IV 51231
the oldest
and most popular 8lovenian newspaper in united states or america
AMERIKANSK1
ERVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.	UW^I
GmIos Za £ero la narod — ma pravico in resnico — od boja do zmago T
geasklo slov« katol. de lavstva v. ameriki in uradno glasilo dru2be sv . družine v jolietu. — s. p. družbe sv. mohorja v chicago
NEC
in zapadne slovanske zveze v denver, colorado.
NAJSTAREJ'il IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 138.
CHICAGO, ILL., TOREK, 19. JULIJA — TUESDAY, JULY 19, 1927.
LETNIK XXXVL
Komunistični izgredi na Dunaju-ta mrtvili po tornadu
CALLES SPREMENIL BARVO.
Mehiški predsednik izpustil na svobodo katoliške jetnike.— Kaj je Callesa do tega privedlo, še ni znano.
PROTEST DUNAJSKIH SOCIALISTOV SE JE RAZVIL V PRAVCATO REVOLUCI JO V KATERI JE PADLO 1 i NAD 200 2RTEV; BOLNIŠNICE VSE POLNE RA-
y NJENCEV. — VOJAŠTVO JE VSTAJO UDUSlLO. * - ._
i
Dunaj, Avstrija. — Člani socialistične organizacije na Dunaju so navalili na sodno I poslopje, katero so namerava-' li zažgati. Policisti so namero preprečili, pač pa se je množici posrečilo razbiti okna na poslopju. Do sodišča gojijo sovraštvo vsled tega, ker je o-prostilo vojake, ki so bili ob-dolženi umora nekega socialista.
Ko so bili napadalci pregnani od sodnega poslopja, so šli na policijsko postajo, tam so rogovolili nekaj časa, nato pa znosili na ulico dokumente, karpete, uniforme in sablje policistov. Vnela se je huda bitka med druhaljo in policisti, v kateri je padlo več napadalcev. 100 oseb je zadobilo težke poškodbe, nekatere pa lahke.
Po zadnjih poročilih posnemamo. da se je posrečilo komunistom skozi svoje agitatorje dobiti maso pod svojo kon-
Mexico City, Mehika. — Vsi
krogi so osupnili, ko se je nepričakovano-raznesla vest, da je mehiški predsednik izdal u-kaz, za takojšnjo izpustitev jetnikov, ki so bili vrženi v ječo na podlagi obdolžbe proti-vladnega gibanja. Tudi tisti voditelji katoličanov, ki so bili poslani na kazensko kolonijo Eslas Marias, ki se nahaja daleč na Pacifiku, se lahko takoj vrnejo v Mehiko — svobodni.
Kaj je privedlo Callesa do tega, še ni znano. Ko je jetnike, ki so bili zaprti v ječah trolo. Dunaj, to" krasno"mesto,' slavnega mesta, predno so bili v katerem je bilo že vse polno izpuščeni na svobodo, poklical turistov, tudi Amerikancev, je k sebi načelnik policije, jim je zdaj pomazano s krvjo. Turi- rekel> da ho^e s tem Calles posti mesto zapuščajo, ker niso kazati, da on ni proti nobene-varni življenja. Neko poroe35* mv*	prc^rlcanju. Ho-
V ___J	____ Wj	•	1	J
se tudi glasi, da je druhal zažgala justično palačo. Delavce, ki so ostali pri delu in se niso hot ell udeležiti izgredov, so komunisti pometali iz delavnic.
Najprvo so nameravali socialisti obdržavati mirno protestno sejo, to priliko so pa izrabili komunisti, ki so jim vzeli kontrolo nad maso in se spopadli s policisti. Med mrtvimi je tudi več policistov.
BO JNA LADIJ A ZA REZERVISTE.
Iz Jugoslavije.
LJUBLJANSKI ZBOR ZAUPNIKOV SLS. POSTAVIL DR. KOROŠCA KOT KANDIDATA SLOV. PRESTOLICE ZA NARODNO SKUPŠČINO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Ljubljana za dr. Korošca.
Stric Sam ima v rezervi 5176 mornariških častnikov in 27,026 mož. Ti imajo svojo bojno ladjo, U. S. S. Allen, na kateri se vadijo z velikimi topovi, kakor nam pokazuje slika. Allen je bila v svetovni vojni in križarila v vodovju okrog Queenstowna na Irskem.
če pa, da se vpoštevajo od stra ni državljanov in prebivalcev v Mehiki sploh, potrebne klavzule mehiške ustave.
PILSUDSKIV ZAGATI.
Varšava, Poljska. — Poljske stranke desnice in sredine so izdelale izredno reakcionaren načrt novega volivnega reda. Rade bi z njim- razdelili vo-Očividec pravi sledeče: "Ko livna okrožja tako, da narodne manjšine ne bi imele nikjer večine, a da bi zato dobile tem več mandatov njihove liste. Te številično zelo močne stranke so sicer proti vladi generala
som odhajal iz mesta so strojnice sipale ogenj iz parlament-nega poslopja, ambulančni vozovi so divje dirjali po mestu. Justična palača je bila vsa v
plamenu: ob 10. uri ponoči se Pilsudskega, vendar so ji izde-
je zrušila streha."
lale in izglasovale celo, pro-
Boje se splošne revolucije, račun. Upale so, da se jim bo ki se zna razširiti tudi na O- Pilsudksi skazal hvaležnega in
grško. Avstrijska vlada je proglasila obsedno stanje v vseh
predložil parlamentu njihov načrt volivnega reda. Toda
DRŽAVA KANSAS PRIZA-1 KRIŽEM SVETA. • DETA PO TORNADU, _ Newt0— F., Day.
--tag, premožni tovarnar, je ob-
Severnovzhodno po Kansasu hajal svoj sedemdeseti rojstni je divjal tornado, ki je po-' dan na ta način, da je obda-rušil večje število poslopij roval svojih 500 delavcev, ki
so pri njemu v službi že nad o leta, po $50 za vsako leto. Anna Gabriel, ki dela v njegovi | tovarni že tri in trideset let, je
dobila $1650.
— Rock, Island, 111. — Jas. G. Grosswhite, star 64. let, je
in onem oseb j« bilo ubitih
Kansas City, Kans. — V soboto je divjal strahoviti torna-1 do nad severnovzhodnim de-" lom' države, ki je bil usode-' poln osmim osebam, katere so
i
bile ubite, okrog sto je ran je- pred dobrim tednom poročil nih. Malo mesto South Park, 20 letno dekle. Že prvi teden Ivans., jugozapadno od tukaj J se je oa pokazalo, da nista je najbolj prizadeto; 75 hiš eden za drugega. V petek je je porušenih.	j prišel neki sorodnik k njima
Tri osebe so bile ubite v bli-- na obisk, našel je pa oba mr-žini Lebo, Kans., ena je prišla' tva. Po okoliščinah sodeč, je ob življenje blizu Burlingha-' mož najprvo ustrelil svojo me, Kans. Štiri osebe so našle'mlado ženo, nakar je še sebi žalostno smrt v ruševinah, ko končal življenje.
je vihar podiral hiše v South? — New York, N. Y. _ V
Park, Kans.	i mestu in okolici je koncem
— New York, N. Y. — Na- minulega tedna kazal toplo-vzhodu je zadnje dni vladala' huda vročina, za katero je u-mrlo okrog sto oseb. V soboto' je pa električna nevihta in de-'
večjih mestih republike. De-' Pilsudski je takoj po sprejetju lavske unije so napovedale ge-' proračuna poslal parlament na neralno stavko. Ves obrat v! počitnice. Ni hotel sprejeti na-mestu je ustavljen.	j črta, da si ne bi podrl vseh mo-
stov do narodnih manjšin, ki mu bodo morda še kdaj potrebne. Prej pa je še hotel tudi počakati izid občinskih volitev
Poslaniki drugih držav so zaprosili pri vladi, naj jim dovoli, da bodo preskrbeli voja-j
Mvo v sosednjih državah, da ^vliiavCki' je n'eka'ko merilo
bo ud ušil o vfttaio, ki grozi, da'	v	...
.	. . '..	. . razpoloženja poljskega prebi-
bo prevrgla Avstrijo v sovjet- va]stva
sko republiko.
_ . _ ..	j-v . j Občinske volitve so sicer
Pariz, Francija. — Od tu-	^ ,	. v .. ,	.
, . * . *	. ...	malo oslabile desničarske
stranke in so prinesle sedanji vladni stranki dela prirastek
število delavcev pridružilo iz-: grednikom. Dunajske bolnišnice so vse polne ranjencev. Poročilo tudi pravi, da je bila v soboto proglašena na Dunaju sovjetska republika. Delavske mase so dobile pod svojo kontrolo železnice in je ves promet v njihovih rokah. Havas agentura poroča, da je kancler Seipel odstopil in je prišla na površje socialistovska vlada, ki je naklonjena zvezi Avstrije z Nemčijo.
Po zadnjih poročilih poshe-mamo, da je nad 200 oseb mrtvih in nad 500 ranjenih. Večje število oseb, ki so bile ranjene v petek, so podlegle poškodbam.
glasov, toda so vendar pokazale, da Pilsudski niti najmanj ne more upati, da bi mu ljudstvo pri prihodnjih volitvah izreklo zaupanje. Zato je sedaj Pilsudski v zagati. Pilsudski more sicer parlament razpusti-i ti, toda tega ne sme storiti, ako se noče politično sam ubiti.
ževje, prineslo olajšavo. Tri o-sebe je strela ubila v Newyor-ku v soboto, isti dan je pet o-seb umrlo vsled vročine.
SMITH ffllRONTE REŠENA.
mer 92 stopinj. 150,000 ljudi si je pomagalo s tem, da je spalo zunaj na prostem, in sicer na pesku na Coney Island.
— Chicago, 111. — Joe Powers je dosegel svetovni re-
POLOŽAJ PREMOGARJEV NESPREMENJEN. •
Smrtna kosa.
Ljubljanski zbor - zaupnikov j V nedeljo, 26. junija, je ob SLS. je z nepopisnim navduše-(Pol 5. zjutraj nenadoma zatis-njem in neskaljeno soglasnost-(nil oči višji pisarniški predstoj-jo zopet postavil kot kandidata nik okrožnega sodišča v Celju
V štirih državah dve sto tisoč premogarjev počiva. • 12,000 mož je zastavkalo
slovenske prestolice za narodno skupščino voditelja Slovencev dr. Antona Korošca, za njegovega namestnika pa glavnega urednika "Slovenca" Fr. Terseglava. Zaupniki, ki so radi nasprotnih vesti v nekaterih listih že dvomili, ali bo dr. Korošec mogel sprejeti kandidaturo tudi v Ljubljani, so poročilo, da dr. Korošec kandidaturo v Ljubljani ne odklanja, sprejeli z izbruhom tolike radosti, da je zadnji zbor nato potekel samo v znamenju dr. Koroščeve osebnosti in velike ljubezni, ki jo uživa naš vodja med Ljubljančani.
Ta odločitev, ki jo je sinoči postavil ljubljanski zbor zaupnikov in jo bo glavni zbor go-
—jtovo odobril, je presekala intrige, ki so se pletle zadnje
vse
julija. — Malo upanja zajfedne rešitev krize.
g. Ivan Ivanšek. — V ponedeljek, 27. junija, je ob 6. uri zjutraj po težki bolezni v starosti 56 let preminula Hermina Jicha, rojena Zabukovec, soproga lastnika kavarno "Merkur". — Na Sv. Jedertu nad Laškem je smrt pobrala nekaj starih mož: Andreja Gozdni-karja (Dikca), Antona Očka (Zakrižka), Jožefa Košiča (Zabušeka) in Jerneja Šopar-ja. BiH so prevžitkarji, le Ko-šič je bil še gospodar na lepi. četudi hribovski kmetiji. Ril je delaven do zadnjega dneva, bogoljuben, radodaren, varčen, v njegovi hosti rastejo naj debelejše smreke. Naj živi pristen slovenski duh teh mož tudi v njihovih potomcih! —
Iz Sv. JedertLnad Laškem
proti SLS v LjuKlJani in'^4 t5rgfe*v župnijski "cerkvi so z enim mahom razčistil vode,(Stare, od kamniškega Rumpel-ki bi jih zlasti žerjavovska klicna, in potrebne popravila. Zato
■jka rada imela skaljene, da bi je pevski zbor pod vodstvom
Washington, D. C. — V dr
žavah Illinois, Indiana. Ohio- v njih mogla varati in zavajati jorganista Franca Petka prire-m Pennsylvania počiva ze od ljubljanske volivce.	dil dva koncerta s 13 točkami
1. aprila ko je potekla mezd-j Pred vsem je neizpremenje- ter tako nabral lepo vsoto v o-na pogodba med delavci m o>a kandidatna lista v Ljublja- menjeno svrho. - Tukajšnjo
premogai- ni najb0ij jasen dokaz notra-jšolo bodo zopet popravljali.
nje sloge, discipline in reda v,Komisija je ukazala, da se stranki. Po časopisnih vesteh,mora prenoviti strop med spod-zadnjih mesecev je morda jav-jnjim in gornjim razredom na nost v Sloveniji vendarle dobila. močne traverze. Tudi dobi po-vtis, da so v strankini organi- slopje novo eternitno streho
peratorji 200,000 jev. 1. julija je prenehalo z delom 12,000 premogarjev v Pennsylvania. Nobenega upanja ni za - skorajšnjo rešitev krize.
Ker je še vedno stara LCUa ••• : 1 IV 1 . , • | mehkemu premo«™ in med	nastale težave ki b. rao-jnamesto sedanje opečne— 12.
cena
premogu stavkujočimi vlada vzoren red, se na zunaj le malo opazi, da je tako veliko število majnar-jev zunaj. V Illinois in Indiani imajo vso kontrolo v rokah u-nijski premogarji, tudi v državi Ohio je večina premogovnikov zaprtih.
Chikaška konferenca, ski se
gle škodovati uspehu stranke julija smo imeli po 20 letih zo-v L j ubljani. Časopisnim intri-|pet sv. birmo. — Letina se obe-gam se je s tem vsaj nekoliko ta dobra. Ledeni možje so na-posrečilo, da so volivstvo SLS jedili v nekaterih legah škode spravile semintja v nerazpolo- na fižolu, trtah, orehih, tudi se ženje. Temu je bilo treba na- drevje, zlasti hruške, radi hu-praviti konec in treba je bilo j de vročine zadnjih dni preveč manifestirati, da je v Ljubljani trebijo, a ostalo kaže dobro.
SLS na vztrajnem pohodu naprej in navzgor, da se v Ljub-
Honolulu, Hawaii. — Ernest L. Smith in Emory B. Bronte, ameriška letalca, ki sta v četrtek odletela iz Oakland, Cal. proti Havajskem otočju, je zadela nesreča. Čutila sta, da jima manjka gasolina in sta
je odprla 21. junija med pre- ...	„
kord, ki ga je imel doslej Hai- mogarji in operatorji, je naj- lianl na*e vrste mnoze in da so nes ,kateri je sedel šestnajst večjega pomena, kar je še biio vse vestl' kl ao krožlle ° nes^0"
dm neprestano na zastavnem drogu. Joe ga je "bital". V petek zvečer ob 6. uri se je spustil iz svojega gnezda na vrhu Morrison hotela. Spodaj ga je čakal med drugimi tudi
-o-Poroka.
V kočevski župni cerkvi sta se poročila Ferdinand For main
do sedaj tozadevnih skupnih razumu v Ljubljani, brez vsa-)Tiek iz Dolgevasi in Karolina pogovorov. V rezultat te kon- P°^age; Najboljša in naj-.Mihelič tudi iz Dolgevasi.
ference je direktno zainteresi- učinkovitejša manifestacija te-ranih nad sedemdeset tisoč dejstva je bil zbor zaupni-
premogarjev. V splošnem je pa položaj nespremenjen. O-
brivec, katerega je bil zelo po-t peratorji še vedno vstrajajo
pri zahtevi za mezdno redukcijo, premogarji pa za pogajanja na podlagi jacksonvillske pogodbe.
-o-
Italija ima 10,000 mož pripravljenih na Tirolskem. Pet batalijonov ogrske pehote čaka na ogrsko-avstrijski meji.
Zadnje vesti se glasijo, da je vojaštvo premagalo upornike in je red vzpostavljen.
treben. Powers je bil zvečer častni gost na banketu na "Terrace Gardens".
— Ossing, N. Y. — Tukaj so na električnem- stolu usmrtili bila vsak hip pripravljena, da'nekega zločinca, ki je bil ob- VANZETTI NA GLADOVNI se bosta morala spustiti . na j dolžen in tudi, priznal umor STAVKI, morje. Signalizirala sta po ra- nekega moškega. Do zadnjega Boston, Mass. — Bartolmeo dio za pomoč. Takoj so trije j pa ni hotel povedati kdo in od Vanzettf, ki je bil s Saccojem parniki odplul* s polno paro , kod je. Trdil je le, da nima obsojen na smrt radi roparske-na označeno mesto. Pretekle so j nobenih sorodnikov in je čisto ga umora, je začel z gladovno štiri ure, od letalcev nobenega.sam na svetu. stavko. Obsojenca se nahajata glasu. Na to pa so bili parniki — Chicago, 111. — Žalostne v Charlstown državni ječi. obveščeni po radio, da sta le- smrti v plamenih je umrl Nick	-o—
talca, ko sta porabila zadnjo kapljo olja, priletela na otok
Karamikili, 3359 Lowe ceste, Rim, Italija. — Predlog, po ki si je prizadeval, da bi rešil katerem se jemlje pravica Molokai, kjer je kolonija goba- \ svoje konje iz hleva, v kate- staršem dajati svojim otrokom
vih. Treščila sta v neko drevo, letalo je tako poškodovano, da ni več za rabo, letalca sta pa nepoškodovana.
Po-^ieje sta odletela kot potnika na vojaškem letalu v Honolulu, kjer sta bila sprejeta od velike množice ljudi.
rem je izbruhnil ogenj.	pri krstu imena, je senat spre-
— Riverdale, N. J. — Neki jel in je zdaj predložen po-moški je bil na mestu ubit in slanski zbornici. Ta predlog osem oseb je zadobilo poškod- podpirajo italijanski patrijoti. be, dve težke, ko je na tukajš- Ko bo sprejet in bo postal za-nji postaji vlak zavozil v sku- kon, bodo starši, ki se tej po-pino železničarjev. Vzrok ne-j stavi ne bodo pokorili, ^azno-sreči, pokvarjena zavora. vani z zaporom.
kov.
Nevihta s točo.
Dne 25. junija popoldne je prihrumela huda nevihta s točo, debelo kot orehi, nad župnijo Št. Jur ob južni železnici. Močno so prizadete nekatere vasi te župnije. Žalostne posledice neurja je poznati na sadnem drevju in na vseh poljskih pridelkih.
-o-
Skrajna posurovelost.
Te dni je onemogla vsled starosti na Koroški cesti v Mariboru 85 let stara sirota U. Ž. V onemoglosti se je naslonila na zid in prosila mimoidoče, naj bi jo kdo spremil domov. Res^so pristopili fantini, jej izmaknili iz žepa vso gotovino 20 dinarjev in kos klobase -in jo nato pustili brez pomoči. To je posurovelost, ki zasluži najstrožjo kazen.
-o-
Širite amer. Slovenca
Podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v "Amerikan-skem Slovencu!"
DENARNA NAKAZILA
za JUG09LAVIJ0, ITALIJO, itd.
V§|a denarna pošiljatev bo v starem kraju feitro, zanesljivo in brez odbitka i^rpla^pa ako Be po s luži t o naše banke.
Pinarje, ozir. lire samo včeraj poli-ljafi teh^le cenah:
S°0 Pin.__________--........$ 9.40
1,0ft) J)in_________________ 18.50
3,500 Din--________________ 46.25
5.0Q0 pin____________ 92.00
lO.OOO Din________________ 182.00
100 Lir _____________________$ 6.20
200 Lir ______________________$12.10
500 Lir ___________________$29.25
1000 Lir ..........................$57.50
£ri v^Jjih svotah poseben popnst Poštnina je v teh cenah že vrača-
Zaradi oestalnorti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne sc cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila ae izvrftcucjo po poM al pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNB POŠILJATVE IZ 8TAJUCQA KRA JA V AMERIKO. Pisma is pošiljke naslovite na:
zakraJSek a ceSark,
455 W. 4flbd ST., NEW YORE, K. T.
f
amerikanski
slovenec
AMERIKANSKI SL'OVENEC
=5
mmm
Torek.
19. julij msMia
a 1927.
Pen a najstarejši slovenska list * ^	S Ameriki.
Uttfc&OTijen leta 1891.
IsSsja tnle 4an nuun nedelj, t>on-ddjkov ta 4neror po priimkih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III
Telefon: CANAL 0098,
Za leto leto. Za pol leta..
Naročnina 3
-$5.00 . 2.50
Za Chicago« JCanado in Evropo:
Za celo fiuOO Za pol leta-___3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 0098.
Subscriptions:
For one year____
For half a year__-_
ramo dati sami vzgled. Vsled tega se meni in marsikomu drugemu ne zdi popolnoma pravilno, da so slovenski listi začeli pisati gotov del tudi v angleščini in to radi naše mladine, da bi menda mladina raje segala po slovenskem listu, če je pisan poleg slovenščine tudi nekoliko v angleščini. To bi bilo na eni strani dobro, na drugi strani pa utegne ravno to imeti slab vpliv na mladino videč, da med tem, ko navajamo mladino, da nam sledi in da je zvesta slovenščini, pa jej mi sami sledimo v angleščino in jej s tem dajemo slab zgled. Ali se naj mladine primejo naše besede, da naj se drži zvesto slovenščine ko vidi, da se mi sami oprijemljemo angleščine?
Sicer pa po mojem mnenju ni veliko upanja, da bi mladina iskala čtiva v angleščini v slovenskih listih, katero bi služilo kot vada za slovensko mladino, da bi radi tistega malega 2.50 dela angleščine v slovenskem listu čitala tudi slovenski list, ker se dobi boljšega čtiva v angleščini drugod v izobilju.
.$5.00
Chicago, Canada and Europe:
For one year----6.00 XT , v.	, v	, . . v ,
For half a year_________ 3 00'	nacm mi morda vec zgubimo in žrtvujemo sami,
kakor pa pri mladini pridobimo. V tem utegnemo biti podobni onemu, ki hoče potapljajočega se rešiti, pri tem pa še j sam utone.
Ce se nam ne bo posrečilo mladino pridobiti, da bi čitala DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-' slovenske liste in knjige, gotovo tudi za dvojezične liste ne bo
}	POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-
ži, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Blitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu j« čaa do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov nredniitvo n« vrača.
-—r-—--—-------
Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Andrfej Tomec:
Naše narodnostno vprašanje.
(Konec.)
Naj prvo naj se zato skrbi v domači hiši, kjer naj se govori le slovensko, in kjer ni slovenske šole, naj se mladino doma učiti pisati in citati in naj se jo navaja, da bo poleg angleščine čitala tudi slovenske liste in knjige; opominja naj se jo, da naj tudi med seboj govori slovensko in to ne z osornostjo in zaničljivostjo do angleškega jezika, temveč mirno in spoštljivo in z ljubeznijo do slovenskega jezika, kajti če bi jo hoteli s silo pripraviti, da bi govorila slovenski jezik, bi jo s tem še bolj odtujili. Ce pa že mladina, ki jej navadno raje teče. angleščina kakor slovenščina, včasi govori angleško, naj pa vsaj sta riši nikar ne govore s svojimi otroci angleško, če ni razloga zato. A ko stariši raje govore angleško kakor slovensko, kako naj pričakujemo od njih mladine, da bi govorila slovensko, kako naj od narodno nezavednih staršev pričakujemo narodno zavedne mladine? Kako naj stavimo upanje na tako mladino, da bo naš slovenski jezik obdržala in ohranila?
Mladini naj se govori o slovenskem jeziku spoštljivo in s ponosom in naj se i•> vnema, da bo tudi ona ponosna na slovensko narodnost in na svoje starše. Seznanja naj se jo z zgodovino slovenskega naroda, o njega vrlinah, pripoveduje <> slavnih in velikih slovenskih možeh, o krasoti in zanimivostih slovenske domovine, da se jej ne bo treba sramovati, da je slovenskega rodu, temveč da bo na to ponosna.
Sploh naj bi se mladino vzgajalo po slovenskih domovih v slovenskem duhu jn^narodni zavednosti, da bo slovenski jezik cenila in spoštovala in se ga posluževala, da se bo slovenski jezik cul vsaj še en čas tudi potem, ko nas starejših več ne bo in nas bo krila ameriška zemlja, da se bo nad slovenskimi grobovi slišala še tudi slovenska govorica kot spoštljiv in hvaležen spomin na one, ki v njih počivajo in ki so Ameriki pripomogli do njenega razvoja s svojo močjo in delom in z novim naraščajem pomnožili prebivalstvo Amerike.
Kakor zasebno, tako naj bi se negovalo slovenski jezik in budilo narodno zavest in ponos tudi javno. Slovenske igre in druge prireditve z govori in petjem močno vplivajo na mladino in jej dajo priliko spoznati in ceniti slovensko besedo in občudovati slovensko petje. Prirejala naj bi se tudi predavanja v slovenskem jeziku, o njega lepoti in bogastvu in sploh o slovenstvu, posebno v Ameriki.
Izdala naj bi se posebna knjiga, v kateri bi se temeljitejše obravnavalo in razpravljalo o narodnostnem vprašanju, opisalo lepoto in vrednost slovenskega jezika in vnemalo ljubezen in zvestobo do slovenstva, opisovalo lepoto naše domovine, ki je vredna vse naše ljubezni in zvestobe, sploh v besedi in sliki skušalo zbuditi narodno zavest in ponos ir> zanimanje za naše narodnostno vprašanje.
Tako knjigo bi se pa moralo zelo razširiti, da bi jo čital /vsak rojak in to ne le enkrat, temveč večkrat, da zanimanje in navdušenje za naše narodno življenje in njega obstanek, enkrat zbujeno, zopet ne zaspi. Iz te knjige bi črpali zanimanje in navdušenje za narodnost starši in mladina. Da bi-se pa mladino lažje pridobilo za naše narodne ideje, s katerimi bi se pečala taka knjiga, bi se pa morda izdala podobna knjiga v angleščini za mladino, katero bi raje čitala kot pa oiio, ki bi bila tiskana v slovenščini, a bi imela pri mladini isti vpliv, če ne še večji kakor slovenska.
Treba pa pri tem povdariti da, če hočemo, da bo naše prizadevanje mladino v tem oziru pridobiti in nanjo vplivati, da bo narodno zavedna in narodnosti zvesta, imel uspeh, jej mo-
veliko marala, temveč si bo raje iskala čisto angleške. Edino pravilno in pametno bi morda bilo dajati mladini v roke čisti angleški list ali knjigo, ki pa bi bila pisana samo tako, da bi se slovenska mladina učila slovenski jezik ceniti, spoštovati in ljubiti, da bi se iz takega čitanja vnemala in navduševala za slovenski jezik in njega .učenje, da bi se mladino navajalo, da pridno čita tudi slovenske liste in knjige.
S tem bi se poslužili angleščine V prid slovenščini in s tem bi imeli samo en namen, namreč ta, dft bi se mladina čitajoča tako čtivo, po tem tudi ravnala, med tem ko imamo z dvojezičnimi listi dva namena, enega, da bi mladina medtem ko čita angleški del v slovenskem listu, čitala tudi to, kar je slovenskega, in drugega, da bi se potem, kar bi čitala v slovenskem jeziku, tudi ravnala. Torej naj bi se posluževali angleščine samo v prid slovenščine.
Če ne bomo amerikanski Slovenci posvetili slovenstvu več skrbi in pozornosti, bo izginilo veliko prej kakor pričakujemo. Ne zadostuje pa, da se tu pa tam navdušujemo in vnemamo za slovenstvo, da nam samo včasi vzplamti narodna ideja in se nam srce ogreje za narod, temveč treba je zato trajnega dela, trajnega in neprestanega vnemanja in navduševanja, treba vedno prilagati novega kuriva na ogenj narodne ljubezni in navdušenja, ker le potem moremo upati na uspeh.
kve sv. Avguština, nevesta je. So. Ashland avenue se nahaja pa sestra našega g. župnika, še vedno bolana v bolnišnici. Poročil jih je naš Father Bom-j Želimo ji skorajšnega okreva-bach v Clevelandu. Oba ta dva. nja!
para živita sedaj v Clevelandu. Naše čestitke!
Družini Mr. in Mrs. Ignac
Mr. in Mrs. Joseph Grego-rich iz Berwyn, 111. sta se že oba vrnila iz bolnišnice in sta
Kunstek v Shermanu je umrl, na potu okrevanja, kar jim vsi
prisrčno želimo. Mrs. Jennie Štajer,
1

"Ljubljansko Jutro"
s 1952 sv°ji prilogi priobčilo
je V nekak
W. 22nd Pl. je te dni odšla naseznam ameriško-slovenskega oddih v Willard, Wise. Želimo j časopisja. V nekaterih stavkih ji odpočitka in oddiha v pri-'je še nekaJ doslednosti, to pa jetnem Willardu!	j samo tam, kjer je pisal pisec
Mr. Maks Omerzel, s 2123, dotičnega seznama sam. Kar W. 21st PL je dobil te dni ža- J'e Pa citiral iz Zajčevih iz-lostno pismo iz stare domovine, j vajanj je pa vseskozi umerje-da mu je tamkaj v Dolah pri'»o P<> znaili lawndalski točno-Krškem umrla ljubljeni mati j sti in taktiki. Vzrok je pač v v starosti 87 let,, katera zapu-|tem> v Ljubljani naših lawn-šča tu v Ameriki dva sina 'žalskih ptičev ne poznajo. Ce Maksa Omerzela in Joseph 0-'bi Jih> bi s€ ne ozirali na nji-merzela z Berwyn, HI. Obema hove nedoslednosti. Naj orne-izrekamo naše sožalje!	nimo samo Par netočnosti. To
so: "Prosveta" ima po besedah "Jutrine priloge" 12,000 dnevne naklade. Kaj takega so sposobni natvezati komu samo la\vndalčani! Pred par meseci se je pa poročalo v uradnem glasilu, da se jo tiska dnevno okrog 7,500 izvodov. Kako to štima skupaj ? Kdo se
ČESTITKE SREBRNOMAŠNI-KU OD JOLIETSKIH ROJAKOV.
Joliet, 111.
Naročniki "Ave Maria" v fari sv. Jožefa v Jolietu si štejemo v dolžnost, da ob tej priliki izrazimo svoje srčne čestitke bivšemu uredniku "Ave Maria" Rev. Kazimirju Za-krajšeku, h njegovemu srebrnemu jubileju mašništva.
Vsak pravoveren Slovenec more priznati, da je ta slovenski duhovnik veliko storil v teh dvajsetih letih v Ameriki in da si je s tem velikim delom .zaslužil nevenljivi venec zaslug v vseh ozirih. Zavedati se moramo, da je on dajal idejno podlago katoliškemu tisku med nami Slovenci v Ameriki. Zato mu mora čestitati vsako slovensko srce h njegovem srebrnemu jubileju. Naj ga Bog živi še do zlate in demantne maše!
To želimo in voščimo joli-
TO IN ONO IZ BARBER-TONA.
Barber ton, O.
Že precej časa ni nobenega poročila iz Barbertona. Dopisovalci so bili zaposleni in tako so zaostale novice.
sinček star 12 let vsled opeklin. Oškropil ga je goreč gaso-lin iz neke kante, ki so se.fan-tički igrali, še enega drugega je opeklo pa je ozdravel. Iskreno sožalje družini Mr. Kunstek! Precej gre že na bolje Mr. John Železnikarju na Center street. — In Mr. Frank Škerla še tudi ni zapustila bolezen. — Nekaj malega je tudi zbolel Mr. Jack Župec ml. na Brady avenue. — Mrs. Fred U-dovič iz Snydertowna pa je bila operirana na slepiču v mestni bolnišnici. Ona bo že skoro zdrava. — Mrs. Felica Rupnik tudi nekaj bolje zgleda sedaj, ona je že delj časa bolna. Vsem bolnikom želimo skorajšnega okrevanja!
V stari kraj so se podali na obisk. Mr. in Mrs. Jos. Pod-pečnik iz Credmore avenue.
Mr. Frank Šerjak s 4th street Prihodnjo nedeljo dne 24. ter Mrs. Apolonija Likovich iz! julija praznoval bo, kakor že; krega z resnico? — Dalje po Brady avenue. Vsem želimo' poročano chicaški župnik Rev.j besedah "Jutrine priloge" vo-obilo zabave in veselja v do-| Kazimir Zakrajšek OFM. svoj; dijo "Am. Slovenec" frančiška-
srebrni jubilej. Slovesno srebr-j "i- To je druga debela laž! —
SREBRNA MAŠA REV. KA-ZIMIRJA ZAKRAJŠEKA OFM.
movini!
Nekam v Kanado so odšli' no sv. mašo bo daroval v žup-' tudi naš Father Bombach s par ni cerkvi sv. Štefana. Vsa slav-Clevelandčani. Mogoče so vso, nost se bo vršila po sledečem Kanado preiskali, kajti nekam' programu:
dolgo časa jih ni bilo nazaj. Za nedeljo 17. julija so se vr-
1. Ob 10. uri v nedeljo dopoldne se zberejo vsa društva
pridejo s zastavami pred žup-nišče in tam narede srebrno-mašniku in čč. duhovščini špa-lir.. Po vhodu čč. duhovščine v cerkev sledijo v cerkev s zastavami društva.
2.	Ob pol 11. uri se prične slovesna sv. maša, ki jo daruje srebrnomašnik. Slavnostno pridigo v cerkvi bo imel veleč. g. dekan Matija Šavs, iz Shako-pee, Minn.
3.	Takoj po sveti maši se vrši v cerkveni dvorani slav-« nostni banket v počast srebrno-mašniku.
in Miss Ana Gerbec. Mr. Kot nik je iz Clevelaitfda, Miss Gerbec je pa hči dobre spoštovane družine* Mr. in Mrs. Anton Gerbec iz Johnsonskorner. Ančka je bila zmiraj poštena in vzgledna dekle. Bila je članica Marijine družbe ter cerkvena pevka. Povabila sta bila mnogo svojih prijateljev na ženitovanjsko slavnost. Slav-nost se pa ni vršila, ker je dan pred poroko umrl nevestine sestre mož. Mr. Leon Burke. Nameravano veselje se je spremenilo v žalost. Mr. Burke zapušča žalujočo soprogo ter tri hčere. Pokopan je bil iz naše cerkve na pokopališče k sv. Križu. Družinam Burke in etski zastopniki srebrnomašnl-j Gerbec naše iskreno sožalje!
Nekaj časa nazaj sta stopila	__,
pred altar Mr. Frank Kotnik j	Tv^V J° iT
in Mi« a n o	tvt-v. i Štorklja je vsekakor prevelika
i za tako majhno reč. Bomo pa kar malo poprašali, ako so jo
nili zdravi in pokrepčani od v šolski spodnji dvorani, nakar kanadskega svežega zraka. Ju-] lija 10., 11. in 12. smo imeli tukaj Rev. Kazimirja Zakraj-šeka iz Chicago in še dva druga gospoda sta bila tukaj iz drugih fara, ki so nadomesto-vali našega g. župnika.
Naš farni piknik je bil tak kot vsi drugi letos. Mraz, da je bila še vrhna suknja premalo. Krompir so pekli, kakor v jeseni. Čistega dobička je bilo blizu $170.00, kar je za našo malo vas še zadosti dobro.
Gospe Štorklje pa ni videt prav nič več tukaj. Dobro bi bilo si preskrbeti prav ta dolgi daljnogled, kakor si ga je Tone s hriba v Jolietu. Pri nas kov in lajikov. imamo en majhen rešpetin pa Vstopnice za slavnostni ban-I
ket se prodajajo po $1. Dobijo se pri tajniku pripravljalnega odbora Leon Mladiču, 1941 W. 22nd St. in še pri sledečih trgovcih in rojakih:
Math Kremesec, 1912 West 22nd St.
John Gottlieb, 1815 West 22nd St.
John Štajer, 1952 W. 22nd Place.
Martin Kremesec, 1941 W. 22nd Place.
"Tretja točnost" je, da se je pričel tiskati prvi slovenski časopis "Am. Slovenec" v Ameriki leta 1831! Hej, smo že starejši, kakor smo mislili! —• Značilno je tudi, kako ocenjuje ameriško-slovenske koledarje. O koledarju "Ave Maria" pravi: "Brez vrednosti je tudi "Koledar Ave Maria". Ampak kosmata kapa, veste kateri slovenski koledar je najboljši? Hm, "Amer. družinski koledar", kjer ga lomijo Zaje in druge Iawndalske veličine. To je koledar, seveda za one, ki lawndalski gospodi verjamejo. . . Na splošno je članek "Slovensko Časopisje v Ameriki'' na celi črti ponesrečen. -So v članku še številna .drugo--netočnosti, na katere se pa nam ne zdi vredno ozirati. Nekate-
4. Pri banketu bodo sledili; ri niso zdravi, če ne vlečejo za razni govori čč. gg. duhovni- n°s. . .	i
ku v imenu vseh naročnikov Ave Maria v Jolietu!
Jožef Muhič in Marko BlutK, zastopnika.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"' nell street. On je bil faran cer-
Poročil se je tudi Mr. John Gerbec z Miss Mary Bonr-bach. Mr. John Gerbec je sin dobre iu poznane družine Mr. in Mrs. Jernej Gerbec iz Chis
drugi kje videli, pa nam bodo povedali in tako se bo za vse znalo.
Pošiljam tu zraven tudi dva nova naročnika na "Amer. Slovenca".
Pozdrav vsem naročnikom lista!
Mrs. A. Okolish.
-o-
KAJ JE NOVEGA PRI SV.
ŠTEFANU?
Chicago, IU.
Velike priprave se vršijo za slavnost prihodnje nedelje, ko bomo obhajali srebrni jubilej mašništva našega č. g. župnika Kazimirja Zakrajšeka. To bo za našo župnijo zopet en izreden dan. Opozarjam čitatelje, da prečitajo program za nedeljsko slavnost, ki je objav-, ljen v tej številki. Mrs. Mary Habjan s 1902
Minka in Pepček sta prišla k sosedovim, da bi se igrala z Anico. Mati Anice je bila s tem zadovoljna, pač pa je vprašala, ako njiju mati ve, kje da sta. "O mama vedo, kam sva šla," je odvrnil Pepček, "in so rekli, da tudi za
malco lahko pri vas ostaneva." * * *
Vedno uslužen. Ravnatelj vremenske opazovalnice (narekuje) : "Jutri dopoldne naj-
. „„.,„ „r , Prej jasno, opoldne oblačno, Anton Wencel, 1818 West popoIdne od časa do čaga na-
livi. . ."
Strojepiska: "Nalivi? In pri nas bomo sušili perilo."
Ravnatelj: "Tako? No, potem pa nalive brišite !"	*
22nd St.
Joe Kukman, 1837 W. 22nd
St.
John Kosmač, 1804 W. 22nd Street.
John Terselich, 1847 West 22nd St.
Uredništvo Am. Slovenca, 1849 West 22nd St.
Vse, ki se želijo udeležiti slavnostnega banketa se prosi, naj se priglasijo za vstopnice najkasneje do petka večer, 22. julija, da bo pripravljalni odbor znal za približno ude-
ležbo.
Vsi Slovenci in Slovenke iz domače naselbine, okolice in bližnjih naselbin so uljudno vabljeni, da se te redke slav-nosti kar mogoče v polnem številu udeleže.
Sven Elvestad:
Mož, ki je oropal mesto.
"Ne," je odgovoril konzul živahno, "zelo bi jih zanimalo, seznaniti se s teboj, posebno ako bi jim pripovedoval o sijajnem udarcu, ki je tvoril začetek najinega poznanstva."
"Pst,'r je šepnik Krag. "Višji zdravnik prihaja. Spet bo začel o Kongu. Kaj za božjo voljo naj mu povem o Kongu, česar ne bi že vedel. , Misli, da mora biti vljuden. Da bi izbrala vsaj kakšno drugo deželo. Toda . . ."
"Rešena!" je vzkliknil konzul in plosk-nil z rokami. V tem trenutku so se odprla vrata v jedilnico in mala družba je v ži-
| vahnem razgovoru stopila vanjo.	vori po mestu.
I ^ Pn Sla"ih lkrah J'e Prišel na mizo šam-	"Pravijo," je nadaljeval kratkovidnež
| panjec m občutje je bilo bolj in bolj pri-	nemoteno, "da je vdrl v ogelno sobo vlo-
I M eno. K sreči se sedaj ni več govorilo o	mileč."
Kongu. Na nekak zagoneten način je kre-	"In da je hišna nanj streljala?
ml pogovor na družabno -----
Pripravljalni odbor.
. , .	življenje v oni
dobi.
Asbjorn Krag je zinil samo tu pa tam kako besedo, in vendar je bil on, ki je z mojstersko umetnostjo speljal pogovor v zaželjeno smer. Hotel je spoznati, koliko, dosti ali malo, vedo o prejšnjih tatvinah.
"Ne more biti nobenega dvoma," je rekel doktor Birkelund, "da se je zadnjič med večerjo pri Karstensenu nekaj dogodilo, o čemej: ne govorijo radi.",
"Na vsak način si je zgodbo, ki jo je pripovedoval, gladko izmislil," je ponovil zdravnik. "Pravi, da je dekle nespretno ravnalo s samokresom. — Ali veste, kaj govorijo ljudje?"
Splošen molk je sledil vprašanju. Očivid-no so vsi prisotni dobro vedeli, kaj se go-
je vprašal dr. Birkelund in se tajnostno nasmehnil.
"Tako ali drugače," je posegel vmes ravnatelj Grefsen, "gotovo je: onega večera je bilo pri stotniku Karstensenu nekaj u-kradenega. Zvedel sem to na redarstvu samem".
"Ta čudna policija," je rekel zdravnik, "ki- nikoli kaj prida ne izvoha!"
Obrnil se je k Asbjornu in dostavil:
"Vi, dragi_gospod, ste bržkone navajeni na hitrejše in bolj odločno nastopanje, ker potujete toliko po velikem svetu."
Krag je prikimal.
"Brez dvoma," je rekel.
Ravnatelja Grefsena, ki je rad imel vznemirljive novosti, ni bila volja, da bi nehal govoriti o tej tatvini.
"Govoril sem pozneje s Karstensenom," je rekel, "in stotnik je zelo molčeč in čuden. Ves je spremenjen. Zdi se, ko da bi bil nenadoma nekaj doživel. Tatvino pa taji kar najbolj odločno. In ravno to taje-nje dela vso reč tako tajnostno. Možno je . . ."
"Pst»' se je začulo sedaj od več strani, "govorimo rajši o čem drugem."
"Menim," je nadaljeval Grefsen nekoliko negotovo, "možno je, da je Karstens zasačil tatu, in da ga to odkritje tako mori. Noče hrupa. Toda kdo bi bil tat? Da, kdo, dragi gospodje? Družba je bila takrat zelo številna. Vseh niti poznal nisem."
Toda sedaj je ustavil gospodar sam zgovornega in radovednega ravnatelja, in začel je govoriti o drugih rečeh.
"Prebujno domišljijo ima," je rekel, "drugače je pa preudaren človek. Paziti moraš samo, da ga o pravem času prekineš, drugače ti izblebeta najhujše neokusnosti.''
Toda Asbjorn Krag je odgovarjal zelo na kratko. Ves čas so blodile njegove oči drugod. Tedaj je zapazil konzul njegovo raztresenost. Opazoval ga je in molčal
"Kaj pa je?" je vprašal nato.
"Nič," je odgovoril Krag.
Konzul je malce pobledel.
"Bog v Nebesih," je rekel, porodil se mi je strašen sum."
"'Sum? Kaj meniš?"
"Ti nisi niti igralec?"
"Prav praviš."
"Nisi prišel sem, da bi igral?"
"Gotovo zato. Prišel sem, da bi se udeležil neke igre, ki je mnogo bolj zanimiva
Proti enajstim so se zbrali gospodje v je-
■ •] . .	.	—j	j v- luiiu^u uuij a.
dilmci na kavo. Gospodar, konzul Birger, ko pokerji vsega sveta Vsaj zame je stal v nekem kotu in kramljal z Asbjor- Konzul se je zganil, tako je osupnil
"Bodi miren,*' je rekel Krag. "Ničesar še ti ni treba bati."	'
nom Kragom. Govoril brezobzirnosti.
je o verižrtikovi
k

torek, 19. julija 1027.
čsa&gmi
TEDENSKI KOLEDAR.
7. po bin k. — O lažnjivih prerokih. Mat. 7.
24	Nedelja — Kristina.
25	Ponedeljek — Jakob, apostol.
26	Torek — Ana, Mati Marija Dev.
27	Sreda — Pantaleon, muc.
28	Četrtek — Nazarij in tovariši.
29	Petek — Marta, (lev.
30	Sobota — Abdon in Senen, muc.
-o—T—
Rev. J. C. Smoley:
SEDMA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Varujte se krivih prerokov.—Mat. 7, 15.
Opomin Kristusa Gospoda, ki smo ga slišali v današnjem evangel ju: "Varujte se krivih prerokov!" velja tudi še dandanes. Tudi sedaj se pojavlja še vedno obilo krivih prerokov, ki oznanjajo ves drug nauk, kakor ga je oznanjal Gospod. Prihajajo k nam v ovčjih oblačilih, da bi nas pripravili ob vero.
Varujte se jih! Ne verujte jim! Gospod pravi: "Znotraj so grabežljivi volkovi!" Njihova dela so hudobna.
"Vera ko vera," pravi ena vrsta krivih prerokov. Je vse eno, v kate- i veri živimo, v vsaki se lahko izveličamo, tako nam govore. Je li pa to resnica? Če bi bilo temu tako, čemu je pa Kri Uis oznanjal evangelij? Čemu je poslal apostole po vsem svetu1, da bi oznanjali njegov nauk? Lahko bi bil rekel: Jud na j ostane Jud, pogan pogan — v vsaki veri se lahko človek izveliča! Toda Gospod ni rekel kaj takega; ampak on pravi: "Jaz sem pot, resnica in življenje. Nikdo ne pride k Oce'u, razun po meni." (Jan. 14, 6.) "Kdor ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v edinorojenega Sina božjega." (Jan. 3, 18.) "Kdor ne veruje, bo pogubljen." (Mat. 16, 15.) Kristus je učil, da nas bo evangelij, ki ga je on učil, pripeljal k iz-veličanju.
Isto nas uče apostoli. V Dejanju apostolov (4, 12) beremo : "In v nikomur drugem ni izveličanja. Kajti nobeno drugo ime pod nebom ni dano l judem, v katerem bi se mogli izve-ličati. Apostol Pavel pravi v listu k Galačanom (1, 7-9) : "Samo nekaj jih je. ki vas motijo in hočejo preobrniti Kristusov evangelij. Toda če bi kak angel iz nebes oznanjal drug evangelij, kot smo ga mi oznanjali, bodi preklet! ... In zopet pravim: Če vam kdo oznanja drug evangelij, kakor ste ga prejeli, bodi proklet!"
Lažniki so torej, ki trdijo: "Vera ko vera!" Lažniki so, ki trdijo, da je vseeno, katere vere se držite. Prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, pa znotraj so grabežljivi volkovi!
Drugi zopet trdijo: "Človek ne potrebuje vere, da le pošteno in pravično živi!" Na misel mi prihajajo besede norca, ki je rekel: Kaj bi pokladali cevi za vodovod, vsaj je v studencu dovolj vode! Vprašam vas, je li mogoče človeku biti poštenim in pravičnim brez vere? Poštenost, pravičnost prihajate iz vere, temeljite na božjih zapovedih, potem šele je resnična poštenost in pravičnost. Kdor trdi, da človek ne potrebuje vere, da je le pravičen in pošten, govori ravno tako nespametno, kakor ta, ki pravi: Človek ne potrebuje jezika za govor, ne potrebuje pljuč za dihanje, ne potrebuje duše, da misli! Tak človek je slepar, lažnik, zato se ga varujte!
Tretji zopet pravijo: "Bog je neskončno dobrotljiv; nemogoče torej, da bi koga na veke zavrgel."
Prijatelji! Že v Starem-Zakonu (Pridigar 11) beremo: "Če pade drevo na jug ali na sever, kamor pade, tam obleži!" To se pravi: V kakoršnem stanju bo človek umrl, v takem bo na veke ostal. Umrje li v grehu, bo večno ostal v grehu in bo večno kaznovan. Umrje li v stanu milosti božje, v svetosti, bo svetnik. Gospod sam pravi o poslednji sodbi glede krivičnih: "Poberite se od mene, prokleti, v večni ogenj!"
Ni torej res, kar trdijo krivi preroki, da Bog radi svoje neskončne dobrotljivosti ne bo nikogar zavrgel. Toda uvažuj-mo to trditev še od druge strani. Bog nas ne bo obsodil v večno kazen, ta, ki nas bo obsodil, smo mi sami. Bog nam je dal svobodno voljo, da si izvolimo dobro ali zlo. Izvolimo si li zlo, izvolimo si pekel, smo sami krivi našega pogubljenja. Večna kazen nikakor ne nasprotuje božji dobrotljivosti in usmiljenju, Bog sam nikogar ne bo zavrgel, vsaj je poslal svojega edinorojenega Sina na svet, da bi nikdo ne bil pogubljen, marveč se izveličal.
Nauki krivih prerokov, prijatelji so, na videz, jako prijetni in mamljivi; le premnogo jih je, ki takim naukom verujejo. Varujte se jih, prijatelji! Držite se naukov Gospoda Jezusa Kristusa, ki pravi o sebi: "Jaz sem pot, resnica in življenje!" Verujte njemu, ki pravi (Jan. 5, 23): "Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje." Amen.
NEKAJ O KOLEDARJU.
Ako ima kedo časa, ;aj se vtopi.v študij koledarja in tam bo našel marsikatero zanimivost. Videl boš, da več mesecev pričenja z istim dnem tedna. Januar pričenja vedno z istim dnem kakor oktober, april z istim kot julij, september kot
Phone: CANAL 5$03.
JOSEPH PAVLAK
PRVI JUGOSLOVANSKI POGftESNHC V CHICAGO
1814 South Throop Street
Chicago, Illinois
S« priporoča Slovencem bo času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Avtomobili za vse slučaje, kakor fenltovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.
AYIJATSfi DAN V LJUBLJANI.
Vojaško letališče pri D. M. v
Polju podobno mravljišča.—
Akrobatske točke letafečv.
E srer skočil s padalom iz višine 1200 metrov.
Iz vseh delov sveta Čitamo o avijatičnem gibanju, le malo pa iz naše domovine — Jugoslavije. Motil bi se, kdor bi vsled tega mislil, da so naši tam onkraj morja strahopetci in se ne upajo poleteti v zračne višine. V nedeljo, 26. junija so imeli v Ljubljani letalci svoj "meeting" (v starem kraju, zlasti pri športu, pačijo naš milo doneči slovenski jezik z angleškimi besedami. Pa tudi smo opazili, da ni več dr. Anton Korošec voditelj SLS, marveč "leader". Kaj jim to koristi, ne vemo). Tega meetinga se je udeležilo veliko število letalcev — jugoslovanskih junakov avijatikov. Občinstvo jih je na letališču D. M. v Polju navdušeno pozdravljalo". Iz Ljubljane in vseh krajev Slovenije je prihitelo vse polno ljudi na ta meeting. Z jutranjih vlakov so se vsipale na ljubljanskem kolodvoru množice ljudi, ki so prihitele na vse zgodaj na ta veliki praznik jugoslovanskega letalstva. Število občinstva na letališču in neposredni bližini so cenili na 30,000 glav.
Ljudsko valovje le še pritiska od vseh strani. Zadnji letalci prihajajo in pripravljajo vse potrebno — bliža se ura, ko bodo kazali svojo umetnost desettisočem. Reditelji "pometajo' 'letališče, tudi časnikarji in fotografi se morajo umakniti za befo črto. Motorja obeh "Devoatinov" že tečeta, fotografi in kinooperaterji skačejo sem in tja in nameščajo svoje aparate ter love glavne junake "na muho.'.
Točno ob 16 vzletita po pičlih 100 m zaleta kapetan Cen-čič in tehniški poslovodja Tur-ko na svojih "Devoatinih" -V zrak. V velikih krogih obkrožata letališče. Občinstvo pazno sledi njunemu poletu in čaka atrakcij. Kroženje traja precej dolgo, občinstvo je končno že malo nestrpno .Tedaj: krasen "looping" — letalo švigne v ostrem loku • kvišku, leti čisto vertikalno, se vrže na hrbet, pade in že ^zopet leti normalno. Pridušen "Ah!" se izvije iz prsi gledalca, a desettisoč teh "Ah!" je že cel veter. In glej: obe.letali izvajata looping za loopingom; komaj se je aparat vzravnal, že zopet švigne navzgor za nov prevrat. In potem vertikalni virage, raver-cemeti, tonoti, chandele. Ljudje spodaj pridržujejo sapo in gledajo sedaj enega letalca, sedaj drugega .Zlasti jim uga-
jajo loopingi tehničnega poslovodje Turka, ki jih izvaja zelo nizka — nevarno nizko, bi dejal — in ši jih lahko lepo ogledajo.
*Ob 16.23 kapetan Cenčič pristane, sledi mu 6b 16:28 tehnični poslovodja Turko. Množice je vzvalovilo navdušenje; vsak bi hotel biti sedaj znotraj kordona, da vidi junaka in ju pozdravi.
Nered in naval na letališču je vedno večji. Kaj bi moglo te desettisoče zadržati, odvrniti od aeroplanov? In vendar jih je nekaj ustavilo in obrnilo!
Tam, glej,' za gozdom, proti Savi leti visoko pod obldki en "Brandenburg". Črna kaplja pade od njega; ne, saj ni kaplja ; človek je, ki se prevrača v zraku. Že se je razpel nad njim nekak velik svetal dežnik: padalo. Na vse strani pa frfotajo letaki, ki jih je letalec med padom vrgel od sebe. Kmalu sfe v svojih vrveh uravnovesi z nogami navzdol in glej ga, saj sedi! Lahko pada, pada.
Ko se je letalec spustil iz letala, je šla beseda med ljudmi kot blisk: "Eger! Eger je skočil !" In že se vali cela množica tja, kamor bo padel. Ljudje skačejo preko jarkov, čez grme, divjajo po poti, padajo, se zvijajo Jcot kače med drevjem. V svojem divjem diru mandra-jo žito, se sujejo, prevračajo po tleh, teko, teko, vsi za enim ciljem : do Egerja !
Na zorani njivi je junaški padalec, narednik Franc Eger, Ljubljančan, že na tleh. Dva metra od njega — do njega ne moreš, zid teles je premočan.
Dvignili so ljubljenca na rame in ga neso proti letališču. Hitim (namreč poročevalec), da se kje od strani pririnem do njega. Nekje v gozdu se mi posreči. Fant se smehlja in se pomenkuje s spremljevalci. Predstavim- se mu in ga vprašam, kako je bilo, kako visoko je bil. "1200 metrov," pravi. "Pa še sedeli ste!" — "Seveda, kakor grof. Še bolj komod-no kot sedaj." — "Padali ste pet minut, ne?" (Sicer sem sam to bolje vedel, ker sem gledal na uro.) — "Ne vem; eno cigareto sem lahko pokadil." Še nekoliko se pomeniva in že- naju nese val množice vsakega na svojo stran.
Naše ljudstvo se je za letalstvo že doslej živo zanimalo, dasi le bolj v svojem sanjarjenju ; danes pa — po zaslugi a-gilnega Aero-kluba, ki je priredil nedeljski meeting — je to zanimanje dozorelo v brez-primerno navdušenje. Narod da se nam je nikakor ni treba ljubi našo mlado avijatiko; ve, sramovati in da gre njena pot: naprej, navzgor — do večje in večje popolnosti in moči.
fcAKO SE OBNAŠAJO V KI-, NU ŽIVALI.
Neki Anglež je ravnokar napravil več zanimivih poskusov z živalmi, katere je peljal v kino, da bi videl učinek gibljivih slik nanje.
Pričel je s psi. Pripeljal je bernardince, volke, jazbečarje itd. Pred njimi se je pokazal film, na katerem je bilo videti 'pse, mačke in druge živali, ki (so skakale, plezale itd., toda jiiiti eden navzočih psov se ni jzmenil za vse to, popolnoma apatično so motrili slike, ali pa celo tega ne. Le eden jazbečarjev je skočil za mačko ter letel jproti 'platnu, a je takoj spoznal, da je le senca ter se vrnil.
Vse drugače pa je bilo z mačkami. Ko se je pokazal na sliki velik pes one vrste, kakršne mačke najbolj sovražijo, so vse skrivile hrbte ter jezno puhale v smeri proti psu. Iz tega so navzoči sklepali, da je maček odvisen le od vida, pes pa od svojega glavnega čuta, to je vonja, kakor tudi sluha.
Zanimivo je bilo opazovati perutnino. Gosi in race so zagnale glasen vrišč, ko so ugledale na platnu sebi enake, petelin se je hotel spustiti v boj
z navideziiim tekmecem in velik sokol je treščil na platno. Tudi sove so se dale premotiti; manjše ptice, med temi tudi vrabci, pa ne.
-o-
IZ PODRUŽNICE ŠT. 1 S.Ž.Z.
Sheboygan, Wis.
Vsem članicam naznanjam, da se vrši prihodnja redna seja v sredo zvečer, 20. julija. Po seji bo zopet prosta zabava, kakršno smo imele meseca raa-ija. Ker se je zadnjič vsem tako dopadlo, ne zamudite torej te seje, ki bo tudi zanimiva.
Pozdrav,	Tajnica.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
KDO VE,
kje se nahaja Franc Boštjan-čič, oženjen iz Dobrunj pri Ljubljani. Za njega bi rada zvedela njegova mati, ki se nahaja v hiralnici. Pišite na zavetišče Sv. Vincencija, Mengeš, Slovenija, Jugoslavija.
NADUHE SE IZNEBITE
za kar jamčimo.
Naduha — čeprav kronična, sc ti-spešno pozdravi z Anti-Asthmatic novo iznajdbo svetovno znanega učenjaka Dr. Tom-a. Ne glede na to, koliko časa vas že muči naduha, Anti-Asthmatic Dr. Tom-a vas reši trpljenja čudovito hitro, takoj ko porabite eno steklenico. Noči brez spanja vas ne bodo več mučile, vse bolečine bodo odpravljene. Anti-Asthmatic od Dr. Tom-a je znano po vsem svetu kot najboljše zdravilo, ker je ozdravilo že na tisoče trpečih. To ni navadno patentirano zdravilo, ampak lastna formula Dr. Tom-a, katero je sam iznašel. To zdravilo ne vsebuje nobenih narkotičnih sredstev in je popolnoma neškodljivo, katerega se lahko poslužuje naidelikatnejša oseba. Zdaj se vam nudi prilika, da se za vedno iznebite te nadležne bolezni. Ako vam ne bo pomagalo, vrnemo denar.
Steklenica Anti-Asthmatic Dr. Tom-
a zadostuje, da se boste prepričali kakšno moč ima. Stane le $2.00.
Ne pošiljajte denarja naprej.
izre/ite ta oglas in ga nam pošljite, pridenite tudi znamk za JOc. za poštnino. Za zdravila plačate pisinouoši. ko vam iih prinese.
CHICAGO MEDICAL LABORATORY
1723 N. Kedzie Ave.	Dept. 118
Chicago, 111.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom m priporočamo za naroČile za premog — drva in prev*-ianje pohištva ob časa selitve. Pokličite Telelon: Roosevelt 8221.
louis stritar 8018 W. 21st Place. Chicago, 10
december in februar, marec kakor tudi november imajo isti dan tedna za začetek. Maj, junij in avgust pa vedno pričenjajo z drugimi dnevi tedna. Razen v prestopnem letu sta prvi in zadnji dan leta ista dneva tedna.
Ameriška največja kupčija!
26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ s 6 nožev, 6 vilic, 6 namiznih žlic, 6 malih žličk, žlica za sladkor in nož za maslo. Pošljemo za predplačilo v vsak kraj Združenih držav za svoto $4.25.
Izpolnite in izrežite spodnji kupon in ga pošljite nam s potrebno svoto:
EICHHOLZER & CO., Inc. Forest City, Pa.
Cenjeni: — Prosim pošljite mi sestav namiznega orodja, za-kar prilagam svoto $___
Name .....................
Adress______________________________________
City & State______________________
EICHHOLZER & CO. Inc.
FOREST CITY, PA
Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski
iški Jednoti
Posluje že 34. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$3,000,000.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA, IN SICER V AKTIVNEM ODDELKU 100.61%, V MLAD. ODDELKU 140.26%.
Njeno premoženje znaša $1,700,000.00.
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 31,000. Ima 179 krajevnih društev sirom države.
x Glede pojasnila za prUččp vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite aa glavnega tajnika: Jo«. Z al ar j a, 1004 N. Chicago 0t., Joliet, in. Nagrada za ustanovitev znaša 120.«.
V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA.
katoliški slovenci, pristopajte k nasi k. s. k. jbdjttitl!
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA*
^^"'^'■■■■■'^^■■■■■■■■■■MaMMM
Zdravniške recepte izvršuje JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar.
točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111. Cene zmerne. Izvrstni sladoled, mize za goste
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostav« lwn na dom.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
NenHceK
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE
SLIKE! SVOJ POKLIC VRSl ZE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO 1
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec 49 let z enim odraslim otrokom se želi seznaniti s pošteno Slovenko od 40 do 60 let starosti. Katero veseli zakonski stan, naj takoj naznani nekoliko podrobnosti in svoj natančni naslov na: Vdovec, c. o. "Amer. Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Imam tudi par tisoč prihrankov. Tajnost je strogo zajamčena.
LASTNIK PRODA "Business property", 3 trgovine, 50 čevljev. 2806 West 59th St., Chicago, 111. Hemlock 3790.
sr do sr.
KRITJE STREHE (ROOFING).
Če pušča streha — 3 popravila garantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi, ustanovljeno pred 38 leti. največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Ogden Ave. Lawndalc 0114 vsi department!.
SLOVENCEM V NASELBINI IN OKOLICI
naznanjam, da izvršujem karpentarska dela. — Postavljam garaže, porče in druga v to spadajoča dela. Cene zmerne in delo jamčeno. Se priporočam slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
MATH GORJANC, 1925 West 22nd Place, Chicago, 111.
looooooooooooooooooooooooo
SLUŽBA ORGANISTA in JANITORJA
se odda v slov. naselbini sv. Jurja, So. Chicago, 111.
Zadnji čas za vložiti prošnjo je 31. julij 1927. Prosilci naj k'svoji prošnji priložijo tudi spričevalo od svojega g. župnika. Plača po dogovoru. Prošnje naj se naslovijo na:
Rev. P. Benvenut Winkler
9546 Ewing Avenue So. Chicago, 111.
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje
JOHN JERICH
— Notar —
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
xmerikan3ki slovenec
Torek, 19. julija 1927.
POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ { Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole.,
"Od dve sto kmetov je komaj eden videl vojno, a od deseterih komaj eden ve, kako se prime puška v roko. Po prvi vojni postanejo dobri vojaki, a ne sedaj. Kar pa se tiče črne vojske, vprašaj vaša milost vsakega, ki se dobro spozna na vojno, če črna vojska lahko vzdrži redni vojski, pa še taki, kakor je švedska, veteranom iz vse lutrske vojne, vajenim zmag ?"
"Tako visoko ceniš Švede nad domačini?"
"Ne cenim jih nad našimi, zakaj če bi bilo tu petnajst tisoč takih mož, kakršne smo imeli pod Zbaražem, tedaj bi se ne bal; toda z našimi — dal Bog, da bi mogli doseči kaj večjega z njimi."	i
Vojvoda je položil roki na kolena in je zrl Skrzetuskemu naravnost v oči, kakor bi hotel v njih čitati kako skrivno misel.
"Torej čemu smo prišli semkaj ? Ali ne misliš, da bi bilo bolje se podati ?"
Nato je Skrzetuski zardel in rekel:
"Če mi je prišla taka misel v glavo, naj me vaša milost ukaže nasaditi n^ kol. Na vprašanje, če verjamem v zmago, odgovorim: 'ne verjamem!' A čemu smo prišli sem, to je druga stvar, na katero odgovarjam kot državljan : 'Zato, da se prvi upremo sovražniku, da ga zadržimo, da damo ostalim priliko, da se pripravijo in prihite na pomoč, da z našimi trupli zadržimo napad, dokler drug za drugim ne popadamo'!"
"Hvalevreden je tvoj namen, gospod," je odgovoril hladno vojvoda, "toda laže je vam vojakom govoriti o smrti nego nam, ki pade na nas vsa odgovornost za toliko zaman prelite plemiške krvi.'
"Zato tudi ima šlahta kri, da jo preliva."
"Tako torej, tako! Vsi smo pripravljeni pasti, kar je sicer najlažja stvar. Vendar veli dožnost nam, ki nas je Previdnost napravila za načelnike, da ne iščemo samo slave, temveč da skrbimo tudi za blagor. Vojna je že začela, to je res, toda Carolus Gusta-vus je vendar sorodnik našega gospoda in mora to upoštevati. Radi tega je treba »poizkusiti s pogajanji, zakaj včasih se lahko več doseže z besedo nego z orožjem."
"To ni moja stvar!" je odgovoril suho gospod Stanislav.
Vojvoda je bil v tem hipu bržkone istih misli, zakaj pokimal' je z glavo in odslovil rit mojstra.
Skrzetuski pa je imel le deloma prav, ko je govoril o malomarnosti šlahte, poklicane na črno vojsko. Res je sicer bilo, da se je malokdo med Pilo in Ustjem oglasil v taboru, dokler so strigli ovce, toda 27. julija t. 1. na določeni dan ponovnega poziva, so začeli prihajati v precejšnjem številu.
Dan na dan so oblaki prahu dvigajoče-ga se vsled suhega in stalnega vremena, naznanjali, da se bližajo nove trume. In šlahta je prihajala šumno, jež ali na vozovih, z velikim spremstvom, z vozovi, polnimi raznovrstnih udobnosti, a tako težko oborožena, da je marsikdo nosil orožje za tri, počenši od kopij, pušek, samokresov in sabelj, mečev in huzarskih batov, ki so jih v tedanjih časih že zavrgli, a so služili za razbijanje oklepov. Stari izkušeni vojaki so že po tej oborožitvi spoznali neizkušene ljudi, ki še niso nikdar videli vojne.
Od vse šlahte obširne Poljske je bila baš velikopoljska najmanj bojevita. Tatarji, Turki in Kozaki niso nikdar teptali teh krajev, ki so od križarskih časov skoraj pozabili,
kakšna je vojna. Kdor izmed velikopoljske šlahte je čutil v sebi bojni nagon, je stopil v kraljevo vojsko in se je tam boril kakor vsak drug; oni pa, ki so rajši sedeli doma, so postali pravi zapečkarji, ki so ljubili udobnost in bogastvo, bili so izborni gospodarji, ki so s ^vojo volno in posebno s svojim žitom za-kladali trge pruskih mest.
Torej sedaj, ko jih je švedski vihar odtrgal od mirnega posla, se jim je. zdelo, da za vojno ni nikdar preveč orožja, nikdar preveč živeža, nikdar preveč slug, ki bi varovali telo in zaloge.
Čudni so bili ti vojaki, ki niso z njimi rit-mojstri imeli lahkega posla. Oglasil se je n. pr. tovariš z devetnajst črevljev dolgim kopjem in z oklepom na prsih, toda s slamnatim klobukom na glavi "radi hlada"; ^rugi so se ob času vežbanja pritoževali radi vročine, drugi so zevali, jedli aH pili, drugi klicali sluge, vsi pa so smatrali za nezaslišano stvar, če se vpelje disciplina, ki močno žali "brate", češ, da jim jemlje državljansko svobodo. Razglašali so jim sicer "vojne člene" ali jih niso hoteli poslušati.
Prava coklja so bila za" to vojsko brezštevilna krdela voz, rezervnih in tovornih konj, goveda, namenjena za hrano, a posebno slug, ki so oskrbovali šotore, orodje, žito, sploh živež, a uprizarjali iz najmanjšega povoda nered in zmešnjavo.
In taki vojski se je bližal od Stetina in od nadoderskih nižav Arvid Wittemberg, star vojskovodja, kateremu je ginila mladost v tridesetletni vojni, ter vodil s seboj sedemnajst tisoč veteranov, vajenih železne discipline.
Na eni strani je stal nebrzdani poljski tabor, podoben drhali na semnju, bučen, poln prerekanja radi povelj vojskovodij, nezadovoljen, sestavljen iz poštenih vaščanov, naenkrat izpremenjenih v pešce, in ljudi, ki so jih ravnokar odtrgali od ovčje striže. Na drugi pa so korakali grozni, molčeči četvero-stopi, ki bi se na migljaj svojih poveljnikov kakor stroj natanko izpremenili v črto ali po-lukrog; naježeni s cevmi in sulicami, pravcati vojaki, hladni, mirni, rokodelci, ki so se povspeli v svoji obrti do mojstrske dovršenosti. Kateri strokovnjak je še mogel dvomiti, kakšen bo uspeh ob prvem srečanju in na čigavo stran mora pasti zmaga?
Šlahte pa se je kopičilo čimdalje več, a poprej še so začeli prihajati velikopoljski in drugi dostojanstveniki z nebrojem vojsk in slug. Kmalu po gospodu Grudzinskem je dospel v Pilo mogočni vojvoda poznanski, gospod Krištof Opalinski. Tri sfo hajdukov, o-blečenih v žolte in rdeče oprave in oboroženih z mušketami, je šlo pred vojvodovo kočijo; množica dvorjanov, šlahte je obkoljevala dostojnega gospoda; za njim je jezdil v bojnem redu oddelek jezdecev, opravljen istotako kakor hajduki; sam vojvoda se je vozil v kočiji ter je imel pri sebi dvorskega norca Staha Ostrožka, ki je moral na poti razveseljevati čemernega gospoda.
Prihod tako imenitnega dostojanstvenika je napolnil vsa srca z nado; zakaj ti, ki so zrli na to nemalo vladarsko dostojanstvo, na to krasno obličje, na katerem so se izpod visokega čela svetile razumne in stroge oči, na senatorsko resnobo cele postave, niso niti pomisliti mogli, da bi tako moč mogla zadeti kaka nesreča.
II
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvrftuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi druAtev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za druitva in organizacije pravi-la, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
Iz minulih časov. — Ruski general Suvorov je silno preziral nekega kneza, ki je prišel do tega naslova po carjevi milosti, dasi je bil prvotno le sluga.	>
Ko je bil nekoč ta novi knez pri generalu, je Suvorov okaral svojega pijanega služabnika: "Vidiš, tale gospod je bil poprej tudi sluga, a ker je bil
vedno trezen, je danes knez."
* * *
Zastonj se ne joka. — "Mama, če mi daste kvoder, pa bom nehal jokati." — "O, jaz te prav rada slišim jokati," mu odvrne mati*. Trenotek je bil fant presenečen, nato pa je na novo pričel s kupčijo: "Potem mi pa dajte kvoder, ker vas kratkočasim."
Vzemite ročno Viktrolo seboj na počitniee. Imenitno Vas bo zabavala v kampi, na izletih, piknikih itd. Nove ročne Viktrole igrajo glasno in lepo doneče. Boljših sploh ni, prepričajte se sami.
Ročna viktrola št. 2-30, črno usnje, znotraj rdeč laker, velikost: 7%xll%xl 1 in cev, cena $25.00.
Ročna viktrola št. 2-60, elegantno temno rjavo ali pla-vo usnje, velikost: 7xl(iy2xl3 inčev, cena $40.00.
Slovenske Viktor Plošče.
PETJE.
67979 Slovenske zdravice — Svarjenje.........................................75
<39317 Tolažba — Veselja dom ____________________________________________________.75
69698 Sveti večer — Tiha noč...................................................................75
69802 Ne bom se možila —Ljubca povej____________________________.$0.75
72206	Al me bol kaj rada imela — Oj ta Polončica.........................75
72207	Ljubca moja — Otok Bleški..............................________________.75
72208	O j ta vojaški boben — Pobič sem sta* sele 18 let............75
72210 Slepec — Mila mila lunica______________________________________________.75
72231	Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo___________,.	.75
72232	Sem slovenska deklica — Bom šla na planince____________________________.75
72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi_____-________________________________________________.75
72364 Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička........................75
72399 Razpcdite se megličice — Tam kjer lunica............................75
72429 Krščenici — An gel ji sveti.................._________________________.75
72472 Na planincah — Barčica........................................... _	.75
72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad.....................................75
72527 Moj dom — domovini_________________________________________________________________________.75
72707 Naorej! — Vse mine___________________ ~ _________'75
73721 Micka na šrauf — Na maškaradi_______________________________________________.75
/'3725	Na Vršacu — Sladko spavaj. . _ _	75
77422	Neža in Pavel — Deset zapovedi-	75
77490	Vabilo — Pastirček..................................."""I"....................[75
77651	Sezidal sem si — Slovenec Slovencu.......................................75
77746 U boj, u boj! — Garavuša-„„_______________________ """	"75
77897	Strunam — Sirota.......................'.....................................................................75
77898	Sveta Lucija — Plani narica................................" ~	'75
77912 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera)-___......____.	.75
78176 Dve utvi — O j večer je že...................................................."75
78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki............... ...__________.75
78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo_________ "	^75
78348 Božična — Sveta noč........................75
78408 Jadransko morje — Čuj Micika...................-	[7$
78554 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko.._....... "	[75
GODBA.
68674	Lizi, polka — Sladke rožice, valček; banda. 12 in. . $1.25
68/16 Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček; banda, 12 in____1.25
72321	Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, polka „ 75
lil 11	Dunavski valovi — Ljubavna sreča, harmonika duet... '.75
73957 Vaška krgma, polka — Lovec, valček; orkester, 10 in..........75
73976	Barbara, polka — Milijonarska polka; banda, 10 in. _ _ .75
/7119	Ljubim te, valček; kvartet — Bleščeče oči, polka; banda .75
JaA fH domovino in brate« marš — Adelajda, polka; banda.....75
77166	Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš; banda .75
77336	Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka; banda .75
Ua poskok' harmonika — Gorenjski valček, harmonika.....75
77491	Razpoloženje, valček — Marička. valček; banda	„ 75
llfd 2 Izfbe.1.a- .vaIček - StrelČeva ljubica, sotiš; kvartet.........75
/7557 Kavalenjski marš — Tirolski marš; banda	75
S Gladka Marička; valček ~ V krasni dolini, polkaT'banda .*75
77600. Perzijski mars — Egiptovski marš; banda _	75
Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester " '75
->va,n š?1*^ V0}** ~ Brez	P°»«; vaška godba........... .75
,7810 Na varsavskem trgu - Poljska kri. mazurka; orkester .75 77811 Pesem smeha — Poljub, valček -	75
2» Slovanski ples - Čukarijski ples; "tambur.' orkestCT___'.7S
-P°lka — Taniska- valček; instrum. tercet.........75
7«m° S^VValCf -- LJ*ubinlsk° veselje, šotiš; harm.	.75
S^k fotlS ~ 6unaJska gizdalinka; kvartet...... .	75
II ^ Čebelica, polka - Marica, polka; klarinet in harmonika	.75
5 P^fa valček - V Cleveland sem doma, polka; harm.	.75
n	v ~ PoskoČnica' tamburaški orkester__.75
S Gladke vijolice, valček - Poročna polka; kvarteta......... .75
7ftJX bC£er Au*ustin' valček - S ničel, polka; orkester .75 ll4,™ Vojaški nabor, polka - Poročni valček; harmonika______ .75
7*1%	ValCCk - Pavlina' mazurka; kvartet........... .75
78576 Na otoku, polka - V zelenem vrtu. valček, orkester____.75
Za vse druge plošče in Viktrole se obrnite po pojasnila na
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
The New
iw* yictrola
.................rm\----------------------
ooooooooooooooooo&oo«oooooooo«oooooooo
ff I PISANO- POLJE
^oooooooooooooooooooocoooooooooooooooo
Dr. Val. Rožič:
SLOVENCI V BOJU ZA SVOJO SVOBODO.
1. Doba staroslovenske samostojnosti in samoupravnosti. (Ustoličenje slovenskih vojvod.)
Od naselitve Slovencev po sedanji svoji domovini — ki pa je bila v začetku mnogo večja
—	pa do 1. 772., ko so prišli pod nemško (bavarsko-fran-kovsko) nadoblast, so bili Sloven i samostojen, neodvisen, narod, ki je imel svojo lastno, domačo, slovensko, samostojno družabno uredbo, upravo in ustavo. Slovenski narodni knezi, vojvodi, starešine in župani vladajo ljudstvu. Ljudstvo živi in se vlada, združeno po svojih staroslovenskih ^zbdru-gah. Voli si svoje vojvode ter jih slovesno ustoličil je (inštalira) ter jim izroča oblast. Slovenska govorica je ne le domača govorica, temveč tudi poslovni, uradni in diplomatič-ni jezik, slovenski se govori v zasebnem in javnem življenju doma in na dvoru. Vse je urejeno in razdeljeno po načelih demokratizma, t. j. ljudske volje in vlade, ljudskega prava. Lahko rečemo: ljudstvo vlada samo sebe. Lahko trdimo: Slovenci po bili v starem in zgodnjem srednjem veku krepki, močni borilci za politično neodvisnost sploh, so bili prvi u-stanovitelji držav med Sloveni. Zlasti pa so se odlikovali koroški ali karantanski Slovenci
—	ki so še pozneje, ko so izgubili svojo državno, narodno in politično svobodo, v dobi svojega suženjstva pod Nemci ohranili in branili svoje ljudske, samoupravne, politično-historične1 (svetinje nekdanje ljudske samovlade, kakor je bilo ravno ustoličenje in prisega vernosti slovenskih koroških vojvod na Krnskem gradu 111 na Gosposvetskem polju pri Celovcu, na skrajni meji našega narodnega ozemlja prelepe Slovenije.
Na Slovenskem med Dravo in Krko ter Glino je bilo središče in osrčje prve močne slovanske države. Tukaj so naši pradedje oblikovali svojo prvo svobodo ter jo zgradili v prvo, redno slovansko državo, ki je bila reprezentant visokega političnega tipa slovanskega sveta, slovanske državne civilizacije in evolucije na zapadli. Da, Gosposvetsko polje, Slovenski Korotan ima najstarejše tradicije in priče stare slovenske svobode.
Krnski grad je bila trdnjava svobodne slovenske Karan-tanije — Koroške v početku srednjega veka, tu je bilo jedro staroslovenske moči in slave. Slovenski čut za politično in osebno svobodo je bil tako močan, da ^ga ni bilo mogoče udušiti tudi potem ne, ko so Slovenci ječali pod nemškim jarmom. Stare slovenske dr žavne oblike in običaje so preživele izgubo slovenske neodvisnosti. Taka podoba, izraz in simbol staroslovenske svobode se je ohranil tudi v srednjem in novem veku v aktu (dejanju) ustoličen ja (umešcenja) in v prisegi zvestobe slovenskih koroških vojvod svojemu ljudstvu na Krnskem gradu, v nekdanji prestolici dvanajstih svobodnih slovenskih rodov.
I. Ustoličenje na Krnskem gradu.
Način, običaj in poirren u-stoličenja in prisege zvestobe.
Ustoličenje slovenskih starešin (županov) za državne funkcionarje — vojvode je stara zakladnica, izraz in simbol političnih, državnolegalnih idej — državnega simbolizma (prispodobe).
Ceremonija ustoličenja se je vršila na prostoru tik po<3 Krnskim gradom in na Gosposvetskem polju. Ustoličenje samo se je delilo na dva dela: na umeščen je in zaprisego na Krnskem gradu, pozneje v krščanskem srednjem veku tudi v maziljenje v cerkvi Gospe Svete, ter v poklonitev stanov pred vojvodskim prestolom na Gosposvetskem polju. —
a) Na Krnskem gradu.
Blizu Krnskega gradu je imel svobodno posestvo — kmet svobodnjak Sater pozneje imenovan Herzogbauer — ki je imel stalno pravico: vpeljati novega vojvodo kot deželnega kneza v njegove vladarske suverenske posle (in funkcije).
Ta vojvodski kmet (nemško: Herzogbauer) je bil starega slovenskega rodu. Vojvodski kmet [je bil predstavitelj naroda v državni ceremoniji u-stoličenja.
Kako se je torej vršilo ustoličenje ?
Na državni praznik ustoli-čevanja je svobodni vojvodski kmet brezbrižno malomarno sedel na knežjem kamnu na mali ravnini blizu Krnskega gradu ter tako pričakoval novega vojvodo in njegovo spremstvo. Krog vojvodskega kmeta pa je bil že zbran narod.
Vojvodski kmet je bil sledeče napravljen: Na glavi je imel siv klobuk s sivim trakom, na nogah okorne čevlje, na životu sivo srajco, prepa-sano z rdečim trakom, povrhu sivo obleko kakor so jo tedaj običajno nosili koroški slovenski kmetje.
Krog in krog njega pa je bi~ la zbrana velika množica naroda iz vseh slovenskih rodov.
Sprevod prihaja. V slovesnem sprevodu koraka ponosit mož v noši slovenskega kmeta. Okrog njega praznično oblečeno spremstvo: starešine, župani in drugo domače plemstvo, dalje meče- in banderonosci, oprode, pazi. škofje in drugi duhovniki. Izmed vseh se jasno izraža markantna postava: vojvoda. Moral je sleči svoj vojvodski škrlat in hermelin in kot preprost kmet stopiti pred vojvodski prestol, na katerem sedi slovenski kmet s prekri-žanimi nogami ter ponosno gleda prihajajočemu knezu v lice. Novi vojvoda vodi pisanega konja hromega in slepega in mr-šavega črnega vola. Na knežjem kamnu sedeči kmet vpraša bližajočega se vojvodo v slovenskem jeziku: "Kdo je, ki se bliža?" Goriški grof kot grof deželnega dvorca in pa latin Korotana odgovori v slovenskem jeziku: "Gospod te zemlje je." Kmet dalje povprašuje: "Ali je pravičen sodnik, mož, ki išče blagor domovine in ljudstva? Ali je svoboden mož ? Ali je prijatelj in zaščitnik prave vere in zvestobe?" Vsi navzoči odgovore: "Je in bode." "Po katerem pravu," nadaljuje kmet, "pa more mene pregnati s tega sedeža ?" "Dobiš šestdeset beličev, ma-rogastega bika, kobilo in obleko, ki jo ima bodoči knez na sebi; prost boš ti in vsa tvoja hiša vsakterega davka." Tako odgovarjajo vsi, knez in njegovo spremstvo. Zdaj kmet narahlo udari z desnico kneza na lice, opominjajoč ga še enkrat na sveto dolžnost pravične sodbe in zvestobe do ljudstva. Nato stopi kmet z vojvodskega sedeža, prevzame vola !n konja. ■ * (Dalje prih.) --o-
Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopadev povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na-rooet