■oaioA
TRST, petek 12. aprila 1957
Lelo XIII . Št. 88 (3623)
PRIHORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCHI K. *, II. nad. — TELEFON !34tl IN »4-63« — FoitrU predal 558 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 2* — Tel. SL• 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nm višine v Sirlnl l stolpca: trgovski 80, finantno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm iirine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - 2 - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
Dvajset
Kaj bo napravil Saragat zaradi trdovratnosti Pastoreja
sindikalistov CISL
glasovalo proti Malagodi jevemu kompromisu
Medtem pa poslanska skupina PSDI ponovno odobrava koalicijski sporazum o agrarnih pogodbah - Fanfani omenja tudi možnost enobarvne vlade - Di Vit-toriova resolucija o ENAL zavrnjena v poslanski zbornici s samo 7 glasovi
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Ko so na koncu sestanka parlamentu® skupine KD glasovali o predlogu, da se odobri trecionijevo in Colombovo poročilo, je glasovanje dalo tak rezultat: za 209, proti 20. Saragatov včerajšnji ultimat, po katerem bi moral Segni spraviti Pastoreja ln. njegove sindikaliste k pameti, (absurdno je nam-^ za Saragata, da so pastorejevci bolj socialistični “P1 on, socialist) torej ni učinkoval. Segni in še drugi “tevilni demokristjani so se
Potrudili in navajali najrazličnejše razloge, zaradi “aterih se ne sme rušiti uadna solidarnost, toda se to ni zaleglo. To pot •saj so demokristjanski sindikalisti še ostali trdni in vseh dvajset je kompaktno glasovalo proti Piccionijeve-in Colombovemu porodu ali z drugimi besedami r.°n Malagodi jevemu kompro-ni',su’ ki sta ga ta dva bra-... a- Ko so po sestanku no-
. . —	•J'-'	jscovcamrvu	no-
kav o Rastoreja vprašali za komentar, jim ^ rvH on.
Vnru ------“““,	J““ 3e odgo-
Van na kratko: «Izid glaso-tJ.a le dovolj zgovoren.))
0 j.e več kot logično pri-osta)-,at'' • ^ddo sindikalisti zaraH' Pr’ svoiem stališču že hotet tesa’ ker se pad n‘so
Dnu ln se tudi nlso mogli uWi az?t>. kot ljudje, ki bi se f?n	prav	Saragatu.	Fan"
laht Se- sic.er Pred Saragatom , . izkaže z veliko večino.
ki
brit° dobil predlog za odo m Y, koalicijskega sporazu-rerl i-	togo,	kaj bodo na-
nju si,ndikalisti pri glasovp-v poslanski zbornici, pa je ,°,St?la ista negotovost, ki se * aaaia včeraj. Pravzaprav
vvcicij. ridVAdijJiav
tov a negot°vost nagiba k goski -I1’ da bodo tudi v poslan-
ski »v. ooao tuai v poslanima* srnici glasovali proti, če
^0(10 Octal« :
Zna:
so, po katerih bi se zena- J!erj®ti, da se to lahko n«, Pastore je namreč da-v oV,^°VOri^ z vso zavzetostjo Rrarrfcbi svojih predlogov k p nu o agrarnih pogodbah, tebanska skupina PSDI, ki je n tud> danes sestanek, o J~>n°VP0 odobrila sporazum varnih po.gptjbah ter «ob-di<ac ,• vse parlamentarce k jol «	}	v	skupini*, pričaku-
g0 *enakega izpolnjevanja do-4.	od	drncih narlamen-
tarrTik'*, °d drugih parlamen - - * skupin«. Kot se je izka-
zalo" '’‘vu,R‘n,>' zvot se j kovani6 t0re^ t0 njeno priia' ničuje ne P°P°in(>ma ures"
se^d*.Poslanska skupina PSI
sodil 8es^aIa ter ponovno ob-vi —a zaviačevanje v razpra-zav, , agrarnih pogodbah. To
nnmoni raTn^nra.
nje "evanie pomeni razočara in -i,28 Pričakovanje kmetov z nit nem dovoljuje večini, da Drnto? zakriva svoja notranja Pol.0,!38' G]ede SET se je čelrift skupina izrekla na-dolrn PozRlVno, vendar se bo čevn no odločila, ko bodo za-lama Pogodbe predložene par-N V “dobritev. ajb°Ii. dolg in seveda da-
nes
Omenfi-!0^ Važen pa je bil ze
tam. sestanek parlamen-
v	Sknm.no	vn	u:	««
*ončal stanek
kd> ki se je ... «t šele pozno zvečer. Se-
Vin,Se. je začel s Colombo-o P0r°^°m o zakonu in pa njen? ,fav ki so bili skle-siji g vili Madatna. V disku-coni Je najprej oglasil Maržo; 3® poudaril svojo te-
ti sindikalistom. Zopet si je lepo umil rdke, s čimer pa je še enkrat pokazal, da se ne posebno ogreva za sedanjo vladno formulo. Ni pa ravnal po mnenju nekaterih političnih opazovalcev najbolj modro, ko je sprejel Lombar-dijevo zahtevo, da se debata postavi v okvir možnosti zamenjave sedanje vlade z enobarvno vlado. Debata bi se namreč morala omejiti na agrarne pogodbe; to je konkretno vprašanje, ob katerem se odloča usoda Segni-jeve vlade.
Zagovorniki Fanfanija pa pravijo, da je hotel Fanfani s tem, ko je sprejel Lombardi-jev predlog, le opogumiti vse k popolnoma svobodni diskusiji. Toda večina je pa le prepričana, da Fanfaniju ne gre toliko za odločitev o a-gradnih pogodbah, pač pa ga bolj zanima, kaj misli poslanska skupina o enobarvni vladi. In zato mu je bil Lom-bardijev govor bržkone zelo ljub.
Dopoldanski del sestanka se je končal z govorom PasLore-ja, ki je dejal, da je za sindikaliste dolžnost, da ostanejo na okopih. Nato je napadel nepopustljivost liberalcev, spričo minimalnih pogojev sindikalistov, katerim se n: mogoče odpovedati. Na ta način liberalci izsiljujejo drugi dve stranki.
Od prvega kompromisa za časa Scelbe do sedaj je pritisk PLI silno narasel; in tu je Pastore navedel Malagodi-jevo nasprotovanje deželni u-reditvi in pa priznanju kolektivnih delovnih pogodb. Nato je rekel, da je bil vedno proti enobarvnim vladam ter s tem prešel na polemiko s Saragatom in socialdemokrati, ki jih je obtožil zaostalosti. Zaključil je z besedami, da je sindikalistom žal, ko so v polemiki s tistimi. ki so Včasih postavljali mnogo večje zahteve, kot o-si danes. Podobno se je Pastore izrazil tudi v posebnem pismu, ki ga je pisal Saragatu.
V poslanski zbornici so bili predloženi razni zakonski Enega je predložil
ka pa Di Bernardo (KD) in Berti (KPI).
Nato se je nadaljevala razprava o ENAL v zvezi z resolucijo, ki jo je predložil Di Vittorio. Demokristjan Cappuggi je sicer slabo zagovarjal sedanji režim te organizacije, vendar je pri glasovanju večina (175) le zavrnila Di Vittoriovo resolucijo, ki je dobila samo sedem glasov manj (168).
V senatu so levičarski senatorji še nadalje kritizirali Zolijevo poročilo o proračunu. Splošna debata o proračunu se je s tem končala.
A. i*.
 «»--------
Konec tedna Adenauerjev odgovor Bulganinu
BONN, 11- — Kancler Adenauer je predložil danes ministrskemu svetu besedilo odgovora, ki ga bo konec tedna poslal v Moskvo in ki ga bo poslanik Hass izročil v Kremlju verjetno prihodnji torek.
Uradni predstavnik bonnske vlade je danes izjavil, da ne ve, ali se bo kancler Adenauer sestal s sovjetskim poslanikom Smirnovom, preden bo poslal svoj odgovor v Moskvo. Izjavil je tudi, da bo odgovor precej obširen in se ne bo omejil na obravnavanje tehničnih vprašanj o morebitnem trgovinskem dogovoru.
Odgovor moskovski vladi v zvezi z vprašanjem združitve Nemčije in evropske varnosti pa bo poslan v Moskvo pozneje.
V zvezi s člankom, ki ga je včeraj objavilo glasilo sovjetskega poslaništva v Bonnu in v katerem je rečeno, da bi «duh rapalske pogodbe lahko bil temeljni kamen nemško - sovjetskih odnosov», je uradni predstavnik bonnske vlade izjavil, da bonnska vlada nima namena skleniti s Sovjetsko zvezo take pogodbe. kakršna je bila rapalska.
Predstavnik je nato poudarjal razliko odnosov med Nemčijo in Sovjetsko zvezo za časa Rapalla in sedanjimi odnosi. Dejal je, da Nemčija ni bila tedaj pogodbeno povezana s Francijo, sedaj pa ima zahodnonemška vlada zanesljiva zavezništva z zahodnim svetom in nima namena žrtvovati teh zavezništev rapalske-
osn/ufM. Enega je Mairangone z drugimi poslan-ci in se nanaša na poseben mu duhu
statut za deželo Furlanija-Ju- | Predstavnik je dalje izjavil,
palsko pogodbo odpovedala nemškim reparacijam, medtem ko jih sedaj zahteva.
Bonnska vlada je danes soglasno odobrila tudi pogodbe o skupnem tržišču in Ev-ratomu. Pogodbe bodo čim-prej predložene parlamentu v odobritev.
Vzhodnonemški zunanji minister je v izjavi ki jo je danes objavila agencija «A DN», obtožil bonnsko vlado, da hoče sodelovati pri kolonialistični politiki zahodnih držav. To pa zaradi tega, ker se je Zahodna Nemčija obvezala v okviru pogodbe za skupno tržišče, da dovoli kredit 2Q0 milijonov dolarjev za nezadostno razvite dežele v Afriki.
EOKA opozarja Hardinga
Če se ne ustavi teroristična akcija proti ciprskim patriotom, bo EOKA spet prijela za orožje - Trije Ciprčani obsojeni na dosmrtno ječo - Izjave Makariosa
NIKOZIJA. 11. — V Nikoziji je sodišče danes obsodilo na dosmrtno ječo tri mlade Grke, ker so imeli pri sebi orožje. Druga dva sta-bila obsojena na 10 let ječe. ker sta dobavljala orožje partizanom.
EOKA je danes razširila na Cipru letake, s katerimi o-pozarja, da bodo ciprski patrioti spet prijeli za orožje, če ne bo guverner Har-ddng ustavil svoje akcije proti tem patriotom in če ne bo ukinil izjemnih zakonov. «Tako, je rečeno v letakih, bo svetovna javnost vedela, kdo so odgovorni za nasilje, ter bo vedela, koga naj obtožuje, če bo EOKA prekinila premirje in bo dala novo lekcijo guvernerju Hardingua.
Nadškof Makarios pa je danes prišel v Nairobi, prestolnico Kenije. Novinarjem je nadškof dal nekaj kratkih izjav. #Majhne omilitve izrednih zakonov na Cipru, je dejal Makarios, ne zadostujejo za vzpostavitev miru na otoku in to tem manj, ker izredna sodišča še vedno izrekajo smrtne obsodbe«.
Zatem je Makarios dejal,
da, čeprav se je njegov zapor na Sejšelskih otokih končal in je sedaj na poti v Grčijo, vendar mu ni bila še priznana pravica do povratka na Ciper. «To pomeni, je pripomnil nadškof, da nismo ujetniki pač pa «izgnanci v svobodi«. Vendar pa smo gotovi, da se bomo kmalu vrnili na Ciper«.
Dalje je Makarios izjavil, da se bo v Grčiji razgovar-jal s člani grške vlade in z raznimi grškimi političnimi o-sebnostmi. Poudaril je, da ne bo mogoče doseči pravične in demokratične rešitve ciprskega vprašanja, dokler ne bodo izredni zakoni na Cipru ukinjeni in ne bo prenehalo njegovo izgnanstvo.
LONDON, 11. — Včeraj je zaključila svoje seje vladna anketna komisija, ki je proučevala mezdne spore v zvezi z zadnjimi stavkami v ladjedelnicah in strojni industriji. Komisija bo verjetno objavila prihodnji teden nekatera priporočila delodajalcem in sindikalistom, naj dokončno rešijo spor.
Delna avtonomija Singapuru v okviru držav Commonwealtha
Laburisti predložili resolucijo, s katero zahtevajo odložitev jedrnih poizkusov - Japonska se bo pritožila pri mednarodnem sodišču - Aneurin Bevan za sklicanje konference osebnosti z vseh področij človeške dejavnosti
LONDON, 11. — Danes so v Londonu podpisali načrt ustave, ki dovoljuje Singapuru avtonomijo v okviru Commonwealtha.
Na podlagi sporazuma si Velika Britanija pridržuje nadzorstvo nad zunanjo politiko Singapura in nad njegovo obrambo. Obdržala bo tudi tamkajšnjo vojaško oporišče. Singapur bo dobil pravice «države» in njegovi prebivalci bodo ime-
li svoje državljanstvo.
Mesto guvernerja bo odpravljeno in nadomestil ga bo «Yang Di-Pertuan Nega-ra» (državni poglavar). Ta bo malajska osebnost, ki bo zastopala angleško kraljico pri singapurski vladi. Kar se tiče zadev, ki so povezane z notranjo varnostjo, jih bo opravljal »svet za notranjo varnost«, v katerem bo se-j dem članov: trije bodo Angleži, trije singapurski državljani in en malajski minister.
Laburisti so danes napovedali v spodnji zbornici, da bodo predložili resolucijo, ki graja vlado zaradi njene politike o obrambi. O resolu-
iiiiiiimiiiMiiMmimiiliiimiiimiinMmnimilHliUMinHMllimiMiiiiiiiiimiinMUMiiimimMniimitnmiiiMiniiMinmMnmoiMiuintiinniitiiuiuiinHniiHiiiMUHHlnillliliniliiiiiiiiiiiiiiiuiii
Po odstavitvi Nabulsijeve vlade
Protestne demonstracije v Jordaniji proti	angleško ■ ameriškim
Štiri vladne stranke odločno obsojajo Huseinov sklep - V Wa-shingtonu in Londonu ne prikrivajo zadovoljstva in že napovedujejo prihod Ikeovega odposlanca «s polno torbo dolarjev*
AMAN, 11. — Kralj Husein je pozval senatorja in bivšega zunanjega ministra dr. Huseina Fakri Khali-dija, naj sestavi novo vlado, in mu je dal čas 24 ur za posvetovanja. Nabulsija je kralj pozval, naj še dalje opravlja posle do sestave nove vlade.
Štiri stranke, ki so podpirale Na.bulsijew vlado, pa so danes objavile izjavo, v
lijska kirajina. Predsednik je 1 da je bonnska vlada priprav-
.•11	1________:_____ liana	11 rorl ifi svnip riHnnsp S
obvestil, da se je konstituirala posebna komisija, ki ima nalogo proučiti pogodbe SET in Evratoma. Predseduje ji Bettiol (KD), podpredsednika sta Pettinotti (PSDI) in Ric-
ljena urediti svoje odnose s Sovjetsko zvezo, toda za odložilno ureditev teh odnosov je nujno potrebno rešiti vprašanje nemške združitve. Predstavnik je dalje omenil, da se je Sovjetska zveza z ra-
kateri obsojajo odstavitev te vlade in poudarjajo, da je Jordanija odločena uresničiti federacijo z Egiptom in Sirijo «kot prvi korak do popolne arabske enotnosti«.
Izjava obsoja imperializem in zarote ter poudarja, da i-majo štiri stranke odločen namen odpraviti tuj vpliv. Podpisniki izjave so; narodni socialisti, stranka «Baath», nacionalistična stranka in komunistična stranka.
V mestu Nablus je na tisoče demonstriralo proti odstavitvi Nabulsija. Sole in trgovine so bile zaprte, medtem ko so se prebivalci zbrali na ulicah mesta, ki je najvažnejše središče tistega . dela Jordanije, ki leži zahodno od reke Jordan. Pri demonstracijah pa ni bilo incidentov. Študentje in kmetje, ki so prišli s podeželja, so šli v povorkah po ulicah in zahtevali povratek Nabulsija. Pri tem so nosili table s protizahodni-
cardo Lombardi (PSI), tajni-
 ......mi,!,,,......im....m....milimi,........................................................................
ki ?ZVo i® pripadnost stranpotem šele pripad-
bost
jstn £ drugim organizacije ' bLbdikahst Pavan
cev P0ljdaril zahteve voliv-Prevlart,a,ar^ Področij, kjer 'ifitbir km®tje. in je nato bal vladni kompromis, šel na . Lombardi pa je pri-bjetn ,?an.z zanim'vim mne-Peeniti u !e treba predvsem
stranice	j*	prava	korist
tern*'^ v tem trenutku; pri Via<1 n> treba prav nič bati v'ada krize. kajti sedanja ebobaru6 lakko nadomesti z je T^.bo vlado. Potem se
Zon«*	r-oteiii	sv
s'bdilAi- . °Klasil eden izmed Sejai j-V\ Zanibelli, ki je
da vladni kompromis
0 D«.;« •prej Scelbov in ce-8ovar:„n)l Segnijev — ne od-z a,;Začtevam kmetov in
biam	KD	izgubila	naj-
btu njP0‘ milijona glasov. Te-
?F’dru^gvamn mnenju sta_ se Ta
vi.
tudi Gatto in Cal-
deja^0'^ stranke Fanfani Je ptediW,.?- )e treba vse dobro
tj i . U*irati tllH i tnlri o m *»
kot_llra^ tuc*i v taki sme-
5° Lom K? J® nakazal Rugge-akdo ? k’ ° a ial’k°
*bben? syobodno izrazi svoje bfu.Jj asno Pa je treba tu-
rtlat *• daje ^ KD* ~še“ dis-*Wa	,'n kompaktna
Skleprai»^T_ kateri postanejo
''»te, v; e obvezni tudi za Sik Upi?- .Z.9i° ne strin ja-
Pant„na *abko tudi, je de-? a9rarr,iu’’ zavrne sporazum i odoK Pogodbah, čeprav je lr*h nri, ? po vodstvih vseh 2: kf^tb »Kupim Orga-
bosai__ao bili pooblaščeni za
vrbostiQ ■ D°d° Pač z odgo-. ■bdar r,„lzVaiai1 posledice.
L*detj t,?a. )e. treba končno ll* Poslu« un ie sklep sestan-?°liti6mapske lupine in vsi Slki tiai ^ayezniki in nasprot-?itrb skl« zVedo, po kakš-tS'-ba i“ b.° Poslanska
j}» “tt-io"
i}
?*i
artij Ljavnala v parlan ia PattSlji- Na koncu a‘i tudani Pozval vse čl biožaj v.“P08leVai0 posebe.
i
Pr’PadniikSa'V'‘,!a Posameznega Tako skupine.
sn-I, ^ tajnik stranke athbd sLn° iaognil odprti ^gmaijeiv« vlad« pro-
V Albaniji skrunijo srbske grobove v imenu «marksizma» Envera Hodže
, Stiki ZKJ z vsem italijanskim delavskim gibanjem dokazujejo nujnost skupne platforme vseh socialističnih sil
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Jugoslavija se je vedno zavzemala za široko sodelovanje in izmenjavo izkušenj z vsemi naprednimi delavskimi gibanji v svetu. Zadnja leta so zastopniki SZDLJ in ZKJ vzpostavili neposredne stike z mnogimi socialističnimi gibanji zahodnih držav, pred kratkim tudi s Socialistično stranko Italije, tako da sta ZKJ in SZDLJ po predhodni vzpostavitvi stikov s KPI vzpostavili s tem neposredno sodelovanje z vsemi socialističnimi gibanji v Italiji. Stike z italijanski socialističnimi silami, ne glede na izreden prispevek k ozračju, v katerem se razvijajo meddržavni odnosi med Italijo in Jugoslavijo, ugotavlja Jugo-press, označujejo novo vazno stopnjo sodelovanja, na kateri je edino mogoča v današnjem položaju nadaljnja krepitev socialističnih sil.
Ne more se reči nadaljuje Jugopress, da to ni želja delavskih strank in organizacij tudi drugih držav. Toda jugoslovansko in italijansko socialistično gibanje sta uspela u-resničiti svoje namene, ker so njuni pogledi na socialistično sodelovanje osvobojeni ozkih >n sektaških okvirov. Od lanskoletnih stikov s KPI, zlasti do stikov z drugimi činitelji italijanskega delavskega gibanja, se je pokazalo, da so partnerji na najboljši poti da svoje medsebojne stilke izkoristijo za krepitev in uveljavljanje socialističnih idej v svojih državah m v svetu. Rezultati, ki so že doseženi in ki se pričakujejo, so možni za to, ker
se realno in nedogmatično o-cenjuje vloga in položaj partnerjev in stvarni interesi gibanja. Stiki z vsem italijanskim delavskim razredom najbolj izrazito dokazujejo, da vse socialistične sile. osvobojene ideoloških šablon, lahko najdejo dinamično skupno platformo in vzpostavijo medsebojne odnose na različnih toda med seboj koristnih ravneh. V primeru Italije, zaključuje Jugopress, uresničuje jugoslovansko delavsko gibanje svojo davno željo po sodelovanju z vsemi, ki imajo splošno socialistično idejo za izhodiščno točko.
Albanski list «Zeri populit« je postal pravi zastavonoša protijugoslovanske gonje. Glasilo albanske vlade izkoristi vsako priložnost, da »marksistično« dokazuje, da ima prav in da je Jugoslavija povezana z revizionisti in imperialisti. Nedavno je «Bor-ba» objavila članek o skrunjenju grobov črnogorskih in srbskih vojakov ki so padli v Albaniji, v balkanski vojni in v prvi svetovni vojni. «Ze-ri populit* je včeraj objavil članek, v katerem se čudi, kako to da se »Borba« zanima za 'grobove vojakov, ki so padli v vojni, ki JO je Lenin ocenil kot imperialistično. Po »Zeri populitu« so Črnogorci, ki so padli skupno z Albanci v borbi proti Turkom v balkanski vojni, in srbski vojaki, ki so padli in umrli pri umiku skozi Albanijo v prvi svetovni vojni, imperialistični sluge in zavojevalci, za katerih grobove ni potrebno skrbeti. Glasilo al-
banske vlade izenačuje skrb
»Borbe« za grobove črnogorskih in srbskih vojakov s skrbjo italijanskih listov za grobove »italijanskih fašistov in zavojevalcev v Albaniji«, kot piše list, da bi na ta način dokazal, da je »Borba« na strani zavojevalcev in da brani fašizem.
»Nimamo kaj razpravljati o «mark«izmu» s tistimi, za katere uničenje in skrunjenje grobov naših vojakov ni sestavni del protijugoslovanske gonje, temveč prispevek k »marksističnemu« obravnavanju zgodovine v svetu,« piše «florbu». »Mi bomo še naprej skrbeli za grobove naših vojakov kakor tudi za žive jugoslovanske državljane, ki njimi nečloveško ravnajo m jih ubijajo v Albaniji, ker imamo to za sestavni in ne-obhodni pogoj za ureditev normalnih odnosov s sosedno državo, s katere narodom smo se skupno borili v prvi in drugi svetovni vojni za svobodo. Ce pa gre za strah pred srbskimi in črnogorskimi grobovi, tedaj pa nekaj ni v redu med albanskim vodstvom in njegovim ljudstvom,« zaključuje »Borba«.
V Beogradu je bil nedavno poleg Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo ustanovljen tudi Inštitut za proučevanje delavskega gibanja. V kratkem pa bodo ustanovili tudi Inštitut za družbene znanosti, ki bo proučeval z jugoslovanske strani gospodarske, politične, sociološke, pravne in zgodovinske vede. Inštitut bo imel tudi značaj pedagoške ustanove,
B. B.
šena s sestavo vlade, naklo-
mi gesli. Opoldne je glavni odbor demonstrantov, v katerem so zastopane vse stranke, dal raztrositi manifeste, ki pozivajo demonstrante na mir in naj prenehajo s stavko, dokler ne bo vladna zadeva razčiščena. V ostalih mestih istega področja je tudi mirno, toda povsod je zelo napeto.
Medtem se je zvedelo, da je Nabulsijeva vlada, preden je odstopila, razrešila funkcij nekatere poslanike in vladne funkcionarje, kakor na primer poslanika v Washingto-nu in Parizu ter ministra v Teheranu.
V Londonu in tudi v Wa-shingtonu ne prikrivajo zadovoljstva zaradi odstavitve Nabulsija, kateremu so vedno očitali, da je «komunist». Londonski «Daily Telegraph« piše, da vesti o atentatih na kralja Huseina ne odgovarjajo resnici in da jih je namenoma razširil izraelski radio, da ustvari zmedo.
Zatrjuje se, da so povod za včerajšnje dogodke dala predvsem sledeča dejstva: 1. Kralj Husein se je odločno uprl sklepu vlade, da uvede diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo. 2. Vlada je vztrajala, naj se odstranijo visoki državni in dvorni funkcionarji, ki zagovarjajo politiko Zahoda v Jordaniji. Nabulsi je zahteval, naj kralj odpusti svojega svetovalca, zaupnika in prijatelja pašo Talhunija. 3. Kralj Husein je nedavno dal ukaz voditeljem policije in vojske, naj aretirajo nekatere »komuniste«, ne da bi se prej posvetoval z vlado.
Tem vzrokom je treba pripisati angleške in am%riške spletke. Jordanska vlada ni hotela sprejeti Jamesa Ri-chardsa, ki ga je Eisenhower poslal na Srednji vzhod da propagira za njegovo »doktrino«. Kralj Husein je nasprotoval tudi politiki tesnega povezovanja in sodelovanja z Egiptom in Sirijo v obrambi neodvisnosti arabskih držav.
V Washingtonu sledijo raz. voju v Jordaniji z velikim zanimanjem in izrekajo zadovoljstvo nad sklepom kralja Huseina. Pri tena pa so zaskrbljeni zaradi morebitnih posledic tega dejanja. Vesti o ljudskih demonstracijah proti odstavitvi Nabulsija navajajo opazovalce k temu, da menijo, da bo vojska imela odločilno vlogo, da razčisti položaj. Zato so mnenja, da bo vse odvisno od stališča, ki ga bo zavzela vojska; če bo ostala na strani kralja Huseina, je malo možnosti večjih spopadov, če pa bo podprla dosedanjo vlado, trdijo opazovalci, da bi utegnilo priti do »razkosanja« Jordanije, o katerem zlasti v Washing-tonu že dolgo govorijo. V Washingtonu so vedno z nezaupanjem gledali na vedno tesnejše prijateljstvo in povezavo med Jordanijo, Sirijo
njene Zahodu. V tem primeru bi si ZDA pridobile še Jordanijo za Eisenhowerjevo »doktrino«. Kralj Husein je bil namreč naklonjen, da Ei-senhotverjev odposlanec Ri-chards pride v Aman, medtem ko se je vlada temu odločno upirala in zavračala Eisenhowerjevo doktrino.
«Ce bo vse šlo dobro, piše danes neki angleški list, bomo čez nekaj dni videli Ri-chardsa v Amanu s svojo torbo dolarjev pod pazduho.«
Toda položaj je zelo napet, ker pristaši, ki podpirajo Huseina v njegovi protijordan-ski politiki, niso močni in prebivalstvo odločno podpira politiko neodvisnosti, ki jo je vodila Nabulsijeva vlada.
veliko nočjo na pismo marša-
la Bulganina norveškemu ministrskemu predsedniku.
Dedijer bo predaval v Stockholmu
BEOGRAD, 11. — Beograjski dopisnik agencije ANSA je izvedel, da bo Vladimir Dedijer odpotoval na Švedsko, kjer bo v Stockholmu predaval o mednarodnem pravu. Dopisnik se čudi, kako je u-spelo Dedijeru, ki je bil pred leti skupaj z Djilasom izključen iz CK ZKJ in nato obsojen pogojno na 6 mesecev zaradi nekih člankov v ameri-
Znano je, da je Nabulsijeva	tisku,	dobiti	potni	list
vlada v svojih petih mesecih vladanja dosegla velike uspehe. Med drugim je odpovedala angleško-jordansko pogodbo ter sklenila sporazum z Egiptom. Sirijo in Saudovo Arabijo, da bodo dajale Jordaniji enako podporo, kakršno je določala angleško-jor-danska pogodba.
Med raznimi predvidevanji je tudi možnost, da v primeru neuspeha poizkusa kralja Huseina prevzame oblast vojska. To pa vse v primeru, da Nabulsijevi pristaši ne bodo prevladali.
Sklepi konference severnih držav
zlasti še ker je po drugi obsodbi Djilasa napisal maršalu Titu posebno pismo, v katerem je zagovarjal Djilasa m ni nato ničesar javno preklical.
TEHERAN, 11. — Včeraj je prišla v Teheran sovjetska delegacija. ki je danes podpisala sporazum o dokončnem za-črtanju meja med obema državama. Zadevni spor je trajal skoraj eno stoletje. Po podpisu sporazuma sta se obe strani sporazumeli, da bosta ustanovili odbor, ki naj prouči možnost o ustanovitvi skupne obmejne policije, ki naj mirno reši morebitne incidente.
n Egiptom. V sedanjih okoliščinah pa vzbujajo zaskrbljenost izraelski vojaški ukrepi ob meji z Jordanijo, ker bi to utegnilo še bolj zaostriti položaj.
Po mnenju washingtonskih opazovalcev bodo posledice Nabulsijeve odstavitve še posebno zanimive v zvezi s trojno zvezo Egipt-Sirija-Sau-dova Arabija, če bo kriza re-
HELSINKI, 11. — Konferenca zunanjih ministrov severnih držav se je zaključila včeraj. O konferenci so objavili skupno poročilo, iz katerega izhaja med drugim, da so se ministri sporazumeli da bodo podpirali napore OZN, da doseže trajno izboljšanje položaja na Srednjem vzhodu. Ministri so se izrekli tudi za raz. mestitev varnostnih sil OZN na obeh straneh demarkacijske črte med Egiptom in Izraelom.
Kar se tiče plovbe po Sue škem prekopu, poudarja poročilo, da bi morali o tem razpravljati na konferenci, katere naj bi se udeležile vse prizadete države.
Dalje pravi poročilo, da ie pet ministrov proučilo tudi vprašanje razorožitve. S tem v zvezi so mnenja, da je potrebno najprej doseči spora-zum o prepovedi Jedrnih poizkusov. Ker pa je vprašanje razorožitve težko rešiti v celoti, predlagajo zunanji ministri, naj se začne reševati postopoma vsako vprašanje zase začenši z zmanjšanjem kon vencronalntga orožja. Ministri podpirajo načrt, ki so ga predložile OZN. Norveška in druge države za poprejšnjo napoved jedrnih poizkusov.
Dalje so ministri sklenili u-stanoviti medsebojni zavod za atomsko fiziko in koordinacijski organizem za jedrna vprašanja. Pocprli so priporočilo severnega sveta za ustanovitev stalnega parlamentarnega organizma, ki naj bi reševal skupna vprašanja petih držav Končno sc ministri sklenili da bo njih prihodnja konferenca pive dni septembra Oslu.
Konferenci so prisostvovali zunanji ministri Norveške švedske, Finske, Islandije in Danske.
Norveški zunanji minister Lange je včeraj na tisikovm konferenci izjavil, da bo njegova vlada odgovorila pred
ciji bodo glasovali ob zaključku razprave o obrambi.
Laburistična resolucija se izreka proti odobritvi politike, kakor jo je vlada obrazložila v beli knjigi, ter poziva vlado, naj da pobudo za učinkovite predloge za prepoved poizkusov z vodikovimi bombami. O tem naj bi se sklenil mednarodni dogovor. Medtem pa naj vlada odloži nameravani poizkus z vodikovo bombo na otoku Christmas.
Mac Millan ni hotel v spodnji zbornici odgovoriti na številna vprašanja v zvezi z britanskim nuklearnim orož-: jem, ki ga bodo preizkusili na Pacifiku. Poudarjal je, da bodo učinki izžarevanj zaradi teh poizkusov nepomembni z biološkega in zdravniškega stališča. Na vprašanje laburističnega voditelja Gaitskella je Mac Millan odgovoril, da bo vlada, kolikor to dopušča varnost, dala med razpravo o obrambi v spodnji zbornici čim veo mogoče informacij o omenjenih poizku-sih.	.
Medtem je japonski odposlanec Matsušita, ki se je v Londonu razgovarjal tudi z Mac Millanom in Churchillom v zvezi s temi poizkusi, izjavil, da bo predlagal svoji vladi, naj se obrne na mednarodno sodišče v Haagu, ki naj bi na podlagi načela svobode morij preprečilo omenjene poizkuse.	.
Angleški laburistični voditelj Aneurin Bevan, ki je na obisku v Indiji, je danes na tiskovni konferenci obrazložil svoje včerajšnje izjave glede sklicanja konference znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ki naj bi v skladu z navodili velikih držav, katere bi zastopali, našli praktično rešitev za sedanja mednarodna vprašanja. Bevan je dejal, da ta predlog nikakor ne izraža pomanjkanja zaupanja v OZN, pač pa »tisti, ki so toliko časa proučevali ista vprašanja, ne morejo nanje gledati z njihove realne perspektive«.
Bevan je najprej izjavil, da bi se morala sklicati konferenca največjih državnikov sveta, da se prepreči nesreča atomske vojne. Pri tem je dodal; «Ko mislim na tiste, ki bi se morali udeležiti take konference, se zdrznem ob misli, da se ti argumenti prepuščajo tistim, od katerih so nekateri stari, drugi bolni, drugi zopet stari in bolni Zato bi tej konferenci na najvišji ravni, ki bi postavila nekatere temeljne direktive, morala slediti ustanovitev »organizma, ki bi ga sestavljale zelo znamenite osebnosti na vseh področjih človeškega delovanja — znanosti, filozofije, umetnosti in tehnike«, ki naj bi na podlagi načelnih direktiv politikov proučili sestavo «konvencije za človeštvo«.
Bevan je dejal, da se zaveda, da bi utegnil njegov predlog biti. predmet posmehova. nja, dodal pa je, da bi kljub
temu lahko bil izhodišče, da se prepreči, da bi sdrkni-li v katastrofalno atomsko vojno.
Glede Nemčije je Bevan izjavil; «Združitev Nemčije ne more biti rezultat enostavne ločitve Nemčije od vsakega vojaškega pakta. Do nje lahko pride samo na podlagi sporazuma med obema blokoma«. Pripomnil je, da je z združitvijo Nemčije v vsakem primeru povezano tudi vprašanje jamstev Poljski.
V zvezi z Izraelom je izjavil, da bi morale arabske države priznati dejstvo, da Izrael obstaja in bo v prihodnosti obstajal, ter naslanjati svojo zunanjo politiko na to dejstvo.
Vodstvo RPF odobrilo sklepe sestanka z ZKJ
PARIZ, 11. — Politbiro CK komunistične partije Francije je odobril na svojem današnjem sestanku rezultat razgovorov delegacije KP Francije z ZKJ- Glasilo stranke «Humanite» piše danes, ca je politbiro sprejel poročilo članov delegacije o razgovorih, ki so se, kot je poudarjeno, končali z zelo pozitivnim rezultatom. «Sestanek v Beogradu, piše »Humani-te», je uspeh tako za našo partijo kot za ZKJ. Prijateljski in bratski stiki z jugoslovanskimi komunisti so prispevali k utrditvi stikov med komunističnimi in delavskimi gibanji ter okrepili enotnost mednarodnega delavskega gibanja.« »Humanite« poudarja, da je «popolno ostvarjen dvojni cilj beograjskih razgovorov; določene so točke medsebojnega soglasja in obnovljeni stiki meč, obema partijama«.
LJUBLJANA, 10. — V sredo okoli 12. ure je umrl v ljubljanski bolnišnici znani slovenski slikar Fran Tratnik. Rodil se je leta 1881 v Potoku pri Mozirju, študiral je v Pragi in Muenchenu. V Pragi je nato risal satirične in humoristične ilustracije, močno socialne in politične vsebine. Njegovo delo predstavlja zvezo med impresionisti in novim rodom ekspresionistov. Po prvi vojni se je posvetil oljnemu slikarstvu in slikal portrete, kompozicije in akte v poudarjeno izraznem poimpresionističnem načinu. Naslikal je tudi več velikih stenskih oljnih slik. Izdal je mapo risb Begunci in objavil zanimive Aforizme o umetnosti. Ob njegovi sedemdesetletnici je izšla pri državni založbi njegova monografija, ki kaže njegovo u-metniško vlogo. Slikarjev pogreb bo danes popoldne.
ntiMimmimiiiHiiimimnniiimiiiiiiMaiiiiniuumiiiiiiiiiiiiiininiiHnmimiNiiuiaiiiiiiiiiiiii
Vojni	zl
A. Pavelič aretiran?
Zatekel se je v neko bolnišnico pri Buenos Airesu, ker ga je baje neki atentator ranil
BUENOS AIRES, U. — Dopisnik agencije Reuter poroča, da se je znani vojni zločinec Ante Pavelič danes zatekel v sirsko-libanonsko bolnišnico v Buenos Airesu. Policiji je izjavil, da je neki a-tentator izstrelil nanj šest strelov, medtem ko se je sprehajal blizu svojega stanovanja 20 km od Buenos Airesa in da sta ga zadeli le dve krogli ter da je bil »atentator verjetno neki jugoslovanski agent ali pa neki emisar mednarodnega komunizma«. Dopisnik pripominja, da so pristaši vojnega zločinca Paveliča proslavljali včeraj v Argentini obletnico ustanovitve tako imenovane »neod-
vias«. Pri nesreči je zgubilo življenje 30 ljudi. Letalo je začelo naglo padati in se je nato razbilo ob pobočju neke gore.
visne hrvatske države«, ki j® bila ustanovljena po Mussolinijevem in Hitlerjevem nalo-gu.
Dopisnik trdi, da je zločinec zadet v prsi in v hrbtenico ter da je njegovo zdravstveno stanje precej kritično. Baje je policija zločinca v bolnišnici aretirala, ker ga je začela iskati tjikoj po Peronovem padcu zaradi njegovega delovanja v eAlianca Liberta-dora Nacionalista». to je pr* udarnih peromističnih šlktvadrah. Toda doslej se je uspešno Skrival. Ko bo ozdravel, ga bo policija zaprla, nato pa bo prišel pred sodišče zaradi sVo-jega delovanja pod Peronom.
RIO DE JANEIRO, 11. —
Danes ponoči se je zrušilo v plamenih v bližini Santosa letalo DC-3 družbe »Real Aero-
Saudova Arabija protestira v ZDA zaradi Akabe
KAIRO, 11. — Egiptovski radio javlja, da je poslanik Saudove Arabije v Washing tonu protestiral pri državnem departmaju proti temu, ker je ameriška petrolejska ladja »Kern Hills« plula po Akab-sdcem zalivu v izraelsko pristanišče Eilat.
Poslanik je protestiral proti kršitvi arabskih teritorial nih voda in poudaril, da je Akabski zaliv zaprto morje.
Egiptovski listi poročajo, da je kralj Saudove Arabije zagrozil Izraelu, da bo dal obstreljevati njegove ladje, če bodo skusale pluti po Akab-skem zalivu.
Medtem pa se nadaljujejo razgovori o plovbi po Sueškem prekopu. Egiptovski zunanji minister Favzi se je danes *e stal s sovjetskim, jugoslovanskim, indijskim in sudanskim poslanikom v Kairu.
Predstavnik Foreign Office« je v Londonu izjavil, da obstaja možnost priziva na Varnostni svet OZN, če se bodo sedanja pogajanja v Kairu Sueškem prekopu razbila.
Fran Tratnik umrl
Podelitev nagrad Sklada B. Kidriča
LJUBLJANA, 11. — Odbor Sklada Borisa Kidriča je včeraj v prostorih izvršnega sveta Slovenije podelil za leto 1957 nagrade za najboljša izbirna znanstvena dela objavljena lani, za razprave o razpisanih temah in nagrade za iznajdbe in tehnične izpopolnitve. Skupna višina vseh nagrad znaša 2,450.000 din. Skupno je bilo nagrajenih 16 nagrajencev in sicer:
Dr. Milan Vidmar, 300.000 din za delo »Transformatorji«; dr. Ivan Rakovec 200.000 din za delo »Geološka zgodovina ljubljanskih tal«; Josip Priol 200.000 din za delo «Biologija cvetja, oplodbe in rodnosti pri jablani«; dr. Aleksander Bajt 200.000 din za razpravo »Ekonomski pogoji za stimulacijo dviga proizvodnosti dela s posebnim ozirom na plačni sistem«; ing. Bojan Zaletel, Stane Marinič in Jože Zakonjšek II. nagrado za razpravo o isti temi v znesku 150.000 din; dr. Vilko Vujčič 50.000 din kot odkupno nagrado o isti temi; ing. Janko Sketelj, dr. ing. Roman Modic in dr. Marijan Rejic 150.000 din za skupno delo o temi «Ciščenje odpadnih voda in industrijskih odplak«; ing. Viljem Praprotnik 150.000 din za razpravo o ekonomiki čiščenja fekalnih vod; dr. ing. Vujiča Jevdjevič odkupno nagrado 50 tisoč din za rapravo o isti temi; ing. Martin Obran nagrado 500.000 din za iznajdbo novega sistema plezalnega opaža; ing. Edvard Cilenšek in Ivan Zupan po 250.000 din, prvi za postavitev elektrostatičnega pospeševalnika, drugi Pa za iznajdbe na udarnem sukalnem kladivu.
Obenem je odbor Sklada Borisa Kidriča objavil razpis štipendij in nagrad tem za prihodnje leto. Posameznih razpisov se je za letos udeležilo nad 280 posameznikov, zavodov in podjetij. Predsednik odbora dr. Marijan Brecelj je poudaril, da se interes veča in da je odbor sprejel 19 razprav za konkurz razpisanih nagradnih tem ter hkrati uvedel strožji kriterij pri ocenjevanju,
*j«r
V--**------------
Vreme včeraj: Najvzšja temperatura 14,6, najiližja 9,7, zračni tlak 997,5, vlaga 55 odst., morje razgibano, temper, morja 10,9.
Vreme danes: Pretežno oblačno vreme z delnimi razjasnitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 12. »pribl
Saba, Savica Sonce vznde ob 5.26 in zatone ob 18.47. Dolžina dneva 13.21, Luna vzide ob 16.38 in zatone ob 3.58.
Jutri, SOBOTA, 13. aprila
Ida, Jarmi-la
S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta
Teiner predlagal vključitev predstavnika MEN v obč. odbor
Samo pod tem pogojem bodo nekatere male levičarske skupine podpirale odbor • Razprava o tem predlogu se bo nadaljevala v torek
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je svetovalec Teiner (PSI) ponovno načel vprašanje podpore občinskemu odboru svetovalcev tako imenovane demokratične levice. Čeprav je župan Bartoli v začetku seje skušal usmeriti razpravo na izključno upravna vprašanja, se inu to ni posrečilo, ker je svetovalec Teiner zahteval, naj se občinski odbor izjavi vprašanju diskriminacije do nekaterih skupin v občinskem svetu. Zato se je socialistični svetovalec skliceval na svojo resolucijo, ki jo je predložil pretekli petek in v kateri je predlagal, naj se ugotovi odbor razpolaga v občinskem svetu z zadostno večino. Pri tem je izjavil: «Ali si občinski odbor pridobi podporo malih levičarskih skupin, ali pa bodo predstavniki PSDI izstopili iz odbora « Iz njegovih besed je bilo razvidno, da je bil pooblaščen sklicevati se na stališče socialdemokratov glede njihovega sodelovanja v občinskem odboru. Zato je tudi poudaril, da če se bo PSDI držal svojih izjav, bo leva opozicija, kadarkoli bo hotela, sama postavila občinski odbor v manjšino in se j-i ne bo treba glede nezaupnice odboru posredno vezati s skrajno desnico. Sicer pa lahko že danes rečemo, da bi pomenil izstop odbornikov PSDI iz odbora dejansko krizo občinskega sveta. V tem primeru lahko samo enobarvni demokristjanski odbor s podporo skrajne desnice prepreči prefekturnega komisarja in nove volitve. V dobro obveščenih političnih krogih sredinskih strank pa prevladuje mnenje, da se demokristjani ne bodo spuščali v takšno avanturo in da bodo v skrajnem primeru sprejeli nc-ve volitve.
Nato je socialistični svetovalec zahteval od občinskega odbora, da preneha s kakršnokoli diskriminacijo do katerekoli politične skupine. Obenem pa je dejal, da imajo komunisti kot močna skupina v občinskem svetu pravico do zastopstva v občinskih javnih ustanovah. Izjavil je. da je PSI proti vsaki diskriminaciji in da ne bo nikoli pristala, da se v občinskem svetu delajo politične razlike pri izvolitvi predstavnikov v upravne svete občinskih ustanov. Dokler ne bo občinski odbor javno izjavil, da ne bo izvajal nobene diskriminacije. PSI ne bo predlagala nobenega svojega kandidata v upravne organe javnih ustanov.
Glede proste cone pa je dejal, da mora biti to vprašanje čimprej rešeno, ker predstavlja v sedanjih pogojih tržaškega gospodarstva edino rešitev za mesto. Zato zahtevamo od Krščanske demokracije, je poudaril svetovalec Teiner, da odkrito pove svoje stališče glede tega vprašanja. Potem ko je obsodil demokristjane, da so do sedaj zavlačevali delo komisije za prosto cono in s tem ustvarili nerazpolo-ženje večine občinskih svetovalcev, je dejal, da v teh pogojih občinski odbor ne more iti naprej.
Zaradi tega je dr. Teiner predlagal vključitev v občinski odbor predstavnika MEN svetovalca dr. Caravellija. Po njegovem mnenju bi predstavljala vključitev dr. Caravellija v občinski odbor jamstvo, da bo tudi Krščanska demokracija odkrito podprla ustanovitev proste cone. Samo pod tem pogojem bodo male levičarske s.tupine podprle občinski odbor.
Zupan Bartoli je hotel ponovno prekiniti razpravo o tem važnem političnem in gospodarskem vprašanju in predlagal, naj bi nadaljevali z obravnavo navadnih upravnih problemov. Kljub temu pa je misin Morelli govoril izključno o odnosu skrajne desnice Ho občinskega odbora in očital demokristjanom, da hočejo izigravati opozicijske skupine in se s tem obdržati na oblasti, čeprav razpolagajo z manjšino glasov. Nato pa jim je ponovno ponudil podporo vseh »llaliianskih nacionalnih strank«, to je misi-nov, monarhistov in liberalcev.
Svetovalec dr. Pincherle (UP) pa je opozoril župana na njegove izjave ob izvolitvi občinskega odbora glede zastopstva opozicije v občinskih u-stanovah. Poudaril je, da se do sedaj župan in odbor nista držala teh obljub, ker nočeta, da bi predstavniki vsega prebivalstva nadzorovali delovanje javne uprave. Tudi on je dejal, da se bodo borili proti kateri koli diskriminaciji v občinskem svetu.
Komunistični svetovalec Po-gassi pa je ugotovil, da je občinski odbor že mnogo časa v latentni krizj in da je treba enkrat za vselej razčistiti ta nevzdržen položaj. Poleg tega je podprl predlog socialističnega svetovalca Teinerja za vključitev predstavnika skupine MEN v občinski odbor. Tudi neodvisna levičarska svetovalka Gruber-Beneo-va je izjavila, da se strinja s Teinerjevim predlogom za vključitev dr. Caravellija v odbor. Zadnji je na sinočnji seji govoul svetovalec Cara-velli, ki je opozoril občinski odbor na program, ki je bil objavljen ob izvolitvi župana in dejal, da se mora odbor držati tega programa, če hoče,
da bo užival podporo njegove skupine in malih levičarskih strank. V glavnem pa je dr. Caravelli govoril o prosti coni. Poudaril je, da je vsako zavlačevanje rešitve tega vprašanja škodljivo za tržaško gospodarstvo. Zato je pozval de-mpkristjane. naj se končno odločijo za ali proti prosti coni in naj zato občinski odbor prouči Teinerjev predlog.
V začetku seje pa so nekateri odborniki odgovorili na razna vprašanja, ki so jim b la postavljena na preteklih sejah. Obenem pa je župan za gotovil, da ni nobene nevar nosti, da bi naprave čistilnice Aquila premestili drugam v Italijo.
Na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v torek, se bo nadaljevala razprava, ki jo je načel svetovalec Teiner, vključitvi predstavnika MEN v občinski odbor.
 «»——
Pokrajina vztraja na poenotenju plač
Včeraj se je sestal pokrajinski odbor in razpravljal v zvezi s svojim sklepom z dne 19. novembrom 1956 o poenotenju plač pokrajinskih uslužbencev. Na seji so ugotovili, da je pokrajinski upravni odbor (prefekture) predlagal spremembo skleoa o poenotenju plač pokrajinskih uslužbencev, čeprav je bil ta sklep sprejet na podlagi zakonov in prejšnjih sklepov.
Ker niso nadzorne oblasti upoštevale odločitev drugih pokrajinskih upravnih odborov. ki s« priznali upravičenost sklepov o poenotenju plač. je pokrajinski odbor sklenil, da bo vztrajal na svojem dosedanjem stališču in zahteval odobritev svojega sklepa. V ta namen bo tudi dokazal višjim oblastem upravičenost in utemeljenost svojega stališča.
 «»------
Gradbeni delavci v mezdnem panju
Odbor Zveze gradbenih delavcev (F1LLEA) se je včeraj sestal in razpravljal o položaju. ki je nastal po razbitju pogajanj za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe za gradbeno stroko. Odbor je u-gotovil, da so se po več mesecih pogajanja razbila samo zaradi trme delodajalcev ter da so osrednje sindikalne organizacije storile prav, ko so napovedale mezdno gibanje. Sindikati so postavili ze pred več meseci razne mezdne zahteve, zia-stj pa zahtevo po višji proizvodni nagradi. Delodajalci pa so 3. t. m. na izrecno zahtevo sindikatov, naj končno jasno opredelijo svoje stališče, našli neutemeljeni izgovor, da še ni mogoče določiti datuma, od katerega naj bi veljala nova pogodba.
Odbor tukajšnje Zveze gradbenih delavcev je na svoji seji tudi ugotovil, da so se dobički skupine gradbenikov
(ANCE) zvišali od leta 1951 za 50 odstotkov, za kar se marajo zahvaliti dejstvu, da se je delovna storilnost delavcev zvišala v teh letih kar za 42 odstotkov, pri čemer ni upoštevano povečanje proizvodnosti zaradi uvedbe novih strojev. Medtem pa so se mezde zvišale samo za 12 odstotkov. Na sestanku so zato sklenili, da pričnejo mezdno gibanje ter da bodo priporočili svojim članom, naj storijo vse, da se med delavci okrepi e-notnost. Sindikat pa se bo skušal sporazumeti s sindikatom te stroke CISL za skupen nastop in za napoved morebitne stavke.
O Tržaška gospodarska agencija ASTRA poroča, da bo parnik «Vesuvio», last pomorske družbe »Italia«, priplul v Trst iz Benetk 16. aprila. Parnik bo odplul 20. aprila na
Miha Marinko na poti skozi Trst
Včeraj popoldne okoli 17. ure je prispel iz Ljubljane v Trst član predsedstva SZDLJ Miha Marinko, ki bo skupno |s tajnikom za zakonodajo zveznega izvršnega sveta dr. J. Djordjevičem in članom centralnega sveta sindikatov Jugoslavije Deleonejem predaval na rimskem inštitutu za družbene veče »Gramsci« o vprašanjih samouprave.
Gostje so se zadržali v Trstu do 22. ure, ko so z brz>-vlakom nadaljevali pot v Rim. Na tržaški postaji so se od njih poslovili generalni konzul FLRJ' v Trstu M.tja Vošnjak in še nekateri člani konzulata.
Na dražbi oddana javna dela
Na ravnateljstvu za javna dela pri vladnem generalnem komisariatu so 10. t. m. oddali na dražbi naslednja dela: a-•sfaltiranje dela državne ceste št. 14 Trst - državna meja za 21.055.000 lir; asfaltiranje državne ceste št. 202 Trst - Sesljati za 13.945.000 lir ter ureditev ceste Štivan - Medja vas za 7.500.000 lir.
Dela za asfaltiranje prvih dveh cest je prevzelo podjetje Vicini iz Trsta, medtem ko bo uredilo cesto iz Štivana do
progi proti Tirenskemu morju i Medje vasi podjetje A. Brusiti Braziliji.	I	si iz Trsta.
V okviru potovanja po mestih Severne Italije
Ameriški veleposlanik v Italiji na uradnem obisku v našem mestu
Sprejem pri vladnem generalnem komisarju, na predsedstvu pokrajine in na županstvu - Tiskovna konferenca v hotelu «ExceIsior>
,	-	M	,	-
Z enodnevno zamučo po prvotno določenem programu je včeraj zjutraj prispel v Trst ameriški veleposlanik James David Zellerbach, ki bo od tod pričel svoj obisk
Na pobudo sindikata slovenskih šolnikov
Razprava o vrsti problemov
slovenskega šolstva na Tržaškem
Na sestanku, ki so se ga udeležili zastopniki političnih in kulturnih organizacij, so razpravljali o zakonski ureditvi slov. šol, o načrtih za šolo pri Sv. Ivanu in o ustanovitvi stalnega odbora za slov. šolo
Sinoči so se sestali na po-. šoli pri Sv. Ivanu še eno nad- | jevnik še iz prve svetovne
budo sindikata slovenskih šolnikov predstavniki vseh slovenskih političnih strank in osrednjih kulturnih organizacij, ki so razpravljali o vrsti perečih šolskih vprašanj.
V začetku sestanka je tajnik sindikata slovenskih šolnikov Gerdol sporočil, da so že poslali vladnim predstavnikom, poslancem in drugim vidnim osebnostim spomenico in popravke k vladnemu osnutku zakona o ureditvi slovenskega šolstva in da so jim prizadeti do sedaj potrdili prejem. Rimski senat pa je pismeno odgovoril, da do sedaj še ni bil predložen noben tovrstni zakonski predlog in da bodo v času. ko bo do tega prišlo, predložili ves material odgovornim komisijam.
Slovenski šolniki še vedno čakajo na vabilo ministra za javno šolstvo, da bi sodelovali pri sestavljanju zakonskega osnutka, čeprav je minister v razgovoru s predstavniki šolnikov zagotovil, da bo povabil predstavnika šolnikov v «najkrajšem času«.
V razpravi so prisotni politični predstavniki ugotovili, da je verjeno prišlo do zastanita pri razpravljanju o tem vprašanju zaradi negotovega položaja vlade. Vendar pa se zaradi tega ne sme prenehati z odločno akcijo in se tako ne sme dopustiti, da zaspi razprava in zakonska ureditev slovenskih šol.
Med sejo je bilo tudi govora o načrtih, da bi dozidali
iliiiiiiiliiitliiiliiiliiliMMlliiiimiiiitHiitiimiiiiitiiiiillilliMlilliitniiiiiMHlHMltiiiiiiiimiillliiii
Zaradi nepopustljivosti pekov
24-ii m a stavka pekovskih delavcev
Na sinočnji enotni skupščini so številni delavci predlagali stavko za nedoločen čas
Od 18. ure snoči so pekovski delavci v stavki, ki bo trajala 24 ur. Njihovi deloda jalc, se namreč niso odzvali vabilu za sestanek na uradu za delo, tako da ni preostalo pekovskim delavcem, ki so se sestali ob 18. uri na skupščini v Ul. Duca D’Aosta, drugega, kot da pričnejo stavko. Na sinočnji skupščini se je po poročilu sindikalistov razvila zelo živa diskusija, v kateri so zlasti obsodili nepopustljivost in trmo delodajalcev Številni delavci so tudi zahtevali, naj se napove stavka za nedoločen čas, s čimer hi pač prisilili peke, da ugodijo pravičnim delavskim
zahtevam.	.	„
Na skupščini so tudi skle-niii da bodo ponoči skupine pekovskih delavcev poskrbele za reden potek stavke ter preprečile morebitne zlorabe pekov in pazile, da ne prekršijo raznih predpisov. Med drugim je namreč tud; prepovedano delo morebitnim stavkukazom, ki nimajo potrdila o zdravniškem pregledu.
Ponoči ob treh pa so se pekovski delavci ponovno sestali na skupščini. Med drugim naj bi se na tej skupščini :udi pomenili o predlogih za stavko na nedoločen čas, to Je do skrajnosti.
Stavka pekovskih delavcev bo vsekakor prizadela tudi potrošnike. Jasno je, da bodo gospodarji sami pekli kruh in zagotovili minimalno dobavo, kar pa ne bo zadostovalo. Zato bi bil že skrajni čas, da pek. popustijo. Prt tem naj jim bodo za zgled peki v raznih drugih mestih, ki so že
pristali na izvajanje vsedržavne pogodbe in na sklenitev pokrajinskih dopolnilnih pogodb. V teh mestih in pokrajinah so pekovski delavci stavko preklicali. Kot je znano, traja vsedržavna stavka dva dni in tržaški pekovski delavci so že pokazali dovolj razumevanja s tem, da so se omejili na 24-urno stavko.
Oba sindikata delavcev Ace-gata sta poslala skupščini pismo, v katerem izražata pekovskim delavcem svojo popolno solidarnost.
—_«»------
V soboto zasedanje sindikalnega sveta
V soboto in nedeljo se bo sestal glavni svet sindikatov Delavske zbornice CGIL. Zasedanja se bodo udeležili člani izvršne komisije Delavske zbornice, izvršnih odborov vseh vključenih sindikatov, člani odborov delavskih zbornic v Križu, Dolini in Miljah ter delegati, do katerih ima pravico vsak sindikat. Na zasedanju bodo razpravljali predvsem o trimesečni kampanji za okrepitev sindikatov in sindikalne solidarnosti.
Prvi de! zasedanja se prične v soboto ob 17. uri v Ul. Zonta 2. Odgovorni tajnik Delavske zbornice bo podal poročilo, nakar bo sledila diskusija. V nedeljo ob 9. uri pa se bodo sindikalisti zbrali v dvorani v Ul. Tiziano Ve-cellio 4. Nadaljevala se bo diskusija, katere zaključke bo povzel dr. Luciano Lama član osrednjega vodstva CGIL.
' stropje in v njo preselili dijake, ki sedaj obiskujejo šolo v Ul. Lazzaretto Vecchio. V ta namen je že dobilo ravnateljstvo slovenske višje gimnazije v Ul. Lazzaretto Vecchio nalog, da izdela načrt za dozidavo še enega nadstropja. Tajnik sindikata je v tej zvezi poudaril, da so oblasti ugotovile, da so sedanji prostori slovenske višje gimnazije v resnici neprimerni. Vendar pa bi nameravana preselitev predstavljala za Slovence hud udarec, ker se nikakor ne sme dopustiti, da bi nas izrinili iz središča mesta na periferijo. V diskusiji so nato navzoči predstavniki med drugim ugotovili, da bi na ta način občutno oškodovali dijake, saj bi se številni dijaki morali voziti najprej z vlakom ali drugimi prevoznimi sredstvi do središča mesta in nato ponovno s tramvajem do Sv. Ivana. Edini primerni prostor za slovensko srednjo šolo je zaradi tega v središču mesta, kjer oblasti razpolagajo s primernimi zemljišči in kjer bi lahko zgradili potrebam primerno, moderno šolo.
Na sestanku so sklenili, da bodo politične stranke m kulturne organizacije podrobno proučile to vprašanje in takoj intervenirale na pristojnih mestih.
Poleg tega so navzoči predstavniki tudi razpravljali in se soglasno izrekli za ustanovitev skupnega «Odbora za slovensko šolo«, ki naj bi stalno proučeval pereča vprašanja in prispeval h krepitvi šole. Do ustanovitve tega odbora bo prišlo v kratkem,
 «»-------
Prometni nesreči
Z rešilnim avtom se je včeraj okoli pol sedmih zvečer zatekel v bolnišnico 23-letni Arnaldo Ronzani iz Nabrežine, katerega so zaradi udarca na kolku in lažjega možganskega pretresa pridržali iz previdnosti na opazovalnem oddelku.
Mladenič je pojasnil, da se je kake pol ure prej vozil z lambreto svojega znanca, ko sta se v bližini Sempolaja o-ba zvrnila na tla. Medtem ko se je šofer rešil brez poškodb, so morali priti ponj z avtom Rdečega križa.
Nekaj ur kasneje so z istim prevoznim sredstvom pripeljali v bolnišnico 45-letnega Giuseppa Fontanota iz Milj, ki je imel številne praske po obrazu in je bil vrhu tega še pošteno pijan. Mož seveda ni znal obrazložiti, kaj se mu % pripetilo. Agenti prometne policije, ki so ga pripeljali v bolnišnico, pa so izjavili, da se je pijani Fontanot med hojo z negotovim korakom po sredini Miramarskega drevoreda zaletel v 19-letnega Pascjuala Colagrandeja iz Ul. della Guardia, ki je bil s svojo vespo namenjen v središče mesta.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Spet odložena razprava
drugih mest severne Italije. Na kolodvoru so ga pričakali predstavniki tukajšnjih oblasti z gen. vladnim komisarjem Palamaro, pokrajinskim predsednikom Gregorettijem, žu panom Bartolijem in drugimi ter konzul ZDA v Trstu Gannett in ravnatelj čitalnice USIS Wheeler.
Veleposlanic Zellerbach, s katerim potuje tudi njegova soproga, se je najprej odpeljal v hotel Excelsior, nakar je kmalu pričel svoje uradne obiske. Najprej je obiskal vladnega komisarja Palamaro, ki mu je predstavil svoje sodelavce, nato pa je odšel k Škofu. Ob U. uri je sledil obisk na sedežu predsedstva pokrajinske uprave, kjer ga je pozdravil pokrajinski predsednik prof. Gregoretti, ki je v svojem govoru tudi poudaril zasluge ZDA. da se je Trst vrnil poč Italijo. V odgovoru je Zellerbach med drugim dejal, da je bil presenečen ob vel:ki spremembi na gospodarskem področju od tistega časa, ko se je prvič mudil v Italiji kot predstavnik Marshallovega načrta. Poudaril je važnost, ki jo bo imela Italija in zlasti Trst v okviru evropskega sodelovanja. Komaj 2Q minut je trajal ta obisk in že se je Zellerbach odpravil na županstvo, kjer ga je župan Bartoli najprej sprejel posebej s podžupanom Dulcijem, potem ga je pa v dvorani nagovoril -vpričo ostalih sodelavcev. V svojem govoru, med katerim je tudi čisto neumestno govoril o «ceni žrtvovanja najbolj italijanskih dežel«, je Bartoli še precej konkretno namigoval na potrebo investicije ameriškega kapitala v Trstu. V odgovoru je Zellerbach govoril najprej o lepotah Trsta, nato pa je izrazil svojo srečo, da je lahko Italiji in Trstu pomagal po vojnem razdejanju. To je bilo v času ERP, za naprej pa seveda n.i mogel obljubiti, da bo kdo hotel investirati v Trstu ameriški kapital. Ko je dopoldne obiskal še vojaškega poveljnika Trsta, se je veleposlanik vrnil v Excelsior.
Ob 12.30 je imel veleposlanik Zellerbach v Excelsioru tiskovno konferenco. Pravzaprav o tiskovni konferenci niti ne moremo govoriti, saj je bilo po nekaj besedah veleposlanika postavljeno eno samo vprašanje. Ravnatelj čitalnice USIS je veleposlani-
■iiiilliiiiimimillHillillllllllimliiitiiiifliiiilimiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiHi
Izid volitev odbora v Javnih skladiščih
CGIL	Je	oh
večino med delavci
CGIL je dobila 62,20 odst. glasov delavcev in 30,08 odst. glasov uradnikov, a je le izgubila 1 predstavnika delavcev
vojne, ni mogel priti v Trst zaradi poslov, ki ga zadržujejo v rojstnem mestu.
Naravno je, da sta zagovornika prof. Lonze in Eiezma-na soglašala za odložitev razprave, mectem ko se je temu protivil odvetnik zasebne stranke, kateremu se je pridružil tudi tožilec. Dosedanji Germanijev zagovornik odv. Falconer je tudi dodal, da bi moral biti proces odložen že zato, ker bi morali obtožence, kar velj^ tudi za nujni postopek, zaslišati še pred javno razpravo.
Sodišče Je Germanijevo prošnjo sprejelo in odložilo razpravo na 2. maja ob 9. uri.
Preds. Fabrio, tož. Maltese, zap. Rachelli, obramba odv. Puecher, Kezich in Falconer, odv. zas. stranke Strudthoff.   «»----------------
Genovski inženir
zopet v Trstu
Včeraj proti večeru so jugoslovanske oblasti dovolile inž. Giampaolu Marcucciju iz Genove, ki je bil na praksi pri «Esso Standard« v Trstu, da je zapustil Koper in se vrnil preko obmejnega bloka. Kakor je znano, je inženir v nedeljo ilegalno prekoračil mejo.
Na obmejnem bloku ga je čakal njegov oče, medtem ko je mati ostala v hotelu «Jol-ly». Okoli 20. ure je Marcuc-ci prišel v hotel «Milano», kjer stanuje med bivanjem v Trstu.
Po dveh dneh so se včeraj končale volitve novega tovarniškega odbora v Javnih skladiščih. Od 1129 volilnih upravičencev jih je glasovalo 1076, to je nad 95 odstotkov.
Rezultati so naslednji: CGIL je dobila 380 glasov uradnikov (30,08 odst.) in enega predstavnika, CISL pa 837 glasov uradnikov (69,92 odst.) in 2 predstavnika.
Med delavci je dobila CGIL 1582 glasov (62,21 odst ) in 2 predstavnika, CISL pa 961 glasov (37,79 odst,) in tudi dva predstavnika. CISL je torej dobila s samo dobro tretjino glasov med delavci enako število predstavnikov kot CGIL, kar je pač odvisno od sistema zaračunavanja kvocientov, pri čemer je zadostovalo neznatno število glasov razlike. F.aradi tega je sedaj CGIL v odboru v manjšini za enega predstavnika, medtem ko je imela prej 4 predstavnike, I CISL pa samo 3. Vsekakor ne
Germani-Lonia-Dezman	"“ll“v
Ne glede na sestavo nove-
Proces proti dr. Giuseppu Germaniju, prof. Luciu Lon-zi in odgovornemu uredniku dnevnika «11 Corriere di Trie-ste«, ki jih je misinski občinski svetovalec odv. G. Won-drich tožil zaradi obrekovanja, je bil ponovno odložen.
Tokrat je odložitev predlagal dr. Germani, ki je že pred dnevi poslal predsedniku odseka, pred katerim se mora zagovarjati, pismo, v katerem ga obvešča, da si je izbral za zagovornika odvetnika Antonia Valenta iz Milana. To je potrdil tudi med včerajšnjo zelo kratko razpravo, kjer je omenil, da novi zagovornik, njegov sobo-
ga tovarniškega odbora pa je treba ugotoviti, da je glasovalo za kandidate CGIL vseeno skoraj dve tretjini delavcev, čeprav je druga sindikalna organizacija v preteklem oktobru izkoristila madžarske dogodke in razcepila odbor na dvoje, kar je že pokazalo negativne posledice za delavce in uradnike.
Sedaj pričakujejo delavci in uradniki, da se zopet vzpostavi enotnost, saj bi se tovarniški odbori, ki predstavljajo delavce in uradnike v podjetju, ne smeli ločiti, marveč bi morali vedno enotno opravljati svoje delo
Obdolžen tihotapstva skočil iz vlaka
Pred dnevi so agenti finančne policije odkrili mrežo tihotapcev s kavo, ki so jo v tovornikih z dvojnim dnom vozili iz pristanišča.
Pristojne oblasti o akciji molčijo, ker je preiskava še vedno v teku. Zvedelo pa se je, da so priprli nekaj oseb, med katerimi so baje tudi na. meščenci neke tržaške tvrdke in neki znani komercialist. Tega so baje preiskovalni organi pozvali v ponedeljek na zaslišanje, vendar se zdi. da ni zapleten v tihotapstvo, temveč da je samo popravil nekaj odpravnic in podobno. Zato so ga tudi takoj izpustili, toda pozvali so ga, da se ponovno zglasi v sredo.
To pa je moža spravilo v obup in namesto da bi se v sredo zglasil, kot mu je bilo naročeno, se Je baje odpeljal z vlakom proti Portogruaru. Od tam se je menda zopet peljal z vlakom proti Trstu, a blizu Medje vasi je skočil iz vlaka. Na srečo ga je zaneslo v stran in se ni huje poškodoval. Zdravnik mu je izpral praske, nakar je lahko ocšel domov.
Preiskava še vedno traja. Prepričani smo, da nas bodo pristojne oblasti obvestile o uspehu.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (v aprilu)
Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddalena, istrska testa 43; Pizzul-Ctgnola. Korzo Italla 14; Croce Azzurra, Ul. Commercia-le 26.
ka pozdravil, nakar je ta zopet izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišel v Trst. Ponovno je poudaril, da je o-pazil veliko razliko med stanjem, v katerem se je Italija nahajala pred leti, in sedanjim stanjem. Nekoliko čudno pa se je slišalo, ko je dejal, da med svojim prvim bivanjem ni mogel priti v Trst. Do Gorice je prišel, naprej pa ni mogel, ker takrat ni bilo tako mirno kot sedaj. (Doslej nismo še nikoli slišali, da bi se bil kak ameriški!!) funkcionar bal priti v Trst. Zellerbach se je nahajal v Italiji v letih 1948-50). Dejal je še, da ima Trst u-godno pozicijo za nadaljnji ekonomski razvoj. Stavil se je na razpolago za eventualna vprašanja; če bo znal, bo oc govoril, je rekel; prav tako pa bo brez ovinkov povedal, da noče odgovoriti, če bi bilo kako tako vprašanje. Toda postavljeno je bilo eno samo vprašanje: ali je sedaj, ko je minila doba pomoči, verjetnost investicije ameriškega privatnega kapitala v Trstu? Zellerbach je najprej dejal, da je pomoč potrebna in umestna, dokler je dežela tako na tleh, da ji je pomoč nujno potrebna in ko je tudi očitno, da te pomoči ne bo mogla vrniti. Ko pa se stvari uredijo, potem vsaka država, ki hoče biti spoštovana, raje preide od prejemanja pomoči na obliko rednega gospodarskega poslovanja in izmenjavanja. Italija je po njegovem mnenju vsekakor »dobra« dežela za investiranje kapitala. Seveda pa gre privatni kapital predvsem tja, kjer vidi največjo varnost in donosnost. Gotovo pa bo tudi v Trstu možnost investicij. Tiskovne konference je bilo s tem konec. Pač pa se je veleposlanik zadržal še nekaj časa v prijateljskem razgovoru z novinarji, nakar se je umaknil v svoj apartma.
41 e *
Prav v času obiska veleposlanika ZDA v Trstu je ravnatelj čitalnice USIS Whee-ler obvestil predsedstvo tržaškega velesejma, da se bodo letošnjega velesejma udeležile tudi ZDA. Ameriški paviljon bo obsegal skoraj vse prvo nadstropje stavbe posebnih razstav. V njem bo zgodovinska razstava ameriške trgovinske mornarice.
(kritim im poboCila)
Grške in rimske umetnine v Ameriki
V ameriški čitalnici USIS je včeraj predaval dr. Ray-mond V. Schoder o grških in rimskih umetninah, ki se nahajajo v ameriških muzejih. S pomočjo številnih diapozitivov je predavatelj pokazal razne primere grških in rimskih umetnin iz raznih dob, šol in izvorov. Mnoge med temi umetninami so res krasne in predstavljajo prave u-metnostnozgodovinske dragocenosti. Raztresene so po raznih muzejih v Bostonu, N ero Yorku in drugod. Kdor bi torej hotel videti čimveč primerov antične umetnosti, mu ne zadostuje obiti velike muzeje in galerije v Evropi, temveč bi moral iti tudi v Ameriko.
( oledahSča ~)
VERDI
V htdeljo ob 11. uri bo v Av-OKoriju zadnji nedeljski koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra ped vodstvom dirigenta Al-da Priana. Na sporedu je Beethoven, Martiucci, Boocherini in Dvorak. Vstopnice so naprodaj pri blagajni v Galeriji Protti 2.
GLASBENA MATICA
v TRSTU
V SREDO 17. APRILA OB 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«
Slovenski vokalni oktet iz Ljubljane
Sodelujeta tudi: sopranistka Sonja Fabtič-Barbierl In baritonist Dušan Popovič (solista beograjske Opere)
Vabila bodo na razpolago od ponedeljka dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
SNG
za Tržaško ozemlje
V soboto 13. t.m. ob 20.30 v BORŠTU John Patrick
VROČA KRI
V nedeljo 14. t. m. ob 17. uri v Ljudskem domu v KRI2U John Patrick
VROČA KRI
Slovenski taborniki na Tržaškem — rod vModrega vaian
priredi v soboto 13. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15.11.
filmski večer
Na sporedu bodo dokumentarni fi'mi o življenju in delu skavtskih organizacij.
Začetek ob 20.30 Vstop prost.
PROSVETNO DRUŠTVO xS. ŠKAMPERLE#
Sv. Ivan
priredi v nedeljo 14. t.m. ob 17. uri
kulturno prireditev
v dvorani na stadionu «Prvi maj« (Vrdelska cesta 7) Nastopajo pevski zbor, dramska družina ter posamezni recitatorji. Člani in prijatelji vljudno vabljeni
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU
vabi na
fotografsko
razstavo
s planinskimi in tržaškimi pokrajinskimi motivi
Odprta je v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11., samo se danes od 17.30 do 20. ure.
c
RADIO
C
IZLETI
Izlet SPDT na Grmado. V nedeljo, 14. t. m. priredi SPD1' popoldanski izlet na Grmado. Zbi. raliSče na glavni železniški postaji ob 13.30.
Plezalna vala alpinističnega od. seka SPDT. V nedeljo, 14. t. m plezalna vaja članov alpinističnega odseka SPDT. Zbirališče pri avtobusni postaji za Katina-ro ob 13. uri v Ul. Carducci. V atol jeni tudi novinci In prijatelji.
( LJUDSKA PHOMVKTA )
Seja Izvrinega odbora Slovenske prosvetne zveze v Tratu bo danes 12. t. m. ob 11. url na sedežu.
PROSV. DRUŠTVO V SKEDNJU
V torek, I*. t. m. bo v društvenih prostorih ob 19.36 uri občni zbor z običajnim dnevnim redom.
^DAKOVI IN PRINPHVKIJ
Ob obletnici smrti nepozabnega očeta daruje družina Žagar iz Padrič št. 32 1000 lir za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
HOJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 11. aprua se Je v Trstu rodilo 17 oirok, poroke so bile 4, umrlo pa je 8 oseb.
POROČILI so SE; šofer Glor-glo Bertom ln lekarnarka Liljana Boschln, zidar mio Glavlna In gospodinja Bruna Brajnik, železničar Sergij MlsleJ In gospodinja Luciana Bonazza, šoler Llvio miero In uradnica Bruna Uandoffo.
UMRLI SO:	46-letnl Silvano
Desantolo, 83-letna Adele Sedla-cek vd. Kosoven, 77-letni Antonio Coloni, 70-letna Locia Ka-detlna vd. Slrottl, 82-letna Aida Molinelli vd. Capaccio, 61-letni vijibaldo Pontinl, 3 Dietni Carlo Renato Bellch, 69-letni Attilio Basi Ho,
PETEK, 12. aprila 1957
TRSI POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 O vitaminih; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Uershvvin: Amerikanec v Parizu;
17.30 Plesna čajanka; 18.00 Mozart: Koncert za violino in orkester v G-duru; 18.24 Glasbena medigra; 18.30 Z začarane police-
18.40 Operetna fantazija; 19.00 Orkester Pred VVarinig; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Lebarjevi motivi; 20.30 Skladbe Johanna Straussa; 21.00 l^netnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojsrov; 21.45 Slovenske ritmične popevke; 22.15 Haydnova in De Fallova glasba;
23.00 Poje Ud'it h Plat.
IRST I.
9.00 Reportaža z otvoritve medu. velesejma v Milanu; 11.30 Hernando Sciascia ln njegov orkester; 12.00 Prvi italijanski parlament; 12.10 Popevke; 17.45 G. Verdi; »Aida«, opera v 4 dej.;
21.00 Simfonični koncert.
KOPER Poročila v slovenščini: 6 00
7.00, 7.15. 13.30. 14.15. 15.00 19.00
22.00
PoročUa v Italijanščini: «30. 12.30, 16.30, 17.50, 23.00.
500-6.15 Spored iz Ljubljane: 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro Jutro, vmes koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane;
13.40 Kmetijski nasveti; 13 45 Tisoč In en takt... pisan spored orkestralne ln solistične glasbe;
14.30 Beležke radijskega reporterja; 14.40 Vedre melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 »Zadovoljni Kranjci«; 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane; 16.00 Ritmi in popevke; 16.40 Orkester Andre Koste-lanetz; 17. IS Operni odlomki; 18 45 Zunanje-polltičnl pregled; 1800-19.00 Spored Iz Ljubljane; 19.00 Poje Doris Day; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327.1 m. 2112,1 m, 212,4 in
5.00,	6.00,	7.00,	13.00,	15.00,
17.00,	19.30,	22,00.
11.00 Za dom ln žene; 11.10 Dopoldanski operni spored; 12.0u lleana Bratuž, vokalni oejtet o-pernega zbora In Zadovoljni Kranjci pojo In Igrajo slovenske narodne pesmi; 12.30 Ing, Dušan Modic:	Precepljanje sadnega drevja; 12.40 Puganlnuevl caprtc. ci v priredbi Franza Liszta; 13.15 Ritmi in melodije; 14.05 Polde Suhadolčan: Cvetlična junakinja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 15.40 Utrinki Iz. literature — Ciiril Zlobec: Pesmi; 16 00 Mojstri koncertnega odra —
Leopold Stokowski; 17.10 Športniki, pozori; 17.30 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku; 18.15 Slovenske narodne v priredbi C. Preglja in E. Adamiča: 18.45 Tedenski zunanje-pol itični pregled; 20.00 «Pevec hrepenenja in odpovedi« (komentirana glasbena oddaja ob 60-letnicl Brahmsove smrti).
TELEVIZIJA
9.15 Reportaža z otvoritve medn, velesejma v Milanu; 17.30 Zena in dom; 18.15 Spored za otroke; 2U.30 Poročila; 21.00 O. VVilde:	«PahIJača lady VVmdef-
mere«, igra.
KINO
D
Excelsior. 16.00: »Železno Krilo«, B. Hope, K. Hepburn. Vista-vision-t ec hn i color.
Fenice. 16.00:	«Zakopan	revol-
ver«, G. Ford, J. Craine. Me-troscope.
Nazionaie. 16.00: «Ta naš svet«. Zanimiv in popoln dokumentaren film o potovanju okrog sveta. Totatscope-color.
Filodrammatico. 16.00; »Zaročenci smrti«, Silvia Kiscin-a in Ri* Battaglia. Pri posnetkih z dih4 sodelujejo:	Lorenzettl, Duke,
Campbell, Liberati itd.
Grattacitlo. 16.00: »Poročno kosilo«, B. Davis, E. Borgmne, D-Reynolds, R. Taylor. Metro.
Supercinema. 16.00: »Dežela Pa-perina« in »Rdeči balonček«. Sledi «Vogal v periferiji«, kratki film posnet v Trstu. Med prtdstavo bodo otrokom razdelili balončke.
Arcobaleno. 16.30:	«Senca	n*
strehi«, D. Gelin, B. Dervi. c'~ nemascope.
Astra Rojan. 16.00:	»Operacija
Normandija«, R. Taylor, B-Wynter.
Capitol. 16.00; «Zlva.hna fantazija«, technicolor.
Cristalio. 16.00: »Škrlatni angel«. R. Hudson.
Alabarda. 16.00:	«Lisbon». T®"
mačna avantura. Ray Milland. Maureen O Hara, Claude Ram*.
Anston. 16.00: «Crne perle Pa" cifika«, V. Mayo, D. Morgan
Annoola. 15.00: «Velika ječa«,
T.
Tully, S. Sidney. »Vojna 10 mir«.
Ideale. 16.00: «Kongres se zabava«, J. Metz, R. Frachz.
Im pero. 16.30: »Ubogi, a lepi« Mariso Allasio m E. Manni-jem.
Itaiia. 16.30:	»Proti veliki l)°-
bezm«, M. Schell, R. Vallone-S. Marco. 16.00: «Duša in srce«.
Ferruccio Tagliavml, Riccaf-do Billi, Mano Riva, Franc* Marži.
Kino gledališče ob morju. 1®-.
«Attanasio, cavalio vaneulč’’ R. Rascel.	j
Moderno. 16.00: »Človek v obleki«, Gregory Ptck, Jenn#' Jones, Frederich Marcih, Mar*' sa Pavan.
Savona. 16.00: »Gospa umorov*. A. Gumnes. Pet morilcev 1,1 stara gosipa.
Viale. 16.00: nKavalir brez oW*' za«, Clavtou Moore.
Vltt. Venelo. 15.30: «Ze!e2lnlt»r’, Pietro Germi.	...
Belvedere. 15.00: «Upor na 1*® Caine«.
Marconi. 16.00: »Zena ln voH-’1 VV. Chlari, G. Cervl.
Masslmo, 15.30: «Pekei ljudi a**' ka«, vojne podobe.
Novo cine. 16.00; »Deklica * ™ nave«, Martka Roeck.
Odton. 16.00: «Kralj barbar«1'™1 Jefr Ohandler, Ludmilla Teh*"
rrna.	,
Radio. 16.00: «Tudi junaki j<*A jo«, vviltiam Holden, Debor**
Kerr.
NOVOST: Dobršek:	Sodobno
vinogradništvo L 1.09®-"
TRŽAŠKA KNJIGARN
I rul - CI. »v. Franžlik*
I Telefon 87-88S
J
ŠIVALNI STROJI
Velika izbira novih in rab” ljenih — zelo ugodne «e0*
Uredimo pošiljanj« v katero koli »mer
Podjetje
DELPONTE PIETRO SrJ
Trst, Ul. Timeus 12, tel. 9027**
PISANICE ali PIHHI «°
v Peli krajini barval1*, okrašena velikonočna j**" ca, a katerimi razve**' lite naše malčke. TRŽAŠKA KNJIGARNA
v Ul. sv, Frančiška * vam nudi belokrantsfc*
pirha po zelo ugod*1 ceni.
Strina Terezka
Bilo je lansko leto, ko se je slavilo odprtje Godniče-ve gostilne na Proseški cesti v Barkovljah. Ob taki priliki nikdo ne joče, ampak je vse veselo in razposajeno in navadno se konča slavje s petjem in plesom. Harmonikar je v kotu nategoval svci instrument, ki bolj i.ot vsak drug podžge noge in nič ni čudnega, če se je začelo vrteti staro in mlado. Kar naenkrat pa se je večina plesalcev ustavila, da da prostor posebnemu paru, ki sta ga sestavljala nekaj pod dvema metroma visok moški, ki bi potisnil tehtnico prav gotovo nad 120 kg in stara ženica, ki je prišla svojemu partnerju do pasu in ši je tehtala nič več kakor tretjino velikana, s katerim se je vrtela. Kakor bi hotel staviti na poskušnjo zdržnosti stare plesalke, je harmonikar šel s svojim valčkom skoraj v večnost, naposled pa se je vendar ustavil. Tedaj je pogledala ženica pol metra višjemu plesalcu v obraz in mu rekla: «Vidim, da ste upehani. Jaz pa še ne, kajti lahko se še zavrtim kot
- V
TEREZA KRECIC
frlek» in zavrtela se je še nekajkrat sama.
Ta izredno vztrajna plesalka, je bila najstarejša tržaška cvetličarka, ki se je takrat približevala svojim devetdesetim. Kdor bi dvomil o gornjem, naj se P°Pelje do pokopališča pri Sv. Ani, kjer bo našel med drugimi cvetličarkami tudi Terezo Krečičevo. Po kratkem pogovoru z njo, se bo Prepričal, da ima pred se-hoj izredno razpoloženo starko, ki je vedno nasmejana in celo dovttpria. JPray gotovo bo šel od nje pomlajen.
Ker sem ji javil svoj obisk in je vedela za kaj 8re. je kar začela:
'Trinajst otrok nas je bilo v Skopem na Krasu. Ker je trinajst nesrečno število, ata se morala oče in mati ?dločiti, ali naj pride v hi-80 še štirinajsti, ali pa naj gre eden od hiše. Vedno ^m si želela priti v Tr.->t ln k morju in zato sem se sama ponudila, ker pa sem imela takrat šele sedem let, mi je mati rekla, da nisem so zrela, bo pa šlo prihod-nJe leto, ko bom imela o-8®m let. in res se je zgodno, da sem prišla s svo-Pm osmim letom v Bar-kovlje, kjer sem služila pri družini Luke Spolovarja do svojega dvajsetega leta, ko s?m se poročila s pokojnim Karlom. Vsako leto je v Smolkl nekaj zajokalo in “iti se nisem zavedala, da ph imam že deset. Zaslu-*©k mojega moža kot cestnega polirja je bil pičel in ‘ato sem si rekla: «Tudi ti rerezka boš morala malo Pomagati, da bo lonec poln* m lotila sem se cvetličarstva, s katerim se ukvarjam že šestdeset let. jKer ne poznam v svojem ®ugem življenju ne zdravnikov ne zdravil, ni težko “ganiti, da sem že toliko tet vedno na svojem mestu ? svojimi rožami, ki jih ntarn tako rada. Ne straši ??e mraz, še man) pa vro-•ma. Zame ima dan toliko r dela, pa naj sije sonce, vu Pa naj dežuje. Dosti bi .va*n lahko povedala o svo-dolgem življenju, a kaj - bodo ljudje brigali za nojo revščino in trdo živ-lenje. To pa lahko rečem,
in ji rekla: «Kaj mrtva, kaj mrtva! Vse nas bo Terezka pokopala. Poglejte jo tam! Prav zadnja je danes v nasi vrsti*. Videla sem, kako je tekla neka ženska proti meni in ko je prišla do mene, ni bilo objemanja in poljubljanja ne konca ne kraja. Ko mi je hotela izročiti šop rož, sem ji rekla, da živi ljudje ne sprejemajo cvetja, ki je bilo namenjeno mrtvim. Poslala sem jo na grob partizanov, kar je tista gospa tudi storila.
Ko sem vprašal strino Te-rezko, naj mi pove lek, ki podaljša življenje, mi je zapela tisto vsem znano.; Te-rezinka, zinka, zinka, zin-ka, zinka zgodaj vstala. «Vidite» mi je rekla «če so s to pesmijo mislili mene, so uganili, če hočete dolgo živeti, morate vstajati zgodaj, kakor delam jaz že nad petinosemdeset let. Roditi se morate v revščini, kajti bogati ljudje živijo že v mladih letih v razkošju in to ni zdravo. Ne vem, kako je z moškimi, a ženske morajo imeti mnogo otrok, da jim ne ostane niti časa, da bi mislile na bolezen, kaj še, da bi bile bolne. Gibati se morate ves dan in rabiti bolj noge kot kočijo. Trikrat sem bila na Sv. gori in vsakokrat peš tja in nazaj. Nekoč sem rekla svojemu možu, da bi šla enkrat na Trsat. Po dolgem razmišljanju je rekel Karlo, da bo šlo težko, kajti Trsat in Sv. gora in dolga da je pot do Reke. Kaj bo dolga, kaj bo dolga, sem mu rekla. Samo da je še na tem svetu, pa bova prišla do tja. Odpravila sva se in kakor vidite, sva se tudi vrnila. Peš seveda. Pa ne mislite, da sem bila samo na Sv. gori in na Trsa-tu. Bila sem tudi v Neape-lju, Rimu, Assisi in v San Marinu. Večja družba nas je bila v San Marinu, ko sem imela že petinosemdeset let. Spominjam se, kako se je nekaj sto metrov pod vrhom pokvaril avtobus in smo morali vsi izstopiti in nadaljevati pot peš. Med nami sta bili tudi dve dobro rejeni ženski, ki obe skupaj nista imeli toliko let kakor jaz sama. Zasmilili sta se mi, ko sem ju videla, kako sopihata proti vrhu, kajti pot je bila precej strma. Postavila sem se v njuno sredo, prijela eno pod desno, drugo pod levo pazduho in ju vlekla, veste prav vleka proti vrhu, kakor vleče konj težko obložen voz. Od teh dveh ne bo nobena dosegla devetdeset let. Rejeni ljudje ne dočakajo visoke starosti. Tudi si ne smete delati preveč skrbi, kajti skrbi Vam kvarijo jetra, ledvice in žolč. Obdani morate biti od samih prijateljev in sovraštva ne poznajte nikdar. Jaz in moj pokojni Karlo sva imela same prijatelje, saj sva bila za botra nič manj kakor sedemdeset-krat. Od naju niso mogli pričakovati zlatih darov m vendar so dajali nama prednost pred tistimi, ki so lahko dali zlate darove. Skrbi čez ramo, veselje v srcu, pa boste dočakali moja leta*.
Ko sem se vračal od strine Terezke, sem si mislil, kako je človek potrt, ko se vrača iz bolnišnice, ali pa ko gre za pogrebom. Vse druvače je. ko se vrača od takih starih ljudi, kakor ie Terezka. Vrača se lahkih korakov in čuti se pomlajenega.
RIKO PEHTOT
f .; m«?
BELO ZVEZNEGA ZAVODA ZA GOSPODARSKO PLANIRANJE FLRJ
Kako zagotoviti potreben dvig življenjske ravni delovnih ljudi
V mali francoski vasici Fugny na švicarski meji je prišlo do soočenja, kakršnega verjetno ne pozna dosedanja sodna zgodovina: Soočili so namreč dve osebi (osumljeni, da sta sodelovali pri tatvini 2S0 kg zlata) in sicer tako, da Je ena stala v Franciji, druga pa v Švici, razdalja med njima pa kljub temu ni bila večja od 1 metra. Na sliki vidimo mizo z belo črto, ki predstavlja mejo. Na desni v svetlem plašču je eden od osumljencev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, aprila Zvezni zavod za gospodarsko planiranje Jugoslavije ie dalj časa dela na perpektiv-nem načrtu razvoja gospodarstva do 1961- leta. Načrt se pripravlja mnogo bolj temeljito, ker imajo danes planski organi na razpolago	mnogo
več statističnih podatkov, drugih študij in tudi izkušenj, kot pa 1947. leta pri izdelavi petletnega načrta. Načrt bo izdelan na osnovi analize o dosedanjem razvoju gospodarstva in predhodnem	prouče-
vanju vrste važnih specifičnih vprašanj posameznih gospodarskih področij	(industrijske proizvodnje,	kmetij-
stva, prometa, gradbeništva, gostinstva, turizma, obrti, plačilne bilance in zunanje trgovine) gospodarskega razvoja posameznih republik in gospodarsko nerazvitih področij, komunalne in stanovanjske dejavnosti, vprašanja produk-
■IlIllIlflllllllllllllllllllllllllHIllIlMIllMIIIItlllimillllllinilllinilllllHIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIItllllHIUIIIllinillllllltllllllllllflllllllllilllltlllliltlllinilllllllllllllllTllllllllllllllllllllllllllllllllllllIttlllllllK
rta
šala
Sem vse težave prena-z največjo lahkoto in
LETA 1940 JE VELIKO BRITANIJO REŠILA LE NEZNATNA «MALENKOST»
Brez keramičnih snovi si danes že ne moremo zamisliti napredka
Keramika je doma v elektrotehniki, v mehaniki in celo pri gradnji in delovanju atomskih central
Ko je nemški generalštab leta 1940 pognal svoje elitne letalske sile nad Anglijo, je računal, da bo vojne z Anglijo takoj konec, ker da Angleži nimajo toliko letal, da bi mogli vzdržati več kot tri zaporedne letalske napade. Ta račun je temeljil na tem, da angleška lovska letala, ker jih je malo, ne bodo mogla vzdržati dalj časa v zraku v politem letu, ker bodo v njihovih motorjih pregorele vse sveče, po računu nemških višjih častnikov bi moral angleški odpor vzdržati le tretji val nemških letal. Toda zgo-
tudi v četrtem, petem in šestem valu v zraku še vedno mnogo angleških lovcev.
Kako je bilo to mogoče, saj so imeli Angleži zares malo letal? Angleže je rešila neznatna malenkost: njihovi- inženirji so izolirne sloje sveč v motorjih opremili z aluminijevo keramično zmesjo — korindonom in ne z navadnim steatitom. In s tem se je vzdržnost motorja za nekajkrat povečala.
Ko so po uspeli obrambi pred Nemci Angleži napravili z Američani sporazum o tako imenovanih naročilih «Off Sho-
kot prvi pogoj, da jim Angle-1 izstrelkih. Ameriška industrija ži zaupajo tajnost in patente, n. pr. proizvaja na mesec
v zvezi s svečami od žganih aluminijevih spojin. Kmalu zatem so ameriški bombniki lahko v enem poletu preleteli že ves Atlantski ocean.
tudi po več milijonov keramičnih kondenzatorjev, vse to pa še ne zadošča vsakdanjim potrebam ameriške industrije.
Kot pri elektriki je kerami-
Vse to se zdi malenkost, pa I ka prodrla tudi v magneti-ni tako, kajti eden prvih iz- j zrnu. Iz tega področja se ko-umov že iz prazgodovine člo-jvine izločajo, na njihovo me-veka — keramika — je danes i sto pa prihajajo keramični sestavni del vse najsodobnej-1 magneti. Velike tovarne rase tehnike, ker je danes v | diotehničnih naprav proizva-uporabi povsod: v letalski in- j jaj0 vsak teden na desetine dustriji, v elektroindustriji, v j milijonov keramičnih magne-tehniki televizijskih aparatov, tov vrste «feroksdur», ki se
dil se je «čudež», saj je bilo) res, so Američani postavili
Keramični izolatorji so nenadomestljiv element v industriji
elktro-
 umnim   um .............
KAJ BO Z DRUGIM ALIBIJEM c STRICA JOŽETA> ?
Odv. Ungaro prinaša nove elemente
sem kdaj jokala, nisem,,,,, po lil H JCV ttllju	1VA«1	1C
Vftc ^alosti. atnpnk samo od | Caglio, šel skupno z Monta-
VftRBlrt A’ "‘"P1"-
J*elJa. Povedati pa Vam j °ranh kako me je nek.t lot1 imela pred nekaj w že za mrtvo. Ko sem prodajala cvetlice diio* e^em mostu*, je ho-ka m1 ,Tlen' vsak dan ne-in Tržačanka, naša skozi v pkoai- Ta se je poročila vsQpm’ a me Je obiskala sak° leto, ko je prišla v
zs«lim *voj‘,n- Tako se -*e da me je neko leto
htecf na mojem starem
. stu; ju jj-gj. me	na§ia,
Vo \^ra8aia Maričko Peko-u’ kJe bi me dobila. Ta j' Sv °«K?vorila, da sem pri kla ■*' Rimljanka ni re-ip	t)rav	gotovo pa si
sat !	: 'Uboga Terezka,
in a . b*'a zadosti stara tm„KS je bil, da je nehala htf H?' KuPl,a je velik šop moi ,bi ^a položila na rii	in	se odpravila
tlom ? opališče. pred vho-
bčarkn u?ras:Ua >,rvo CV(it' Ta • sein pokopana, se je spustila v smeh
Na začetku včerajšnje razprave so najprej sklenili, da bodo zaslišali po uradni poti pisatelja Feliciena Marceauja in njegovo ženo Bianco Zin-gone, 'iti živita v Parizu in ki zatrjujeta, da je bil Piero Piccioni pri njih na večerji tisti večer 29. aprila, ko naj bi, po zatrjevanju Anne Marie
gno k šefu policije Pavoneju, da bi jima pomagal v zadevi Wilme Montesi. Koj nato pa je odv. Ungaro povedal na slednje: Po informacijah, ki so v njegovi posesti, Rossana Spissu naj ne bi bila poveda la resnice, ko je dejala, da se je bila 9.p aprila 1953 vrnila iz Ostie ob 17.30, da bi se sestala s »stricem Jožetom«, ainpak naj bi bila pri neki gospe Piastri, katera naj bi jo poklicala z namenom, da hi ji pomagala spremiti na postajo njeno sestro, poročeno Bacosi, a že vdovo. To naj bi se bilo zgodilo 9. aprila 1953, kar bi se dalo ugotoviti z železničarsko knjižico gospe Bacosi, kjer je razviden datum tega potovanja G,Iv. Ungaro je zahteval, naj sodišče zasliši še ti dve priči, čemur je sodišče ugodilo.
Zahteva in informac.je odv Ungara so v neposredni zvezi 7. najnovejšim alibijem »strica Jožeta«; in če bo sodišču uspe-
lo dokazati, da je Rossana Spissu bila dejansko v družbi teh gospa tistega usodnega dne, potem si bo Giuseppe Montesi moral izmisliti nekaj boljšega, če že noče povedati kje je dejansko bil od 17,30 do 21. ure aprila 1953. K temu je odv. Ungaro še dodal, da je Rossana Spissu, ko se je 12. aprila 1953 vrnila iz Pompejev, dejala gospe Piastri, da je Wilma Montesi izginila vprav tisti dan, ko je gospa Bacosi odpotovala. Ko bodo zaslišali omenjeni gospe in ju soočili z Rossano Spissu, bomo spet priča dramatičnim prizorom,
Nato je sodišče zaslišalo novinarja Enza Foglistija, ki je povedal razne podrobnosti v zvezi s slovitim pismom - testamentom, kaj mu je povedala gospa Marri o njegovi vsebini; o denarju, ki ga je Montesijeva družina prejemala od raznih ilustriranih časopisov, ki so objavljali senzacionalne članke itd. Med drugim naj bita gospa tudi dejala, da «golobje - pismonoše« (gre za besedno igro na račun Piccionija) nimajo nikakršne zveze s to zadevo, in da Montagna ni vodja tolpe. Priča je tudi obiskala Pic-cionijevega brata Leoneja, ki je njen ožji prijatelj, in mu zastavila vprašanje glede za-
deve Montesi in zloglasnega pism i - testamenta, na kar je Leone izbruhnil in dejal, da bi bil zelo vesel, če bi se ta testament našel. Obiskal je tudi Montagno, ki ga je sprejel kljub temu, da je pričo tožil zaradi nekega njenega članka. Ko mu je Fogliati dejal, da naj prizna da je vodja tolpe, ga je Montagna nahrulil in mu ponudil film o »orgijah« v Capocotti. Ta film si je Fogliati ogledal, a šlo je le za lovske prizore in poznejšo večerjo, kjer so razni rimski odličniki sicer mnogo jedli in še več pili, a o »orgijah« nobenega sledu. (Naivno bi bilo pričakovati, da bi mu Montagna pokazal film o orgijah, če so se dejansko vršile).
Sodišče je še zaslišalo odv. Renza Bianchija, ki naj bi pričal, da je Wilma Montesi zapustila stanovanje 9. aprila popoldne, na kar je priča odločno izjavil, da ni res, da jo je ona videla oditi. Zaslišali so še mater Marielle in Rossane Spissu, ki pa nam ni povedela nič bistvenega Tudi gospa Augusta Ranieri, kateri je Rossana Spissu pomagala od časa do časa pri hišnih delih, ni pri zaslišanju povedala ničesar, kar bi
pri gradnji turboreaktorjev in celo atomskih central. Se več, keramika celo izpodriva kovine.
Njene električne in mehanične lastnosti omogočajo, da se učinkovitost elektronskih naprav poveča kar za stokrat. Sila turboreaktorjev se je na račun keramike povečala za 50 odstotkov.
Prvo zmago keramike smo zabeležili, ko so na telegrafskih in telefonskih stebrih steklene izolatorje zamenjal, porcelanasti izolatorji. In od teh prvih korakov se je keramika razvijala vzporedno z razvojem elektrotehnične zna-hosti in danes jo srečujemo tudi pri električnih napeljavah in vodih z nad 220.000 voltov napetosti. Vse do leta 1939 je Nemčija bila edina dežela, ki je izdelovala keramične kondenzatorje. Od tedaj se je proizvodnja keramičnih kondenzatorjev močno izpopolnila in tetanov oksid, k. se je pred kratkim začel uporabljati v ta namen, predstavlja že pravo revolucijo, ker ima 25-krat večjo induktivno moč od klasičnega materiala «mike» in 12-krat večjo od steatita.
Najnovejše izboljšanje na tem področju pa predstavljata barijev in stroncijev titanat, ki povečata induktivnost — v primerjavi z do sedaj uporabljenimi snovmi — za 45 krat.
izdelujejo po Philipsovem patentu. Ti magneti so izdelani iz zmesi barijevega bi-oksida in železnega oksida in imajo izredno močno privlač no silo, ki je mnogo večja od privlačne sile klasičnih kovin, iz katerih so se magneti doslej izdelovali. Ti magneti pa imajo še to prednost, da se počasi demagnetizirajo.
Zadnja novost v razvoju keramike pa je ta, da je keramika prodrla tudi v metalurgijo- Ze prej smo omenili krilca turbin. To so najbolj občutljivi deli letalskih mo-torjev. Rotorji na teh motorjih imajo včasih tudi brzino 15 tisoč obratov v minut:, kar povzroča velikansko temperaturo. Pod pritiskom velike centrifugalne sile pa se kovinska krilca lahko razdrobijo, kar pomeni uničenje motorja in lahko tudi letala. Čeprav so keramičnim snovem doslej na tem področju pripi sovali le neznatno vrednost in to zaradi njenih skromnih mehaničnih lastnosti, bodo odslej marsikje zamenjale kovine.
Glavna napaka kovin pri turbinah je v tem, da ne vzdržijo posebno visoke temperature. Celo najbolj odporne kovine, kot n. pr. tugsten in molibden, komaj vzdržita temperaturo, ki bi se povzpela nad tisoč stopinj C. Tu se namreč pojavlja nova pomanj-
vzdržijo le aluminijevi, cirkonijevi, torijevi in berilijevi oksidi in to predvsem zato ker pri teh temperaturah ne oksidirajo. Toda te keramične snovi so šibke v tem, ker so njihove mehanične lastnosti skromne. Salomonsko rešitev glede tega pa so pred kratkim našli strokovnjaki francoskega zavoda za aeronavtična raziskovanja. Tem je uspelo izdelati zmes hromal, ki jo sestavlja aluminijev oksid (to se pravi keramična snov) in hrom v prahu, (to se pravi kovina). Ker vsebuje nova zmes kovino in keramične primesi ima zadostno mehanično odpornost, ker pa vsebuje tu di keramično primes, lahko z lahkoto vzdrži tudi temperaturo do 1200 stopinj C.
Končno še ena podrobnost. V atomskih pečeh se v zad' njem času poleg grafita in težke vode začenja uporabljati tudi keramična snov glu-cin in zelo verjetno je, da bo v kratkem v atomskih pečeh berilijev oksid zamenjal dosedanji grafit.
tlvnosti dela, študije o prebivalstvu in delovni sili, o gospodarskem in komunalnem sistemu, socialnem zavarovanju in drugih problemih. O vseh teh analizah in študijah, ki bodo služile kot material za izdelavo perspektivnega načrta po predhodno razpravljala zvezna skupščina. Tako bo zvezna skupščina, verjetno konec aprila, razpravljala o vprašanju osebne potrošnje in o stanju ter perspektivnem razvoju kmetijstva in zadružništva.
Analiza o dosedanji osebni potrošnji je ugotovila, da je udeležba osebne potrošnje v nacionalnem dohodku Jugoslavije sorazmerno nizka. Poleg tega struktura osebne potrošnje dokazuje, da največji del osebnih izdatkov odpade na izdatke za prehrano (52.9 do 60.7 odst.), tako da ostane samo 39.3 do 41.1 odst- za za dovoljitev ostalih potreb (stanovanje, kurjava, higiena, zdravstvo, kulturne in druge potrebe). Analiza ugotavlja, da je dosedanji nivo osebne potrošnje rezultat podedovane splošne zaostalosti gospodar stva, zaostajanja kmetijstva za povojnim razvojem industri* je, kot posledica forsiranega razvoja industrije, zlasti težke, in težav v plačilni bilanci, ki niso dovoljevale večje ga uvoza predmetov široke potrošnje. Poleg tega so bili tudi dosedanji gospodarski instrumenti usmerjeni v glavnem na zagotovitev čim večje akumulacije (dohodkov skupnosti) in drugih virov potrošnje, a na škodo osebne potrošnje. Nizek nivo osebne potrošnje zavira splošen razvoj, zato je potrebno v per spektivnem načrtu zagotoviti povečan razvoj osebne potrošnje v skladu s povečanjem nacionalnega dohodka- Za u-resničenje te naloge bo, po mišljenju planskih organov, potrebno izvršiti ustrezne spremembe v gospodarskem sistemu in sicer:
a) omogočiti formiranje o-sebnih dohodkov na gospodarskih osnovah v skladu z doseženimi rezultati in produktivnostjo dela;
b) pri razdelitvi nacionalnega dohodka zagotoviti vrednost osebje potrošnje pred o-stalimi oblikami potrošnje, t.j-bodoče invesV-jjje. .in sredstva usmeriti na izgradnjo in rekonstrukcijo objektov, ki zadovoljujejo potrebe široke potrošnje in na razvoj kmetijstva.
Perspektivni načrt za razvoj gospodarstva, kot dolgoročni načrt v okviru katerega bodo izdelani letni družbeni načrti, v skladu s splošnim razvojem in povečanjem nacionalnega dohodka bo omogočil pospešen dvig življenjske ravni prebivalstva. Za uresni-nje te naloge se med drugim predlagajo še naslednji ukrepi:
a) povečati in izpopolniti
organizacijo uslužnostnih kapacitet (obrtništvo in razne servisne službe za potrebe prebivalstva);
b) pri dajanju kreditov individualnim kmetovalcem dajati prednost tistim, ki svoja sredstva vlagajo v investicije (za povečanje proizvodnje);
c) povečati uvoz industrijskih izdelkov široke potrošnje;
č) posvetiti posebno pažnjo oskrbovanju večjih mest;
d) oskrbeti trgovino z moderno opremo;
e) s politiko kreditiranja spodbujati na povečanje o-sebne potrošnje.
Ukrepi, ki se predlagajo, imajo za cilj neposredno povečanje kupne moči (večji dohodki, ob povečani produktivnosti znižanja ali vsaj stabilizacija cen artiklov široke potrošnje s povečano proizvodnjo in povečanim uvozom, boljšo organizacijo trgovinske mreže, s povečanjem kmetijske proizvodnje) in posredno povečanje kupne moči s povečano kreditno službo za nakup artiklov široke potrošnje. Vse to pa v končni liniji pomeni povečanje življenjske ravni, kar je ena glavnih smernic sedanje gospodarske politike Jugoslavije.
BOZO BOŽIC ——«»_—
Uporaba radarja
Radarska tehnika se je razvila med drugo svetovno vojno, v mirnem času pa so začeli radar uporabljati na mnogih področjih. Mikrovalovno energijo so povečali tisočkratno, ena sama žarnica pa lahko zdaj razvije energijo 20 tisoč kilovatov. To veliko e-nergijo je mogoče uporabiti tudi za proizvodnjo potujočih električnih valov, elektrone pa pripravijo do tega, da »zajahajo« val, kar znatno poveča hitrost. Na ta način dobivajo visokoenergetske elektrone. Po mikrovalovnih metodah merijo zdaj čas do milijardinke sekunde natančno.
TEKMA V PROIZVODNJI AVTOMOBILOV
Tri največje ameriške tovarne avtomobilov — General Motors. Ford in Chrysler — mrzlično tekmujejo, katera izmed njih bo prva serijsko izdelovala avtomobile na reaktivni pogon. Prototipe so tovarne menda razstavile vse hkrati, tekma za serijsko proizvodnjo pa je razumljiva, saj na splošno pravijo, da bodo reaktivni motorji izpodrinili dosedanje, to pa pomeni, da bo najbolje zaslužila tista tovarna, ki bo take avtomobi-le najprej spravila na trg.
AVTOMOBILSKI VEI IKAN
Avtomobilska tovarna v Minsku je izdelala tovornik z nosilnostjo 40 ton in z motorjem 450 KM. Avto je dolg deset, širok pa tri in pol metra.
Keramični kondensatorji sojkljivost kovin, ker pri visoki ostali neobhodno potrebni tu- j temperaturi naglo oksidirajo, di pri vodenih in raketnih Mnogo višje temperature pa
iiiiiiiiiiiiiiiHHHiiiiiiiiliiiiiimiiiiiiimiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiii,
POMENEK 0 JEZIKU
Bolan na raku
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ni PRAVILNO;
Nič mu ni videti, da je bolan na raku. Tisti, ki so bolni na čiru, morajo už.vati samo dietično hrano. Pri nas so sezidali sanatorij za bolne na jetiki.
PRAVILNO JE:
Nič mu ni videti, da Je bolan za rakom (da ima raka). Tisti, ki imajo čir, morajo uživati dietično hrano. Pri nas so sezidali sanatorij za jetične bolnike (bolne za jetiko).
Bolan na srcu, pljučih, Jetrih, in drugih organih, a bolan za jetiko, umrl za rakom, za kapjo (od kapi), za naduho, pljučnico.. Organ — NA, bolezen — ZA.
* * >»
NI PRAVILNO;
Nazaj piha. Nazaj se je odprlo. Boš videl, da bo nazaj prišel. Nazaj teče voda. Nazaj kriči, pa sem mu naročil naj molči. Daj mu nazaj!
Nazaj
piha
PRAVILNO JE:
Spet (zopet) piha. Ze spet (zopet) se je odprlo. Bos videl, da bo še (spet, zopet) prišel. Spet (zopet) tete voda, Spet kriči, pa seui mu naročil.,,,, Vrni mu'
iiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiimiitiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimtiiimiiiititiitiiiiitiiiiiiifiiiiimiimiimiiiimiMiiiuiimiii
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Čuvaj svoje srce!
Predstavljajmo si stroj, k', dela dan za dnevom, uro za uro, nikdar ne stoji niti za eno samo minuto. Okoli o-semdeset let je v pogonu, pa vendarle nikoli ne potrebuje nobenega nadomestnega dela. Tak stroj je človeško srce. Dela več kot zmore kakršenkoli drug stroj na svetu. Neutrudno pošilja za pest velika mišica kri po žilah v najbolj oddaljeno ožilje. Zares čudovita naprava!
In vendar se tudi nekoč ta «stroj» izčrpa. Nekomu v pisarni, drugemu na cesti ali v delavnici srce naenkrat zastane in človek se mrtev zgrudi, Kap koronarna tromboza ali pa morda manažer-ska bolezen!
Po statističnih podatkih za-padno - evropske zdravstvene službe umre 45 odstotkov ljudi, ki so na odgovornih mestih v industriji in obrti za kapjo. Pri delavcih in uslužbencih znaša odstotek za kapjo umrlih 20, medtem ko umre za srčno kapjo le 4 odst- kme. tov in gozdarjev. To so številke. ki dajo misliti. Današnji ljudje, zlasti še tisti, ki živijo v velemestih, imajo slabe živce. Nervozni so in razdražljivi in njihova odpornost proti boleznim ni velika. Ta prevelika . razdražljivost zavira srčno delovanje. Temu se pridružujejo vnetna žarišča (bolni zobje, bolezni žolča in drobovja), motnje v delovanju žlez z notranjim izločevanjem ter škodljivo delovanje raznih strupov, zlasti velja to za alkohol, tobak m kavo. Vse to s časom kvjjr. no vpliva na naše srce.'Tri mnogih ljudeh pripravlja slal-na utrujenost, pomanjkanje kisika ter razne psihične okvare pot za poznejšo kap.
Ali je res treba, da pride tako daleč? Veliko lahko storimo, da srcu olajšamo delo, samo, če hočemo. Obzirni moramo biti do njega in ne smemo od njega zahtevati tega, kar ne zmore. Pri smotrnem in pametnem načinu življenja bo le izjemoma prišlo do u-sodnih okvar srčnih zaklopk. Kdor pa misli, da lahko po mili volji roparsko gospodari s svojim srcem, se ne sme čuditi, če se mu bo nekega lepega dne zamašila koronarna arterija, ki prehranja srce, s krvnim strdkom in bo srce nenadoma brez prehrane s krvjo. Ce traja takšno stanje dalj časa, mora neizogibno nastopiti smrt.
Čuvati srce še ne pomeni, da škoduje srcu vsak težji telesni napor. Prevelik napor je prav tako škodljiv kot nede-
lavnost. Ravnati se moramo po «zlati sredini«; zmerno športno udejstvovanje in sprehodi se srcu zelo priležejo. Kdor prečepi ves dan za pisalno mizo, naj vzame zvečer v roko sekiro in naj cepi drva, tisti pa, ki ves dan o-pravlja težko telesno delo, naj zvečer počiva.
Tudi zadostno spanje je važno. Kdor spreminja noč v dan, ravna napak in se mu bo to nekoč maščevalo. Pravilna prehrana je bistvenega pome. na za nemoteno delovanje srca. Vedeti tudi moramo, da je vsako prekomerno razburjenje strup za srce, To so pravzaprav malenkosti, ki zahtevajo le nekoliko uvidevnosti in premisleka. Pred petdesetimi leti je umrlo od sto ljudi le štirinajst za srčnimi boleznimi, danes se je to število podvojilo.
— Ne bost* me prepričali, da ga n iste izvežbalij
Goriško-beneški dnevnik
Delo
pokrajinskega odbora
Finančne težave konzorcija za obrambo proti toči
Pred dnevi se je sestal odbor pokrajinskega sveta, ki je odobril vrsto ukrepov. Med črugim bo pokrajina dobavila za 60.000 lir materiala za ureditev obcestnih kamnov pokrajinskih cest. Skupno z goriško občino bo pokrajina razdelila stroške za obnovitev stavbe urada za nabor v Gorici. Prav tako bo potrošila 75.000 lir za popravila v uradu šolskega nad-zorništva. Odbor je odobril tudi sklep umobolnice za prodajo bika. Odborniki so odobrili nadalje izplačilo vej obračunov v znesku 1.367.275 lir.
Pred koncem seje je odbornik Grigolon poročal o težavnem finančnem položaju konzorcija za obrambo proti toči v Krminu in zahteval, naj bi se čimprej sestali zastopniki raznih kmetijskih u-stanov, ki bodo lahko posredovali za včlanjenje novih članov v konzorcij in izpolnitev obveznosti dosedanjih članov.
IZ beneške” SLOVENIJE
Zdravniški pregled šolarjev in trgovcev
V torek, sredo in četrtek so v občinah St. Peter Slovenov in Sovodnje v Beneški Sloveniji roentgenizirali vse šolske otroke, trgovce, ki prodajajo jestvine, ter vse tiste, ki i-majo opravka z omenjeno trgovsko delavnostjo. Aparate so namestili v prostorih županstva. Poleg omenjenih so bili na pregledu tudi nekateri zasebniki, ki so izkoristili priložnost in se pustili brezplačno pregledati.
Salkovo zdravilo proti poliomielitisu
Naša pokrajina prejela za sedaj samo 450 doz
Najprej bodo cepili dojenčke Potrebno je dovoljenje staršev
Pokrajinski zdravstveni u-rad bo v nekaj dneh prejel prvo količino Salkovega zdravila proti poliomielitisu. Zdravilo je pregledala višja zdravstvena oblast, dobavil pa ga bo visoki komisariat za zdravstvo in higieno.
Cepljenje proti poliomielitisu, ki je bilo z uspehom opravljeno že v številnih državah, pri nas ne bo obvezno. Zaradi tega bodo cepljeni sa mo tisti otroci, ki bodo imeli dovoljenje staršev ali njihovih namestnikov. Ker pa številne družine pričakujejo Salkovo cepivo, ki napravi o-troka imunega pred to nevarno boleznijo, se vseeno predvideva, da bodo predložene številne zahteve za cepljenje otrok. Naši pokrajini
so dali na razpolago samo 450 doz. Ker je število omejeno, bodo cepili samo dojenčke. Za imuniteto so potrebne tri i-njekcije. Druga injekcija se napravi po dveh mesecih, tretja pa vsaj šest mesecev po drugi injekciji.
Cepljenje bo opravljeno samo v posvetovalnicah ONMI, v občinskem higienskem uradu in v pokrajinskem inštitutu za pomoč otroku.
 «»-------
V NEDELJO ZVEČER
De Sicov film «0troci nas gledajo*
CUC (kinematografski univerzitetni krožek) bo predvajal v nedeljo v dvorani «Lege
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo gostovalo v nedeljo 14. aprila ob 16. in 20. url
v prosvetni dvorani v GORICI, Korzo Verdi štev. 1 z dramo Renata Lellija — prev. prof. Ivan Savli
«Na nočnih poteh»
v treh dejanjih (prvič v slovenščmi)
Cene:
I. sedeži 250 lir; II. sedeži 150 lir; stojišča 100 lir Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš
iiiiimitiiiiliiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiimmtiiimiiimlHiiiimumttimiiiiiiiiliiiiitlimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHHiimiiiliiiiiitiiiiitiMi
nazionale» De Sicov predvojni film «Otroci nas gledajo«. Pričetek ob 21.30. Za nečlane bodo na razpolago vstopnice po 100 lir.
 o •
Sprejem delavcev za delovni center
Uprava civilne bolnišnice bo imela delovni center. V pričakovanju njegove otvoritve poziva pokrajinski urad za delo vse tiste, ki bi bili radi sprejeti, naj se zglasijo v njegovem uradu, da podpišejo svoj pristop.
V centru bodo lahko dobili zaposlitev samo redno vpisani v namestitvene sezname, ki imajo vsaj 18 in ne več kot 60 let. Delavci, ki ne prejemajo brezposelnostne doklade, bodo prejeli dnevno po 500 lir ter po 60 lir za vsakega družinskega člana, ki ga vzdržuje. Poročeni delavci bodo prejemali najmanj 600 lir na dan.
Vrsta procesov včeraj na goriški preturi
Predsednika	«Pro
obtožbi?, da ni plačal
Največ obsodb proti Ijudom, ki nočejo potnega lista za prehod državne meje • Zdravnik iz Krmina oproščen obtožbe kršenja cestnega pravilnika
Med številnimi obtoženci, ki sp bili včeraj na zatožni klopi goriške preture je bil tudi 50-letni goriški lastnik stro-jarne Aldo Paoli - Tacchini iz Ul. IX. avgusta 7.
Tacchini naj bi kot predsednik športnega kluba «Pro Gorizia« vzel v službo skladiščnika Bruna Di Biaggia, kateremu ne bi ves čas njegove zaposlitve izplačal družinskih doklad, ki so mu pritikale, in niti vložil pri zavarovalnih zavodih potrebnih vsot za Di Biaggiovo zavarovalnino v primeru bolezni, brezposelnosti in tuberkuloze.
Toda obtoženi je na sodišču dokazal, da je Di Biaggia na njegovo lastno željo sprejel le kot začasno pomoč, ki bi nekajkrat v /mesecu očistil in pregledal skladišče športnega kluba.* Na osnovi tega je pre-tor Tacchinija oprostil z obrazložitvijo, da ni storil kaznivega dejanja.
* * *
Največ obsodb je bilo včeraj zoper nedovoljeni prehod državne . meje. Na dva meseca zapora in globo 10670 lir ter povrnitev scrtlnih stroškov so obsodili 24-letnega Publija Nacinovicha iz Catanie, ki je 17. marca letos pobegnil v Jugoslavijo brez dokumentov. Zaradi tega ga je jugoslovanska policija tudi vrnila italijanskim oblastem že 30. marca. Mladenič je bil že v rojstnem kraju večkrat kaznovan, prikrival je istovetnost, poleg tega pa nosil nož, kakršnega zakon prepoveduje. Tokrat bo moral vso kazen prestati do kraja.
Več sreče je imel 58-letni Peter Ušaj iz Solkana, s stalnim bivališčem v Genovi. U-šaj je lansko leto po 10 le-
tih odsotnosti prišel na obisk v Gorico, odšel naj bi na sprehod k Soči, od koder ga ni bilo več k sestrama, ki sta ga nestrpno pričakovali. To se je pripetilo 17. julija. 23. avgusta pa so Ušaja jugoslovanske obmejne oblasti vrnile italijanskim policijskim organom pri Rdeči hiši. Mož je bil osumljen ilegalnega prehoda državne meje in prijavljen sodišču.
Včeraj se je Ušaj Izgovarjal, da dolgo let ni bil v-Gorici in ni vedel za novo državno mejo. Na izletu ob Soči naj bi nenadoma zašel na jugoslovansko stran, kjer so ga prijeli obmejni organi. Ti naj bi ga kasneje izpustili, zato da je lahko obiskal ženo, ki živi v Cepovanu in katere ni videl od 1943. leta. Kasneje je odpotoval v Zagreb na italijanski konzulat, po potni list, toda ker so njegovo prošnjo zavrnili, se je o-brnil na jugoslovanske obmejne organe, ki so ga izročili italijanski policiji.
Iz vsega njegovega zagovora je bilo razvidno, da si je žele! onstran meje, kjer v Solkanu prebiva tudi njegova mati, toda pretor nj i-mel nobenih dokazov, s katerimi bi bila potrjena Ušajeva namera, da pobegne čez državno mejo, zato ga je tudi oprostil.
Tudi 27-letnemu Eliju Menartu iz Idrije in sedaj bivajočemu v Gorici Ul. Rabatta 9 se je stožilo po starših, zato je že 11. aprila 1954. leta pobegnil čez mejo v Jugoslavijo in sicer v Solkan, kjer so njegovi starši. Nekaj časa se je tam zaposlil, toda pozneje se je mladenič zopet premislil in zaprosil italijan-
ski konzulat za povratno dovoljenje. 12. januarja t. 1. so ga jugoslovanski obmejni organi vrnili italijanskim na bloku pri Rdeči hiši; včeraj pa se je moral mladi Menart zagovarjati za pobeg čez mejo. Pretor ga je spoznal za krivega in ga obsodil na pogojno kazen 2 mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov.
* * *
Včerajšnji proces proti zdravniku dr. Godeasu iz Krmina se je za obtoženca srečno zaključil; pretor ga je namreč oprostil, ker je ugotovil, da dr. Godeas ni storil kaznivega dejanja.
Obtoženi, ki prebiva v Krminu, se je marca lanskega leta zvečer odpeljal proti Gorici; na glavni cesti je srečal tuči stražnike cestne policije in ti ga niso ustavili. Sele v Gorici, ko se je za nekaj trenutkov ustavil pred goriško kavarno ((Garibaldi«, se je dr. Godeasu približal mestni stražnik in ga obtožil, da vozi brez luči na evidenčni tablici.
Dr. Godeas je policistu objasnil, da mu je luč pred odhodom gorela in tudi po poti, toda preden je prišel v Gorico, se je najbrž sama pokvarila, kajti črugače bi ga pri M/oši prav gotovo ustavili stražniki cestne policije, mimo katerih se je peljal. Mestnemu policistu njegovo ugovarjanje ni bilo všeč in zato ga je prijavil sodniji, ki pa je dr. Godeasa popolnoma oprostila.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Alesani Ulica Carducci 12, tel. 22-68.
Deževno vreme preprečilo večji obisk semnja
Včerajšnji običajni štirinajstdnevni četrtkov semenj ni i-mel toliko uspeha kakor zadnji prav zaradi slabega vremena; že od jutra so se nad mestom zgrnili temni oblaki in ves dopoldan je nalahko deževalo. Kramarji so sicer vseeno prišli, toda obiskovalcev je bilo kljub bližajočim se praznikom malo. Največ zanimanja so pokazali za o-butev, saj si vsak za praznike želi vsaj nekaj novega. Dekleta in žene so segle po raznobarvnih jopicah, mnoge gospodinje pa po loncih in rožah, do katerih prideš na semnju dosti ceneje kakor v cvetličarnah.
* * *
Tudi v razstavljalnici goriške hranilnice v Ul. Carducci je bil obisk manjši, vendar je bil včeraj tako rekoč srečen dan za kupce. Novo moško kolo je bilo prodano samo za 13 tisoč lir in drugo dobro ohranjeno prav tako moško kolo za devet tisoč lir. Veliko zanimanje je bilo za nov plinski štedilnik, do katerega je srečen kupec prišel s 3.000 lirami. Nekaj je bilo tekstilnega blaga, vendar pa zanj ni bilo toliko interesentov, kakor za druge zgoraj navedene predmete.
SPOROČILO CEBELAHJEV
Ne škropite drevja s strupenimi sredstvi
Konzorcij čebelarjev iz Gorice nam je poslal v objavo prefektov dekret, ki prepoveduje uporabo arzenika, DDT in drugih strupenih snovi za škropljenje cvetočega sadnega drevja. Prepoved velja od dneva, ko se cvet odpre, in dokler ne odpade. Škropljenje s strupenimi sredstvi namreč uničuje čebelji zarod. Kršilci odredbe bodo kaznovani po zakonu.
 «»------
Paradižnikove sadike pri
kmetijskem inšpektoratu
Vrtnarija Pokrajinskega kmetijskega inšpektorata v Ul. Duca d’Aosta št. 55 sporoča, da prodaja po nizkih cenah sadike paradižnikov najrazličnejših vrst.
Letovanje otrok s pomočjo INPS
15. aprila poteče rok za vložitev prošnje za 30-dnevno bivanje otrok tuberkuloznih staršev, ki so zavarovani pri INPS, pri morju ali v hribih.
V poštev pridejo samo otroci zavarovancev med fi. in 12. letom starosti.
Prošnje je treba napisati na posebnih obrazcih, ki jih ima ustanova na sedežu na Travniku (Piazza Vittoria) in v Tržiču.
Ukradeno kolo prodal prijatelju pod eeno
Na 3 mesece zapora, 3000 lir globe in povračilo sodnih stroškov je goriška pretura včeraj obsodila 60-letnega Giorgia Lupija iz Ul. Faiti 16, ki je bil tokrat že 25-tič pred sodniki.	j
Septembra lani je bila goriška policija obveščena, da je njej dobro znani Giorgio Lupi prodal Giovanniju Zo-ruttiju iz Gorice moško ko. lo znamke »Volsit« za nizko eeno 6000 lir.
Kupec, ki je postal lastnik Lupijevega kolesa, je policiji pojasnil, da je Lupi zahteval od njega, naj povsod trdi, da je za kolo, ki je bilo skoraj novo, plačal 10.000 lir in ne 6000, kar se mu je zdelo sicer precej sumljivo, vendar tega ni nikomur povedal.
Na policijskem izpraševanju je Lupi izjavil, da je kolo kupil na obroke pri nekem mehaniku v Manzanu, toda ker je trenutno ostal brez zaposlitve, se je kolesa hotel znebiti tuči za majhen denar. Srečal je Zoruttija in napravil kupčijo. Ko je policija pričela poizvedovati v Manzanu, je ugotovila, da noben mehanik iz tega kraja ne kupuje koles znamke «Volsit» in je torej Lupi pravcati ^ažnivec in tat, ki je do kolesa prišel pač na najlažji način. Vozilo je najbrž ukradel neki osebi, ki ni bila iz Gorice, kajti nihče ni v omenjenem času prijavil tatvine svojega kolesa. Vsekakor se bo moral mož tokrat za kaznivo dejanje kesati v goriških zaporih kar tri mesece.
V ponedeljek v Verdiju Proclemer - Albertazzi
V ponedeljek zvečer se bo predstavila goriški publiki dramska skupina iz Rima, ki je vrsto dni gostovala v Trstu. Gostje bodo gostovali z Gazojevo dramo «Klobuk poln dežja«, zgodbo, ki prikazuje vrnitev korejskega vojaka v velemestno življenje. Glavne vloge bodo igrali Giorgio Albertazzi, Anna Proclemer, Mario Carotenuto in črugi.
* * *
Zvedelo se je, da bo konec meseca na pobudo L.O.S. v gledališču Verdi nastopila o-perna skupina, ki bo izvedla Puccinijevo «Madame Butter-f]y» in Verdijevo opero »Trubadur«.
Pri čiščenju okna se je urezala
Včeraj ob 16.20 je moral avtomobil Zelenega križa odhiteti v Ul. Mazzini, kier se je pri čiščenju okna ponesrečila 29-letna Josipina Prešeren. Dekle je najbrž nehole pritisnilo s komolcem v steklo, ki se je razbilo in jo ranilo
— KINO —
CORSO. 17.00: »Seme nasilja«, G. Ford, A. Francis, v me-troscopu.
VERDI. 11.00: »Opoldan... poln strahu«, D. Martin, J. Luis, v vistavisionu in v barvah.
VITTORIA. 17.15: «Sredi orkana«, B. Davis.
CENTRALE. 17.00: ((Tigrček«. J. Chandler, v barvah.
MODERNO. 17.00: (Annie«.
Športni dnevnik
Motociklistična krožna dirka po Italiji
Dali’Ara zmagovalca
Franceschini v šesti etapi
Campana zaradi padca izpadel iz borbe za prvo mesto - Povečan zaostanek favorita Mendognija
TERAMO, 11. — V sesti etapi motociklistične krožne dirke po Italiji, Perugia - Tera-mo, dolgi 282 km, ki je veljala za eno najtežjih, je v skupini športnih motorjev zmagal Franceschini z motorjem Mo-rini 175 ccm s povprečno hitrostjo 104.886 km na uro, v skupini	serijskih motorjev pa
DalTAra z motorjem Bianchi 175 ccm s povprečno hitrostjo 97.982 km na uro.
V skupini športnih motorjev je prišel na cilj kot drugi Zu-bani, ki je vodečemu v splošni klasifikaciji Venturiju iztrgal 50” prednosti, tako da se je razlika med njima zmanjšala na manj kot 2 minuti. Kljub današnjemu uspehu v etapi s Franceschinijem, ki pa jf s svojim enournim zaostankom že odrezan od borbe za prvo me.>to, pa je hiša Mori-ni izgubi'* danes enega svojih najboljših vozačev Carn-pano, ki je padel v trenutku ko je povozil psa, ki mu je prekrižal pot. Campana je sicer prišel na cilj, toda z zaostankom ene ure. Tudi drugi dirkač hiše Morim Mendo-gni je povečal svoj zaostanek zaradi okvar na vžigalniku in je praktično skoraj nemogoče, da bi mogel še poseči v borbo za prvo mesto.
V skupini serijskih motorjev se je predvidena premoč hiše Bianchi začela majati. V ospredje prihajajo motorji Pa-rilla predvsem z vozačem Rot-tignijem, ki je presKočil v splošni klasifikaciji Olivata, ki je danes zavozil s ceste. Dal-l’Ara, ki je prišel na cilj z motorjem v roki, je iztrgal
vodečemu Perfettiju 4’31 splošni klasifikaciji.
Vrstni red serijskih motorjev v šesti etapi:
75:	1. Coppini, Laverda,
3.19.00, povpreč. hitrost 85.025;
2. Silvagni, Laverda, 3.19.02:
3. Mencaglia, 3.19.34.	100: ).
Marchi, Laverda, 3.05.02, povprečna hitrost 91.443; 3. Pa-storelli, 3.05.02 ;	3.	Padovani,
3.07.52. 125: 1. Ferrari, Benelli, 3.04.18, povpreč. hitrost 91.806; 2. Fortunati, 3.05.40; 3. Mariani, 3.09.14.	175:	1.	DalTAra,
Bianchi. 2 52.41. povprečna hitrost 97.982; 2. Rottigni, Panl-la, 2.54.21; 3. Fonti, Bianchi. 2.58.20.
Splošna klasifikacija serijskih motorjev po šesti etapi:
75:	1. Silvagni, Laver-
da, 13.25.34, povprečna hitrost 93.848; 2. Coppini 13.25.05; 3. Mencaglia 13.59.55. 100: 1. Pa-storelli, Laverda, 12.25.23, povprečna h.trost 101.428; 2. Marchi, 12.31.44; 3. Apolloni 12.41.34. 125: 1. Ferrari, Benelli. 12.57.29;
2. Fortunati, 12.57.57; 3. Stoc-co, Benelli, 13.15.58.	175:	1.
Perfetti,	Bianchi,	12.06.10;	2.
Rottigni,	Parilla,	12.07.14;	3.
Olivato,	12.14.03.
Vrstni red športnih motorjev v šesti etapi:
75: 1. Montesi, Lav., 3.08.05, p. hitrost 89.960; 2. Blasi, 3.09.37;
3. Fontaoili, Ceccato, 3.12.06. 100: 1. z istim časom Mandolini, Ducati, in Artusi. 3.03.25, povprečna hitrost 92.248; 3. Šestini, Ducati, 3.05.59.	125:	1.
Graziano, Ducati, 2.96.18, povprečna hitrost 95.972; 2. Pio-nava 2.57.46 ;	3.	Scamandri,
2.59.16.	175:	1. Franceschini,
Morini, 2.41.19. povprečna hi-
v | trost 104.886; 2. Zubam, 2.42.48; 3. Ventun, MV, 2.43.38.
Splošna klasifikacija športnih motorjev po šesti etapi:
75:	1. Fontandli, Ceccato,
18.10.41, p. hitrost 95.618;	2.
Montesi, Laverda, 13.12.11; 3. Ghiro, 13.19.35. 100: 1. Mandolini, Ducati, 12.37.17; 2. Artusi, 12.47.12;	3. Šestini, 13.03.06.
125: 1. Rippa, Ducati, 12.12.18; 2. Graziano, 12.17.22; 3. Piona-va, 12.23.01.	175: 1. Venturi,
MV. 11.07.06, povprečna hitrost 113.241;	2. Zubani, Morini,
11.09;	3. Campamelli, Gilera,
11.15.47; 4. Mendogni, Morini,
R. Madrid - Manchester 3:1
MADRID, 11. — V prvi polfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov med Real Madridom in Manchesterjem je danes v Madridu španski prvak premagal angleškega 1 rezultatom 3:1 (0:0). Gole so dosegli: v 17’ Rial (RM), v 29’ Di Stefano (RM), v 35’ Taylor (M), v 39’ Kopa (RM).
ATENE, 11.	— Polfinalne
tekme mednarodnega vojaškega nogometnega turnirja, za katere so se kvalificirale Grčija, Italija, Belgija in Francija, bočo v Atenah od 19. do 26. maja, po naslednjem vrstnem redu: 19, Francija-Belgi-ja, 20. Grčija-italija, 22. Fran-cija-Italija, 23. Grčija-Belgija, 25. Italija-Belgija, 26. Franc«* ja-Grčija.
____________SABLJANJE________
MADZARSKA-ITALIJA 22:14
BOKS
ITALIJA - SKOTSKA 6:4 iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiititiitiitiiiiiiiiiiiimiiitiiiiitiiiitiiiiiiiiiiuiiMttinfiiMi*
v-
Šport med slovensko mladino
Odbojkarsko prvenstvo dijakinj slovenskih šol
Prvenstva se udeležuje 7 ekip trgovske ak., realne in klasične gimn. in učiteljišča
iiiiniiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiaiiiiamiiiiiiiiiii
Nogomet za pokal maršala Tita
PorazCrvenezvezde proti Partizanu 14:3]
Ostali polfinalisti: Budučnost, Šibenik, Radnički
BEOGRAD, 11. — Včeraj m danes so bile odigrane vse štiri četrtfinalne tekme za nogometni pokal maršala Tita. Največje zanimanje je vladalo za srečanje med glavnima favoritoma Crveno zvezdo in Partizanom, kateremu je prisostvovalo nad 40.000 gledalcev. Proti pričakovanju je zmagal Partizan z rezultatom 4:2 (1:1), vendar pa Crveno zvezdo o-pravičuje dejstvo, da ni nastopila kompletna.
Partizan: Stojanovič, Belin Herceg, Kaloperovič, Milutinovič II., Pajevič, Mesaros, Mi-
lutinovič I., Valok, Bobek, Ze-bec.
Crvena zvezda:	Krivokuča,
Stankovič. Zekovič, Popovič, Spajič, Tasič, Šekularac, Co-kič, Markovič, Kostič, Rudin-ski.
Gole so dosegli: v 17’ Cokič (CZ), v 33’ Valok (P), v 61’ Cokič (CZ), v 70’ Milutinovič (P), v 73' Mesaroš (P), v 86' Milutinovič (P).
Čeprav so bile moči na igrišču v glavnem izenačene, ie Partizan vendarle zasluženo premagal državnega prvaka
Odv. Ungaro prinaša nove elemente
(Nadaljevanje s 3. strani)
predvsem zaradi dobro orga-•iiiiHiiiitimiiniitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimii i nizirane igre tako v obrambi
kot v napidu. V odsotnosti Mitiča. je bil najboljši igralec Crvene zvezde krilo Šekularac, medtem ko sta bila Markovič in Kostič nerazpoložena Slab je bil tudi Krivokuča v vratih ter branilski par Stan-kovič-Zekovič.
Presenečenje predstavlja tudi zmaga Budučnostt nad Vojvodino z 2:0, ki pa je bila dosežena šele v podaljšku, ker se je tekma v regularnem času končala brez golov. V medsebojnem obračunu dveh conskih ligašev je Šibenik šele v drugem polčasu prevladal nad Proleterjem, ki je v prejšnjem kolu izločil BSK.
Današnje srečanje četrte četrtfinalne dvojice Radnički -Špartak pa se je končalo z rezultatom 4:2 (3:2) za Rad-ničkega iz Beograda.
Žrebanje parov za polfinale
bo V SODOtO.
moglo bistveno vplivati na dosedanje zaključke preiskave. Nastal je le incident ko je priča dejala, da Giuseppe Montesi ni bil nikoli pri njej pred majem 1955. Ker je Giuseppe Montesi na nekem prejšnjem zaslišanju izjavil, da je imel opravka z neko prošnjo gospe Ranieri, naslovljeno na zakladno ministrstvo, so ju soočili, a gospa Ranieri je odločno zanikala, da bi to bilo res. Montesi pa je zanikal, da bi bil to kdaj koli izjavil. Ko so mu pokazali zapisnik, se je umaknil s pripombo, da se ne spominja, da bi bil kdaj koli imel opravka s podobni prošnjo.
Kot dijaki, so postale letos tudi dijakinje na športnem področju bolj aktivne. Profesorica telovadbe g. Suhadolc je organizirala medrazredno odbojkarsko prvenstvo med razredi trgovske akademije, realne in klasične gimnazije ter učiteljišča.
Na prvenstvu sodelujejo naslednje ekipe: III. razred trgovske ak., IV. razred trgovske ak., V. razred trgovske ak., III. razred klasične gim., IV. m V. razred klasične gim., ekipa realne gim. ter ekipa učiteljišča.
Tekme se odigravajo v telovadnici Nižje gimnazije pri Sv. Jakobu ob lepi udeležbi gledalcev in gledalk.
Sodelujoče ekipe nastopajo v naslednjih postavah:
III. razred trgovsike: Ferletič. Jerina. Hmeljak, Novak, Zam-par. Stoka (Pahor).
IV. razred trgovske ak.: M -cheluzzi, Požar, Stefančič, Mo-žetič, Diz Sosič.
V. razrel trgovske ak.: Roli, Žerjal, Valoppi, Batisto, Kravos. Skriavaj.
III. razred klasične gim.: Po-lojaz, Hlača, Furlanič, Leva, Košuta (Černigoj).
IV.. V. razred klasične gim.: Colja, Kalc, Marc, Benčič, Prelec, Ukmar.
Realna gim.:Martinuzzi. Bolko, Luin, Martelanc, Fonda, Campanali.
Učiteljišče:	Sirca, Vidau,
Mezgec, Malalan, Ukmar, Slavec.
Doslej so bile odigrane naslednje tekme:
III. razred trgovske ak. -realna g m. 15:11, 15:1
IV. razred trgovske ak. -realna g>m. 5:15, 15:5, 15:13
III. razred trgovske ak. - IV. razred trgovske ak. 15:0, 13:15 15:6
III. razred klasične gim.-III razred trgovske gim. 5:15, 15:13, 15:13.
Prvi vseh na turnirju sode lujočih ekipah je opaziti pomanjkanje treninga. Dijakinje so sicer komaj pričele z igra-
njem in ne moremo od njih mnogo zahtevati. Upajmo, da se bodo v bodoče bolj potrudile in nam nudile boljšo igro.
SERGIJ BONAČ TENIS	~
Uspeh domačinov na turnirju v Palermu
PALERMO, 11. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v Palermu so bili doseženi naslednji izidi:
Posamezniki: Bergamo (It.) -Aguirre (Cile 6:2, 6:0; Fachi-ni (It.) - Palafox (Meh.) odstop; Jacobini (It.) - Rodri-guez (Cile) 6:1, 6:0; Pietran-geli’ (It.) - Cuffaro (It.) 6:0. 6:1; Sirola (It.) - Reyes (Meh.) 6:2, 6:2; Contreras (Meh.) * Ulf Schmidt (Sved.) 6:3, 6:3.
Posameznice: Edda Budding (Nem.) - Caravello (It.) 6:0, 6:1; Migliori (It.) - lise Budding (Nem.) 6:2. 6:3; Lazzari-no (It.) Bourbonnais (Fr.) 8:6, 6:2.
S A H
MOSKVA, 11. — Petnajsta partija dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo med Srni-slovom .n Botvinikom se je končala remi. Botvinik je imel igro že v svojih rokah, toda v časovni sriski je sprejel Smi-slovo ponudbo za remi.
Stanje po 15. pratiji je 8:1 za Smlislcva.
Orttovorm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT - Tfrt
KINO ŠKEDENJ
predvaja danes 12. t. m. ob 18. uri MGM barvni film:
«Protivohunska
služba»
Tutte tut Ončinah
predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
LEPA OTE RO
Igrajo: MARIA FELIX, LOUIS SEIGNER, P. STOPPA
ooooooooopoooooocoooooooooooooooooc»ooooooooooooooooooooooooooc*oooooooooooooo€»ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooox»ooocoooo€»ooooooooooooooooO
3.
ČINAG0
■HMiiMMMfirr  . ——
Jack London
Cruchot je bil tisti, ki je dobil od vrhovnega sodnika ukaz za jetničarja, naj Cru-chotu izroči Ah Cova. Naneslo pa je tako, da je vrhovni sodnik prejšnji večer povabil na večerjo kapitana in častnike s francoske vojne ladje. Roka se mu je tresla, ko je pisal ukaz, in oči so ga tako neznansko pekle, da ukaza ni še enkrat prebral. Sicer pa je podpisoval spis, kjer je šlo samo za smrt enega izmed Cina-gov. Zato je prezrl, da ni napisal zadnje črke Ah Co-vovega imena. V ukazu je bilo tedaj »Ah Co», in ko ga je Cruchot predložil, mu je jetničar izročil Ah Coja. Cruchot je tega človeka posadil kraj sebe na voz, ki •ta ga vlekli dve muli, in
se odpeljal z njim.
Ah Co je bil vesel, da je zunaj, na soncu. Sedel je ob orožniku z žarečim obrazom. Rolj ko kdaj prej mu je zasijal obraz, ko je opazil, da sta muli zavili na jug proti Atiimaonu. Ni moglo biti dvoma, Schlemmer je poslal ponj, hoče da se Ah Co vrne na delo. No, prav, potrudil se bo, Schlemmer-ju se ne bo treba pritoževati zaradi njega.
Vroč dan je bil. Nekaj časa niso mogli naprej. Mule So se potile, potil se je Oru-chot in potil se je Ah Co. Toda izmed vseh se je Ah Co najmanj menil za vročino. Na plantaži j« tri leta garal pod tem soncem. Obraz mu je sijal v tako prešerni dobri volji, da se je
celo v trdi Cruchetovi glavi zbudilo začudenje.
«Ti si pa zelo zabaven,« je rekel naposled.
Ah Co je prikimal in obraz	mu	je	še	bolj žarel.
Uradnika ni razumel, Cruchot pa je govoril z njim v kanaškem jeziku in tega je Ah Co razumel, kakor ga razumejo vsi Cinagi in vsi tuji vragi.
«Malo preveč se smeješ,« se je vsajal Cruchot. oNa tak	dan	bi	ti	moralo	biti
prav	bridko	pri	srcu.«
«Vesel sem, da sem prišel iz zapora.«
«Ali je to vse?« Orožnik je skomizgnil z rameni.
»Ali ni to dosti?« je dobil v odgovor.
»Tega se pa ne veseliš, da ti bodo odsekali glavo?«
Ah C o se je ves osupel zazrl vanj in je rekel:
«Saj grem vendar nazaj v Atimaono, da bom delal na plantaži za Schlemmerja. Ali	me	ne	vodite v	Ati-
maono?«
Cruchot si je zamišljeno pogladil dolge brke. «Prav, prav,# je rekel naposled 'n ošvrknil z bičem desno mulo, »tedaj ne veš?«
«Cesa ne vem?« Ah Co je čutil, da se ga loteva vznemirjenost. «Ali ne bom smel več delati za Schlemmerja?«
«Od danes naprej nič več.« Cruchot se je od srca nasmejal, šala je bila dobra. »Vidiš, od danes naprej ne boš več sposoben za delo. Človek, ki mu vzamejo glavo, ne more delati, kajne?« Sunil je Cinaga med rebra in se hehetal.
Ah Co je molčal. Muli sta naredili celo miljo po vročini, preden je spet spregovoril, «Ali mi bo dal Schlemmer odsekati glavo?« je vprašaj.
Cruchot se je zarežal in prikimal.
«Potem je to pomota,# je rekel Ah Co resno. «Jaz nisem Cinago, ki naj bi mu odsekali glavo. Jaz sem Ah Co. Častiti sodnije je določil, da moram odsedeti dvajset let na Novi Kaledoniji.«
Orožnik se je smejal. Posrečena šala, tale zabavni mali Cinago, ki bi rad prevari! giljotino. Muli sta drobili skozi gozdič kokosovih palm in nato še pol milje ob iskrečem se morju. Tedaj je Ah Co spregovoril;
((Pravim vam, da nisem Ah Cov. Častiti sodnik ni rekel, da bi m,i morali odsekati glavo.«
»Nič se ne boj,# je rekel Cruchot v človekoljubni nameri, da bi jetniku vso reč malo olajša!. »Taka smrt ni nič težavna.« Tlesknil je s prsti. »Nagla je — takole. Drugače je, kadar visiš na koncu vrvi in brcaš in se pet minut spakuješ. Tu ti je tako, kakor če ubiješ pišče s sekirico — odsekaš mu glavo in to je vse. S človekom je ista reč. Zk! — pa je konec. Nič ne boli. Se misliti ne utegneš, da bi bolelo. Sploh ne misliš. Odreže ti glavo, pa ne moreš misliti. To je res dobro. Talko bi tudi jaz rad umrl naglo, ej, naglo. Srečen si, da boš tako umrl, Lahko bi se ti zgodilo, da bi postal gobav, pa bi počasi razpadal, zdaj bi ti odpadel palec, zdaj kak drug prst, ,n prsti na nogah tudi. Poznal sem moža, ki se je opekel s kropom. Dva dni se je mučil, preden je umrl. Njegovo vpitje si lahko slišal kilometer daleč. Ampak ti? Nič lažjega! Zk ~ P» ti nož
prereže tilnik. In že je končano. Morda te nož celo po-ščegeta, kdo ve? Izmed tistih, ki so tako umrli, še nobeden ni prišel nazaj, da bi povedal «
Kar je povedal nazadnje, se mu je zdelo strašansko smešno, tako da se je pol minute kar stresal od smeha. Nekaj veselosti je samo hlinil, toda štel je za svojo človečansko dolžnost, da razvedri Cinaga.
«Ampak pravim vam, da sem jaz Ah Co,» je vztrajal ta. «Nočem, da bi mi odsekali glavo.«
Cruchot se je namrgodil. Ta Cinago je šel v svoji prismojenosti vendarle predaleč.
»Jaz nisem Ah Cov...« je začel Ah Co.
»Zdaj je pa že dosti!« mu je segel orožnik v besedo. Napihnil je lica in skušal nadeti srdit izraz.
«Pravim vam, da nisem...« je spet začel Ah Co.
»Jezik za zobe!« je revsk-nil Cruchot.
Nato sta se precej časa vozila molče. Od Papeeteja do Atimaona je dvajset milj, in bila sta že čez pol pota, ko
si je Cinago spet drznil odpreti usta.
«Videl sem vas v sodni dvorani, ko je častiti sodnik preiskoval našo krivdo,« je začel. «Zelo dobro sem vas videl. Ali se ne spominjate, da je bil Ah Cov, ki naj mu odsekajo glavo — ali se ne spominjate, da je bil on, Ah Cov, visok mož? Zdaj pa poglejte mene.«
Naglo je vstal in Cruchot je videl, da je mož nizke postave. Prav tako naglo se je Cruchotu v spominu za-blisnila podoba Ah Cova, in na tej podobi je bil Ah Cov visok. Orožniku so bili vsi Cinagi enaki. Obrazi so si bili podobni kakor jajce jajcu. Toda visokega moža je znal ločiti od nizkega, in zdaj je spoznal, da poleg njega ne sedi pravi mož. Tako naglo je potegnil za vajeti, da sta muli obstali, oje pa je butnilo naprej im jima privzdignilo komata.
«Vidite, bila je pomota,« je rekel Ah Co in se prijazno smehljal.
Toda Cruchot je razmišljal. Zdaj mu je bilo žal, da je ustavil voz. Da se je vrhovni sodnik zmotil, n! vedel
in tudi ni mogel iztuhtati; vedel je pa, da so mu izročili tega Cinaga, naj ga pelje v Atimaono, in kako je njegova dolžnost, da ga res pelje v Atimaono. Kaj zato, če ni bil pravi mož in mu bodo vendar odsekali glavo! Ce dobro premislimo, je to samo Cinago, im kaj Pa je Cinago, prosim vas! Vrh tega morda to sploh ni bila pomota, Cruchot ni vedel, kaj naklepajo njegovi predstojniki. Morajo že vedeti, kaj počenjajo. Kako naj bi si drznil misliti namesto njih? Nekoč, pred davnim časom, je skušal misliti namesto njih, in narednik mu je rekel: «Cruchot, ti si butec! Kolikor prej boš to vedel, toliko bolje ti bo v življenju. Mišljenje mi zate; ti moraš samo poslušati, razmišljanje pa prepusti pametnejšim od sebe.« Kar zabolelo ga je, ko se je spomnil tega. Ce bi se vrnil v Pa-peete, bi se vrh tega po njegovi krivdi zakasnila usmrtitev v Atimaonu, in če bi ne bilo prav, da bi se vrnil, bi jih dobil pod nos od narednika, ki je čakal na jetnika. In prav tako bi jih
dobil pod nos v Papeeteju.
Ošvrknil je muli z biče® in peljal naprej. Pogledal je na uro. Videti je bilo, d« bo prišel pol ure prepozno, in narednik se bo prav g10” tovo jezil. Pognal je muli V hitrejši korak. Kolikor bolj vneto je Ah Co razlagal zmoto, toliko bolj zakrknjen je bil Cruchot. Zaradi tega, ker je vedel, da vodi napačnega moža, ni bil nič boljše volje. Vedel je, da sam Pr' tem ni storil nič napak, zato je bil toliko trdneje preverjen, da je krivica, ki j° dela, pravica. Rajši kakor da
bi si nakopal narednikovo
zamero, bi pomagal, da
bi
po nedolžnem kaznovali cel ducat Cinagov.
Ah Coja je narednik mahnil po glavi z bičevnikom in zavpil nad njim, naj drži jezik za zobmi. Tako mu n1 preostalo drugega, kakor d* je res držal jezik za zobmi* Molče sta nadaljevala dolg® pot. Ah Co je preudarjal, kako čudno ravnajo tuji vragi. Človek jih kar ne more razumeti. Kar počenjajo 1 njim, je prav tško kakor v*® drugo, kar počno.
(Nadaljevanje sledi)