Jakčeva kučma.
'•'         Blizn mesta v ubožnej hižici  sta sedela mož in žena s povešeno glavo in solznimi očmi. Zakaj sta povešala glaTi in se solzila?
0 pervem pogledu se je videlo, da ju je terlo veliko uboštvo. Hižica je namreč bila pusta in prazna: v kotu zakajžno razpelo in podoTba Matera Božje, stara krosna (stative), ker je bil mož tekalec, na pol poderta postelja in dve dolgi klopf, — to je bilo vse pohištvo, verhu tega jima je zdaj gospo-- dar stanovanje odpovedal. Nijsta vedela, kam bi se dejala, ked6 ju pod streho vzame, kde dobodeta novcev, da plačata dolg od najemščine; zato sta pove-šala glavi ter se solzila.
nNe," reče žena, ki je stojeS pred podobo Matere Božje  roki sklepala, „116, ti nas ne ostaviš (zapustiš);  nikoli  nas nijsi še  ostavila,  niti zdaj nas <t ne misliš. Oh, samo 100 gld., in kako srečni bi bili; moglibi kupiti sosedovo <rhižo za 200 gld."
rTako ?" segne mož v besedo, „100 gld. ti je treba, da bi za 200 gld. kupila sosedovo hižo? Ti dobro znaš račuaiti."
„Jaz mislim, 100 gld. bi mu dali, a 100 gld. bi ostali dolžni,  in kadar bi je prihranili, doplačali bi mu hižo.
,,Ees je, ali od kod zdaj 100 gld. vzeti?" mož zamišljen dostavi. Zunaj je bila vihra; bridek veter je bril in vejal z novim snegom. nKde li je ostal Jakec?" vzdahne žena, ,,poslala sem ga bila k pekirju r po kruha."
V tem se iz daleč zasliši tromba.                      .    "    ¦   •
nAha," reče mož, ^huzarji, ki so imeli denes priti, jezdijo skozi mesto, Jakec vanje zija, da bi vse videl."
Tako je tudi bilo. Jakec je stal na tergu ter gledal, kako so huzarji L po vetru in §negu dirjali skozi mesto, da-si jim je burja sneg v obraz metla ter njii. kodrave lasž in dolge berke belila. Mnogo jih je na uzdi gualo prazne il konje, kateri so v boji bili vzeti sovražnikom. Vsi so bili slabo oblečeni, raztergani in umazani, kakor so iz bitve prišli. A zadnji so bili še slabejši od predDJih; jednemu zadnjih je veter odnesel čako ter jo kotal daleč po snegu. Jakec steče za nj6, pobere jo in pomoli huzarju, ki jo je lovil. Jakec je imel na glavi lepo toplo kučmo sh svitlo spouo na strani, dar birm-skega kuma, ki je bil v mestu bogat pekar. Huzarju je bila ta lepa Jak-6eya kučma, izpod katere je deček z veKkimi modrimi o6mi tako zadovoljno gledal, ljubša od terde 6ake, zatorej poseže, ne po čaki, katero mu je otrok ponnjtJ, nego po kučmi, — in smuk zdirja ž njo za drugimi vojaki. Prestra-
- 23 —
šeni Jakec y tem Mpu nij znal, kaj bi poččl; samo kričal je na ves glas: rmoja kučma, moja kučma!" Ljudje, ki so od vseh stranij prihiteli na Jak-čev krič, potezali so se za-nj, huzarja ustavili in obstopili, ter mu pretili, ^ ako ne veme kučme, da ne bode dobro. Pogajanje mej meščaai in huzarjem je bilo smešno, kajti huzar njih nij razumel niti oni ne huzarja. Huzar je vedno vpil: ^kapo kupiti; koliko?" A Jakec je kričal: nkapa je moja! Svojo kučmo hočem zopet imeti!"
nTi konja, jaz kučmo," reče vojak in odvezuje kljuse, katero je na uzdi vodil, ter potem svojega konja izpodbode in zdirja s kučmo ^kozi ljudi za tovariši.                                                                                         j
Ubogi Jakec je žalosten stal na tergu, v tej roki čako, v flrugej uzdo ubornega kljusčta derž&č. Oba, Jakec in kljuse, deržala sta se kiselo. Kaj bi se ne ? Kljusetu so tovariši odšli, ostavivši je otroku y oblasti. To je utegnilo vojnega konja žaliti. Pobegnol bi bil; a nbogo Živinče uže nij imelo toliko moči; otrok je je ustrahoval, in to tem laže, ker je bil Jakec uže v 12. letu in tudi ze!6 mofien. čemu li bode Jakcu to kljuse? Za-nje je izgubil kučmo! Zeblo je zel6, a Jakec je bil brez kučme. Treba je bilo čako na glavo dejati. Ees je bil zdaj čuden huzar, ki so mu solze tekle po 'obrazu, iz katerega naj bi bil sijal pogum. Ia konja, ki je od gladi ia slabosti jedva noge prestavljal, vedel je na uzdi, ne da bi dirjal ž njim po mestu, ka-kor je huzarju spodobno; zato je bilo treba po poti slišati mnogo posmeha in zaničevanja. Ti so klicali: nJakec je pri huzarjih! Kak junak je v čaki! Odveselja se joče!" nrJaka! pazi, da ti iskri konjič ne uide, rajši sedi nanj, če smeš!"" goTorili somudrugi. — Ked6 je bil žalostnešji, kljuse ali Jakec, toje bilo težko razsoditi. A kaj bode li doma?                                               •
Domov prišedši je Jakec s& solznimi o6mi očetu pripovedoval čudno do-godbo. Na konci je od očeta slišal odgovor: ^Poberi se mi z merho vred, červivega oreha ne dobodeš za-njo." Sami ne vemo, kde bode naša streha, in zdaj da bi še za to kljuse skerbčli? Sami n^mamo kaj jesti, in še to se-stradano merho da bi redili?"
Ko se je hotel Jakec zagovarjati, reče mu o6a jezen:  nmolči, ali ti to   * čako na glavi razbijem."                                                            j  >v         .Jt-    •
Ko je  mati začela očeta tolažiti, potem je vendar nekaj pomagalo; a Jakec je še zmirom jokal in kljuse je tudi žalostno pred-se gledalo. ¦ ¦"   Ko  se je ta prizor veršil pred tekalčeyimi vrati, prideta po cesti dva moža, kovač in pekar, Jakčev kum, ter poprašata, kaj imajo? Konja od vseh stranij premerjaje sta se molče spogledovala.
,,Ne jezite se, oča!" naposled veli kovač, ^Jakec je dobro zamenjal kučmo. Za konja vam jaz takoj dam 10 tolarjey."                                        "'-.^
rNe, ozdravitega ob mojib. troških," rečepekar, nin potemga moje kumče draže prodl — Umiri se!u tolaži Jakca,  ,,gerdo bi bilo,   da bijaz nekdanji vojak ne znal konja.   Kadar se to kljuse zredi, bode konj, da nij jednacega.    : Tudi po kučmi ne žaluj! Pridi jutri k meai, ter dobodeš novo."
Oča tekalec je bil vesel, ka se je z lepa rešil konja, ter jel upati, da kedaj zanj kaj  dobode.   Še veselejši je bil Jakec, kateremu je kum obetal
.;-=-§*¦-
iioto knčmo, ker čake bi nikakor ne mogel nositi.   Tudi mati je bila ra-dostna, ka se je uže nekoliko izpolnila nje prošnja.
Zima je prešla. S pomladi, ko se je vse pomladilo in ponovilo, "bil je tudi Jakčev konj ves izpremenjen. Tako Čil in isker je bil, da mu daleč okoli ni bilo jednacega, in vsak dan so se kupci z^nj oglašali.
Konec te zgodbe si zdaj ntegnete sami misliti. Konja je Jakčev oča tako drago prodal, da nij samo sosedove biže kiipil, nego za potrebo je še nekaj na stran dejal. A kam je šel Jakec? Bog ve! Mi srao samo to slišali: oča tekalec in njega žena sfca imela svojo hižo, Jakec novo še lepšo kučmo, nego li je bila perva, ter v hiži je v kotu razven razpela in Matere Božje visela Že neka čudna podoba, Jakčeva, s huzarsko čako na glavi, a v roki je deržal nzdo, na katerej je vedel suho kljuse. To podobo je dal Jakcu nare-diti kum na veden spomin Čudne dogodbe o Jakčevej kučmi.
Zapisal J. S—a.