Nesreča.
Cvetinomirski.
I.
"račilo   se   je.   Hlapec   Luka   se   je   vzravnal   na   vozu  in   jc dvignil  bič: -Hi-i!«
Drdralo je po veliki, s peskom posuti cesti. Izpod kopit se je iskrilo; zatrepetala je svetla iskra ob kamenu in je izginila. Belec je stegoval debeli vrat in je urno dviga! noge.
Luka se je zibal na deski semintja.   Bil je  malo vinjen.   Napil se je v trgu, karaor je peljal drva.   In sedaj se je vračal domov. »Ti-i-ho-6t!t
Počil je z blčem po belcu in se je zasmejal. »Le teci, kljuse, lef« Konj je tekel, Luka se je pa še vedno zibal na vozu.
II.
Tema je že bila, ko se je približal Luka vasi. Zelene lučke so brlele skozi okna samotnih hiš.   PozdravljaJe so \z daJjave prijazno.
Luka je še vedno podil.   Slo je ko blisk proti vasi.   Čimdalje huje.
Tedaj je zadrdralo v daljavi.   Bližalo se je naglo, a Luka ni slišal.
»Hi-i!«   Le še huje!
Zamahnil je z bičem po konju in nekaj zarobantil.
»Lenoba, le napre)!« je dodal.
Iz daljave pa se je bližalo vedno hitreje.   Drdralo v temi.
Luka je začul te glasove, a se ni zmenil zanje.
Tedaj se je zgodilo-------
»O Jezus!«
Ova voza sta trčiia drug ob drugega. Na (Ieh sta obležala konja. Luko je prcvrnilo s sedeža, da je treščil z glavo ob tla.
»Oj, pomagajte,  pomagajte!«
Potera ni bilo nobcnega  glasu vcč.
je ln se
III.
0 polnoči se je peijal iz trga Kovačev Juri in je našel Luko ob tozu mrtvega. Drugi voznik je bil pa zelo ranjen. Tudi konja sta bila jako potolčena. Po tleh jc bilo vse krvavo. V luži je ležal Luka.
Juri je poskočil z voza in je spoznal Luko.
»0,  LukaU
Hitro je pognal in je šel v vas naznanit nesrečo ...
Nekdo je pa rekel:   »Pijača!--
Samo to!