149. številka. Ljubljana, nedeljo 4. julija. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti p.ejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ■a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brea pošiljanja na aoia za celo leto 13 gold., ta četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na i>m se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt Leta, — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolat: ui za dijaka velja znižana cena in sicer: Za Ljubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pasti prejeman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila bo plačuje od četiri stopne petit-vrste 6 kr., de se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi na; a-j izvole fraakirati. — Rokopisi se ae vračajo. — Uredništvu jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „llotel Evropa". Ojiravništvo. na kat»ro naj ee blagovolijo pošiljati •hro^nlr«. reklamacije, oznanila, - j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiii Volitve na Hrvatskem in v Srbiji. Važne volitve se bodo v kratkem vršile v narodne zastope pri naših južnih bratih in sicer pri Hrvatih in pri Srbih. Hrvatje bodo še ta mesec volili. Gotovo je, da bode sedaj vladajoča narodna stranka zmagala. Rodoljubna opozicija Makančeva, katera si gotovo sama ne želi šc večine poslancev, zastopana bode samo po nekoliko možeh. Akopram smo mi Slovenci z družinu Slovani vred s srcem za Makančeve ideje, vendar spoštujemo tudi večino hrvatskega sabora, katerej rodoljubja odrekati sihče ne sme, Če tudi je Magjarom nasproti preveč popustljiva in se valjda ne bode tako jako utrdila doma, ako se slovanske solidarnosti tako boji, kakor je bilo ne le iz tihega sedenja v Pešti, kakor tudi iz „Ob-zorovih" Člankov videti. Isto tako so volitve mej Srbi. Ogerski Srbi volijo te dni. Ali bodo kakov sedež pridobili, ali pa pod magjarskim vladnim tn m i v.iimim kaj izgubili tal, o tem se n »m bode kmaln pcročalo. A tndi v kueževini Srbiji bodo kmalu volitve. Kuez Milan, ki je zadnjo skupščino razpustil, ker mn je bila preveč hrnpna in radikalna, potoval je po deželi gotovo s tem namenom, da narod za sebe in za svojo bolj konservativno, absolutistično vlado pridobi. Sedaj se je vrnil v Belgrad nazaj in razpisati mora kmalu volitve za novo skupščino, ako hoče dano bessdo držati. Kakor povsod, tako ste tudi na Srbskem dve stranki, ki se ljuto borite mej so-boj in bosti tudi v volitvah vse svoje Bile napeli. Težko je reči, katera stranka, ali konservativno-absolutistična, ali pa liberalno-radikuina, ima bolj poslednji in sedaj se je dino < dločevalni pravi cilj pred soboj, nam Zilska dolina. (Spisal Lj. Dragotinkn.) (Konec.) Komaj so domači fantje drugi ples skončali, pridejo fantje bližnje vasi, se prepevajo počasi proti plesišča pomikajo in čakajo na poziv. Godba pojenja, eden domačih i..liti.v gre k njim in jih povabi na ples. Vabilo se radostno sprejme in v tem trenutku je uže plesišče prazno. Fantje, — prišli so najprvo Zaholmčani, — nastopijo in se pomenijo z voditeljem „raja" zarad plesalk. Ko se to zgotovi, pri-* n.'. tudi ti najprvo uvodno pesen in potem drugi ples. Na ovi način se vsi prišli fantje iz raznih vasij vpeljejo, eni odstopijo, drugi reč narodno ojačenje Srbstva. Iz ljutega boja obeh strank, ki pa še stranki v pravem pomenu nijste, ker ju kali mnogo nepolitičnih osobnih ogrenelostij, se nič dobrega □ij nadejati, /.-leti bi bilo, da zmagajoča stranka skuša vzbujene strasti potolažiti in za to bi pač morala biti tako zvana kon-servativua stranka najbolj pripravna, ako neče z lepim imenom konservatizma pokrivati nagoto vladohlepja in absolutizma tako, kakor pri nas hočejo nekateri gol svoj ultra-montanizem in jedino gospodstvo duhovensko z imenom konservatizma pokrivati. Idrijske špijce, ali nov vir blagostanja za Notranje«. Z Dunaja 27. jun. [Izv. dop.| Ljudje pravijo, da je obleka praznično oblečene naše Slovenke iz Kranjske prav čedna, ukusna, da posebno „ruta" znan lep obrašček naše kmetske deklice ali mlade žene prav lepo obroblja in doli na obalih Adrije so rokavci naših slov. žena prav umetno izdelani; človek pogledavši bližje take rokavce, (h >nuy soit, qui mal v pense,) vidi, da tkanje in čipke (Špice) kažejo v tej stroki umeteljno roko, ki rože in druge podobe v uiajhenem kakor večjem merilu v platno tako vtka in uveže, da se nema narava, katerej je umetnica podobe odvzela, jeziti nad slabim posnemanjem nje u h otrok-rožic. — Pohajaje po semnjih na Slovenskem, zasledovajoč slovensko industrijo, našel si bralec gotovo tudi par kolov naslonjenih na kakej hišnej steni in na njih rute, bele rokavce, čipke (špice) in zraven staro bablje. Nijsi dosti maral za to babico, nijsi morebiti pogledal bližje na prodaj razobešenih čipk, rut, etc. Če bi to storil bil, vem, pogledal bi bil v dveh gubeh pristopijo itd., iu to vse v najlepšem redu brez žaie besede, biez luvauja in razbijanja. Rtd je v resnici občudovanja vreden ! Temu je pa največ uzrok njih natančno določeni obred, potem skrbni Btarašina in voditelj plesa, kakor tudi, da imajo kraj pod lipo kot presvet, da bi ga oskrunili po prepiru ali morebiti cehi tepežu. Stari možje, katere sem poprašal — v očigled tu in tam ljutih prizorov pri žegnanjih v nekaterih krajih Gorenjske — če se tu kaj tacega pripeti, so mi rekli, da se euakega prizora ne spominjajo in da nikoli nemajo žaudar-jev, in če je še tako močno obiskan „raj." Kadar se na ta način ples vpelje, kar blizu dve uri trpeti more, prične se občno rajanje, pri katerem pa še zmirom največji red vlada. Pri tej priliki mora tudi popolnem tuj človek v kolo plesalcev vstopiti in to na slednji način. Domač fant stopi k čepečo žensko z nekakim rešpektom. — To je umetnica, to nij navadna, za vsakim plotom nahajoča se babura! — Narod slovenski ljubiš dragi bralec in klobuk snameš pred narodnimi našimi pesni, — vzemi ga tudi raz glave pred to ob enem prodajalko in stvariteljico rut, čipk in etc. rob, katero na toaleti našili kmetskih deklet in žena, ki še m jo. cvitarsko, neokusno, nelepo obleko oblekle, s kakoršno se oblačijo slovenske deklo po naših mestih in trgih, in knapovske žene občuduješ, ker v njej vidiš zastopnico umetnosti, ki se je v našej domovini do zdaj sama po sebi brez uka do take popol-uosti razvila, da so njeni stvori uže sedaj „sa-loufahig" na Dunaju. Kaj praviš — čipke naših Kraujic! — Kaj, resnico pravim in moram obesili na zvon, čemur sem slučajno prišel na sled. Bog mi grehe odpusti, pa lepo, okusno opravljeno dekle in tudi žena se mi dopada, no, in kar mi naj Kuigge s svojim „Unigang mit Menschcn," odpusti, — prišel sem kot Sloveu, v prav robatem hribovju doma — tudi na parket in enkrat v pogovoru z žensko parketa hvalil sem, ko sem na njej vse drugo, oči, intue, zobe, etc. nže pohvalil, okusen korzet in posebno fine čipke na njem iu tudi posestnico teh vprašal, kje jih je kupila. Odgovorila mi je, da so to k r a n j n k c špice, in da jih je pri tukajšnjem glavnem trgovcu v tej stroki, pri gospodu Stramitzerju kupila. Kaj vraga! — Nič vraga — politika je suho kijii.se — dopisnik ne vem včasih kaj tvarine dobiti. — To bo tvarina, je dejal moj daimonion, hajd h g. Stramitzerju, sue-de> te ne bode. — In izvedel sem od priljudnega gospoda, da je na dunajskej svetovuej razstavi videl čipke naus der Pergstadt Idria iu Krainu, ki so ga zelo osupnile, ker delane so bile tako, da se njemu, ga pozdravi iu ga povabi na ples. Če se hoče tujec udeležiti, ga pelje domač fant k godbi, kjer za niega ples plača in mu ob enem plesalko preskrbi. Volja se tujemu tudi izpolni, ako želi s kako posebno deklico plesati, katero ima samo zaznamovati in mladenič mu jo k plesu pripelje. Tu se vidi prava spravnoBt in krasna lastnost naših preddjdov ht^roslovanskih; tu ti razumejo in povsem še zmirom vtele-sujejo pravo gostoljubje! Ples traje do trde noči iu se drugi dan nadaljuje. Krasna lipi, godba, narodno petje, narodna obleka, mirno ali vendar le vzvišeno razve.scljevauje, združeno z gostoljubnostjo, mi je bila krasna podoba, katera me je preživo spominjala na stare Slovane, ki so tudi, ne samo svoja važnejša in sve-tejša, temuč tudi vesela in svečanostna opravila pod lipo ali vsaj pod drevjem prazno- lahko prodajo za trnke, ki v toaleti dobro-glaano slujejo. Od te dobe kranjskih ipijc nij pustil iz spomina, iskal je Slovenca na Dnnaji, ki bi um t tej stvari pomagal, našel ga v svojem advokata dr. Pogačniku, kateri slednji je potem po domovini poizve-daval in ljudi na važnost tega obrta opo-zoroval in g. Stramitzer zdaj trii s kranjskimi čipkami, ki so dobre, prav dobre po sodbi tega strokovnjaka in kakor sem iz vsega pogovora s tem gospodom izprevidel morajo omenjene čipke izvrstne biti, in naše Eranjice prav vrle delavke oziroma te stroke industrije, ki more našej domovini veliko koristiti, ako možje, ki ne vidijo radi naroda našega gmotno vbozega, reč podpirajo, organizirajo, sploh se brigajo, da postane ta obrt, v večjem stilu s pomočjo strojev osnovan, delokrog našemu ženskemu spolu, ki mu ne bode samo lep denar, ampak i slavno ime donašal. — Poglejmo v Vorarlberg, v okolico okolo Briissla, v Češko, kako marljivo se tam dela v Htroki čipk, poštenega denarja dokaj pri-važa vsak vlak iz vseh krajev Evrope in tudi Amerike, delo to je blagoslovljeno, ker luksus cvete in bode cvel in ta ne varči s denarjem, in tega je treba na-šem u rodu. — V našej domovini je trgovina in obrt še na slabem, nij drugače mogoče; — Nemec v naših krajih in kar se Nemca štuli, arogantna naša, kakor pravita „učitelja", nijsta modrost z veliko žlico pojela, sama si ne vesta pomagati na zeleno travo, z vsemi pripomočki, ki jih podaje moč alias vladni aparat, prvi tenor v državi ne, kaj bi potem Slovenca naučila — sami smo pa še mladi kot Slovenci — alt česar še nemamo, moramo si pridobiti, zanemarjati ne h m e ni o ni najmanjše reči, ki bi nade narodno premoženje pomnožiti mogla; denar, denar in še enok denar, dobre Življenja razmere mej narodom, vse delo osnovano in kultivirano na narodnej podlagi, je mogočna trdnjava proti nem-fikemu in lahonskemu požeruha; z enim izskokom iz te trdnjave poderemo 100 n e-narodnjakov na tla. In abstrahirajmo od vsega tega, ali bi ne bilo pregrešno, zanemarjati ljudski talent v enej stroki industrije, ki osobito doli, kjer se Krasa tužno polje širi, — more podati ljudem dobro, človeka vredno življenje daleč na okolo. — Zemlja je Um mačeha človeka, — bodi naj pa spretna roka naše Slovenke tam vrelo blagostanja. In umetno tkanje čipk na slovenskem Kranjskem, ki so kakor sem uže povedal in kar strokovnjak potrjuje, uže sedaj „salon fiihig", ne oskruni naš rod, narod kakor posamezen človek ima kake spretnosti, na katere je ponosen. Mi Slovenci smo ponosni na krasno svojo zemljo, ponosni na duševno in fizično krepko, čilo svoje ljudstvo, ali v velicem okviru kulture je še marši ko je polje neorano, tukaj delati je trud najboljših mož in žena naših vredno, da se izbriše sčasom siromak. — Sloven in bogatin — Jugoslovan stopi pred avstrijsko nemško ošabnost, ki je sicer kulturna, ali marveč v knjigah, knjigarnah, o katerej kulturi vela: „Grau, Freund, ist alle Theorie, grlla ist nur des Lebens gold'ner Banni." Deželni odbor kranjski — hitro predlog stori za deželni zbor, da se učć in napredajo Slovenke. S—c. Politični razgled. Xotriaiijr dežele V Izubijani 3. jolija. Češki „Pokrok" pravi v članka : „Nad rakvijo kralja Ferdinanda V.,u da to nij bil poslednji kralj, ki je umrl, in da bode novi po vsem drugem redu na prestol povišan, nego Ferdinand V. leta 1835. Končuje pak: „Kraljevski grad pražki ne ostane morebiti prazeu. Smemo li tudi tu izražati kako željo, potem smo prepričani, da jo v soglasji s celim narodom izrekamo, da bi kronprinc Rudolf na daljšo dobo prišel v ta kraljevski grad, in se, kakor velikodušni oče njegov, cesar Franc Jožef, pripravljal kot guverner Češke na prihodnji namen njegov, tako, da bi kraljevič, katerega je pred 4 leti celo kraljestvo s tako splošnim navdušenjem pozdravljalo, na Češkem, v pražkem grada, v sedežu blagoslovljenega dobrotljivega prednika svojega, nastopil svoje prvenstvo." Cesar j c vi č Rudolf je prišel na Dunaj, da se udeleži pogreba cesarja Ferdinanda. — Tudi italijanski kraljevič naslednik pride iz Rima na Dunaj. Iz Ogerskega se poročajo prvi izidi volitev. Koloman Tisza je izvoljen v De breezinu. Deak v Pešti enoglasno. Dosedaj je znanih volitev 32 vladnih liberalcev, 5 opozicijonalcev desnice, 6 pak od levične opozicije. — Iz večine mest volitve nijso še znane. vali. Tn še le popolnem Bpoznavaš besede Trstenjakove, ki te nehote presunejo: „V tvoji senci so stali enok, Vrli Slovenci v kolu okrog, In darovali so svojim bogom, In prisegali amrt večno vragom. PeBni donele ao daleč okrog, Ino polnile nebeški obok. Kot so dedovi branili svoj rod, Tako Binovi — ga bran'te povsod!"-- Prvi plesni dan, kot na dan žegnanja, smejo samo mladeniči in dekleta plesati, in še le drugi dan pridejo tudi omežene in oženj eni. Omeniti moram še tako zvani „raj palčkov." Fantički in deklice od 9, do 13. leta se tudi zber6 in to na drugem proBtoru in opazovani od staršev, po svoje pri godbi enega starega godca plešejo. Gledal sem jih dalje časa in videl, da tudi uže znajo mimo drugih plesov, vsaj precej dobro „visoki raj." Plesali nijso po otročje, temuč uže umetno in v najlepšem redu. To pa, kar sem pri odraslih našel, da namreč de-kleta-plesalke ne pojo ukupno 8 fantimi, to sem tudi videl pri malih. IMes palčkov je trajal od 4. do 8. ure zvečer in potem so se zopet napotili s petjem domu. Pri malih nij bilo nič pijače, kakor tudi pri mladeničih ne brezmerno. To bi bili ovi dve narodni šegi, namreč „sod biti" in „visoki raj," kateri sem uže dalje časa videti želel in kateri sem ob Času zadnjih binkoštij na posebno svojo zadovoljnost doživel, in reči moram, da mi je bil odhod iz Žile jako težak, ker so ae mi dogodki teb dveh dnij tako vtisnili, da mi jih pozabiti nij moč. Ohranite, dragi Ziljani, svoje prelepe in posebno pomenljive šege vam in vašim potomcem in spominjajte se, da so ravuo narodne šege podobne čistemu zrcala, v katerem nam narod živo predstavlja vse misli s vojega duha, bvojo notranjost, vse veBele Viiia^ijr rtriavf. Is Carigrada je 1. julija odšel avstrijski poslanik grof Zichv. Sultan mu je dal red osmanlijski. Na francoskem jugu je povodenj naredila za 300 milijonov škode in je 3000 ljudij usmrtila. Iz Španije se poroča zopet bog zna nže kolika zmaga nad Karlisti. V provinciji Castellon ao vladni vojaki baje Karliste, ki so v nereda bežali, iz utrjenega kraja zapodili. Pri RiKtabelli pak je Jovellar potolkel neko karliitično četo Dorregaravevo. Angleški trgovci ao dajali banket, na katerem je tndi lord Derby bil in govoril. Dejal je, da Angleškej je glavni cilj, mir vzdržati v Evropi in da je neutralnost denes težja vzdržavati, nego i kadaj. Dopisi. I k JDol<»ilJ*K€K??A 2. julija [Izv. dop.] Obiskal sem bil znano svečanost v Novem mestu in sem videl, da so se posebno krški „purgarji" tako vedli, kakor da bi bili iz nemškega „rajha" prišli. Vodja nemčurjev gosp. notar Formacher se je baje izrazil, da bi bila predstava slovenske igre sramota za meščane, tudi bi gostje in deputacije, katere imajo, bog zna od kod priti, nič ne razumeli. Da nij bila njegova skrb za nemške goste opravičena, vidi se lahko iz tega, ker je od vseh nspovedunih deputacij le ena komična prišla, ta je obstala iz ene osobe; nekega šnaps-fabrikanta in nadlajtnanta graškili purgarjev. Uže v četrtek 24. jnnija se je z velikim hrupom iz Krškega telegrafiralo: „Der Ober-lieutenant von Graz mit dem Zug socben an-gekommen. Abfahrt von Gurkfeld 2 Uhr.B „Joj!" so rekli nemškutarski litist i novomeški vsi v veselji. Na to so ti novomeški očanci brž kombinirali koliko mož mora imeti „ein Zug" in tedaj uajmanj 40 mož pričakovali. Mislite si kako so ostrmeli, ko pride samo en lajtnant, (z poštnim vlakom) kateri je še mimo grede — svojo robo po štacu-nah ponujal, torej „comis vovageur." Kakor sem nže pisal, se nij v mestu besedice slovenske čulo, le v vasi Kandiji so narodnjaki pred mostom krasni slavolok z pozdravom „dobro došli" postavili. Ta nedolžni pozdrav je pa, kakor mije novomešk prijatelj pravil, stotnika krških purgarjev, znanega „viteza" Frankna vulgo „pokozlov," tako in britke čute in vredni spominek na preteklost, ter zlato upanje v prihodnjost. V šegah in navadah vaših je tolikanj lepega, čistega zrna, ki kinča vaše notranje in vnanje živenje, vašo omiko in slovensko zgodovino, da bi bilo vedno in vedno škoda, ko bi se ga le količkaj pogubilo. One so vaša najstarejša zgodovina in vaše narodno pesništvo, ob enem vaše najstarejše slovstvo, katero priča lepo in vendar osodepolno preteklost. Tebi pa, bralec mojih slabotnih vrstic, želim, da se — če ti bode le količkaj mogoče — vsaj enkrat napotiš v krasno in z ozirom na staronarodno tvarino prebogato zilsko dolino, da se sam prepričaš o celej preimenitnej stvari, katero doveljno popisati, je moje pero preslabo. Če učiniš ta korak, bodeš našel delavne, vesele in gostoljubne svoje brate, prave potomce starih Slovanov 1 V Celovcu, 30. maja 1874. ixbod.il, da jo glasno zakričal : „Ei kommt mir vor, d asu die Rudolfswerther gar nicht dentach ktfunen, da sie solcho Aufachrifcen machen." No! prepričal se jo pa lahko gospod vitez BUrgerhauptmann in „liquidator,u da ae vkvar-jejo mest janje dosti z nemščino, ako ramo jim ne teče prav gladko, kakor g. viteza po-kozlov-Franknn ne. Iz TEenlšIJe 2. julija [Izv. dopis.] Včeraj po polu dne okolo 3 ure prigodila se je od vzhoda črez Menišije huda nevihta. V hribih višje čul se je ropot toče, a tudi pri naa je uže padala in bali amo se, da bode zopet lom. Strela je ubila koaca na Brezji in potem precej udarila v skedenj posestnika Miha Debevca is Begunj, kateri je do tal pogorel. Čudno je to, da je atrela tu obhajala avojo 251etnico, kajti pred ravno 25 leti je bila atrela udarila in požgala skedenj na istem mestu. Škode je nad 300 gld. Brali smo v včerajšnjem listu „Sloven. Naroda", kako surovo je cerkniški dekan znanega in povsod pri nas priljubljenega na-rodnjaka napal, kar je pa tudi pri nas veliko nevoljo na prevzetnega popa vzbudilo. Mi rečemo še, da naj bi dekan rajše pomislil, da uživa lepe njive in travnike, katere so bile darovane v last farovžu od hiše onega moža, ki ga je dekan tako neotesano in nehvaležno prijel. Mi spoštujemo duhovne, kateri po svo jem lepem poklicu oznanujejo mir in ljubezen do bližnjega. A taki, ki zdražbo delajo in šuntajo na najveljavnejše mirne ljudi, kakor cerkniški dekan, so sami krivi, če se mej ljudstvom zaupanje do njih izgublja in potem kakor oni pravijo „vera peša." Iz liiiiai u isK«*^i» okraju 2. jul. [Izv. dop.J Učitelji tukajšnjega okraja, marljivi za šolo, ter trepetajoči, morebiti bi vsak sam zase ne mogel spolnovati dolžnosti svoje ter se na tak način komu zameriti — sklenili so osnovati neko učiteljsko društvo. Lepo, hvale vredna taka misel! Pa zakaj društvo osnovati? Saj ste uže dve taki v Ljubljani. Sem z enim in tako postane tukaj „Filiale" — S katerim pa? Arangeurja gg. Golmajer ter Thuma svetujta nam še to! in hvala se bo vama prepevala po Ljubljani. No — pri temu si ne bomo las ruvali. nDsm krain. Lehrervereine sollen wir huldigen," katerega se midva uže dolgo časa drživa. S tem tudi najložje izhajamo. Kje bo pa sedež našega okrepčevalnega društva? V Dobu in prvi shod bode v četrtek 8. julija ravno tu. S tem ste vabljeni vsi gg. učitelji kamniškega okraja. Seja se priče o 9. uri. Nekateri izmej . vaa ne dobi povabila, ker je značajen, te bi znal nam kaj nasprotovati. Vabi pak Vas ta dopis, da učitelji, ki imate kaj moštva, to nemškutarsko zalego zatarete. Kateri ste pa vabljeni, pridite, ter preglejte svoj napačen pot, da domov gredoči rečete ..mea culpa!" V prihodnje se moram ravnat drugačej. Vi pak višji (!) gospodje kamniškega učiteljstva „discite inst tia:u inoniti et non contemnere divos !" Iz lltarllioril 2. julija [izv. dop.j Štajerski deželni zbor je bil letoa Bklenil, da se na tukajšui vi nog rad ni in s a d-s t ve ni šoli vpeljejo praktični kurs i za učitelje in posebni vinca raki kurs i. Ravnatelj vinogradne šole je sictr izdelal načrt poduka za učitelje, a od kursov za vincarje še nič nij slišati, da si bi ravno tiJii praktični poduk za naše vincarje silno potreben in koristen bil. Vendar upamo, da ae tudi v tem oziru izvrši sklep deželnega zbora tem bolj, ker novi deželni odbornik g. Scholz se odločno drži sklepov zborovih, ter navedenih mu ovir neče priznati. Poduk za učitelje pa se bode vršil meseca avgusta (od 2. do 28.) in obsegal aledeče predmete: anatomijo in fizijo-logijo aadnega drevesa in vinske trte ; klimatologijo in znanje zemeljnih tal s posebnim ozirom na sadatvo in vinogradstvo; dalje sad jerejo in vinogradstvo ; znanje trsnih in sadnih plemen ; živali in rastline za aad-stvo in vinogradstvo škodljive; rabo sadja in ravnanje z vinom ; kletaratvo ■ potrebne oddelke gospodarstvenega poduka. Teoretični poduk se bode vršil od 0. do 11. ure do p6!u dne in od 2. do 4. ure po polu dne, praktične demonstracije pa primerno na kul-tnrah šole. Ta program je potrjen od centralnega odbora štajerske kmetijske družbe in od Štajerskega deželnega šolskega sveta. II kursu bode poklicanih 20 učiteljev, in sicer 13 iz slovenako-štajerskih vinogradnih krajev, 7 pa iz Kranjskega. Učitelji do-bodo diete po 2 gld. na dan in stroške potovanja povrnene. Okrajni šolski sveti imajo nalogo nasvetovati one učitelje, kateri bi po njihovem mnenji sposobni bili, in od katerih je pričakovati, da bodo kura z dobrim uspehom obiskovali. Domače stvari. — (Ljubljanskega škofovstva) vprašanje je pravi in čudni težek porod, kakor se menda vidi iz sledečega poročila, ki ga prinaša kranjski cerkveni list „Danica" iz K:ma. Ona piše: „V Rimu na 28. rožnika odmenjeni konzistorij se je odložil, ne mara zarad nekaterih španjskih Škofov, torej tudi nij bil noben škof prekoniziran, ali za škofovsko čast od papeža sposoben izrečen. Ta mesec enkrat se ima baje konzistorij sniti." — (Iz Cerknice) 2. jul. se nam piše: Kmet je zares le ubogi revež. Toča je pri nas pred 14 dnevi svojo žrtev terjala, sedaj nam pa je naliv lepe trave ob Cerkniškem potoku vse spridil z blatom in drugo šaro popolnem povlekel. Lepega vremena pa tudi nij, da bi mogli pokošeno travo sušiti in veliko sena in detelje na prostem gnije. Jezero naše bi bilo uže v treh tednih suho, a sedaj je po povodnji zopet za mesec dnij zadržano. Koliko je zopet tu povlečene trave. — (Iz Bleda.) Pred nekimi dnevi se jo pripeljal na bledsko jezero — kakor se nam od tam poroča — vojvoda Franc mo-denski, ter ostal tri dni pri Malnarju. 0)»iskal je vso okolico, ter posebno bohinjsko jezero ne more prehvaliti rekoč, da je (a izlet v prirodne lepote gorenjske bil eden najlepših, kar jih je doživel. — (Ustavljena vojaška godba.) Od c. kr. vojnega poveijuištva dohaja vč"*t, da se je zaradi smrti cesarja Fetdinaud^ I. prepovedalo igrati vojaškej godbi na nedoločen čas. — (Po draž en tabak.) Od 1. julija so jo zvišala eolnina in licenca za vse taba-kove izdelke. — (Umrlo je v Ljubljani) meseca junija t. 1. 70 osob, in sicer 33 možkega in 37 ženskega spola. — (Z Gorenjskega) se nam piše: Dne 2. julija je v Kropi velik praznik, kateri pa po svetu menda nij preveč znan. Ta dan so mislili tudi bližnji Kamnogoričani praznovati s tem, da so se podali s procesijo sv. leta črez Dobravo v Kropo. — Kamnogoriški g. učitelj je menda še posebej šolsko mladino opomnil, da naj zaradi tega pač kdo ne opusti šole. Toda prepobožni starši so peljali po Bili vso ubogljivo in neubogljivo mladino 8 soboj. Menili so brž ko ne, da bo g. učitelj pridigoval golim klo-peni, kakor sveti Polikarp skalam. Starši naj bi imeli vendar toliko razumnosti, da bi pri tacih priložnostih puščali otroke doma, da bi spolnovali dolžnosti svoje, ker je obče znano, da otroci pri tacih obredih ne delajo druzega, kakor nered in nečast taistim. Razne vesti. • (Bistroumen policaj.) Parižke novine poročajo sledečo povest o bistroumnosti angleškega skrivnega policaja. Pri londonskoj policiji jo naznanil poslanik (fran-cnsk?), da želi, naj se na tihoma poišče mlada deklica, katera v Londonu nekje živi in ne ve, da podeduje več milijonov. Poišče naj ae tihoma in brez hrupa. Tajen poljcaj ali ageut je bil poklican za ta posel. Črez šest tednov se oglasi pri komisarju in pove, da je deklico našel. „Kje je?" vpraša ga komisar. „Pri meni doma, ker jaz aem jo našel kot šiviljo, poročil sem se Ž njo in sedaj je moja žena". Vsem bolnim mož in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere k Barry ■v X/»ttr?o#a*a. 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila oz d radia ta prijetna zdravilna hrana, pri ođraščcnih i jtrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni V želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečina v ledvicah, jetiko, kafielj, nepre-bavljcnje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slaboBti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanjc, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo inje bolje, neg;o dojničirio mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Ur. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Camphella, prof. Dr. Dčde, Dr. Uro, grofinjo Castle-rtiiHrt, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtuvanjo zaBtonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih na-trradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in ih *|1 pcvicrjih. J (iospodarji pozor! J Zavarovalnica Jinena" /.avarujo po nuj nižji ceni proti škodi po toči za gotove promijo ali pa proti menjicam. Ravnateljstvo za slov. dežele: Jaiit;/; Jereb. J Pisarni v Ljubljani na starem trgništ. 155. fc rT33aaj»k» torza 3 julija. (Izvirno telegrafidno porodilo.* 70 g!d. 73 . ih Enotni dri. dolg v b*nkov< Enotni L \ dolff "• -rebru 1860 dri. posojilo..... 112 Akcije naroti.io nanfc-a 929 Kreditno akcij » . . '2 3 London ....... lil Nap'>l.......... 8 C. k. ettkod....... 5 20 75 kr 75 50 89 23'/, 35 Naznanilo. Podpisani ima veliko množico okolo 70 funtov nenavadno lepili in zdravih, posebno za seme izvrstnih v* llopiv.jnili kokouov na prodaj, tor jih vsem čestitim sviloprojcetn toplo priporoča. Kdor jih hoče v predenji videti, naj bo podviza, ker "> dni j bodo še čakali. Anton Arko, (23b"—3) posestnik in krčmar v Ribnici. Naznanilo prodajalnice! Tovarniška zaloga platna in novošegnega blaga na JD-a.2asLji, Jitsv\st(ttit, #»tntif}*tt■.»■«•. štev, 86, Vhod skozi „Alserstrasse", je sklenila, svoje izdelke, no več kakor dosedaj iz-ročevati lo prodajalnieam '27 krajcarjovim, temuč preskrbljevati prodaju v velikem in na drobno sama, ter določila za vse predmete enotno ceno za 1 kos 30 vatlov za gold. 7.50. tucat z 12 kosi za 3 go!d. in sicer sledeče predmete pravobarvanega perkalina po ;50 vatlov, batist, jaeonote in mouaeino, novo-segno robe za obleko, škotske in gladke barve, vol-nata preja, holandsko, bulfaško in domače platno, beli širting in iiffon na srajco, žnorice in barvani parbant Za obleko, angleška platnena roba za domačo oblekoi bela dvojtkanina in damalkova roba, barvani posteljni kanutas, beli in rumeni nanking, pisana roba za mebije, bela obrobljena zagriujaia, damaškovi in dvojtknuinovi robci. Dalje tucat lil belili robcev od rumburškega platna, naj line ji, žepni robci cd batista z barvenimi obrobei, sei'vijeti od dvojtkanino in damaška, belo in barvane čisto platnene desert, turške pike obrisačo, batistni in kotonni robci ta na glavo, barvene in plavu, gospodsku žepno rutico, in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Naročila iz deželo so bas tako vestno in pošteno izvršujejo, kakor bi ae izbralo osobno a kar ne dopade, se takoj vzemo nazaj. Adresa je: An die Fabriks-Niederlage, MtocligasNC :Hi in U ien. NB. Za poskušnjo razpošiljamo tudi polovične koso 15 vatlov in pol tucata ti kosov. (60—loj Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete trn alh £('i ■M««'Olij*», lekarju v Ljubljani, na dunajske j cesti. Anaterinova ustna voda in zobni |»rnNt'k. Boljši, nego vsaka drage zobna voda i u Sobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjiloho in mujanje zob, zoper tlillerilis uli vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-Btenje ion. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bude gotovo prednost, v/.iic vsnn enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje Olje, posiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeee, 1 originalna steklenica H) kr. Pravi sajdlicev pulver. Navoja so ■ clltO kemičnih tvarin. 1 škatlja 8 gold. »JO kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstni: rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in probavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica HO kr. Grlycerin-Creme. je posebno labomo sredstvo zoper razpokane ustnice iu kožo na rokah. 1 flacon 80 kr. Lancaster-lilijna voda. I i',licii;, zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej dajo prednost pred vsemi umiva 1» i in i vodami, lepotičjein iu lepotičnini sredstvoiu, katera so cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Raj zevi pulver. Izključljivo iz vegota- bilieiiih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket lt) kr., 1 škatlja 40 ki. Sok iz Tamarinde. l'o mrzlih sredstvih iztlaccii. Učinkuje znamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr. Noiziaotljivo sredstvo zoper mrzlico 1 i iiick tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki jo lek uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejšo sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Naročilu se izvršujejo vračajočoj se pošto proti ]>iiit-iim povzetju. (132—49) ■MMMI ■■■■■■■ H iii«!ii€B itiizit&iiiilo. 4. julija 1875. .Invne tlrnžbo: Miha Suhailolcevo iz Šmarja, 140 gld., — Jože Go-rišekovo iz Vrlipolja, 1770 gld., — Tono Marti: čičevo iz Sda, 570 g d., vse 5. julija (II. Kostanjevica). — .lan. Boštjančičevo iz Smerja, lhOt) gld., — .J. Zadne'kovo iz Celja, 1700 gld., — Ant. Vičičovo iz Brc, H70 gld., — Fr. Ce-kadovo iz Vrbice, HJ00 gld., vse 6. julija (II. Bistrica. — Matej Skapinovo iz Jakovic, 34f;0 gld., — And. Ukinarjevo iz Ustja, 657 g d., — Matej in Jože Počkarjevo iz ltazgorja, vse 0. julija (II. Vipava). — M. Blutovo iz Gornje Lokvice, '200(> gld., — Jan. Uksiničovo s Krasnega vrha, 74K gld. obe »>. jul. (1. Metlika). — And. Bencinovo iz Travnika, i29.'jO gld., — Jož. Teranovo iz Bmartna, 7H.r>i) gld., 6. julija (lil. Kranj). ti siu. i*; i v ji j tu 1» i j a i* b 11 od '25. junija do 1. julija: Jovana Krokarjeva, dvojček poštnega sluge, 2G dnij, na prezgodnjem porodu. — M. Rozman, kajžar, 74 I., na oslabljenji. — Feliks Lulek, doto fabr. ključarja, 5 tednov, na oscpnicali. — J. Dolenec, faktor papirnice, 601., na pljučnici. — Urša Slibarjeva, soproga kamnoseka, 72 I., na pljučnem inrtudu. — Jos. Birtič, delavec, BO 1., na oslabljenji. — J. Siborer, sin mašin. vodja, i> I., na diftoritis. — Peter Dornik, tesar, 6r> ]., na starost nem oslabljenji. — Ana Žolnir, kuharica, 75 1., na pranej vodenici. — A. M. Bartlova, dete uradnika južno žoleznico, 19 dnij, na atrophiji. — J. Miklavec, hišni posestnik, si na pljučnem mrtudu. — Neža Vrhunec, gostica, 57 1., na kostnem raku. — J. Bekš, deto užitn. čuvaja, 4 I., na vnetici grla. 'JTUjOl« 2. j U1 i j a: Pri Slonu: Praznik iz Velikih Lašič. — Sehalberg iz Dunaja. — HoroJBoher iz Reke. — Bauer iz Dunaja. — Ililman iz Trsta. Janez Fačini v v Si. \ Idil pri Zal b<-i n i. pošta S t. Roclius na Dolenjskem, ima semena od cisto zdravih domačih in japonskih svilnih črvov (238--3J *v ja,lso Trelllcej zalogi. Centralna razpoši- :Dx- J®*"* "3" ljavna zaloga pri Albin M M lorillllU Miiller-ju, kemikarjp vnuiUuuki imtuiTvTt Itrnii. ju imjliuljš« Hntdrftvii /.a oliraiijnnje /.tiU, Utrnili siniMilljivi) hii|io, trr joj poileli prijotnn i':vi-sloHt, o/.ilruvi ■Opat krvuvučo in otoklo Bobno inttPi r.ahriiiii unjilubu /ob, jo Otrdi in ohriini lntl;iiii:ilni:i uluziirn, dolina in ivmtuat ho m tem ]jUH]ii'Aujn, iV akatljn 411 kr. (kiLpIjioo žil zoli lllllll VHilkl i uarantinni ■ t\.i |oti)|.i/iti lir/.n i n z v-111 i - priiiravljono viilno 10 kr. |>ri!/voknviiliii' ki'iiv;l.|ii-o /a oil>ti-.iiiji -1 • i.- Miirilljivo h;i|m-, ki i/.vira i/, uHt vhIoc! piiiionja taliaknvi",a, ali vhIoiI /.tiv/.itih h|iiritiii>xiiili napojev ■ t■ t., ulo potreboa pri oblaku boliiUi in oukaolb kro-giiv. taladiioav, plftaoT, lolonov itđ. i t > 1.. a IkoUJa ^r-iDz:. Eoih.avei-3a »mio zelišno zdravilo /a želodec. sploj Tu Ul -11111.11 iilil m mi.i in ili-,tllat |i- i/.Ikiiiiii »roiliit m> /oprl hIiiIiii pn-liiivlji-iiji.-, iu i/ laga i/virajoi-ii lutcciKiHt k jcili, pi-lianjo in napananje, narrosnl Blavo'bAli pakofitoo, laloaaono prolilajonjo in trnanjo, liloiliuirn, Kliblr, iplob l>ri vhuIi holo/.iiili, ki Izvirajo iz alaboga prabavlJaDjo. a Btoklouica 50 kr. zelišne prsne krogljice, /iiaiiniiitc ola j n a jm-i- Hroilatvo /ojn-r kašolj, piMo-lnil, to/ko (lllianjo, mi hi ka in zoper v«r ši'Lirtaliii- Imlo/iii v prnih, a hkatlja lili kr. ilj, hripavoHt i /, 11 -11 i ■ l"' r 11.11 i i i, v HViijih glaVOib razdelili narejen i/ rustliimklh uljev, olirani (Ml IU liraiio v i/.virnoj lepoti in muči, zabrani vmiko »tvoronjo limkin na Kluvi, ter pospoiiiiji" ruat luiiij znova tam, kjer jih prej nij bilo. o/aliavi > kiatkij dobi raaJlOTntllO lumio bolezen, nuj »i- lunin /nvi' kakor lun i- in nij treba /ilravninke poinool pri lazili in ilruoih enakih litniniitlov. Učinek to poniado jo ueatokrat emloviti. 1 elunanton ltaklenl-p6t I gold. Orijentalno'Uipotiviio mleko, tttssoi Mno^i imajo zahvaliti nvojo lipo, l Piti.i. pri gosp. Petru Lassniku. ladajaieij m ureamt: Josip Jurčič. Laatmua in n.sk .^arodue tiskarno". 8548