J A VO^CtA^O^ ^fiJOj t^d

Leto XXmM St« 10S
Ljubljana, nedelja maja D»Q*XXI
Cena cent« 80
Onavnifcvos MbUhih, ftumiimi Telefon k. 31-22. 31-23. 31*24
olica 3.
(i Ljubljana, ca 5 — Telefoo k. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Bačuni: sa Ljnhljsnslro pokrajino pd pofcno-čekovnem ta vodu k. 17.749, a* ostale Imje ha lite Servizio CoocL Con. Post. No 11-3118
Čoaj UČNO ZASTOPSTVO sa oglase b K*.
Italije in hmnmm ima Onione PubbHefeJ Italiana & A. MILANO
vsak dan <
Naročnina znafa a
vldiočno «
Lit 36.30.
fost4sl|ka
so Laz
O tedniit »os
Puccinijeva ulica kev. 3. ftev. 31-22. 31-23. 31-24.
Bokoptsl se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVa pat la bbcifi di pfovcnicozj taditfii id wtt Unione Pubbliciti Italiana S. a. MILANO
Bitka v Tunisu se nadaljuje
Junaški odpor hranilcev Tunisa in Bizerte uklonjen od velikanske sovražne premoči v vojaštvu in sredstvih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 8. maja naslednje št, 1078. vojno poročilo:
Sovražniku je t velikansko premočjo vojaštva in sredstev uspelo zlomiti junaški odpor branilcev Tunisa in Bizerte.
Pristaniške naprave ln naprave vojaškega značaja obeh mest so bile pravočasno uničene.
Vzhodno od Bizerte ter v srednjem in južnem odseku italijanske in nemške edinice vroče nadaljujejo borbo.
Predstavnik poljedelcev se poklonil padlim za Rim
Rim, 7. maja. s. Nac. svetnik dr. Ettore Frat-tari, predsednik fašistične narodne konfederacije poljedelcev, se je poklonil padlim za Rim od leta 1849 do leta 1870. Položil je venec na
osrednjo žaro mavzoleja na Janiculu in obiskal svetišče, kjer je spominska plošča z imeni padlih. Navzočni so bili generalni inšpektor Gari-baldijeve legije, prvi adjutant generala Ezia Garibaldija, poveljnik rimske Garibaldijeve kohorte in nadintendant mavzoleja.
Proslava dneva Imperija
Rim, 7. maja, s. V nedeljo 9. maja ob 11. uri bo Eksc. maršal ItaUje Emilio De Bono proslavil v palači Firenze četrti dan Italijanov v svetu in dan Imperija.
Tajnik stranke obiskal princa Piemontskega
Rim, 7. maja. s. Tajnik stranke je včeraj opravil poklonitveni obisk pri Nj. Vis. princu Pieanontskem.
Popolno italijansko-nemško sodelovanje na področju prehrane
Duce prisostvoval zaključku razgovorov med italijanskim in nemškim poljedelskim ministrom
Rim, 7. maja s. Dne 3., 4. in 5. maja sta se v Rimu sestala nemški minister za poljedelstvo in prehrano Eksc. Herbert Backe in minister za poljedelstvo in gozdove Eksc. Carlo Paresehi. Med razgovori. katerih se je udeležil tudi nemški veleposlanik v Rimu. je bilo proučeno stanje prehrane v Nemčiji in Italiji.
Razgovori so potekli v duhu prisrčnega tovarištva, ki veže obe državi. Zaključili so se ob navzočnosti Duceja, ki je z velikim zadovoljstvom vzel na znanje, da vlada popolen sporazum o vprašanjih pre-
hranjevalne politike ter je znova pribil temeljno važnost odločne poljedelske politike, ki ohranjujoč moralno in fizično zdravje poljedelskih množic, zagotavlja bodočnost narodom.
Med svojim bivanjem v Rimu, sta ministra Backeja sprejela minister tajnik Stranke in državna podtajnik v zunanjem ministrstvu. Eksc. Backe si je ogledal nekatera poljedelska podjetja v Agru Romanu in urade ministrstva za poljedelstvo in gozdove.
Delo ministrstva za notranje zadeve
Rim, 7. maja. s. Komisije za finančne io notranje zadeve in za pravosodje so pod predsedstvom predsednika senata obravnavale in odobrile proračun notranjega ministrstva za 1. 1943/44. Navzoči so bili ministra za pravosodje in za korporacije ter državni podtajnik notranjega ministrstva. Razprave so se udeležili senatorja Vicini in Felici, ki sta govorila o notranji fronti v zvezi s protiletalsko obrambo in prehrano, senatorja SpQlverinl in Guacce-ro, ki sta očrtala vprašanje zdravstvene pomoči, senator Umberto Ricci, ki se je dotaknil raznih vprašanj notranje uprave, senator Federico Ricci, ki je govoril o zaščiti pred letalskimi napadi, senator Ferrari, ki je govoril o premestitvi oskrbovalnih skladišč, senator Silvio Crespl, ki j 3 priporočil rabo protiplinskih mask Senator Genovesi se je odrekel besedi, sklicujoč se na svoje poročilo.
Državni podtajnik notranjega ministrstva Albini je odgovoril govornik «n ln prikazal udejstvovanje ministrstva v vojnem času. Država je v vojni z disciplino, ponosom in zavestno vero, da gre za najvišjo usodo domovine. Notranja fronta je prav tako važna kakor bojna fronta in junaštvo ter odpor vojakov morata spremljati junaštvo ln odpor naroda. Udejstvovanje ministrstva je potekalo v glavnem v delu, ki je v zvezi z vojno. Glede protiletalske zaščite je državni podtajnik obširno poročal o delu notranjega ministrstva, zlasti glede gradnje javnih in zasebnih zaklonišč. Pohvalil je požrtvovalnega duha in čut do dolžnosti, ki prešinja tudi najbolj šKromne prostake protiletalske zaščite. Govoreč o udejstvo-vanju generalne direkcije za vojno službo, je poudaril vprašanje odseljevanja ter prikazal akcijo ministrstva in ukrepe, ki na i zagotovijo kolektivno življenje v prizadetih krajih in olajšajo ter urejajo istočasno prevoz starih ljudi, bolnikov, za delo nesposobnih žensk in otrok. Posebno je omenil pobudo PNF v prid prizadetim ob sovražnih napadih. Ta poseg Stranke učinkovito dopolnjujejo akcijo notranjega ministrstva. Prizadetemu prebivalstvu so na razpolago velike moralne in gmotne možnosti, s katerimi razpolaga Stranka. Kaže tudi, kako skrbno in vzajemno je Stranka blizu narodu, ki daje svoj delež žrtev in krvi v dosedanji vojni. Državni podtajnik je omenil napredek gasilke službe v skladu z zahtevami trenutka, poudarjajoč požrtvovalnost, ki dosega junaštvo vseh članov narodnega zbora gasilcev. O delu policije je podtajnik omenil, da opravlja policija svoje običajne naloge poleg obsežnih nalog v zvezi z vojnim stanjem ter je aktivno sodelovala s svojimi oboroženimi Silami v vojaških operacijah proti upornikom na Balkanskem polotoku in izpričala svojo požrtvovalnost. Zagotovil je, da bo policija, ki bo še povečana ln bolje oborožena, takoj v kali zatrla sleherni poizkus sovražne propagande za razkrojitev sestava italijanskega naroda. Glede živilske politike je govornik omenil obširno delo prefektov v svrho zagotovitve rednega razdeljevanja raci oni Fanih živil in strogo upoštevanje ureditve potrošnje v pokrajinah. Omenil je tudi delo županov in občinskih uradnikov na tem področju. V zvezi z občinami je omenil podporno službo za družine vojakov. Glede demografske politike je na kratko omenil uspehe vlade s številnimi ukrepi, ki se kažejo v naravnem gibanju prebivalstva, na katerega je imela vojna zelo majhen vpliv.
Državni podtajnik je p<«.-očal tudi o posebni skrbi notranjega ministrstva za organizacijo sanitetne službe, da lahko ustreza zahtevam trenutka. Uspešen je bil zlasti boj proti nalezljivim boleznim V 1. 1943 je bilo mnogo manj nekaterih na-
lezljivih bolezni kakor epidemičnega možganskega otrpljenja in drugih bolezni. Glede umrljivosti otrok je izjavil, da ae je indeks umrljivosti zmanjšal 1. 1942 v primeri s prejšnjim letom in ga je smatrati glede na vojno stanje za zadovoljivega, ker prekaša manj kakor za polovico zadnje predvojno triletje. Po prikazu udejstvovanja višjega zdravstvenega zavoda je podtajnik zaključil svoje poročilo s počastitvijo v vojni padlih, zlasti z mislijo na prefekte Vezia Orazia, odlikovanega z zlato kolajno za vojaško hrabrost, Gluseppa Avennantija, vojnega prostovoljca na ruski fronti, računovodjo pre-fekture Andreja CapozZia, čigar junaška žrtev je bala nagrajena z zlato kolajno za vojaško hrabrost. Ti padli kažejo nam vsem skupno z vsemi na vseh frontah pot časti in dolžnosti. Treba je verovati, trdno verovati v domovino, v našo sveto Italijo, ki ne more propasti. Tu se je rodila v božjem sklepu omika, ki jo bombardiranje odprtih mest in streljanje na žene in otroke gotovo ne bo zatrlo. Tovariši, str-nimo se vdano kakor v vseh časih okrog svete osebe Kralja in Cesarja, sledimo zvesto vojakom, povelju Duceja, da se je treba upirati in da je treba verovati in da mora plamteti v nas sveta ljubezen do domovine kakor v naših bratih, ki se borijo ln umirajo, da bo fašistična Italija doživela usodo moči in slave.
živahno ploskanje je kronalo govor državnega podtajnika in mnogi senatorji so mu čestitali.
Hitler na Lutzejevem pogrebu
Berlin, 7. maja. s. Ob prisotnosti Hitlerja je bila davi v mozaični dvorani nove nemške kancelarske palače pogrebna svečanost za šefom glavnega stana SA oddelkov Viktorja Lutzeja, ki je umrl, kakor je znano zaradi avtomobilske nesreče. Navzoči so bili visoki odličniki vlade, med njimi ministri Gobbels, Rosenberg, Sau-kel, Frank, Fritz, vodja Hitlerjeve mladine, šef glavnega stana SS oddelkov, maršala Keitel in Milk, in vsi hierarhi SA oddelkov. Z italijanske strani so bih navzočni šef glavnega stana Milice, general Galbiati s skupino oficirjev, poverjenik poslov m funkcionarji italijanskega veleposlaništva, kakor tudi vsi hierarhi bojevniških fašijev v Nemčiji. Na krsti in ob krsti so bili venci Hitlerja in Duceja, venci veleposlanika Italije Alfierija, generala Galbiatija, Milice in številni drugi. Pogrebni govor je imel minister Gobbels, nakar je govoril Hitler, ki je podčrtal z ganljivimi izrazi lik umrlega, poudarjajoč njegove darove borca in organizatorja.
Sestanek švedskega parlamenta
Stockhoim, 8. maja. s. Švedski parlament se bo sestal 13. t. m. k tajni seji in bo obravnaval važna zunanjepolitična vprašanja.
Sovražnikove bedastoče
Rim, 7. maja s. Poročilo o sovražnikovih bedastočah objavlja:
London. Dipk»mats!ki urednik lista »Eve-ning Standard« piše: Večje število visokih fašističnih funkcionarjev, med njimi v glavnem grof Volpi di Misurata, ki je bil predsednik korporacij, so bili postavljeni pred tajno sodišče. Nekateri bivši fašistični funkcionarji, obtoženi skupno z Vol-pijem, so nadzorovali premogovne in rudarske industrije. Med tema se omenjajo Giovanni Vaselli, Giuseppe Capolini, Ma-rio Gaofvtand Fabri jn MeŠraoda,
Nadaljnji odmevi
Ducejevih besed
Berlin, 8. maja. s. Današnji uvodnik »Volki-schtr Beobachterja« se pod naslovom »Borba Italije« bavi s sodelovanjem italijanskega naroda v tej vojni ter s pomenom in važnostjo, ki ga je ta soudeležba imela pri splošnih dogodkih, ki so se odigravali v sedanjem svetov« nem spopadu. Člankar se spominja slovesnih fašističnih manifestacij v Rimu, zlasti Ducejevega govora, in naglasa neomajno in trdno od* ločitev italijanskega naroda za nadaljevanje vojne do zmage ter za uresničenje zgodovinskega poslanstva, ki je Italija poklicana, da ga izvrši na afriški celini.
Dunaj, 7. maja. s. >Kleinar Blattc, piše, da so sovražniki upali v takojšnji zlom Italije, toda zmotili so se glede sile fašizma, kakor glede odporne volje Italijanskega naroda. Ducejeva Italija je neskončno bolj mcčna, kakor je domneval sovražnik. Zbira svoje sile in je popolnoma odločena da zmaga. Italija ve kakor Nemčija in Japonska, da nasprotniki niso tako močni, kakor bi se radi zdeli, in da so od njih zadani udarci bolj oslabili njihove lastne sSle, kakor pa je nam znano, bo zmagal tisti, ki bo v končni fazi trden, neomajen in prežet z voljo.
Odgovor Eksc, Scorze na pozdrav predstavnikov Ljublj. pokrajine
Na brzojavko, odposlano o priliki druge obletnice ustave in priključitve Ljubljanske pokrajine, ki so jo podpisali Visoki komisar, poveljnik armijskega zbora, Zvezni tajnik tn župan, je minister Tajnik stranke takole odgovoril Visokemu komisarju:
»Ekscelenea Grazioli Ljubljana. — Zahvaljujem se Vam za poslani ml pondrav ob drugi obletnici ustave Ljubljanske pokrajine ia Vam ga prisrčno vračam. Sprejemam m znanje sijajne ustvaritve ter zaupani, da bodo vsi nadaljevali žila. vo delo za dosego še večjih uspehov. — Carlo Scorza«.
Rusnsatski odmevi
Bukarešta, 7. maja. s. »Cuvercfcul« piše, da
Mussolinijeve izjave dne 6. maja v Rimu o vojni politiki Itallije potrjujejo nespremenljivo voljo tega naroda nadaljevati vojno do konca ob strani Nemčije, Japonske in ostalih držav trojne zveze.
V rubriki »Vojna in politika« piše »Diat-saK<, da je velika manifestacija na Beneškem trgu v Rimu, katere vrhunec je bil Ducejev govor, vzbudila globok vtis v vsem svetu. Listi so povsod objavili besede Duceja in podčrtali odločitev boriti se. Rumunski Hsti so opozorili tudi na ugotovitev tajnika PNF Carla Scorze, da totalna vojna ni vojna nraigiosti, temveč dolga vojna in da bo zmagal tisti, ki se bo najdalje upiral.
Vtis v Grčiji
Atene, 7. maja. s. Srca v Grčiji prelivajočih Itailijanov so globoko zadrhtela ob govoru Duceja in tajnika Stranke. V Grčiji bivajoči Italijani so prežeti vsi z neomajno vero v fašizem in z neomajnim prepričanjem v zmago, za katero so tudi oni pripravi jeni vse tvegati in vse dati. Italijanski in gršiki listi so objavili z velikim poudarkom oba govora, podčrtajoč v naslovih gotovost zmage in povratka v Afriko. Objavili so tudi komentarje italijanskega tiska in tiska v inozemskih glavnih mestih.
Francoski Usti
Pariz, 7. maja. a Pariški listi so Objavili na prvih straneh Ducejeve besede pod naslovi kakor; «Muasolini proglaša trdno voljo Italije po zmagoslavnem povnatku v Afriko«, »Ducejev govor izraža odločitev za borbo do zmage«, »Italija je odgovorila na sovražno propagando«, »Italija je odjočna mobilizirati vse svoje sile za zmago« itd.
Pošastna nalivna peresa
Rim, 6. maja. V srcih Italijanov še ni ugasnila niti ne bo ugasnila kdaj ogorčena nevolja proti zločinskemu divjaštvu sovražnika, ki si je izbral izredno podel in zahrbten način bojevanja. Kakor smo že poročali, imajo ameriški letalci navado, da pri svojih poletih mečejo nekaka nalivna peresa, računajoč pri tem, da bodo prišla v roke najbolj neizkušenim, s čimer je pač očitno dokazano, da je morilska strast ameriških letalcev naperjena na otroke.
Nalivna peresa, ki Jih mečejo tako zva-ni »Liberatorji«, so cevke iz svetle kovine, dolge 10 do 12 cm, in imajo znano obliko običajnih nalivnih peres. Proti koncu so cevke opremljene z majhno kljukico, kakršne imajo prava nalivna peresa, da se pritrdijo na rob žepa. Kdor se dotakne te kljukice in jo skuša premikati, sproži zmet v notranjosti, ki udari na zažigalnik, s čimer pride do eksplozije. To peklensko orožje, ki je po svoji zamisli in po svojem namenu v nasprotju z vsakim človečanskim pojmovanjem, so izumili ameriški »znanstveniki«, ki so si pri tem dali dušika svoji morilski strasti.
Cevka je zunaj pobarvana v pestrih barvah, kakor so navadno okrašena cenena nalivna pseresa ali svinčniki. Na videz se zdi priprava popolnoma, nedolžna, v resnici pa skriva hudo nevarnost za vsakogar, kdor pobere tako pero.
Nov udarec sovražnikovi prekoatlantski plovbi«
PotLiiljenih je bilo nadaljnjih 13 ladij s 74*000 tonami te
1 korveta
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 8. maja. Vrhovno poveljništvo vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo:
Bitka s konvojem, o kateri je bilo objavljeno posebno poročilo 5. maja, je bila zaključena. V trdovratnem zasledovanju razkropljenega konvoja, so naše podmornice v hudih borbah ter v megli in viharjih potopile še nadaljnjih 13 ladij s skupno 74.000 br. reg. tonam] in eno korveto. Dve nadaljnji ladji sta bili torpediranj.
Berlin, 7. maja s. Letalske in mornariške sile trojnega pakta so potopile leta 1942 2.480 ladij z 12 milijoni tan. Večino teh izgub je utrpela Anglija, U je izgubila 1.904 ladje z 7 milijoni tonami, to je skoraj tri četrtine vseh izgub. To je tem hujše za Angleže, ker so se nove gradnje v angleških in kanadskih ladjedelnicah zna-znatno zmanjšale. Po pomorskem sporazumu z Ameriko je morala Anglija prevzeti nadzorovanje severne poti na Atlantiku, ki je mnogo bolj nevarna kakor južna pot, katero so si rezervirali Američani.
Srditi boji ob Kubanu
Uspešni nemški protinapadi — 30 sovjetskih tankov
uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Sovražnik je včeraj razširil svoje napade na nadalnje odseke kubanskega mostišča. V hudih borbah iz bližine in po uspešnih protinapadih so bile sovjetske čete vržene nazaj, pri čemer so bili pripeljani ujetniki in je bilo uničenih 30 oklopnih voz.
Ob srednjem Doncu, južno od Orla in zapadno od Velikih Luk So bili včeraj živahni krajevni m za nas uspešni boji.
Lovci in protiletalsko topništvo so uničili včeraj 99 sovjetskih letal pri štirih lastnih izgubah.
V Tunjsu je sovražnik z uničujočo premočjo nadaljeval svoj veliki napad. Nemške in italijanske čete so z nezlomljeno borbenostjo nudile ogorčenj odpor, zavrnile
poskuse močnih pehotnih Jn oklopnih sil za obkolitev in prizadele sovražniku hude krvave izgube in materijalno škodo. Tudi lastne izgube so občutne. Po hudih borbah je sovražnik vdrl v mesto Bizerto m Tu-nis. Bizerta je bila po uničenju vojaških naprav prepuščena, v Tunisu pa divjajo poulične borbe.
Sovražni sunki proti južnemu odseku teniške fronte so bili zavrnjeni.
Težka nemška letala so na Sredozemskem morju pri nočnem napadu dosegla bombne zadetke na sovražni križarki.
Oddelek nemških brzih letal je v presenetljivem dnevnem napadu iz majhne višine na Great Yarmouth ob angleški obali povzročil z bombnimi zadetki razdejanje in požare.
Preteklo noč so napadla nemška bojna letala za vojno važne cilje na angleški južni m zapadni obali.
Ojačenje bojne delavnosti ob Kubanu
Bertin, 8. maja. s. Vesti, ki so prišle nocoj z vzhodne fronte, javljajo, da se še vedno nadaljujejo hudi obrambni boji v odseku kuban* skega predmestja. V te boje mečeta obe strani nove rtzerve, v vojaških krogih pa zagotavljajo, da se sovražniku ni posrečilo kljub ogromnim izgubam doseči nikakršnega odločilnega uspeha. Njegove izgube ljudi in vojnega blaga so naravnost ogromne. Število oklopnih vcw, uničenih v zadnjih osmih dneh, se je medtem pomnožilo za 103, dočim se število uničenih sovražnih letal veča iz dn&va v dan. Nemška bojna letak in strmoglavci so pod vzeli silovite napade na sovražno zaledje in na ofenzivne naprave. Pri tem so povzročili hudo šeodo na vojaških objektih in sejali pogubo nad sovražne čete, ki so se pripravljale za napad
Berlin, 7. maja. V zadnjih 24 urah se je na kubanskem predmostju zopet ojačila bojna delavnost Sovjetska ofenziva proti nemško-rumunskim postojankam traja že tri Alt in po odmoru nekoliko ur včeraj popoldne se je nadaljevala ves dan v nizu kombiniranih napadov pehote, letalstva in ■pomorskih sil.
Da si so sovjetske čete pretrpele hude izgube, ki so jim jih prizadele obalne nemške in rumunske baterije ter oddelki letalskih sil, ki se udeležujejo borbe, se njihov pritisk na glavne zaporne črte ni zmanjšal. Rusi so izgubSli v teh treh dnevih kakih 300 letal in več kakor 100 oklopnih voz, na morju pa so jim zavezniki potopili kakih 30 ladjic s četami. Bitka se razvija na' vsen petih frontah Okopov in se nemško-rumunske postojanke lahko nazivajo za osamljen otok, ki ga od vseh strani napadajo sovražniki. Sovjetske čete se v resnici ne omejujejo samo na to, da napadajo s treh strani po kopnem, marveč poskušajo tudi celo vrsto izkrcanj, tako vzdolž obale Tamanj-skega polotoka, kakor v okolišu na jugu Novorosi jska.
Napadom po kopnem, ki jih podvzemajo ne toliko pehota kakor oklopni oddelki, se pridružujejo napadi sovjetskega letalstva, ki se udeležuje borbe s sto ln sto letali, dočim nemško letalstvo posega v bitko s tucati jat, ki se ne samo dvigajo z letališč na Kavkazu, marveč tudi s svojih oporišč na Krimu. Kavkaška letališča so stalno predmet napadov bojnih letal. Neprestano se ponavljajo letalski dvoboji velike silovitosti.
Kar se tiče izkrcavanja sovjetskih čet, je treba naglasi ti, da se sovražniku nikjer ni posrečilo stopiti na kopnino, dasi je poskušal taka podjetja na več mestih in z velikim številom pomorskih prevoznih sredstev vsake vrste. Sovražnik je poskušal izkrcati se najprej v močvirju severnozapad-no od Krimske. Nekoliko pred zoro se je brodovje kakih 40 velikih motornih čolnov in kakih 20 vlačilcev pod zaščito majhnega iskalci min pojavilo pred nemško-rumun-skim postojankami vzdolž azovske obale. Ta odprava je izhajala iz Rostova, pa se ji ni posrečilo presenetiti ssvražnika. Zašla •je v osredotočeni ogenj nemško-rumunskega topništva in se je mprala umakniti po izgubi kakih 20 vozil, ki so bila deloma zažgana, deloma potopljena.
Drugi poizkus za izkrcanje je izvršila Skupina 30 ladij manjše tonaže pod zaščita dveh vojnih ladij iz Tuapseja. Tudi ta poskus ni imel sreče. Zavrnili sta ga nemško topništvo ter ena jata nemških strmo-glavcev.
še hujši so boji na kopnini, ki še vedno niso končani. Prvi trenutek se je zdelo, da velja najsilnejši pritisk sovražnika močvirnemu ozemlju na Tarnanju, vzdolž sever-enega dela te fronte, toda vesti iz Berlina dokazujejo, da je ruski glavni napad naperjen na vzhodni del, ki je blizu sovjetskim oskrbovalnim oporiščem in je zato sovražnik tukaj lahko osredotočil večje število čet, zlasti pa večje število topov. Rusom ae je posrečilo včeraj doseči nekoliko kraje vnffl uspehov ki so se pri. tem
) ponekod vklinili tudi preko glavne zaporne I nemško-rumunske črte, te vrzeli pa so bile i kmalu zamašene s protinapadi zaveznikov.
Ofenziva pa vsekakor še ni zaključena in večerni berlinski listi poročajo, da 9e borba nadaljuje z neizrečeno silovitostjo, ki spominja na boje pozimi. Namen sovjetskega vrhovnega poveljništva je oči vidno ta, da bi odstranilo odskočno desko, ki so si jo Nemci znali ohraniti na Kavkazu za obnovitev operacij to poletje. Po zadnjih vesteh so Rusi davi obnovili svoje napade na vzhodni del tamanjske fronte in na področje mesteca Temrjuka na jugovzhodni obeli Azovskega morja.. Dva ruska polka, ki se jima je posrečilo ponoči približati se tej nemški utrdbi, sta bila vržena proti močvirju pri Petrovski. Pri tem protinapadu so Nemci zajeli tudi kakih 800 sovjetskih vojakov. (Piccolo.)
Nemška letalska zmaga nad Orlom
Berlin, 7. maja. s. Nemško letalstvo je doseglo nove, zelo velike uspehe v več odsekih vzhodne fronte. O teh operacijah ss doznava jo naslednje podrobnosti:
Skupine sovjetskih bojnih in lovskih letal so obnovile v petek na področju Orla svoje napadalne poizkuse, za katere so prejšnji dan plačale s hudimi izgubami. V lahko megli so nemški lovci takoj napadli sovražna letala in se zapletli z njimi v hude letalske dvoboje, ki so se končali z uničenjem večine napadajočih letaL V nekaj minutah je 34 sovražnih letal, od teb večina bojnih letal, hudo za/»otih strmoglavilo na tla. Skupno je bilo takoj uničenih 50 sovražnih letal. Znaten del pri teh uspehih so imele protiletalske baterije.
Tudi v južnem delu vzhodne fronte, kjer so bojna letala in strmoglavci krepko podpirali operacije na kopnem, na kubanskem mostišču, so bile danes številne letalske borbe. Dozdaj je bilo zabeleženih 37 nemških letalskih zmag. Sovjetsko letalstvo je izgubilo v 40 urah 230 letal,
S finskega bojišča
Helsinki, 7. maja. a Poročilo finskega poveljništva pravi:
V zadnjih 24 urah ni bpo zabeleženega nič pomembnega na kopnih frontah. Jfed Finskim zalivom so se finski lovci spopadli s sovjetsko letalsko Skupino dveh bombnikov tipa »Boston« in številnih lovcev ter so sestrelili dva bombnika ter dva lovca tipa »Ls^g-5«.
Na področju Svira je priSlo do letalske borbe, med katero so finski lovci sestrelili lovsko letalo »Lag-3« in dve lovski letali »Mig-3«. Preteklo noč je finsko letalstvo bombardiralo neko oskrbovalno središče In postaje v sovjetskem zaledju. Zadelo je med drugim- Skladišče mtmicije, ki je eksplodiralo, nakar so v skladišču izbruhnili požari. Letalo »Hurricane«, ki je-bilo 4. t. m. poškodovano, se nagli uničeno pri Maselakeju.
Rdeče letalstvo je včeraj napacflo Kotko v dveh valovih. Protiletalsko topništvo je odbilo večino napadalcev. Nekaj bomb ie padlo na mesto. Med prebivalstvom je bilo ubitih 5 ljudi, eden pa ranjen. Povzročejjo je bilo tudi nekaj škode v stanovanjskih hišah. Finska protiletalska Obramba je aa-defla eno napadajoče letalo, ki bilo bržkone uničeno. V celoti je sovjetsko letalstvo izgubilo včeraj najmanj 7 letal. Finska letala so se vsa vrnila na oporišča.
Carigrad, 7. maja. & Anoboiska agencija, javlja ie Kujbiševa, da je imenske poljske vlade v Sovjetski raj zapustil mesto z osebjem m odpotoval Z Jetafcm v:
Minister Eksc. Dino Perrone
v L|util|am
Vodil bo proslavo dneva Vojske in Imperija — Včeraj je obdaroval bolne vojake v vojaški bolnišnici
Včeraj zjutraj je ob 12.10 prispel z vlakom v Ljubljano državni minister Dino Perrone Compagni, ki ga je Stranka določila, da proslavi v Ljubljani Dan vojske in imperija. Na kolodvoru so pozdravili odličnega tovariša Visoki komisar, general Poveljnik armijskega zbora, Zvezni tajnik s podtajnikom, prvi predsednik apela-cijskega sodišča Eksc. Pilotti, župan Rupnik, tajnik ljubljanskega Fašija Cungi in vse ostale civilne in vojaške oblasti.
Za častno sltižbo je bil določen oddelek pehote z godbo in zastavo ter oddelek Črnih srajc v orcžju s praporom. Da pozdravijo Eksc. Perroneja. ki je po pozdrava z oblastmi pregledal oborožene oddelke, so se zbrali še drugi fašisti in fašistične žene. popoldne se je minister napotil z Zveznim tajnikom, s pokrajinsko zaupnico in drugimi tovariši, da poseti ranjene in bolne vojake v vojaški bolnišnici. Tu so ga sprejeli ravnatelj in zdravniki načelniki oddelkov, nakar si je ogledal razne oddelke ter se je s tovariško ljubeznivostjo pom-idil .prj postelji vsakega ranjenca in bolnika, razgovarjajoč se z vsemi in zanimajoč se za njihcvo zdravstveno stanje, kakor tudi za vojne dogodke, ki so se jih bili udeležili. V teku poseta je Eksc. Perrone cb sodelovanju tovarišic ženskega fašija razdelil darove ranjencem in bolnikom ter izročil vsakomur iskrene želje in pozdrav Strankinega tajnika. Nato se je minister Perrone napotil v Dom fašijev, kjer se je poklonil pred spomenikom žrtev v teh deželan. Arielle Rea in njenih tovarišev v mučeni-štvu. Pred spomenikom so vršili službo oboroženi skvadristi, ki so izkazali gostu vojaške Časti, dočim je Eksc. Perrone položil pred spomenik lovorov venec. Nato si je ogledal Dom fašijev, kjer mu je Zvezni tajnik predstavil Direktorij, nakar se je po-mudil v posameznih uradih ter se pozani-
i mal za izvršeno delo pri tovariših in v raz-
i nih odsekih. Posebno pažnjo je posvetil delu Urada za bojevnike ter izredno blagotvor-nemu prizadevanju, ki ga vrši Ženski fašijo.
Ob 16.45 se je Eksc. Dino Perrone napotil na poset k Visokemu komisarju v vladno palačo, kjer se je zadržal v prijateljskem razgovoru.
Takoj nato je napravil poset Eksc. Gam-bari poveljništvu Armijskega zbora.
Po kratkem sprehodu po mestu je minister Perrone prisostvoval dobrodelnemu koncertu, prirejenemu pod okriljem Duhovne pomoči vojaku, ki je bil v Filharmonični dvorani. Koncertu so tudi prisostvovali Eksc. Grazioli, predstavniki višjih oblast ckdlne jn vojaške osebnosti in v Ljubljani bivajoči Italijani.
Odlična pianistka Roksana Orlandini Bot-taijeva, ki je s toplim občutkom in s poudarkom svoje izredne glasbene nadarjenosti izvajala izredno zanimiv spored, je bila deležna zelo lepega uspeha.
Danes zjutraj bodo državni minister Perrone, Visela komisar Grazioli, Poveljnik Armijskega zbora Gambara, Zvezni tajnik Orlandini in vse oblasti prisostvovali maši na prcstem, ki bo na italijanskem vojaškem pokopališču, in se bodo poklonili spominu slavnih mrtvih.
Kasneje bo otvorjen Vojaški dom pri glavnem kolodvoru, bo izvršen obred izročitve Zveznega prapora in izkaznice skva-dristom, nadalje ogled delovnih tekem ter po pregledu fašistov in članov GILLa poset Doma fašijev in Doma GILLa, kakor tudi otvoritev sedeža GUF-a.
Eksc. Perrone bo v opernem gledališču proslavil dan Italijanov v svetu. Nato bo otvorjen Dom GILL-a pri Dev. Mariji v Polju ter izvršen poset pri Dopolavoru Oboroženih sil, kjer bodo razdeljene nagrade zaslužnim vojakom.
Strnjen
iste volje
Močne, enostavne in jedrnate besede, ki jih je spregovori! Duce 5. t. m. z zgodovinskega balkona Beneške palače v Rimu, še vedno odmevajo po vsej Italiji. Noirod je poslušal besele svojega voditelja, prežet vere in zaupanja,, kakor vselej doslej; tiste preproste vere narodov, ki tudi v najtežjih trenutkih gledajo samo naprej in so pripravljeni doprinesti tudi najvišje žrtve v misli na bodočnost domovine. In italijanski narod je poslušal Mussolinijeve besede, ki so bile odkrite in jasne, odločne in močne, in videl je v njih najboljše jamstvo za boljšo bodočnost.
Tako sta se narol in njegov Vodja zopet srečala, spoznala in strnila v dve enako močni gotovosti: vere v fašizem, ki pomeni danes narod, in vere v poplačanje vseh velikih žrtev z zmago. Vera v f nšizem pomeni, kakor je dejal tudi Ta.jnik stranke v svojem znamenitem poročilu, vero v najboljšo italijansko tradicijo, vero v največje vrline italijanskega naroda, vero v vse tisto dobro. kar bi se bilo po vojni izgubilo, ciko bi fašizem ne bil nastopil v njegovo obrambo.
Duce dobro ve za vse žrtve, ki jih je italijanski narod doprinesel v tej vojni za boljši mednarodni in notranji rel, kakršen ustreza Mussolindjevi zamisli pravice na vseh področjih življenja. In Italija se zaveda, da je bila že vse od prvega trenutka, tega konflikta v prvi bojni črti. Obramba takšnega izpostavljenega položaja ni mo-
goča brez velikih žrtev> brez trpljenja in težkih trenutkov, v katerih se mora uveljaviti strnjenost vseh narodnih sil, povezanih v eno Scčmo odločno voljo. Samo takšne žrtve, ki izhajajo iz neomahljive volje, lahko naposled poplača neizbežna zmaga.
Ker Mussolini pozna to odločno voljo italijanskega naroda, ki jo je izkazalo na tisoče in tisoče najboljših italijanskih sinov na vseh zunanjih in domačih bojiščih, je lahko temu svojemu narodu dal tuli zagotovilo v srečnejšo bodočnost ne glede na sedanje težke trenutke. Vera, ki jo je izrazil, pa je vera vsega italijanskega naroda, kakor je to pokazal ne le neposredni odmev njegovih odločnih in jasnih besed na Beneškem trgu, temveč tudi odmev njegovih izjav po vsem Apeninskem polotoku.
In prav zato, ker se zaveda, zvestobe svojih najboljših, ogromne večine vseh Italijanov, kjer koli žive, je lahko dolal svojim izjavam tudi nekaj kategoričnih imperativov, ki jih narekuje sedenji položaj: »Čast tistemu, ki se beri, prezir tistim, ki se skrivajo, in svinec za izdajalce, katerega koli čina aH rase!«
Kakor vselej, bo italijanski narod s svojim discipliniranim zadržanjem, svojo voljo in neomajno vero tudi to pot dokazal svojemu Vodji, da razume njegov poziv In strnil se bo v en sam neporušen b7ok odločne volje, ki vidi pred seboj samo en cilj: zmago.
Interesi Potiske v slabila rokah
Eno izmed najbolj ironičnih poglavij tragične farse, ki se odigrava v zvezi z nemškim odkritjem pri Katvnu o sovjetskem pokolu poljskih oficirjev (o katerem je sedaj tudi mednarodna zdravniška komisija ugotovila vse podrobnosti). je nedvomno dejstvo, da so bili »poljski interesi«, ko je Stalin postavil poljskega »veleposlanika« pred vrata, zaupani An* gliji.
Prav dobro so namreč znane vse angleške »zasluge« glede Poljske. Znano je namreč, da je Poljska stopila v vojno ne toliko zaradi tega, ker bi zaupala angleškemu »jam&tvu«, temveč zato, ker je sklenila z Anglijo pravO' in resnično zavezniško pogodbe, ki jo ji je London ponudil tik pred izbruhom vojne prav zato, da bi jo pripravil do vstopa v vojno in da bi odklonila pogajanja z Nemčijo, ki bi jo bila rešila vseh kasnejših strahot. Čim je Poljska zagrešila to neopravičljivo zmoto, da si je nakopala vojno z močno nemško vojsko, jo je Anglija prepustila samo sebi. ker je pač mislila, da je njena naloga končana. In ta poljska »zaveznica« je takoj začela spletati stike z naravno sovražnico Poljske — Rusijo. Znano je tudi, da je bilo prvo dejanje teh pogajanj — angleško pomirjenje z ruskim vdorom na Poljsko. In sedaj vemo, da se ta angleški pri' stanek na ruski vdor ni omejil samo na vkora-kanje rusk'h čet na poljsko ozemlje (brez najmanjšega angleškega protesta), temveč ie angleška vlada celo zahtevala od svoje »zaveznice« Francije, da molči o vseh grozodejstvih ki so jih boljševiki izvršili ob zasedbi poljskega ozemlja, češ da bi odkritje o teh grozodejstvih v tedanjem položaju ne bilo »umestno«. Vse to so nedvomno velike in nedvoumne angleške »zasluge« za poljsko stvar... Zato je seveda
IZŠEL JE
drugi del slovitega romana
»Deževje je prišlo"
Oni naročniki »Dobre kpjige«, ki knjige sami dvigajo v upravi naših listov, lahko takoj pridejo ali pošljejo tudi po novo knjige. Ostalim se te dni dostavlja na dom.
V podrobni prodaji se dobi knjiga v vseh knjigarnah ali *a v naši upravi v Narodni tiskarni. Broširan izvod velja IS lir, vezan in na boljšem papirju tiskan pa 28 lir.
Oba dela romana »Deževje je prišlo« lahko dobite po znižani ceni, s tem, da se naročite na zbirko »Dobro knjigo«. Naročniki za nazgj pa se seveda sprejemajo le tako dolgo, dokler je na razpolago še kaj izvodov prvega dela romana.
povsem razumljivo, da je Anglija prevzela zastopstvo poljskih interesov, čim je Stalin po« kazal vrata zastopniku generala Sikcrskeea. Po vsem tem amo lahko prepričani, da bo Stalin, čim bo poljski »veleposlanik« Romer zapustil sovjetska tla, lahko »likvidiral« še vso ostalo poljsko razumništvo in meščanstvo v Rusiji, ne da bi zaradi tega prišlo do kakršnega koli »neumestnega« odkritja, ker bo vse poravnano »v družini«. Morda bodo to pot povsem izginila tudi trupla novih žrtev, da ne bi komu prišlo na misel, da bi spet preseneti! svet s kakim neprijetnim odkritjem.
Ako se omejimo samo na nekaj kar mera zbuditi odpor proti metodam angleške politike v zvezi s katynskim odkritjem, potem pač ne smemo prezreti dejstva, da je bila ob odkritju pokola pri Katvnu edina skrb angleških političnih zdravnikov ta. da so odkrili tehnično napako v stvari, namreč protokolarno napako, ki jo lahko očitajo poljski vladi. O dvanajst tisoč trupi h, ki so jih našli pri Katynu. pa ni bilo niti besede. Angleški političn: zdravniki se niso niti potrudili, da bi demantirali možnost takšne najdbe. Res je. da je b'lo težko zanikati tako očito dejstvo toda v politiki je mogoče vse zan:kati. Angleškim političnim zdravnikom pa se je zdelo tudi to odveč. Njim se je zdelo važno samo to. da najdejo izhod iz zagate, da bi potem lahko dokončno prepustili svoji usodi tako poljsko vlado kakor Poljsko in njen narod, da bi jih niti spomin na poljsko zadevo ne motil več. Tako so sredi teh »velikih« političnih prizadevanj pozabili tudi na sam deman-ti nemškega odkritja. Seveda Angležem 12.000 trupe! več ali manj ne pomeni mnogo. Zgolj formalna politična veda. kakršna je angleška, nima k takim človeškim zadevam prav nič pri* pomniti. To lahko zanima kogarkoli, na primer ljudi, ki imajo še nekaj človeškega čuta in ki so v nemškem odkritju o sovjetskem grozodejstvu nad poljskimi oficirji videli pravo človeško tragedijo, toda za angleško politično miselnost ("da o obljševiškj niti ne govorimo) ne predstavlja vse to niti skromnega dejstva, temveč samo »neprijeten incident«, ki je lahko Ie toliko važen, da nudi angleški politiki ugoden povod, da se dokončno odkriža poljske vlade in Poljakov sploh.
Zato st nihče no bo čudil, ako bo Anglija izdala »svojo« Poljsko, 9aj ne bo to prvič v zgodovini. Levji delež krivde na vseh delitvah Poljske pripisuje zgodovina itak Angliji, ki je bila vselej zaveznica držav, ki so si Poljsko delile: Avstrije (v nasledstveni vojni). Prusije (v sedemletni vojni) in Rusije (v Napoleonovih vojnah). Vselej je marala te račune plačati Poljska. Nobenega dvoma ni, da bo plačala-tudi to pot. V tem pa je vsa tragedija te farse angleške politike, ki jo je sprožilo katinsko odkritje.
Visoki komisar na razstavi slik Ivana Vavpotiča
Viscki komisar je posetil posmrtno razstavo slikarja Vavpotiča, ki jo je priredila Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu. Ekscelenca Grazioli se je dolgo mudil pred slikami prera» no umrlega umetnika, katerih mnoge izhajajo iz Narodne galerije, oziroma iz zasebnih zbirk. Vi6okega komisarja sta pri posetu sprejela predsednik Narodne galerije dr. Windischer in višji intendant dr. Mesesnel.
Praznovanje Dneva Vojske
in Imperija
V nedeljo, 9. majnika slovesno praznujemo Dan Vojske ln Imperija ter bodo zato okrašena poslopja vseh državnih uradov z zastavami, prav tako je pa žn-pan, general Leon Rupnik, ukazal, da morajo biti vsa mestna poslopja okrašena z zastavami. Ljubljansko prebivalstvo naj brez izjeme posnema državne oblasti in urade, mestno občino in cerkve z okrasitvijo vseh domov z zastavami. Zastave naj vise samo od sončnega vzhoda do sončne, ga zahoda.
Obvezno cepljenje zoper koze v Ljubljani
Opozarjamo prizadete starše na obvezno cepljenje zoper koze. Razpored in podrobnosti cepljenja za vso mestno občino so navedeni v razglasu, ki je nalepljen na občinski deski, na vratih cerkva in na drugih vidnih točkah po mestu.
Mestni fizikat je večini staršem razposlal 5e posebna vabila, vendar pa bo najbrž tudi kak primer, da starši iz kakršnega koli vzroka ne bodo dobili vab'la, toda to nikakoi ne more biti opravičilo, da bi otroka ne dale ».epiti.
Ljubljanski starši so doslej pri vseh cepljenjih skoraj brez izjeme dokazali, kako resno se zavedajo velikega pomena cepljenja zoper koze za zdravje svojih otrok. Znano jim je tudi že, da pri nas ni več nevarnih koz prav zato. ker so vsi otroci cepljeni zoper koze. Zato pa naj tudi letos ne bo prav nobene iz* jeme ter naj vsi starši prineso svoje otroke k brezplačnemu javnemu obveznemu cepljenju, da zanesljivo obvarujejo svoje ljubljence pred smrtnonevarno boleznijo.
Teden dni po cepljenju pa morajo starši otroke prinesti k pregledu na prav iste pn> store, kjer so bili otroci cepljeni ker šele pri pregledu cepljenega otroka dobe uradno po trdilo o opravljenem uspešnem cepljenju. Cepljenje izven navedenih dni in ur je vsak dan med uradnimi urami na mestnem iizikatu v Mestnem domu. a ni brezplačno Starši otrok k> bi jih cepil zasebni zdravnik morajo mestnemu fizikatu takoj predložiti dokazilo o uspeš* nem cepljenju Otroke, ki bi jih iz kakršnega koli tehtnega razloga — na primer zaradi bolezni — n.e bj bilo mogoče cep ti je treba pr javnem cepljenju ali pa med uradr>mi urami na mestnem fizikatu opravičiti.
Kdor se pregreši zoper dcloč'!a o obveznem cepljenju, posebno pa če otroka ne prinese k cepljenju in pregledu, ali se ne opraviči o pravem času. bo kaznovan po določilih zaKona o zatiranju nalezljivih bolezni. Seveda je k cepljenju treba prinesti otroka okopanoga in v snalai obleki.
ILIEIPOTNA IPENA
pospešuje krvni obtok v koži
Vzpodbuja živahnejše delovanje kožnega tkiva
SaxoMC
Va& do potniadU
Dobi se v drogerijah in parfamerijah
Gospodarstvo
Eaflto LjtsKjana
NEDELJA, «J. MAJA 19'S-XXI.
S.00 Napoved časa. — Pore čila v italijanščini. — 8.15 Koncert izvaja organst Margherita Nicosia. — 10 00 »Poročila za vojake« — oddaja v pr redbi urada bojevnikov Fašistične zveze v Ljubljani za tovariše pod orožjem v Sloveniji. — 11.00 Prenos pete maše iz Brzllike sv. Ozna-nenja v Firenzi. — 12 00 r.~::'aga Evan-gel:ia v italijanščmi (O. G. B. Marino. -12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanic). — 12 30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba. - -13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Po. veljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Vojaške pesmi. — 13.30 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Operetna glasba. — 14.30 Pesmi in napevi. — 15 00 Poročila v slovenščini. — 17.15 Skulj Andrej: škropljenje sadnega drevja po cvetenju — kmetijsko predavanje v slovenščini. — 17.35 Lahka glasba. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.15 Politični Komentar v slovenščini. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Pisana glasba. — 20.35 Narodne himne. — 20.45 Godba Kr. Finančne straže. — 21.25 Koncert Radijskega orkestra in komornega zbora vodi dirigent D. M. šiia-nec. — Slovenska glasba. — 22.15 Predavanje v slovenščini. — 22.25 Operna fi?-.
ščah. — 22.45 Poročila v ltall-
Zgodnja letina v Italiji
Ugodno jesensko vreme in zgodnja pomlad sta letos omogoč la pravočasno dovršitev vseh poljskih del in predčasni pričetek rastne dobe. Zat* je letos pričakovati, da bodo ozimni posevki prej dozoreli kakor običajno in da bom imeli zgodnjo let;no. Tudi vreme se je doslej prav ugodno razvijalo. V Južni in Srednji Italiji se bo pričela žetev zgodaj zorečih vrst pšenice že v začetku junija, zlasti če bo vreme nadalje tako ugodno, kakor je bilo doslej. Korporacijski minister Cianetti je te dni pred korporacijo za žito podal izjavo, iz katere sledi, da je letos z žitom posejana površ na celo nekoliko večja, kakor je bila predvidena v obdelovalnem načrtu, ki je določal v ta namen 7.9 milijona hektarjev. Ze iz tega razloga se lahko pričakuje za letos povečan pridelek žita.
Vsa skrb gre sedaj za tem, da se pridelek pravočasno spravi s polj. Korporac jsko ministrstvo je pravočasno izdalo vse potrebne ukrepe v pogledu preskrbe delovnih moči. ki so potrebne, da se bo povečan pridelek spravil. Po potrebi se bo v ta namen uporabilo tudi vojaštvo. Istočasno je poskrbljeno, da se bodo izkor stile vse možnosti, ki jih nudi zgodnja letina v pogledu pravilnega izkoriščanja zemlje tudi za drugI pridelek. Kmetijski minister Pareschi je zaradi tega ponovno pezval kmete, naj takoj po končanj žetvi pripravijo polja za drugi pridelek, upoštevajoč odločilni pomen drugega pridelka za prehrano celotnoga prebivalstva.
Vprašanje drugega pridelka na poljih, kjer je že obrodJlo žito, je letos spričo zgodnje letine posebno aktualno. Italijanske podnebne razmere dopuščajo drugi pridelek v številnih primerih. V mnog h krajih je že običaj, da žitna polja takoj pre-orjejo, nakar posejejo ne samo ajdo ali stnrščno repo, temveč tudi krompir, koruzo. fižol jn v dcloč»n:h predelih tudi riž. Mnogi kmetje so v zadnjih letih potem ko so spravili prvi pridelek, posadki še krompir in so pri tem dosegli prav ugodne rezultate.
2e lani so bile razpisane posebne nagrade za pridelovanje riža^ot drugega prdelka na polju kjer je bila že požeta pšenci. Priznane so bile tudi ugodnosti onim kmetom. ki so kot drugi pridelek pridelali koruzo krompir ali fižol. Ugodnost, ki je ori-znana takm kmetom, je v tem, da si kmet od drugega pridelka lahko pridrži večie količine za lastne potrebe pa tudi za krmljenje živine, že lam so ti ukrepi prip.->-mcglj k povečanju prozvodnje in k bistvenemu olajšanju v pogledu prehrane prebi-i valstva.
Tudi v ostalih evropskih državah pričakujejo letos zgodnjo žitno letino, zlasti tudi v Španiji kjer je po prvetn' hudi su^i v aprilu padlo dovolj dežja ln so se posevki naglo razvili. V pokrajini Valencija x>-do že v prvj polovici maja želi zgodnje vrste pšenice.
Gospodarske vesti
"=" Letna skupščina Zveze slovenskih zadrug. V ponedeljek 24. t. m. bo ob 10. uri v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani 35. redna letna skupščini Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Po konstituiranju skupščine so na dnevnem redu poročila upravnega in nadzornega odbora, pred'ogi in pritožbe, sklepanje o računskem zaključku, o upo-abi poslovnega prebitka ter o podelitvi razrešnice. sklepanja o proačimu za tekeče leto, nadalje volitve treh članov upravnega odbora in enega namestnika ter dveh članov nadzorstvenega odbora Ln enega namestnika ter končno določitev skupne v3 te, do katere se sme zveza zadolžiti, skupne vsote hranilnih vlog, ki jih sme sprejeti in najvišjega zneska krelita, ki ga sme zveza dati posamezni članici. Ako skupščini ob napovedani uri ne bo sklepčna, se bo čez pol ure zače!a v smislu pravil druga skupščina, ki bo sklepala ne glede na število zastopanih članic.
= Povečanje evropske proizvodnje sladkorja. Znani "statistik za sladkorno industrijo F. Licht iz Magdeburga je te dni objav 1 prvi pregled s sladkorno peso posejane pevri-ine v Evropi. Iz tega pregleda ie razvidno, da znaša letos v Italiji celotno s sladkorno peso posejana površina 170.400 hektarjev, medtem ko je znašala lani površina, namenjena sladkorni industrij , 150 tisoč hektarjev. V največjem obsegu je narasla posejana površina v Španiji, namreč od lanskih 25.000 na 75.000 ha, kar je v zvezi s povišanjem odkupne cene za peso, ter na Hrvatskem, kjer se je glede na gradnjo nove tvorn ce dvignila od 4400 na 12.000 ha. Nadalje znaša letos posejana površina na Madžarskem 77.080 ha (lani 77 000), v Srbiji 16.000 ha (9000), v Bolgariji 22.000 (22.000), v Švici 4300 (3800) in v Turčiji 45 600 (292.800). Neb stveno se je zmanjšala površina na Danskem, namreč na 45.000 ha (46.000) in v Belgiji, kjer znaša 50.000 ( 50.500). Nazadovala pa je v Franciji od lanskih 260.000 na 240.000 na, kar pa je posledica večjega pr delovanja oljnih rastlin, ki je postalo potrebno po izgubi severno afriških kolonij. Statistik L cht poudarja, da so podrobne znanstvene preiskave pokazale, da se s pridelovanjem sladkorne pese pridela na hektar dvakrat toliko hranilnih odnosno krmilnih enot, kakor s pridelovanjem krompirja in trikrat toliko hranilnih enot kakor s pridelovanjem žita. Zato gre v vseh državah prizadevanje za tem, čim bolj povečati predelovanje sladkorne pese ne samo za izdelova nje sladkorja, temveč tudi za krmljenje živine.
— Preosnova srbskega zadružništva. Srbski ministrski svet je te dni izdal moredbo, ki ima namen ustvariti pogoje za preosnovo celotnega srbskega zadružništva. Po tej naredbi so 3. t m. prenehale funkcije predsednikov ter članov upravnih in nadzorstvenih odborov pri Privilegira (ni agrarni banki, pri Glavni zadružni zvezi, pri Glavni zvezi srbskih kmetijskih zadrug s npdrejenimi glavnimi* zadrugami in pri ostalih zadružnih zvezah, izvzemši one, ki imajo sedež v Banatu. Nove predsednike ter člane uprave bo imenoval predsednik vlade na predlog pristojnega resornega ministra. Nadalje določa naredbe, da se tudi na uradništvo imenovanih zadružnih organizacij nanašajo določbe naredbe o odstranitvi nacionalno nezanesljivih oseb iz službe. Predsednik vlade general Milan Nedič je k tem ukrepom pojasnil, da ima naredba namen, omogočiti aotdružništvu razširjeno delovanje na
novi podlagi v interesu splošnesti. Delovanje zadružnih organizacij je treba vključiti v državni gospodarski načrt odnosno ga spraviti v sklad s tem načrtom. Zadružništvo bo temelj nove držaive kmetov. Zaito je treba takoj pričeti z vključitvijo zadružnih ustanov v razdelilno organizacijo najvažnejših po tr osnih dobrin na deželi in v organizacijo za vnovčenje ter oddajo presežkov kmetijske proizvodnje. Ta reforma pa se da izvesti samo s podporo srbskih kmetov in s pomočjo države. Vlada hoče dati zadružništvu važno posredovailno vlogo v blagovni izmenjavi in zlasti v sodelovanju med mestom in deželo. Za kmeta samega je zadružna organizacija posebno pomembna, saj mu lahko le ta organizacija posreduje nabavo kmetijskih strojev, orodje, in ostalih potrebščin. Pri imenovanju novih predsednikov in čLanov uprav bo vlada skrbela za to, da i*xlo prišli na vodilna mesta strokovno izobraženi zadružni delavci, katerih nacionalne in moralne kvalitete bodo zajem čile uspeh poverjenih jim nalog in ki bodo imeli pred očmi tako interese zadružništva kakor tudi interesse države in narode.. Srbsld gospodarski minister dr. Milorad. Nedeljkovič, ki je po radiu prečital izjavo predsednika vlade, je še pripomnil, da vlada doslej pri upravah zadružnih organizacij ni našla dovolj razumevanja za trenotne i'3jzmerp in potrebe srbskega naroda. Politična in poslovna enostranoat posameznih oseb je predstavljala nevarnost ne samo aa zadružništvo, temveč tudi za oskrbo prebivalstva, kar'je dalo vladi povod za daleko-sežni poseg.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž na-vadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 Ure.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil0, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
SPOR T
šest ur m po! za žogo
Današnji nogometni spored na Herme-sovem stadionu v šiški od 9. in 14. dalje ves dan
Tako je in n č drugače, šest ur in pol ure se fcodo podili za okroglim usnjem in na enem samem igrišču povrhu, tako da bi kdo dejal, da bo ta ureditev že nekoliko enolična. In vendar ne bo tako, kajti na travniku bodo nastopili najrazličnejši ljubitelji tega borbenega športa. Pa tudi nameni teh tekem bodo močno različni. Torej. kako bo prav za prav?
Dopoldne ob 9. in petem še ob 10.30 bosta dve tekmi prijateljskega značaja in predvsem za trening, ki sta ga potrebna — takih je gotovo še več med ljubljanskimi nogometaš. — in tucii željna Hernaos in Vič. Najprej bcsta igrali obe rezervi, za njima pa še che prvi moštvi. Vstopnina za ta del sporeda je posebna, in sicer izredno n zka po L. i 3, in 2 po izbiri.
Popoldne ob 14. odn. ob 17. bosta na vrsti obe glavni točki dneva, in sicer najprej prvenstvena tekma II. divizije
ŽABJAK — KOROTAN
kot zadnja pa tekma enakega naslova iz I. divizije
Dopolavoro 11 — Mars
Stanje v prvenstvenih tabelah je do danes naslednje:
v I. diviziji: 1. Ljubljana, 2. Hermes, 3. Mars in 4. Dopolavoro t. t. in
v n. diviz ji: 1. Mladika, 2. Korotan, 3. Vič, 4. Zabjak.
Med obema tekmama za točke bo še tretja tekma s čisto posebnim namenom in čisto posebnimi igralci. Obe moštvi bodo sestavljali nogometni sodniki na eni in nogometni funkcionarji na drugi strani, čisti dohodek je namenjen za podporo slepcev.
Vse tekme, od jutra do večera, bodo na Hermesovem stadionu v šiški.
Spored po igriščih v Italiji
Čeprav je naslov novega državnega prvaka v nogometu za letos že oddan z vsg,-mi častmi in razočaranji, je vendar nogometno življenje za zdaj le še v ospredju vsega športnega življenja. Predvsem vlečejo kvalifikacijsko tekme za odhod drugega udeleženca iz diviz'-jc A, dalje zaključne tekme za točke v diviziji B in slednjič izbirne tekme za prestop iz divizije C v divizijo B. Od teh tekem bodo danes odigrane naslednje:
v Firenci: Venezia—Triestina (kvalifikacijska),
prvenstvene tekme divizije B: v Napoliju: Napoli—Cremonese, v Pe-scari: Pescara—Siena; v Bustu Arsiziu: Pro Patria—Fanfulla, v Novari: Novara— Mater, v Alessandrtf: Alessandria—Padava, v Modeni: Modena— Spezia in v Brescii: Brescia—Ancenitana.
Med izbirnimi tekmami tucata raznih kandidatov iz divizije C nas predvsem finima useda naše sosede Gorzie, ki vsaj dozdaj dobre uspeva in mora danes v enako važni tekmi nastopiti v Apuanii proti enajstorici Carraresea.
s-^r SK Zabjak. Igralci I. moštva naj bodo najkasneje ob 13.30 uri na igrišču v Šiški.
Na črnega gamsa
Slovenska mesečna imena jako lepo označujejo pojave v naravi in je prav škoda, da jih tako malo rabimo; saj jih naši otroci in vnuki splch poznali ne bodo! Naši predniki so pa tudi za živalske pojave imeli značilna mesečna imena, na primer kozoprsk, ki se je pozneje izpremenil v vinotok. Morda se jt dotičnim zdelo to ime premalo važno in čudno, na vsak način nam pa kaže. da je koza pri naših prednikih impla veliko večjo vlogo nego dandanes, ko imamo le malo koz in št te takorekoč na vrveh privezane, ker delajo preveliko škodo po gmajnah in gozdovih.
Morda je bil naslednji dogodek o kozah \ Kropi resničen, saj ga kot takega že stari očanci pripovedujejo.
Svojčas je izšla na Kranjskem prepoved- da se koze ne smejo svobodno pasti po gozdovh Kroparji pa v svojem siromaštvu niso imeli drugih domačih živali, ki bi jim dajale mleko, zato so poslali v Ljubljano h guvernerju de-putacijo, ki naj prosi za odpravo te prepovedi. Guverner jih je sprejel, poslušal in potem odgovoril, da se prepoved ne more ukiniti, ker je od koz povzročena škoda veliko večja kakor njih korist. Bister Kropar pa stopi naprej in reče: »Gospod godemer, ali oni vedo, kaj so na mnaše koze?«
»Seveda vem,« odgovori ta- »dajejo Vam mleko in meso.«
»En d— vedo, koze so naše ame (dojilje)!« Naj se vrnem od domačih k divjim kozam in kozoprsku. Vsaka žival ima svoj čas, ko ee y zbudi prirodni nagon, in takrat je divjačina veliko manj pazljiva. Lahko se reče, da ji sluh, vid in voh, ki so njih glavna obramba, do polovice odpovedo. To vidimo pri perjadi kakor pri dlakasti živali. Trapastega zaljub* Ijenca primerjamo z divjim petelinom- ki »ne vidi nič, ne sliši nič kot bi bil mrtva stvar«, kadar poje spomladi svojo ljubavno pesem. Prav tako nepazljiva in brezskrbna sta jelen in srnjak nasproti nevarnostim, zato privabiš prvega s školjko, ki posnema glas tekmeca, kli-čočega na boj, drugega pa s piščalko, ki posnema srnino vabljenje na ženitovanjski ples.
Po sebi je umevno, da lovci najbolj izkoriščajo dobo take prirodne gorečnosti pri divja* čini; mnogokrat pride lovec le v tej dobi do mogočnega jelena ali stasitega smaka, ki bi mu v drugih dobah gotovo ne prišla pred oči.
Tudi pri divjih kozah ali gamsih je prsk nna doba, ko jih lovec najlaže upleni. Ker spada gamsov prsk na konec novembra in mesec december, so gamsi takrat že premenili svojo rdečo dlako v gosto črno ali zimsko in. kar je za lovca velikega pomena, imajo takrat že lepo zimsko trofejo — gamsov čop.
Moj lovski klobuk je bil še brez njega, če« prav sem vplenil že več gamsov toda samo rdečih v avgustu, ko nimajo onih črnih dlak na hrbtu, ki jih imenujemo gamsov čop.
Kako sem tedaj bil vesel, ko sem dobil po^ vabilo na črnega gamsa od mojega nepozabnega prijatelja Gustelna, ki mu je kruta usoda krivično utrnila luč oči. Redki so ljudje tako dobrega srca, kakor je bil prijatelj Gustel, ki ni samo stotim, ampak tisočim, bodisi izobraženim ali delavcem, pomagal do obstanka in ki je odrekel pomoč samo takrat, ko v resnici ni mogel pomagati.
Bilo je prve dni decembra, ko sva v jasnem iutru korakala z lovskim čuvajem po strmem pobočju med Malo in Veliko PišencO'. Snega je bilo malo, čeprav so bili vrhovi gorskih velikanov docela zasneženi. Sonce se je kmalu pokazalo in mi prav toplo grelo hrbet. Zadnje dni je sploh zelo grelo in je ves sneg stopilo na rurievju; Je za pol pedi ga ni bilo na tleh.
Sredi pobočja se-lovec ustavi pri visoki ska« !i. na kateri je rasel večji grm ruševja. Splezava na skalo in sedeva sredi grma, da so le oči z zelenim klobukom gledali iz ruševja.
Pred nama v bregu je še rasjo nekaj grmov, više gori se je pa pričelo skalovje, sklad za skladom. Lovec se je opozoril, da prehajajo prav na meji med ruševjem in skalami gamsi z ene strani pobočja na drugo.
»Pripravite se!« mi šepne lovec, čeprav sem že imel puško napeto na kolenih in jo zdaj dvignil k očem. Gamsa sta se pa kakih sto korakov cd naju naenkrat obrnila navzdol, dirjala daleč doli in se potem obrnila proti desnemu pobočju, kjer sta izginila. Lovec se je hitro obrnil z daljnogledom na ostalega gamsa, ki je tudi gledal za dirkačema, in m; po pre* motrivši' šepnil: »Koza je, gamsa se bosta vr* nila paziva!«
Komaj je ta izgovoril, že vidiva gamsa, kako dirjata z desne strani proti nama. Kakih trideset korakov od naju se obrneta navzgor v skale ter prečkata nad nama potem na leva V tem trenutku lovec presunljivo zažvižga, nakar 9e gamsa po nekaj korakih ustavita. Ker sem s puško pri licu sledil gamsoma, sem tudi takoj dobil drugega v križ puškinega daljnogleda in hitro sprožil. Gams se je vzpel na zadnji nogi, a potem takoj skočil za prvim gamsom, ki je po strelu dirjal naprej.
Pogledam lovca, ki pravi- »Kroglo je dobil, saj je naznačil; vprašanje pa je, kam!«
Hitro sva pospravila svoje stvari ter odhitela na nastrel. Tega je bilo'lahko najti, ker so se v snegu poznali sledovi. Toda nobene krvi ni bilo videti, "niti sirižin. čeprav bi se to v snegu takoj videlo. Greva naprej po sledi in šele po četrturni hoji opaziva krvne sle* dove ki so bili čedalji obilnejši. Točno pa v snegu nisva mogla določiti, kam je gams zadet. Šele na neki skali, kjer ni bilo nič snega, a precej krvi, sva videla svetlo kri, znak, da je gams zadet v pljuča.
»Je že naš,« se oglasi lovec m požurila sva korake. kajti že sem se do tega trnutka bal, da nisem dobro zadel.
Prideva do visoke skale, okrog katere sva po ozki polici zavila na desno za sledovi. Po nekaj korakih se pa lovec, ki je šel pred menoj, ustavi in reče: »Krvnih sledov ni več in kakor vidim, je tu šel samo en gams. Kje je zaostal drugi?«
Vrnila siva se k skali ter ugotovila da je baš do ovinka držala sled obeh gamsov, od tu naprej pa le sled enega.
Za skalo ni splezal, na levo ni bilo nikakega sledu, naravnost je pa precej strm žleb padal v majhno zasneženo globel- v kateri pa ničesar nisva videla, tudi nikakih sledov iz nje. Opazila sva pa, da je v žlebu prav malo snega. na koncu žleba pa velika kopica, ki je morala pred kratkim nastati
»Morda je pa gams le drsal po žlebu v glo* bel in šel iz nje. čeprav ne vidiva sledov,« se oglasi lovec, ko je nekaj časa premišljeval »Vseeno pojdem doli.«
Zdrsnil je po žlebu in obstal na sneženi kopi, v katero se je vdrl. Vtaknil je še roko noter jn za vpil: »Lovski blagor, gospod doktor, nekaj kosmatega čutim!«
Nič nisem premišljeval; sedel sem na ono plat človeškega telesa, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime. in zdrsnil po kakih 15 m dolgem žlebu v dolinico. Z združenimi močmi sva izkopala stasitega gamsa iz snega, ga izvlekla iz globeli na sojice in ga položila na široko nizko skalo, ki sva z nje pomedla sneg. Nato Sva gamsa otepla snega in takoj pričela ruvati
lepo dolgo dlako s »votlimi luskami % njegovega hrbta ter jo polagati na časopisni papir, ki sem ga bil v ta namen s seboj prinesel Ko je bilo to delo opravljeno, je lovec skočil k ruševemu grmu, odtrgal zeleno vejico, jo pomočil v gamsovo rano in mi jo na svojem klobuku prezentiral. Zataknil sem jo za klobuk in za vriskal doli po sneženem pobočju, da je odmevalo po Krnici, Rogici in Škrlatici.
Nato sem razveza! nahrbtnik in v lepem, vročem soncu zimskega dne sva pokrepčala
utrujeni telesi. Med jedjo sem pa te--
božal lepa visoka in razkrečena roglja in se s polnim srcem radoval dveh lepih trofej, ki sta mi obilno poplačala trud ne glede na ta, d* sem vse dopoldne razkošno užival v božanski zimski naravi s krasnim razgledom na lepo Krnico in na gorske velikane, ki jo na severa in vzhodu obkrožajo.
Po jedi šele sva očistila gamsa m se polagoma spuščala v dolinp, jaz lahkih nog, lovec pa s težkim bremenom.	Dr- R.
Atlantski branik
Vsi nemški listi so priobčili o Atlantskem braniku bolj ali manj izčrpne članke. Posnemamo zanimive podatke poročevalca -rd-. ki je opisal AtlanU ski branik v mariborskem dnevniku:
Ko so Angleži dne 18. avgusta lanskega eta podvzelj poskus vdora pri Dieppu. so že naleteli na močno utrjeno obrežne obrambo, ki je pomenila zanje še tršo preizkušnjo, kakor že neki prejšnji poskus vdora pri St. Nazaireu. Takoj potem, ko je bila epizoda pri Dieppu likvidirana, pa je dal Hitler povelje, naj se zgradi močan at-antski branik. Izvedbo nad utrjene črte je poveril tehničnim strokovnjakom Todtove organizacije. Zdaj so delovni oddelki Todtove organizacije zaposleni z utrjevalhimi deli na Atlantskem braniku že nad leto dn:. Dela seveda še niso dovršena, še vedno se najde tu in tam kakšna pomanjkljivost, ki jo je treba izpopolniti, kajti Nemci si na vso moč prizadevajo, da bi Atlantski branik spremenili v popolnoma nezavzetno trdnjavo.
Kmalu po tem, ko je bil vojaški pohod na zapadu končan, so začeli oddelki nemške bojne mornarice utrjevati pristaniška oporišča ob francoski obali. Pionirski oddelki so zgradili na prikladnih mestih utrd-bice, ki so se pozneje izpopolnile tako, da je iz njih nastala močna utrjena veriga. To je bila osnova za poznejši Atlantski branik. Danes je branik ob Atlantiku sedemkrat daljši od nemškega zapadnega branika, ki meri v dolžino komaj 350 km. Atlantski branik ima namreč 2700 kilometrov dolžine ter deli francosko obalo v posamezne odseke, med katerimi so posebno utrjeni tisti predeli, ki nudijo priložnost za morebitno upešno izkrcanje. Ozemlje ki za ižkrcevalne akcije ni prikladno, je seveda manj utrjeno, kakor obrežje, ki je za invazijo z morja lažje dostopno.
Dejali smo že, da so Nemci posvettli naj-' večjo pozornost obrambnim napravam v pristaniških mestih. Vsako pristanišče v Franciji je danes obdano s sistemom obrambnih pasov, ki so v stanu podpreti Obrambo tudi za primer, da bi se sovražniku na kakšnem mestu posrečilo začasno izkrcanje. Vojaški strokovnjaki in inžepjer-ji so delali roko v roki ter so preračunali vse možnosti, katere je treba v sedanjem položaju jemati v pcrštev.
Vsako oporišče sestoji približno iz desetih betonskih bunkerjev. Ti bunkerji imajo mečne oklepne stene, katerih ne ščiti samo železobetion, temveč tudi težke oklopne kupole. Te kupole so tako masivne, da so jih morali montirati s pomočjo posebnih žerjavov. Poleg bunkerjev so utrjena tudi oporišča za protiletalsko topništvo. Ni treba posebej poudarjati, da so Nemci v verigi tega trdnjavskega sistema poskrbeli za primerna municijSka Skladišča, močna zaklonišča za moštvo ter za dobro zaščitene opazovalnice. Vsi ti objekti stoje po potreoi drug blizu drugega ali pa nekoliko narazen. Vse pa je tako zgrajeno, da je nemški vojak na teh postojankah popolnoma zavarovan proti slehernemu napadu. Bunkerji so seveda primemo maskirani. Stoje med hišami ali pa za rjjimi, sredi dun ali celo na obrežju v pristaniščih ali ob kejih, na višinah ali pa v gozdovih. Pripravljeni so tako, da jih nevešče oko ne more odkriti, pač pa bo neprijatelj v primeru poskušenega vdora občutil vso njihovo moč.
Utrjena oporišča so tako porazdeljena, da ležijo vse važne točke v dosegi nemških topov, če bi sovražnik poskusil stopiti na atlantska tla, ne bo našel nikjer mrtve točke, ki bi ga utegnila ščititi pri njegovem podvigu. Od povsod bo sprejel njegove napadalne čolne silen topovski ogenj. Pa tudi če bi se kateremu izmed sovražnih vojakov posrečilo stopiti na kopno, se bo kmalu znašel v pasti. Vsako cesto v zaledju imajo Nemci dobro zavarovano. Betonski bunkerji stoje tudi na poljih, od koder obvladujejo cestni promet. Na cestah pa je seveda vse polno ovir, ki bodo zadržale oklepnike in druga morebitna vozila. Prostrane jša zemljišča, na katerih bi bilo mogoče pristajanje s padialj, so tudi primerno zaščitena. Kako — 'to je tajna nemške obrambe. Povsod ob francoski cbali Rokav-
skega preliva so postavljene baterije najmočnejših kalibrov, ki obstreljujejo upešno lahko tudi najmočnejše Oklopnice na morju.
Približno dve leti imajo nemške podmornice ob francoski obali trdna oporišča in zaklonišča. V ta oporišča ni mogoče vdreti, ker so zavarovana z minskimi zaporami, pa tudi z mrežami. Zato se posadke nemških podmornic v teh krajih lahko lepo spocije-jo in opravijo potrebna popravila na podmornicah. Betonske strehe v zakloniščih, za podmornice so tako močne, da vzdrže tudi najhujše bombne napade. Nemci pravijo, da se Angležem še ni posrečilo, da bi s svojimi najtežjimi bombami le malo poškodovali kakšno teh betonskih zatočišč.
Posebno pozornost so Nemci pri svojih utrjevalnih delih posvetili francoskim kopališčem, ki jih je ob Atlantski obali cela množica. Ti kraji nudijo marsikje prijetno vabo za izkrcanje. Da bi onemogočili takšne poskuse, so Nemci zgradili svojo utrjeno črto tako, da ležijo vsi zalivi pod križnim ognjem najrazličnejših bunkerjev. Marsikateri naibrežni zid je seveda postal žrtev atlantskega branika, ker so za njim zgradili obrambne naprave. Mnogo majhnih hotelov in pensionov, ki so nekoč nudili ljudem oddih in odpočitek, rabi danes samo za masldranje najtežjih' nemških bunkerjev. V neskončno dolžino in globino segajo tudi ovire iz bodičaste žice, s katero so < preprežen} vsi nabrežni kraji. Za temi oviramo teko globoki jarki, nekdanje prome-nadne ceste pa Ščitijo močni oklepni zidovi, ki zapirajo morebitne vrzeli med hoteli m hišami.
Atlantski branik sega od Biskajskega zaliva do Helgolanda. Vsa obrambna dela je izvršila Todtova organizacija pod vod-
Italijanske protiletalske baterije otvarjajo zaporni ogenj med simažirfui letalskim
napadom na metropoHtansko ozemlje
stvom sednjega ministra za oboroževanje. Atlantski branik pa je samo del obrambnega pasu, ki danes opasuje Evropo ter ščiti skandinavske dežele prav tako kakor grške otoke in nabrežje Sredozemskega morja. Na severu in jugu, nc. zapadu in vzhodu, povsod so možje Todtove organizacije na delu, da izpopolnijo obrambni sistem, ki je potreben Nemčiji v teh časih. Razume se, da je Atlantski branik najmočnejše utrjen v tistih krajih, ki so britskemu otočju najbližji. To je posebno slučaj okoli Cap Gris Neza, cd koder sc razločno vidi silhueta Dovra. Saj je Anglija na tem prostoru komaj 30 kilometrov oddaljena od evropske celine. V mirnih časih si prišel tukaj preko Kanala v dveh urah z ladjo. To je bilo seveda poprej. V zadnjih desetih letih se je v teh krajih marsikaj izpremenilo. 30 kilometrov razdalje, ki loči evropsko celino od britskega otočja, tvori danes ogromen prepad. Nova Evropa, ki sledi politiki Nemčije se je obdala z mogočnimi obrambnimi napravami, ob katerih se bodo napadalci razbili glavo, če ste jih bodo drznili naskočiti.
Prijava motoriziranih vozil
Visoki komisar za ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. £91, glede na svoje naredbe z dne 31. maja 1941-XIX št. 33, z dne 10 sep* tembra 1941-XIX št. 96. z dne 1. oktobra 1941-XIX št 119 in z dne 23. decembra 1942-XXI št. 232 in
smatrajoč za potrebno, da se ugotovi zakonitost posesti vseh motornih vozil v pokrajini z njih vpisom v javni avtomobilski register,
odreja:
CI. 1. V 30 dneh od uveljavitve te naredbe se morajo vsa tovarniško nova ali že rabljena motoma vozila, ki so v Ljubljanski pokrajini, vpisaii pri uradu za civilno motorizacijo Viso* kega komisarijata in v javni avtomobilski re-gister.
Z motornimi vozili se razumejo potniški avtomobili, tovorni avtomobili, traktorji s svojimi priklopniki, avtobusi, motocikli, tovorni motocikli, motoma vozila za posebno uporabo in vsakršno tem podobno vozilo.
Čl. 2. Po preteku roka iz prednjega člena se vsa tamkaj našteta motorna vozila, ki bi ne bila vpisana tako, kakor določa prvi odstavek istega člena, zaplenijo z odlokom Visokega komisarja in prodajo po postopku in predpisih iz naslednjih členov. Čisti izkupiček prodaje se steka v Bednostni sklad proračuna Visokega komisarijata v smislu naredbe z dne 25. novembra 1942*XXI št. 215.
Čl. 3. Uradu za civilno motorizacijo pri Visokem komisarijatu se poverja izvajanje te naredbe in prodaja zaplenjenih motornih vozil po predpisih II. poglavja VI. oddelka zakona o občnem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930, pri čemer ni obvezen rok iz § 149, navedenega zakona. Zaplenitveni odlok je izvršilni naslov. Zoper njega ni pritožbe.
Čl. 4. Če je po posebnih okolnostih to umestno, pošlje Urad za civilno motorizacijo, namestu da izveda prodajo po prednjem členu, spise pristojnemu rednemu sodišču, ki naj to opravi v redni obliki ali v obliki po členu 18. naredbe z dne 1. oktobra 1941-XIX št. 119.
Čl. 5. Pod določbe čl. 1. ne spadajo tovarniško nova motorna vozila, ki so v posesti zastopni* kov ali pooblaščencev za prodajo motornih
vozil, redno prijavljena Pokrajinskemu korpora-cijskemu svetu po naredbi z dne 23. decembra 1942-XXI št 232.
Čl. 6. Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljanico pokrajino.
Ljubljana, 22. aprila 1943.
Visoki komisar Emilio Grazjol«.
Delovni jubilej uglednega trgovca
Ljubljana, 8. maja.
Te dni je minilo 25 let, kar je odpri samostojno trgovino z železnino in kuhinjskimi potrebščinami g. Venceslav Breznik. V vrsti številnih drugih, ki se o njih piše ▼ časopisju, zasluži ta lepi delovni jubilej Se posebno pozornost, saj pomeni važno postajo v neutrudnem, solidnem in uspešnem uveljavljanju moža, ki ga poenajo skoraj vsi Ljubljančani in mnogi drugi.
Venceslav Breznfik, kt je po podu te Vfu raždina, je prišel v Ljubljano žte r mte*Hh letih. Prvotno se je posvetil pisarniškemu
delu, ki pa ni prijalo njegovemu podjetnemu značaju. Prestopil je k trgovini in služboval pri dveh ljubljanskih tvrdkah z železnino. želja, da bi se osamosvojil, se mu je izpolnila'L maja 1918, ko je odprl lastno trgovino na Cankarjevem nabrežju. Dobra in solidna postrežba je pripomogla, da je nova trgovina kmalu zaslovela in da se je naglo večalo število odjemalcev. Ko je g. V. Breznik preselil svoj obrat v Stritarjevo ulico, kjer je še danes, je užival dober sloves že daleč po ^aiedju Ljubljane in v mestu samem. Ob današnjem jubileju je njegova trgovina ena naših najbolj znanih trgovin z železnino.
Odlični razvoj mladega trgovskega podjetja je najboljši dokaz za velike sposobnosti g. Breznika. Te so mu priznali tudi njegovi tovariši trgovci, ki so mu zaupali važne funkcije v svojih stanovskih organizacijah. Breznik je bil ponovno odbornik ljubljanskega trgovskega združenja in drugih stanovskih organizacij. Povsod je uspešno opravil vse dolžnosti, ki mu jih je naložila zaupana funkcija.
Najlepša stran značaja g. Breznika pa je prišla do izraza v njegovem razumevanju z® socialne dolžnosti. Vedno je pomagal in pomaga, kjer koli more, njegovi nameščenci pa imajo v njem najboljšega šefa Kadar koli se je pokazala potreba, jim je vedno brez obotavljanja priskočil na pomoč. Prav po zasluge Breznikove uvidevnosti in smMa za gmotni položaj sodelavcev-nameščencev se je med gospodarjem in uslužbenstvom razvil prisrčen odnos, kakor ga zasledimo malo kje. Nameščenci zelo spoštujejo svojega šefa ter mu vdano in zvesto pomagajo.
Pridružujemo se čestitkam njegovih nameščencev in drugih prijateljev in znancev in želimo g. Brezniku ob sedanjem delovnem jubileju še mnogo uspehov v bodočnosti.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 9. maja, ob 15. uri: V času obiskanja. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdoL Izven.
ob 18.30: V časa oMskanja. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdoL Ponedeljek, 10. mega: Zaprto.
Trtdejansfca pastirska tragedija Gabriefla rvAiuminlja. »Jorijeva hči« bo imela svojo prvo uprizoritev na našem odru v torek za red Presnierski;' Konflikt, ki je zapopaden v te igri, je konflikt ljudske duše in njenih hotenj, ki so jim kot jez nasproti' postavljeni religija, mistika m tradicija. Vefičina žrtve iz velike ljubezni je TBek to dramo. Režiser: MOan Skrbinšek.
OPERA
UsiMjJa, 9. maja, ob IT: Rv genij Onjegte.
Izven. Cene od 28 Ur navzdol. %Pooedeflefc, 10. ma$a: Zaprto.
Tanek, 11. meja: Zaprto, •
V. AJtotvMJt »Ev genij Onjoginc LAilGua open ▼ sedmih sHkah. Osebe: Larina — Rjfi« čem, Tatjana — HeybaJcwa (prvič ▼ sezoni). Olga — Goiobom, FHipjevna — Stritaujom. Onjegki — Janka, -Lenski — Skdoijer, knez Gremin — Betetto (prvič r sezoni), stofaA — Škabas, Zsrecfa — Doiničar. Triqnet — a Sancin, GiDot — Mencin. Dingent: N. Stritof; režija in scena: C. Debevec; zborovodja: R-Simoniti; koreograf: inž. P. Gokivin.
Edo Deržaj:
$fDololazec"
(Iz obilno ilustrirane knjige »Podobe«, ki v kratkem izide.)
»Majda, jutri zjutraj pojdem na izlet. Vse mi pripravi. Služkinja naj osnaži in namaže okovance. Pazi. da bodo čistejši kat zadnjič. Ne gTe, da hodim po svetu s čevlji, ki se jih drži blato prejšnjega tedna. Tudi srajco mi zlikaj! Tisto zeleno, ki ji manjka na levem rokavu gumb. — Ne! Prav za prav ne. Tiste zelene ne maram. Naveličal sem se je Vsak drvar ima že zeleno srajco. Zlikaj mi belo. Saj veš, tisto belo iz panama platna Da — ne! Ne, Majda. Ne maram bele srajce Blago je preobčutljivo. Takoj se umaže. Posebno okrog vratu Tudi staromodna je. Pripravi mi rajši ono karirasto. Z rdečimi in modrimi kvadrati. Apartna je in človeka pomladi. Da, da!
Kaj pa samoveznica? Katera barva bi se ujemala s srajco?«
Žena vzdihne: »Brez nje pojdi. Saj pojdeš na izlet, ne na ples.«
Gospod se zgrozi: »Ali, Majda! Kai si ob pamet? Jaz da bi šel brez ovratnice na cesto? Med ljudi ...«
Tako se nadaljuje: mož preudarja. vprašuje, naroča in ukazuje zavoljo hlač, suknjiča, klobuka, nogavic, oprtnika, palice in brašna. Ko le ne odneha, ga žena opomni, da bo prišel prepozno v urad. Mož pogleda na uro m od* hiti. Vendar še na stopnišču kliče: »Samovez-nico zlikaj! Zadnjič je bila zmečkana ko »uho Črevo.«
O prvem srvitu zazvoni budilka. Mož se brž obleče, žena spi. ali se vsaj dela, kakor da spi. Mož se skloni nad njo in nežno zagode: »Danes bom pozen. K Svetemu Urhu grem. Mo« ram se dodobra sprehoditi. Kratki izleti ne za-ležejo.«
Žena nejevoljna skomizgne z ramo in vzdihne: »Prav, prav! Srečno pot!«
Mož veselo stopa po praznih ulicah. Skoraj je zunaj mesta. Med polji in travniki se vije bela pot. Ubira jo s pesmijo, ki jo mrmra predse. Že v prvi vasici se ustavi pred go-Sitilničarko, ki otepa cunjo. Pravkar je bila pospravila gostilniško sobo. Okna so na stežaj odprta, a vzduh v sobi je še kar sobotni. Moža s karirasto srajco in ovratnico to ne moti. Na klop ob peč sede in naroči: »Dva dečka belega.«
Krčmarka toči in pripoveduje o žegnanju, ki bo čez teden dni, o bobih in odpustkih, o vremenu, ki bo, če bo. o kravi ki st je zasto-pija in so jo morali zaklati o časih, ki so bili, in tistih, ki še pridejo. Pripoveduje pač. kar se pripoveduje gostu s karirasto srajco in sa« mo veznico; gostu, ki naroči ob rani uri »dva dečka«.
Gospod posluša in počasi pije Dvema- dečkoma se pridružita še dva in še dva, pa še dva. Krčmarica si z nohtom vrezava znamenja v debelo plast barve in umazanosti na omari s kozarci in steklenicami.
Ko je znamenj že lepa vrsta, se gostu razveže jezik. Tudi on pripoveduje c žegnanjih. o bobih, odpustkih in podobnem. Ob vremenu se spomni svojih tur na Lovrenčevo goTO, k Svetemu Ožbaltu, k Svetemu Roku in na druge visoke gore. Ko našteva in opisuje, se mu zdi, da stoje skoraj vsi svetniki in svetnice na visokih gorah, čeprav je mnogo njih komaj na vrhu klanca.
Zunaj zvoni. Vas oživi. Ljudje hite v praž-njih oblekah mimo oken. Gost pogleda na uro in sklene oditi. Le še dva »dečka«, potem pa pojde. keT je pot še dolga.
V gostilno se vsujejo nedeljsko oblečeni možaki. Tudi nekaj žensk je vmes. »Smo vsaj ljudje,« potegne s seboj krepak možak poštar* no žensko, ki se v veži zavoljo lepšega obotavlja. Pri peči ugledajo moža s karirasto srajco in ovratnico ter ga prijazno pozdravljajo. Nekaj možakov prisede k njegovi mizi. ker je krčma že prepolna. Razgovor se suče okrog
žegnanja, ki bo čez teden dni. o bobih, odpustkih in vremenu, ki bo, če bo. Gost s- karirasto srajco pa še pripoveduje o kravi, ki se je nekoč pod Svetim Vrbanom zastopUa in so jo morali zaklati. Ko jo je mesar odri je izvlekel iz nje tele z dvema glavama in petimi nogami.
Možaki se smejejo. Z velikimi žuljavimi rokami se bijejo po' stegnili. Tudi krčmarica se smeje ter s prsti obeh rok kaže možakom šte* vilo »dečkov«, ki jih je uda vil gost s karirasto srajco. Možaki se še bolj smejejo ter se krep-keje bijejo ob stegna.
Le gost se ne smeji. Spet se spomni ure. Zaradi jasnejšega pogleda pomiži na eno oko ter dožene. da se je zapozniL »6e dva deci mi dajte, potem pa res moram iti. Pri Svetem Urhu me pričajujejo prijatelji. Zmenili- smo se, da gremo po ttfri na dva deci h Golajnarju. Imenitno starino je dobiL Pravijo, da je take moči, da že po dveh dečkih vse dvojno vidiš. Vrhu tega postreže tudi s pečenicami. ki so mastne in mehke, da se ti v ustih raztope.«
Možaki se spet smejejo. Zavoljo sestanka pri Svetem Urhu, pa zaradi starine in pečenic pri Golajnarju. Gost s karirasto srajco in sa-moveznico pa spet naroči zadnja dva dečka in pripoveduj« o Svetem Ožbaltu z dvema glavama in s petimi nogami, ki se je zastopil. Ko ga je mesar zaklal, je izvlekel iz njega ...
Pozen mrak je že, ko pridejo iz gestilne možaki in gost s karirasto srajco. Kei je mrak, slabo vidi. zato vprašuje za najkrajšo pot do Svetega Urha. Možaki mu zatrjujejo, da bi ga pospremili, pa ne utegnejo, ker se jim mudi k zornicam. Toda pot mu pokažejo Kar narav« no6t naj gre po cesti, pa bo prišel k Svetemu Urhu. Mož s karirasto srajco se jim zahvali za dobro voljo in druščino ter odkolovrati po poti, ki so mu jo pokazali. Hodi m hodi. pa se mu včasih zazdi, da je prezgodaj odšel zdoma. Saj je še noč. Človek niti ne vidi. kam stopi. In res se kdaj pa kdaj zlekne po cesti, v jarek ali ro6no travo.
Loči je zmeraj -reč. Moža s kakrrasto srajco in samoveznico se zazdi, da s Svetim Urhora nekaj ne more biti prav. Gleda in gleda ter zagleda moža. »Pisan« neddja, saj to je policaj,« dožene glasna In čeprav se čudi, da imajo pri Svetem Urim obločnice ia policaja, 96 vendar odloči, da povpraša moža postave, če je prav prišel k Svetemu Urim. hi ko mu policaj pojasni, da ni na Svetem Urhu, se mož še bolj začudi Ker je zelo truden, povpraša, kje mu je hoditi, da pride najhitreje domov. In policaj, ki že pozna gospoda s karirasto srajco, mu pokaže- pot. Do konca ga spremi ter mu pomaga odkleniti hišna vrata pri zadnji hiši levo.
Drugo jutro se zbudi mož gospe Majde. Oblečen sedi v naslanjaču. Dolgo se ne znajde. V glavi mu brni in šumi. Ker se ne more in ne more ovesti, stopi pred veliko zrcala In kaj vidi: neobritega, razmršenega, umazanega moža v raztrgani in umazani turistovski obleki, katere barve se ne da določiti, v čudno pobarvani srajci brez samovezmee, moža z raztrganimi in blatnimi nogavicami in čevlji. In ko tako stoji, gleda ip premišljuje, se odpro vrata. Na pragu stoji njegova žena. Gospa Majda. Prav nič se ne začudi, ko zagleda svojega moža v takem stanju. Mirno, kakor dva dni poprej, mu reče: »Hiti. prepozno boš v uradu!«
Miož v zrcalu se ji nasmehne-. Sladko in nežno kakor takrat, ko sta skrivaj hodila na izlete. Tudi gospa Majda Se nasmehne. Vendar drugače kakor mož. ki je odšel zdoma v lepo zlikani turistovski obleki, skoraj novih nogavi* cah. osnaženih in namazanih čevljih, z moderno karirasto srajco in ustrezajočo kravato in klobukom najboljše kakovosti. O, Majdin »meh je čisto drugačen. Vendar ker se je ob možu navadila postavljati pičice natanko na i, pritakne k smehu: »Ko se vmes, se pogovoriva o tvoji včerajšnji turi, ki je bila prva in zadnja daljša — in zadnja tura sploh.«


Kronika
*	Smrt Italijanskega častnika ▼ angleškem ujetništvu. Iz nekega angleškega ujetjiiškega taborišča v Indiji se je vrnil mel drugimi tudi vojrški kaplan Fra Gine-pro. Povedal je, kakšno usodo je doživel kapitan Pio Viale iz San Rema, ko so ga Angleži zajeli na libijskem bojišču. Kapetan Viale je bil strasten fašist in ni skrivsl svojih čustev do domovine. Dne 21. aprila je ponovno manifestiral za fašizem, nakar so ga v taborišču pobili do smrti.
*	Grof V°lpi di M-Surata v avdienci pri papežu. Sveti oče je sprejel te dni v zasebni avdienci grofa Volpia dd Misurata.
*	Umrl je general Barrera. Iz Madrida poročajo, da je umrl general Emilio Barrera, general, ki mu je bilo v vojaškem oziru podrejeno področje Barcelone za časa diktature Primo de Rivere.
*	Tečaj za muslimansko zgodovino v Rima. Na rimski univerzi so 6. maja otvorili tečaj za zgodovino muslimanov. Pobudo za tečaj je dala kraljeva Italijanska akademija. Tečaj se vrši v okviru središča študij za-bližnji vzhod.
*	Uporaba Janenega olja za prehrano. Prof. Antonio Dona dalle Rose iz Rima poroča, da se mu je posrečilo najti postopek, ki omogoča uporabo lanenega clja v prehrambene svrhe. Imenovani učenjak je našel pot, kako se laneno olje lahko uporabi kot nadomestilo za jedilno olje in maslo. Postopek profesorja Dona dalle Rose bodo začeli takoj praktično izkoriščati.
IZ LJUBLJANE
u— Novi grob°vi. Svoje življenje je dalla na oltar materinstva ga. Zora Koše-ninova, po rodu Rakoševa. Za njo žalujeta soprog, sinček Vekoslav in številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo Dtega pokojnico spremili v nedeljo ob pol 17. iz hiše žalosti, Rožna dolina, cesta XV, št. 14,
na viško pokopališče. — Umrl je mizar gospod Ivan Lotrič. Zapušča soprogo, dva sinova in hčerko. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce vdova po okrajnem tajniku
ga. Angela Svobodova. Na zadnji poti bodo drago pokojnico spremili v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Smrt generala, Dragomira Popoviča. Umrl je general Dragomir P o p o v i č , ki je svoj čas dolgo vrsto let služboval v Ljubljani. Tu si je bil tudi izbral zakonsko družico go. Desanko iz ugledne družine Se-dejevih v Prisojni ulici. Sredi avgusta 1933 je zapustil Ljubljano. General Dragomir Po-povič se je bil udeležil že prve svetovne vojne in je bij v njej hudo ranjen. Gospe vdovi in sorodnikom naše iskreno sožcllje!
u— Zadušnica po rajnem Francu Kupnl-ku, veleposestniku v Kostrivnici Rogaški Slatini, umrlemu dne 2. t. m., bo v frančiškanski cerkvi v poneleljek dne 10. t m. ob 8. uri zjutraj.
u— Javna zahvala. G. dr. Guzelju Vladimiru, šef-primariju kirurg"čne klinike izrekam za odlično uspelo težko operacijo naj-iskrenejšo zaluralo! Pavla Hočevar.
u— Nedeljsko dežur. zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Fran Ciber, Štefanova 7/1.
u— Dr. Branko Volavšek, specialist za notranje bolezni, je odprl privatno prakso na Tržaški cesti 10-11. Ordinira od 2.—4.
u— V ponedeljek se zaključijo vpisi za s°udeležbo na razstavi umetnosti, namer j ene športu. Udruženje slovenskih umetnikov in prireditveni odbor umetniške razstave, namenjene športu, opozarjata vse umetnike, da se 10. t. m. zaključijo vpisi za udeležbo pri razstavi. Obrazci za prijave se lahko dvignejo na sedežu prireditvenega odbora v Beethovnovi ulici št. 2. Naši umetniki se ne smejo odtegniti tej razstavi, ki
Prijateljici Mariji G.
za 60 letnico.
Dekliškim oknom nagelj cvetje dal je, klobuki fantov s krivci so za trakom, odeta vas s skrivnostnim je somrakom, čez njo grč rožmar nska pesem v dalje.
Odmaknil čas nas v večne je razdalje, vse odhitelo je ko z brzovlakom in jadrajočim vrh neba oblakom, zagrnil sončne ure sence val je.
Kaj je ostalo od mladosti dneva, od srčnega svetišča in oltarja, od našega prešernega usmeva?
Mladostni sreči utripe srce udarja, iz daljni dalj ljubezni žar odseva, spominu rože tke večerna zarja.
Mara Tavčarjeva.
jim bo v veliko moralno ln gmotno zadoščenje. Razen znatnih nagrad, ki jih je razpisal odbor, bo slednji posredoval pri obia-stvih, zavodih ter raznih osebnostih za olajšanje predaje del umetnikov. Tako bo vsak umetn'k lahko dobil prav-čno nagrado za svoj plemeniti trud.
u— Strokovno pupraviIo VaSega gramofona bo izvršeno v kratkem času in za mal denar le v jpecialni delavnici Everest servis — Prešernova ul. 44.
u— Dovolj dežja. V zgodnji pomladi smo letos tožili nad sušo, zdaj pa nas maj kar preveč zaliva. Tudi v petek čez dan so se vrstili nalivi in poneči je spet deževalo. Dnevna temperatura je bila 17° C, v soboto zjutraj pa 10». Barometer je čez noč še nadalje padel, in sicer na 7Q0 mm. Dopoldne je spet skoraj neprestano pršilo.
u— V članek »Pred koncertom Egressy-Auersperg« v včerajšnjem »Jutru« se je vrinila neljuba pomota: gdč. Ada Auers-pergova ni študirala v Ljubljani pri g. prof. A. Trostu, marveč pri ge. profesorici A. Trostovj z Glasbene akademije, ugledni in priznani pedagoginji za petje. Pomota, je nastala zaradi nesporazuma v redaK-ciji sami in ne odgovarja zanjo gdč. Auer-spergova.
u— Dijaki(inje) 3. in 4. razr. gimnazije ter 4. razr. meščanske š°le prijavite se za posebne instrukcije v predmetih za malo maturo. Ločeni oddelki po šolah in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Informacije in prijave tudi danes v nedeljo dop. od 9.—11. ure. Specialne strokovne instruK-cije za gimnazije in meščanske šole, Mussolini jev trg (Kongresni) 2, II. nadstr. Središče mesta!
u— Chopinove klavirske skladbe tvorijo pretežni del koncertnega sporeda, ki ga bo izvajal jutri ob 7. zvečer v veliki filharmonični dvorani slavni pianist Carlo Vidusso. Na sporedu je po 12 Chopinovih Etude iz opusa 10 in 25. Mislimo, da slavni umetnik ni mogel z nobenim drugim sporedom tako ustreči naši koncertni publiki, kakor ravno s tem, da je dal ua spored toliko Chopinovih skladb. Vidusso pa ima tudi vse predpogoje za najodlič-nejšo izvedbo teh del, kar je dokazal na velikem Chopinovem festivalu, ki se je vršil pred leti v središču poljskega kon. certnega življenja, v Varšavi, kjer je dobil prvo najvišjo nagrado. Poleg Chopina bomo slišali jutri zvečer še 6 Etude sodobnega italijanskega skladatelja Ferrari Tracate in znamenito Beethovnovo Sonato op. 10 kot uvod k pianistiopemu večeru. Na koncert slavnega mojstra opozarjamo. Predprodaja je v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Knjiga E. Deržaj: »Podobe« je Izšla. Naročniki jo prejmejo tekem tedna, dobite jo pa tudi pri založbi »Viharnikt, Pred škofijo 15-1. Knjigotržna cena 76 Ur.
u— Nalivna peresa p°pravlja hitro, strokovno in poceni Everest servis. Prešernova 44.
u— XIV. simfonični koncert letošnje sezone bo v ponedeljek 17. t. m, ob pol 7. zvečer v veliki unionski dvorani. Tudi ta koncert bo vodil dirigent Drago Ma-rio žijanec. Kot solistka bo sodelovala znamenita pianistka Rossana Bottai-Or-landini. Spored koncerta pa je naslednji: 1. Mancinelli: Beg zaljubljencev iz Chiog-gie. iz suite »Beneški prizori«; 2. Rahma-ninov: Koncert v c-molu za klavir in orkester (solistka ga. Rossana Bottai); 3. Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 75, ki je znana ped imenom > patetična«, predprodaja za koncert se bo začela v sredo, 12. t. m. dopoldne v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Maturantom gimnazije sporočamo, da bomo v začetku maja pričeli tečaje, v katerih se bo temeljito poučevala in predelala vsa učna snov, ki je potrebna za višje in nižje tečajne izpite. Poučevali bodo profesorji.. Javite se pravočasno in ne zamudite ugodne prilike! Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16 Korepetitorij. Mestni trg 17. I.
u— Opozoril®: Specialna delavnica za precizna popravila pisalnih in računskih strojev je Everest servis. Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro jn po zmerni ceni
u— Kdor Sče službo, naj ne pozabi, da mu bo v vsakem poklicu '"potrebno znanje knjigovodstva. Brez knjigovodstva ni poklica, ne obrti, ne trgovine in zlasti ne
uradniškega pokTca. Zato ne zamudite prilike in se pravočasno naučite knjigovodstva po prof. Sičevi knjigi, ki se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul. 3.
u— Večer opernih artj bo v sredo 12. t. m. ob 19.30 v Frančiškanski dvorani. Nastopila besta tenorist Tibor Egressy in Ada Auerspergova. Vstopnice za koncert, na katerem bodo izvajana dela Verdija. Puccinija. Donizettija, Cilea, VVagnerja in Bizeta (med drugim tudi dueti iz »Butter-fly« in »Eoheme«), so že naprodaj pri Sfi-ligoj v Frančiškanski ulici 1.
u— Splošna delavska gospodarska zadruga »železničarski dom« vabi svoje člane na redno letno pkupščino, ki bo v nedeljo, dne 23. maja 1943 ob 8.30 v zadružni hiši Novi trg št. 2 v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Predlogi in pritožbe. 4. Sklepanje o letnem sklepnem računu o uporabi poslovnega prebitka in podelitvi razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru. 5. Volitev 2 članov upravnega in 2 članov nadzornega odbora. 6. Raznoterosti. Ce ne pride ob določeni uri za sklepčnost zadostno število zadružnikov, se vrši druga skupščina pol ure pozneje z istim dnevnim redo/.i, ki sklepa pravilno ob vsaki udeležbi (čl. 35). — Odbor.
u_ Vodstvo »KorepetUorija« vabi dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šol, da se vpišejo k nam. kjer dnevno uspešno poučujemo vse šolske predmete. Po želji tudi posebne ure iz posameznih predmetov (razlaga naloge, izpraševanje) Važno za one. ki zeie Konec leta polagati razredne in
privatne izpite! Honorar zmeren! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17. I.
u— Slovenski čebelar. Tudi 5. 6. številka objavlja bogato vsebino, zanimivo prav taiko za nečebelarje: Čebela in ljudska prehrana; čebela, kmetovalčeva koristna pomočnica; Medeno žganje; Rusko čebelarstvo; Važnost čebel za pri 1^1 oven je deteljnega semena; Množina pridelka ajde itd. Sami čebelarji pa bodo s posebnim zanimanjem čitaJi prispevek: čebelarsko knjigovodstvo; Bohinjska čebelarska bratovščina; O načrtih za nove čebelnjake; o čebelarju Janezu Modicu in drugo. Objavljena je tudi lepa pesem Cvetka Golarja.: čebela na. paši.
u— Učite se strojepisja! N°vi en©-, dve-in trimesečni tečaji prično v torek dne 11. maja. Desetprstna učna metoda. Specijal-ma strojepisna šola: Največja moderna stro-jepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Informacije, prijave dnevno: Trgovsko uč'1'šče »ChristVfov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Za otroke iz mestnega središča b° javno brezplačno obvezno cepljenje zopur koze v ponedeljek 10. maja ob 16. urj v mestnem fizkatu v Mestnem domu, prav tako pa isti dan ob 17. uri tudi v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2. K pregledu naj pa starši prineso v Mestnem domu cepljene ctroke spet v Mestni dom 17. maja ob 16. uri, prav tako pa 17. maja ob 17. uri tudi v mestno zavetišče v Japljevi ul. št. 2. K cepljenju je treba prinesti vse leta 1942. rojene otroke, ki doslej sploh še nso bili cepljeni, ensko pa tudi vse letokije leto rojene otroke, ki so stari na'manj 3 mesece.
u— Za otroke Iz južnega dela mesta in z Viča ter Gline bo javno brezplačno obvezno cepljenje z°per koze v torek 11. maja ob 17. uri v ljudski šoli na Grabnu, Zoisova cesta, in isti dan ob 17. uri tudi v ljudski šoli na Viču. K pregledu naj starši otroke prineso v ljudsko šolo na Zoisovi cesti 18. maja cb 17. uri in isti dan ob 17. uri tudi v ljudsko šolo na Vič. K cepljenju morajo starši prinesti vse otroke, ki še sploh n'so bili cepljeni, in tudi one, pri katerih cepljenje doslej ni bilo uspešno, ne oziraje se na to, ali so starši dobili vabilo k cepljenju ali ne. O opravljenem cepljenju in pregledu dobe starši pismeno potrdUo, ki naj ga dobro shranijo, saj bo to potrdilo treba pokazati pri vpisu otroka v šolo. Vse drugo o cepljenju je na razglasih, ki so nalepljeni na vseh oglasnih deskah, nd cerkvenih vratfh in drugih prostorih.
u— Sadjarska in vrtnarska podružnica I. sporoča, da dobijo člani naročene paradižnikove sadike v Mestni vrtnariji v ponedeljek in torek dne 10. in 11. t. m. od 8. do 11. dopoldne. Zamudniki bodo ostali praznih rok.
u— slaščičarna »Bled« odpre 10 t. m. svojo podružnico v novem lokalu na Miklošičevi cesti št. 18.
HARMONIKE
V NAJNOVEJŠI IZDELAVI IN ZELO DOBRE KVALITETE, V NAJVEČJI IZBERI PO NAJNIŽJIH CENAH. — NEOBVEZEN OGLED IN PREIZKUŠNJA.
U iS V Hi Z. Hi iN
UJ&t&U
Prešernova ulica 44
Prof. Miloš Brišnik
Potočnikova 8
ZOPET REDNO
POUČUJE SOLOPETJE
u— Novi jezikovni tečaji italijanščine, nemščine, angleščine in francoščine se bodo pričeli dne 10 maja Zato vabimo, da se prijavite" čimprej, ker se bodo tečaji mogli vršiti le ob zadostnem številu pri-javljencev Tečaji so oblastveno dovoljeni. Honorar zmeren Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16 Korepetitorij Mestni trs n. I
u— Cenjene dame! Za vsako fcrtrvo obleke dobite odgovarjajočo torbico v trgovini K o h 1 er , Prešernova ulica. TorUce se zunaj ne razstavljajo.
u— Inštrukcije — Novi (Turjaški) trg 5. Priprava za razredne, privatne, nižje in višje tečujne ter zavrine izpite na sreJnjih in meščanskih šolah. Posebna priprava za dijake.3. in 4. razredov srednjih ir. meščanskih šol se začne 17. nuja. Honorar za vso pripravo zelo nizek. Vpisovanje dnevno od S,—12. in od 14.—16.; Novi (Turjaški) trg št. 5-III. Inštrukcije.
u— Da obvarujete Vaše krznene plašče in ostala kožuhovino pred molji, jih prinesite čez poletje v shrambo in popravila »Kožuhovina«, Danilo Predalič, Ljubljani Sv. Petra c. 18.
u— Imetniki starih gramofonskih ploSC,
pozor! Z ozirom na vel ko naknadno ponudbo bo tvrdka »Everest« zopet kupovala stare rabljene in zlomljene gramofonske plošče in gramofone od ponedeljka naprej po novi zvišani ceni. Zato vabi interesente, naj prinesejo vse plošče, namenjene za prodajo, takoj tvrdki »Everest«, Prešernova 44.
u— Nesreče. V petek so sprejeli v Ijub-ljerasko bolnišnico spet neto j ponesrečencev in mesta in z dežele. Desno nogo si je zlomila pri padcu 631etna železničarjeva žena Neža Sornova iz Ljubljane. 121etnega pastirja Lu Ivi k a Zalarja iz Tomišlja je konj brcnil v trebuh.
Vavpotlčeva razstava bo v sredo zaključena
Zadnje vodstvo na Vavpotičevi razstavi bo jutri ob enajstih; razstava bo nepreklicno zaključena v sredo 12. maja.
Na predaj je še nekaj Vavpotičevlh umetnin, ki si jih interesenti morejo ogledati na razstavi v paviljonu. Med temi so »Bosanski konjički«, iz časa slikarjevega službovanja v prvi svetovni vojni, »žena pri kopanju«, ženski akt iz umetnikove praške dobe, kompozcija »Sestrici«, »Dekle ob vodi* ter razni grafični listi lz vseh razdebij Vavpotičevega ustvarjanja.
Opozarjamo šolska vodstva, da bo poučna retrospektivna Vavpotičeva razstava odprta le še do sreda 12. maja; za skupinske obiske je vstopnina, kakor po navadi najnižja.
Z Gorenjskega
Eiiatmle? na Gorenjskem
Drugi dan svojega bivanja na Koroškem se je državni vodja SS in šef nemške policije Henrik H i m m 1 e r pripeljal s koroškim pokrajinskim vodjo dr. Rainerjem na Gorenjsko. Preden se je avto vzpel čez Ljubelj, si ie Himmler ogledal Rož in zlasti tiste kraje, kjer so svejčas bile bitke. Na Golniku je Himmler obiskal ranjence. Nato je bil slovesno sprejet na glavnem trgu v Kranju. Vpisal se je v zlato knjigo. Na kranjskem pokopališču je položil venec na grob nekega stražnika, ki so ga ubili komunisti. Nato se je odpeljal v Št. Vid. da si ogleda vzgojni zavod. Potem je bil sprejet pred šol. poslopjem v Domžalah, nakar se je popeljal na Bled. od koder se je po kratkem posvetovanju vrnil v Celovec. To ie bilo v ponedeljek.
V	torek dopoldne je Henrik Himmler z dr. Rainerjem obiskal celovški deželni dvorec. V dežeintm arhivu mu je profesor VVutte razkazal listine in knjige, ki govore o narodno-političnem razvoju koroške dežele Prof Kranz-mayer pa mu je razloži! uspehe jezikovn h raziskovanj na področju nekdanje Karantani.ie. Opoldne je Henrik Himmler. k- ga je dr. Rai» ner spremlja! do dežtlnc meje. zapustil Koroško.
V	torek zvečer je pnspel v Celovec nadzornik narodno-političnih vzgojnih zavodov, višji skupinski vodja SS H e i s s m e y e r. V sredo dopoldne se je posvetoval s pokrajinskim vodjo dr. Rainerjem o narodno-politični vzgoji na Koroškem in na Gorenjskem Med svoj;m bivanjem na Koroškem je Heissmever obiskal narodno^politična vzgojna zavoda v Spanu-heimu in v Št. Vidu ob Sav:.
Spodnja
Nov mladinski vodja brežiškega okraja.
Dosedanji mladinski vodja brežiškega okraja Sturm je prevzel vodstvo mladine mariborskega mestnega okrožja. Njegov naslednik je Karel Heinz Wippel.
Ob 100-letnlci rojstva pisatelja Petra Roseggerja imajo tudi na Spodnjem Štajerskem spominske prireditve. Taka r1"*--reditev je bila tudi v Brežicah. Dekliški pevski zbor je prepeval štajerske pesmi, nakar je ;nž. Eusbach predaval o P.oseg-gerjevem življenju in delu. Sledile »o recitacije P.oseggerjevih štajerskih pesiru in črtic.
Delovne knj'2 cp za tuje delovne moči ge uvedejo v Neinči/i s ponedeljkom 10. t. m. Knjižice razdelijo delovni uradi. Inozemski i delavci ali nameščenci morijo knjiž co izročiti takoj pri sprejemu v podjetje. Kadar zspustijo državo, morajo kn::žico vrniti delovnemu uradu.
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 46-letna zrsebnica Rozali.a Koruigova, G91etnl upokojeni železničar Janez Venišnikar, 36-letna gostilničar ka in posestnica Kristina Sabolekova z Janževega vaba, 21etni pekov sinček Anton Gregor!5 in 831etna. zasebnica Marija Tinnauerjeva. V Studencih pri Poij-čan:h je umrl 711etri upokojeni višji finančni nalzjoinik Jožef Majhen, v Ptuju 68-letni upokojeni finančni uradnik Jakob Gia. ser, v Sferi voei pri Brežicah pa Marija Petschauerjeva, vdova po gostilničarju, trgovcu in posestniku.
Iz Hrvatske
Mednarodni sestanki filmskih strokovnjakov v Zagrebu. V kratkem bo v Zagrebu več mednarodnih filmskih sestankov, med ■Irugimi tudi kongres za ozki film. V zvezi s pripravami za skupščino je odpotoval v Berlin načelnik oddelka za film pri glavnem ravnateljstvu za propagando ?.Ls<rjan Mikao.
Nova bolnišnica v Zagrebu. Mestni odbor Roečega križa v Zngrebu je uredil posebno bolnišnico. Po naklonjenosti merolajnin ob-lastev je bilo šolsko poslopje v Krajiški ulici izročeno v ta namen. Za ureditev bolnišnice je bilo potrošenih 8 milijonov kun. V bolnišlcih sobah je postavljeno 250 postelj. Po sedanjih načrtih bo bolnišnica odprta med 15. in 20. majem.
Smrt starega pisnjonoše. V Naklem je umri po daljši bolezni p smonoša Jože To-mazin. Bil je več let krojač, potem pa 28 let pismonoša v Naklem. K p:grebu se je zbralo mnogo ljudi. Ka Jesenicah je umrla gospa Antonija Laznikova.
Spominčice na grob
Vilharjevi nijairi
Vračam se nazaj v oni tihi šepet očarujoče majniške noči, ko Te je pred letom usoda s trdo nepopisno muko odtrgala od Tvojih dragih otrok, ki so Ti preostali kot edina dediščina v življenju, polnem muke. Sonce je uga"a!o, dan je umiral in na zemljo je lege! tih večer Bil je tih. miren in resen. Nekaj otožnega in težkega je bilo v tem miru in resnosti — kakor da je dahnila vanj poslanka smrti. Ob tistem krasnem večeru pestrega majniške. a cvetja, ko je krvavelo sonce iz velike rane, ko je molčala in se čudila drhte vsa priroaa — sem stonila z epotekajočim korakom k Tvojemu ležišču, kjer sem Te našla že povsem izčrpano. Dolgo in pritajeno sem zrla v Tvoj shujšani obraz. Koliko vzdihov se je izvilo iz Tvojega izmučenega srca. kol ko molitev si pošiljala k Bogu za odrešujočo odkupnino! Niti dihati si nisem upala, tiho sejm sklonila glavo in solza mi je kanila ob veličini Tvojega trpljenja. Poljubila in bežala sem to ubogo košče* no roko v vsej vidni nemoči, v duši pa mi ;e vstajala polagoma težka in bolestna misel. Ta kih večerov človek ne pozabi lahko, zapišejo te mu globoko v spomin.
Vsa vdana in žrtvovana družini, si junaško hodila težko pot ob strani sltjrega moža. Kot vdana življenjska tovarišica in miti si doumeia z angelskim potrpljenjem lajšati strašno temo največje bolesti — izgube vida. Ojbčudovali so Te vsi bližnji znanci, ki so Te poznali, kako si z redko uvidevnostjo in tenkim čutom premostila najtršo preizkušnjo, kako je b'l Tvoj dom vkljub vsemu vedno zatočišče toplote in prijetne domačnosti. Tvoja nadnaravna s;!a r,d-. povedovanja in samozatajevanja Ti je splet'a ne ven! ji v venec spoštovanja in hvaležnosti Tvojih dobrih otrok in vsakogar, ki je poznal Tvoje gorje!
Mnogi so Te krepili, mnogi prišli pomolit za Tvoj dušni mir in pokoj. Le redki na sr, se mogli poglobiti v ona stra«na nedoumljiva skrivnostna razodetja, ki so jih zrcaii!e Tvoje tako ostro zarezane poteze smrtnega lika v Tvoje koščene roke. ki so se v svoji nadčloveški boli z vso krčevitostjo oklenile kri^a. Zares Tebi. samarijanka. nepopisna mučenica v življenju — Tebi"hi bilo prizanešeno. Z nadnaravno požrtvovalnostjo, s katero Ti ie stregla brez odmora Tvoja dobra hčerka Hi'da in sinko Ervin, si v slutnji, da ugaša Tvoje življenje. izmučena in v polni zavesti segla s svojo koščeno roko v slovo in Tvoj pogled jim je upodobil neizbrisen spomin gorju po trpljenja skrbne matere, ki se je odmaknila za vedno.
Odpočij se v naročju matere zemlje. Ti do slednjega diha za dom utripajoče srce. šor> spominčic-pa naj krasi Tvojo gomilo in naj Ti velja večni spev »Ne zabim Te!«
Anica Tomaniče\>a.
A. ALEXAMU£it:
36
POZABLJENI NAPEV_
ROMAN
Huntington je prikimal.
»Začniva torej!« je rekel Hearn. »Sliva?«
»Hruška!« je naglo odgovoril detektiv.
»Konj ?«
»Osel!«
»Mesto?«
»Vas!«
Tako sta nadaljevala nekaj časa. Snyder ju je gledal in se vpraševal, ali nista znorela.
»Ste zdaj razumeli ?« je vprašal kapetan in mahoma prekinil igro.
»Da,« je Snyder pritrdil. »Če more ta bedarija kaj pomagati...«
»Prepustite vso skrb meni,« ga je prijazno zavrnil Hearn. »Naj se vam zdi igra še tako bedasta, kadar koli sem jo s kom zaigral, je moj nasprotnik ali zmagal in se odšel veselit zlate svobode, ali pa je izgubil in končaj na električnem stolu!«
Snyder je vidno prebledel.
»Začneva ?« je vprašal Hearn.
»Začniva!« je rekel osumljenec, a glas mu ni bil •ni tako trd« kakor prej.
»Torej!« je rekel policist. »Kura?«
»Gos!« je odgovoril Šnyder, ne da bi pomislil.
»Stric?«
»Teta!«
»Oporoka?« je veselo zaklical Hearn.
Snyder je bil že zinil, da bi odgovoril, a zdaj ni našel besede.
Molk je postal mučen.
»Dvajset sekund!« je s tihim, bolestnim glasom rekel Hearn.
Snyder je poskočil. Oči so mu brezumno zažarele.
»Sekunde štejete!« je zavpil v nepopisnem razburjenju. »To je... to je...«
»Nekaj povsem naravnega!« je mirno končal kapetan. »Sekunde moram šteti: potrebno je. Sicer vas pa ne razumem: zakaj niste prejle odgovorili .dedič' ? To bi bila neškodljiva beseda — beseda, ki bi jo lahko izrekel tako morilec kakor nedolžnik.«
»Strašanski človek ste!« je Snyder zastokal. »Kako veste, da sem hotel reči baš .dedič'? Res sem hotel tako reči, ali...«
»Bali ste se,« je Hearn dokončal. »Brez vsakega vzroka... In kako sem to uganil? Pred vsem: izmed desetih ljudi bi jih bilo v takem primeru devet odgovorilo ,dedič' ali .dediščina'; po načinu, kako ste skrčili ustnice, sem videl, da je tudi vam nekaj takega na jeziku... Zdaj lahko nadaljujeva. »Mignil ie pisarju: »Prinesite gospodu Snyderju kozarec vode!«
Osumljenec je željno pil.
»HvalaU je rekel, ko je iapraraifl kooarec.
Igra z vprašanji in odgovori se je spet pričela. Zdaj ie odgovarjal Snyder hitro in brez vsakega obotavljanja.	,
»Časnik?«
»Dnevnik!«
»Kino?«
»Gledališče!«
»Stopinja?«
»Čevelj!«
»Dušljivi plin?«
»Kislina!«
»Ožgati?«
»Obleka!«
Hearn je vstal.
»Hvala vam, gospod Snvder!« je kratko dejal. »Zdaj sem docela prepričan o vaši nedolžnosti. Prosti ste in lahko še ta man odidete, kamor vam drago.«
Snyder si je potegnil z roko po čelu, kakor da hoče odgnati more, in opotekaje se krenil proti vratom.
»A kako ... kako ste mogli tako ... mahoma spoznati, da sem nedolžen?« je za jecljal z drhtečim glasom.
Kapetan se je zvito namuznil.
»Kako? S pomočjo dozdevno bedaste igre z vprašanji in odgovori se mi je posrečilo dobiti dokaz o krivdi pravega morilca. Ta je nekdo drug, ne vi.. Iz tega sledi logično, da morate biti vi nedolžni. Kaj ne, vsa stvar jc bila skrajno pre-1 prost&C«
S temi besedami je Hearn odnesel pete, ne da bi se poslovil; Huntington ga je dohitel šele pri postaji cestne železnice.
»Kapetan Hearn!« je zaklical skoraj brez sape. »Ali je res, kar ste prejle rekli? Ali je bil morda samo ,bluff'?«
»Bluff? Kaj še!« je Hearn odvrniL »Toda« — vzpel se je na prste, tako da mu je šepetal malone v uho — »bolje je, da ne govorite tako na glas. Prosil bi vas tudi, da ne omenite tega, kar vam zdajle povem, živi duši. Tisti mah, ko se mi posreči spoznati pravega morilca, bo moje življenje v največji nevarnosti. Nevaren človek je, gospod Huntington! Rajši bi ga imel za prijatelja, a to bi bilo nesmiselno upati. Do svidenja!« Hearn je v naglici pomahal z roko in stopil na tramvajski voz, ki se je že premikal.
Huntington je gledal za vozom, ko se je oddaljeval. Njegovo spoštovanje do malega moža je bilo postalo v teh nekaj urah zelo visoko.
17. POGLAVJE
Naslednji dnevi so prinesli Huntingtonu priložnost, da je še bolj popravil svoje mnenje o kapita-novih zmožnostih. To je storil korenito, za kar je imel to pot mimo drugih tudi osebne razloge.
Zvečer je sedel detektiv v svoji pisarni in si na vse kriplje belil glavo, da bi našel ključ za neko šifrirano pisavo, ko so se vrata neslišno odprla in je stopil v sobo kapetan Hearn. Huntington je nj"-1 gov obisk pričakovali in nS niti vzdignil glave od I dela.
»Apno obogati očete, osiromaši pa sinove"
pravi ljudski pregovor, ki je jedrnato opozoril, da je potrebna pri apnenjn obde-£»ne zemlje previdnost — Na apno ne reagirajo vse rastline enako
Kako važno je za kulturne rastline gnojenje z apnom in kakšen pomen ima trošenje apna zlasti po vrtovih, je bilo tudi v teh stolpcih že večkrat razloženo. Apno je za rastline nepogrešno in ga vedno najdemo tudi v rastlinskem pepelu. Prav tako morajo v botaničnih institutih, kjer eksperimentirajo z vzgojo rastlin v hranilni vodni raztopini, vreči vanio tudi nekaj apna. da rastlina lahko uspeva.
Arto preprečuje skisanje zemlje
Dasi je apna v zemlji običajno dovolj za potrebe rastlinske prehrane, je vendar koristno, da ga od časa do časa nekaj raztrosimo po njivah in vrtovih. Apno pospešuje z vezanjem kislin razkroj organskih snovi v zemlji in preprečuje njeno popolno skisanje. Apno lahko že v kratkem razdobju spremeni debele plasti šote. ki so v njej nakopičeni ostanki odmrlih rastlin, zelo bogati na ogljiku in nepopolno razkrojem zaradi pomanjkanja zraka, in s tem. da omogoči bakterijam načeti kislo šoto.
Celo v običajni zemlji, ki v njej ni mnogo strstenine, se poveča po primešanju majhnih količin apna v prahu že v nekaj dneh število zarodkov bakterii 50- do 100-krat. Tako omogoča apno izrabo snovi v zemlji, ki bi jih sicer rastline ne mogle neposredno izkoristiti. To se zgodi običajno zelo naglo. V kratkem razdobju se pridelek izredno poveča. Kasneje pa to naglo izboljšanje navadno poousti in se količina pridelkov zopet zmanjša. Star pregovor pravi: »Apno obogati očeta, osiromaši pa sinove.« Zato je treba ori gnojenju z apnom postopati zelo previdno
Preizkus vloge aona v hranilni raztopini
Rastlinske klice lahko rasejo do neke velikosti tudi v destilirani vodi, ker vsebuje seme samo prav majhno količino rudninskih snovi. Pogosto pa manjka v njem potrebnih količin apna. o čemer se je mogoče prenričati s posebnim poskusom.
Napolnimo dva kozarca, enega s popolno hranilno raztopino, dragega pa z raztopino, v kateri ni apna. V kozarca vložimo mlade klice fižola, ki smo ga preje namakali v destilirani vodi in pripravili do cimljanja na filtrimem papirju, napojenim z destilirano vodo. da tako preprečimo dostop apna. 2e čez nekaj časa se pokaže v rasti mladih rastlinic razlika. Tista, ki živi v raztopini brez aona, zaostaja v rasti, zlasti stebelce in korenine. Kmalu brstna konica v rastni okolici porjavi in odmira. Če dodamo hra-niln: raztopini pravočasno nekaj apna v obliki krede ali pa sadre, si novi brsti in rastlina naglo opomorejo.
AH otHcča kemična sestava ali flzikalicne lastnosti
Neglede na številne nižje alge in glive potrebujejo vse rastline apno. Vendar se napram različnim količinam apna v zemlji ne obnašajo vse enako. Znano je, da v apnenčastem gorovju rasejo rastline, ki jih ne najdemo v gorah, kjer je malo apna, tem več pa kremenca (granita, peščenca, skrila itd.). Tako so prirodopisci ugotovili, da rasejo v zemlji, ki je v njej obilo apna, mcčvirnica (Epipactis rubiginosa), mračica (Globularia vulgaris), podkevca (Hippocre-pte comosa), neke vrste sliva (Prunus maha leb) in planinski vrednik (Teucrium montanum).
Skoro izključno pa nastopajo na kremen-časti zemlji, torej v zemlji, kjer je malo apna: navadni vres ali jesenska resa (Cal-luna vulgaris), rdeči naprstec (Digitalis purpurea), navadna kislica ali ščav (Rumex acetosella), relika (Sarothamus scoparius),
mešič (Scleranthus perennis), vrste šotnega mahu (Sphagnum). borovnica (Vaccinium mvrtillus) in druge.
Mnogi so bili mnenja, da je za ta pojav odločilna kemična sestava zemlje, prevladovanje apna na eni in kremenčeve kisline na drugi strani. Nasproti temu mnenju so drugi postavili teorijo, da razdelitev rastlinstva ni pogojena po kemičnih lastnostih zemlje, temveč po fizikaličnih. Ta spor še danes ni poravnan. V podrobnosti se tu ne moremo spuščati, poudarimo naj le, da je kemična sestava tal v mnogih primerih gotovo v najtesnejši zvezi s pojavljanjem nekaterih rastlin.
Solitrne rastline rasejo vedno v zemlji, ki je v njej mnogo solitra ali amonijaka, kuhinjska sol pa je odločilna za obmorsko rastlinstvo, ki ljubi sol. Količina apna v zemlji pogosto odloča o bitju in nebitju neke rastline, ker učinkuje določena mera apnenih spojin strupeno ali pa vsaj škodljivo. Šotnim mahom škoduje že razredčena raztopina ogljikovo-kislega apna, medtem ko jim ni sadra niti v nasičeni raztopini škodljiva. Zelo verjetno je, da torej ne bo odločilno toliko apno, kakor pa alka-lijska reakcija nekaterih apnenih soli.
Vpliv apna na nekatere rastline
Kako vpliva apno na nekatere rastline, pokažejo trudi naslednji primeri. Sorte rosik (Drosera) uspevajo, če jih gojimo in zalivamo z vodo, ki je v njej obilo apna. Občutljivost njihovih listov je mogoče popolnoma paralizirati z apnenimi solmi določene koncentracije, podobno kakor z etrom. Velikega pomena je količina apna pri vodi, s ka-
tero zalivamo vrste vresja in azalej. Te zahtevajo mehko vodo, v kateri je malo apna. Če je v nekem vrtnarstvu ni na razpolago, začnejo kmalu bolehati, listje rjavi, rastlina zaostaja v rasti, medtem ko zalivamo z mehko vodo. v kateri je malo apna. ali pa z deževnico v sicer enakih okolnostih. zelo dobro uspeva.
Tudi pri gojitvi alpskega cvetja moramo pri napravljanju skalnjakov paziti, kakšne skale, kamenje in prod uporabljamo. Za rastline z apnenih gora bomo morali uporabiti apnenčasto kamenje, za druge pa skril, granit, rulo ali podobno na kremen-cu bogato kamenje, v katerem je zelo malo apna. Če lahko gojitelj alpskega cvetja izbira med studenčnico. vodo iz potoka ali rek, je priporočljivo uporabljati slednji dve, ker običajno ne vsebujeta veliko apna.
Žveplo, fosfor, kalij in magnezij
V rastlinskem pepelu so našli razen železa in apna tudi žveplo, fosfor, kalij in magnezij. Žveplo služi rastlini predvsem za izdelovanje beljakovin. Sprejema ga iz zemlje z vodo v obliki sulfatov.
Fosforja je v zemlji vedno vsaj majhna količina. V rastlino vstopa kot fosforjeva sol in sodeluje med drugim tudi pri tvorbi staničnega jedra. Za kalij sicer vemo. da je za rastlino nepogrešljiv, njegovo delo pa nam še ni znano. Tudi o vlogi magnezija vemo do danes z gotovostjo zelo malo. Ker je na eni strani potreben za tvorbo zelenila. na drugi strani pa tudi neželenim rastlinam, gobam, izhaja iz tega, da mu pripadajo vsaj dve različni funkciji v življenju rastline.
Novi izsledki o človeških možganih
Funkcije poškodovanih ali uničenih možganskih centrov lahko prevzamejo zdravi
Zanimiv je pogled na človeške možgane v luči najnovejših znanstvenih izsledkov. Možganska psihopatolcgija je veda, ki si od nje zdravniški svet še mnogo obeta in ki je že doslej prinesla mnogo presenečenj. Ni še dclgo tega, ko je zavzemal vse to znanstveno področje zgolj tako zvana lo-kalizacijska teorija. Le ta je razširila svoje znanje večinoma potom negativnega, ona je opazovala, kaj se je zgodilo, če je bil uničen ta ali eni del možganov odnosno možganske skorje tako, da je njegova funk-ciaj izostala. Odkar so učenjaki odkrili tako zvani govorilni center v levi senski krpici možganov, ki ma njeno poškodovanje za posledico, da človek deloma ali pa povsem izgubi dar govora, je nastal naravnost zemljepis človeških možganov. Učenjaki so proučili vse dele možganske skorje in prišli do zaključka, da menda ni nobenega ki bi mu ne bila narava namenila posebne vloge in opravila bodisi na polju telesnega ali duševnega dela.
Važno je, da so bili lokalizirani tudi mnogi psihološki pojmi, kakor razumevanje vrstnega reda glasov, razumevanje imen, spomin za kraje in govorjenje v stavkih. Učenjaki so mislili, da so vse te funkcije vezane na določene dele možganov odnosno možganske skorje in mislili so, da so se že zelo poglobili v človeško psiho, ne da bi si bili kaj posebno belili glave z vprašanjem, kako je v resnici s to povezanostjo. Pojasnilo o tem so pričakovali od bodočnosti. Ta čas je pa moderna kirurgija učila, da ni nikjer rečeno, da bi moral človek trajno izgubiti dar govora, če izgubi vso levo stran
oo potresov na leto
V Evropi |e nevarnost potresov samo v njenem južnem delu, zlasti na Balkanu
Potres! Nekaj minut je že večkrat zadostovalo, da so bila uničeni cela mesta in opustošene širne pokrajine, da je našlo pod razvalinami hiš in palač smrt na sto-tisoče ljudi. Imena San Franclsco, Con-ception, Tokio, Yokohama m Mestna spominjajo na strašne potrese, ki bodo še dolgo ostali človeštvu v žalostnem spominu. Brez moči je človek proti takim gigantskim naravnim silam. Morda bi pa vendar le bilo mogoče vsaj nekoliko omiliti strašne posledice takih elementarnih katastrof. Ce hočemo to storiti moramo točno poznati vzroke potresov in vse kar je z njimi v zvezi. In tako se je znanost lotila tudi tega vprašanja po vsem svetu s:> bile postavljene potresne opazovalnice. V njih so zelo občutljivi aparati tako zvani seismometri ali potresomeri, ki zabeležijo tudi najmanjši tresljaj v zemlji in ga močno povečanega zarišejo na grafikon. Tako nastanejo svojevrstne krivulje, iz katerih spoznajo učenjaki moč in trajanje potresa, kakor tudi njegovo oddaljenost od potresne opazovalnice.
Zanimiva je zlasti oddaljenost. Tresljaji zemlje se nadaljujejo valovito kakor če vržemo kamen v vodo kjer nastanejo okrogli valovčki, ki se od središča širijo in postajajo vedno večji. Potresomeri zabeležijo valoveče tresljaje zemlje in njihovo hitrost. Tresljaji dosežejo potreso-mer v različnih časovnih presledkih in iz tega sklepa znanstvenik kako daleč je središče potresa, če pa hočejo znanstveniki točno ugotoviti kraj potresa odnosno njegovo središče, morajo izmenjati svoja opazovanja s troh potresnih opazovalnic. Z izmerjenimi razdaljami zarišejo okrog dotične opazovalnice na zemljevidu ali globusu kroge. Kjer se krogi križajo je središče potresa, ki ga označijo kot krajevni, bližnji ali daljni potres. Tako se dobe točni podatki celo o cakih potresih, ki nastanejo daleč v morjih in ki jih ljudje sploh ne čutijo.
Znanstveniki so zbrali že zelo važne podatke o potresih. Tako zdaj vano, da nastanejo potresi pogosto v takih krajih, kjer so visoke gore blizu gobokih dolin in sotesk, torej kjer se je v pradavnih časih zemeljska skorja močno trgala ali pa kjer je zemlja potisnila iz sebe velike množine še tekoče gmote. S tem so prišle ogromne
plasti v nevarno lego in se še niso umirile, čeprav je minilo od takrat že več tisoč let, temveč se še vedno premikajo. Ce je premikanje premočno ali prehitro, nastanejo silni tresljaji ki jih čutimo kot potrese. Posebno velika je nevarnost hudih potresov na ameriški in azijski obali Velikega oceana, ki svojega drugega imena Pacifik ali Tihi Ocean v resnici ne zasluži, dalje v pasu od Srednje Amerike preko Atlantika in Sredozemlja do Južne Azije in Južnega morja. Na podlagi dolgoletnih opazovanj so narisali znanstveniki potresni zemljevid, na katerem je točno prikazano, kje so po potresih najbolj ogroženi kraji. Potresni zemljevid kaže, da je v Evropi nevarnost potresov velika samo v njenem južnem delu zflasti na Balkanu.
Skoraj neverjetno se zdi, toda znanstveno je dognano, da nastane na zemlji skoraj vsako uro potres. Na leto imamo torej 9000 potresov. K sreči pa niso vsi potresi nevarni. Mnogi nastanejo kot rečeno v morjih tako da jih ljudje sploh ne slutijo. Le redko se pripeti, da preseneti potres ladjo na morju. V takem primeru je katastrofa skoraj neizogibna zlasti če je potres močan. Dobra desetina vseh potresov ne spada k katastrofalnim tektonskim, ki jih povzročijo premikanja velikih plasti v zemeljski skorji. Precej je tako zvanih vdornih potresov, ki nastanejo večinoma v goratih krajih, kjer je neprestano na delu voda, ki izdolbe velike jame in cele sotesKe. Ce je voda le predolgo na delu, zgrme celi deli hribov in gora v take soteske in kotline. Tako lahko nastane potres, ki se pa čuti le na ozkem krogu. Samo krajevnega značaja so tudi vulkanski potresi. Ti so vedno v zvezi z bruhanjem ognjenikov. Tudi balkanski potresi veemoma niso nevarni. Pri tolikem številu potresov na leto je jasno, da gre po pretežni večini za tresljaje zemlje krajevnega in lažjega značaja, če bd temu ne bilo tako, bi sploh ne kazalo graditi his, vsaj ne zidanih kjer bi jih potresi sproti porušili. K sreči je narava tudi v tem primeru uredila svoje zakone tako. da je človeku omogočila življenje na zemlji. Le tu ln tam ga opozori, da ni on gospodar nad njo, ampak ona nad njim.
možganov. Bili so primeri, da so ljudje izgubili za pisanje, čitanje, konstruiranje in risanje pristojne možganske centre, pa so pod vedštvom in s pomočjo učiteljev dobili nazaj te sposobnosti. Tako se je že na podlagi teh opazovanj po sebi vsiljevala misel, da so drugi možganski centri prevzeli funkcije izgubljenih odnosno aničenih.
Zdaj pa pravi prof. W. Wagner v »Miinch-ner Medizinischen Wochenschrift<r, da je nastal popoln preokret v vseh teh nazira-njih. Ce so učenjaki mislili, da morejo dognati, kako napravi narava, da lahko človek govori ali optično doznava zunanji svet. so zdaj te nade razpršene. Na dejstvu, da je motnja v daru govora v večini primerov v zvezi z motnjami odnosno poškodbami v bližini »govorilnega centra«, se pri tem nič ne izpremeni. Vse to nas pa prav nič ne približa bistvu psihe. Funkcije govorjenja, računanja, čitanja itd. so storitve, ki spadajo k človeku kot takemu, ki so del tega, kar tvori človeško bitje. Možgansko neha-nje pač ni skupnost storitev specializiranih aparatov v možganih, ono se ne da pojasniti iz zakonov klasične mehanike. Tozadevni možganski centri so orodje, dočim omogoča njihove funkcije bitje vse osebe, njene izkušnje njena usposobljenost, nien temperament in njeno razpoloženje. Prevzem funkcij poškodovanih ali uničenih možganskih centrov po drugih dokazuje, da pri možganih ne moremo govoriti o nobenem odrevenelem sistemu v smislu strojnih delov.
Izsledki eksperimentalne fizike so pokazali, da zakoni mehanike, fizike in kemije niti mrtve narave ne morejo pojasniti. Max Planckova teorija o količini nam pove, da lahko poznavanje ene lastnosti izključuje poznavanje druge, tako da dobimo tudi o mrtvi naravi vedno le nepopolno sliko. S tem je pa tudi opravljen poskus, izvajati dogajanja v živi naravi iz mrtve, kajti oba procesa sta snovanje za vsemi stvarmi stoječe neznane in nerazumljive sile. Tako formulira sedanji položaj tudi znani nemški fizik Heisenberg. Prof. Wagner pa pripominja, dr s tem nikakor ni rečeno, da bi si ne smeli obetati od znanstvenega dela možganskih fiziologov in psihologov še mnogo važnih dognanj.
Caruso
V mladosti, ko je bil Se neznan, je potoval Caruso nekoč s potujočim opernim gledališčem po provinci. Bil > samo rezerva prvega tenorja in je nastopal samo, če le-ta ni bil sposoben za nastop. Od tega se ie seveda živelo slabo, ker ni bilo stalne plače. čas. ki ga je preživel Caruso v pričakovanju prehlada prvega tenorja je prebil večinoma ■» krčmi pri časi vinca. Tako se je nefc^* dne zgodilo, da se prvemu tenorju zopet tri hotelo nastopiti. O svoji bolezni je obvestil upravo šele v zadnjem tre* nutku in sluga, ki so ga poslali po Ca ruša. ga je našel zopet v krčmi že pošteno pijanega.
—	Brž, brž. požurite se v gledališče, tenor je obolel, treba ga je nadomestiti
Caruso se je sicer komaj držal na nogah toda čim je zaslišal ta težko pričakovani poziv. je urno vstal in se odmajal v gledališče. Na odru se je sicer gugal, vendar je s krasnim glasom odpel svojo vlogo.
Drugo jutro je bil pa odpuščen zato. ker je bii nastopil pijan. Ves obupan, da je izgubil službo, je odšel seveda zopet v krčmo. In ko je tam popival, je naenkrat prihitel gledališki sluga:
—	Hitro, gospod Caruso, takoj morate v gledališče!
—	Saj sem vendar odpuščeni — se je začudil Caruso.
—	Vem. toda to nič ne de. Občinstvo noče več poslušati prvega tenorja Neprestano kriči, da hoče komičnega pijanca.
Caruso je nastopil in to je bil začetek njegove kariere.
John Berkley
Angleški filozof John Berkley je negiral obstoj gmote in trdil, da vlada svetu samo duh. Nekoč se je učenjak ves raztresen iz-prehajal po ulicah in se zaletel z glavo v brzojavni drog. Razjezil se je in srdito zaklel. Njegov prijatelj je pa pripomnil:
—	Nikar se ne jezi, John, te gmote v resnici itak ni.
Od kokona do padala
Svilarstvo se je v
V pruskem mestu Celle se je pojavil nekega večera pred hišo strokovnjaka na polju svilarstva zakonski par in ga naprosil, naj prevzame njune »gosenične otroke«, ki bi sicer poginili od gladu. Zakonca sta prinesla s seboj 15.000 »goseničnih otrok«, ker sta mislila, da bodo imeli v drevoredu murv v mestu dovoli hrane. — Strokovnjak, ki je bil že upokojen in je kot ljubitelj gojil sviloprejke, je vzel od vojaške uprave za tri marke v najem drevored murv, v vojašnici je pa najel sobo. kamor je spravil sviloprejke. Za rejo sviloprejk je zainteresiral siromašne otroke in položil tako temelj velikemu razmahu pridelovanja svi'e v Nemčiji. Ta razvoj je dosegel svoj višek z ustanovitvijo državnega raziskovalnega zavoda za svilarstvo v Celle.
Skoraj 150 letna zgodovina svilarstva v Celle je doživela s tem. nov razmah. Do ustanovitve državnega raziskovalnega zavoda je bilo svilarstvo v Nemčiji malone že pozabljeno. Le redki so bili možje, ki so spoznal njegov namen, ki pa svojih načrtov niso mogli uresničiti. Kot ljubitelje so jih zasmehovali in v svojem prizadevanju niso bili deležni nobene državne podpore. Na polju svilarstva si je mnogo prizadeval že Friderik Veliki. Tudi mladi Goethe se je ukvarjal z njim v Frankfurt-skem patricijskem domu, kajti njegov oče ie redii tam sviloprejke. Celle je pa edino mesto v Nemčiji, ki se lahko pohvali s staro tradicijo na polju svilarstva. To mesto je znalo razviti koristno delo svilarstva s pomočjo sviloprejke. tako da je zdaj središče vsega nemškega svilarstva. Tu se je pričel razvoj pred 150 leti, ko je bila razpisana nagrada 100 zlatih tolarjev za tistega, ki bi bil prvi zasadil 1000 murv. Svilarstvo so pospeševali stanovalci dveh zavetišč za onemogle.
zadnja leta zelo razvilo
Zdaj je doživelo svilarstvo v Nemčiji nov procvit. Sirova svila je potrebna v gospodarstvu. Ni važno, da je iz čiste svile samoza vezni ca ali ženska obleka, dobra je tudi umetna svila Pač je pa za Nemčijo važno, da ima dovolj svilene svile za padala in druge vojaške ter tehnične potrebe. Drobne sviloprejke, ki se hranijo z murvinimi listi, so postale tako marljivi pomočniki vojakov. Reja sviloprejk je našla zanimanje tudi v šolah. Pomen svile kot sirovine za vojno gospodarstvo nalaga vsem, ki so kakorkoli zaposleni v tej panogi da zastavijo vse sile, da bodo uspehi čim večji. Nekatere šole so dosegle v reji sviloprejk posebno razveseljive uspehe. Povsod negujejo sviloprejke kakor dojenčke in vedno znova se pokaže, da Je mogoče s skrbno nego doseči zelo lepe uspehe. Država in državni prehranjevalni zavod posvečata posebno pozornost svilar-stvu in skrbita, da imajo rejci sviloprejk. vedno na razpolago dovolj zaroda in da so lahko glede prodaje kokonov po primernih cenah brez skrbi.
Naloga državnega raziskovalnega zavoda za svilarstvo v Celle je z raziskavanjem in poskusi ugotoviti pogoje, pod katerimi je mogoče upoštevajoč posebne klima t ione razmere doseči na polju svilarstva v Nemčiji čim večje uspehe. Raziskovalni zavod je pa obenem šola za tehnične asistente in asistentke. Zavod je prirejal tudi že brezplačne, dve leti trajajoče poučne tečaje za mladeniče in dekleta, ki so delovali pozneje kot kmetijski n tehnični asistenti. S pomočjo tega zavoda goje zdaj ne samo sviloprejke, ki niso podvržene kugi. temveč rede tudi kokone, ki spredo do 4.000 m dolge nitke, trikrat daljše od nitk navadnih kitajskih kokonov. Ta uspeh je bil dosežen s smotrenim križanjem sviloprejk. Križanje je pa imelo še to važno posledico, da predo kokoni nitke krasnih barv.
Madžarskim Židom se god! dobro
Vprašanje židov na Madžarskem je še vedno pereče. Odvetniška zbornica v Budimpešti ugotavlja, da je bilo lani v madžarski prestolnici še vedno 64 % židov odvetnikov in zahteva zato njihovo popolno odstranitev z odvetniškega stanu. Pri zadnjih volitvah v odbore gornje zbornice sta bila izvoljena dva žida v zunanjepolitični odbor štirje v finančni. Židovski leksikon vsebuje zanimive podatke o njih. Fercc, Chorin je pravnuk v Moravski Beli Cerkvi leta 1760 rojenega Arona Cho-rina ki se je leta 1789 preselil na Madžarsko in postal vrhovni rabin v Aradu. Leta 1874 v Budimpešti rojeni Aurel Engcl je postal leta 1816 plemič in si prilastil ime Egry von Eger-szek. On je odvetnik in upravni svetnik Več let je bil pa tudi predsednik upravnega sveta nekega v nemškem jeziku izhajajočega dnevnika. Od leta 1927 je član gornje zbornice, zdaj je bil pa izvoljen v zunanjepolitični in finančni odbor. Leta 1909 je postal v Jenikovi na Češkem leta 1862 rojeni Sigmund Kom-feld baron. Njegov leta 1882 v Budimpešti rojen-' sin Moritz je bil predsednik industrijskega podjetja Garz ter madžarske železarne in tvornice orožja. Od leta 1927 je član gornje zbornice in zdaj je bil izvoljen še v finančni odbor. Član finančnega odbora je postal tudi član gornje zbornice Jeno Vida, rojen L 1872 v Budimpešti. On je predsednik madžarske splošne premogokopne delniške družbe in dru« gih industrijskih podjetij ter predsednik bu-dimpeštanske izraelitske sirotišnice.
»Magvarszag« je nedavno polemiki z nekim budimpeštanskem tednikom omenil, da žive židje na Madžarskem tako dobro, da so največja privlačnost za Žide v drugih državah in da jim niti na misel ne pride, da bi 6e izselili
Kako je z marljivostjo mravelj?
Mravlje veljajo v splošnem za najmar-ljivejše živalice. V resnici pa njihova marljivost ni tako velika, da bi bila po pravici prišla celo v pregovor. Mravlje namreč delajo samo od druge polovice aprila do druge polovice oktobra, kakor so pokazala najnovejša raziskovanja naravoslovcev, pa tudi v tem času Hm delo ne diši, če vreme ni lepo. Ob hladnem in deževnem vremenu se umaknejo mravlje globoko v mravljišča, kjer lenuharijo in počivajo.
Lososi so točni
Na južnoameriških obalah so opazovali losose in prišli do zaključka, (U so te morske ribe izredno točne. Njihov smisel za čas je naravnost presenetljiv. Lososi žive sicer v morju, svoja jajčeca pa odlože vsako leto v mirnejših vodah. V ta namen krenejo po rekah precej daleč proti izviru. Njihova potovanja po rekah se ravnajo točno po koledarju in sicer odplavajo lososi iz morja v juniju, juliju in avgustu, vedno tretjega dne po ščipu. Pa ne samo to. Lososi imajo tako rekoč tudi uro v glavi. Pojavijo se namreč vedno točno eno uro Po začetku plime.
Magnetofon namesto gramofonske plošče
Dipl. ing. Dominik,, ravnatelj nemškega državnega radia-3'e nedavno poročal o uspehih, doseženih z magnetofonskim postopkom za zboljšanje glasu pri izdelovanju gramofonskih plošč. Magnetofon je začel izpodrivati gramofonsko ploščo. Prevelika občutljivost gramofonske plošče in njeno razmeroma kratko življenje, je napotilo moderno tehniko, da je začela iskati nova pota. Nemški inženjerji in nemška industrija so odkril nov postopek v prestrezanju zvoka, pri katerem se ne uporabljajo več premikalni deli za beleženje oblik. Pri magnetofonskem posrtepku se magnetizira nosilec tona v ritmu zvoka, ki ga hočejo prestreči na ploščo, pre čemer se uporablja fimski trak, pokrit s železnim praškom. — Nemški državni radio je uvedel te majhne magnetične naprave za prestrežanje zvoka, ki vsebujejo v dveh kovčegih po 15 kg ves potrebni pribor, kakor baterije, ojačevalce, mikrofone itd. doma in na bojišču, kjer zelo dobro riužijo poročevastvu propagandnih čet.
Industrijski naraščaj bivše Poljske
Pred izpitno komisijo gospodarske zbornice v Krakovu so se vršili nedavno prvi izpiti industrijskih vajencev, šlo je za nemške vajence, ki so dosegli zelo zadovoljive uspehe. Izpit so napravili vsi in tudi pismene naloge so bile dobre Tisti vajenci, ki so prišli iz poljskih šol so že dobro podkovani v nemščini, čeprav je tra jala učna doba samo dve leti in pol. Bivša Poljska je imela samo obrtniške vajence. Industrijska podjetja so se zadovoljevala z mladoletnimi delavci, ki so se učili med atmim delom, strokovne moči je pa dobivala industrija iz obrti. Med vojno se pa postavljajo vedno težje naloge tudi pred poljsko inlustrijo. Na drugi strani je šlo mnogo poljskih strokovnih moči delat v Nemčijo. T^lko je postala potreba po strokovno usposobljenem industrijskem naraščaju.
Čim so se nemške okupacijske oblasti lotile tega vprašanja se je pokazalo, da primanjkuje učnih moči. Zato je bil prirejen poseben tečaj za obrtne učitelje, ločeno od šolanja nemških moči gre šolanje poljskih industrijskih vajencev. Učni jezik je v šolah poljski. Računajo, da bo v prihodnjem letniku 800 nemških absolventov sprejetih v industrijske nadaljevalne šole.
148 let stara Španka
Izrdno dolgo žviljenje ima za seboj španska državljanka Guadalupe Siera. ki je doživela, kakor poročajo iz Madrida, te dni 148 let Izredno številno je njeno sorodstvo, saj ima sinov, vnukov in pravnukov 240. ki vsi bivajo v eni ter isti naselbini
Za smeh
strupena Ženska
»Kaj si že slišal, da stara Neža umira?«
»Kaj pa ji je, da umira?«
»Pravijo, da se je zastrupila.«
»Hm, mogoče se je sama ugriznila v jezik?«
POZNA JO
Gospod Pinkus je srečal pred prazniki gospoda Porgesa: »Gospod Porges, nikar ne koketirajte z mojo ženo, drugače bo nesreča!«
Po praznikih je gospod Pinkus spet srečal gospoda Porgesa> ki je pravkar oglasil konkurz.
»Ali vas nisem svaril?« pravi Pinkus.
»Jaz vendar poznam svojo ženo!«
ni vseeno
»Ali je res, da sd imel hujše ošpice kakor tvoi brat?«
»I jejej, seveda, gospod doktor! Pomislite, jaz sem jih imel v počitnicah!«
PO SVOJE JE RAZUMEL
Jaka pade s črešnje. Pokličejo zdravnika. — Ka; mi pa bo zdaj zdravnik? — vpraša Jaka. — Pregledati te hočem in lečiti. — Bežite no. pusitite to reč. Vi da bi me lečtt. Kako pa veste, kaj mi je? Mar srte že kdaj padli s črešnje?
KORISTEN PES
»Čemu imaš policijskega psa?«
»Ta pes je zlata vreden. Daš mu povohati steklenico, pa te privede do rajbližje gostilne.«
SAMO DELOMA
—	čuj, ali si ti Ljubljančan?
—	Sem, toda samo deloma.
—	Kako to?
—	Tako. Ko sem prišel v Ljubljano, sem tehtal šestdeset kil, zdaj jih pa tehtam osemdeset.
V BOLJŠI HIŠI
—	No, kako je s tvojo nespečnostjo?
—	Vedno slabše. Pomisli, zdaj ne morem spati niti zjutraj, ko je treba že vstati.
NESPEČNOST
—	Marička, kolikokrat sem vam že rekla, da se temu ne pravi s'.', a, temveč jedilnica.
—	Mar tudi danes, kr n.amo za obed samo krompir?
NA SODIŠČU
»Kolikerič ste omoženi?«
»Dvakrat«
»In koliko ste stari?«
»Sest in dvajset let. gospod sodnik.«
»Tud. dvakrat?«
Bukarešta kot donavsko pristanišče
V Bukarišti je bik nedavno otvorjena raz« stava »Avtomobilske ceste in vodne poti«, ki jo prireja rumunsko-nemsko društvo. Splošno pozornost vzbuja na nji načrt Bukarešte kot dunavskega pristanišča. Človek bi mislil- da gre tu za nesporazum, saj je Bukarešta daleč od Dunava. Zdi se pa čudna misel, da b; moglo nastati v Bukarešti pravo donavsko pristanišče. Če pa pogleda človek na načrte in risbe tehnikov, se prepriča, da ta misel ni nobena utopija. Od Bukarešte do Donave je 60 km. Ta razdalja bi se pa premostila s prekopom, ki bi se pričenjal \zhodno od Dambovice pri Bukarešti, končal pa pri Oltenici. Šest jezov, nekateri precej visoki, naj bi skrbelo za ustreza* jiče višinske razlike v strugi tako, da bi voda hitro stekla in da bi lahko vozili po prekopu vlačilci do 1200 ton. Stranski prekop skozi mesto naj bi nudil industriji rumunske prestolnice možnost nakladanja in ;ztovarjanja robe. Za vodni rezervoar bi pritegnili iezero Černika pri Bukarešti, obsegajoče 500 ha.
Prekop bi bil zgrajen v ravni črti in vezala bi ga samo železniška proga Bukarešta—Olte-nica. Višinska razlika bi znašala 23 m. Poleg neposredne zveze z Donavo kot važno prometno žilo bi imela Rumunija od uresničenja tega načrta še druge koristi in ugodnosti. Regulirana bi bila Dambovica do izliva v Argež, ozemlje ob njenih bregovih, ki je zdaj močno moč* virnato, bi bilo izsušeno in tako bi nastala nova prostrana rodovitna polja. Glavni prekop bi bil v industrijske svrhe izpopolnjen z dvema stranskima. Posetniki razstave se za te načrte zelo zanimajo, kar dokazuje, da bi javnost z veseljem pozdravila njihovo uresničenje.
................. h ■ n B ■ ■ ■ w ■ ■ b n » B n H M H H B ■ B H um ■ ■ B l. ■ B U ■ H ■ ■ ■ ■ i ■ i ■ 11 ■ ■ i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i ■ LLU J I B I I Ml ■ I ■ Ml Ml M H IM ■ I m	O
A D B B E2 L O ®
VOLNA, BOMBAŽ,_ MM Jft M* ■	■■ ■ ffc f* GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 1—3
NOGAVICE, ROKAVICE^ El A K L P K E L U U	N TrcTBI O I
STARI TRG 12. ŽIDOVSKA 2-4 BLEIWEISOVA 22 - TEL. 27-78
PLETENINE
□□□□□□□□□□□□□□□□□co^dddciiiuuu^	TiroDim n H npmoimjaininini
Lastovka pokonča
looo žuželk dnevno
Lastovke se vrnejo k nam v drugi polovici aprila iz južnih krajev. Z veseljem jih pozdravi staro in mlado, saj so znanilke pomladi. Zlasti pa cenimo lastovke kot zelo koristne ptice. Ena lastovka pokonča dnevno okrog 1.000 žuželk, raznih muh, mušic in breneeljev. Jasno je torej, da je lastovka zelo dobrodošel pomočnik človeka pri zatiranju škodljivega mrčesa. Zal je pa lastovk pri nas vedno manj. Krivi smo sami, ker gradimo hiše in gospodarska poslopja tako, da lastovke večinoma nimajo kje gnezditi. Mnogi mislijo na lastovke in na svojih hišah in poslopjih pripravijo varne kotičke za gnezda. Beloprsi domači lastovki, ki prilepi svoje gnezdo na zunanjo steno poslopja, pribijemo pod pristreški na krajih zavarovanih pred vetrom latve, ki naj bodo debele dobre 4 cm, in čim daljše, ker gnezdijo domače lastovke v kolonah. Lastovkam rdeč-kastorujavih prs, ki si spleto odprta gnezda najraje v stajah na tramovih, pomagamo z deščicami.
Nova električna centrala v Turčiji
Turško gospodarsko ministrstvo znova proučuje vprašanje preskrbe države z gorivom in namerava v večji meri izkoriščat' ležišča rjavega premoga v Anatoliji kakor doslej. Rjavega premoga je zlasti mnogo v srednji Ana* toiiji, kjer cenijo ležišča na 12 mJnonov ton. Ker pa je v tem premogu mnogo vode, je bilo sHenjeno, zgraditi v bližini električno centralo, k bo dajala tok mnogim krajem v okolici ;n tudi tovarnam. Za pogon se bo uporabljal anatolski rjavi premog.
Dvoboj v pragozdu
Neki belgijski lovec, ki se mudi že desetletja v Afriki je opazoval nedavne na bregu jezera Tanganika razburljiv dvoboj med 'e* vom in krokodilom. Kralj džungle se je nič hudega sluteč izprehaja! po bregu Kar ga :e napadel velik krokodil, ki se je bil bliskovito pognal iz vode Krokodil je hlastnil po levjih šapah in lev je boiestno zatulil. Krokodil ga je zgrabil za eno nogo in lev si je zaman prizadeval odkrižati se ga Krokodilovemu oklepu levja šapa ni mogla do živega. Dolgo sta se lev in krokodil borila, končno pa je krokodil hlastnil vdrugič in zasadil levu ostre zobe v bok. Tako lev ni imel nobene možnosti več rešiti se. Videč, da je lev izgubljen, ga je lovec ustrelil in mu s tem prikrajšal muke.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam v bolezni in smrti naše mame, gospe
KAR FRANČIŠKE
SOPROGE GOSTILNIČARJA IN POSESTNIKA
stali dobrohotno ob strani, vsem gg. zdravnikom, čč. duhovščini, čč. sestram, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti — naša prisrčna zahvala.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 11. maja t. 1. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, dne 8. maja 1943.
Žalujoči: LUDVIK, soprog LUDVIK, VLADIMIR, ALEKSANDER, sinovi in ostalo sorodstvo

i
Danes nas je v zemskem življenju zapustila naša predobra žena, mati, teta in svakinja, gospa
soproga univ. profesorja
S svojim zglednim prenašanjem hudega trpljenja nam je pokazala pot v večnost.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, Metlika, Gor. Radgona, dne 8. maja 1943.
Globoko žalujoči:
Dr. FRANC WEBER, soprog; FANIKA, POLONCA, TOMAŽ, otroci in ostalo sorodstvo.

Knut Hamsun
Norveški književnik Knut Hamsun se ne zmeni dosti za leta, temveč ceni človeka po izobrazbi in sposobnosti. Zato je odgovarjal tudi sam nalašč napačno na vprašanja o starosti, če se je komu zdelo to vprašanje zelo važno. Zdaj je povedal preveč, zdaj zopet premalo let.
Ko se je leta 1908 na potovanju po Norveški zglasila pri njem skupina inozemskih novinarjev, ga je neki novinar vprašal, koliko je star odm:«no kdaj je bil rojen.
—	1858, — mu je odgovoril Hamsun.
—	Zakaj si rekel, da si rojen 1. 1858? — ga je vprašal pozneje njegov prijatelj, ki je prisostvoval njegovemu razgovoru z novinarji.
—	Smešno se mi zdi vedno, če komu čestitajo za nekaj, kar se zgodi čisto brez njegove zasluge. Zato sem hotel še ler:s' dož:veti čestitke k petdesetletnici rojstva, — mu je odgovoril Hamsun.
Biicher
Nacionalni ekonom Biicher je nekoč predaval o vtisih s svojega potovanja po Ameriki. Med drugim je omenil tudi znano dejstvo, da je v Ameriki mnogo več moških kakor žensk in v šali je pripomnil, da zato najtopleje priporoča damam, ki se še niso mogle omožlti, naj se čimprej izselijo v Ameriko, kjer jih bodo sprejeli z odprtimi rokami.
Ko je po teh besedah nekaj občutljivih dam demonstrativno vstalo in zapustilo dvorano, je predavatelj zaklical za njimi:
—	Saj ni treba, da storite to takoj ...
Goethe
Goethejev sodobnik Tieck je prišel nekega večeru k slavnemu pesniku, da bi -.nu prečital rokopis svoje »Genoveve« in slišal njegovo sodbo o tem delu. Pozneje je Goethe pravil o tem svojim prijateljem.
—	Tieck je jel čitati okrog csmih in ko je končal, je odbila ura enajst — devet m deset nisem slišal...
Myrna Loy
Nekega dne je nekdo pozvonil na vratih vile znane filmske zvezde Myrne Loy. — Igralka, ki se v prostem času rada ukvar-za z negovanjem rož, je delala na vrtu in prišla je sama cdpret vrata. Pred vrsti je stal deček.
—	Pre sim. gospodična, da poklonite moškemu ki vas ljubi, svojo sliko, ji je dejal.
Myrna Loy je prvi hip ostrmela, ko s'-je pa opomogla od presenečenja, je vprašala dečka, koliko je star.
—	Sedem let. — se je odrezal.
—	Ali pa tvoj oče ve, da si odšel k meni ?
—	Seveda ve, — ji je odgovoril deček Kako bi ne vedel, ko me pa pošilja on ..
Hans Moser
Dunajski komik Hans Moser je rad sam hodil na živilski trg kupovat živila. Nekega dne je šel po kislo zelje. Hodil je po trgu, dokler ni opazil zelja, ki mu je ugajalo.
—	Dajte mi za dvajset grošev tega zelja, — je dejal prodajalki.
—	Zdaj se pravi temu pfenig, dragi gospod, — je odgovorila prodajalka.
_ Zares? — se je začudil Moser. — Jaz
sem pa mislil, da se pravi temu še vedno zelje.
Roosevelt
Prezidcnta Rcosevelta je med počitnicami izsledil neki novinar in ga jel nadlegovati s prošnjo, naj mu pove, kako misli o raznih perečih zadevah. Zastavljal mu je najbolj nemogoča vprašanja, na katera je Roosevelt dolg.-. potrpežljivo odgovarjal. Ko ga je novinar vprašal, na kaj misli, ko zjutraj vstane, je bilo Rcoseveltu že preveč.
—	Na različne stenice, — mu je odgovoril ordito in prekinil razgovor.
čifafeljetn v Srbiji
Na vprašanja od raznih strani sporočamo čitateljem »Jutra« v Srbiji, da se lahko na naš list tudi naročijo. Naročnike sprejema tvrdka PRESSA A. G„ Beograd, Vlajkovičeva 8 (tel. 25-552 do 25.555; pošt. pretinac 630). Tja se je obračati tudi z reklamacijami glede dostavljanja lista. — Mesečna naročnina znaša Din 96.—.
ZAHVALA
Za vse izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob priliki izgube srčno ljubljenega soproga in nepozabnega, skrbnega očka, gospoda
GRUDEN LEOPOLDA
^	Inšpektorja drž. železnic
se na tem mestu prisrčno zahvaljujemo.
Zlasti smo dolžni prisrčno zahvalo vsem, ki so s spremstvom na njegovi poslednji poti počastili njegov spomin, posebno še gg. predstavnikom železniške uprave z g. direktorjem ing. Kavčičem na čelu ter gg. zastopnikom carinske uprave, g. inšp. Christoffiu in g. upravniku Lahu ter vsem stanovskim tovarišem in prijateljem pokojnega.
Hvaležnost bomo ohranili tudi gg. zdravnikom in čč. sestram, ki so mu skušali ohraniti njegovo življenje.
Iskreno se zahvaljujemo gg. pevcem za njih ganljivo slovo ter vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev.
Vsem in vsakomur še enkrat prav prisrčna hvala.
Mašo zadušnico za pokojnikom bodo darovali v četrtek 13. t. m. ob 7. uri v župni cekvi sv. Petra.
LJUBLJANA, 8. maja 1943.	Žalujoči GRUDNOVI
BANCO di ROMA
BANCA O« INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNI KORISTI ANNO DI FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE
PODRUŽNICA V LUBIANA
Marijin trg 5, teleL 4316-4317 TOTTE LE OPERAZION1 DI BANCA - VSI BANČNI POSLI
Puh m pene prodala I R. SEVER, Marijin trg 2 !
Dentifrici
Crema igienio. Bril anti De, Embrncazione. Pillo le B Ferr<.vitaminiche — Fornitui«! — Spedizioni. Cercaas' euncessionari in prouno.
Zobna čistila
Higienska ki en*, brilan-tine, mazila, kroglice B. ieleznovitaminske — Preskrba-— Pošiljatve. Iščemo samostojne zastopnike.
Farmada BARLOCCO - Galleria Mazzini GENOVA
»Jutrovi« oglasi so Vasi najboljši nakupovalci in prodajalci!
iiiiniiiiiiMiniiP
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiffliiiittiiiiiiinEi
> • y J,.

DARMOL
II miglior lassativo najboljše odvajalno sredstvo
iniiiimfMM
t
i
Umrla nam je naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospa
Amalija Šile
roj. Božič
vdova po nadučitelju
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 10. t. m. ob %3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. maja 1913.
Žalujoči: VINKO in RAJKO, brata ter ostalo sorodstvo
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospa
Angela Svoboda
vdova po okrajnem tajniku
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 9. t. m. ob %3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu.
Ljubljana, Trieste, 7. maja 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
1
Ka
Naša ljuba, tako skrbna žena, najboljša mama, stara mama itd., gospa
ANTONIJA DEBEVEC
roj KOCMUR
nas je dne 7. maja 1943, na prvi petek v maju, ob S. uri zvečer, v 72. letu svoje starosti, s svojo lepo dušo zapustila ter odšla k Bogu. viru vse popolnosti, v večno veselje. Nje v delu in dobroti izmučeno telo položimo k trajnemu počitku v nedeljo, dne 9,. maja ob 16. uri na farno pokopališče na Igu.
Ljuba mama, v naših srcih boš živela dalje!
Ig, Ljubljana, 8. maja 1943.
ANTON DEBEVEC, orožn. postajev. v pok., mož; ANTON DEBEVEC, kapitan boj. broda, dr. FRANCE DEBEVEC, šef - primarij, sinova; TONČKA TOMINC, roj. DEBEVEC, hči; ŽORŽETA, ZORA, snahi; IVAN TOMINC, zet; IVKO, ROŽICA, MIHEC, MIRICA, vnukinji in vnuka — ter ostalo sorodstvo
Dne 3. aprila 1943 je dotrpel naš nad vse ljubljeni soprog, nepozabni svak, plemeniti človek in idealni oficir
DRAGOMIR M. POPOVIČ
general bivše jugoslovanske vojske
Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki ob težki izgubi sočustvujejo z nami.
BEOGRAD, LJUBLJANA, OSNABRtlCK, dne 8. maja 1943.
Žalujoča soproga Desanka roj. Sedej. Beograd Družina Sedej-eva, Ljubljana
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: I^ubomir Volčič — Vsi s Ljubljani