenih držav severne Amerike, konstruirajo kot zvezo združenih držav Evrope ali pa celo sveta. Izprva bo to mogla biti in bo gotovo samo takoimenovana namembna zveza držav, nima n i3 ,ZVeZa’ * lma samo namen, da ohrani mir in na ml ake podrobno izvedene organizacije oblasti. v ai Z- T ZeZa VSeh SCdai “važnih si držav ali vi« i t"Jva^llejs|h izmed njih in najpomembnejših tie-a n i h držav. Nikakor pa bi tega namena ne mogli >seči dve zvezi, katerih ena bi morda odgovarjala 0)111 P srednje Evrope, druga pa zvezi sedaj sovražnih naih držav. Sporedni obstoj teh dveh zvez ne bi za. Jamčil miru, marveč gotovost bodočih vojn. £iani mirovne zveze bi se morali zavezati, da bodo v vsakem medsebojnem sporu mirno poravnavo vsaj '°sno poizkusili. O vseh razlikah, ki se dado rešiti po 'Plošnih načelih, bi moralo razsojati razsodišče, čigar j !Ut>!fmb!„rnoral biti neodvisen och vseh spletk. Za vse | ostale spore, v; i . naravo t , • mso Pravne, marveč izključno politične : vo m > ir"0 za ‘*te, ki najlažje dado povod za | Sov V C' C i 111CI° Pr' iz nasProtja trgovskih intere-sov ali narodnih aspiracii hi - . v . *• n. . , i. 'ii se llloralc države obvezati, e sicer da b, s. dale vsditi obvezno razsodbo, marveč U bodo počakale na mnenje i„ Svet neprigtranske in. I ce, tako da ne bi smele prijeti za orožje, dokler ta »stanca ni govorila. Z raznih kompetentnih strani so se vsega ozira vredni, nikakor ne utopističnt pred-sta^. kako bi se mogla taka nepristranska inštanca se-carjjUi‘ Nizozemci, Norvežani, Američani, Angleži, Švl-Predi ^emci 'n tudi pisec tcK,i sestavka so izdelali take uiedI1°8'e’ ki so bili deloma že predmet razpravam na krait ar0c*nih konferencah, deloma pa imajo biti v nat-JSehi času. ^ ^e bi se države obvezale, da-bodo vse spore, ki r Ue dado rešiti pred razsodiščem, predložile medna-p hi posredovalni inštanci v smislu onih predlogov, te,n bi se s tem vojna, katera bi ostala drugače spor' "im »le deloin pa tudi prizadetim nevtralcem komaj prihra. predvsem bi služil čas, ki mora poteči do izdanja rečenega mnenja, v to, da bi sporna dela prišla do premisleka, da bi se duhovi ohladili, da bi se trezno pretehtale koristi zmage in žrtve ter izgube vojne, pretehtale nade za zmago in poraz in posebno tudi udejstvovale vse pacifikatorične moči v nasprotujočih si državah in pri nevtralcih. Potem bi bil votum posredovalne instance, ce bi bila le-ta opremljena s primerno avtoriteto, da b! mogla veljati kot sodba kulturnega sveta, tako teh ten, da bi si tudi najmogočnejša država samo v najskrajnejših slučajih upala iti preko nje. Da bi vojno popolnoma odstranili, je pač še izven obzorja sedanjosti Veliko bi bilo doseženega, če bi jo samo omejili na tačas neizogibno mero. To bi se dalo doseči le tem potom, da bi bili vsi člani tiste državne zveze obvezani, vsakemu zveznemu članu, ki proti pogodbi (to se pravi, ki ne izpolni dolžnosti, da bi preje poizkusil poravnavo pred posredovalno inštanco) napade nasprotnika, naložiti gotovo škodo. Ta škoda bi mogla biti predvsem gospodarske, ob gotovih okoliščinah pa tudi vojaške narave. Ne bilo bi treba, da bi izhajala od držav samih, marveč bi pač mogla obstojati tudi v tem, da bi države dovolile svojim podanikom, da nepostavno napadenemu delu izkazujejo vso mogočo gospodarsko in vojaško pomoč, prepovedale pa podpirati napadajoči del. Ta sistem, razširjen na ves svet, bi zadostoval, da tudi najmogočnejšo državo ohrani na potu pravice. Ta zvezna dolžnost bi morala imeti prednost pred vsako drugo zvezo, tako da bi kršitelja pogodbe v protizakonito začeti vojni ne smel podpirati niti njegov ožji zaveznik. Seveda se bo izpočetka marsikatera vlada pomišljala vstopiti v tako zvezo, v kateri bi se morala odreči absolutni pravici, da vodi vojno, kadar in kakor sc ji zljubi in izgubiti prebitek v vojni pripravljenosti, v oborožbi. Toda kolikokrat so se že države v tem vprašanju prehitevanja v oboroževanju zmotile! In v kako kratkem času so v vojni, kakor je sedanja — in vsaka bodoča bo še strašnejša — vse materijalne, v pripravi zbrane sile izčrpane, tako da se more voditi vojna poslej samo še z močmi, ki se šele v vojni sami pripravijo. V prvi vrsti je res mogoče prehiteti druge v novoiznajdenih vojnih sredstvih. Ravno tega pa ne moremo izgubiti. Nasproti morebitni izgubi v oboroževalnem prehitevanju pa pride kot dobiček za vse države v poštev zavarovanje proti nenadnemu napadu, ki utegne danes koristiti tej, jutri oni državi, čimbolj pa bo vojna boj strojev, namesto prejšnjega boja ljudi, ^m-manj je mogoče predvideti napad, temvečja je nevarnost nenadnosti. Ne bo več dolgo, ko bo mogel peklenski stroj preleteti sovražno mejo in tekom malo ur prizadeti sovražniku nepopravljivo škodo. Zavarovati se proti temu je največja korist vseh velikih in malih. To zavarovanje pa jim daje predlagana pogodba, ki bi imela značaj vzajemne zavarovalne družbe za državo, v kateri zamenja vsak to, čemur se odpove, za dobiček pomnožene lastne varnosti. Kakor daje posameznikom podreditev državi varstvo pred močnejšimi, tako bi tudi taka ureditev držav v »družbo narodov« zajamčila državam samostojnost in svobodo. 1 udi nrodi najmogočnejših držav bi mogli le pridobiti, ce bi se le-te uklonile — ne pred močjo vladarja svetov ne rzave pac pa pred idealno silo vlade svetovnega prava. Kakor je rekel papež Benedikt XV. že avgusta lanskega leta in sedaj tudi predsednik Calonder: »Narodi morajo piiti do tega, da postavijo na mesto ideje moči misel pravice. Ta cilj je gotovo težko doseči; toda brez optimizma in brez idealizma se še nikdar ni dosegel velik političen cilj, velik napredek.« Tudi za idealiste velja: »Vzdržati!« na> nedvomno v večini slučajev preprečila. Kajti Na naslov državnega tajnika Kiihlmanna. Rusko časop.sje priobča vsebino dveh not, ki Ju Je naslovil ruski poslanik v Berlinu, Joffe, na nemškega državnega kanclerja Kiihlmanna: I. Gospod državni tajnik! Z ozirom na nedavni razgovor in sklep, da odloči vsa sporna vprašanja med Rusijo in Nemčijo posebna komisija, in da ta vprašanja ne odloči oborožena sila, se usojam opozarjati Vašo ekscelenco na dejstvo, da nemško prodiranje še ni prenehalo. 1. Na donskem bojišču je odklonilo krajevno vojaško poveljstvo določitev demarkacijske črte; ruska krajevna vojaška poveljstva javljajo, da se koncentrirajo tam pripravljene čete, da prodirajo potem proti Novo-rosijsku, nemški podmornikj blokirajo pristanišče No-vorosijsk, v južnem delu donske fronte se nadaljuje i>ro-diranje; pri Batajsku se je vršila bitka. 2. Vsled prodiranja v okraju Valuiska ni prejela ruska vlada od cesarske vlade nobenega odgovora, pač pa se je ponovilo tam prodiranje z močnimi silami; ta-mošnje* kmetiško ljudstvo je silno razburjeno in preti, da se upre nemškim napadalcem s kosami in vilami; to lahko privede do zelo tragičnih posledic. 3. Na ruski severozapadni fronti so prekoračile nemške čete ponovno demarkacijsko črto in napadajo ruske čete; takih napadov se je izvršila cela vrsta. 4. V Valnikih se prodiranje neovirano nadaljuje; na interpelacijo ruske vlade cesarska vlada sploh ni odgovorila. 5. V okraju Scbeš vitebske gubernije in v okraju Jamburg ob Cudovskem jezeru namerava nemško krajevno poveljstvo prodirati v rusko ozemlje; v vasi Ko. šemjakino pri Sebešu so pozaprli Nemci celokupno moško prebivalstvo. 6. Nemški podrnorniki v Belem morju in v Ledenem morju obsojajo tamošnje prebivalce na smrt. Ti prebivalci se preživljajo izključno le od ribolova in pomorske trgovine, celo kruh morajo uvažati po morju; prebivalstvo je zato silno ogorčeno nad Nemci in tem bolj simpatizira z Angleži, v katerih vidi edine rešitelje iz hude bede in stiske; nevarnost je, da nastanejo vsled lakote nemiri in upori; Vsled neusmiljenega nemškega prodiranja in blokiranja je ruski vladi popolnoma ne. mogoče upirati se angleškim pretenzijam ob murmanski obali in nima moči, da bi omejevala sovraštvo, ki ga goji ljudstvo proti Nemcem. Vso navedena dejstva ostro nasprotujejo neprestanim trditvam cesarske nemške vlade, da se nahaja Nemčija z Rusijo v mirovnem stanju. Naglašam še enkrat, da sprejema delavska in kmečka vlada ruske republike predlog, da se ustanovi posebna komisija za odločitev vseh spornih vprašanj in se usojam, Vašo ekscelenco prositi, da ukrene vse potrebno, da se takoj ustavi nemško prodiranje v rusko ozemlje, da nastopi resnično mirovno stanje med obema državama. Obenem prosim Vašo ekscelenco, da ukrene, da se nasiloma odvedeno moško prebivalstvo vasi Ko-šemjakino takoj oprosti in da se omili nemška blokada ob murmanski obali, ker je sicer tamošnje prebivalstvo v nevarnosti, da pogine lakote. II. Gospod državni tajnik! Iz Ukrajine sem prejel naslednjo vest, in se uso-jam, jo predložiti Vaši ekscelenci: V Ukrajini se dogajajo velikanske represalije proti mirnemu prebivalstvu. V noči od 1. na 2. maja so bili aretirani zastopniki in člani (zedinjene) ruske soc. dem. stranke, stranke socialističnih revolucionarjev in ljudskih socialistov, kakor tudi zastopniki zadružnih železniških organizacij, ter vrženi v ječo mesta Belgoroda, Aretacije se vedno bolj nadaljujejo, postale so sistem in so čisto dnevna prikazen. Proti aretirancem niso dvignili doslej še nikakih obtožb. Dasi je bila Ukrajina spoznana za neodvisno državo, prosim Vašo ekscelenco, da se zavzame iz človekoljubnih ozirov za skorajšnjo osvoboditev v Ukrajini aretiranih socialistov. Obenem se dovoljujem opozoriti Vašo ekscelenco, da je za cesarsko nemško vlado tak položaj škodljiv, ker napravlja vtisk, da zatira nemška vlada, ki se je obvezala, da bo živela s socialistično rusko vlado v miru in prijateljstvu, socialiste le zato, ker so socialisti. Ob tej priliki obnavljam zagotovilo svojega najpo-pojnejšega spoštovanja. A. Joffe. Politični pregled — Zmanjšanje količine kruha za Dunaj. O naredbt ministra za prehrano poroča »Arbeiter-Zeitung«: Ta na-redba bi imela iziti že v nedeljo, gospod Seidler pa je objavo zadržal do pondeljka, čeravno je zmanjšanje že uveljavljeno ... Vsi poklicani faktorji so dolžni, da bres odloga Nemčijo in Ogrsko opozore, da so razmere prehrane v Avstriji postale popolnoma nevzdržne in da morata obe državi takoj priskočiti Avstriji v pomoč. Avstrijsko prebivalstvo vendar no sme od gladu poginiti, dočim imajo v Nemčiji in zlasti na Ogrskem šc razmeroma ugodne prehranjevalne razmere. Avstrijsko vladd se mora tudi glede preskrbe z živili postaviti pod kuratelo. Zaslužila je to. Prebivalstva se za vladne pre-greške vendar ne sme kaznovati z lakoto. Količina kruha je bila doslej fundament prehrane; sedaj je tudi ta količina znižana na polovico. Tega prebivalstvo ne more prenašati. Zvezne države morajo takoj priskočiti na pomoč, da se preprečijo skrajne posledice. Vprašanje prehrane se do nove žetve zamore izboljšati le s pomočjo Nemčije in zlasti Ogrske. To pomoč m o i a vlada izposlovati. — Načelstvo nemške socialno-demo-kratične stranke se obrača na delavstvo s posebnim oklicem, v katerem protestira proti znižanju krušne količine ter odklanja vsako odgovornost za posledice. Načelstvo svari delavske kroge pred vsakim nepremišljenim korakom ter je sklicalo delavski svet na nujno sejo. — Istra za zedinjenje Jugoslovanov. Odbor »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri« je na seji dne 14. junija protestiral proti vsaki rešitvi jugoslovanskega vprašanja, po kateri bi se združile le nekatere dežele našega naroda, ter zahteval, brezpogojno združenje vseh Slovencev, Hrvtov in Srbov v eno sa. mostojno, od vsakega gospodstva drugih narodov svobodno državno telo, osnovano na demokratični podlagi. — Cehi in zveza 7. Nemčijo. Praški »Venkov« je objavil zanimiv članek o potovanju vnanjega ministra grofa Buriana v Berlin in o »poglobitvi« zveze med Av-stro-Ogrsko in Nemčijo, ki kaže, kako se v češkem taboru misli o tej zvezi. V članku se izvaja: Danes obstoji med obema državama zveza proti vsem sovražnikom, katere torej danes ni treba šele sklepati. Zveza naj bi'se torej sklenila za prihodnjost. A od vseh strani čujemo, da je končni cilj te vojne, da se ustanovi svetovna zveza vseh narodov. Je-li ne bo dogovoi o taki svetovni zvezi vseh narodov nadomestil vse politične in vojaške dogovore, zveze in konvencije? Zato ne uvi-devamo, zakaj je treba sedaj sklepati tako zvezo. Z ozirom na razmere po vojni se ne moremo otresti bojazni, da bo novi dogovor povzročil podaljšanje sedanjega stanja, ki loči cel svet v dva sovražna tabora. — Krščanski socialci zapuščajo Seidlcrja. Krščan-sko-socialni klub je imel predvčerajšnjim v parlamentu dolgotrajno posvetovanje, katerega rezultat je bil, da se klub izreka za takojšnje sklicanje parlamenta, če tudi za ceno Seidlerjevc glave. Klub izjavlja: Mi smo slej ko prej za parlamentarizem in za ustavnost. Želimo torej čim skorajšnje zasedanje ljudskega zastopstva, ki bo rešilo državne potrebščine ter zadostilo nujnim željam prebivalstva. Kjerkoli se pojavljajo ovire plodonosnega dela parlamenta, je stranka rada pripravljena pomagati, da se čim preje odstranijo. Stranka polaga največjo važnost na čim najbolj prijateljsko in kolikor mo. goče jednotno sodelovanje z vsemi nemškimi poslanci ter pošilja četam na italijanskem bojišču oduševljen po- zdrav. — Morda je ta sklep že odločilna beseda. Seidler se nikakor ne bo varal, če ga bo tolmačil tako, kakor ga tolmačijo vsi parlamentarni krogi: da so krščanski socialci odločeni sodelovati pri njega odstranitvi, ker je on danes glavna ovira, da se ne more sestati državni ! zbor, — Iz ogrskega parlamenta. Ogrska poslanska zbov. nica razpravlja o proračunskem provizoriju. Poslanec grof Batthyanyi, član Karolyijeve stranke, je pri tej priliki predlagal, naj zbornica izvoli odsek 30 članov, ki naj zbornici stavi primerne predloge o političnih in vojaških vprašanjih, o katerih naj bi se razpravljalo med Nemčijo in avstro-ogrsko državo ter novimi sosednimi državami na severu, zlasti s kraljevino Poljsko, Bolgarijo, Turčijo in Rumunijo. • Ekspedicija proti avstrijski obali? »Agence Hel-lenique« poroča: V vplivnih ententnih krogih vlada na-ziranjc, da je potreben nasilen vojaški nastop proti najbolj občutljivim točkam centralnih držav v Sredozemskem morju. Predvsem bi šlo za ponovitev dardanelske ekspedicije in za veliko akcijo proti avstrijskemu ja- : dranskemu obrežju. I I — Nemčija in rair. »Miinchener neueste Nachrich-ten« poročajo, da je glasilo francoskega ministrskega predsednika Clemenceauja pozvalo Nemčijo, naj naznani svoje mirovne pogoje. List je izvedel od dobro poučene strani, da Nemčija tega ne mara storiti, ker je baje že itak obrazložila svoje mirovne pogoje ob priliki brest-litovskih pogajanj. —■ Avstralija proti »močnemu« miru. Avstralski ministrski predsednik Hughes, ki se udeležuje sedaj državne vojne konference v Londonu, je v razgovoru z zastopniki časopisja izjavil, da Avstralija ne želi »nemškega miru«, ker mora imeti poroštvo za avstralsko Monroe-doktrino za južni Tihi ocean. Razdelitev nove žetve. Dunaj, 18. junija. C. kr. urad za ljudsko prehrano razglaša: Danes v državnem zakoniku objavljena odredba urejuje gospodarstvo z novo žetvijo. V splošnem se bo gibal sistem gospodarstva z žitom tudi v bodočem letu na onih podlagah, ki so veljale že prejšnja leta in bile izpremenjene in dopolnjene z novo odredbo celokupnega ministrstva z dne 26. maja 1917. Gospodarstvo z novo žetvijo se bo vršilo, kakor v Nemčiji, vbodoče tudi na Ogrskem v zmislu državnega gospodinjstva. Zlasti se bo država držala načela, da se zaplenijo vsi poljski pridelki od tre-notka, ko se ločijo od grude. Oddaja poljskih pridelkov je obvezna za poljedelce, katerim se pusti le toliko pridelkov, kakor potrebujejo za sebe in za svoje gospodarstvo. Pridelki se bodo uradno razdeljevali v smislu strogo racijoniranih potreb. Izmed novih odredb je ena najvažnejših ona, ki daje oblastim možnost podrobno urediti mletje za plačilo. Glavna skrb se bo obračala na izvedbo odjemanja poljedelskih pridelkov. V tem oziru so dobile politične deželne oblasti že podrobna navodila. Načrt izhaja od dej-stvfr, da vstopa Avstrija brez vsakih zalog v novo žetveno leto, da je torej treba z vsemi sredstvi paziti na to, da dobi prebivalstvo čim prej potrebne množine žita. Nasproti tej načelni zahtevi stoji dejstvo, da vsled izrednih razmer našemu poljedelstvu mlačva prav pogosto pravočasno ni mogoča. Da se pa doseže ta cilj brez večje škode za poljedelska dela, se bo rekvizicija žetve izvršila v treh zaporednih rokih, in sicer: Za zgodnjo mlačvo, rekvizicija začasnega kontingenta ln "končno individualna presoja rekvizicije vseh preostankov. Akcija za zgodnjo mlačvo se more izvesti samo ob sebi umevno le v onih pokrajinah, kjer je žetev najprej dostopna. Kakor lani velja to za dele Dolenjeavstrijske, Gorenjeavstrijske, Češke in Moravske. Za rekvizicijo začasnega kontingenta, ki ga določi urad za ljudsko prehrano, se je določilo, da se razdele kronov.ine v rekviziejske rajone, posamezni politični okraji pa v rekvizicijska okrožja po 5 do 6 občin. Za vsako tako okrožje se postavi rekvizicijska komisija, sestavljena iz enega zastopnika oblasti, občinskega predstojnika, poljedelskega strokovnjaka in komisijonarja vojnožitnega prometnega zavoda. Postopanje samo se bo ravnalo po velikosti posestva. Posestniki 20 hektarjev polja in več morajo sami naznaniti, koliko znaša njih žetev; poljedelci z manj kakor 20 hektarji zemlje morajo podali svoje podatke pred komisijo, ki ima pravico kontrole. Nadaljnjo kontrolo ima politična okrajna oblast. Množine začasnega kontingenta se bodo ugotovile in zaplenile nemudoma in če le mogoče še pred mlatilnico ter se bodo takoj prepeljale v mline ali skladišča. Rekvizicija začasnega kontingenta mora biti končana do konca septembra ter ima namen, zbrati večji del domače žetve. V ta namen so določeni dalekosežni pripomočki, tako tudi pomoč pri mlačvi i. dr. Tudi smejo oblasti z nasilnimi sredstvi pospešiti mlačvo. Ko bodo poljska dela končana, bodo od hiše do hiše udejstvile žetev komisije, ki so že prej zapisovale začasni kontingent. Pri individualni rekviziciji se bo končno udejstvila za vse poljedelce množina prebitkov, ki jih morajo oddati. Samo ob sebi umevno je, da med oddajo začasnega kontingenta in individualno rekvizicijo specialno delo komisarjev vojnega žitnega prometnega zavoda n« bo prenehalo, tako da tudi v tem času, ko je uradna rekvizicija zaradi poljskih del izločena, rekvizicija žita ne bo prenehala. Določbe nove odredbe in načela postopanja so s« razmotrivala v prehranjevalnem svetu ter je prehranjevalni svet pritrdil tem načelom. Dnevne beležke. — člani »konzumnega društva za Ljubljano ln okolico« se poživljajo, da konec junija začno oddajati dividendne marke. Čas oddajanja od 25. junija do 15. juliju v filialah proti potrdilu. — Člani Vojne zveze v Ljubljani dobe te dni mast po 34 K, slanino po 30 K. Naj se oglase v oddajališčih obeh konzumnih društev. — Konzumno društvo za Ljubljano in okolico ima za vsak teden posebno razdelitev blaga, ki je razvidna iz tozadevnih razglasov v prodajalnah. Ta teden se, n. pr. oddaja soda, zeleno milo, marmelada, blanka - milo in kis poleg moke le za zunanje in fižola za mestne člane. — Čemu je most nad železnico na Dunajski cesti, ko se ga rabiti ne sme. Prosimo prizadete faktorje, da se most otvori prometu. Ni nobenega vzroka, da bi bi! le zaradi lepšega. — Tretja javna produkcija gojencev »Glasbene Matice« se vrši danes zvečer v »Unionovi« dvorani. — Včeraj zaplenjeni članek smo ponatisnili iz zadnje »Straže«. Naslova pa ne smemo objaviti, ker je b'A tudi zapljenjen! —• Zanimivo!! Češka industrialna banka ima v sodnem registru v Ljubljani' le nemško vpisano firmo. Imenitni Slovani ti bratje Čehi. — — Presojevalnica cen v Ljubljani. Presojevalnica con v Ljubljani objavlja v »Ljubljančanki« svoje razglase samo v nemškem jeziku. Ali ne ve gospod dvorni svetnik Trenz, da tudi Slovenci žive v Ljubljani?! — Premeščcn)a pri lužni železnici. Premeščeni so.-višji revident Ivan Pavliczek iz Ljubljane v Poljčane asistenta Anton Jenčič iz Št. Petra v Kranj in Vladimir Gomilšek iz Trbovelj na Rakek, adjunkla Alojzij Kavšek iz Divače v Trst in Alojzij Petelin iz Poljčan v Spodnji Dravograd. — Zakaj se mora znižati količina kruha? Naredbn urada za ljudsko prehrano, katera odreja za Dunaj 50-odstotno znižanje količine kruha, je povzročilo med prebivalstvom umevno razburjenost. Dunajski župan )e sklical sejo načelnikov občinskega sveta, ki se je posvetovala o zadevi. Iz podanega poročila je posneti, da je Ncmija zastala z dogovorjeno dobavo moke in da znaša zastanek 200 vagonov. Vse brzojavke na nemško vojno vodstvo in merodajna mesta v Berlinu so ostala doslej brezuspešna. Težave v prehrani so se zacini® dni skrajno poostrile in na korist ostalim deželam -,e vlada sklenila skrčiti količino kruha na Dunaju. ZuP1'" je izjavil, da ne more prevzeti odgovornosti za vzdi-žavanje miru in reda. Na njegovo zahtevo, naj v teh usodnih dneh priskoči na pomoč Ogrska, so odgovorili, da Ogrska sama sega po svojih zadnjih zalogah. Brzojavno so prosili Ogrsko za zgodnji krompir, Berlin in Monakovo pa za stari krompir. Dne 18. t. m. je sprejel dunajski občinski svet oster protest proti skrčenju kruha in pozval vlado, naj to odredbo čim preje razveljavi-Dne 17. t. m. se je oglasilo pri dr. pl. Seidlerju socialno-demokratično odposlanstvo. Ministrski predsednik je rekel, da so civilne in vojaške oblasti vse storile, da bi se položaj V prehrani izboljšal. Pomoč iz. Besarabije in Ukrajine je opešala. Nemčija sama je bila prisiljena, da tik pred vojno skrči krušni delež. Minister dr. Paul se je osebno odpeljal v Berlin. Zaenkrat se bo skušalo pomagati prebivalstvu z zelenjavo in zgodnjim krofF pirjcin. — Na gospodarski pomožni urad za vpoklicanco s® morejo obrniti častniki in vojaki, ki pred svojim vpoklicem ali pa z bojišča niso imeli prilike, da bi uredil' svoje zasebnopravne zadeve. Omenjeni urad ima nalogo, urediti te zadeve v imenu vpoklicancev. V tistih slučajih, v katerih je potreben pri pravnem aktu odvetnik, preskrbi tega urad sam. Gospodarski pomožni uradi se nahajajo v Ljubljani na sodniji, uradna soba št. 121. i" na magistratu, dalje povsod, kjer so okrajna glavarstva in večja županstva. Doklado državnim uslužbencem in penzionistoii • Ravnokar sta izišli odredbi, ki določata, da se dosedanb draginjske doklade, ki jih dobivajo državni uslužbenci penzionisti, dovolijo do konca junija 1919. Razen tek dobe državni uradniki in penzionisti v avgustu i® enkratno podporo, kakor jim je bila dovoljena pred ^ žičem. Vlada torej meni, da bo ta podpora, ki jo ,c dobili uslužbenci k svojim mirovnim plačam, in Stev. 138. NAPREJ. Stran 3. morda pred enim letom še zadostovala, omogočila ljudem življenje in jih obvarovala pred lakoto. Le dve skupini je vlada malo bolj obdarovala: začetne srednješolske učitelje, sodnijske avskultante, in tiste podurad-nike, služabnike in kancelijske oficiante, ki imajo nialo višje plače kot drugi. Toda tistih sedem do trinajst kron, ki jih tem več plačujejo skoraj ni vredno omembe. Videli bomo, kake bodo posledice. Vzdrievalnina za nezakonske otroke. Po vzdi-ievalnem zakonu iz leta 1912. smejo nezakonski otroc: na bojišču se nahajajočih očetov računati samo na oni prispevek, katerega je oče takega otroka dokazano plačeval kot alimente. To pa v mirnih časih, kakor znano, ni bilo mnogo in je to premalo zlasti za čas vojne, ker so se vsa živila in potrebščine tako grozno podražilo, Z zakonom z dne 1. avgusta 1917. se je določilo zboljšanje za take matere za 50 odstotkov in z zakonom i» marca 1918. se je prispevek zopet zvišal za 50 odstotkov .torej vsega skupaj za 10(1 odstotkov. Slednje zvišanje se izplača še le meseca julija. Lansko leto so bili dobili davčni uradi ukaz. da izplačujejo za vsakega nezakonskega otroka od 1. avgusta na dan provizorično 1 K 60 vin. Ta znesek se je na mnogih krajih tudi v ■resnici izplačeval do konca januarja 1918. Kako pa so bile matere presenečene, ko se jim je v februarju v davčnih uradih povedalo, da se jim je pomotoma izplačalo preveč in da ne bodo dobile nikakega vzdrževalnega prispevka toliko časa, dokler se ne pokrije ono, kar se je preveč izplačalo. Na razna posredovanja Pa so dobili davčni uradi sedaj z odlokom domobranskega ministrstva z dne 14. aprila 1918 ukaz, da se ima strankam od 1. januarja tekočega leta naknadno izplačati vse vzdrževalne prispevke in ustaviti vse odtegljaje. _ Črne koze so se pojavile v Solinu in v Splitu, /-bolelo je več oseb. 'Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žena s‘r°te« sc je ustanovil 14. t. m. v Zagrebu. Namen tega akcijskega odbora je, skrbeti za slovenske, hrvat-s^e in srbske otroke, ki prihajajo na prehrano na Hr. yatsko. —- Zgodnji krompir. Kakor se poroča, bo letošnji 2£odnji krompir podvržen strožji rekviziciji. Dobival Se bo le na izkaznice za krompir. Iz Ogrskega se pričakujejo v najkrajšem času večje pošiljatve zgodnjega krompirja. Tihotapstvo z zgodnjim krompirjem se vrši v dunajski okolici v veliki meri. Po tržnih poročilih se vrši prodaja zgodnjega krompirja na Gornjem Av^. striiskem. Zahteva se pod roko po 60 vin. za kilogram. okolici Dunaja pa zahtevajo celo po 1 K 50 vin. do -1 K za kilogram zgodnjega krompirja. —• Liška železnica. Liška železnica, ki je vozila ?Qslej le od Ogulina do Plaškov (blizu Plitvičkih jezer) ie izvedena sedaj do Vrhovine Železnica vozi mimo ^‘tvičkih jezer in Otočaca (glavno mesto Like-Krbavc. — Stavka zagrebških brivskih pomočnikov končana. V nedeljo so se vršili v Zagrebu med Zadrugo brivcev 111 vlasularjev ter brivskimi pomočniki razgovori, v ka- sta se obe stranki v glavnih točkah sporazumeli. ; Ponedeljek so brivski pomočniki zopet nadaljevali ajski listi poročajo, da bodo v najbližjih dneh po-’ali na Dunaju vse kljuke hišnih in sobnih vrat. Pri ,las jih že pobirajo. — Kruh iz lesa. V Brucku ob Muri so mislili, da dn" 3^"od*0 Pomanjkanju moke s tem, da primešajo 20 otk°v lesne moke. Inženir dr. Mohorčič in protesor Prausnitz ^ . > .. • •*, i.,-*. sta Preiskala ta kruh m prišla do za- ključkov: Dodatek fino 2niletega ,esa daje kruhu, kj ko. ma, kaj trm na okusu m ki nasiti bolj. neg0 navadni Kruh. Pr. uživanju tega kruha So tri osebe, s katerimi je delalo poizkuse, poleg primerne, lahko prebavljive ^“Ke hrane, dale dosti več blata; »izraba« pa je vendar 1 a mnogo slabša. Pomnožene izločitve ne provzroča ‘ločitev užitega, temveč sc odda tudi večja množina LažjCSuiil s°k°v’ neKO Pri uživanju navadnega kruha. gtib(,e nas>čcnje z lesnim kruhom sc krepi z večjo iz-grašk e'Csn'*1 S1I0V'' Nil Podlagi tega prihajata učena leSa ,a Kospoda Jo zaključka, ja pravzaprav mešanje Uče,,- *fruhu ni primerno- Dri'Ki ljudje, ki niso tako kakor oba graška gospoda, so to vedeli že prej . Zadružni pregled konsumnega dr.,stva »Produktion. ^'1'bnrgu, največje konsumno društvo Nemčije, raz- je prejelo društvo za vojaške dobave in posebno za izdelke lastnih tovaren. »Produktion« je razdelila svojim članom s 5% dividendo 1,300.000 M. Društveni dele!!! znašajo 1,857.825:73 M. Hišni fond znaša 118.834 M. Fond za podporo članov, iz katerega podpirajo revne člane in kateri so zložili člani sami, znaša koncem letn. 1917. 2,057.890 M. V preteklem letu je dobilo iz njega 24.815 članov ,564.036 M .podpore. Penzijski fond za uslužbence znaša 42.149 M. — Hranilne vloge članov znašajo 12,615.383 M. Društvo samo pa ima gotovine, lastnih hranilnih vlog in blaga v zalogi za 1,250.528 IVl. Društvo ima, dasi obstoji šele 18 let (1899), svojih posestev v vrednosti nad tričetrt milijona M. — Na Nemškem so že spoznali vrednost konsumnih društev za konsumenta. Kdaj se bodo pa našemu ljudstvu oči odprle? — Umorjen neznan vojak. Iz Pragerskega poročajo: Dne 15. t. m. so našli tukaj blizu postaje v neki šum? umorjenega vojaka. Nihče ne ve, od kod da je. Najbrž je Bosanec. Sumi se rop in umor, ker mu je zločine« še čevlje sezul. — Med železniškim transportom poginilo dvesto koz. Graškemu »Arbeitenvillc« poročajo iz Spittala ob Dravi: Dne 10. t. m. je dospel sem transport, ki je imel poleg drugega blaga tudi dvanajst vagonov koz, to je, 600 srbskih molznih koz, menda določenih za italijanske begunce. Teh koz bo pa menda prišlo na določeni kraj kaj malo! Že med vožnjo od Gradca do Spittala jih je poginilo dvesto, dočim je ostali del koz tudi. že bližje poginu nego življenju. Spremljevalci so pripovedovali, da so pometali na vsaki večji postaji nekaj poginulih koz iz vagonov. V Spittalu smo videli, da sc nahaja v vsakem vozu nekaj kozjih trupel. Vsakega človeka mora ujeziti, če vidi, koliko teh koristnih živali je poginilo ... (zaplenjeno)... Da so te živali pošteno krmili in pojili in na dolgih transportih parkrat spustili na prosto, bi se to ne bilo zgodilo. Osebe, ki so to zakrivile, zaslužijo, da bi Se jih kategorično kaznovalo. Ta slučaj kaže, kako lahkomiselno, brez glave in brez vsakega čuta odgovornosti pri nas gospodarijo. Toda koliko takih iu podobnih slučajev ostane pa prikritih, za katere javnost ne izve. — Z Jesenic. V mesecu maju t. 1. je poslalo semkaj ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, sedaj v Ljubljani, mast po 36:20 K kilogram. V tukajšnjem konzumu pa prodajajo mast po 20 K kilogram. Uganka je, kako more konzum, ki mora plačati voznino in ima vrhutega še druge izdatke, tako poceni prodajati mast, državna železnica pa, ki ne plača nobene voznine, pa zahteva tako oderuško ceno. Tu je očividno pomota, katere si železničar ne more razlagati. — Novi dunajski policijski ravnatelj. Na mesto bivšega policijskega predsednika, ki je bil imenovan notranjim ministrom, utegne priti šef državnopolicijskega referata, vladni svetnik Ivan Schober. — Naše Socialne razmere! V Schlesvvigu živi vdova s 23 otroci. Deset najmanjših mora ležati v eni postelji. Beda te velike družine se je vsled vojnih razmer tako povečala, da se je obrnil pastor evangelijske cerkvene občine s pozivom na prebivalstvo za pomoč bedni družini, da ne poginejo otroci lakote. Tudi oblasti so menda storile tozadevne korake. — Na Dunaju hočejo takoj po koncu vojne vse me- sto iznova pretlakovati. Tlakovanje bo stalo mesto 100 milijonov kron, ker bo treba pretlakovati približno 10 milijonov kvadratnih metrov ploščine. je na nekaterih mestih že prekoračen. Italijani zastavljajo vse moči, da bi ustavili naše prodiranje. Ljuti sovražni napadi zlasti ob obeh straneh železnice Oderzo-Treviso so se ob težkih izgubah zlomili deloma v našem ognju, deloma v bližinskem boju. Divizije generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa so pri Sovilli na južnem pobočju Montella predrli več italijanskih črt. Število vjetnikov narašča. Na gorski fronti so bile pozicije, katere smo dne 15. junija osvojili, cilj srditih napadov. Sovražne čete so naskakovale naše postojanke meu Brento in Piavo ter pri Asiagu, a vkljub ogromnim žrtvam ni nikjer dosegel uspeha. Tudi v ozemlju Dosso alto so Italijani napadali brez uspeha. Na tirolski zapadni fronti artiljerijski ogenj. Berlin, 19. junija. Iz glavnega stana sc poroča: Armadna skupina kraljeviča Ruprecht: Živahno poiz- vedovalno delovanje infanterije. Sovražne delne napade v gojzdu Nieppe in severovzhodno Bethune smo zav»-nili. Le v nekaterih odsekih tudi artiljerijski boji. — Af-madna skupina nemškega cesarjevča: Jugozapadno Dom-miersa se je ob zori ponesrečil napad francoskih polkov. V severovzhodnem delu gojzda pri Villers-Cotto-rets so ponovni sovražni naskoki potisnili našo črto nekoliko nazaj. V odseku severovzhodno Chateau Thierry je napadalo nekoliko sovražnih kompanij, a bile so kt-! vavo zavrnjene. Naša artiljerija je obstreljevala sovraž-| ne naprave in utrdbe pri Reimsu. V zračnem boju smo ! sestrelili včeraj 23 sovražnih letal in 3 privezne balone. i Benetke v območju avstro-ogrskih topov. D n n a j, 19. junija. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča, da je armada generala Wurma le še 15 kilometrov severovzhodno od Benetk in že 12 kilometrov vzhodno od naših pozicij ob začetku ofenzive. Benetke so vsled napredovanja naših čet že v območju naših topov. Obstreljevanje mest Treviso, Bassano in Schio. Gene ve, 19. junija. Pariško časopisje poroča, da je obstreljevanje mest Treviso, Bassano, Schio in Asolo povzročilo obsežne poškodbe. Ogenj avstro-ogrske arti-Ijerije nadkriljuje učinkovitost italijanskega in francoskega topništva. »Italia« poroča, da se nahaja vse ozemlje do 11 kilometrov za italijansko fronto pod težkim sovražnim ognjem. Voina. i 'lia poročilo za leto 1917. Napredovalo je ogromno, levilo članov se je zvišalo za 9700, tako da ima dru« P°5iija tev sedaj 108.721 članov. Ti člani so nakupili v svojem uru»-Dra stvo “š‘vu za 28*/» milijona M blaga. Društvo je prodalo vzaprav za 50 milijonov M blnga, a 2P/3 milijona M Četrti dan bitke ob Piavi, četrti dan bitke ob Piavi je oba krila armadne skupine Boroevič zopet nekoliko približal njihovemu celju. Na severu in na jugu te napadalne fronte so nastale nove vrzeli v italijanski obrambi. Na jugu so čete generala Ciceriča v smeri na Meolo prekoračile kanal Fosseta ob obeh straneh ceste, ki vodi od San Dona di Piavo proti Mcst!°- Nadaljnje prodiranje te skupine razbremenjuje divizije generala Wurma, ki so pri Ponte di Piave prekoračile reko in so pri Ceensonu, La Fossi in pri \ gari naletele na žilav sovražni odpor. Na severnem krilu armadne skupine Boroevič so divizije generala Goigingerja napredovale, na Montellu do višine 369, kar je znatno utrdilo naše postojanke na tem višinskem bloku. Vsled tega uspeha je bilo omogočeno, da se je nadaljeval naš napad ob vznožju Mon-tella. Italijanske črte pri Sovilli so bile prebite in mostišče ob železnici Susegana razširjeno. Naš dovoz na Montellu od sovražne artiljerije ni več ogrožen. Italijansko vojno vodstvo dovaja divizijo za divizijo za protinapade od Piavi. Dočim se Italijani brezuspešno trudijo, da bi potisnili naše čete nazaj preko Piave, so že na jugu in severu ozemlja Montello in pri kanalu Fosseta nevarni pričetki avstro-ogskeh klešč, ki so nastavljene v smeri na Treviso. Došla so nam naslednja brzojavna poročila: Dunaj, 19. junija. Uradno se razglaša: Južno krilo armadne skupine fcldmaršala Boroeviča je v nevzdržnem prodiranju izvojevalo nove uspehe. Kana! Fossetta Zadnje vesti* Prizadevanja za koalicijsko vlado. Dunaj, 19. junija. Iz krogov gosposkih zborničat-jev prinaša parlamentarna korespondenca naslednje vfe-sti: Zadnji čas se je razmerje članov gosposke zbornice do vlade zopet zelo poostrilo. V tem zmislu vodi sedaj neki državnik, ki mu pripisujejo veliko spretnost združevati posamezne stranke, medsebojna pogajanja. Poleg dr. Baerenreitherja in dr. Urbana se trudijo še nelčateri drugi poslanci, da ustvarijo podlago za novo vlado. In sicer kot zastopniki Nemcev v vladi. Paralelna pogajanja se vrše tudi s Poljaki, Čehi in Jugoslovani, ker mislijo na koalicijsko vlado, ki naj vodi omenjeni državnik, posebno ker svoja razmerja do čehov in Jugoslovanov, tudi po Kramafevem procesu ni prekinil, laki rešitvi krize pa nasprotujejo nemški poslanci, ki vztrajajo pri svojih dosedanjih sklepih. Dr. Seidler o prehranjevalni krizi. Dunaj, 19. junija. Ministrski predsednik dr. Seid-ler je sprejel danes zvečer zastopnike dunajskega časopisja in jim podal naslednjo izjavo: Ravnokar se je mudil avstrijski prehranjevalni minister dr. Paul v Berlinu, da se pogaja z Nemčijo o dobavi živil za monarhijo. Imel je uspeh. Nemčija je obljubila par sto vagonov žita, ki je deloma že na potu. Za malo časa smo zopet preskrbljeni, čeprav le zelo pičlo. Dunaj pa kljub temu nekaj časa še 110 bo mogel dobivati prejšnje racije kruha. Tudi ogrska vlada je obljubila pomoč. Pri tej priliki moram pojasniti, kako je prišlo do krize. Avstrija je bila že v mirnem času navezana na uvoz, naša lanska letina j odjiovon.o urednik : i o s i p P e t e j a n I »'Skarnf** « i S[hil! £reiislVfl P'01'1 t® ie PARATOL 3 j«,-?! domače mazilo, Lliuj Hs maže, je brez duha, torej tudi čez dan uporabno. Knrfn ',8lik lonfl),( K 5: ra(ltlSnslli lon{e,t 119‘ PflRI'TDI'" mm PRAŠEK varuje oMutljvo kožo. Škatlja stane K 3. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol eSelavnise lekarnarja Uimef» BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v promelu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. .j. 5 kg K 12, 1 zavoj z 10 kg 23. Preprodajalci dobe popust pri naroebi celega zaboja z ‘250 kosi. Helo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 velikih kosov K lcS. Razpošilja po povzetju. Pri'večjem na; ročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje | IVI. Jfinker v Zagrebu 40, Pctrinska ul 3/I1I, tej. 23-27- HIŠO v Ljubljani eno- ali večnadstropno, porabno za pisarne i'1 stanovanja, sposobno za prezidavo, kupi = neki zavod. Cenjene ponudbe — posredovale’ izključeni — se prosi ob natančni navedbi slova, cene in morebitnih prodajnih pogojev U3 upravo „NAPREJA“. mhsbmmmbjh mmmsBBSA banka v Ljubljani |9 Llubllanska in niocie po*S?MSnl2e w Sg>BSS&s, €clowo originalnih pegojih: I flavKa mosto % °l« amortizaino državno posojilo a 91*54 °k !!• davita prešle 5M2 % odpovedljive (ii. nMm a 95 50 X, Tiskovine sa prijavo in po-jasnila so stj-an5ta.n brespSačno na razpolago pri naših blagajnah. 1