92. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 23. aprila 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12.  Upravnistvu naj se blagovolijo .pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice St. 2, vhod v upravniBtvo pa a Kongresnega trga 8t. 12.
„Slovenski Narod" telefon St 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Občni zbor „Narodne Tiskarne11.
V nedeljo, dne 22. aprila 1900 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev vdeleženih.
Zatorej se skliče nov
občni zbor
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 6. maja 1900
ob 11. uri dopoludne
v prostorih „Narodne Tiskarne".
z istim, za občni zbor dne 22. aprila 1900 določenim dnevnim redom, s pri-stavkom, da po § 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Deželni zbor kranjski.
VIII. seja dne 21. aprila 1900.
(Konec.)
O prošnji kmetijske podružnice v Novem mestu za prireditev cepilnih tečajev na grmski Soli je poročal po3l. vit. Lan-ger. Prošnja se je odstopila deželnemu odboru.
Prošnja krajnega šolskega sveta v Toplicah pri Novem mestu, da se mu dovoli prispevek k troškom za napeljavo vode v šolsko poslopje, se je po nasvetu posl. M o d i c a odklonila ; prošnja Terezije Sever v Velikem otoku, da bi se jej odpisali oskrbni stroški 1028 K 36 vin. po njenem pokojnem soprogu, se je odstopila deželnemu odboru v svrho potrebnih poiz-vedeb; na prošnjo županstva v Hotiču pri Litiji, naj se uravna Sava, se je naročilo deželnemu odboru, da to prouzroči.
Prošnja mlekarske zadruge v Cerknici
za podporo se je po poročilu posl. drja. Ma-jarona odstopila deželnemu odbora v primerno rešitev. Istotako, po poročila posl. drja Schafferja, prošnja mizarja Ivana Škrjanca, da bi se dovolila podpora siroti Mariji Stalcerjevi.
Posl. dr. Schaffer je poročal o ustanovitvi zaklada za javna dela in povzdigo kulture na Kranjskem. V lanskem leta je deželni zbor sprejel tozadevni načrt zakona in pet resolucij, s katerimi so se zahtevale razne davčne in pristojbinske olajšave, in je bilo izrečeno, da zakon ne stopi v veljavo, če se vse te olajšave ne dosežejo. Vlada je res izrekla, da ne more ugoditi vsem zahtevam in zajedno naznanila nekatere želje, kako naj se zakon v nekaterih točkah premeni. Vsled tega se je rečeni zakon predelal in sedaj novic predložil. Poročevalec je predlagal, naj se ta zakonski načrt odobri in naj se sklenejo naslednje resolucije :
1. C. kr. vlada se prosi, da glede .posojila zaklada za javna dela in povzdigo deželne kulture na Kranjskem" zagotovi nastopne olajšave in ugodnosti:
V § 3. zakona označeno posojilo ter tozdevni začasni listi, zadolžnice, njih kuponi in druge listine z vštetimi morebitnimi zastavodajami in izbrisnimi izjavami, kakor tudi knjižni vpisi v zavarovanje posojilne terjatve oproščeni so od kolkovine in neposrednih pristojbin, ne glede na to, ali se najame posojilo po deželnem odboru samem, ali pa ga v smislu § 3., odstavka 2, izvede kak kreditni zavod.
Zadolžnice, ki se izdajajo v smisla § 3. zakona, ako se to izvrši po deželnem odbora samem, porabne so za plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, poštno-hranil-nega urada, dalje pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih denarjev ter za službene in poslovne varščine.
Po razglasu udeleženih ministrstev, ki je objaviti v državnem zakoniku, morejo se navedene ugodnosti zagotoviti tudi za-
dolžnicam, ki jih po § 3., odstavku 2. zakona izda kak kreditni zavod.
2 Dokler prej navedene olajšave in ugodnosti niso zagotovljene, se ne sme najeti .posojila zaklada za javna dela in povzdigo deželne kulture na Kranjskem."
3. Deželnemu odboru se naroča, da vse povodom ustanovitve .zaklada za javna dela in povzdigo deželne kulture na Kranjskem" morda potrebne prehodne in druge odredbe, službena pravila itd. pravočasno pripravi ter deželnemu zboru v potrjenje predloži.
Posl. Sobic je poročal o načrtu zakona glede oskrbe za prazgodovinske in starinske najdbe. Govornik je pojasnil vzroke, vsled katerih je tak zakon potreben in je priporočal, naj se načrt odobri.
Posl. baron Wurzbach se je izrekel proti § 1. in 2. načrta, češ, da omejujeta svobodno razpolago z lastnino in sploh ostro kritikoval ves zakon, češ, da je nepotreben.
Posl. baron Schwegel je pri poznal potrebo zakona v varstvo starin, a ker se ne ve, kacega mnenja je vlada, katero mnenje pa je važno, ker gre za javne, državne in privatno • pravne interese, naj se zakon predloži vladi s prošnjo, da izreče svoje mnenje, ker bo dež. zbor v prihodnjem zasedanja o zakona sklepal. Tako se bo vlada primorala, da se izjavi, ker če tega ne stori, se jej bo reklo: Qui tacet consetire vide-tur. Govornik je predlagal, naj se zakon vrne dež. odboru, da ga predloži vladi in zahteva, naj se o njem še pred prihodnjim zasedanjem izjavi.
Posl. dr. Tavčar je dejal, da je že pri sestavi zakona imel občutek, da stvar ni popolnem zdrava. Da se je sploh ta zakon napravil, to so ravno tisti prouzročili, ki so se zdaj proti zakonu oglasili. Svoj čas je baron Schwegel sam predložil dolgo resolucijo v kateri je bilo skoro vse to obseženo, kar sedaj zakon podaja. Zbornica je svoj čas celo mislila, da se je zakon že slenil in da leži kje pri ministrstvu. Bila
je dolžnost poročevalca dež. odbora, da stori, kar mu je dež. zbor naročil, in vsled tega se je ta zakonček napravil. Sestavljati zakone, ki se nanašajo na polje, kjer je mnogo nejasnosti, in kjer se dotikajo razni interesi, je sploh nehvaležno delo. Poročevalec je govoril tudi o roparskem kopanju ter nekako očital, kakor da so pravi roparji prav za prav v dež. odboru oziroma, da sem jaz prvi ropar. Poročevalec je premalo upošteval razmere. Položaj je tak, da imamo prav malo strokovnjakov, ki bi znali kopati. Poslužiti se je torej tistih lopat, ki so količkaj sposobne. Glavna lopata je Pečnik in to lopato so vzeli v svojo službo c. kr. kr. konservatorji in pred vsem znani Szombathv. Dežela je vzela tiste, ki znajo vsaj za silo kopati. Dež. odbor nima dražega materiala in se torej mora posložiti teh ljudi, ker dvornih svetnikov ni, ki bi hoteli v deželi službo prevzeti in razkopavati stare gomile. A kako se pri tacih razmerah godi? Kjer je dež. odbor kaj ,za-aral", tam se hitro prikaže Pečnik s svojim cekarjem in se od strani vtihotapi v tiste gomile. Tako se je zgodilo v Beli cerkvi in tudi že drugod. Glavne napake ni težko najti. Treba je naš muzej od tlaka do vrha temeljito reorganizirati. Dokler se to ne zgodi, ne bo reda, naj se zakon napravi ali ne. Baron Wurzbach je spravil vso zadevo na drugo polje. Iztaknii je, da je ta zakon za privatno lastnino sploh nevaren. Namigaval je, kakor da je zakon zrasel na polju socialne demokracije. Ta strah je nepotreben, da bi tisti, ki nič nimajo, kakor se je izrazil baron \Vurzbach, na klinih tega zakona splezali pod streho njegovih grajščin in ga spravili ne le ob stare piskre, nego tudi ob grajščine. Vsak zakon obsega neko sekaturo. Če pa vse starine teh sekatur niso vredne, potem naj se sploh zakon opusti. Končno je govornik pritrdil predlogu posl. barona Schvvegla.
Po nekaterih opomnjah posl. Š u b i c a je zbornica sprejela predlog poslanca barona Schwegla.
LISTEK.
Sestra Cecilija.
Spisal Josip Trdina.
Strašno ji je bilo tiste prve dni, ko je začela sumiti, da soprog ne ljubi več samo nje, — da ji ni zvest. Izdajalo ji je to njegovo poželjivo oko, s katerim je motril tuje žene, izdajal ves njegov obraz, kateri je tako jasno izražal hrepenenje po druzih. Postala je ljubosumno pozorna. In res se je kmalu docela uverila, da mu sama ne zadostuje, da se njen soprog zabava in išče ljubezni tudi drugod . . . Seveda ji je bila prej že negotovost strašna. Toda tedaj, ko je izvedela, kar je hotela vedeti, ko ji je postalo vse jasno, tedaj je prestajala še hujše, uprav obupne bolečine.
In kako kruto, kako brezsrčno jo je zavrnil, ko mu je očitala njegovo nestanovitnost !
.Moj Bog, ne bodi vendar tako otročje naivna! Li meniš, da sem postal slep za vse drage, ko sem se oženil s teboj ? Sicer si res lepa, moji prijatelji trdijo, da si celo zelo lepa, a priznala boš menda vendar-le, da nisi jedina krasotica nasvetu", je dejal brezbrižno, mirno, kakor da ji govori nekaj prav vsakdanjega.
Njo pa je tako govorjenje nepopisno žalilo.
aA jaz ne trpim tega!" mu je odvrnila
Angela. „Ljubim te, vsa in jedino tvoja sem; niti v mislih se ti nisem za tr eno te k izneverila, zato pa moraš biti tudi ti samo moj,
— da veš: za veke samo moj! Ali. . . ali te pa rajši takoj ostavim. Kompromisov ne maram nikakih!"
.Ne bodi filistrozna, draga moja Angela! Zlasti pa ničesar ne ukazuj! Bodi mirna! Ne kali si življenja, ki je vendar tako lepo, seve samo za onega, ki zna živeti . .. Umetnik, kipar ni vsakdanji človek", je nadaljeval, ko mu ni ničesar odgovorila, .zato tudi ne moreš tega zahtevati od njega, kar bi morda mogla zahtevati od kakega suhoparnega, starikavega profesorja, ki je slep za ves svet zunaj svojih sob, in ki se ne meni za nič dražega kot za puste, dolgočasne knjige!"
.Potem te pa ostavim; ostavim te gotovo, to ti prisegam".
Kipar je dobro poznal ponos svoje žene, vedel je zato tudi, da se ne Sali. Poznal je pa tudi sebe ter vedel, da ne more ugoditi ženinim zahtevam, ko bi tudi hotel... Da, ko bi jo ljubil, globoko ljubil, potem morda . .. morda ... A nanjo ga je vezala le hipna strast — saj je bila lepa — in pa
— denar, katerega mu je prinesla seboj.
.Da bi se mogel zatajiti!" je dejal sam pri sebi. ,0j, kako sovražim to bistro, to ostro njeno oko, ki mi vidi prav na dno srca ter premotri vsako mojih mislij!"
.In najino dete?" je vprašal plašno. „Ne govori tako!"
.To vzamem seboj, to se razume."
.Mojo Mino bi mi mogla vzeti, mojo
hčerko? ... Ne to ni mogoče! Ostani pri
meni, Angela! Vse se še spremeni." * »
Minilo je pol leta. Kipar Martini je svojo ženo čim dalje bolj zanemarjal. Po cele dneve ga ni bilo doma. Pač pa je pošiljal Angeli svojega prijatelja, duhovitega, lepega tovariša Giovana Bambolija.
Mladi, zapuščeni ženi je Bamboli vrlo ugajal. Videl je veliko, veliko sveta, čital mnogo, zato je umel jako zanimivo in živo govoriti. Vedel se je vedno povsem dostojno, a vendar, iz njegovih besed, iz njegovih črnih oči je velo neko pritajeno hrepenenje, katero seveda Angeli ni ostalo skrito. Slutila je, da jo Bamboli ljubi. In njej je ta ljubezen tako dobro dela! Saj je bila vedno tako sama, zapuščena in tako potrebna negovanja in ljubezni!
.Boga mi, ko bi prišel kak Heraklej reševat me s skale, na katero sem priklenjena? In ko bi bil ta Heraklej on, Bamboli? Ko bi skušal pridobiti me zase, kaj potem? Ali bi se mu mogla ustavljati? Line gine va moja moč v tej strašni osamelosti?" Tako je zdihovala često; potem pa se je zopet potolažila.
.Ne, ne, tega Bamboli ne bo storil, tako predrzen ne bo nikdar!" ...
j A prišel je vendarle dan, ko se je zgodilo ono, Cesar se je Angela tako bala. Približal se je trenotek, kateri se je zdel Bam-
bolija pravi. Prišel je dan, ko je pritisnil Angelo brez strahu, da bi se mu branila, k sebi ter jo poljubljal vroče . . .
Prav v tistem trenotku pa so se odprla vrata in vstopil je — Martini. Škodoželjno se je nasmejal, pokimal prijatelju ter dejal zlobno:
„Tako, tako, golobčka moja, le naprej! Nikar i se ne ženirajta!"
Smejal pa se je tudi Bamboli ter odhajal roko v roki s prijateljem Martinijem ...
V jednem samem hipu je izpoznala Angela vso brezstidno nakano svojega moža, izprevidela je, da je postala žrtev nevred-neža ter po lastni krivdi strmoglavila v prepad, iz katerega ne bode mogla več . . . Je-li v tem trenotku izgubila še zadnje, kar ji je ostalo .. . svojo ljubljeno hčerko ?
Uničujoče, s studom je pogledala svojega soproga ter dejala:
.Da, sedaj sem kriva tudi jaz! Dosegel si, kar si hotel. Prost si mojih žgočih vezij! Najino dete pa naj voli mej teboj in menoj." »
Ze teden pozneje je peljala Angela svojo desetletno hčerko Minico v neki dekliški zavod, sama pa se je vrnila k svojim starišem.
O počitnicah je hodila živahna in vesela deklica sedaj k očeta, sedaj k materi; obeh skupaj pa ni videla Mina nikdar. Spočetka se ji je to razmerje samo čudno zdelo, a razgljabljala ni mnogo o tem. Mati in oče sta jo žarko ljubila, videla je, da je obema
Posl. Lenarčič je poročal o samostalnom predlogu posl. Žitnika glede živinskega prometa z ogrsko. To temeljito poročilo priobčimo po stenografičnem zapisniku.
Predlog se je po nekaterih opomnjah posl. barona Sch\vegla sprejel.
Na vrsto je potem prišlo letnega poročila dež. odbora poglavje o „dež. kulturi". Poročevalec posl. Lenarčič je otvoril raz pravo s kratkim govorom, v katerem je obžaloval, da dež. odbor ni, kakor se mu je bilo lani naročilo, predložil poročila o kon-sumnih društvih ter povedal, da mu je referent (Po v še) rekel, da se to zgodi prihodnje leto. Nadalje je govornik omenil razmere pri posojilništvu. Kakor gobe po dežju, tako rasejo v naši deželi posojilnice iz tal. Posojilnice so v obče koristne in priznati se mora, da je prav zasluga posojilnic, ako so se eksekucijske prodaje omejile. Na drugi strani pa se mora tudi priznati, da se kmetu sedaj preveč olajšuje zadolženje, in da bo velik joj v deželi, kadar se bodo dolgovi začeli iztirjavati. Posojila nikakor niso vsa varna, a ker vidimo, da posojilnice ne skrbe dosti za to, da bi prišle do rezervnih zakladov, lahko iz tega nastane velika nevarnost Zatrjuje se sicer, da ni nikake nevarnosti, ker so zadruge ustanovljene na podlagi neomejenega poroštva, toda ta tolažba ni dosti vredna, če bi kaka posojilnica prišla v položaj, da bi res zahtevala od imejiteljev deležev, naj kaj plačajo, bi se pokazalo, kako malo vredno je neomejeno poroštvo. Če kak zavod nima rezervnega fonda, kje naj jemlje denar, ako pride v stisko? V .Gospodarski zvezi" združene posojilnice imajo skupaj 69 000 gld. rezervnega zaklada. Od te svote pa odpade na štajerske posojilnice 47.000 gld., 51 kranjskih posojilnic, ki imajo skupaj čez tri milijone vlog, ima samo 21.000 gld. rezervnega fonda, torej O63°/0- V tem tiči velika nevarnost Končno je govornik omenjal konkurence mej mlekarskimi zadrugami ter priporočal, naj bi stopile te zadruge med seboj v ožjo zvezo, tako da bi podjednotnim vodstvom oddajale svoje izdelke po tacib cenah, da bi bilo mogoče doseči vsaj nekoliko uspeha.
Zbornica je potem začela specialno debato, v kateri se je oglasilo več govornikov.
Posl. Božič je govoril o uravnavi Sore in Račeve ter nujno pozival deželni odbor, da čim prej dovrši zemljemerska dela, ter da bi se po mogočnosti že letos z uravnavo teh voda pričelo, da bode s tem dan predpogoj za zgradbo žirovske ceste, ki se vendar ne sme še nadalje odlašati in zavlačevati. Govornik zanesljivo pričakuje, da se bode z uravnavo že letos pričelo, in da bode deželni odbor poslaniško zbornico v prihodnjem zasedanji tudi s predlogom
jako draga, pri obeh je bilo tako prijetno, da sama ni vedela, kam hodi raj še, li k očetu ali k materi . . . Toda čim večja je postajala, tembolj jo je mučilo vprašanje, zakaj no žive nje stariši skupaj, tako kot stariši vseh njenih prijateljic? Kolikokrat je že hotela materi govoriti o tem, in tudi očetu, toda bala se je, žalostiti ju . .. O, slutila je pač že dolgo vso resnico, zato je tudi molčala...
No, končno pa je vendar vse izvedela. Ko je štela 17 let, tedaj je dovršila vse šole, in mati ji je povedala vso žalostno povest. Sedaj naj voli mej očetom in materjo!
Silen vihar je zadivjal takrat v njeni duši, menila je, da mora umreti ali vsaj zblazneti. Njeno telo pa je ostalo zdravo, a duša ji je bila bolna, tužna .... Dan je mineval za dnem, noč polna bojev za nočjo, Mina pa se ni mogla odločiti. Ali naj užali očeta ter se mu odpove, ko jo vendar tako ljubi, ko ji daje vsega, česar si želi? Ali naj ostavi osamelo mater, ki živi le zanjo?
Končno pa je vendarle dozorel njen sklep, bridek, trd, neizprosen ... O hud boj ji je bilo treba izbojevati, predno se je odločila za to, po njenem mnenju jedino pravo, kar ji je preostajalo. No, sklep je bil storjen, in zgodilo se je ...
Poldrugo leto za tem je klečala v Ljubljani pred oltarjem samostanske cerkve mlada, dražestna mladenka v snežnobeli obleki, z dolgim pajčolanom in mirtovim vencem na glavi ter molila ... molila.
Mina Martini, to veselo, živo dete juga, je postala ravnokar častitljiva sestra — Cecilija.
za zgradbo žirovske ceste ugodno iznenadil. Na to je bila sprejeta naslednja njegova resolucija: Deželnemu odboru se naroča, da vse potrebno ukrene, da se z regulacijo Sore in Račeve po mogočnosti že v teko-letu prične.
Posl. Po v še dal je kot poročevalec deželnega odbora tozadevno jako ugodna pojasnila, vsled katerih bode mogoče v resnici že letošnjo jesen z uravnavo Sore in Račeve pričeti, ako se bodo interesenti zavezali s 25°/o prispevkom k stroškom prinašati. Odvisno je torej sedaj vse le še od Žirovcev samih, kajti država in dežela zagotovili sta 75% prispevek.
Pri točki .Uravnava vipavskih voda" poprime zopet besedo posl. Božič ter pravi, da je vendar dospel te dni v Ljub ljano novoizdelani načrt za uravnavo teh voda, ki je zbog na več ko 1,000.000 kron proračunjenih stroškov v sedanjem slabem finančnem stanji naše dežele dokaj neugoden utis napravil. Govornik se čudi, da je od prvotno izdelanega načrta, po katerem Itn bila uravnava stala le 157.000 gld, in ki je bil po izjavah strokovnjakov zelo primeren in dober, narastla tako ogromna svota; prepričan je, pravi, da se bode dala ta svota pri pregledu načrta znatno znižati, ker je obče znano, da so Hraskega načrti silno dragi. Ne glede na vse to, ne sme se ta zadeva har nič več zavlačevati, kajti ob vsakem deževji je polovica vipavskega trga pod vodo, in si je lahko misliti, kako ugodno je stanovati v hišah, katerih pritličja voda na 1 m visoko preplavlja; poleg tega preplavlja voda še ono malo polja, kar ga ima vipavska dolina, in dežela in država vendar ne moreta in ne smeta mirno gledati takih razmer. Da je zadeva jako nujna, poučne so najbolj gornje številke; da se je uravnava pred 20 letmi izvršila, stala bi bila le 157 000 gld., tekom let je pa voda vse večjo škodo napravila, in danes nas že straši proračun s 1/> milijona gld. Tukaj je naglica potrebna, ker bodo sicer načrti zopet nerabni. Na to predlaga naslednjo resolucijo, ki je bila sprejeta: Deželnemu odboru se naroča, da takoj izroči načrt za uravnavo vipavskih voda deželnemu stavbinskemu uradu in poljedelskemu ministrstvu v pregled in zanesljivo v prihodnjem zasedanju deželnem zboru o tem poroča in svoje predloge stavi.
Posl. Po v še izreče se v imenu deželnega odbora, da bo zadevo pospešil in v kratkem deželnega hidrotehnika v Vipavo poslal, da prouči načrt na licu mesta, da bode goden za predložitev na višje mesto. Z obzirom na obstoječe razmere spravila se bode sedaj stvar v hitrejši tempo, in upravičena je nada, da bode deželni zbor o uravnavi vipavskih voda že v prihodnjem zasedanju končno sklepal, ako se bodejo adjacenti zavezali s primernim prispevkom prispevati.
Posl. Kalan je vprašal, kako je z vodovodom za Kranj in okolico, na kar je posl. Po v še pojasnil, da pride dotični predlog še v tem zasedanju pred deželni zbor.
Prihodnja seja bo v torek.
V LJubljani, 23 aprila. K položaju.
.Narodnim Listom" poročajo z Dunaja: Ker se zasedanje deželnih zborov tekom 14 dnij konča, se obrača skrb vlade že zasedanju drž. zbora. Kabinet Korber se tega zaveda, da se je položaj v zadnjem času znatno poslabšal, in da je redno poslovanje parlamenta sedaj v še večji nevarnosti. Zatrjuje se, da je sklenjeno, izvršiti pripravljene določbe tudi za slučaj, Če bi se parlamentarni stroj tudi zopet ustavil. V tem slučaju bi dobil dr. Korber zopet polnomoč, kakoršno je imel že Thun, da načrt jezikovnega zakona oživotvori potom § 14. Iz Lvova pa poročajo, da bodo delali poljski poslanci z vso silo na to, da se doženejo investicijske predloge. To se bo sklenilo tudi na skupnem skodu poljskih deželnih in državnih poslancev.  »Gazeta Nar odo wa" in .Przegled" naglašata, da bodo Čehi izolirani, ako uresničijo svoje grožnje glede obstrukcije, ter da se desnica razbije. Poljski klub bi moral v smisla početkom zadnjega državno-zborskega zasedanja sklenjenega sklepa odpovedati se zvezi z obstruirajočimi Čehi. Avstrijski talent vladanja. . .Die Zeit" je prinesla ob priliki trimesečnega vladanja Korberja članek o dose-
danji njegovi nesrečni politiki, zlasti pa o spravnih konferencah. Korber bi bil moral že pred tremi meseci vedeti, da se spravne konference izjalovijo. Saj so se izjalovile pred desetimi leti tudi Taaffejeve spravne konference. Naši ministri se pač nočejo ničesar učiti, nego vladajo vsi po istem kopitu, t j. delajo vsi iste napake, zahajajo v iste zmote in zagate. Da bi se iz napak in zmot prednikov naučili previdnosti in modrosti, tega se od avstrijskih ministrov ne more pričakovati. Da se bodo jezikovne konference izjalovile, je bilo jasno vsakomur, kdor pozna avstrijsko zgodovino zadnjih deset let. Sicer pa spravne konference niso kraj, kjer se more dognati sprava med narodi, nego samo parlament. Peščica tako zvanih voditeljev strank nima moči, sklepati obveznosti, pa tudi zmožnosti ne. Velika napaka je bila, pravi člankar, da so se poklicali na spravne konference fevdalci, ki so a priori proti vsaki spravi ter so omejevali tudi Mladočehe v spravljivosti. Nemški ra-dikalci pa omejujejo Nemce. Nadalje je bila velika napaka, da so bile konference tajne, in da so se razpravljale najprej postranske stvari ter se je potratila ž njim večina časa, glavna stvar in bistvena točka pa se še ni rešila, pa se tudi ne bo. Korber namerava storiti sedaj to, kar bi bil moral storiti že pred tremi meseci: predložil bo parlamentu načrt jezikovnega zakona. S tem zakonom seveda Korber stoji in pade. Da se je vzdržal vsaj tr.i mesece na krmilu, se ima zahvaliti svojemu avstrijskemu talentu vladanja, ki skrbi le za svoje interese. Vojna v Južni Afriki. V Oranju se vrše sedaj zopet večje ali manjše praske, ki za Angleže niso ugodne. Bitka severno od Bloemfonteina, pri Steuer-banki, 19. aprila se je morala končati slabo, ker Angleži o njej kar molče. Bitka pri De-wetsdorpu 20. t. m. tudi ni mogla biti za Angleže srečna. Streljali so le iz daljave, a Burov iz močnih pozicij niso mogli pregnati. Angleže poveljuje general Rundle. Dewets-dorp leži na cesti sredi med Bloemfontei-nom in Wepenerjem, katerega oblegajo Buri že 13 dnij. Pred Wepenerjem se vrše boji dan na dan. Burov je vedno več, ker priha-; ajo čete z vseh stranij. Angleži so izgubili baje doslej 25 mrtvih in 110 ranjencev. Buri pritiskajo na Wepener tako, da se mora pičla posadka kmalu udati, ako se ne posreči Rundleju in Brabantu prodreti do mesta. Baje so ceste tako premočene, da Angležem ni možno iti dalje. Vse vode so narastle ter prestopile bregove. Pri Boshofu pa je imel smolo lord Methuen, čegar vojsko je general Delarav pognal nazaj. V Natalu grme sedaj topovi ob Sundav-riverju, a tudi brez vspeha. Baje se pripravlja Roberts na veliko akcijo. Ker pa se je ta akcija že večkrat naznanila, ne da bi se bila res izvršila, tudi sedaj ni verjetno, da bi mogel Roberts že nastopiti svoj marš proti Brandfortu.
Dopisi.
Iz Vipave, 18. aprila. Javno zahvalo izrekel je v .Slovencu" z dne 14. t m. neki Mirko Perhavec iz Vipave v imenu vipavskih in   vrhpolJ8kih   gozdnih upravičencev   gospodu   agrarskemu komisarju Župneku, očividno pač le zato, ker je s famoznim svojim oklicem pri zadnjih občinskih volitvah klerikalcem do veljave pomagal ; to bode pač slab obliž za komisarjeve rane, katere je za svoje politiško agitatorično delovanje v deželnozborski bitki dobil, in mi bi se k stvari več ne povračali, da ne postaje že smešna.   Obče je tukaj znano, da je skoval to izjavo tajno in brez vsake vednosti gozdnih interesentov vrhpoljskih propali županski in poslaniški kandidat ter glasoviti interpret 4. božje zapovedi, Lav-renčič, iz zgolj hvaležnosti, ker ga ni komisar  Župnek   kljubu protestu   2/s  vrhpoljskih gozdnih upravičencev   —   tedaj tisto razmerje  kakor v Vipavi!! — od  načelništva  gozdnega odseka odstavil, dasi mu je že davno menda doba potekla; to izjavo podpisal je istotako tajno in brez vednosti Vipavcev Mirko Perhavec, ki pač ni pooblaščen take izjave oddajati v imenu Vipavcev, najmanj pa v imenu Lavrenčiču nasprotnih vrhpoljskih občinarjev, in kateremu je hotela radi tega podpisa celo slabejša zakonska polovica svojo fizično moč pokazati iz strahu pred zlimi nasledki podpiaaj Mi zelo dvomimo, da bo .decorum" komisarja Župneka rosen, ako ga klerikalci v deželnem
zboru in časopisju tako goreče zagovarjajo in branijo, marveč menimo, da ga s tem le še v blato pogrezajo, in se le čudimo, da se takih kompromitu-j o č i h zagovornikov ne otrese, ako se čuti nekrivega. Položaj je namreč tale: Vsled zemljiškoodvezne razsodbe pripada p o vseh vipavskih občinah gospodarjenje s skupnimi gozdovi občinskim odborom do nadrobne razdelbe. Vzemimo, da je agrarski zakon po mislih barona Heina to razsodbo razveljavil, bilo je že davno umestno vsem občinskim odborom vipavskim hkratu odvzeti gospodarjenje s skupnimi gozdovi sklicevaje se na ta zakon, in odkrito priznamo, da bi ne bil tako uteme ljen korak niti neposredno pred vipavskimi volitvami nobenega šuma provzročil. Drugače je pa stvar, ako se je ta korak storil 14 dni pred občinskimi volitvami in 1 e nasproti občini Vipave, ter ako se utemeljuje s tem, da se je radi občinskih volitev in pa ker je dosedanji občinski odbor krivično, pristransko in nepošteno z gozdom gospodaril, to zgoditi moralo, ne da bi se bilo poprej p o i z vede1 o , prei s k a v a I o in dognalo, koliko je na teh klerikalnih ob-dolžitvah resnice. Pričakovali bi bili, da se bode kdo drug zavzel za čast infamno žaljenega občinskega odbora vipavskega, kateremu se ni moglo kljubu vsem naporom dr. Šuseršiča pred ljubljanskimi porotniki niti najmanjše krivde dokazati. Ker se pa nikdo ganil ni, smo uprav hvatežni g. poslancu Božiču, da je za našo osebno čast v deželnem zboru nastopil ter to postopanje po zasluženju ožigosal, naj si je že komisar Župnek iz svoje inicijative aH pa po danem migljaju — kar ni izključene
— postopal, in vse komisarja Župneka kompromitujoče klerikalne izjave v dež. zboru .Slovencu", .Slovenskemu Listu" in .Domoljubu" ne ublažijo utiša v deželnem zboru po g. poslancu Božiču izgovorjene ostre in zaslužene kritike, ki je letela na
— pravega krivca.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 23. aprila. Občinski svet ljubljanski imel je v soboto zvečer izredno sejo, katere se je pod predsedstvom župana Hribarja vdeležilo 19 občinskih svetovalcev. Kot vladni zastopnik vdeležil se je seje deželne vlade svetnik marquis Gozani. Verifikatorjema sta bila imenovana obč. svet. Velkavrh in Senekovič.
Jedina točka dnevnega reda je bilo poročilo županovo o ugovoru dra* Otona Val-lentschagga in tovarišev proti vršitvi letošnjih dopolnilnih volitev za občinski svet. V imenu pravnega odseka poročal je obč. svet. dr. Ta včar. Glede letošnjih dopolnilnih volitev, ki bi se imele pričeti dne 23. aprila, vpeljal je mestni magistrat neko novost; imenik volilcev se namreč letos ni dal tiskati in volilcem dostaviti, ker napravlja to mnogo stroškov, posebnega pomena pa nima. Vendar so se radi tega pritožili dr. Oton Vallentschagg in tovariši, ki na podlagi § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano zahtevajo, da se z razglasom z dne 21. marca t. 1., št. 10.041 razpisane volitve sistujejo ter v zmislu zakona razpišejo nove volitve, ker bi sicer izvršene volitve morali smatrati za neveljavne. Po našem volilnem redu — pravi govornik — je predpisano, da se mora volitev vsaj osem dnij pred nje začetkom vsem občanom, ki imajo pravico voliti, dati na znanje s tem, da se jim vroči volitveni razpis z volilskimi imeniki. Ker se volilski imenik letos ni vročil volilcem, je pritožba brezdvomno opravičena, in ker bi bila torej volitev, ako bi se izvr šila, neveljavna, je najumestnejše, da se že razpisane volitve takoj ustavijo ter v kratkem roku razpišejo nove volitve tako kakor zahteva zakon. V imenu pravnega odseka predlaga torej poročevalec: Za 23., 25. in 27. dan aprila razpisane volitve se ustavijo ter se razpišejo nove volitve, ki se bodo vršile: dne 14. maja za III. volilni razred; dne 16. maja za II. volilni razred; dne 18. maja za I. volilni razred; vselej od osmih do dvanajstih do-poludne v veliki dvorani .Mestnega doma" Vse druge določbe ostanejo nespremenjene v veljavi.
Obč. svet. dr. H u dni k se ne strinja z odsekovim poročilom, ker dvomi, da bi se bila zgodila taka nepostavnost, da bi se mo-
rala izvršena volitev kasirati. V volilnem reda je sicer neka nejasnost, vendar pa je v zmislu § 28. ngovor prezgoden in se torej ne more uvaževati. Vročitev volilskih imenikov je le neka udobnost za volilce, iz ka tere pa nikakor ne sledi, da bi volitev bila neveljavna, če se vročitev imenikov opusti. Vso stvar pa je presojati tudi z lokalnega stališča. Nemška stranka je na svojem shodu sklenila, da se ne vdeleži volitev, in vendar nam meče sedaj polena pod noge. To je smešna nagajivost. Mestnemu zastopu se pri vsaki priliki priporoča, naj štedljivo gospodari z mestnimi dohodki, a baš tu se ga sili k nepotrebnim stroškom. Govornik izraža končno svoje obžalovanje nad takim postopanjem.
Vladni zastopnik marquis Gozani je naznanil, da se je istotaka pritožba vložila tudi pri c. kr. deželni vladi ter izjavil, da se vlada strinja z odsekovim predlogom. Volilni red zahteva, da se volilski imeniki vroče volilcem in se je tudi sedaj vedno tako postopalo. Vlada smatrala bi volitve za neveljavne, če se ne ustreže zakonitim zahtevam.
Obč. svet. Plantan naglasa, da je vprašanje zgolj formalnega značaja. § 17. volilnega reda zahteva vročitev volilskih imenikov, in če je ta določba še tako smešna in se morebiti ne nahaja v nobenem drugem volilnem redu, vendar se mora zakon spoštovati. To je povsem jasno in zaradi tega podpira govornik odsekov predlog.
Obč. svet. Prosenc predlaga, naj se sicer volilski imenik tiska, a naj se vsakemu volilcu vroči le imenik dotičnega volilnega razreda. Na ta način bi se stroški izdatno znižali. Vendar pa je obč. svetnik Prosenc umaknil svoj predlog, ko je obč. svet. Go-gola opozoril, da je ta predlog v protislovju z določbo volilnega reda.
Poročevalec dr. T a v č a r konečno kon-štatuje, da se nasproten predlog ni stavil in da bo torej glasovati le o odsekovem predloguv Iz necega medklica obč. svet. Lenčeta pa bi se dalo sklepati, da je v tej zadevi med vlado in poročevalcem pravnega odseka kak komplot, zatorej govornik kon-štatuje, da je to popolnoma neosnovano. On sam o zadevi ni bil informiran, in je šele iz sobotne številke - Slovenskega Naroda" zvedel o tem, da so volitve faktično že ustavljene. Konštatuje pa, da se drugače ni moglo postopati. Brez dvojbe je priziv le nekaka nagajivost nemških volilcev, ali ta nagajivost ima postavno zaslombo (obč. svet. Lenče: „Heinovo zaslombo"!) Sicer pa bi mogli — končal je poročevalec — taki medklici napraviti utis v kakem predmestju.
Župan Hribar navaja v obrambo mestnega magistrata, da se je nameravalo prištediti tiskarske stroške za volilski imenik, ki znašajo lepo svoto 800 K, ki bi se tem laglje prištedili, ker omenjena določba volilnega reda pač ni bistvenega pomena. Sicer pa stoji motivacija pritožbe na prav slabih nogah. Iz volilskega imenika se pač ne more in se nikdar ni moglo presoditi, je-Ii ima kedo pasivno volilno pravico ali ne, saj v tem imeniku ni zabilježena ne starost dotičnega volilca in ne doba njegovega bivanja v Ljubljani.
Po županovej izjavi prestopilo se je k glasovanju. Predlog poročevalca bil je z veliko večino vsprejet, potem pa se je seja zaključila.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. aprila. — Kranjski deželni zbor ima jutri, dne 24. aprila ob 10. uri dopoldne sejo. Na dnevnem redu so mej drugimi  tudi naslednje točke: Poročila o deželnega odbora poročilu v zadevi deželne bolnišnice; o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o: § 3. A:   Deželna kultura;  o letnem poročilu, in sicer:  u uvodu:  o § 1. Zakonski načrti, o § 2: Davki, o § 8, A: Ljudske, srednje in visoke šole; o proračunu kranjske kmetijske šole na Grmu; o prošnji c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za zvišanje letnega prispevka in za podporo v svrho osnovanja živinorejskih zadrug; o načrtu zakona o uvedbi doneska od zapuščin za bolnične namene dežele Kranjske; o računskem sklepu deželnega zaklada in razkazu skupne imovine za leto 1898; o preložitvi okrajne ceste Radeče Dvor; o dovolitvi 5% naklade na najemščino od sta-novališč v mestni občini Črnomelj in poročila o raznih prošnjah.
— Vse za obrtnika! Tako se vedno sliši iz klerikalnih ust. Kdor samo besede posluša in ne gleda na dejanja klerikalcev, bi res verjel, da je tako, zakaj sladkih be sed za obrtnika klerikalcem nikdar ne zmanka. Toda dejanja! Ta dejanja kažejo, da našemu obrtniku ne Žid ne oderuh toliko ne škodujeta kakor klerikalec. O tem vedo posebno trgovci, peki, knjigovezi, gostilničarji itd. marsikaj povedati. Danes nam je zopet zabeležiti majhen dokaz klerikalne blagonaklonjeno8ti do obrtnikov. Obleka za šentpeterske nosilce in pogrebce se ni naročila pri domačih krojačih, nego na Dunaju. Še tega revnega zaslužka niso klerikalci privoščili domačim krojačem, nego so oddali delo raj še Dunajčanu. Pa reci kdo, da ne ljubijo obrtnikov!
— Bolgarski profesorji in dijaki. Danes je bilo v Ljubljani 30 bolgarskih dijakov in 10 učiteljiščnih profesorjev, da si ogledajo naša učilišča. Vodila sta družbo ravnatelj Ilija Grigorjev in arhimandrit Zenovi-Petrov. Prišli so iz Kustendila (na meji Makedonije) ter potovali preko Sredca, Niša, Belega gradu, Sibinja v Dja-kovo, kjer jih je sprejel in pogostil biskup Strossmaver. Nato so potovali na Reko in Trst, od ondi pa v Ljubljano, odkoder se vrnejo preko Zenice in Sarajeva v Beligrad ter domov. Potovanje je proračunjeno na 20 dnij. V Ljubljani so si ogledali deželni muzej, I. in II. mestno šolo, obrtno šolo in pripravnico. Opoludne so se zbrali na povabilo g. župana Hribarja cenjeni slovanski gostje v restavraciji hotela Lloyd k obedu, katerega se je vdeležilo tudi nekaj učiteljev, profesorjev in mestnih uradnikov. Gospod župan Ivan Hribar je pozdravil Bolgare v ruskem in slovenskem jeziku ter nagla-šal, da so se prvič sešli bratje Bolgari s Slovenci ter zaklical ideji slovanske vzajemnosti navdušen »Ura!" Gosp. predsednik zaveze učiteljskih društev, g. Luka J e 1 e n e c je nazdravil Bulgarom in njih domovini imenom učiteljstva. Za sprejem se je hrvatski zahvalil prof. glasbe g. Kar. Mahen, rodom Čeh, g. ravnatelj Grigorjev pa je nazdravil g. županu. Bolgari so se s Slovenci v svojem materinskem jeziku, ki je sličen ruščini, jako lahko razumeli ter bili navdušeni nad sprejemom v Ljubljani. Zlasti ugodno pa so se izrazili o naših šolah. Ob 3. uri popoldne so odpotovali v Bosno.
— Obrtno šolstvo. Za vladne zastopnike v obrtnošolskih odborih so imenovani v Kranju okr. šolski nadzornik gosp. Andrej Žumer, v Tržiču nadučitelj gosp. Josip Kragelj, v Novem mestu okr. komisar g. Ivan Kres se.
— Marijina   bratovščina  je imela včeraj nadaljevalni  občni zbor in sicer v dvorani .Katoliškega doma". Tudi ta občni zbor ni imel uspeha. V društvu so nastala velika nasprotja. Kakor znano, se je svoj čas g. Kuncu posrečilo, rešiti Marijino bratovščino gotovega propada.   Društvo ima sedaj 20.000 gld. premoženja. V zadnjem času so nastale razprtije.   Društveni predsednik, g. Lahajnar je imel konflikt z nekaterimi člani. Prišlo je do tožbe, a gospod Lahajnar je še pred obravnavo umaknil tožbo in se odpovedal predsedništvu. Pri včerajšnjem občnem zboru se je sklenilo, da se računski zaključek za leto 1899. ne odobri in se je zahtevalo, naj ves odbor odstopi.   Člani odbora pa tega niso hoteli storiti. Pri dopolnilni volitvi izvoljeni trije novi odborniki niso hoteli volitve sprejeti, ker se odbor ni udal zahtevi in ni odstopil. Unela se je prav burna razprava, ki pa ni imela nikacega pozitivnega uspeha. Člani so se razšli, ne da bi se bila nova volitev izvršila.   Ker odbor ni popoln, bo torej treba novega občnega zbora. Ako še povemo, da je razpor nastal zaradi jako malenkostne  svotice,   „za vrednost ene viržinke", kakor se je reklo na občnem zboru, smo povedali dovolj.
— Agitacija proti našemu listu. Glede na naše v sobotni številki iz Turjaka priobčeno poročilo, naznanja nam tukajšnji generalni zastop banke .Slavije", da je dotičnega potovalnega zastopnika najstrožje posvaril.
— »Glasbena Matica" naznanja članom moškega in ženskega pevskega zbora, da se vrši skupna pevska vaja obeh zborov v sredo, dne 25. aprila zvečer ob 8. uri v prostorih .Glasbene Matice". Pri tej vaji se bodo vršila tudi posvetovanja o izletih, katere naj priredita pevska zbora v letošnjem poletju. Radi tega naj se blagovolijo
častiti člani obeh zborov polnoštevilno udeležiti in osobito se tudi starejši člani uljudno vabijo.
— Kmetijsko predavanje v Šiški. Ravnatelj gospod Gustav Pire je govoril včeraj popoludne v šišenski čitalnici od 2. do pol 5. ure. Zbrani odlični posestniki so poučni razpravi o prireji goveje živine in drugih velevažnih točkah z vsem zanimanjem sledili. Vsa hvala gre gospodu ravnatelju kmetijske družbe, da se na vabilo podružnice ^prijazno ozira ter željam po pouku tako radovoljno ustreza.
— Županska volitev v Tržiču. V seji dne 20. t m. je bil zopet izvoljen g. Karol Mally županom in sicer soglasno, prvim svetovalcem je bil izvoljen g- Julij Goeken, drugim svetovalcem g. Ludovik Bartolotti.
— Jezuvitje v Zagrebu. .Jedinstvu" se poroča, da je v Rimu že odločeno, da se nastanijo v Zagrebn jezuvitje in da ustanove tam svojo gimnazijo. Še tega je bilo treba Hrvatom!
— Požar. V Bevkah pri Vrhniki je dne 20. t. m. gorelo pri posestniku Ivanu Gutniku. Zgorel je 151etni pastir Franc Petkovšek. Fant je spal v hlevu, a ogenj se je tako hitro razširil, da ga ni bilo možno rešiti. Razen skednja in dveh svinjakov zgorelo je tudi devet prešičev.
— Za gasilce. Aktivnim članom gasilnih društev, ki so potrebni kopanja, dovolil je knez Karol Auersperg v Toplicah na Dolenjskem sledeče olajšave: V mesecih maju in septembru se zniža kopeljna taksa za polovico; v mesecih junij, julij in avgust pa le tedaj, ako gasilec v grajščinskih hišah stanuje. Člani gasilnih društev, ki žele te olajšave, morajo se izkazati z legitimacijo, narejeno od načelnika in podpisano od županstva.
— Iz Opatije se nam piše: V zadnjem času privrelo je toliko tujcev sem, da so vsi hoteli prenapolnjeni. Pred krat kim je prišel sem veliki vojvoda luksemburški, te dni pa sta se pripeljala rumunski kralj in kraljica Sprejeta sta bila jako sijajno, toliko bolj, ker sta si pridobila za Opatijo velikih zaslug. Dne 20. t. m. je gasilno društvo, Čigar načelnik je tukajšnji obč. svetnik g. Fr. Doberlet ml., priredilo kralju Karolu povodom njegovega rojstnega dne sijajno bakljado in serenado. Voloska in Opatija sta bili v zastavah, vse hiše so bile razsvetljene, na gorah so goreli kresovi, pred kraljevim stanovanjem — Villa Angiolina — pa se je prižgal jako okusen umetalni ogenj. Kralj je pozval načelnika gasilnega društva, g. Doberleta, k sebi in se mu je toplo zahvalil za to ovacije — Dne 21. t. m. je gorelo pri slovenskem mizarju Jakobu Čuku. Gasilci so ogenj lokalizirali. Čuk ima znatno škodo, a bržčas se mu bo pomagalo, ker sta nad-vojvodinja Josipina in grof Zichy poklicala g. Doberleta, da jima poroča o pogorelčevih razmerah.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 14. do 20. aprila je dela iskalo 10 moških in 33 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno za 10 moških delavcev in za 48 ženskih delavk; 77 delavcem se je nakazalo 57 odprtih in v 30 slučajih se je delo vzprejelo, in sicer pri 7 moških in 23 ženskih delavcih. Od 4. ja-nuvarija do 20. aprila je došlo 1091 prošenj za delo in 863 deloponudeb. Delo ali službe dobe takoj: 1 vrtnar, 1 mesarski pomočnik, 1 grajščinski strežaj, 1 telesni sluga, 2 kočijaža, 10 konjskih hlapcev, 1 volovski hlapec, 1 kravar, 1 šivilja, 1 učenka za šiviljo, 5 gostilniških kuharic, 5 navadnih kuharic, 2 sobarici, 4 natakarice na račun, 3 navadne natakarice. 2 natakarici za nedelje, 14 deklic za vsako delo, 7 deklic k otrokom, 7 kuhinjskih deklic, 14 za domača dela, 3 postrežkinje.
— Bogoskrunstvo. V noči od 21. na 22. t. m. so neznani zločinci na Rožniku raz8neli razpelo raz križ in ga razdrobili in vrgli v gozd. Pri kapelici Lurške Matere božje pa so skušali Marijin kip vzeti iz kapelice, in ker tega niso mogli storiti, Iučali so kamenje v kapelico in razbili tablo s podobo sv. Jožefa, Marijin kip pa so poškodovali na obrazu. Na Viču se splošno govori, da so to storili laški delavci.
— Z nožem. Včeraj popoldne sta se v Kramarjevi gostilni na Dolenjski cesti sprla hlapec Leopold Jerala in posestnikov sin Anton Prime. Ko je Prime odšel iz gostilne, je šel Leopold Jerala za njim in ga je na Ižanski cesti dohitel in mu dal
zaušnico. Prime je na to Jeralo sunil z nožem v obraz in ga težko ranil, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico.
_ Pobalinstvo. V noči od sobote na
nedeljo je neki zlikovec razbil električno žarnico v Streliških ulicah poleg Strme poti.
— Les kradel je delavec F. L. pri novi stavbi na Resljevi cesti. Policaj mu je delo ustavil. _
* Pokajeni milijoni. Centralno ravnateljstvo tobačne režije je izdalo velezani-mive podatke o tobačnem konsumu na Ogrskem za leto 1899. Skupno se je prodalo v letu 1899 tobaka za 50,673.82468 gld. in sicer 793.110-82 gld. več kakor v letu 1898. Konsumke se razdeli naslednje po posameznih tobačnih vrstah: Tobaka za nos-ljanje se je prodalo 50.768 kg, to je za 2480 kg manj kakor v letu 1898. Še manj se je prodalo tobaka za pipo. Prodalo se je 563.549 kg, v letu 1898 pa 32.454 kg več, med tem ko se je poraba tobaka v zavitkih za nekoliko povzdignila tako, da se je prodalo 1899. 1. 554,557.264 zavitkov, 674.021 več kakor v letu 1898. istotako se je ponižala poraba smodk, prodalo se je v 1899. letu 489,142.170 komadov, 4,166.670 manj ko v letu 1898. Pesedas, brazilskih ter kratkih virginij se je prodalo v 1. 1899 45 7° „ oziroma 32 l°/0 manj ko v 1. 1898., med tem ko so se trabuke dobro prodajale. Posebno so se prikupile svalčiče, katerih se je prodalo 944 miljonov, za 91 milijonov več nego v letu 1898. Dram se je prodalo več 298, hunij 23 9, dam 18 9 in šport 10-4%. Specialitetnega tobaka se je prodalo za 4 529.188 gld. 66 kr.
— Kuščar v želodcu. Francoskemu listu .Petit Journal" je nekdo iz Charhaiga pisal, da se je ondi pripetil sledeči neverjetni slučaj: Delavec Coent se je več mesecev čutil slabo, osobito želodec mu ni bil popolnoma v redu, ker je vsako jed vrgel iz sebe in je vsled tega sila oslabel. Te dni pa, ko se mu je to zopet ponovilo, je začutil, kakor bi mu se nekaj iz želodca vzdignilo, in vrgel je na tla živega kuščarja. Coent niti sam ne ve, kako je žival vanj prišla, a najbrže jo je še mlado z vodo popil in se je potem v njegovem želodcu hranila. Coent ni še pri vsem tem ozdravel, ker mu želodec vsled gnjusobe ne sprejemlje jedi, zato mislijo zdravniki, da se bode moral pustiti operirati.
Književnost
— „Glasbena Zora". II. štev. IV. ima tole vsebino: O postopu glasov v rav-nobežnih vidnih in skritih kvintah in oktavah. — Večni mornar. — Zmes. — Slovenska glasbena in pevska društva. — Vesti iz umetniškega sveta. — Slovenska glasba (.Gorski odmevi".) — .Triglav". Mešani zbor. Uglasbil Ign. Hladnik. — Da sem jaz ptičica. Mešani zbor. Uglasbil dr. Benj. Ipavec. — Čolničku. Mešani zbor. Uglasbil Viktor Parma. — Iz mojih pesmi: Za klavir "glasbil Jos. Proch&zka. — »Glasbeno Zoro" vsem ljubiteljem izvirnih slovenskih skladb najtoplejše priporočamo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 23. aprila. V politiških krogih se raznašajo naj raznovrstnejše vesti glede politiškega položaja. So-li to zgolj kombinacije, ali imajo kaj podlage, ni možno presoditi. Na jedni strani je gotovo, da se bodo Cehi lotili obstrukcije, na drugi strani pa vlada v nemških krogih velika nezadovoljnost radi Koerberjevega jezikovnega projekta, in se tudi s te strani grozi z obstrakcijo.
Kečkemet 23. aprila. Tu je bil mej ritmojstrom grofom BissiDgenom in nadporočnikom Bekassvjem dvoboj, v katerem je bil Bissingen ustreljen.
Berolin 23. aprila. Nekateri tukajšnji listi predlagajo, naj se Konig-gratzerstrasse prekrsti v Kaiser Franz Josefsstrasse.
London 23. aprila. Burska armada pri Wepenerju je razdeljena na tri oddelke, 8000 mož s 15 topovi oblega Wepener, ostala dva pa imata nalogo vreči Angleže, ki gredo oble-gancem na pomoč.
London 23. aprila. Poroča se, da je burski general Dewett v boju pri Wepenerju padel.
London 23. aprila. Pri Elands-laagteju je prišlo do boja. Buri so prvotno zavzete pozicije morali zapustiti.
London 23. aprila. Iz Laurenzo Marqueza se poroča, da je skupna bur-ska armada iz začetka Štela 105.000 mož. Zdaj jih šteje še 80.000; od teh jih je na oranjskih tleh 50.000.
Darila za „Narodni Dom".
XCIII. izkaz „Krajcarske družbe".
Prenesek   .   .   .   72.905  K  42 t. Doneski za mesec januari j; plačali so čč. p. n. dame in gospodje:
dr. Ivan Tavčar,...... 10   n   — „
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr.
Kollmann, L Murnik, M. Ple-
teršnik in D. pl. Trnkćczy, a
6 K, skupaj....... 36   „   — „
Dr. vitez K. Bleiweis. Fr. Goričnik,
L Gornp, Fr. Mally,   dr. Fr.
Mnnda, S Rntar in V. Rohr-
mann, a 4 K, skupaj ... 28 „ — » A. Bayr, J. S. Benedikt, vitez J.
Bleiweis, A. Dečman, O. pl. De
tela, P. Drahsler, J. Duffe, A.
Gogola, I. Gričar, A. Klein, dr.
J. Knšar, E. Lah, M. Levstek,
J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač,
E. Milic, Gust. Pire, K. Pire,
L. Pire, dr M. Pire, T. Povse,
J. Bode, dr. Fr. Tekavčič, J.
Velkovrh,  A. Zajec,  di. Fr.
Zupane. M. Zupane in K. Žagar,
k 2 K, skupaj...... 58   „   — „
A. Bartel, I. Bonač, J. Jenko,
J.  Maček,  Al.  Poljanec, Fr.
Stare, I. Šnbic, A. Tavčar in
A. Trstenjak, al K, skupaj . 9   „   — ,
Prof. K. Pire podarja kot nepričakovano poravnani dolg .   .       20   ,   — „ Doneski   za   mesec fe-b r u v a r i j; plačali so čč. p. n. dame in gospodje:
dr. Ivan Tavčar...... 10   „   — ,
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr.Kollmann, I. Murnik, M. Pleter-snik in D. pl. Trnk6czy, a 6 K, skupaj......... 36   ,   — „
Dr. vitez K. Bleivveiss, Fr. Goričnik, L Gorup, Fr. Mally, dr. Fr.  Mnnda, S.  Rntar in V.
Rohrmann, a 4 K, skupaj . 28 , — „ A. Bayr, J. S. Benedikt, vitez
J. Bleiweis, A. Dečman, O. pl.
Detela, P. Drahsler, J. Duffe,
A. Gogola, I. Gričar, A. Klein,
dr. J. Kušar E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, I.
Mejač, R. Milic, G. Pire, K.
Pire, L. Pire, dr. M. Pire, T.
Povse,  J. Rode, dr. Fr. Te-
kavčič, J. Velkovrh, A. Zajec,
dr. Fr. Zupane, M. Zupane in
K. Žagar, a 2 K, skupaj   .   .       58   ,   — „
A. Bartel, I. Bonač, J. Jenko,
J. Maček, Al.  Poljanec, Fr.
Stare, I. Šubic, A. Tavčar in
A. Trstenjak, a 1  K, skupaj 9   „   — ,
Donesek g. S. Treota za prvo
polovico leta....... 12   „   — „
Doneski za mesec marcij; plačali so čč. p. n. dame in gg.:
dr. Ivan Tavčar,...... 10   „   — ,
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr. Kollmann, I. Murnik, M. Pleteršnik
in D. pl. Trnk6czy,  a   6 K,
skupaj......... 36,   — „
Dr. vitez K. Bleivveis, Fr. Goričnik,
I. Gorup, Fr. Mally,  dr. Fr.
Munda, S. Rutar in V. Rohrmann, a 4 K, skup ij    ...        28   „   — „ A. Bayr, J. S. Benedikt, J. vit.
Bleivveis, A. Dečman, O. pl.
Detela,  P. Drahsler, J. Duffe,
A. Gogola, I. Gričar, A. Klein,
dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek,   J. Lozar,  J. Martinak,
I. Mejač, R. Milic, G. Pire, K.
Pire, L. Pire, dr. M. Pire, T.
Povše, J. Rode, dr. Fr. Tekavčič,
J. Velkovrh, A. Zajec, dr. Fr.
Zupane, M.   Zupane  in K.
Žagar, a 2 K, skupaj   ...       58   ,   — „
A. Bartel, I. Bonač, J. Jenko,
J. Maček, Al. Poljanec, Fr.
Stare,  I. Šubic, A. Tavčar in
A. Trstenjak, al K, skupaj 9   „   — „
Skupaj   .   .73.360 K 42 v. V Ljubljani, dne 14. aprila 1900. Opomba: Vsem čč. gg. darovalkam in darovalcem, ki z nami v težavnem položaju rodoljubno vstrajajo, izreka najtoplejšo zahvalo
odbor „Krajcarske družbe".
Pri Ervlsra Bnifah-B, lekarju v Sk*QI ae dobiva        (321—SI)
ustna voda
katero je sestavil zobozdravnik dr. BmI« Frlan, katera ohrani sobe smiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zado&Cajoca za eno leto, stane • kreni, po posti »•©* broni.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. aprila: Jtsra Podgoršek, kuharica, 64 let, Dunajska cesta at. 8, pljučnica. — Amalija Kočevar, posestnikova hči, 12 let, Stari trg 5t. 28, j etika.
Meteorologično poročilo.
Viiina n»d morjem 808 » m. gradnji mračni tlak 736-0 mm.
Marcij 1	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	B iS H B	Vetrovi	Nebo	11 ■5*
21.	9. zvečer	7425	12*1	si. sever	jasno	|
22 ■	7. zjutraj 2. popol.	740-2 736*6	73 217	si. jzahod si. jjzah.	jasno del. oblač.	O o
»	9. zvečer	7362	118	si. jug	jasno	a
23. *	7. zjutraj 2. popol.	7343 730-9	70 214	brezvetr. sr.szahod	megla del. jasno	T*
Srednja temperatura sobote in nedelje 118° in 136°, nor nate: 107° in 108°. — Včeraj od V»5 do V',7 ure popoldne močna nevihta na vshodu.
ID-a.naJs3rsu borza
dne 23. arpila 1900.
Skupni državni dolg ▼ notah ... 99 K 10 h
Skkpni državni dolg v srebra ... 99 „ - ,
Avstrijska zlata renta...... 98 „ 60 „
Avstrijska kronska rento 4°/0  •  •  • 98 „ 70 ,
Ogrska zlato rento 47....... 97 a 45 ,
Ogrska kronska rento 47, .... 93 „ E5 .
Avstro-c greke bančne delnice .  , . 126 „ 50 ,
Kreditne delnico........ 229 , 30 ,
London vista......... 242 „ 80 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 35 ,
20 mark........... 23„66„
20 frankov.......... 19 „ 27 „
Italijanski bankovci....... 90 „ 60 .
C. kr. cekini.......... 11 a 36 „
Cis. kr. avstrijski      držam žtliznlci.
Izvod iz voznega reda
TeJJaTen od dne L oktobra 1899. lota. Odhod ls IJablJaao jož. kol. Proga oos Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — ***** T MOTO mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano jož. kol. Proga is Trbiža, Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd a, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fransensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga is Sovega mosta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popolndne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Kamnik Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Bsaaaffca Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
rednemu letnemu zborovanju
delegatov okrajne bolniške blagajne ljubljanske
dne 29. aprila 1900. 1. ob 8. uvi prodpoludno
v restavracijskem salonu hotela „Stadt Wien"
(„pri Maliču", zadaj na dvorišču).
-*HM>^-
Dnevni red;
I. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zborovanja delegatov.
II. Poročilo načelnikovo.
III. Poročilo blagajnikovo o računskem zaključku za leto 1899.
IV. Poročilo nadziralnega odseka.
V. Volitev: a) nadziralnega odseka;
b) razsodišča;
c) dopolnilna volitev jednega člana v upravni odbor iz vrste delojemalcev za ostalo funkcijsko dobo.
VI. Raznoterosti.
Načelništvo okrajne bolniške blagajne ljubljanske.
V Ljubljani, dne* 19. aprila 1900.
Načelnik:
Ivan Sregai s. r.
NB. Brez izkaznic« ni nikomur dovoljen pristop v dvorano. (§ 29. bla-gajnicnih pravil.) (U0)
julvi-jcv vrelec
Najbolj« učinkujoča ielezo-arsenasta voda proti slabokrvnoatl, ionskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jamicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HEMBIH MATTO\T, Dunaj,
c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik.
Raznovrstne
kočije (Landanerji) in vozovi ter konji
■ar so na prodaj, fss
Več se poizve pri gospodu Htileu. fijakarju na Reki. ,614—9)
Do 1. junija in od 1. septem bra stanovanjske tarife za 25" „ znižane.
Zdravilišče
na Hrvatskem
od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Kra-pinske-Toplice" oddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 3O0 do 35° R. gorke akratoterme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revmi, in njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksu-datu perinterinalnih vezin. Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah in tuine kopeli, izvrstno urejene potilnice (su-darijO, masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. Udobna stanovanja. Dobre in ne drage gostilna; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibnsih s postajama Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja
(809—1) kopališko ravnateljstvo.
Najvišje priznanje Nj. c. in kr. Visokosti presvetle gospe prestolonaslednika vdove nadvojvodinje Štefanije.
□
Stefanijine zobne kapljice
lekarnarja
Piccoli-ja v Ljubljani
pvornega dobavitelja Nj. svet. papeže Leona XIII. Premlrane ▼ nigijeničnih razstavah v Londonu, Parizu, Genovi, ▼ IX. msjnarodni far-macevtiški razstavi v Pragi in
vjubilejski razstavi na Ounaji L1898.
Vporabljala jih je opetovano Nj. c. in kr. Visokost presvetla gospa prestolonaslednika vdova x3-3.ca.-v-ojT7-ocaj.23.ja. ŠtefetaAjak v najvišjo Nje zadovoljnost (tajniški dopis iz Laksenburga s 30. dne oktobra 1894) in je glasom objavila Nje gosp. najvišjega dvornega mojstra z dne 27. decembra 1898 štev. 230 iz leta 1897 najmUostivejše blagovoi'la dovoliti, da se smejo po lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani iznajdene in izdelane zobne kapljice imenovati Stefanijine zobne kapljice.
Nekaj kapljic na pavoli se dene v votli (19) c zob in vtolažijo bolečine. (582)
13!
Solicitator
ali spreten pisar sprejme se takoj v notarsko pisarno. Plača po dogovoru.
Ponudbe na upravništvo „ Slovenskega Naroda". (782—3)
Prva moč
(806-2)
za pisarno večjega industrijskega podjetja se z dobro plačo sprejme.
Ponudbe naj se pošljejo pod „Knjigo-vodja" na upravništvo „Slov. Naroda".
Pekarija
se da takoj pod ugodnimi pogoji v najem. (805-i>
Hiša je poleg farne cerkve; v vasi je štirirazredna ljudska šola. Pekarija obstoji že od leta 1863. Več se izve pri Antonu Kra-šovicu v Št. Vidu na Dolenjskem.
se daje v najem
z vso prodajalniško opravo in stanovanjem.
Stoji na prostoru, zelo ugodnem za trgovino, katera bo pa sedaj večjega pomena, ker bo odslej tam sodišče.    (788—3>
Več se izve pri Franu Rebolju na Krki.
Kdor kupuje
1 SIJ Celin kuretino
po najboljši ceni na debelo
naj pošlje naslov pod št. 100 poste re-stante Pragerhof, Štajersko. (787—3)
v
Sck.litnirkv
(prej
e&^r Marijaceljske kapjice za želodec)
prirejene v lekarni „prl ogerakem kralju" Karla Brady-ja na Dunaj 1, I., Fleieoh-markt 1.
v obče lsknieno lu poznato zdravilo, ki oživlja in okrepčajo želodeo, će Je prebava motena, ln sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena steklenici..... i < > novč.
Dvojna steklenica.. . .   70 „
Usojam se opozarjati Se jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice za želodec c.'^&V
(prej Marijaceljske kapljice za želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih Bkatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis f^/^guOj'
Deli so navedeni. (1829—20)
Kapljice za želodeo se pristne dobivajo =      -vseli. le3K&rra.a.li.. =
E 897/00/8
(790—2)
Razglas.
Hiša št 5 na Dolenjski cesti v
z gospodarskimi poslopji in vrtom
(poprej gostilna „pri Hrovatu")
se da izvršilnim potom v najem za dobo do 1. novembra 1900.
Natančneje se poizve pri upravniku gosp. Hugonu Turk-u, Pred škofijo št. 16, I. nadstropje, vsaki dan v Času od 11. ure predpoludne do 1. ure popoludne.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek V.
dne* 18. aprila 1900.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna »loven^ka
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po41|2°|0od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor
tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5° 0. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo
(410—0) Dri IME. Hudnils, predsednik.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli