Fsšsnina plačana ¥ gotovini. ŠTEV. 190.
v LJUBLJANI, četrtek, 26. avgusta 1926.
Posamezna številka Din 1'— LETO III.
S.tJCSSSSftriM 03» S-*še*e*&3
aas&*5j*ofc*:
aai^iuvseMiaaitmmammmmaaeaataatKmmmiaiessmam
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti. Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. » UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV, 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu šiev. 13.633.
Ob priliki grške revolucije.
Revolucija in zlasti revolucije v eni državi so vedno znak bolezni v dizavnem življenju. Če pride revolucija od spodaj, je njen vzrok navadno bedno življenje širokih plasti naroda, kar je zopet ponavadi vzrok slabega vladanja; revolucije cd zgoraj, ki se pojavljajo kot državni priči,. so sicer več ali manj reakcije na revolucije od spodaj, njih vzroki in povodi pa ne ležijo v gospodarskem življenju ampak v politični mentaliteti, ki misli, je življenje samo izraz volje posamez-nih privilegiranih skupin in ki hočejo s silo Vzpostaviti to, kar je bilo in odstrani to, kar je.
Ker ni država sama sebi namen in kaka institucija za oskrbovanje brezdelnega življenja gotovim kastam na račun celega naroda, je revolucija od sncdaj več kot umljiva. Zamisli pa se e1 ek, če cita o pogostih pučih, ki si jih dovoljujejo razni aristokratski in oficirski krogi. Kajti nemalo bi bili vsi ti ljudje ogorčeni, če bi se jim upal kdo reči, da izvirajo vsi njihovi poskusi v zadnjem izrastku iz poželjenja po udobnem in brezskrbnem življenju. Ne, tako materijali-stično oni ne mislijo, njini gre za vse kaj Višjega — njim gre za idejo!
Po navadi jim gre za kralja ali cesarja, ki ga že zdavnaj ni, ali ga ni vsaj več ^.deželi. Kako so lojalni ti patrioti še preko groba! To lojalnost so poznali zlasti na Pruskem in jo poznajo še sedaj, saj je ovekovečena v pesmi: »Und der Konig absolut, wenn er unseren Willen tut!< Ta lojalnost torej ni tako huda! Potem jim gre za mir in red v državi. Ta mir pa je seveda lak, ki ga oni delajo. In pred takimi miri in redovi je dobrega . državljana nehote nekoliko strah. Kajti vsi dobro vemo kako je to in kaj lahko nastane iz lega. Gospod plemič po rojstvu ali denarju in gospod oficir sprejmeta prevrat brez vsakih škrupeljnov in prisežeta, da se človeku kar milo stori.
nmofo Pr‘ prvi Pri1^, ki se pm0 Ponudi
L o ila Prisego. Jako in neprijetno P sta začudena, če isto stori tudi nava-en državljan in vojak in ko se začne boj VSen proti vsem. Tokrat se gospodje več
n6i. 'T?.** red’ tojainost in idejo, ampak skušajo, da pobegnejo, in sicer čim preje m cim bolj na varno.
Kako se je mogla razviti in kako more obstojati ta mentaliteta tudi v današnjih državah, ko izvira vsa moč — vsaj na papirju — i„ naroda? Vzrokov je več, med gmvnimi je naslednji. Kakor v prejšnjih Casih kaste, tako mislijo še danes mnoge Politične stranke, da one tvorijo državo, da država ne more obstojati brez njih. In ker ni države brez njih, j,im je dovoljeno vsako sredstvo, da se obdrže. na površju. In sred tva so potrebna, kajti stranka ki v‘di samo sebe, mora izgubljati zaupanje ■naroda in tudi mnogih pristašev, kajti ia 'se je skleda le premajhna, in kdor je oližnji, pride prej© na vrsto. Tako sredstvo, da se stranka obdrži na vladi tudi tedaj, ko je že izgubila zaslombo v na-lodu — je sila. Ta sevporabi tako, da se najpreje eliminira zakonodajno telo in da preide vsa moč na upravo. K0 ima en-. rat uprava trdno vajeti v rokah, takrat ■je zaenkrat, sedanja pozicija zasigurana 111 tudi za bodočnost preskrbljeno. Kajti volitve v zakonodajno telo obvlada uprava- Da pa si je uprava sigurna svojega uspeha za vsak nepredvidljiv slučaj, se začenja uprezati v strankarski voz vojaštvo. Tako -se počasi pri vojaku porazgubi prvotna zavest, da je branitelj države na zunaj in zvest izveševatelj povelj, kmalu ej prepričan, da je on pravzaprav Poklican, da sodeluje pri poveljih in odloča, kaj je prav in kaj je krivo. Tako Postane vojaštvo sicer neviden a odlo-
Otvoritev kongresa narodnih manjšin v Ženevi
Ženeva, 26. avgusta. O priliki včerajšnje otvoritve II. kongresa narodnih manjšin, na katerem je zastopanih 31 narodnosti iz 13 držav, ki imajo za seboj l-l milijonov volilcev, je imel pozdravni govor predsednik kongresa dr. Wilfa.ii. Ko je razložil svrho kongresa, je posebno pozdravil delegate onih narodnosti, ki so na kongresu prvikrat zastopane, to je Estonske in Poljske ter Cehe iz Avstrije. Estonije in Poljske Cehe iz Avstrije.
Zahvalil se je za gostoljubnost Švice in predlagal, da se švicarskemu zveznemu svetu izreče brzejavno pozdrav in zahvala. Za njim sta govorila predstavnika Kataloncev in Rusov. Dr. Wilfan je nato prečital pismo beloruskih, ukrajinskih
in estonskih skupin, ki so izjavile, da ne morejo sodelovati na kongresu, ker imajo njih narodi pravico na absolutno neodvisnost in se ne morejo zadovoljiti s kulturno avtonomijo. Njih zastopniki bodo prisostvovali kongresu kot opazovalci.
Govorili so še predstavniki Madjarov in Cehoslovakov, zastopnik Zidov v Poljski in predstavnik Nemcev v Estoniji. Potem so bili izvoljeni 3 kulturni odbori, 1 pravni in 1 gospodarski odbor, lu so se sestavili takoj včeraj popoldne.
Otvoritve kongresa so se udeležili tudi direktor oddelka za narodne manjšine. podtajnik Lige narodov in nemški socialno - demokratski poslanik v državnem ziboru Bredtscheid.
Uzunovič skuša vpostaviti disciplino v radikalni stranki.
Beograd, 26. avgusta. Včeraj je bil predsednik vlade Uzunovič nekaj časa v radikalnem poslanskem klubu, kjer je konferiral z radikalnimi poslanci. Opaža se, da Uzunovič zadnji čas pogostokrat prihaja v poslanski klub. Zdi se, da bi Uzunovič rad napravil do povratka Pasica red v klubu.
Uzunovič je z Hi jo Mihailovičem storil korake, da bi v radikalnem klubu razčistil vsa osebna vprašanja. Uzunovič je prepričan, da se mu bo posrečilo priti do pozitivnih rezultatov in da bo v radikalni stranki vzpostavil disciplino, brez katere
ne more obstojati nobena organizacija. Prav verjetne je, da se bo koncem meseca vršila seja radikalnega kluba, na kateri bo govoril Uzunovič o potrebi discipline vobče in razložil program svojega nadaljnega dela. Tudi ministri bodo govorili o delu v svojem resoru in zahtevali odobrenje poslancev. Poslanci bodo povedali ob tej priliki svoje mnenje. Dozirava se, da je Boža Maksimovič izdelal detajlni prograip o organizaciji stranke. Splošno mnenje je, da pride* v stranki do likvidacije vseh sporov.
BOLGARSKA ŠE VEDNO NI ODGOVORILA NA NAŠO NOTO.
Beograd, 26. avgusta. Včeraj se je v političnih krogih mnogo razpravljalo o postopanju bolgarske vlade, ki še vedno ni odgovorila na našo noto; Opaža se, da ministra zunanjih poslov čestd poseča angleški poslanik in ti poseti so v zvezi s to noto. Smatra se, da se bo to vprašanje rešilo na miren način.
Naša vlada bo počakala na odgovor bolgarske vlade do danes. Ako odgovora ne bo, bo zahtevala, da se na noto odgovori v določenem času, ker se je vlada prepričala, da se z bolgarsko vlado ne da drugače postopati. O tem sta konferi-rala ministra Uzunovič in dr. Mnčič. Pozneje je Uzunovič razpravljal o tem z Božo Maksimovičem, o katerem je znano, da zastopa tezo, da se mora- avtoriteta države čuvati za vsako ceno.
Beograd, 26. avg. Nekateri beograjski listi so dobili privatne,vesti iz Caribro-da, da je bil včeraj izročen odgovor na kolektivno noto naše, grške in rmnun-ske države. Dr. Ninčič je, pri orjjiodu iz ministrstva povprašali o tem, demantiral to vest.
MNOGO KOMBINACIJ - MALO DELA.
Beograd, 26. avgusta. Izjava Uzunoviča
o	dr. Nikiču se komentira na razne načine. Uzunovič sam je mnenja, da to
vprašanje ni take važno in da ni nikake-ga razloga za to, da bi se cb tem vprašanju moralo razbiti sodelovanje med radikali in radičevci. Interesantno je, da je Uzunovič začel dajati nekake nedoločne izjave, kar demokrati posebno poudarjajo. Demokrati trde tudi, da bo Uzunovič doživel fiasko, ako jih pozove v vlade. Toda to trditev demokratov demantirajo vesti c peselu demokratskega poslanca Mioviča pri Uzunoviču. (Miovič pripada krilu Voje Marinkoviča). Istota-ko niso brez važnosti konference Voje Marinkoviča z Bože Maksimovičem, ki se v zadnjem času vrše prav pogostokrat. Demokrati upajo, da bo po dosedanji neuspehih politike sporazuma poverjeno njim, da izvajajo to politiko. Z avtendič-ne strani se zagotavlja, da bo volilna vlada, ako ne uspe sedanja kombinacija, poverjena homogeni radikalni vladi.
ZA IZENAČENJE DAVKOV.
Beograd, 26. avgusta. Odbor za pro-učavanje zakonskega načrta o izenačenju, i davkov je včeraj razpravljal do člena 54. j člen 48., ki govori o davku na žjvino in Čebele, je bil na predlog opozicije izpre-menjen tako, da se plača davek samo takrat, ako zadobi produkcija industrijski
značaj.
čujoč političen faktor, ki terorizira tudi tiste, ki so ga prvotno vpregli v strankarski političen voz. Nato se še vojaštvo razcepi in porazdeli po posameznih političnih strankah. Vsaka vlada gleda, ko pride na vlado, da se iznebi nasprotnih oficirjev in se opira na lastne, začne se maskirana vojaška diktatura in je vsa civilna uprava plašček sramežljivosti za zunanji svet. Če pride potem vsled splošnega nezadovoljstva med narodom do_ prevrata, takrat mislijo generali, da je prišel njih čas in eden komandant državljanske vojne sledi drugemu in briljira s svojim strategičnim in taktičnim znanjem na žalost in grozo državljanov.
Arbitor.
DR. ŠUPERINA ODP.OTOVAL NA BLED.
Beograd, 26. avg. Minister pošte* in telegrafa dr. Šuperina je odpotoval na Bled, kjer bo poročal kralju o poslih svojega resora. Po avdijenci na Bledu bo dr. Šuperina napravil inšpekcijsko potovanje po Dalmaciji in Črni gori.
KONFERENCA RADI TRGOVINSKIH POGODB.
Beograd, 26. avgusta. Včeraj so posedli ministra zunanjih poslov ministri dr. Šuperina, Vujičič in dr. Šibenik. Predmet razgovora so bila razna sporna vprašanja, ki niso rešena v trgovinskih pogodbah s poedinimi državami. G nekaterih takih vprašanjih se bo razpravljalo tudi , na skupščini Zveze narodov.
Težave pri sestavljanju grške vlade.
Atene, 25. avg. Admiral Konduriotis je prevzel predsedstvo republike. Sklenjeno je, da se sestavi koalicijska vlada. Pri sestavljanju vlade pa so nastale te*ž-koče, ker je prišlo do nesoglasij med vojsko in političnimi strankami. Govori se tudi že o zopetni uvedbi vojaške diktature.
Senzacijo je v diplomatskih krogih vzbudila izjava generala Kondilisa, da se Grčija kljub dobremu razmerju z Italijo ne more odreči Dodekanezu.
PRI SOLUNU SE SLIŠI GRMENJE TOPOV.
Bukarešta, 26. avgusta. Madjarski dopisnik javlja iz Sofije, da se je pri Solunu culo predvčerajšnjim popoldne ob 4. grmenje tepov okoli Ceresa in Drame, ki je trajale do 7. Misli se, da je v okolici Soluna stopila v akcijo grška mornarica.
GENERAL PLASTIRAS SE VRAČA V GRČIJO.
Beograd, 26. avg. Grški general Pla-stiras je potoval skoz Beograd v Skoplje, kjer se je ustavil pri svojih prijateljih. Od tod je krenil proti Bitolju, kjer so ga oblasti zadržale in zaprosile navodil od ministrstva notranjih del v Beogradu. Izdana je naredba, da naj se Plastiras zadrži v Bitolju do nadaljnje odredbe.
RADIKALI RAZVIJAJO ŽIVAHNO AKCIJO MED NARODOM.
Beograd, 25. avg. V zadnjem času se epaža, da izvajajo radikali posebno živahno agitacijo med narodom. Radikali razlagajo to tako, da hočejo s tem pobijati akcijo demokratov, ki so za časa občinskih plitev trdili, da radikali ne smejo med narod. Radikalni poslanci Velja Popovič, Kojič in dr. Srskič organizirajo zborovanja, ki se bodo vršila, ko se povrne Pašič. V to svrho je bila včeraj konferenca v radikalnem klubu, na kateri je Dragovič prečital pismo, ki ga je prinesel osebni Pašičev sekretar Sokolovič. Pašič govori v tem pismu o svojem agitacijskem delu, ko se povrne in izraža željo, da se tudi 011 udeleži radikalnih zborovanj. Pašič smatra, da naj bi se ta zborovanja vršila po* seji glavnega odbora.
Pašič je odgodil svoje potovanje do 5. septembra, ker za sedaj ni potrebe, da pride v državo, saj je situacija sedaj normalna. (Vse vesti o Pašičevenn povratku in njegovih pismih treba vzeti z vso rezervo. Op. ured.)
SPOPADI MED FAŠISTI IN POLICIJO
V	PRAGI.
Praga, 26. avgusta. Včeraj je o priliki fašistične skupščine prišlo do spopadov med fašisti in nasprotniki. Fašisti so delili letake. Policija je morala rabiti orožje. Eden izmed govornikov na skupščini je rekel, da je Gajda nedolžen in da je pripravljen podvreči se nevtralnemu sodišču v Franciji.
DR. KRAMAR SE NI SESTAL Z MUSSOLINIJEM.
Praga, 26. avgusta. Dr. Kramar demantira vesti, da bi se bil sestal z Mussolinijem.
V	DOBI DEMANTIJEV.
Beograd, 26. avgusta. Glede na vesti, v katerih se dr. Srskič spravlja v zvezo z napadom na Radičevo skupščino v Tuzli, je izjav il državni podsekreter dr. Pernar, da ni c tej stvari govoril z nobenim novinarjem. Potemtakem ni mogel dr. Srskič omeniti in si tudi ne more misliti, da bi se dr. Srskič bavil s takimi posli.
Slovenska gospodarska fronte narašča.
Ni treba biti poseben poznavalec 'razmer in takoj mora biti vsakomur jasno, ktte bo zmagal v sedanjem boju za Zbornico, ali zastopniki vsega našega gospodarskega sveta, ali pa eksponenti ene politične stranke.
Že pogled v časopisno kampanjo pove dovolj jasno, kako je stanje. V esdeesar-skili listih-samo otepavanje s klerikalizmom in polemiziranje z nekim separatizmom, ki nikjer ue obstoji. V nasprotnem tisku pa samo opozarjanje na velike cilje in naloge slovenskega gospodarstva in stremljenje, da bi že volilni boj čim bclje utrdil slovensko gospodarsko fronto. Tam nastopajo sami stran-karji, ki delajo obupne poizkuse, da rešijo Zbornico stranki, tu pa naši prvi gospodarski delavci, da pribore Zbornico enkrat za vselej narodu in gospodarskim slojem.
Že v tej razliki je jasno povedano, kdo ima idejno moč na svoji strani, že v časopisni polemiki je viden rezultat boja. Zakaj ideje in ne strankarske fraze združujejo narod in ideje, ne pa politična gesla, odločajo boje. In tako mora tudi biti in je vedno bilo, ker je drugače vsak napredek nemogoč.
Pa še eno kaže časopisna polemika z vse javnosti. Časopisje SDS je vsepovsodi v obupni defenzivi in vsa njegova polemika obstoji v slabotnem odgovarjanju na napade združenih gospodarskih krogov. Kdor čita vso to polemiko časopisja SDS, vidi samo eno, kako se zamorec pe-re, kako skuša svoje grehe olepšati.
Kako čisto drugačna je slika na drugi strani. Vsepovsedi sama ofenziva, vse-povscdi zavest borca, ki pozna svoj cilj. Ki se ne umika nasprotniku, temveč ga je priti ral pred vso javnost in 11111 vrgel krinko z obraza, da vsakdo vidi njegov spačen obraz. Tu je krivec, proti njemu gre borba, ker tako zahteva interes slo-
venskega gospodarstva in proti vsakomur gre borba, ki bi oviral razvoj slovenskega gospodarstva.
Jasno je postavljen cilj, krepko je za-1 isana volja in zalo vstaja v srcih samozavest, zato je razpoloženje za listo gospodarskih krogov vedno večje in vedno splošnejše.
Prva je izpregovorila Ljubljana, slovenska prestolica iu zopet enkrat dokazala, da je še vedno na mestu, kadar treba braniti in se bojevati za slovenske interese.
I11 takoj za Ljubljano je nastopil naš lepi Maribor in takoj za njim naše staro-slavno Celje. In oglasila se je tudi naša Slovenska Krajina ter na velikem zborovanju v nedeljo izjavila, da bodo vsi njeni trgovci, obrtniki in industrije! glasovali za Jelačinovo stanovsko listo. Kakor iz velikih centrov, tako prihajajo isti glasovi tudi iz vseh ostalih krajev naše Slovenije. Povsod doni le en glas, povsod vlada enodušnost, da je treba delati za slovensko gospodarsko fronto in v prah poteptati vse one, ki se ji upirajo.
Vidijo vse to dobro pristaši slovenske fronte, vidijo tudi njeni nasprotniki in zato so postali malodušni, zato so njih vrste vedno bolj redke.
Vedno manj je ljudi, ki bi hoteli prevzeti na sebe to odgovornost, da so delali proti slovenski gospodarski listi, vedno manj je ljudi, ki bi hoteli kot edini biti izven te fronte.
'■ Slovenski trgovec, slovenski obrtnik, | slovenski industrijec, vsi ti tedo, da je njih mesto le v slovenski gospodarski fronti in zato je — boj že odločen, zmaga že zasigurana.
|	I11 tako mora biti, ker slovensko go-
j spodarstvo neče več umirati vsled stran-i karskega diktata, ono hoče živeti v slavo in dobro slovenskega naroda.
MALO VEČ PREVIDNOSTI, GOSPODJE!
V	volivni polemiki je včeraj »Jutro« načelo za sebe in svoje ljudi nad vse nevarno poglavje. »Jutro« namreč polemizira z nad vse utemeljenimi izvajanji g. Strmeckega, da je treba rešiti Zbornico iz partizanskih rek. »Jutro« nato zofi-stično pripominja, da je s tem nastopil g. Stermecki nehote sicer proti gg. Jelačinu in Ogrinu, ki da imata sedaj vodstvo Zbornice v rokah. Jutro« prav dobro ve, da temu ni tako in da danes ne gre za vodstvo, ki je bilo na čelu, temveč za ono vodstvo, ki pride in da je samo na to vodstvo mislil g. Sterftiecki. — Toda »Jutru« je mogoče ustreči, če že ravno želi, tudi z debato o vodstvu Zbornice. Radovedni pa smo, če bodo tudi vsi somišljeniki Jutra« s tem zadovoljni in zato mislimo, da je bilo Jutro« zopet .enkrat silne neprevidno, ko se je lotilo
poglavja, ki more biti neprijetno le za njegove ljudi.
ŠEPAV DOKAZ.
»Jutro« bi hotelo nekaj dokazovati, ker
je vabilo na neko zborovanje za zbornične volitve svoje pristaše tudi tajništvo SLS. S tem je seveda po »Jutru« dokazane, da je Stanovska lista združenih tr-govccv, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji strankarska. V resnici piramidalen dokaz! Zakaj na tisto zborovanje je vabilo svoje pristaše tudi tajništvo SKS in je torej lista čisto SKSarska. Ampak na isto zborovanje je vabilc svoje prista-. še tudi tajništvo NRS in je torej lista radikalna. Končno pa so vabili na sestanek svoje somišljenike tudi neopredeljeni in je torej lista neopredeljena.
Silna je v resnici logika »Jutra« in ni res, da bi bil to list za backe.
Politične vesti.
— Gospod Bodrcro odide. Poroča se nam, da je stališče italijanskega poslanika generala Bodrera docela omajano. Po drugih vesteh je že sklenjena stvar, da zapusti general Bodrero za stalno Beograd. Vzrok njegovega odstopa leži v znanem konfliktu z Bolgarsko ko je obljubil našemu zunanjemu ministru stvari, ki jih potem ni mogel izvesti. Sedaj postaja šele ves konflikt z Bolgarsko jasen, obenem pa tudi akcija bolgarske politike, oziroma njenih pokroviteljev, ker kakor znano, še niso balkanske države v tem srečnem položaju, da bi vodile samo svojo politiko. Tudi potovanje bolgarskega kra ja v Evropo in njegova poroka z italijansko princezinjo postaja sedaj jasna. Enako pa, tudi vse nasprotujoče se vesti, ki so bile lan-sirane iz Sofije. Najbolj jasen pa je sedaj seveda naš neuspeh v konfliktu z Bolgarsko 111 jasna je postala tudi največja hiba naše diplomacije. žalibože pa še ni gotovo, če se bo naša diplomacija iz te žalostne izkušnje
kaj naučila.	,	v	.
— Vstop demokratov v vlado. 1 o vprašanje ie zopet enkrat sproženo in sicer z izjavo Uzuncviča, ki je izjavil novinarjem, da nič ne ve o pripravljenosti demokratov za vstop v vlado Zato jih tudi ne more pozvati v vilado, ie nadaljeval Uzunovič, ker ne morem vogali, da mojo ponudbo odbijejo -. — S tem je g. Uzunovič jasno povedal, da bi bil pn-pravljen sprejeti demokrate v vlado. Vseeno pa mislimo, da se tej izjavi Uzunovica ne sme pripisovati ona važnost, kakor bi nekateri hoteli. Gospod Uzunovič je govoril to svojo izjavo pač v prvi vrsti St. Radiču, ki ga je hotel preplašiti z grožnjo razširjenja vlade na demokrate, kar bi moglo zelo lahko povzročiti konec radikalno-radičevske koalicije.
T i izjava je samo jasen odgovor na Radičevo zahteve da ima iti dr. Nikič iz vlade in ko bo ta zahteva umaknjena, tedaj bo tudi gosp. j Uzunovič izjavil, da je vstop davidovičevcev j v vlado neaktualen. Sicer pa so zaenkrat vse , te kombinacije z vstopom tiemol«'fto\ ,v "‘V J do odveč, ker nimajo demokiati niti naj- , manjše želje, da pomagajo vladi iz za(ire0e.
—	Dalmatinski radikali proti koaliciji *
H.S.S. V Splitu je bil sestanek radikalne stranke, katerega se je udeležilo ‘200 delegatov iz vse Dalmacije. Glavno besedo sta imela radikalna prvaka dr. Desnica in dr. Cingrij-i-Na sestanku sta bili sprejeti dve resoluciji;
V	prvi se zahteva, da se revidirajo odnošap med radikalno in radičevsko stranko — glede izvajanja sporazuma. Vodstvo HSS da demoralizira državo, da razširja boljševizem in plemenski separatizem. Radičeva stranka da je čisto neprimerna za sporazum in vsaka druga stranka da bi bila primernejša. Bilo bi celo bolje, da gre radikalna stranka v opo; zieijc, kakor pa da oblast deli s stranko, Kj na tak fiačin izvaja sporazum. DalmatinsKi radikali groze nadalje, da bodo izvajali skrajne konsekvence, če ne bo vodstvo radikalije stranke upoštevalo njih mnenje in pretrgalo vsako zvezo s HSS. V drugi resoluciji pa protestirajo dalmatinski radikali proti načelu agrarne reforme, kakor ga je izdelal minister dr. Šibenik. Ta načrt da pomeni katastrofo za cel stan. Resolucije so bile poslane Pašicu in vodstvu stranke.
— Proti občinskim volitvam je vloženih ‘2000 pritožb, ki bodo vzete v pretres šele P°
10.	septembru. Najprej se bo vzela v pretres pritožba proti volitvam v Beogradu. Tako veliko število pritožb najboljše dokazuje, pod kakimi pogoji so se vršile zadnje volitve.
— Boj proti dr. Benešu. Nacionalni demokrati in drugi fašisti so doživeli z afero generala Gajde popolen poraiz. Ne brez zasluge dr. Beneša. Sedaj bi se ti gospodje seveda hoteli maščevati in zato so naperili svoje naj-težie kanone na dr. Beneša. To tudi zato, ker se bOje, da bi mogel dr. Beneš pri prihodnih predsedniških volitvah prodreti. Niso pa .•stali, v tem boju narodni demokrati osamljeni temveč so dobili petnoč v agrarni dr. Hodži in v klerikalcih. Dr. Hodža bi namreč sam rad postal zunanji minister Češkoslovaške in to je vzrok, da' povsodi išče zaveznikov Teli je našel v slovaških klerikalcih, ki vidijo v svobodomiselnem Benešu glavno oviro za realizacijo svojih reakcionarnih name-
nov. — Ves ta boj proti (ir. Benešu pa dose-daj narodnim demokratom se ni prinesel nobenega uspeha. Dr. Beneš je objavil na vso kampanjo samo eno pismo, pa že iz tega pisma se vidi, da je nad vse dobro založen z municijo in da se mu ni treba bati, da bi v tem boju podlegel. — Omenili bi samo še, da glasilo čeških narodnih demokratov »Narodni listy« z naslado citirajo ljubljanski »Slovenski Narod v boju za generala Gajdo. Bratci so se torej tudi v tej stvari našli. Toda to ni tako značilno, kakor je značilno za ves boj to, da se narodni demokrati sklicujejo na to, kar piše en — »Slovenski Narod«.
V	resnici, sileu argument je »Slov. Nared«!
•	= Rudarji proti stavkokazom. V Notting-hamsnire je prišlo do ponovnih nemirov. S ta v kuj oči rudarji so hoteli s silo preprečiti vstop stavkokazov v rudnike. Prišla je nato policija, da ščiti stavkokaze. Rudarji so se nato epetovano spopadli s policijo, ki je pa skoraj dobila ojačenje in nato obvladala polje- — Tajnik rudarske zveze Cook je izjavil na nekem shodu, da so rudarji pripravljeni sprejeti lOJilingov (okoli 135 Din) kot najmanjšo plačo. — Sklican je kronski svet vsled rudarske stavke.
~ Španija in tangersko vprašanje. Nepričakovano je Španija razvila tangersko vprašanje in zahteva Tanger za sebe. Obenem pa tudi ne prikriva, da bi bila pripravljena h kompromisu, če bi se ji priznalo stalno me-stvo v Svetu Zveze narodov. O tem pa noče nič slišati niti Anglija, kajti Francija je že itak nasprotna vsaki diskusiji o tangerskem vprašanju. Angleško stališče je, da ima Zveza narodov rešiti že toliko težkih in kočljivih vprašanj, da ne gre vse stvari komplicirati še s tangerškim. Poleg tega je Anglija mnenja, da nima tangersko vprašanje prav nobene zveze z vprašanjem stalnega mesta v Zvezi narodov in da se zato istočasno na noben način ne more o teh vprašanjih debatirati. — Nasprotno pa Italija očitno podpira Španijo, toda le vsled tega, ker upa, da bi z razgrnitvijo tangerskega vprašanja bila tudi za Italijo možna kakšna kost. Fašistovski listi tudi pišejo, da je konec spanja pod Herkulejevimi stebri. Ampak kmalu bo menda konec tudi takih lepih fraz.
= Po padcu Paiigalosa. Kakor javlja Reuter, bo Pangalos, dokler ne stopi pred sodišče, interniran na nekem otoku. — Kondurotis je pristal na to, da prevzame predsedništvo republike do volitev. Padec Pangalosa je ugodno vplival na borzo in so začele padati inozemske devize.
Kratke vesti.
Francija namerava najeti v Švici posojilo v znesku 60 milijonov švicarskih frankov za francoske železnice. Posojilo bi se obrestovalo po 7 odstotkov po paritetnem kurzu iu bi se odplačalo v ‘25 letih.
Kazen princa VVindiachgratit in NadoesyJa je bila potrjena. Vsa razprava pa ni bila drugo ko pristna madjarska komedija.
V Nikaraguji je izbruhnila revolucija, ki po vesteh vlade ne obstoji, po drugih vesteh pa se širi.
Rumunija je naročila v Italiji za .300 milijonov lejev pušk. Italijani bodo na ta uačin^ dobro prodali vse stare avstrijske puške, ker' samo te dobe Rumuni.
Justica in Pravica.
V Magdeburgu na Nemškem so obravnavali v preteklih tednih proces, ki je postavil nemške sodnike v jako čudno luč. Z ozirom na ta proces in na razne okolnosti, ki so v zvezi s tem procesom, je napisal glavni urednik »Berliner Tageblatta za svoj list uvodnik, ki je objavljen v nedeljski številki lega lista.
V	omenjenem uvodniku pravi llieodor Wolff:
»Nemška justica ui več tista krepostna žena, o kateri se ne govori. O njej govore tujci in domačini. .Nič ni bolj neprijetno, kakor če govore ljudje o pravičnosti v kaki deželi nespoštljivo. Tudi velik narod lahko podleže v vojni, ne da hi izgubil svoj sijaj, toda lema se razprostre nad njim, če se med živijo- klici moralno in duševno defektnih strankarjev pogrezne pravosodje v vrtinec politične strasti in izgubi svojo čistost in dostojanstvenost. Pravico naj kar vzame vrag, samo da ostane Justica . . •
Vsi ti ljudje, ki se izigravajo kot čuvarji neodvisnosti sodnikov, in ki služijo strankarskemu sovraštvu in političnim interesom, kolikor njihovih dejanj ne opravičuje pomanjkanje inteligence, poznajo gotovo Kleistovo dramo 'Dor zerbrochene Krug«. Tudi v tej igri poskuša sodnik Adam preiskavo voditi pristransko, poskuša vplivati na priče in ovira pravilno preiskavo, samo da bi nedolžen človek postal kriv. Ljudje v gledališču vidijo, kako tega sodnika odstavijo in ploskajo. Smisel te drame pa je ta, da stojita resnica iu pravica mnogo višje kot privilegij sodnikov. Seveda se dejanje te drame ne vrši v Nemčiji, ampak nekje na — Nizozemskem . ■ • včasih si želimo na Nizozemsko!
Končno pravi Theodor Wo •	>
nili za napake vseli sodnikov skupaj. Ko je kraljevska justica zabredla predaleč, so šli državljani na bastiljo. Pri nas ba-stilje sicer nimamo, imamo pa problem justice, ki ne bo izginil z dnevnega reda, ker se ne da rešiti s par frazami.«
Tako piše Theodor Wolff o Justici in Pravici v Nemčiji. Res, daleč so prišli sodniki v — Nemčiji! Pri nas kaj takega g. Wolff prav gotove ne bi napisai. — (Po Berliner Tageblat-u«, 22. avgusta 1026.)
DRŽAVNI PRAVDNIK IN UMETNIŠKA SVOBODA.
Wclfgang Heine piše z ozirom na nemške razmere:
Ne zanašajte se na zakonodajalca. Zadržujte ga sicer, da bi povzročil še več zla, kar namerava pri takozvanem varstvu mladine in novem kazenskem zakoniku. Uporabite novo kodifikacijo kazenskega zakonika, da odstranite najtežje bedarije, ki so se v praksi udomačile. 4 Teda sigurno in trajno ozdravljenje to ne pomeni.
■Ne zaupajte upravni praksi; pametni ministri morejo tu pa tam pomagati, toda v tem še ni nobenega jamstva.
Ali naj zaupamo šolnikom? — Najprej bi morala iz njih izrasti nova generacija, ki bi nato sledeči generaciji dala pravo liacbrazbc in spoštovanje do duha. To bi bila dolga pot.
Z vsem na rede ni ni drugače. Moramo upati, da se enkrat vzdigne nad vsem običajnim filistejstvom od danes; začetki sc tu. Teda - v človeški naravi je, ustvarja vsaka doba svoje lastne vsakdanjosti, vztrajnostne sile in svoj gnev do živega in novega, toda duh in umetnost se morata oprostiti teh verig.
V vodnikih duha, ustvariteljih umetnosti, v vseh, ki se upirajo glupostim iu bojaznim vsakdanjega človeka, tu je prava duša naroda in zdravo čustvovanje. rJ oda večno se morajo vedno znova prebiti na plan. Ne s silo; zakaj proti tej bolezni ne pomaga nobena revolucija, temveč samo z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, ki naj vežeta vse duševne ljudi, in z neizprosnim zasmehom in neupogljivim pogumom proti vsem uničevalcem.
NEKAJ PODATKOV O SEZONI 1925 26 V LJIBLANSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU.
Tekom sezone 1925/2(1 je dala gledališka uprava 427 predstav in sicer 219 v drami, 208 ;pa v operi. Poleg tega je bilo še 12 drugih prireditev v obeh gledališčih. Članstvo je odigralo v sez. v drami 26, v operi pa 34 del. Od teh je bito 24 slovanskih, 25 romanskih, 10 germanskih in 1 madžarsko delo. Drama je vprizorila prvokrat na slovenskem odru 17 novitet, 2 deli je pa popolnoma na-novo na- . študirala in uprizorila. Iz repertoarjev prejšnjih sezou se je igralo v drami 6 det. Ako razdelimo dramski repertoar po narodnosti avtorjev, dobimo sledečo sliko: 8 slovenskih,
1 hrvalsko, 2 češki, 2 rusfti, 1 francosko, K italijanskih, 1 nordijsko in 1 nemško delo. (rri tein vštejemo itudi »Scampolo:, ki so ga vpn-zorili člani (Jdruženja sami.)	_
Opernih novitet tekom sezone 1925/26, ki so se ipivokrat izvajale na slovenskem odru je bilo 7, opereta 1 ibiUetov 6 ta 1 simfonično delo m soli, aboa- in- o-r^lcestei. 1 opolnoina na novo je naštudirala tekom sez. tudi 7 del. Iz prejšnjih repertoarjev se je igralo 13 del. Od vpiizorjenih del sta bili dive slovenski, 4 hr-vatske, 3 češke in 2 ruski deli, dalje 14 ro-manskilr, 8 nemških in 1 madžarsko delo.
V drami so bile sledeče primiere: Milčinski idvrpan mlajši«, Golar »Zapeljivca«, Finžgar »Naša kri , Jurčič-Golia »Deseti brat , Petrovič »Vozel«, Langer »Periferija*-, Scheiitptlug »Druga mladost*, Andrejev »profesor Storiciiiu, Wildrac »Ladja Tenaeity<,
M a n ne rs »Pegica mojega srca«, Shakespeare
Zimska pravljica , Shavv Obrt gospe War-ren-, Neil »Ana Christie-, Shavv »PigraHon . PLrandello »Henrik IV.«, Ibsen »Borfomami . Goethe »Ifigenija na Tavridi .
Operne premiere pa so bile sledeče: Ger-bič >Na'bor-. tlatze »Povratek«, Foerster »Eva«, Wo,Hf-Ferrari »Zvedave žene«, Cata-lani »La Waily«, D' Albert »Mntve oči«, Mozart Figarova svatba«. Baleti: • Baranovič »Svafcovac- in iLicitareko srce-, Szigitinski »Faunova noc . Rinvski - Korzakov »Cappric-J cio espagnole«, Wsber »Poziv na ples«. Opereta: Calniainn Grofica Marica in koncert Novak Vihar . Popolnoma na novo so naštudirala dela:	Musorgski »Boris (,^lSe
nov«, MaSsenet »Manon iz »Zongl^r^^ Ljube Gospe*, Offenbach »Orfej v *5?ag!U'r ^uccini »Gianni Sebi«*,-,
Vertreter,
I setzesc- Kakor ne verjamemo, da je c Bog vsem onim, ki sodijo, tudi krepost J pamet, tako tudi nočemo delati odgovor-
lju
■Večni mornar
PLZE1SR0 Plim
(Urquell 1842)
ir liii
Nedelja 29. avgusta
K. RIST, reslavrater
J. Kocmur:
Poglavje o intrigah.
Gonja zopeer mene in seveda tudi zoper zavod, ki sem mu stal na čelu, se je nadaljevala z vso silo. Od mnogih značilnosti naj omenim le, da je izšel o priliki drugih občinskih volitev, vršečih se po sedanjem volilnem redu, pod odgovornim uredništvom dr. Jožeta Bohinjca v volilnem listu SDS »Napredna Ljubljana- grd napad na zavod. Pozneje se je sicer skušal opravičiti,, toda: Se 01011 e vero, e ben trovato . .. Pripomnim, da tedaj nisem kandidiral, niti sem se vtikal v boj ali sploh v politiko. Jasno je, da se je ravnalo po receptu: namen posvečuje sredstva.
Gonja je postala s časom tako silna, da je bila moja eksistenca resno ogrožena. K. zunanjim so se pridružili še -notranji« nasprotniki. Neki gospodje iz vrst SDS so mi ponujali polno pokojnino, če se prostovoljno umaknem. To da misliti. Zavedajoč se svoje nekrivde, se mponudbo kot protizakonito in nemoralno odklonil. Odvrnil sem: »Dokažite nn kaj, pa me vrzite na cesto brez pokojnine; raje častno padem, nego se sramotno umaknem.
Neka visoka osebnost me je 1. 1923 vprašala pred vhodom v hotel Union , zakaj ne sprejmem pokojnine, ko moram vendar vedeti, da mi demokrati nasprotujejo radi mojega delovanja v bivšem občinskem svetu in da bom padel, če se zlepa ne umaknem!
O	tem sem naslednji dan ustno poročal na pristojnem mestu.
Ložje od mene bi govoril g- Č o b a 1, ki nni je vse natančno znano. Priznam brez pridržka in sem mu hvaležen, da se je z vso silo vrgel v boj za pravico. Toda bil je sam in je ostal sredi pota. Med drugim je povzročil sklicanje konference zaupnikov strokovnih organizacij iz vse Slovenije v Maribor, ki »e je soglasno zavzela za mene. Po konferenci je izjavil »socialisti dr. Korun na-pram delegatu Josipu Tomcu: »S Kocmurjem bo, kar bo...« Te besede si lahko tolmači vsak kakor hoče, midva s Tomcem mislim da sva jih pravilno. Prilikom te konference sem zvedel še mnogo več.
L. 1923 je bila pri velikem županu g. dr. Miroslavu Lukanu deputacija, katero je vodil neki meni podrejeni uradnik, ki ni moj, ampak dr. Bohinjčev somišljenik. Deputacija je intrigirala zoper mene. Žal, sem za to zvedel Vprepozno. Istočasno je nekdo skušal vstopili v Narodno radikalno stranko, da bi se tudi odtod streljalo na mene. Njegova nakana je bila pravočasno spregledana in ni bil sprejet. Načrt sem preprečil s tem, da sem z dvema zaupnikoma sam pristopil in o tem takoj obvestil svojo stranko, rekoč, da sem to storiti bil primoran v silobranu. 0 tej jako interesantni stvari o priliki, ko bo čas za to, kaj več.
Začetkom leta 1924 je imelo biti postavljenih nad 50 nameščencev na cesto — čudno, da skoro sami nedemokrati, večinama definitivni in oženjeni. Dobro sem vedel, da ima tajništvo SDS v Narodnem domu točen seznam in da se je vršila v predsobi velike dvorane v Kazini pod predsedstvom dr. Žerjava »gospodarska« anketa, zahtevajoča, da se mene odstrani, na moje mesto pa postavi drugega, ki ni — socialist. Razmere so bile močnejše od mene, nisem se mogel ganiti, nad menoj in mojo družino je visel Damoklejev meč. ■.
Nad 50 ljudi je imelo biti postavljenih na cesto! Dne 8. aprila 1924 je dejal g. Čobal vpričo mene v Frančiškanski ulici dr. Bohinjcu: »Inž. Šuklje mi je povedal: To je zakrivil dr. Bohinjec, ki nam je dajal take informacije o nameščencih.« Dr. Bohinjec je odločno tajil, samo tajil, potem pa molčal in ni tožil...
»V. Ljubljani se je stvorila skupina mladih akademikov, ki si je nadela za nalogo, da socialno-zavarovalne zavode ..« itd., tako je bral predsednik senata iz revizijskega spisa iz leta 1922 na neko mojo tošbo iz leta 1924. »Vem dobro, kaj se je delalo z, Vami, gosp. Kocmur; občudujem Vaše živce, da ste mogli vzdržati intriga™, ki so jih pletli gotovi pretkanim intrigam, ki so jih pleetli gotovi ljudje okoli Vas ...« Tako mi je dejal v večji družbi minuli petek neki bivši višji drž. funkcionar, ki je o vsem točno poučen.
Dan prej mi je pravil moj prijatelj: »Vozil sem se iz Ptuja proti Pragerskemu. V kupeju sem se sestal z znanim mi gospodom. Pripovedoval mi je o svojih razmerah Ju da bi imel biti N. N. prestavljen v Krško, toda najbrže ne bode, ker bi bil potem preblizu Zagreba.« Na vprašanje, kaj ima Zagreb pri tem, je odgovoril: »Bil bi preblizu Kocmurja, ki je v Zagrebu." Prijatelj me je pooblastil, da to lahko izrabim.
Lansko leto je neki gospod, ki mu nisem storil nič žalega, dasi ni moj somišljenik, ampak je pristaš SDS, pisal g. ministru Puclju zoper mene pismo, polno, denucijacij. Pisal jo v času, ko sem kompetiral na razpisano mesto ravnatelja OUZD v Ljubljani. Zakaj je pisal in v čegavem interesu, je jasno. Prav ta gospod esdeesar pa ima toliko masla na glavi, da bo prav gotovo odletel s svojega mesta, ko se bo začelo to maslo topiti.
Dovolj! Več ne govorim. Pride čas, ko bom pred svobodnim in neodvisnim sodiščem dokazal še vse hujše stvari. Drugo bodo izpovedali in dokazali drugi, tudi taki, ki so politično na strani socialistov, strokovno pa vsled razmer na strani samostojnih demokratov ali celo na obeh straneh.
V	Ljubljani, dne 23. avgusta 1920.
Panamerika « Panazija ■■
Voditelj panevropskega gibanja prof. dr. Coudenhove-Kalergi mi je dal na raz-^ag0 članek pod gornjim naslovom, ki JJ1 a zanimati tudi vsakega Jugoslova-, iomur je prj srcu bodočnost države u naroda. Naj izčrpam glavne misli: e 0 1926 je razpotje v kontinental-f *^aniu> kak°r je ' bilo 1. 1848 odlo-■j • V ®yr“Ps,k©m nacijonalistiškem groanjll. Kajti letos je zboroval v juniju panamerikanski kongres v Panami, v avg. panazijski kongres v Toki ju, a v oktobru bo I. panevr. kongres na Dunaju.
i Panevropski kongres je bil stoletnica : prvega kongresa v Panami 1. 1826,. ki ga | je bil sklical Bolivar, osvoboditelj južne I Amerike, tudi v Panami. (O tem sem pisal v svojih člankih'obširneje. A. G.) Ta kongres jo bil pozitivno dopolnilo nega-j tivne Monroeve doktrine, katero je Severna Amerika par let poprej zavrnila evropski imperijalizem od. Južne Amerike. Cilj tistega prvega panameriškega kongresa je bila izjava panameriške solidarnosti in .miroljubnosti napram pre-! oblastnemu staremu svetu. — Ta prvi
panameriški kongres 1. 1826 pa ni bil pričetek, marveč nekak predhodnik pan-ameriškemu gibanju, ki jo bilo spočeto pol stoletja pozneje in ustvarilo Paname-riško Unijo.
llazvoj tega gibanja se je polagoma vršil. Vzrok temu je iskati v prostranosti tamošnjih republik in relativno redkemu prebivalstvu, kar enako omejuje sporne kakor spajajoče točke. — Newyork je pač dalje od Južne Amerike nego od Evrope. Panameriška železnica, ki bo spajala Newyork 'z Bueros Airesom, še ni dograjena. -- In Z. D. A. so dvakrat tako velike kakor naša Panevropa. V Ameriki nedostaja torej glavnih pogojev, ki pa v Evropi vpijejo po združenju.
In vendar je panameriška misel miru in solidarnosti v 20. stoletju preprečila vsak večji spopad med amerikanskimi državami, dočim so bile Afrika, Azija in Evropa pezorišče strahovitih vojen.
Vspeh letošnjega panameriškega kongresa v Panami je bil sklep, da se ustanovi od Ženeve neodvisna Zveza narodov. — Ta sklep je bil odgovor na zadnje zborovanje Zveze narodov (meseca -marca), ki koncem konca kaže čedalje- večje evropsko obiležje. — Predlog-je stavil Ekvador, ki ni bil nikoli Član Zveze narodov. — Edino Bolivija se je izjavila proti predlogu, dočim sta se glasovanja vzdržali Anglija in Z. D. A., ki sta že prej označili svoje stališče do Zveze narodov.
Ta panamski kongres je nova etapa na poti kontinentalne empacipacije Amerike, ki se je pokazala že -s tem, da Z. D. A. niso pristopile Zvezi narodov, na kar je sledil celo demonstrativen izstop Brazilije.
Panameriško gibanje je v svojem jedru konservativno in pacifistično, — dočim je panazijsko naeijonalistiono in re-volucijonarno. Cilj mu je: popolna svoboda azijskih narodov, njihova internacijo-ualna enakopravnost z Evropejci in Ame-rikanci,-®- a sredstvo v ta namen je: azi-jatska solidarnost.
Ker Azija kulturno in zgodovinsko sestoji iz več kontinentov —:	Sprednja
Azija. Indija, Kina, Japonska, vrhu tega azijska Rusija — je moglo nastati panazijsko gibanje le vsled skupnega pritiska belih narodov.
To čustvo je raslo med svetovno vojno, ko je napravila — Evropa svetovnopoli-tiški pravcati samomor in ko so evropejske države klicale Azijate na pomoč proti Evropejcem. Pozneje pa so mnoge države dražile Azijate s tem, da so ustvarjale izjemna določila proti priseljevanju iz Azije.
Prvoboritelj za panazijsko misel je bil Sunjatsen, osvoboditelj Kitajske. Njegova smrt je velik udarec panazijatskemu gibanju, za katero se je bil izjavil tudi — Kabindranath Tagore.
Prvi praktični vspeh je bil panazijski kongres v Toki ju v tem mesecu, ki je ustanovil -- Panazijsko imijo.
Na tem kongresu je prišlo do hudih s spopadov’ med Kitajci in Japonci. V tem j nasprotstva med Latinci in Anglosaksi, | sti in težave, kakor za Panameriko j nasprotstva med Letinci in Anglosaksi, I v Panevropi med Nemci in Francozi: to-j da ravno iz daljine moremo spoznati, ka-
ko nesmiselno so take rivalnosti, ko gre za velike -skupne cilje.
Panazijski kongres bi mogel pomeniti historiški dogodek v zgodovini Azije, ako dobo voditelji znali nasprotstva izgladiti, ne se prenagliti, pravilno ocenjevati medsebojne odnošaje in narode pripravljati za bodoče naloge.
* * *
Panamerika je torej konservativna, Panazija je revolucionarna, — dočim je Panevropa evolueijonarna. -r- Slednje je najvišji cilj. da korakoma preosnuje evropski državni sistem v — federativno enoto. Pot do nje vodi po proučitvi vseh politiskih in gospodarskih posamičnih vprašanj in pa istočasni premembi javnega mnenja, te naj višje instance evropske politike.
Panevropa je že stoletja stara kot idealni cilj in sen pesnikov in mislecev: kot politiški program in politiško gibanje pa se je pojavila šele po svetovni vojni in z ustanovitvijo Panevropske Unije 1. 1923. — Propaganda v vseh državah je prav živahna in to gibanje čudovito prodira. Vodilni politiki, pisatelji, gospodarski organizatorji priznavajo potrebe Panev-rope. — Literatura je že bogata . . .
Panevropska Unija vodi to gibanje, ki ima za cilj trojno odpravo mej v Evropi: strategiških mej z obligatornim razsodiščem, — gospodarskih s carinsko unijo, narodnostnih z varstvom manjšin. Ta program zagotavlja vsem Evropejcem: mir, svobodo, blagostanje.
Panevr :.pa nima nikake osti proti dru-gi:n kontinentom; njeni sovražniki so edino le: vojne, beda in pa tisti ljudje, ki dajejo prvima potuho bodisi vsled zaslepljenosti ali — sebičnosti.
Prvi panevropski kongres od 3. do 6. oktobra bo velika izjava panevropske vo-
1	jo za skupnost in bo odgovor Pauamed-ki in Panaziji.
* * *
Ta kontinentalna gibanja pa vsebujejo enake nevarnosti kakor nekoč nacijonal-na. Zato jih imperijalizem ne sme zlorabljati! — Zato je želeti da se razvijajo v mejah svetovne organizacije in ne proti nji. Zalo je Ženeva dobra protiutež. Toda Zveza narodov ne sme ostati gluha nasproti takim naredopsiholiškim strujam. Zato se mora deliti (kakor sem že omenil v zadnjem članku na naslov »Slobodne Tribune«) in se mora ozirati na svetovne velesile, ki obsegajo več nego eden kontinent, kakor Velika Britanija in Sovjetska Zveza. -— Le na tak način bo vodila kontinentalno svetovno gibanje do miru.
$	$	s*e
Grofu Bethlemu, ki je pozval Lucacsa, naj odloži predsedstvo panevropskega odbora, je poslal dr. Coudenhove odprto pismo, v katerem odklanja emigrante, ki bi hoteli morda to gibanje zlorabiti, in pravi:
I-.birajte med preteklostjo in bodočnostjo, med vojno in mirom! Ogrska bi morala sodelovati pri obnovi Evrope, ki odklanja krivico, krivdo in laž. pa tudi ©sveto,"—- iir sodelovati /-a novo skupnost evropskih narodov, v kateri ne bo ne zmagovalcev ne premagancev, ne bo ne Antante ne Mittelmachte, — marveč bodo le svobodni, enakopravni in složni
I	narodi, tekmujoči v delih gospodarstva ; in kulture!	A.	G.
Kokalj Marijana:
Mlada Indija
* u™ ^	stoletja v du-
ah vseh narodov, je prikipelo z veJhemenc0
na dan po svetovni vojni. Vsakemu narodu
?e hoče svobode, to vemo sami iz £asov lia.
®ega suženjstva in Jako je zadihnU po niei
UKU Mstomilijonski indijski narod.
'betežno je Anglež njegov gospodar.
Ali ni zadovoljen Indijec z nadvlado najmogočnejšega gospoda Evrope? Ali mu ni pnuesei vseh sladkosti in udobnosti zahoda?
V	številu tristo milijonov stoji mož, ki ki gospoduje temu viharnemu morju duš in ki mu mogočno zapoveduje: »Mirujte! Narod mora trpeti, da zamore biti kdaj resnič-svoboden!« Kako pa more biti svoboden narod, ki nima več mogočne kulture, pač pa Zasuto tradicijo slave. In se li more vladali, če je nezmožen?
Mahatma Gandhi pozna ta dva momenta in zato pripravlja vse Indijce brez razlike vere na ta veliki dan osvobojen ja. Ne cez noč, ampak v vztrajnem pripravljanju zasije trajna svoboda. »Mirno trpite,« ogovarja nestrpneže, v živite v ljubezni do tlačitelja in ne v upornosti, ker samo tako ga boino premagali.
Če premotrimo v naglici naše evropejske
Ce premotrimo v naglici	K CV1UVCJ„
šoferje držav, vidimo, da drvijo nasilno v katero so si sami us-tvarili s svo-
InLmi Rnii cn	>\ili	.....
propast,, kaieiu »u « »mm umvarui s svojimi gorjačami. Boji so vedno bili, toda razlika jo v boju barbara in izobraženca. Bar-
bar zastavlja svojo moč. Svetovna vojna je bila kristalno zrcalo civilizirane duše,' z ra-finiranostjo v uničevanju (zrakoplovi, tanki, plini itd.).
Mahatma Gandhi, sin podjarmljenega, zaničevanega naroda, pa vstaja kakor svetel steber v kaosu vseh filozofij in strategij naše dolbe.
Malhatma Gandhi je star 50 let in je jako Izobražen mož. In boj, ki ga vodi, ni samo političen in verski, ampak tudi kulturen, gospodarski.
Toda način je popolnoma samosvoj. In kateri je ta novi meč, ki ipremaga tanke in topove? Meč, s katerim se .bori, jo žrtvovanje samega sebe.
Besedo >n,eC< podčrtava Gandhi. On ve, •Jv. 118 ,ne	pristali na zahteve In-
dijcev, »dokler jih ne bo prisilil meč. ': Toda ta meč je neviden: to je narod, ki se žrtvuje do smrti.
Kakšen nesmisel je bil, da niso mogli združiti ta paroksizem dela z ovčjo naravo teh pasivnih pacifistov. In vendar ni niti trohice pasivnosti v naravi Gandhi j« in skoraj se zdi, da je on mističen učenjak o zakonih trpljenja. »Življenje izhaja iz smrti... Da vzklije žito mora poginiti zrnje... Zakon i trpljenja je spojen z nami. Vse, kar moremo j storiti je, da vzamemo nase vse trpljenje in obvarujemo sovražnika pred njim. Napredek j z-i-viisi od vzdržnosti trpljenja. Čim čistejše • je trpljenje, tem večji je napredek. Potrebno | je da se naučimo trpeti prostovoljno in da ‘ najdemo v tem trpljenju veselje. Samo tako ; si priborimo svobodo U	I
2
Mahatma Gandhi se je bil odločil, da pove svoj novi »Evangelija Indijeeih, besedo o verskem dejanju, ki naj odpre njegovemu narodu krvavo in zmagoslavno pot. Satjagraha. Kdor hoče umeti točno njegovo misel, uvidi, da vstaja na vzhodu nov Kristusov narod, ki se žrtvuje za svoj blagor in blagor človeštva. Ali prihaja nov prerok z novim Gredo«?
Gandhi zanika vsako nadnaravno moč, on pravi, Tla ni prerok, ne svetnik. On je skromen služabnik Indije in nič več. On ne razkriva resnic. On jih išče in preizkuša.
Gandhi je bil vzgojen v Evropi in je živel 23 let daleč od svoje domovine ter zato uvidi splošne rane in bolesti človeštva in je v velikih skrbeh zanj, čeprav velja njegova velika ljubezen Indijcem. In zato govori svojim, ker je overjen, da bo prišlo ravnovesje v raztrganih dušah človeštva ravno iz Indije.
In sredstvo mu je nenasilnost. On ve, da trenutno ne bo rešil človeštva, ker še ni zrelo.	.
To je poizkus, morda zadnji samotnega Indijca, in b|l bi obupen, če ne bi bil prepričan
o	Neskončnosti, kjer bodo postala njegova dejanja dovršena in se bo njegovo bitje iz-globilo v večnosti in postalo priprost košček gline v rokah božanstvenega Lončarja.
In ta nenasilnost je boj, katerega konec je dvomljiv. Poizkus Gandhi je v je grozen, nevaren. Toda Gandhi se -u.pa. Na zapadu je spoznal »energijo*, ter jo hoče vcepiti Indijcem.
On živi samotno, premišljuje, poiskuša. A
kdo j remeri njegovo duševno trpljenje? Očitna spoved, ki je sledila zločinu šauri -šaura, (o tem pozneje) nam kaže tako uro trpljenja. On ne obupa. On poizkuša za človeštvo" in se tolaži z besedami, posvečenimi neznanemu Riši ju:
»Kakor se zgodi s kepo iz gline, tako se zgodi z vesoljstvom.
Mahatma Gandhi nima sovražnikov in poživlja Angleže, kristjane, da si naj pomagajo. Govori Evropi, dopisuje se s kristjani. Ne bori se proti njim. on dela zanje, celo za krščanstvo, katero taji Evropa.
Uit s« uazivlje samega sebe praktičnim ide-MiV in. On ima ta zelo redki dar, da čita misli drugih. On je nekak polipsiholog, ki govori vsakomur v lastnem jeziku in v pravilnem umevanju čustev različnih narav.
In na vzhodu žari in vre.
Rdeča Rusija, moderna Turčija, krvava Kina in mlada indija odsevajo v naši dobi. Svetovna doba je .pretresla vse kakor ogromen val spoznanja in duše kriče po opori. In ta duševni kaos, ki je pri nas samo v umetnosti, literaturi, morali in kriminaliteti, je na vzhodu izkristalizirana kriza duše, ki tiplje za nemogočim.
In ravno Indija, dežela pravljic in bogastva, se nam kaže v delu Young Sudia (1919—22) od Mahatma Gandhija v novem sijaju, v sijaju revščine, borbe in pa vstajenja.
3.
Zanimivo je, da Gandhi poizkuša predvsem umiriti versko nestrpnost med Indijci, kajti le ti so muslimani in Hindi, ki se jako
Dnevne vesti-
ŠTEDENJE.
To je beseda, ki si jo je naša vlada napisala to posebno zaslugo na svoj prapor. Lepa beseda je to, samo vedno ne drži.
Tako n. pr. ni držala ob priliki zadnje velike nogometne tekme v Ljubljani. Železniško ministrstvo je tedaj dovolilo zagrebškemu nogometnemu savezu vlak za skupno vsoto
21.000	Din ne glede na število oseb. Vlak je imel 28 štiriosnih vozov (600 ton) z okoli 1800 oseb in potrebna sta bila dva velika stroja. Pri tem je bila železnica prikrajšana za približno 50.000 dinarjev.
Zato pa misli železniška uprava doseči ve-.liko prihrankov s tem, da bo ukinjeno veliko število potniških vlakov. Pretekli teden se je v ta namen vršila v Beogradu železniška konferenca. Koliko bo železnica prihranila s tem, ker se bo vozilo manj potnikov in ker bodo železniške zveze slabše, sicer ne vemo.
Vemo pa, da iz samega štedenja ne bodo prav nič zmanjšane vožnje salonskih voz in da bomo morda' še dostikrat doživeli, da bo imel samo en vlak 6 salonskih vozov, kakor jih je imel vlak iz Beograda dne 17. t. m.
— Telefonska zveza s Solunom. Trgovska zbornica v Skoplju je predložila ministrstvu za pošto in brzojav spomenico, v kateri zahteva, da se zveže Skoplje čim preje z direktno telefonsko progo s Solunom.
— Novi zlatniki. Te dni prispe iz Francije v Beograd prva pošiljka zlatnikov po 20 Din.
— Subvencije šolam. Finančni minister je odredil, da se ne bo dala subvencija nobeni šoli, ki je ni označil veliki župan za nujno potrebno pomoči.
— Pomoč obrtnim šolam. Ministrstvo trgovine in industrije bo pričelo začetkom prihod- . njega šolskega leta razdeljevati podpore dnevnim in večernim obrtnim in industrijskim šolam privatnih in državnih delavnic v celi državi. V to svrho je odobren kredit
1 milijona dinarjev.
— Razvrstitev policijskih uradnikov. V ministrstvu za notranja zadeve se pripravlja ukaz o razvrstitvi policijskih uradnikov.
— V prosvetnem ministrstvu so izdelani ukazi o upokojitvi večjega števila ravnateljev srednjih in strokovnih šol.
— Razpisane pošte. Razpisane so službe ■ starejšin pri sledečih poštah: Grobelno (11-1),
Mokronog (II-l). Prošnje je vposlati tekom 14 dni na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani.
— Iz agrarne službe. V višjo skupino sta pomaknjena oblastni okrajni komisar za agrarne operacije dr. Fran Spiller-Muys in višji stavbeni svetnik ing. Ivan Prešel; za šefa-geometra mariborske oblasti je imenovan višji agrarni zemljemerec Franjo Avčin.
— Dijaško kopališče v Zagrebu. Oblastni odbor Rdečega križa v Zagrebu je^ započel akcijo za zgradbo posebnega kopališča za šolarje. Kopališče bo na razpolago tudi šolskim učencem in dijakom ki se mude v Zagrebu samo začasno.	v
— Šume v eksploataciji državnih zeleziuc.
V	prometnem ministrstvu je odrejen kredit v znesku 300.000 dinarjev za zgradbo in vzdrževanje železniških prog, zgradb telefonskih linij in cest v šumah, ki jih prometno^ ministrstvo eksploatira v svrho potreb državnih železnic.
— Za tolmača pri deželnem sodišču v Ljubljani sta imenovana dvorni svetnik v p. Mihael Gabrielčič za nemški in slovenski jezik ter dr. Robert Eržen, profesor na trgovski akademiji v Ljubljani, za nemški in italijanski
j6^ Katastrofalna toča v Istri. Te dni je padala cele pol ure v večih krajih Istre katastrofalna toča. Posebno hudo so prizadete vasi- Coste d’Isola,‘Sv. Peter, Nova vas, Noret in' Morgani, Medoši, Vuki in Stara vas. Zrna so bila težka nad četrt kilograma. Uradna komisija je ugotovila, da je ves pridelek popolnoma uničen. Komisija je pred lagala v < di da nakaže prizadetim nemudoma vsaj najnujnejšo podporo. Nekateri dvomijo, da bi vlada predlogu ugodila, ker gre za naše ljudi.	__________
sovražijo med seboj. V svojem znamenitem govoru 3. dec. 1919, v boju za kalif at, je delal* »Anglija je mohamedanska in hinduska moč ravno toliko kakor katoliška. In bratom moliamedancem pritrjujem, da ne praznujejo »praznika miru« dotlej, dokler ne bo urejeno vprašanje kalifata.« • .	_	XT rio
V članku, ki ga je spisal Gandhi v »Nava Zivan« 26. oktobra 1919. na novo leto v provinci Gžerat, pravi: »Bilanca leta je dovršena. Nismo zadovoljni. Če vprašamo, kaj je bilo najvažnejše v tem letu, odgovori vsakdo. Sprejem Satjagraha!	, . .
V Satjagrahu je ves up Indije. In kaj je Satjagraha? Bilo je često že popisano; kakor ni mogla popisati tobuca v tisočih jezikih kača šešaga, ki leži ob nogah Višnu, tako tudi ne more popisati zadovoljivo solnce Satja-graha. Mi vidimo vsaki dan solnce in vendar ne vemo dosti o njem.
Delokrog Satjagraha so Svadeši (t. j. priznanje novega zakona) — politične in socialne forme. Oni, za kogar je Satjagraha samo civilna neposlušnost (nepriznanje starih zakonov) ni ga nikoli razumel. Ampak samo oni, ki zamore ustvarjati, ima pravico, da uničuje. Pesnik je pel:
Steza pravice je steza junakov, ona je nedostopna bojazljivcem.
Svadeši je Satjagraha. Ge bi se hindu m musliman povspela do strpnosti, bi imeli takoj Svaraj (avtonomijo)! Nihče nam ne more braniti, da gremo po stezi Satjagraha in ker je Svadeši in združenje hindu — muslimansko v bistvu versko, bo izpopolnila Indija versko delo In sledeče bo naša molitev v novem letu: »Gospod, vodi Indijo k stezi Resnice, uči io zato vero Svadeši m zblizaj še bolj vez med hindu, mohamedanci, parsi, kristjani in Židi, ki žive v Indiji!«
— Samomor defravdantinje. Iz Osijeka poročajo: Te dni se je vrgla med postajama Bare in Zdenci 241etna Dragica Kneževič pod vlak. Motiv samomora: Dragica Kneževič je poneverila 12.000 Din.
— Žrtev hipnoze. 24Ietni posestnik Ivan Bicskel iz Sarte se je vrnil te dni od vojakov. Par dni nato je nenadoma zblaznel. Fant je tožil po svojem povratku, da ga je pri vojakih neki tovariš večkrat hipnotiziral ter da čuti od tedaj, da je bolan. V svoji blaznosti si domišljuje, da ga preganja neki neznanec, ki ga hoče usmrtiti s smrtnonošnimi žarki. Prepeljali so ga v bolnico. Njegovo mater, ki je hotela izvršiti iz obupa samomor, so v zadnjem hipu rešili.
— Tihotapstvo zlatega in srebrnega denarja na Sušaku. Na Sušaku je bil te dni ^aretiran neki Josip Miklaušič, osumljen tihotapstva srebrnega denarja. Pri telesni preiskavi so našli pri njem za 4500 Din zl. in srebrnega denarja. Zaslišan je Miklaušič priznal, da je dobival denar v Zagrebu v banki Rupšič od uradnika Vlaiča, ga prenašal na Sušak in ga prodajal nekemu Stevanu Dujmiču, ki ga je v družbi s svojim bratom prodajal dalje. Miklaušič je razpečaval ta denar že dalj časa in ga odkupil od banke Rupčič že za 250.000 dinarjev. Policija je aretirala Stevana Duj-moviča, Avgusta Matečiča in nekega Kauzla-riča. Imejitelj banke Rupčič, ki je bil tudi aretiran, je zopet puščen na prosto.
— Drag pogreb. Hči vojvodinskega kmeta Gjorgjeviča je umrla v Parizu. Globoko potrti oče je dal prepeljati truplo v Veliki Beč-kerek. Transport je stal 180.000 Din.
— Madjarska falziiikatorska afera pred prizivnim sodiščem. Predvčerajšnjim popoldne je bila proglašena pred vzklicriim sodiščem v Budimpešti sodba v znani aferi ponarejanja francoskih frankov. Kazen glavnih dveh krivcev kneza Windischgrjtza in deželnega policijskega šefa Nadossyja, ki sta bila na prvi instanci obsojena vsak na štiri leta težke ječe, je bila potrjena. Goroju je bila kazen znižana od 2 let in pol, Windischgratzovemu tajniku od 18 mesecev na eno leto. Nekaterim postranskim obtožencem je bila kazen znižana po par mesecev. Dva obtoženca, ki sta bila od prve instance obsojena na 4, oziroma 5 mesecev, sta bila oproščena. Vsi obtoženci, ki niso bili oproščeni, so se pritožili.
— Atentati na madjarske liste. V noči od torka na sredo so razbili v Novem Sadu neznani storilci veliko izložbeno okno uprave madjarskega lista »Bacsmegyei Naplo« ter odstranili veliko napisno desko uredništva »Del-bacska-. Policijski ravnatelj je obljubH, da bo napela policija vse svoje sile, da zločince eruira. Uredništvo lista »Bacsmegya* Naplo« je javilo zadevo brzojavnim potom notranjemu ministru. Centralna uprava JNU bo intervenirala v zadevi pri notranjem ministru.
— Alkoholik umoril tri otroke in se obesil.
V	neki vasi pri A mi on« u na Francoskem je umoril neki alkoholik v stanju delirija tri svoje otroke in svojo taščo, ko so spali. Nato se je obesil.
— Konkurz velike dunajske banke Znana banka ^Netje Wiener Bankgesellschaft« je napovedala konkurz s 100 milijardami pasiv.
— Tragičen epilog ljubezni 70-lctnega starca. 70-letni trgovec Janos Hovalt v Budimpešti se je smrtno zaljubil v 20-letno dekle. Deklica mu je spočetka ljubezen, vračala. Kasneje pa je naenkral prekinila s starcem vse zveze. Hovalt si je skušal ponovno pi i-dobiti simpatije mlade devojke nazaj, toda bil je odločno odbit. Začel je misliti na maščevanje. V petek zvečer je pričakoval Ho-valt devojko na ulici ter jo z revolverjem ustrelil. Nato je pognal kroglo še sebi v glavo.
— Vstaja v Perziji. »Daily Esprese« poroča iz Terana, da je v Perziji izbruhnila vstaja, ki io je povzročil stric,sedanjega šaha da ei pribori prestol. Vladne čete so poslane, da
vstajo zaduše.-
—Roparji v Sovjetski Rusiji. Mornarji, pristaniški delavci in člani komunističnih omla-(finskih organizacij so začeli ropati skladisca tekstilnega trusta v Krasnovodskem. Zoper roparje so bile poslane čete, toda vojaki so se roparjem pridružili. Nato je bil poslan dru<r polk pojakov, ki je napravil v pristanišču red. Pri tem je poginilo 16 roparjev, večje število pa jih je bilo ranjenih. '
— Revolver iz kruha. Pred nekaj dnevi je uporabil v Berlinu kaznjenec Reinhold Le-schak ugodno priliko ter pobegnil med eskor-to v kaznilnico na originalen način. Skočil je v neko kočijo, ki je pridrdrala baš v onem trenutku mimo. Ko je opazil kočijaž nepovat>: ljenega gosta v svojem vozu ter ga hotel vreči na cesto, mu je nastavil kaznjenec na četo revolver, mojstrsko izdelan iz arestantovske-an kruha. Kočijaž je pognal v smrtnem strahu konje ter odpeljal kaznjenca v divjem diru dalje. •Trik se pa vendarle ni obnesel, rou-cija je par minut nato voz na telefoničen poziv ustavila in spravila Leschaka zopet na varno, kjer premišljuje sedaj ob kruhu m vodi v temnici o svoji smoli. Vsekako*pa je »revolver«, ki so ga našli pri njem, eden od najbolj redkih »corpusov delicti«.
— Bivši Rasputinov tajnik aretiran radi tihotapstva. Na avstrijsko-italijanski meji je bil aretiran bivši Rasputinov tajnik Simonovič, ker je poskušal vtihotapiti v Italijo dragocen nakit.
— Militarizacija ruskih žen. Zadnji čas posvečuje sovjetski tisk veliko pažnjo militan-zaciji žensk. Izprva se je domnevalo, da gre samo za izobrazbo bolničark za slučaj vojne.
V	zadnjem času pa prinašajo listi vesti, v katerih se govori o pravcati vojaški izobrazbi žensk. V okrožju Oršansk se udeležujejo ženske vežb vojaških udruženj. Baje se pri tem zelo odlikujejo. Več žensk je dobilo pohvalo, ker znajo dobro vršiti službo pri poljskih topovih. V Poljski guberniji je mnogo žensk
v	streljanju bolje izvežbanih kot so moški. Vpraša se samo, kako se bodo obnašale, če pride do tega, da bodo morale vohati smodnik v vojni.
— Razburljiv lov na vlomilca v blagajno subotiskc finančne uprave. Pred nekaj dnevi
je nastalo neke noči v Subotici silno razburjenje, posebno v okolici okrog zgradbe finančne uprave. Ves policijski aparat je bil na nogah, da najde lopove ki so skušali udreti v blagajno finančne uprave, ki ima v svojih trezorih vedno po nekaj desetin milijonov dinarjev. Blagajno čuvata po noči dva čuvaja, vsak s svojega dvorišča. Kritična noč je bila temna. Vladal je mir. Odmevali so samo koraki čuječega stražarja. Nakrat opazi stražar, da pleza proti oknu sobe, kjer stoje finančne blagajne neka temna postava. Stražar sname puško z rame ter jo nameri na črno prikazen z vzklikom: »Stoj«. Toda »st-var« se ne zmeni za njegove vzklike ter pleza dalje. Stražar pozove drznega gosta še dvakrat, da naj opusti svoj zločinski namen. Nato ustreli. Toda zgrešil je cilj. Gost se ni dal oplašiti. Prihitel je na pomoč tudi drugi čuvaj. Zbudil se je tudi šef finančne uprave, ki stanuje v isti hiši. Brž pozove policijo. Ta je zasedla vsa vrata, vse izhode, pregledala vso hišo, toda o lopovu ni bilo niti sledu. Hiša je ostala zastražena in policija je nadaljevala s preiskavo šele naslednji dan. — Ugotovila je, da je blagajna nedotaknjena. Čuvaj ni mogel navesti nič drugega, kot smo omenili. Okrog finančne uprave je zid visok tri metre, preko katerega torej ni mogoče priti drugače kot s pomočjo lestve. Toda lestve ni bilo, lopov bi je pa tudi ne bi bil mogel skriti. — Medtem, ko si je belila policija glavo, da bi rešila zagonetko, se je pojavil lopov, ki je povzročil toliko razburjenja in dela zopet na zidu, plezajoč proti oknu blagajniških prostorov. Bil je
—	velik črn maček. Na zidu so ugotovili sledove njegovih krempljev ... »Sveta Herman-dad: se je oddahnila in šla po napornem nočnem delu* ‘spat.
— Svoboda ali smrt. Pred pariško poroto se je vršila te dni obravnava proti nekemu Sauvagnetu, ki je bil obtožen umora, ropa in požiga. Med obravnavo je zatrjeval mož neprestano in energično, da ni kriv. Porotniki so vsled tega upoštevali olajševalne okolnosti ter ga obsodili, mesto na smrt, na dosmrtno ječo. Po proglasitvi sodbe je Sauvagnet vstal ter rekel sodnikom: »Ne sovražim vas, zakaj,
vi	mislite, da ste napravili svojo dolžnost. — Nedolžen sem, kljub temu jemljem vašo sodbo na znanje. Toda, če me smatrate krivim, bi me bili morali obsoditi na smrt.« Ko ga je opozoril nato sodnik, da ima še tri dni časa, da vloži ničnostno pritožbo, je odgovoril: »Vložil bom ničnostno pritožbo samo pod pogojem, da bom obsojen na smrt.« Sauvagnet je protestiral tudi napram svojemu zagovorniku proti temu, da se upoštevajo olajševalne okolnosti. Zadeva še ni rešena.
— Papežki nuncij kot avijatik. Papežki nuncij Paccelli je prispel v soboto z aeropla-noni v Vratislavo, kjer je prisostvoval ta-mošnjemu zborovanju katolikov.
•	— Stoletnica romanticizma. Pariški listi poročajo, da se pripravljajo francoski literarni in umetniški krogi na veliko proslavo stoletnice romanticizma v francoski 'književnosti. Vršila se bodo številna predavanja in slavnosti v ppoelavo Alfreda de Vigny-ja in llouore-a Balzaca.
— Prenos zemeljskih ostankov velikega komponista Puccinija. Italijanski lisli poročajo, da bodo prepeljani zemeljski ostanki Puccinija, slavnega skladatelja priljubljenih verističnih del »Tosca« in »Madame Butter-fly«, »Boheme« itd., v njegovo vilo v Torre del Lago, kjer je že zgrajena nova grobnica. Prenos se bo vršil na slovesen način. Prisostvovali bodo kralj, Mussolini i. dr. Za Puccinijev spomenik je prispevala italijanska vlada 150.000 lir.
— Uničen grob Eve. Iz Kaira poročajo, da je dal sultan Ibn Saud razrušiti grob v Sje-čahu, ki ga smatrajo za grob naše pramatere Eve. To je storil, ker so se vršila vsako leto velika romanja k temu grobu ter se mu je zdelo, da je vsled tega v nevarnosti muslimansko sveto mesto Meka.
— »Jugoslovanski Novinski Katalog«. Veliki jugoslovenski oglasni zavod »Puiblicitais« d. d., Zagreb, Gundoličeva ulica 11 je izdal povodom Zagrebškega velesejma novo izdajo svojega popularnega Novinskega kataloga. Ta katalog 'se raadeli interesentom brezplačno-
  lluteliska vina na Pokrajinski razstav)
»Ljubljana v jeseni« od 4. do 15. septembra l^->6 v Sloveniji je bilo ze mnogo vinskih razstav, vendar bo to prva v tako velikem oibsegu. Razstavljenih bo preko 40 različnih vrst vin iz vseh slovenskih vinogradnih krajev. Vina bodo občinstvu po kozarcih na razpolago za poskusnjo. Poleg tega obratuje, kakor običajno pri velesejmih tudi ves vinski oddelek, ki bo letos nudil poleg dobre kapljice še mnogo drugega pestrega razvedrila.
Ljubljana.
1— Ljubljanski Sokol naznanja, da prične z redno telovadbo moške dece v pondeljek *6. septembra; telovadilo 'se bo vsak ponde-ljek in petek od 5. do %7. popoldne, redna telovadba ženske dece pa se prične v torek dne 7. septembra ter se bo telovadilo vsak torek in soboto od 5. do K7. popo dne. Vpisovanje tako možke, kakor zenske dece se vrši od pondeljka 80. avgusta t. m. nauaije v društveni odborovi sobi v »Narodnem domu« rnritličie levo) dnevno med uradnimi urami od 4. do 7. ure zvečer. — Zdravo! — »Pred-
niafiki zbor.«	_
1— Stavka. Med čevljarskimi pomočniki v tovarni čevljev in gamaš I. Čarman v Zgornji šiški je izbruhnila stavka. Vsega skupaj stavka 17 delavcev.	_
1— Neki ubogi nameščenec je izgubil od državnega 'kolodvora v šiški do Opekarske ceste listnico z'večjo vsoto denarja. 1 ost en najditelj naj jo odda na policiji proti dobri nagradi.
Maribor.
im- Vojni razpored za mesto	d"
okolico. Vsi vojni obvezan« letmkov ^ m
1904 se imajo dne 12. septeni ^ katerem na Teznem, kjer ^do ^0Wlfcaclje zglasiti, kraju se imajo v &u6aJ itd. Na ta dan bo pri katerem voj. okrugu
došlo na tem zbirališču več tisoč mož skupaj in cela manipulacija utegne trajati pozno v noč. Radi lega svetuje vojaška oblast, da naj prinese vsak, ki se ima javiti ta dan na Teznem, s seboj tudi prehrano za isti dan. Vodo se pa ibo baje dobilo tam brezplačno, Zato, da ne bo kdo, nejevoljen vsled dolgotrajnega čakanja pobegnil, bo skrbela vojaška straža. Vojaški obvezanci bodo od vseh strani obkoljeni od vojaških oddelkov. Mislimo, da so maši vojni obvezniki pač toliko inteligentni, bi jih internirala vojaška oblast lahko na drug način, kje se imajo v slučaju 'mobilizacije zglasiti.
m— V Kamnici pri Mariboru je izbruhnil
v nedeljo na večer pri posestniku I. Ogrincu požar. V kratkem času je bilo vse gospodarsko poslopje v plamenih. Ako ravno so bile požarne brambe iz Kamnice, Maribora in Studencev, kmalu na mestu, je bila vsa reševalna akcija zaman in celo gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. V poslopju je spal isti večer 204etni Fr. Drofenik, ki je prišel na obisk k svoji sestri, ki služi pri Ogrincu za deklo. Skušali so ga rešiti, a bilo je nemogoče. Drugo jutro so našli od njega samo še nekaj ožganih kosti. Na kak način je požar nastal, se še ni moglo ugotoviti. Poizvedovanja so v teku.
m— Policija je aretirala v pondeljek nekega 62 letnega moškega, doma iz okolice Sv. Urbana, ki je bil ovaden, da že dalje časa spolno zlorablja svojo šele 15 letno hčerko. Te dni ga je zasačil pri tem eden od sosedov ter ga ovadil. Po izjavi hčerke same, jo lastni oče že zlorablja od 7 leta dalje. To je oče storil tem lažje, ker je hčerka duševno manj razvita.
m— Dva poskušena vloma. V gostilniške prostore Transvala v Črtomirovi ulici so sku-sali neznani zlikovci v pondeljek ponoči vlomiti. Posrečilo se jim ni; pregnal jih je gospodar. — Tudi stolna cerkev ni več niti podnevi, varna pred tatovi. Tako je poskušal neki petindvajsetletni fant v torek popoldne s ponarejenim ključem odpreti blagajnico oz. shrambo dragocenosti. K sreči ga je neka ženica z vstopom v cerkev prepodila.
LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST.
Dne 18. An 19. septembra t. 1. se vrši v Mariboru letna skupščina Društva kmetijskih 'Strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast.
Dnevni red:
A. V soboto, 18. septembra t. 1. v prostorih srednje vinarske in sadjarske šole. Začetek ob 10. uri.
1. Otvoritev skupščine, volitev dveh zapisnikarjev skupščine, treh overovatelijev zapisnika in 2 skrutinaiorjev ter poročilo načelnika.
2. Čitamje zapisnika lanske skupščine.
3. Poročilo tajnika, blagajnika.
4. Poročilo pregleilnikov raEuiiov ter oklepanje o odobritvi odborovega poslovanja z
razrešnico.
5. Poročilo odborov:
I. Reorganizacija kmetijske potovalne »lužbe (referira tov. Šega); *
II. revizija službene pragmatike (ref. tov. Satler);
III. osnutek zakona za privatne kmetijske nameščence (ref. tov. inž. Wenko);
IV. stanje kmetijskega nadaljnega pouka (ref. tov. inž. Zidanšek);
V. vštetje vojaških let tovarišem v drž. službi (ref. to.v. Dular).
6. Volitev novega odbora (predsednika, 2. podpredsednikov, tajnika, o odbornikov in 2 preglednikov računov).
7. Edinstvena organizacija kmetijskih strokovnjakov za celo državo (ref. tov. inž. Lu man).	.
8. Določitev višini denarnega prispevka za redne člane za leto 1927 ter dela premoženja za podporni fond.
9. Stališče drž. kmetijskih 'strokovnjakov (ref. tov. Sustič).
10. Predlogi.
11. Slučajnosti.
Gornji dnevni red (oficijelni del skupščine) se prekine od 13. do 15. ure; ta čas bo skupen obed v Mariboru.
Zvečer istega dne se vrši tovariški sestanek s skupno večerjo v restavraciji tov. Balona na Pobrežju.
B. V. nedeljo, 19. septembra t. 1. v prostorih srednje vinarske in sadjarske šole. Začetek ob 8.30.
a) O škodljivcih in bolezni sadnega drevja (s skioptičnimi slikami). Predava tov. inž. Lukman.	,	-v-
b) 0 potrebi strokovnega pouka iz kmečkega gospodarstva po deželi. Predava tov. Sustič; nato
c) Ogled srednje vinarske in sadjarske sole in strokovna poskušnja vin z zakuskom.
Obed tega dne ob 11.30 (za tovariše izven Maribora poljubno leje), popoldne
č) pa se vrši — tudi v slučaju neugodnega vremena — družalbno-poučni zlet v mariborsko okolico.
Drušitvo je naprosilo ministrstvo za prometna ugodnost znižane vožnje v izmeri 50% redne tarife v času od 17. do inkl. 20. seP^jjg. bra 192G in je upati, da bo prošnji ud£,Q ^ no. (Udeleženci škmpščine naj ^'taKoiineno-blagajnah svojih odhodnih PO*‘jfarto do Ma-vani mokri žig na celo vo®» ribora).	. wa m vod je naprošeno,
Ministrstvo kmetje dr?	kmetijskega
da dovoli	skupščine dvodnevni do-
re*ThrerPot<>van^
prenočišča od 18. na 19. in event. od 19 na 20. septembra bo po možnosti pod Ugodnimi pogoji preskrbljeno. - Prijave za nje, za skupen obed in skupno večerjo je poslali vsaj do 15. septembra t. 1. odiboru.
V	Mariboru dne 22. avgusta 1926.
T. č. predsednik:	T.	Č. tajnik.
Andrej Žmavc a. r.	J°sk" s»ttler	r*
Uvedba NEPa v
(Piše:
Strahovito divjanje svetovne vojne in pa bližajoča se ekspanzivnost revolucijonarnih delavskih in kmetskih mas Rusije, ki so računale na to, da .->e upcstavi socijalističen družabni red, so bile tisti odločujoči faktor, ki so v Rusiji posivili nov človeški družabni red. Nezadovoljstvo do kapitalisov in tako-zvanili *buržujev»: je naraščalo v svetovni vojni dan na dan in vedno bolj; brezštevilne žrtve v strelskih jarkih zapadne fronte carske Rusije pa so vplivale na psihozo tistih revolucionarjev, ki so izdali v svet parolo: proti, vojni!
Ni čuda, da so se izkoriščane in teptane delavske in kmetske mase vzdignile proti obstoječemu carskemu režimu, proti carju, proti popom .m sploh proti tedanjemu družabnemu redu.
Revolucija je bila v lakih razmerah nujno zgodovinsko potrebna... Na eni tirani brezobzirno izkoriščanje, na drugi strani dvigajoč se odpor pa sta izcimila strahovit gospodarski in politični kaos in revolucija je bila izvršena... Oktober 1917 je postal nov mejnik v zgodovini človeštva ... Bela Rusija je postala rdeča in komunizem je slavil zmago .. .
Toda nastal gospodarski kaos in politična državna kriza sta vplivala tudi na začetek revolucije. Vlada in vladni režim sla sicer 'akoj bila komunistična, ati nista pa mogla naenkrat izvesti danih komunističnih manifestov, komunističnih parol.
Gospodarska situacija je bila taka, da niti na prevedbo .industrijskih obratov in tova-'en v socialistične roke ni bilo mogoče misliti. In v tej težki situaciji, v kateri so se nahajali ruski boljševiki — na znotraj sum kaos, na mejah so se bili boji in Nemci so 'korakali v osrfije Rusije, — je bilo treba najti določenih pozitivnih potov, po katerih bi se srečno izpeljala državna barka sovjetske Rusije na trdnejšo in boljšo podlago. Ne samo gospodarski in politični k«os, temveč tudi nerazporazumljenje vodstva boljševikov je povečalo pretečo katastrofo, kajti vodstvo .se ni znalo rešiti. Krožile so neštevilne brošure in knjige o izvedbi in realizaciji boljše viškega programa. Ali vse !o je bilo celo brezsmiselno in utopi stično. Samo sanje o . »oUjttlistično-konmnlsličnem družabnem redu, teorije o revolucijah in prevzetju oblasti lw proletarijatu, o uvedbi proletarske diktature in drugo je bodlo človeka v oči, ako je to čital. Ni pa bilo konkretnih predlogov za pravilno izvedbo, za popustitev in upostavi-tev delno še kapitalističnega gospodarskega sistema, ni bilo konkretnih predlogov o taktiki boljševikov z ozirom na nastal gospodarski kaos.
Oktoberska revolucija pa se ima za -svojo rešitev zahvaliti edino le Leninu, ki je z znamenitim načrtom o novi ekonomski politiki (NEP) dal revoluciji oziroma ruski komuni-Kiiini stranki temeljni, predpogoj življenja, J'! dal sovjetski Rusiji možnost, da je pre->lla gospodarsko in politično krizo.
'• ozirom važnost tez načrta o novi ekonomiki politiki bomo v glavnih obrisih ogledali, kaj pravi 0 tem Lenin v knjigi pod nemškim naslovom: »Die Hauptaufgabe un-serer Tage.*
Lenin je znal raztolmačiti in raajasniti nastali položaj po revoluciji in predlagati tak način izvedbe, tako gospodarsko politiko, ki je bila tudi v danih razmerah in v tisti 'ežki situaciji rešljiva in mogoča.
On pravi sledeče:
>Državni kapitalizem bo pri današnjem položaju v sovjetski republiki pomenil korak
naprej. Ali to še ni vse. Za to je potreben določen prehod, določena faza. Prvič moramo preštudirati n*6in prehoda ^ kapita. liima v socijahzem. drugi* morarao 0,U;riti *nioto vsakega, ki ne misli, da je soeijaliimu Slavni sovražnik v naši državi edino le ma-in tretjič, razjasniti moramo »atanene pomen sovjet>ke države in pa po-kanati moramo v pravi Iliči razliko n>ed sospo.iarstvom meSianskc države in eko-iiitomskim sistomom sovjetske države. Ta : tri vprašanja so bistvena in najvažnejša, za lo jih moramo rešiti. To je euo
Drugo pa kako izvesti gospodarski prehod iz-ekonomskega sistema buržuazne Rusije v sovjetski ekonomski sistem naše sovjetske republike.
*Ja lo lahko izvedemo, pravi Lenin dalje, je potrebno najprej, da spoznamo tiste elemente. ki igrajo pri tem najvažnejšo vlogo. In računati moramo na
1. patriarhalično kmetsko gospodarstvo, ki je v veliki večini tudi rusko nacijonalno gospodarstvo.
2. malomeščansko gospodarstvo, nekaki srednji kapitalisti skupno z srednjimi kmeti,
3. gospodarstvo privatnih kapitalistov,
sovjetski Rusiji.
Vikin.)
4. državni kapitalizem,
5. socij-alizem.
Z ozirom na teh 5 bistvenih elementov, ki igrajo važno vlogo, moramo računati, kajti le z pravilno taktiko in ekonomsko politiko nam je mogoče izvesti sanacijo revolucije in n'enih pridobitev. 'Dalje. Mi tudi ne smemo misliti, da če polagoma izvedemo tak načrt, da ne naredimo niti najmanjšega kompromisa, kajti popustiti moramo takrat tudi v gospodarskem oziru, kadar je to iieobhodno in direktno potrebno. In potrebno je to da-ir.es, kajti le na ta način je možno, da bo državni kapitalizem dosegel mogočne dimenzije v sovjetski republiki.
Nova ekonomska politika je za nas važna, kajti brez nje ne moremo imeti skupnosti in brez nje ne moremo imeti harmoničnega ekonomskega sožitja z najvažnejšim faktorjem sovjetske republike z — kmetijskim gospodarstvom ... Poljedelski in agrarni element se morata združiti, to je potrebno \ naši državi. Državni kapitalizem v taki obliki kot je sedaj, je tak kapitalizem, ki je tesno spojen z državo, to je z delavskimi in kmetskimi masami, in to je tudi tak kapitalizem, kateremu moramo dati določeno mejo.
In od nas samih pa je odvisno kakšno mejo mu bomo dali, kajti to je naša stvar .
Nadalje opisuje in dokazuje Lenin še o natančnejši izvedbi meščanskega kapitalizma v državni kapitalizem v sovjetski republiki, ki mora biti v korist sovjetski državi, torej celokupnim delavskim in kmetskim masam, ki tvorijo državo.
Leninov načrt NEPa je obveljal, je zmagal. Nova ekonomska politika se je izvedla. Boljševiki so popustili, ker so videli, da mo-raijo popustiti in ker jih je silila v to nujnost. Prehod iz kapitalističnega ekonomskega reda se je vršil počasi v socijalističen gospodarski red, v soci jaliet ično-kom u ni stičen
družabni red.
Predpogoji za izvedbo so bili strogi in energični ukrepi sovjetske vlade. Stroga ■izvršitev agrarne reforme, razlastitev bogatih veleposestnikov, razlastitev vseh cerkvenih posestev in oddaja zemljišč revnejšim siojem širnih plasti delovnega ljudstva so se takoj izvršili in zemlja se je oddala povprečno — revnim kmetom v obdelavo. Istotako se je izvršilo i delo v industriji, v industrijskih obratih in tovarnah. Socializacija privatnih industrijskih tovaren in podjetij in prehod vsega premičnega in nepremičnega kapitala v državne roke, to je bila naloga sovjetske republike, sovjetske vlade, to je bila tudi tista faza v razvoju iz meščanske države v socialistično državo, kjer je ves kapital kolektivna last vsega naroda, vseh državljanov pod državno firmo.
Sigurno je, da so te drakonične odredbe sovjetske vlade napravile veliko prahu in velik krik. Uvedba nove ekonomske politike v sovjetskem gospodarstvu in s tem tudi izboljšanje in konsolidacija sovjetskega narodnega gospodarstvu pa je vplivala na delavske in kmetske mase precej pomirjevalno.
Razlastitev velekapitalistov in oddaja kapitala v državne roke je imela za posledico, da se je sedaj ves dobiček, katerega 'so prej uživali ozki krogi kapitalistov — porazdelil med širne delovne plasti ruskega naroda, ki ,so šele sedaj lahko prišli na svoj račun. Noeijalna politika, ki se je za carske vlade zanemarjala in ki se celo ni absolutno nič izvajala, je dobila šele sedaj izraza, kajti na podlagi statistike se je ugotovilo, da je danes rusko delavno prebivalstvo gospodarsko in socijalno še najbolje situirano po celi Evropi. S socijalnimi razmerami pa. ki vladajo v Jugoslaviji ali sploh na Balkanu, pa se niti od daleč ne dudo primerjati.
V	splošnem se mora konstatirati, da je Lenin z novo ekonomsko politiko popustil •kapitalizmu in da je dal temelj ruski sovjetski republiki. Pomisliti moramo, da je 'L NEPom bila sovjetski Rusiji prvič dana možnost, da se je v sovjetski republiki razvil državni kapitalizem, drugič, da je danes sovjetska Rusija še najboljše in liri1/, zunanjih podpor (gospodarsko in politično bojkotiranje evropskih držav sovjetske Rusije) prebila najtežje gospodarske krize, tretjič da je konsolidirala socijalistično državo in četrtič da je sijajno izvedla socijalno politiko,— Kakor bomo iz poznejših člankov in statistik o sovjetskem narodnem gospodarstvu razvideli, nam bo jasno, da sovjetska Rusija še daleč ni tako črna. kot jo >likajo nekateri listi.
Sovjetska Rusija je po 10-letnem sovjetskem razvoju zaenkrat še uspešno prekoračila vse gospodarske- krize in danes se vrača na tisto stopnjo, kot jo je nekdaj zavzemala imperialistična carska Rusija.
Za ta -uspeh pa se uiora sovjetska Rusija zahvaliti le izvajanju nove ekonomske politike, kajti ta je privedla rusko narodno gospodarstvo po par letih strašnih katastrof in kaosov zopet na mc-dnarodno politično in gospodarsko pozornico in na internacijona-len trgovski trg.
Kljub tem, da so \olili dosedaj gospodarstvo sovjetske Rusije le očrnjeni boljševiki, pokazali so le, da so zmošni rešiti in ozdraviti i sovjetsko gospodarstvo, sovjetske finance.
In državni -kapitalizem v sovjetski Rusiji v tem pravcu prodira — naprej.
NOBLESA.
Skrbno se pazi plemenito »Jutro«, da vendar nikdar ne imenuje našega lista. Ta njegova skrb gre celo tako daleč, da odgovarjajoč nam polemizira s SLS.
Včeraj pa je seveda ;>Jutro« na to svojo lepo skrb čisto pozabilo, ker dana je bila Jutru ; prilika, da poroča o tiskovni pravdi proti našemu listu. Pri tej priliki pa' »Jutro« seveda ni pozabilo imenovati našega lista s polnim imenom, temveč je tudi imenovala ime našega odgovornega urednika v kurzivnem tisku. Če bi bil naš urednik oproščen, potem se to seveda ne bi zgodilo in upamo, da bomo to še dokazali, ker tudi še ni vseh dni kcnec. -
Noblesa je terej — kakor se iz tega skromnega primera vidi — »Jutru« v vsakem .oziru prirojena.
ŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI.
V včerajšnjem X. kolu so kazali nekateri igralci precejšnjo utrujenost, zato se bodo danes odigrale samo viseče partije.
V turnirju A je premagal Toth Ačimoviča; Agapjejev Grenčarskega, Riesl Mrzlikarja. partija Jerošov Pirc je končala remis.
V turnirju 15 je premagat dr. Singer Marjanoviča, Kulžinski Jonkeja, Furlani Poljakova, Dumič C. Vidmarja, Rožič Didzinskija; partija Vogelnik-Drnovšek je končala remis.
.Stanje po X. kolu: V turnirju A: Toth 6, Riesl 5 in pol, Kalabar in Rupnik 5 (1), Agaipjejev 5, inž. Tekavčič 4 in pol (1), Jerošov in Pirc 4 in pol, Grenčarski in Ačimovič 5 in pol. Mrzlikar 2. — V turnirju B.: Rožič 8 in pol, Furlani 7 in pol. Dernovšek in dr. •Singer 6 in pol, Didzinski in Kulžinski 3, Poljakov 4 in pol. Vogelnik in Vidmar 4 (1), Dumič 3, Jonke in Marjanovič 3.
Danes se imajo odigrati viseče partije Rupnik - inž. Tekavčič, Kalabar - Grenčarski in Vidmar - Vogelnik.
V XI. <zadnjem kolu) igrajo jutri v turnir-juA: Rupnik - Jerošov, Agapjejev - Tekavčič, Riesl - Toth, Ačimovič - Grenčarski in Pirc - Mrzlikar. Kalabar je prost. V turnirju B pa: 'Marjanovič - C. Vidmar, Dernovšek -dr. Singer, Rožič - Vogelnik, Kulžinski -Dklzinski, Poljakov - Jonke, Dumič - Furlana.
Šport.
Boksmatch Dempsev - Tunnev se vedno ni končnoveljavno zasiguran. Na eni strani se trdi, da Dempsey ne sme nastopiti proti Tunnevu, dokler ne izvojuje boja s črncem Willsom; na drugi strani pa objavlja manager Dempseya, Tex Ri-ckards, natančne podrobnosti o predsto-ječem boju. Vsa obstoječa športna arena se bo razširila tako, da bo prostora za
75.000	gledalcev; pripravljalna dela in pa nagrade za borca zahtevajo dva milijona dolarjev. Položaj se je pa v zadnjih dneh še bolj kompliciral, kajti v par dneh se vrši lazprava med Dempseyem in njegovim prejšnjim managerjem Kearnsom. Slednji toži na odškodnino 300.000 dolarjev, ker se Denipsey ni držal pogodbo s črncem Willsom.
Zdi se, da je ves ta časopisni boj aranžiral prefrigani Rickards v svrho večje reklame, ali pa amerikanska boksarska oblast ni kos svoji nalogi.
Še drug pa je, ki stvar prav resno vzame in to je Harry Wills, kateremu se Detnpsey vedno izmika, češ, da bi se prav rad boril z VVillsom, samo če bi to bokserska oblast dovolila. Wills pa je tega večnega umikanja sit in je poslal v vse amerikanske s p črtne liste sledečo -izjavo: »Dempsey laže, če trdi, da komaj čaka, da se bori /. menoj. Saj se boksava lahko na cesti. Vedno sem pripravljen, bcriti se z l)empseyem na oglu 42. ceste in Broadwaya. Ne zahtevam zato niti ficka, potolkel ga pa bom knock - ont tako hitro, da mu bo še žal, da se jo narodil. Dejstvo pa je, da se -Dempsev doslednjo izogiba črnca Willsa.
Leopold in Josip Steinbach, sinova svetovnoznanega dunajskega rekorderja v dviganju ročkov, odpotujeta prihodnji mesec v Ameriko k svetovnemu bokser-ju Berlenbachu: postati hočeta bokserja. Vendar pa ni verjetno, da bodeta kaj •prida dosegla; saj tudi njun oče, ki je bil svoječasno najmočnejši človek sveta, se
kot rokoborec ni pevzpel v prvi razred. Telesna moč je sicer v boksu in -rokoborbi zelo potrebna in čim vet- jo je, tem bolje, toda tehnika Sele napravi mojstra.
Rigoulot pride na Dunaj. Slavni fran-c ski profesijonalni težkoatlet Charles Rigculot pride prihodnji mesec na Dunaj. Rigoulot je v zelo dobj’i formi, saj je pred par dnevi v Parizu potegnil desno-■ročno 95 kg, obojeročno 125 kg in in s prostim dvigom na prsi trikrat sunil 155 kilogramov.
Izborne uspehe v metanju krogle sta dosegla pri revanžnem mitingu v Aradu Oger Forbath in Rumun David. Prvi je dosegel 14.44 m, drugi 14.30 m. Slednji je zmagal v metu diska s 43.37 m. V Bu-dapešti pa je vrgel Oger Koloman Mar-valits (B. T. C.) disk 44.18 m daleč.
Velika meddržavna lahkoatletska tekma
med Francijo, Nemčijo in Švico v Baselu, ki je prvič po vojski združila Nemčijo in Francijo v oficijelni tekmi, je sijajno uspela. 10 tisoč ljudi je prisostvovalo tekmi, iz katere so izšli kot zmagovalci Nemei s 127 in pol točkami pred Francijo (89 in pol točk) in Švico (68 točk). Uspehi v posameznih panogah so sledeči: 100 m: Kornig (N.) 10°/iU — 200 m: Kornig 218/io — 400 m: Imbach (Š) 48s/,0 — 8C0 m: Martin (Š) 1:55 — 1500 m: dr. Peltzer (N) 3:59s/io — 5000 m: Dieck-inann (N) 15:18 4/io — 110 m pregraje: Trotss-baoli (N) 15 — 4 X ,100 m štafeta: Nemčija 418/i04 X 400 m štafeta: Nemčija 3:17*/io
— skok v višino: Lewden (Fr.) 1.89 m — skok v daljavo: Dobermann (N) 7.03 m — skok ob palici: M ob i us (N) in Vinkofsky (Fr.) vsak 3.65 m — krogla: Brechenmacher (N) 14.90 m — disk: Hofmeister (N) 40.85 m
— kopje: Molles (N) 54.46 m.
Gospodarstvo.
RIBOLOVNI ZAKUP.
Koncem oktobra t. 1. poteče zakupna doba sledečih ribolovnih okrožij v litijskem srezu:
53 a Zagorje - gornje okrožje, obsegajoče reko Savo od cerkve v kraju Sava do savskega mostu v Zagorju, s pritoki.
53 c Zagorje - spodnje okrožje, obsegajoče reko Sava od savskega mostu v Zagorju do kaliva Trboveljskega potoka (KroSčica), s pritoki.
53 b Pasjek, obsegajoče potok Pasjeik od izvira -do izliva v Savo, s protoki.
53 d šklemlrover, obsegajoče potok šklen-drovec od izvira do izliva v Savo, s pritoki.
55 Kotredež, obsegajoče Kotreški potok s Polo cino.
77 Višnjagora, obsegajoče potok Višenjco od izvira do za tvora ice graščine Smreka, 6 pritoki.
100 Temenica, obsegajoče potok Temenico od izvira obeli potokovih ram do prvega mlina v Si. Lovrencu, s pritoki.
52 c Jablanšek. obsegajoče potok Jabla-n-šek od izvira do prvega jezu nad 'izlivom, s pritoki.
Na (podlagi določil § 15. ribolovnega zakona za bivšo vojvodino Kranjsko se bode ta okrožja oddalo na javni dražbi v zakup » deset let (to je do 30. oktobra 1936..
Dražba se bo vršila pri srezkem poglavarstvu v Litiji, soba štev. 2, vsaki dan ob -pol
10.	uri dopoldne, in sicer:	i
Za okrožja: Jablanšek, Pašjek in Sklen-drovec v pondeljek dne 25. oktobra t. 1.
Za okrožja: Temenica in Kotredež v torek, dne 26. oktobra t. 1. in
za okrožji: Zagorje - gornje in Zagorje -spodnje okrožje v sredo, dne 27. oktobra t. 1.
Za okrožje: Višnjagora se vrši dražba na uradnem dnevu v Višnji gori v sredo, dne 3. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne.
•Dražbeni pogoji in bližnji obseg okrožij (■meje in stranske vode) eo v pisarni srezke-g<* poglavarstva med uradnimi urami do dneva dražbe vsakomur na vpogled.
Op., Ribolovni okrožji št. 50 (Kresnice) in 51 (Litija) sta bili sedanjima zakupnikoma podaljšani za nadaljnih 10 let; proti podaljšanju je Vložena ipritožba oziroma (za Kresnice) tožba na upravno sodišče. V slučaju razveljavljenja podaljša ve bom razpisal dražbo za ti okrožji kasneje. — Srezki poglavar.
BORZE.
Ljubljanska borza, 24 avgusta. Zaključki: Deske smrekove paralel., I., II., III., monte, 14 mm, od 16 m napr., media 23, mco vag. meja, 1 vag., 580; lipovi plohi, n »obrobi jeni. od 27 do 100 mm, od 2 m naprej, od 18 cm šir. napr., fcp vag. naklad, post., 1 vag., 575; Celjska posojilnica d. d., Celje 195.
Zagreb. 25. avg. Devize:	Newyork	ček
56.465—'56.767, London izpl. 275.23—276.43. ček 275.23—276.43, Pariz 162.5—164.5, Praga ček 167.53—168.53, Curih izplačilo 1094.8--1098.8, ček isto, Milan izpl. 184.81—186.01, Dunaj izpl. 799.25—803.25, ček 799.15—803.15.
Curih. 25. avg. Beograd 9.125, Newyork 518, London 25.1525, Pariz 14.80, Praga 15.35, Milan 16.975, Berlin 123.425 Dunaj, 73.15, Bukarešta 2.5125, Sofija 3.7375, Buda-pešta 0.00724.	i
RAZSTAVA PSOV, dne 8. in 9. septembra 192fi.
.Zanimanje za to razstavo je zelo veliko, tako v krogih, ki se bavijo s hišnimi ali domačimi psi, kakor tudi v lovskih krogih. Med lovskimi krogi bodo seveda prevladovali 'braki.
Lov z braki je v Sloveniji glavni način lova, zato ni čuda če ima Slovenijo lepo število brakov različnih pasem. Povečini so ti psi
v rokah lovcev na deželi. Ker pa poznamo zavednost naših lovskih krogov tudi onih z dežele, smo uverjeni, da se bodo tudi ti krogi s svojimi lepimi braki razstave udeležili. Krivo bi pa bilo mislit, da spada na razstavo
le tak brak, ki je vpisan v redovni knjigi in se more izkazati z rodovnikom. Klub ljubiteljev brakov deluje 2 leti, zato šeni mogel ma-terijala razčistiti. Imamo še na stotine in stotine brakov, ki po svoji zunanjosti zaslužijo, da se vpišejo v rodovno knjigo. Naj torej noben lovec, ki ima količkaj čistokrvnega braka ne zamudi te prilike in naj psa razstavi. S tem bo
1. izvedel nepristransko strokovnjaško oceno svojega psa,
2. pa tudi sam videl lepe brake drugih lovcev.
Zato vsi braki na razstavo!
TO iB OBO„
KONDVLIS.
Jurij Kondylis se je udeležil leta 1919 na R-uskem bojev zoper boljševike. Še istega leta se je bojeval v Mali Aziji zoper Turke, pri čemur se je zopet odlikoval. Po volilnem porazu Venizelosa dne 1. novembra .1920 je bil primoran zapustiti vojaško službo. Umaknil se je v Carigrad, kjer je deloval dve leti marljivo za Venizelosa. Meseca septembra 1922, ko je videl, da je položaj polkovnika Plastirasa trden, se je vrnil na Grško, kjer je bil imenovan za divizijskega komandanta na Kreti. Meseca oktobra 1923 je zatrl tani pokret pristašev kralja. Nato so ga zopet kot divizijskega generala odslovili in jel se je boriti za izpremembo režima. Pri volitvah leta 1923 je bil izvoljen z vso svojo kandidatno listo ter dobil v prvi republikanski vladi portfej vojnega ministra, vsled diferenc s Papanastazijem je pozneje demisijoniral ter bil nato proklamiran za šefa nacionalne re-
publikanske stranke. V Mihalakopulosovem 'kabinetu je imel resort notranjega ministra. Obenem s tem kabinetom je koncem julija 1925 vsled državnega udara generala Panga-lossa odstopil.
MILIJONSKA MESTA.
Pc
»njiitvejsih podatkih sc Mellmk h.
davil dr. Oskar
1. Ne\vyork 9,925.000 ; 2. London 7,815.000;
3.	Pariz 4,529X00; 4. Berlin 4,130.000; 5. Chicago 2,995.000; 6. Osaka 2,115.000; 7. Tokio
1.993.000 ; 8. Filadelfija 1,979.000 ; 9. Dunaj 1,868.000; 10. Mostova 1,850.000; 11. Buenos Aires 1,818.000; 12. Hamburg 1,516.000; 13. Šangaj 1,500.000; 14. Hankou 1,474.000; 15. Kalkuta 1,327.003;	16.	Bombay	1,325X00;
17. Peking 1,300.000; 18. Detroit 1,242.000; 19. Budaipest 1,223.000; 20. Leningrad 1 milj.
223.000 ; 21. Liverpool 1,211.000; 22. Birmingham 1,203.000 ; 23. Rio de Janei.ro 1,158.000; 24. Glasgo\v 1,124.000 ; 25. Boston 1,072.090; 26. Manchester 1,053X00 ; 27. Varšava 1 milj. 45.000; 28. Sidney 1,010X00; 29. Los Angeles
1.000.000 ; 30. Mexico 1,000.000 ; 31. Osrngan'
1.000.000; 32. Hsiangtau 1,000X00.
Prihodnji aspiranti so v Evropi: Marseille
(982.000), Carigrad (881.000), Milan (862.000). v Aziji: Bangkok (931.000), Kanton (900.000), H ang ton (892.000); v Ameriki: Cleveland
(936.000), St. Louis (882.000); v Avstraliji: Melbourne (853.000) in v Afriki: Kairo (800 tisoč). Razven dosedaj imenovanih so še sledeča mesta, ki imajo okrog 800.000 prebivalcev: Tiemsin, Neapel, Lyo.n, Bruselj, Madrid, Baltimore, Nagoya in Bukarešta ter Praga s 750.000 prebivalci.
Od 32 milijonskih mest se jih nahaja 8 v britanskem imperiju-(od teh 5 v Angliji in
3	v kolonijah), 6 na ..Kitajskem, po dve v Nemčiji in Sovjetski RuMji ter po eno v Franciji, Avstriji, Argentinci, na Madjarskem, v Braziliji, na Poljskem in v Mehiki. Na Evropo jih odpade 13, na Ameriko in Azijo po 9, na Avstralijo pa eno. Kar se tiče razdoja milijonskih mest od svetovne vojne dalje,"je 'tre-' ba omeniti nagel porast ameriških, nemških, angleških mest (razven Londona), Budape-šte, Varšave in Sidneya. Stagnacijo glede porasta števila prebivalstva zaznamujejo mesta London, Pariš, kitajska mesta, nazadovanje pa jkponska mesta (posebno Tokio radi potresa), ruska mesta (posebno Leningrad), kakor tudi Dunaj.
Ne\vyork je prekosil London ter je največje mesto na svetu. Berlin je skoraj že dohitel Pariz. Dunaj je padel na deveto mesto, do-čim sta Hamburg in Budapešta svoji poziciji izboljšala.
GRIGORIOS CASSAFOULIS, BALKANSKI GENTLEMAN VLOMILEC.
Vsem policijskim oblastim Balkana dobro znani poglavar roparskih tolp Grigorios Cassafoulis je bil te dni v Solunu aretiran.
Dolgo časa je razburjal solunsko okolico.., dokler ni postal končno žrtev ljubezni. .. Divji roparski poglavar se je zaljubil na višku svoje slave v neko rumunsko plesalko po imenu Marija, ki se je nahajala takrat v Atenah. Tedaj je zapustil vse, svojo slavo, svojo tolpo ter sledil svoji oboževanki v Bukarešto. Tam je živel kot »privatje«. Detektivi so ga dobro poznali, pustili so ga pa popolnoma pri miru, ker je bil ljubimec vplivne plesalke. Vpliv plesalke je bil tako velik, da je izvršil Cassafoulis 5 vlomov, ne da bi bila mogla najti policija najmanjšo sled.
Nesreča pa je hotela, da je izgubil naklonjenost plesalke in s tem protekcijo pri policijskih agentih, ki so ga meni nič tebi nič aretirali. Nato je sedel par mesecev v ječi, kjer pa mu očividno ni ugajalo, kajti pobegnil je pri prvi priliki. Popihal jo je v Bolgarijo, toda tu ni imel sreče. Smatrali so ga za navadnega komunista in končno je moral biti vesel, da j,e odnesel zdravo kožo v Jugoslavijo. Tu se je mudil samo mimogrede, nakar je obiskal druge balkanske dežele. Končno ga je jelo mučiti domotožje in vrnil se je v Solun, v nadi, da najde tam svoje stare tovariše ter postane zopet njihov šef. Ti pa o tem niso hoteli ničesar slišati. Njihova tolpa se je bila medtem razbila in ni jih bilo volja, da bi se zopet organizirali.
Zato je sklenil Cassafoulis, da si poišče novih tovarišev ter prične ž njimi staro življenje. Eden od njih ga je izdal in bil je aretiran. Pri njem so našli razen 24.000 drahem več fotografij njegove nekdanje prijateljice.
ZA KRATEK OAS.
'Slavni francoski pisatelj Feydeau je bil in a deželi na oddihu. Nekoč je vstopil v vaško gostilno, sedel ter vprašal gostilničarko:
»Ali imate cikorijo?«
»O seveda,« je potrdila debeluharska gostilničarka.
»Koliko?«
»Trideset paketov.«
i»Dobro. .Prinesite vseh trideset paketov ■sem.«
Hropeč je prinesla gostilničarka 30 paketov cikorije ter jih položila pred gosta.
»Tako,« je dejal Feydeau mirno, «sedaj mi pa skuhajte čašo kave«.
Rudyard Kipling:
Knjiga o džungli.
Buldeo je pojasnjeval, da je bil oni tiger, ki je bil odnesel Messuinega sina duh-tiger, v čegar telesu je bival duh nekega zločestega oderuha, ki je bil umrl pred nekaj leti. »Prepričan sem, da je to resnica,« je dejal, >ker je ta oderuh Purun Dass vedno šepal vsled udarca, ki ga je bil dobil pri izgredih, ko so mu sežgali računske knjige; in tiger, ki govorim o njem, ta tudi šepa, kajti sledovi njegovih šap so neenaki.«
»Res, res mera biti resnica,« so dejali sivobradaci in pokimavali.
»Ali so vse te vrše zgodbe take prazne čenče?« se je oglasil Mcvvgli. i isti tiger šepa, ker je kruljav na svet prišel; to je znaj'' po celi džungli. Praviti, da biva oderuhova duša v divji živali, ki nikoli ni imela niti tolike srčnosti kot šakal, je otročje govorjenje.«
Buldeo je bil tako osupel, da nekaj hipov ni mogel izpregovorili, poglavar pa. je ostrmel.
»Oho! Ta džungelska zalega tako govori, kaj?« je dejal Buldeo. »Ako si res tako moder, prinesi rajši njegovo kožo v Khanhivvaro, saj je vlada razpisala nagrado sto rupij na njegovo glavo. Še boljše pa storiš, da ne brbljaš, kadar govore ljudje, ki so starejši od tebe.«
Movvgli je vstal in se obrnil, da bi odšel. »Ves večer sem ležal tukaj in poslušal,« jim je zaklical nazaj čez ramo,« in Buldeo ni razen enkrat ali dvakrat zinil niti besedice resnice o džungli, ki mu sega prav do vrat. Kako pa naj potem verjamem njegovim pripovedkam o duhovih, bogovih in škratih, ki pravi, da jih je bil videl?«
»Res čas je, da gre fant govedo past,« je dejal vaški poglavar; Buldeo pa je puhal in momljal nad Mcwglijevo drzovitostjo.
V	večini industrijskih vasi je navada, da pelje nekoliko dečkov zarana zjutraj govejo živino in bivole iz vasi na pašo in jih prižene pred nočjo zopet nazaj. Isia živina, ki bo do mrtvega pemandrala belega človeka, pusti, da jo ubijejo, ustrahujejo in nad njo kriče otroci, ki jim segajo komaj do gobca. Dokler se fantje drže črede, so varni, kajti niti tiger si ne upa napasti tropa goveda. Ako pa se oddaljijo od njih, gredo cvetlice trgat ali kuščarje lovit, jih včasih odnesejo divje živali. Ob zori je Movvgli jezdil po vaški ulici; sedel je na hrbtu Rame, velikega bivola vodnika. Skriljasto-medri bivoli z dolginu, nazaj vpognjenimi rogovi in divjimi očmi sc drug za drugim prihajali iz hlevov in stepali za njim. Pri tem je Movvgli prav jasno pokazal otrokom, ki so šli z njim, da je cn prvi med njimi. Tolkel je bivole z dolgim oglajenim trsom ter velel
Kamyju, enemu dečkov, da naj sami pasejo govejo živino in naj dobro pazijo, da se ne udaljijo od črede. Sam pa je odšel z bivoli naprej.
Indijski pašnik je golo skalovje, grmovje, šopi trave in majhne globeli, po katerih se črede razkrope in izginejo izpred oči. Bivoli se navadno drže mlak in blatcvja, kjer preleze cele ure, se valjajo ali solnčijo v toplem blatu. Movvgli jih je gonil do roba ravani, kjer je Waingunga prihajala iz džungle; nato je zdrknil Ra,rl! z vr*a, stopal do šopa trsja ter našel Sivega brata.
Ej«. je dejal Sivi brat, jako mnogo dni te čakam. Kaj pa pomeni ta gonja govedi?«
»Ukaz je tak,« je odgovoril Movvgli. Za nekaj časa sem vaški pastir. Veš kaj novega o Shere Khanu?«
»Vrnil se je v te kraje, in že dolgo preži tukaj nate. Sedaj je zopet odšel, kajti divjačina je redka. Ima pa namen, da te ubije.«
»Že dobro«, je odvrnil Movvgli, »Veš, kadar ga ni v teh krajih, sedi ti ali pa eden tvojih bratov na tisti skali tam, da le lahko vidim, kadar pridem iz vasi. Kadar se pa Shere Khan vrne, me pa čakaj v globeli pri (IMkrvem drevesu sredi ravani. Ni treba, da bi pris« , Shere Khanu ravno pod žrelo.«
(Dalje prih.)
mm
a
o
n
Kotlov bntolavitan PODRUŽNICE
CABmSKO POSKKOKIŠKI C« SPEDI-CIJ8KI BUBEAU	,,j,
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. g
.(MIOM*. v Telefon Int. St. 45-4.
Maribor, Jesenice, Rakek.
C-A
za
Obavlja vsa v la stroko »padajoč« posla najhitreje ln pod kv lantnlrai pogoJL
ttnelnnoltel jtTU&foe Spalnih VOK S. O. N. ekspresna pošiljfR«.
BianiaBUEiiiiBaai^gnasssgagsagnsi^aig^
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
^hiiiuuuk	nudi
najtinejšl ln najokusnejši namizni kis las vinskega kisa.
■jat* ZAHTEVAJTE PONUDBO I
Tehnično ln hlgijenlčno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
V1
n Ljubljana, Dnnajaka c«1o »t. la, II. nt> .Sropje,
Najboljša, najcenejša kelesa in šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
Blizu Prešernovega
spomenika za vodo.
Griizner, Adler, Phonix
za dom, obrt In indusirijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. - Večletna garancija-
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . DIIBIED*
Josip Peteline, Ljubljana'
TISKARNA MERKUR
Mali oglasi
Za vsako beisedo se plača
50 par, za debelo tiskano pa Din 1-—.
Potnike
dobro vpeljane sprejme vinska trgovina Ponudbe in zahteve naj se posije na oglasni zavod Kopitni, Ljubljana, Čopova 21/U1-pod »vinska trgovina«.
09VA-ČEBIN
ttfolfova l/ll. - Telef. 56.
n?
Uprava »Narodnega Dnevnika
prodala
makulaturni papir
kg Din 4 50.
dobro
domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg št. 34/IL, levo vrata st. l.
Stekleno
strešno opeko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani
Naročajte ,Narod Dnevnik*.
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
Račun pri pošt. ček. zav. št. 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice
i.t.d. iAd-
lastna knjigoveznica.
Izdajatelj to odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR
MODROCE
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoraoijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN, tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7.
Elektrotehnika in inže-nerja išče »Električna zadruga« v Spodnji Šišk*, ki bi prevzel n|c9l°
oferatovodja
ter bi bila to njegova pO-Btrao»ka služba. Nastop službe takoj. Ponudbe do
27. t. m. gori imenovani zadrugi.
£šč@m
malo, mirno sobico, tudi na periferiji mesta. Prosim naslovo na upravni-šlvo »Nar. Dnevnika«.
_ Za
tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.