Posamezna Številka stane 1 Din. Sle V. 186. V LlnDM, v oeflello m 19. flvgnsfo 1923. 1HD U p 11111 Naročnina aa sa državo SHSi do preklica: l) po poŠti mesetao Dil 11 k, dostavljanj na dom mesečno...... „ 12 ca inozemstvo: ases.čao ....... Dla 23 S Sobotna izdaja: s T Jugoslaviji.....Oin 20 T lnoumitfB...... iO Poštnina plačanav lotovinL m Oana tnsaratomiM Enostolpaa petltms vrsta nuB oglasi po Oin t*50 ia Oin. I —, veliki oglasi nad 4S mm vt-ilne po Din. 2 SO, poslaaa tUL po Oia. 4 —. M večjem naročilo popost Izhaja vsak dan tsvzemil ponedeljka in dneva po pra» nlkn ob 5. url zjutraj. SV Uredništvo |e v Kopitarjevi nlloi štet. 6/UL Boivplsl ae ne vračajo; netrantilrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, aprarn. itv. 828. Političen list za slovenski narod. Uprava |e v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino In št 349 ca oglase, nagreb 39.011, sarsjev. 7583, praška ln dnnaj. 24.797. Ostanki tažujskega mišljenja. Kako pravilno smo ocenili v svojem včerajšnjem članku pomen predstoječega katoliškega shoda in kako dobro smo ozna-Hli zaostalost stališča demokratskega meščanstva napram tej manifestaciji, kakor ie razodeva v »Narodovih« in »Jutrovih« antiklerikalnih premišljevanjih, nam doka-iuje uvodnik slovenskega kormmističnegr glasila, »Glasu Svobode«, od IG. avgusta tega meseca. Ta članek je namenjen katoliškemu ihodu in odkrito priznava, da vsak katoli-gki shod »pomeni v zgodovini katoliškega ljudstva pravi zgodovinski dan.« To je na-Iperjeno ne samo proti liberalni buržuaziji, lki manifestacije katoliške misli odpravlja s frazo, češ da so to navadne »klerikalne predstave«, marveč izrecno tudi proti po-buržujeni socialni demokraciji, o kateri komunistično glasilo pravi, da v frvoji plit-vosti ni vprašanja katoliške politike med Slovenci nikoli gledalo z višjega vidika, temveč samo s stališča »po Aškrcu in Lo-triču importiranega češkega špisarskega ivobodomiselstva.« Proletariat Slovenije mora, tako poudarja »Glas Svobode«, na katoliške kongrese gledati z drugimi očmi, ker je slovensko katolištvo edina resna moč, s katero se bo moral socialistični proletariat meriti, ker bo ta proletariat svoj >zadnji boj za svoj obstanek moral biti proti generalom, ki bodo nastopali na V. catoliškem shodu.« Katoliški shod se zdi »Glasu Svobode« tako važen, da vse delav-Bke voditelje v Jugoslaviji vabi, da se ga ndeležijo, kot poslušalci seveda, da izvejo »borbeni program« slovenskega katolištva. Človek bi pričakoval, da po takem preludiju izve iz »Glasu Svobode« kaj bolj pozitivnega in kolikortoliko tehtnega, kar Be tiče stališča gospodov komunistov do V. katoliškega kongresa. Toda komunistični uvodničar se kljub svojemu preziranju do socialdemokratskega frajgajstovskega špi-sarstva ni povzpel nič višje od proslule brošure gospoda Bernota, ko razklada svojo versko filozofijo. Tu nahajamo tisočkrat premleto frazo, da nauk »tesarjevega sina« nima ničesar opraviti s katoliško vero, torej stališče, ki ga danes noben resen človek več ne zavzema, ker taka absurdna trditev predpostavlja, da je mogel tako grandijo-zen podnet kakor ga predstavljajo etične smernice »tesarjevega sina« izginiti naravnost v nič, in da so se načela pridige na gori ali pa sedmih blagrov v krščanski cerkvi spremenila v nekaj njim popolnoma disparatnega. Kje pa so se potem nepo-tvorjeno ohranila? V komunistični interna-cijonali gotovo ne, kajti s pridigo na gori, da imamo zlo vračati z dobrim, se leta kaj malo vjema. Zato smo pač upravičeni pred-polagati, da se cerkev na zemlji tistemu idealu, ki ga je »tesarjev sin« postavil, v procesu neprestanega moralnega izpopolnjevanja v borbi z zlom vednobolj bliža, kar nam izpričuje tudi zgodovina krščanskega človeštva, ki kljub vsem peripe-tijam kaže napredek v moralnem pojmovanju bogopodobne osebnosti, dostojanstva dela, etičnih nalog družbe, teženju po krimski solidarnosti vseh družabnih organizmov, obsojanju surovega nasilja in izrabljanju človeka po človeku, poduhovlje-"ju narave v umetnosti, itd., itd.; vse stvari, ki 8o izrastle in rastejo iz naročja krščan-»ke cerkve in ki skrito delujejo tudi v vseh »odernih socialističnih osvobodilnih poletih proletariata, v katere so brezverske 'lemente zanesli žalibog od buržuaznega Meralizma okuženi voditelji. Sicer pa komunističnemu člankarju črnemu ni veliko do idealizma »tesarjeve-& sina«, kajti par vrstic dalje priznava, da ®atra ta nauk za nekaj manjvrednega v Primeri s komunistično filozofijo in s tem °°kazuje, da njegovo stališče stoji še nižje ™ onega buržuaznih filozofov, ki so se vsaj ®°retično davnej odpovedali Moleschottu, naecklu in drugim korifejam materializma, k'jih zdaj prežvekujejo leaderji III. inter-"-ijonale. Nekaj šiiiipaiij do krščanskega ?auka » tesarjevega sina« si je pa člankar j2 Turjaškega trga vendarle ohranil, in za-10 mu ie žal, da katoličanstvo to vero »iz- rablja v politične namene.« To je že žargon »Jutra« in špisarske buržuazije in dokazuje, da krščanskega svetovnega nazora ne umeva napačno katoliška cerkev, ampak rdeča internacijonala. Vera je socialni fakt, ako je živa vera, in ne zgolj mrtve ceremonije ali pa pietistično poglabljanje v lastni maihni jaz in njega mistične potrebe. Katoličanstvo dviga posameznika nad družbo s tem, da mu daje večne individualne pravice ter od vseh družabnih okoliščin neodvisno moralno dostojanstvo; obenem pa ga spaja s to družbo z neminljivimi, versko-etično utemeljenimi socialnimi dolžnostmi s svojo zapovedjo ljubezni do bližnjega zaradi Boga in s svojim vzvišenim pojmovanjem družbe kot božjega kraljestva. Zato zahteva ta vera tako činov individualnega bogoslužja, kakor del javne, socialne vrednosti, zahteva zvestega, pridnega ročnega in duševnega dela, poštenega pridobivanja v potu obraza, skrbi za obči blagor, pravičnega zakonodajstva, pravilnega, nravstvenega odnosa vladajočih do vladanih in narobe. Kakšno vero pa zahtevajo komunistični voditelji? Ali niso vprav oni upregli »živo cerkev« v Rusiji v svoj politični voz? Ali ne zahtevajo od popov udanosti do sovjetske oblasti, prešinjcvanja mužikov z onimi načeli, ki pomagajo postaviti politično življenje državljanov na nravstveno podlago? In če se bo kdaj komunistom posrečilo iztisniti iz javnega življenja krščansko cerkev — česar pa noben pameten človek ne veruje — ali bodo mogli izhajati brez vsakršnega nravstvenega svetovnega univerzalnega nazora, nanašajo« čega se na vse iavne zadeve človeške družbe? Menda ne. kajti že danes se gerirajo kakor nekaki preroki in fanatični propa-gatorji neke univerzalne vere z absolutno obveznostjo in veljavo za vse panoge javnega življenja, in si niso izkonstruirali samo neke »vere«, ampak tudi svojo umetnost, svoj »prolet-kult« in podobne nniver-zalistične stvore. »Glas Svobode« pa se spušča tudi v nekatere podrobnosti, ki se tičejo prav spe-cijelno katoliškega pokreta v slovenskem narodu. Tudi tu se ne povzpenja nad plitva agitatoricna gesla svoje zakonske matere, rajne socijalne demokracije. Najhujši očitek, ki ga meče G. S. na slovenske katoličane, je ta, da so šli Orli v Pariz poklonit se »neznanemu junaku«, češ da je s tem slovenski »klerikalizem« napravil kompliment gospodu Poincareju. Člankar se temeljito moti in to zmoto je treba razpršiti, da ji komunistični proletarijat ne nasede. Naši odnosi do Francije so ravno tako prisrčni kakor do kateregakoli drugega naroda, in obstojajo v tem, da katoliški narodi izmenjujejo med seboj velike vrednote, ki so jih vsak sam zase ustvarili, kajti iako se gradi velika družina krščanskih narodov, katero komunisti gradijo na svoj način. Katera bo trajnejša, to bo bodočnost pokazala. Svetovna vojna je bila velika nesreča, toda irovidencijelna nesreča, iz katere krščanski narodi lahko črpajo veliko dobrega kakor iz vsake elementarne vihre. Treba jo je izrabiti v medsebojno zbližanje in »neznani junak« nam potem postane simbol one požrtvovalne ljubezni, »ki daje življenje za svoje brate«, in katero je »tesarjev sin« sam tako divno poveličeval. Kajti le iz takih velikih primerov zvestobe do konca, samopožrtvovalnosti in popolnega zapostavljanja lastnega interesa za splošnimi, se rodijo v zgodovini velika dela. Ta etični moment je katoliške Orle vodil, da so se poklonili sinu francoskega naroda, počivajočemu pod triumfalnimi vratmi v Parizu, in ne kakšen iz onih nagibov, ki so vodili oblastnike tega sveta pri zasledovanju svojih političnih ciljev. Naša manifestacija v Parizu je bila manifestacija miru in bratstva, ki ga zasledujejo tudi francoski katoličani, in kdor jo drugače razume, ta ne razume nravstvenih družabnih ciljev vesoljnega katolištva, ki so mu vse vladavine le relativno dobro, po katerem skuša doseči svoje večne in absolutne cilje. Zato pa je tudi deplasirano, kar piše »Glas Svobode« o »prelevljenju« slovenskega katolicizma, ki da hoče postati močna opora »pravoslavni kroni«. Katoličanstvo je bilo in bo močna opora vsakomur, ki vlada ljudstvo po načelih krščanske pravičnosti in ljubezni, naj bo katoliški ali pravoslavni ali ka- kršenkoli drugi monarh ali predsednik ali sovjetski komisar. Zelo značilna je končno napoved komunističnega člankarja, da bo imel slovenski proletariat izvojevati svoj boj za obstanek z »generali katoliškega shoda«. Ta taktika spominja na socialnodemokratske generale, ki so vsakokrat zajahali antikleri-kalnega konjička, kadar so pozornost proletariata hoteli odvrniti od lastnih neuspehov in izdajstva nad delavskimi interesi. Mi komuni sti >m tega ne očitamo, toda to jim zamerimo, da se ne morejo osvoboditi ne-honetnih metod dunaj. »Arbeiterzeitung«. Na polju socialne probuje slovenskih delovnih stanov so katoliški shodi storili toliko, Zagreb, 17. avgusta. Za 6. uro popoldne je bil napovedan prihod odposlanca sv. očeta papeža Pija XI. na evharistični kongres v Zagrebu. Že ob. 5. uri je napolnilo občinstvo ves ogromni prostor pred državnim kolodvorom in napravilo špalir od kolodvora do Kaptola. Na peronu državnega kolodvora so se zbrali cerkveni in posvetni dostojanstveniki, ki 60 pričakovali apostolskega nuncija msgr. Pellegrinettija. Videli smo nadškofa dr. Bauerja, pokrajinskega namestnika dr. č i m i 6 a, pomočnika komandanta IV. armije Srečko v i č a, divizijonerja, konzula poljske republike in pripravljalni odbor za kongres s predsednikom škofom dr. L a n g o m , proto-notarjem Strahinščakom, provin-cijalom konventualcem Miloševi-č e m, frančiškanskim provincijalom T r o h o, rektorjem jezuitskega kolegija Vaninom in rektorjem grško-vzhod-nega semenišča dr. Severovičem. Vlak je pripeljal z malo zamudo. Nuncij Pelegrinetti je dospel iz Križev-cev, kamor se je bil podal po oddihu v Varaždinskih Toplican. Ž njim se je pripeljal križevski škof dr. Niaradi in odposlanca kongresnega odbora škof dr. Premuš in dr. V. Deželic. Ko se je nuncij Pelegrinetti pojavil pri izhodu salonskega voza, so ga pozdravili z burnimi klici »Živijo!« Pristopil je nadškof dr. Bauer, ki je pozdravil nuncija v imenu ljudstva in duhovščine. Nuncij Pelegrinetti je na pozdrav nadškofa dr. Bauerja odgovoril: Zahvaljujem se Vaši prevzvišenosti za Vaše besede, polne prisrčnosti, s katerimi ste pozdravili odposlanca papeževega v imenu kraljevskega in svoboanega mesta Zagreba. Veličastni sprejem dokazuje uda-nost hrvatskega naroda sv. očetu. Sv. oče me je poslal z željo, da bo v moji osebi tudi on navzoč na tem kongresu in da bo eno z Vami v skupni veri in ljubezni. Sv. oče je poglavar sv. katoliške cerkve, ki je razširjena po vsem svetu. On bo navzoč v moji osebi na tem kongresu ne samo kot naš vrhovni poglavar, ampak tudi kot naš najmlajši brat. On Vas ljubi, Vaša radost je njegova radost, Vaša žalost je njegova žalost, Vaša slava je njegova slava, ker je Vaša slava slava Jezusa Krista, ki je z Vami vedno v pre-svetem zakramentu. Hrvatska je bila skozi stoletja predzidje krščanstva, Vaši pradedje so trpeli, so se borili in se ovenčali s slavo v imenu Kristovem. V tem imenu prihajam tudi jaz k Vam in pričakujem od tega kongresa mir, ljubezen in blagoslov. — S Kristom na vekomaj amen. Nato se je nuncij podal pred kolodvor, kjer mu je ogromna množica prirejala velikanske ovacije. Pred nuncija ie stopila učenka 6. razreda Marija Vis-Kovič in ga pozdravila z besedami »Be-nedictus, qui venit!« Poljubivši nunciju roko mu je izročila šopek belih cvct-lic. Nuncij je deklico pobožal po licu in se ji srčno zahvalil. Nato je nuncij sedel v gala-kočijo, v katero so bili vpreženi štirje belci, in se s nadškofom dr. Ba-uerjem odpeljal skozi gost špalir občin- da se z njimi ne morejo meriti pristaši niti druge niti tretje internacijonale v Sloveniji. Pri praktičnem izvajanju programa se vsaka človeška institucija lahko zmoti, da so le načela prava, odkritosrčna in da ne omaga dobra volja. Vsega tega pa nihče slovenskim katoličanom ne more odrekati. Vprav V. katoliški shod bo dokazal, da se naš socialni program izpopolnjuje in da je naša največja skrb, kako najti pravilno in pravično formulo za rešitev socialnega vprašanja. Svojega sovražnika pa naj socialistični proletariat izšče tam, kjer je: v brezverstvu liberalne buržuazne kulture, ki se je žalibog tudi komunizem še ni osvobodil. stva, ki ga je navdušeno pozdravljalo, do nadškofijske stolnice, kjer so ga pričakovali škofje in duhovščina. V svečani procesiji so spremili nuncija v cerkev, kjer se je vršila kratka pobožnost. Po povratku iz cerkve se je nuncij podal v nadškofijsko palačo. Zagreb je ve« v zastavah. Cerkve so bogato okrašene z zelenjem in zastavami. Zagreb, 18. avgusta. (Izv.) Danes oB pol osmih zjutraj se je vršilo na vrtu semenišča prvo sv. obhajilo 2300 otrok. Razdeljeni so bili na 8 skupin. Sv. mašo je bral apostolski nuncij Pelegrinetti, deco pa je obhajalo 5 škofov in dva redovniška pro-vincijala. Po tej svečanosti se je deca zbrala na skupen zajutrek. Ob 9. dopoldne se je kongres oficielno otvoril. Po sv. maši, ki jo je služil nadškof dr. Bauer, se je začelo ob 11. zborovanje o resolucijah, ki bodo predložene jutri kongresu. Prva resolucija govori o sv. Evhar?* stiji in o Cerkvi in obsega štiri točke: a) Prvi plošni evharistični kongres v Zagrebu izpoveduje svečano svojo živo vero v zakrament telesa in krvi Jezusa Krista in ga slavi, da je svoji Cerkvi ohranil dar pre-svete Evharistije. b) Iz dna duše se zahvaljuje na tisoče Hrvatov, zbranih na tem kongresu, da je večni Kralj pozval tudi hrvatski narod v svojo Cerkev, c) Hrvatski katoliški narod manifestira svojo iskreno ljubezen do katoliške Cerkve kot do svoje matere in se zaobljublja, da bo vedno ostal v-^en svoji Cerkvi, d) Evharistični kongres poziva vse katolike, naj pozabijo na svoje prepire in naj složno nastopajo za obnovo verskega življenja, ker je to najvažnejši korak v delu za narod. Druga resolucija vsebuje razmerje ljudstva napram duhovščini. V imenu hrvatskih katolikov izraža nado, da bo hrvatski narod ostal veren svojim škofom in duhovščini in udan rimski stolici. Nadalje poziva ves narod, naj moli za duhovščino. Obžaluje, da so se našli duhovniki-odpad-niki in te poziva, naj priznajo svojo zmoto in popravijo škodo, ki so jo napravili narodu in naj nehajo rušiti versko edinstvo hrvatskega katoliškega naroda in naj se vrnejo v naročje matere Cerkve. Tretja resolucija govori o obnovi krščanskega življenja po sv. Evharistiji. Četrta resolucija razpravlja, kako naj se obnovi krščansko življenje. Dopoldan se je kongres oficielno otvoril. Udeležnike sta pozdravila dr. Lončarič in dr. Živkovič. Dr. Lončaric se je zahvalil navzočim za njihovo udeležbo in raztolmačil v lepem govoru namen kongresa. Zborovanju je prisostvovalo okrog 6000 ljudi. Nato je govoril o. V1 a š i c iz Dubrovnika o Evharistiji in Cerkvi, odvetnik dr. Belič pa je obrazložil delovanje hrvatske duhovščine na kulturnem in socialnem polju za svoj narod. Ob pol 6. popoldne se je pričelo zborovanje v nadškofijskem vrtu o obnovi krščanskega življenja po presveti Evharistiji. (iovorila sta Ljuba Marakovič in dr. Dostal, Jutri se vrši plenarno zborovanje, kateremu bodo predloženo omenjene resolucije za sprejem. Evharistični kongres v Zagrebu. svečan sprejem papeževega odposlanca. — prvo sv. obhajilo otrok. — otvoritev kongresa. — resolucije. — slovenci na kongresu. — vseh. udeležencev nad 50.000. Zvečer ob 9. url »e je pričelo celomočno Sfeščenje sv. Rešnjega Telesa v vseh cerkvah, združeno s prepovedmi in ostalimi cerkvenimi pobožnostmi. Zagreb, 18. avgusta. (Izv.) Pri zagrebškem stanovanjskem uradu se je priglasilo ob priliki evharističnega kongresa nad 50 tisoč oseb. Zagreb, 1& avgusta. (Iz*.) Dnnes ob pol S. je priSlo iz Slovenije okoli 4 do 5 tisoč Slovencev s tremi godbami. Veliko pozornost je vzbujal ljubljanski knezoškol dr. Jeglič, ki je korakal peš v slovenskem Bprevodu. Danes so priredile slovenske godbe koncert pred stolno oerkvijo. Pred katedralo je pozdravil Slovence kri-ievski škof dr. Njaradl Radič v Londonu na pmrafilSo angleške vtatfe. GROŽNJE NASE VLADE. — RADIČ ODPOTOVAL IZ LONDONA V AMERIKO. ^ Zagreb, 18. avgusta. (Izvirno.) Zdaj se tudi oficielno priznava, kar je »Slovenec« ia 12. t. mu, torej skoraj pred enim tednom z vso gotovostjo poročal, da se namreč Radič nahaja v Londonu. »Slovenec« {e tri dni pozneje, 15. t. m., tudi povedal, da i* Radič odpotoval z angleškim «lai-sser passer«, kar vedo povedati režimski listi šele danes, kakor tudi to, da je bil ▼ London olicielno pozvan. Zdaj lahko v*š dopisnik tudi pove, da je Radič bil pozvan v London od krogov konservativne stranke, in sicer na izrecno željo angleške vlade. Ostalo pa režiinovci itak vedo, kakor se razvidi iz včerajšnjih in današnjih režimskih listov, ki zdaj poročajo, da bo Rad;.č v Londonu konleriral z oficielnimi politiki Velike Britanije, kateri izjavljajo, da so v evropskem interesu pri-morani baviti se s hrvatskim vprašanjem in s« mteresirati za njega pravično re-fiitev. Sicer je »Slovenec« tudi to že dne 12. t. m. dosti jasno namignil, s čimer je vaš dopisnik dokazal, da jc. bil natančno in popolnoma resnično informiran. Zagreb, 18. avgusta. (Izv.) Režimski listi trdijo, da bo naša vlada zahtevala tod angleške vlade točnega pojasnila, na kakšen način si je mogel pridobiti Stjepan Radič angleški potni dokument. Ako bo naša vlada to storila, »c bo le blarai-rala. Nobeno tujo državo nič nc briga, na kakšen način kdo dobi dovoljenje iz iastne države odpotovati in ali ima sploh tako dovoljenje. To je stvar, ki jo imata med-seboj diskutirati le Radič in njegova domača oblast, ne pa naša in britanska vlada, ki lahko da dovoljenje za dopo-tovanje v svojo državo, komur hoče. Naše vlada lahko samo zahteva Radičevo izročitev zaradi izvestnih deliktov, če sploh obstoja med našo in angleško vlado kakšen tozadevni dogovor. Angleški «lai-sser passer« pa našo vlado nič ne briga. Zagreb, 18. avgusta. (Izvirno.) Poplč, j znani trgovec z lesom in podpornik Ra-■ dičev, javlja iz Karlovih vari, da ni res, i da bi bil Radič z njim odpotoval z avto-I mobilom preko Mažarske. Zagreb, 18. avgusta. (Izv.) Akoravno g. Radič že precej dolgo ni v Zagrebu, vlada v Belgradu vendar dolgo časa ni vedela, ali je odšel ali ne. Ta prevara vlade je znak velike discipline HRSS. Belgrajska vlada je zvedela šele mesec dni kasneje, kje se Radič nahaja. Zagreb, 18. avgusta. (Izv.) Današnji «Hrvat« ugotavlja, da hoče Belgrad ustvariti novo veleizdajniško afero radi tega, ker je Radič brez oficielnega potnega lista zapustil svojo domovino in se na Dunaju sestal z generalom Sarkotičero. Zagreb, 18. avgusta. (Izv.} Vaš dopisnik je iz vladnih krogov izvedel, da je r^dič že odpotoval iz Londona v Ameriko, da se sestane tam z dr. Kežmanom. Vlada je tudi dobila zaupno informacijo, da je Radič pri nekj angleški banki dvignil pol milijona švicarskih frankov. Iz tega vlada sklepa, da se Radič ne misli tako hitro vrniti v domovino. Zagreb, 18. avgusta. (Izv.) Vaš do- Eisnik je iz dobro poučenih nevladnih rogov izvedel, da je mnenje vlade, da se Radič ne misli še tako hitro vrniti v domovino, bržčas le slaba tolažba režima, Radič nima nobenega povoda bati se po-vratka v domovino, ker ni zakrivil nobenega kaznjivega dejanja, če pa je odšel brez potnega lista, ie to zgolj navaden policijski delikt. Režim si bo moral zelo premisliti postopati proti politiku, ki je bil v London pozvan od oficielnih krogov Anglije. V. Ameriko pa Radič ni odšel samo, da se sestane z dr, Kežmanom, ampak tudi, da ameriške politike in. javnost seznani s položajem v Jugoslaviji in zakonitimi aspiracijami Hrvatske. OMILJEN JE FRANCOSKEGA' REŽIMA V PORUHRJU? Dflsseldorf, 18. avg. (Izv.) Francoske čete so izpraznile tukajšnjo filijalo nemške državne banke. IZGREDI V NEMČIJI. 1 Dattei, 18. avgusta. (Izv ) Komunistični vodja Wengeritsch je danes sklical shod, ki ga je policija zabranila. Udeležniki shoda so metali kamenje na policijo in tudi streljali. Vsled tega se je policija poslužila orožja. Tri osebe so mrtve, 8 pa težko ranjenih. TAJFUN. Honkong, 18. avg. (Izv.) Tn se je vsled tajfuna potopila angleška podmorska ladja. Dve tretjini posadke so rešili. ROPARJI NAPADLI IN ZAŽGALI MESTO. Hankan, 18. avgusta. (Izv.) Roparji so napadli mesto Tsaochi in je oplenili in nato zažgali. Zgorela je tretjina mesta. Med napadom je bilo ubitih 8 vojakov. Dva irska duhovnika pogrešajo. V v 25. do 28. avgust* >923. Finančni minister o stanju žetve. Belgrad, 18. avgusta. (Izv.) Danes popoldne je sprejel finančni minister Stoja-dinovič zastopnike časopisja in jim dal uradne informacije o stanju žetve. Stanje žetve je po uradnih podatkih jako dobro, tako da bo mogoče izvoziti okrog 30.000 vagonov pšenice. Tudi izvoz ostalih poljskih pridelkov obeta biti zelo ugoden, tako da računa finančno ministrstvo z izkupičkom 1 milijarde dinarjev v tujih valutah za prodano blago. Narodna banka je dovolila izvoznikom novih kreditov v znesku 150 milijonov dinarjev. Kar se tiče sedanjega padca dinarja na borzi, ga je pripisovati inozemskim vplivom, zlasti ustavitvi reparacijskih dobav iz Nemčije. FRANCOSKI ODGOVOR ANGLIJI. Pariis, 18. avgusta. (Izv.) Francoski odgovor na angleško noto je bil snoči poslan belgijski vladi v Bruselj. V Loudon bodo besedilo odgovora sporočili danes ali pa začetkom prihodnjega tedna. interperiamentarna konferenca v Korianju. Kcdanj, 18. avgusta. (Izv.) Na včerajšnjem zborovanju interperlamentarne konference je bila sprejeta resolucija za razorožitev. Debate so se udeležili Treub, Andelwert (Švedska), Cuxdorf (Amerika), Murchison (Angleška), Lebe (Nemčija), Merlin (Francija), Bernstein (Nemčija) in Ciarolo (Italija). Zvečer ob 7. je predsednik dr. Moltesen zaključil konferenco. MUSSOLINI — VOJVODA. Rim, 18, avgusta.( Izv.) «Citadimo« poroča, da namerava italijanski kralj imenovati Mussolinija za dednega vojvodo. DE VALERA V ZAPORU. Dublin, 18. avgusta. (Izv.) De Valero bodo prepeljali v dublinske zapore. Listi trdijo, da De Valera ne bo izročen sodišču. Njegova aretacija je povzročila veliko zanimanje. Volivni boj, ki je bil doslej miren, se je poostril. Sodijo, da bo De Valera izvoljen v grofiji Clare, Zdravniška služb?. Zdravstvena komisija pripravljalnega odbora je določila, da bodo imeli udeleženci katoliškega shoda v vsakem primeru prvo zdravniško pomoč na razpolago. V ta namen so osnovane naslednje zdravniške ambulance: 1. Airhn Carson, Alfred Ilarris in Peterson, sami Londončani, menim. Javili so se prostovoljno za to »lužbo. Konec meseca je bilo vse pripravljeno ra odhod. Bili pa smo se dogovorili, da se bomo oficielno poslovili v vasi. Tuvit je tako trdovratno zahteval izpolnitev obljube, da ga nismo hoteli žaliti in odreči. Nihče ni dvomil takrat na zanesljivost divjakov. Obnašali so se docela dostojno, nam vneto pomagali pri delu in večkrat donesli zaželje-no, ne da bi zahtevali plačila. Nikdar niso kaj ukradli, dasi so dokazovali z radova-njem nad darili^ kako cenijo našo robo. Ženske so nam šle v vsakem oziru na roko ... skratka, morali bi biti najnezauplji- vejših vseh Zemljanov, da bi verjeli v izdajstvo pri narodu, ki je tako lepo ravnal z nami. V kratkem pa nam je bilo spoznati, da je navidezna naklonjenost izvirala le iz skrbno zamišljenega načrta za našo pogu-bitev, ter da so bili otočani, ki smo jih tako nezasluženo cenili, v resnici najbolj barbarski, najzavratnejši in najkrvoločnejši lopovi, ki so kdaj oskrunjevali zemeljsko lice. 1. februarja smo odšli z ladje, da opravimo obljubljeni poset v vasi. Dasi nismo, kakor rečeno, niti najmanj sumili, vendar nismo opustili varnostnih naprav, šest jih je ostalo na krovu. Bilo jim je naročeno, da ne smejo pustiti nobenega črnca za časa odsotnosti na krov, pod kakršnokoli pretvezo naj bi prišel. Obenem so morali vsi ostati ves čas na krovu. Topovi so bili dvojno nabasani s kartečami, ključna mreža je bila privita. Ladja je stala s sidrom navpik miljo od obrežja; nI se ji mogel približati čoln, da ne bi bil izpostavljen strelom. Ekspediciio je tvorilo 32 mož. Bili smo do zob oboroženi z mušketami, pištolami in lovskimi noži. Vsak je imel tudi za pasom dolg mornarski nož, ki je podoben na zapadu in jugu naše dežele tako priljubljenemu bowie-nožu. 100 vojščakov v črnih kožah je čakalo na bregu, da nas pospremijo. Bili bo brez orožja, kar nas je zelo presenetilo. Na vprašanje je odgovoril Tuvit: >Matti non vi pa pa sle, po naše: >Med brati je orožje odveče. Zelo smo se veselili takega mišljenja in brezskrbno smo nadaljevali pot. Prekoračili smo zadnjič omenjeni potok ter prešli v ozko sotesko, ki je prodrla pogorje salovca v smeri proti vasi. Grapa je bila zelo skalnata in neravna, tako da smo jo pri prvem obisku v Klok-kloku s trudom preplezali. Bila je v celem 1 in pol ali 2 milji dolga. Vlekla se je v najrazličnejših zavinkih med griči — gotovo je v davno preteklem času bila struga gorske reke — in se vsakih 20 vatlov hipoma in ostro zavila. Stene ob grapi so stale vsepovsod najmanj 70, 80 čevljev navpično; na nekaterih mestih so se dvigale nebotično in tako zasenčile stezo, da ni prodrlo dosti dnevne svetlobe. Povprečno je bila soteska 40 čevljev široka. Mestoma pa se je tako zožila, da ni moglo več kot 5—6 mož vštric. Skratka, težko si je misliti pripravnejši kraj za napad. Bilo je le samoobsebi umevno, da smo potipali po orožju, ko smo stopili v sotesko. Če se zdaj spomnim nezaslišane naše neumnosti, se najbolj čudim, da smo, se v kakršnihkoli okoliščinah tako popolnoma podali moči divjakov, da smo jim celo dovoljevali, med prehodom skoz sotesko korakati tako pred, kakor za nami. Toda v tem redu smo kakor zaslepljeni šli naprej in se zanašali po neumnem na neoboroženost Tuvita in njegovih, ter na naše puške, katerih učinek je bil divjakom še prikrit, posebno pa na vedno ponavljano prijateljstvo nesramne tolpe. Pet ali sest črncev jo šlo naprej in odrivalo velike kamne s poti te jo uglajalo. Nato je sledil naš oddelek. Ko ralcali smo prav na tesno in vedno skrbel da se nihče ne odloči od krdela. Karavan je zaključil glavni oddelek divjakov, ki s kakor ponavadi korakali z vso gpodob nostjo. Dirk Peters, Wilson Allen in jaz affl se nahajali na desni. Ravno smo preiskavi li čudne sklade na strmi, počez viseči sten Razporek v mehkem kamenju je vzbudi pozornost. Bil je dosti širok, da se je mogl Udobno skozenj, in je zijal 18—20 korako naravnost v skalovje ter se nato obrni vstran. Višina odprtine je znašala (koliko smo jo mogli opazovati iz glavne grap^ okoli 60—70 čevljev. Nekaj izsušenih gr® čev je rastlo iz špranje. Opazil sem na nj> nekakšen črni lešnik, ki bi si ga rad ogl< dal pobliže. Hitro sem skočil tja, odtrgj pet ali šest lešnikov in se naglo vrnil- K sem se obrnil, sem videl, da sta mi PeteI in Allen sledila. Prosil sem ju, naj se vrt< ta, ker tu ni prostora za dva; obljubil se' jima, da prinesem sabo nekaj lešnik® Obrnila sta se torej in plezala nazaj. A"® je dospel tik do izhoda stranske razpo» ... tedaj sem naenkrat začutil potres, kij ne morem primerjati z ničemer doživeti' PotrBs, ki mi je vzbudil predstavo, — sem sploh zamogel kaj zapopasti — da rušijo zemeljski temelji in da ie naP0' dan vesoljnega razkroja. (Dalje sledi.) » Vozni red posebnih vlakov za l katoliški shod Vlak št. 1. (Ljutomer—Radgona.) Odhod 23. avgusta Iz Ljutomera ob 19. uri, jemlje potnike do Radgone (19.45), gre stozi Ljubljano 24. avgusta zj. 4.30 (stoji 65 minut), v Otočah od 8. ure do 16.20, v Ljubljani 18.29. — Iz Ljubljane odide 27. avg. ob 8.30 zj. St 2. (Št. Ilj—Maribor.) Odhod 23. avg. iz Št. Ilja ob 22.10, jemlje do Maribora (22.31), v Ljubljani bo 24. avg. 3.40 (stoji 67 minut), v Otočah od 6.10 do 13.30, v Ljubljani 15.34. — Iz Ljubljane domov gre 27. avg. cb 9. uri zjutraj. St. 3. (Prevalje—LimbuS.) Odhod iz Prevalj 23. avg. ob 20.40, jemlje do Limbuša (22.14); od Maribora dalje vozi kot en vlak skupaj s št. 2 (glej št. 2). St. 4. (Hoče—Poljčane.) Odhod 23. avg. iz Hoč ob 21.25, jemlje do Poljčan (22.16), bo v Ljubljani 24. avgusta ob 1.30 (stoji 10 minut), v Otočah od 8.44 do 11.30, v Ljubljani ob 13. — Iz Ljubljane domov 27. avg. ob 10. — V ta vlak vstopijo potniki od Konjic, ki se pripeljejo s posebnim vlakom ob 22.30. St. 5. (Moškanjci—Pragersko.) Odhod 23. avg. iz Moškanjcev ob 20.—, Pragarsko ob 20.59, v Ljubljani ob 0.41 (steji 13 minut), v Otočah cd 3.14 do 9.33, v Ljubljani (24. avg.) ob 13.—. Ta vlak vzame seboj tudi potnike iz Žreč in Loč v Poljčanah, ki pridejo z rednim vlakom ob 19.20. — Iz Ljubljane domov 27. avg. ob 10.31. Št. 6. (Središče—Pragersko.) Odhod iz Središča 23. avg. ob 21.20, Pragersko 22.59, v Ljubljani 24. avg. ob 2.40 (stoji 10 minut), v Otočah od 4.52 do 12.30, v Ljubljani 15.15. — Nazaj v Središče 27. avg. ob 11.—. St. 7. (Ponikva-Št. Jurij.) Odhod iz Ponikve 24. avg. ob 23.40, Št. Jurij 23.53, v Ljubljani 25. avg. 2.40 (stoji 20 minut), v Otcčah o1 5.30 do 13.30, v Ljubljani 15.34. — Nazaj v Ponikvo 26. avgusta ob 23.—. Ta vlak sprejme tudi potnike od Rog. Slatine, katere pripelje 24. avg. izredni vlak od Rogatca ob 19.— in od Šmarja ob 22.—. St. 8. (Store—Rim. to:'?*e.) Odhod 24. avg. iz Stor ob 23.—, Rimskih toplic 23 35, v Ljubljani 25. avg. ob l.:0 (stoji 33 minut), v Otočah od 4.52 do 12.30, v Ljubljani 15.15. — Nazaj iz Ljubljane 26. avg. ob 22.30. Št. 9. (Videm—Zidani most.) Odhod Videm 24. avg. 20.30, Zid. most 21.40, v Ljubljani ob 23.50 (stoji 40 m.), v Otočah od 3.14 do 9.33 dne 25. avg., v KONČNO VELJAVNO JE TO, Ljubljani 12.26. — Domov iz Ljubljane 26. avg. ob 22.—. Št. 10. (Dobova—Zid. most.) Odhod Dobova 24. avg. ob 21.—, Zid. most 22.41, Ljubljana 25. avg. ob 1.20 (stoji 20 min.), Otoče od 3.44 do 11.30, v Ljubljani ob 13.—. — Nazaj domov 26. avg. ob 21. Št. 11. (Zid. most—Sava.) Odhod Zid. most 25. avg. ob 3. zjutraj, Sava 3.38, Ljubljana 4.30 (stoji 65 min.), Otoče od 8.— do 16.20, v Ljubljani 18.29. — Nazaj domov 26. avg. ob 20.—. Št. 12. (Litija—Kresnice.) Odhod 26. avg. iz Litije ob 4.—, v Ljubljani 5.—. — Vrne se 26. avg. 19.30. (Št. 12., 18., 14., 15., 16., 21. in 23.-27. ne gredo na Brezje.) Št. 13. (Laze.) 16. avg. 5.30 v Ljubljano, vrne se 26. avgusta 19.30 (skupaj s št. 12). XXX Vlaki št. 1.—13. ter 17 a in 17 b ostanejo na južnem kolodvoru. Tu izstopajo in vstopajo potniki vlakov teh številk. XXX Št. 14. (Rakek—Logatec.) Odhod Rakek 26. avg. ob 4.20, v Ljubljani 5.30. — Vrne se iz Ljubljane dne 26. avg. 20.30 (oni, ki žele na Brezje, naj gredo z vlaki št. 18, 19, 20 ali 22). Št. 15. (Borovnica—Brezovica.) Odhod iz Borovnice 26. avg. 5.30, Ljubljana ob 6.—; vrne se 26. avg. ob 21.30. Št. 16. (Vrhnika—Drenov grič.) Odhod Vrhnika 26. avg. 6.03, v Ljubljani 6.40; vrne se zvečer 22.30. XXX Vlaki št. 14.—16. ostanejo na Viču, kjer izstopite za sprevod. Vstopate vanje na južnem kolodvoru. XXX Št. 17 a. (Otiški vrh-šoštanj) Št. 17 b. (Rečica—Celje.) Odhod 24. avg. ob 19.05 iz Otiškega vrha (a), ob 22.33 iz Rečice (b), v Ljubljani 25. avg. ob 3.40 (stoji 67 min.),-Otoče od 6.10 do 15.40, v Ljubljani 17.30. — Nazaj domov 27. avg. (nedelja opolnoči) 0.30. Št. 18. (Metlika—Črnomelj.) Odhod Metlika 25. avg. 17.50, v Ljubljani 26. avg. ob 1.—; v Otoče iz Ljubljane v noči 26. 27. avg. ob 1.32 (iz Šiške); iz Otoč nazaj domov ob 9..33 (v Ljubljani stoji od 12.26 do 13.06). Št. 19. (Semič—Novo Mesto.) Odhod Semič 25. avg. 22.50, v Ljubljani 26. avg. 5.45. Na Brezje iz Šiške 27. avg. 4.47 zj.; iz Otoč domov 15.40 (v Ljubljani stoji od 17.30 do 19.35). KAR JE V TEM SEZNAMU.) I Št. 20 a (Straža.) j Odhod 25. avg. ob 22.—. Št. 20 b (Št. Janž—Mirna.) Odhod 25. avg. ob 21.50. Št. 20 c (Mirna peč—Radohova vas.) Odhod 25. avgusta ob 23.40. Skupaj pridejo 20 a, 20 b, 20 c v Ljubljano 26. avg. 3.34 z j. Iz Šiške gredo 27. avg. zj. 2.03 v Otoče (4.52), iz Otoč domov ob 12.30 (v Ljubljani stoje 15.15 do 16.—.). Št. 21. (Radohova vas—Žalna.) Odhod 26. avg. iz Radohove vasi 3.53, v Ljubljani 6.05. Domov iz Dolenjskega kolodvora 26. avg. 20.13. Ta vlak vozi do Novega mesta potnike, ki ne gredo na Brezje, ker se jim mudi domov. V Novem mestu imajo zvezo Belokranjci. Št. 22. (Kočevje—Ortnek.) Odhod 25. avg. 21.28, v Ljubljani 26. avg. 2.31, iz Šiške v Otoče 27. avg. 0.33 (opolnoči), iz Otoč nazaj domov 11.30 (v Ljubljani stoji od 13.— do 14.34). Št. 23. (Vel. Lašče—Grosuplje—Škofljica.) Odhod 26. avgusta iz Vel. Lašč 2.08, Gro-• suplje 3.30, Ljubljana 4.20. — Iz Ljubljane domov iz Dolenjskega kolodvora dne 26. avgusta ob 20.47. Ta vlak vozi do Kočevja potnike št. 21., 22., 23., ki bi se radi vrnili še ta dan domov. Št. 24. (Jesenice—Sv. Jošt.) Odhod Jesenice 26. avgusta 3.15, Otoče 4.08, Sv. Jošt 4.33, Ljubljana (Šiška) 6.34. — Domov iz Šiške 26. avgusta ob 21.29. Št 25 a. (Kranj.) Odhod Kranj 26. avgusta 3.35, Šiška 4.45. — Domov 26. avgusta 21.29 iz Šiške. Št. 25 b. (Tržič—Naklo.) Odhod Tržič 26. avgusta 2.—, v Kranju se priklopi vlaku št. 25 a. Enako za povratek zvečer v Šiški. Št. 26. (Škofja Loka—Medvode.) Odhod 26. avgusta Škofja Loka 1.30, Šiška 2.23. — Povratek iz Šiške 26. avgusta 20.16. Št 27. (Jarše—Trzin.) Odhod 26. avgusta 3.38, v Šiški 4.38. — Povratek iz Šiške 26. avgusta 22.47. Udeleženci iz Bohinja in gor. doline do Jesenic se vozijo z rednim vlakom od Boh. Bistrice 26. avgusta 4.08, od Planice 4.24, Šiška 7.17. — Povratek 26. avgusta 18.47 ali 27. avgusta z rednimi vlaki. Iz Kamnika in Homca potegne vse vlak 26. avgusta 5.32 do Šiške 6.45. — Povratek 22:10. Če bi kje bilo več pfOtnikdv, kakor zmorejo naročeni vlaki, bo železnica po možnosti takoj še poslala en vlak ponj a. Sosedje Ljubljane pridite tudi na ver zeh, a pustite vozove zunaj mesta! Vsi se vozite le z vašo številko posel* nega vlaka! Dobro si zapomnite njegov! vozni red! Pripravljalni odbor in železnično osobje je storilo vse, da omogoči urejen dovoz in odvoz vseh desettisočev priglašenih. V, čemer ni bilo mogoče ustreči, po trpite ia si pomagajte sami v smislu izdanih obvestil. Red, disciplina, točnost, poslušnost! napram rediteljem in železničarjem omogoči urejen nastop množic na V. katoliškem shodu in vas obvaruje nesreč. Vozni red se ne bo več izpreminfak Morebitne zahteve železnice glede odpremo ali reda bomo še objavili, kakor tudi druge informacije. V naši pisarni na južnem kolodvora dobite pojasnila v vseh zadevah. Poslovala bo od četrtka do pondeljka večer. Na odhodnih postajah se takoj organizirajte, napolnjujte po vrsti vagone od lokomotive dalje, pustite prazne vse druge vozove za potnike, ki vstopaio na sledečih postajah. Vsak vagon naj si takoj izvoli za čas vožnje reditelja! Na končni postaji hitro in v redu pojdite iz postaje ven na primeren prostor, kjer se uredite v sprevod (za Brezje zberite prej po 1 K od osebe za mostnino za tja in nazaj), v Ljubljani urejeni korakajte na zbirališče za sprevod. Rediteljev ima odbor v Ljubljani premalo, zato sami skrbite zanje. Napisne table in vse zastave (3 zastavonoše za vsako!) vzemite seboj. Vsi sc ravnajte po objavljenih" navodilih, le tako omogočite tak red in gladek" potek ogromna slavnosti, ki fc- napravil' dober utis. — Podredite se odgovornemu glavnemu vodstvu, premagajte svojo trmo, ne kričite in se ne prerivajte! Potniki vlakov št. 18., 20., 22. in 26., ki dosežete še pred dnem Ljubljano, a ne greste prenočevat, pojdite v Tivoli, za župnišče sv. Petra ali drugo prikladno mesto počivat do 5. ure (ali v cerkve, kjer bodo po 2. uri sv. maše), ko bo treba iti na zbirališča. Ako bi deževalo, greste lahko v cerkve vsi. Vreme naj vas ne moti! Tudi če bi prej deževalo, se lahko zjasni do sprevoda. Kdor še nima izkaznice, naj si jo takoj oskrbi! Storimo vse, da bo manifestacija slovenskega ljudstva veličastna, v čast božjo in v korist narodn. Nikdo naj ne ostane doma, kdor ni nujno zadržan. Načelstvo odseka znn. priprav. Banditski napad srbskih radikalov na potnike k evharističnemu kongresu. Iz Sinja smo dobili včeraj zvečer sledeče brzojavno obvestilo, datirano od 18. avgusta: Potujoč na evharistični kongres v Zagreb in na katoliški shod v Ljubljano smo bili v Kninu zločinsko napadeni od srbskih radikalov, ki so metali na nas kamenje, jajca in nas s silo izvlekli iz avta. Franjevca Kotoraš in Bilandžič sta bila ranjena. Ko se nam je posrečilo zateči se v hotel, je množica na hotel trikrat navalila, kričoč, da nas ubije. Na kolodvoru nas je čakalo okoli 300 radikalov 6 srbskimi kokardami na prsih in komaj smo se mogli umakniti v vlak. Množica je razbila stekla na vagonu in ranila dva sprevodnika, ki sta nas branila. Vlak se je moral predčasno odpeljati, da nas reši dejanskega napada, ki je šel za našim livljenjem. Orožniki so morali streljati. Kotoraš, Milanovič, Frankič, Bilandžič. Lepa družba so ti srbski radikali v Kninu, popolnoma dostojna današnjega režima. Tu se vidi, kako radikalna »brada« razume osebno in versko svobodo. Kajti jasno je, da ta zločinski napad poteka iz politične mržnje do Hrvatov ter verske mržnje proti katoliški misli. Ko bodo francoski in drugi inozemski gosti ®vharističnega kongresa v Zagrebu izvedeli za to banditstvo, bodo odnesli zelo jepe vtise od srbskih nacionalistov v svo-|o domovino. Tako re?im z vzgojo svojih Pristašev sam skrbi za to, da se pred civiliziranim svetom umaže. Čim bolj bo umazan, tem hitrejše £& bo konec« Dr. Joža Glonar: Vis consili expers moleruit sua, Vim temperatam di quoque provehunt In maius. Hor. III, 4. Redukcija uradništva, ki se je v zadnjem času začela energično vršiti, se vrši na način, o katerem ne moremo ravno reči, da bo ž njim dosežen oni uspeh, ki se namerava doseči. S tem ne bo pomagano nobeni strani, ne uradništvu in ne državi. Na videz se vrši brezglavo, vendar pa tiči v njej premišljen sistem, ki nam ga je oni dan, 4. avgusta, odkril Krsta M a r i 6 v oficijalnem tedniku radikalne stranke, v >Novem životu«. V članku »Uradniško prašanje«, ki ga revija prinaša na prvem mestu, podaja Maric najprej lastno definicijo uradništva: »Brez dvoma je, da je uradniško prašanje v vsaki državi, torej tudi v naši, važno društveno prašanje. V moderni državi uradnik ni samo intelektualen delavec in narodov služabnik, ampak tudi važen kulturen in socialen faktor. Moč kake države je v narodni, državljanski zavesti njenih državljanov, ta zavest pa se ustvarja z uradniškim aparatom, z uradniki kot predstavniki državne oblasti. Kaj je torej pri nas bistvo uradniškega prašanja, v kakem razmerju sta si pri nas uradništvo in država? O tem govori v nadaljnjem Maric z jasnostjo, ki ni treba večje. »Rekli smo, da uradnik ni intelektualen rokodelec, ampak kulturen faktor v narodu, v državi. Kaj pomeni to? Mnogim tega ni treba razlagati, posebno ne uradnikom iz Srbije in črne gore. Toda uradnikom iz novoosvobojenih krajev, iz Bosne, Hrvatske, Slovenije, Dalmacije in Vojvodine je treba pojasniti, ker tega ne vedo ali nc marajo vedeti. Po naši^ teoriji je uradnik prijatelj naroda in države; on je prosvetni delavec med narodom in državotvorni element £<£ avstrijski teoriji pa je birokrat, intelektualni rokodelec, čuvaj oblasti, dinastije in narodov gospod. »Ljudstvo je ostudna žival,« pravijo vsi uradniki bivše Avstro-Ogrske Monarhije, (da ne bo kakega suma: velike začetnice so Maričeve, ne moje!) in ž njim ravna najboljše oni, ki mu strogo zapoveduje in ga drži v temi in neznanju. Ljudstvo je živina, in če je že človek, potem je brez vseh pravic, uradniki pa so višja bitja. Družiti se s kmetom, tem umazanim in bedastim stvorom, je nedostojno za cesarsko-kraljevega uradnika, in če se je kateri res tako daleč izpozabil, je prišel v črno knjigo, ker se narodu zapoveduje, ne pa pojasnjuje. Zato se z narodom govori v uradu v izpačenem jeziku, ki ga celo šolani ljudje težko razumejo, kaj šele neuki kmetje. Oblast in država, vse to je sedemkrat zapečatena skrivnost za kmeta. Kako se država upravlja in zakaj baš tako, tega narod ne sme in ne more izvedeti... Bivše avstro-ogrsko uradništvo, ki se danes nahaja v naši državni službi, Je po svoji veliki večini nepatriotično in nedr-žavotvorno. Če že ne mrzi naroda in ne dela nič proti državi, pa tudi ne dela nič za narod in za državo, ne poučuje naroda in ga ne vzgaja v ideji narodnega in državnega edinstva. To uradništvo ni nikak kulturni državotvorni faktor, ampak poprečen intelektualen rokodelec. Če bi to ne bilo res, ali bi potem nasprotniki narodnega in državnega edinstva mogli pri volitvah dobiti tako silno število kroglic!« Kje je študiral Maric tip tega slabega uradnika, ki ga je tukaj tako podrobno opisal, tega ne pove. Mogoč je tak uradnik samo v deželi muhurja, kusurja, intervencij in krvavih volitev, kar vse označuje razmere, ki jih je tak uradnik sam povzročil in za katere je on sam odgovoren. Ta dežela pa se zaenkrat še ne zove — Prečanija! Silna jeza, ki jo kaže Maric, kadarkoli se v tem članku spomni zadnjih vplitev in ki jo potem izlije na pječanske uradnike, je obenem tudi dokaz, da so vse njegove besede o kulturnem poslanstvu državotvornega uradništva gole, prazne fraze: po njegovem bi naj bil državni uradnik v prvi vrsti strankarski priganjač! Jezi ga, da prečanski uradniki niso zlorabljali svojega položaja v ta namen, da bi ljudstvu odvzeli svobodo izražanja lastne volje ob zadnjih volitvah! Kako se je sijajen uspeh f o r s i r a 1 po drugih krajih, to je tako dobro znano. In potem se še drzne napisati napeto-lično frazo: »Uradniki, kot predstavniki oblasti in države, kot izvršitelji narodnih želj in potreb uživajo med državljani ravno tako veliko spoštovanje kakor drŽava.« Maric ne ve ali ne mara vedeti, da so državni uradniki pri nas sploh e k s e k u -t i v n i organi države in da jim je vsaka iniciativa in legislativa izrečno odvzeta s tem, da jim je zabranjena izvolitev v parlament, kjer bi jim bila dana edina možnost, izvrševati narodove željo in govoriti o njegovih potrebah. Bog da jim še ni prepovedano pisati v časnike! Ministra, ki se je čudil nad predrznostjo n 1 ž -j i h državnih uradnikov, da se upajo javno povedati svoje mnenje, smo namreč res že doživeli! — Naš narod, namreč prečanski, pa je danes že toliko izobražen, da ve prav natanko razlikovati, kedaj izvršuj® uradnik samo to, kar mu je zaukazano in kedaj ravna samovoljno. DaS se vsi al tega v petih letih ni mogel ravno ogreti za vsakokratni režim in da je dobro spoznal neko vrsto njegovih tipičnih zastopnikov, za to ne leži krivda niti v njem samem, niti v prečanskem uradništvu sploh. Ni kriva palica, kriv jc gospodar, ki ga ž njo bije. In temu gospodarju je izrazil' svoje »veliko spoštovanje« na prav Jasen način baš ob priliki zadnjih volitev. Kdor, ga razlaga s protidržavnostjo in nedrzav-nostjo, uganja čisto navadno govorniško, prestigitaterstvol >Stvar naših ministrov in državnikov Ee, da očistijo Avgijeve hleve v novoosvo-»ojenih krajih črnožolte ideologije in avstrijskega uradniškega blata in nam dajo naše' uradništvo, niakar tudi ne dovolj strokovno izobraženo, toda patriotično in vestno, ki ljubi narod in državo. Mi imamo dovolj narodnih in rodoljubnih strokovnih uradnikov, da jih lahko postavimo za ravnatelje vseh uradov in tako vsaj nekoliko J popravimo današnje razmere in pripeljemo ! državo na boljšo pot... Z zboljšanjem j gmotnega položaja uradništva in z' novim ; ■uradniškim jcakonom bomo dobili dober ! uradniški kader, ker bodo manj šolani odšli v privatno službo in se pripravlja obilen naraščaj, tako da smo danes vsled nespametno prosvetne politike bliže intelektualnemu proletariatu nego pomanjkanju strokovnega uradništva.« Ignoranea ali cinizem? Kam ptovemo? Tovariši, tovarišice! V dneh" od 25. do 28. avgusta se bo naš slovenski narod dvignil in pokazal vsemu svetu svoje katoliško in slovensko mišljenje in čustvovanje. Da fudi nas učiteljev in učiteljic, ki so nam katoliška načela in slovenska zavednost še sveta in draga, ne bo manjkalo, je jasno. Toda časi, v katerih živimo, utegnejo tega ali onega obdržati doma. To pa bi ne bilo častna ne zanj in ne za organizacijo, katere član je. Zato vsi in prav vsi na dan! Vsak. ki bo ostal doma, naj se zaveda, da ne umeva dolžnosti katolika, da se ne zaveda dolžnosti kat. učitelja, da se ne zaveda dolžnosti, ki jih ima do svoje organizacije, da se ne zaveda kolegijalnosti ter da ne čuti v sebi hrepenenja po verski, stanovski in osebni svobodi. Takim že danes javno povem, da tiči v njih majhna moralna sila, združena s hlapčevsko naturo! Naj vedo vsi taki plašljivci, da so neznačaji, ki pomagajo s svojo abstinenco nam sovražnim ljudem zatirati svobodno udejstvovanje krščanskih načel in življenja sploh. Ko bi znal vsak kat. učitelj, kakor tudi sploh vsak katolik, vsaj napol taki- drzno in odločno zagovarjati svoja načela in braniti svoje osebno kretanje, kakor znafo to nam in našim načelom nasprotni ljudje, bi bilo za nas vse veliko lažji življenje. V. katol. shod nas bo vzbudil, dvignil, ako se ga udeležimo, sicer pa bomo ostali sami sebi v breme, drugim pa v pomilovalen posmeh. Proč tedaj z malodušnostjo, kvišku srca in vsi — prav vsi na shod, na katerem tekom treh dni lahko pridobite več kot bi vam nudile debele in drage knjige. Dne 25. avgusta bo naš dan! Ob 9. uri bomo imeli v cerkvi oo. frančiškanov sv. mašo z govorom dr. Ranta o krščanski pedagogiki. Pri sveti maši bo pelo učiteljstvo. Ker vas k pevskim vajam ne moremo vabiti, zato pa pridite vsi isti dan ob 8. uri k pevski vaji v Rokodelski dom. Kjerkoli nastopi učiteljstvo, naj nastopi častno. Naj se tega zaveda vsak in naj se tudi ravna po tem, ako hoče, da bo naš stan u poštevan in spoštovan tako kakor zasluži! Po sv. maši bomo zborovali v Mestnem domu. Tovariš okr, nadzornik Janko Grad bo imel predavanje o smernicah kat. učitelja, g. župnik in znani slov. pisatelj F. S. Finžgar pa bo govoril o državljanski in narodni vzgoji. Obljubljen nam ie še en hrvatski govornik, ki pa doslej teme še ni prijavil. Dne 26. avgusta se korporativno udeležimo velike manifestacije za kat. misel. V ponedeljek dopoldne se bomo udeležili zborovanj šolskega odseka, kjer bosta predavala naša tovariša Fortunat Lužar o osnovnih šolah, Rudolf Pečjak pa o meščanskih, da tako zanesemo večje ume-vanje o šolah tudi v najširše ljudske plasti. Isti dan popoldn? pa bomo imeli tudi izredni občni zbor «Slomškove zveze« radi spremembe pravil. O šolstvu in pro-sveti se bo v dneh od 25 do 28. avgusta t. 1. razpravljalo toliko kot še nobenkrat doslej in to ne samo na naših zborovanjih, ampak, kakor ste lahko videli v že objavljenem programu V, katol. shoda, tudi drugod in ravno radi tega mora vse učiteljstvo na plan z devizo: nič preko in brez nas! Pričakujemo večje udeležbe tudi s Hrvatske in tako bomo tudi mi imeli svoj pedagoški kongres, sloneč na veko-vitih krščanskih pedagoških idejah, ki naj donese po šolstvu in učiteljstvu dan pre-rojenja in vstajenja naši lepi slovenski domovini. Slomškar. delavcev po vladnih organih' takoj brez par-dona eksemplarično kaznuje. b) Vlada naj ukrene vse potrebno, da se protizakonito najeto delavstvo i» revirjev takoj odstrani. 3. Vlada naj takoj ukrene, da se Hrvatom, ki jih je družba nalagala, takoj dajo poselske knjige na njihovo lastno zahtevo, družba pa naj se vsled svojega terorističnega protizakonitega postopanja strogo kaznuje. Odgovornost v Kočevju nosi v polni meri ravnatelj Bis-skupskv. 4. Deputacija ugovarja najodločnej-še zoper nameravane deložacije rudarjev prvič ker so protizakonite, drugič, ker je veliki župan g. dr. Friderik Lukan delavstvu zagotovil, da se ne bodo izvršile in tretjič, ker hoče pri tem asistirati orožništvo, dočim vladne oblasti po zakonih ne smejo posegati v mezdne fipore med delavstvom in privatnimi družbami. 5. Ako vlada ne ugodi takoj vsem zahtevam te deputacije, odklanja delavstvo vsako odgovornost za nedogledne posledice, ki bodo nastale. Ljubljana, 18. avgusta 1923. V nedeljo 19. t. m. se oglasi na vladi nova deputacija delavstva. Zagorje, 18. avgusta 1923. Stavka pojde do konca. Zastonj je vos teror, čeprav so zaprle oblasti nekaj tovarišev, ki so povsem nedolžni. Kajhenburg, 18. avgusta 1923. Oblasti so zaprle 2 delavca, dva iščejo. Ogorčenje delavstva silno. Borba na življenje in smrt se šele začenja. Delavstvo bo vzdržalo do konca. Naj živi zmaga dela nad izkoriščajočim kapitalom! '-f Shod SLS v Žireh. Na Vel. Šmaren je sklicala SLS v Žireh volivni shod. j V občini Žiri, kjer vlada mesto avtonom- j nega občinskega odbora že nad 4 leta ferentstvo, so razpisane občinske volitve, ri tej priliki je poročal g. poslanec Stanovnik o delu Jugoslov. kluba za dosego avtonomije, ki je cilj naše stranke. O manevrih, ki si jih dovoljuje centralistična vlada proti dosledni taktiki našega kluba, smo bili naravnost presenečeni. V resoluciji so zborovalci izrekli zaupnico Jugoslov. klubu in ga pozvali, naj vztrajajo na tej sicer ne lahki poti do končne zmage. Poleg drugih naših lokalnih razmer, za katere se g. poslanec živo zanima in trudi za njih srečno izpeljavo, se je dotaknil našega najbolj važnega vprašanja: končne razmejitve med Zirimi in Idrijo, Tudi tu so storili poslanci Jugoslov. kluba svojo dolžnost. Njih prizadevanju in vednemu dreganju se je zahvaliti, da se je zunanji minister odločno zavzel za to, da ostane občina Žiri nerazdeljena. V posebni resoluciji so naprosili zborovalci g. poslanca, naj opozori predsednika razmejitvene komisije, polkovnika Deikalo-viča v Ljubljani na te izjave našega zunanjega ministrstva in naj pospeši razmejitveno delo v Žireh. Glede občinskih volivcev je opozoril govornik volivce, naj ostanejo dosledni svojemu mišljenju izza zadnjih marčnih volitev in tudi v občinski odbor volijo može, ki so za avtonomijo, Erogram SLS, Preko vseh lokalnih malen-osti naj se vsi pristaši naših organizacij složno z eno samo kandidatno listo SLS, ki varuje koristi vseh stanov, podajo v bližnji volivni boj, da dokumentirajo svojo voljo in voljo SLS: Ven s centralisti! — Po zanimivi debati, katere so se udeležili M. Zaje, M. Cankar, J. Scljak, G. Kopač, M. Kavčič, T. Peternel, J. Naglič in drugi, Re je odobrila predložena enotna lista za vse naše organizacije. S pozivom, vzdržati disciplino v tej volivni borbi kljub vsem intrigam centralistov, ki hočejo z najrazličnejšimi lažmi in pod najrazličnejšimi firmami (neodvisna gospod, stranka — napredni blok — delavska zveza-- »ocijalistična stranka — stranka revežev) zbegati naše vrste, je zaključil predsednik ta shod — za Žiri važen, ker se je kljub peterim malkontentom prvič po polomu javno in burno izvila zborovalcem želja, da so siti spora in da si vsi žele enotnega nastopa in dela. Kdor pa še sanja o kapitalistih po zadolženih žirovskih hribovskih bajtah, naj se raje obrne proti Ljubljani, Zagrebu, Belgradu in naj tam pobija kapitalizem, iz žirovskih hribovcev ----; nit/ttr nnrppu n« Kriif uaj -v..-. —— —-j —- + Protestni shod obrtnikov in trgovec* na Vrhniki. Dne 15. t m. se je vršil na Vrhniki protestni shod obrtnikov in trgovcev iz celega sodnega okraja, vsled neznosnega obdavčenja, shod je bil zelo dobro obiskan. Padale so na režim obdavčevanja ostre obsodbe zlasti na to, da je ravno ljubljanska okolica osobito Vrhnika neprimerno kruto obdavčena.. Soglasno se je izvolil odbor, da donese pismene in ustmene pritožbe na najvišje mesto. Obrtniki in trgovci, posnemajte. Protizakonito postopanje družbe. — Brezuspešen teror. Kočevje, 18. avgusta 1923. Ravnatelj trboveljske premogokopne družbe g. Biskupsky je po svojih »zaupnikih« pripeljal v kočevske revirje 72 Hrvatov. Dobili so jih »zaupniki« družbe z lažjo, češ, da v Kočevju rudarske stavke ni in s tem, da je posameznikom bilo obljubljeno za šiht po 160 do 180 K s pripadajočimi družinskimi dokladami. Hrvate so takoj za-stražili žandarji in jih drže v karanteni. Vendar so prevarani delavci položaj spoznali, in jih je 24 že odšlo. Ostali zahtevajo potne liste, a jih jim uprava noče izstaviti. Sami pa nimajo denarja, da bi Kočevje zapustili. Hrvatje kolnejo, da so zastraženi in ne morejo iz revirja. Ta teror družbe pa ne bo zalegel nič. Delavstvo bo le še bolj strnilo svoje vrste in zdržalo do konca. Trbovlje, 18. avgusta 1923. Družba je zagrozila, da bo delavstvo deložirala, ako se v teku 24 ur ne vrne na delo. Iz tega je razvidno, da je bila okrožnica od 31. julija le humbung. Orožništvo ščiti družbo. Delavstvo vztraja in ne bo odnehalo do konca. Ljubljana, 18. avgusta 1923. Danes ob 7. zvečer se je zglasila na vladi deputacija vseh rudarskih strokovnih organizacij pod vodstvom predsednika »Jugoslovanske strokovne zveze«, poslanca Jože Gostinčarja, da izjavi svoj odločni ugovor zoper protizakonito postopanje činitel-jev trboveljske premogokopne družbe v sedanjem mezdnem gibanju rudarjev. Deputacija je vladnemu zastopniku dr. Špornu ugotovila in zahtevala: 1. Družba je sicer z okrožnico od 31. julija 1923 celokupno delavstvo iz dela izprla, ni pa tega v teku 24 ur javila po določilih zakona o zaščiti delavstva pristojni inšpekciji dela, s čemer je sama priznala, da svoje okrožnice ni smatrala za pravni akt, marveč za humbung, preračunjen na to, da delavstvo zbega. 2. Zato je družba zagrešila protizakonito dejanje, ko je sprejela na delo čisto nove delavce. Deputacija zato zahteva: a) Vsled tega protizakonitega dejanja naj se družba po določilih zakona o zaščiti —• Gumarsko udruženjo zboruje te dni v Ljubljani. V udruženju so zastopani vsi interesenti na našem gozdnem bogastvu, ki tvori danes vrlo važno panogo našega splošnega pridobitvenega premoženja. Naša lesna trgovina in čimdalje bolj se razvijajoča domača lesna industrija si osvaja polagoma velik del svetovnega trga. Da ga pridobi popolnoma in si zasigura na njem vrednosti in pomenu naše lesne industrije odgovarjajoče mesto, je pa treba združiti in organizirati vse sile, ako hočemo doseči povoljen uspeh. To nalogo pa si je stavilo šumarsko udruženje, ki stremi za tem, da s strokovno izobrazbo, s smotre-no zakonodajo in z intenzivnim organizacijskim delom dvigne naše lesno produkcijo in izkoriščanje naših gozdnih zakladov na najvišjo stopinjo. Zato ima vsako zborovanje priznanih gozdarskih strokovnjakov velik splošnogospodarski pomen in zasluži vsestranske podpore in uvaževa-nja. Odličnemu zboru želimo najboljše uspehe. — Gospodje duhovniki, ki so zapustili ljubljansko bogoslovno semenišče 1. 1899, imajo svoj letni sestanek v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, in sicer v ponedeljek dne 27. avgusta zvečer. Gg. tovariši, ki se udeleže sestanka, naj blagovolijo to sporočiti po dopisnici profesorju Fr. Pengov kot sklicatelju. Nasvidenje! — >Napredne sile« samoposebi umevno zelo zanimajo »Slovenski Narod«, ki je tudi napreden. Slovenske napredne sile so mu menj povšeči, ker se nikakor ne dajo koncentrirati, zato pa je tembolj navdušen nad »naprednimi silami« v Bolgariji, kjer vladajo »naprednjaki«, da jih mora biti vsako starinsko liberalno slovensko srce veselo. Zato jim posveča »Narod« cele uvod. ne članke, ki naj služijo ustvarjenju one slovanske reakcionarne koncentracije od Kramafa do Cankova, ki jo taisti »Narod« propagira v vodenih hejslavjanskih člankih, katerim manjka samo še krona v osebi »prestolonaslednika« Cirila Aleksandro-viča. Kako bi ta »napredna« slovanska koncentracija izgledala, nam predočuje proces v Plevni, kjer so cankovisti obsodili 80 kmetov deloma na smrt, deloma na dosmrtno ječo. To bo »Slovenski Narod« gotovo navdušilo, da nadaljuje članke pristno slovanskega in naprednega duha. — Gospod Macafizclj, duhoviti uvodničar nepolitičnega dela »Jutra«, piše v svojem ljubljanskem ekspozeju od 18. avgusta, da bomo imeli ta mesec razne sejme, na katerih se bodo videli avtonomisti, radikali in klerikali. Navzočih pa bo, pravi, tudi polno ciganov. Gospod Macafizelj menda ja s tem ne misli na svoje somišljenike. — Ponarejeni bankovci. Policijsko ravnateljstvo je uradno objavilo naslednji popis ponarejenih, bankovcev. V zadnjem času so se pojavili v neki banki (Narodni banki) v Ljubljani ponarejeni 10 dinarski bankovci, izdaje 1919, tako-zvani »kovači«. Falzifikati so zelo dobro uspeli in se razlikujejo od pristnih bankovcev kakor sledi. Na strani, kjer se nahaja slika kovača, je približno lcm levo od glavo kovača v kotu zaokrožek v obliki polževe lupine (špirale). Pri Dristnem bankovcu ie ta z a o k r o - t e k zasukan na levo stran, 'dočim je na falzifikatu zasukan na nasprotno, torej na desno stran. Na drugi strani bankovca so navpične črtice na pristnem bankovcu bolj tanke, kakor na falzifikatu. Na isti strani spodaj so serijske številke na pristnem bankovcu na levem in desnem koncu približno enake velikosti, dočim so te številke na falzifikatu na levem koncu za polovico manjše od onih na desnem koncu. Glasom izjave Narodne banke v Ljubljani so falzifikati izvršeni fotolitografskim potom. Poizvedbe so dognale, da so bili gori navedeni bankovci falsifikati izdani pri več poštnih uradih v okraju Ko-čevjeinprinekitvrdkivokra-j u K a m n i k. — Novi zvonovi v Stanečah pri Št. Vidn nad Ljubljano. Na Št. Jakobsko nedeljo smo imeli izredno slavnost. Dobili smo nove bronaste zvonove. Blagoslovil jih je naš dekan gospod V. Zabret. pred sv. mašo. Takoj po blagoslovu so bili zvonovi dvignjeni v zvonik in že čez pol ure smo zaslišali njihov milo doneči glas, ki .je radi svoje ubranosti očaral vse navzoče vernike, zlasti ker 6e novi zvonovi popolnoma harmonično ujemajo s starim zvonom. Nove zvonove je vlila »Zvonarna in livarna v St. Vidu nad Ljubljano« v kratkem času enega meseca ter je dokazala s tem strokovnja-škim delom, da je popolnoma kos svoji nalogi. Pri vlivanju teli zvonov se je pripetil izvanredno pomenljiv slučaj. Eden zvon, ki je posvečen sv. Jakobu, je bil vlit na dan sv. Jakoba, blagoslovljen na nedeljo sv. Jakoba ter je isto nedeljo prvič zapel raz zvonik cerkve sv. J akoba v Stanečah v čast in slavo Bogu in sv. Jakobu. — Slovesen sprejem novih zvonov v St»< žicah. Na Veliki Šmaren smo že v zgodnjih jutranjih urah presenetili Ljubljančane. V slovesnem sprevodu, na čelu katerega so jezdili postavni fantje v pestrih narodnih nošah, smo peljali na z zelenjem in zastavicami okrašenih vozovih tri bronaste zvonove za cerkev svetega Jurja v Stožicah. Zvonove so spremljale belo oblečene družice z botrico gospo UrbanJkovo na čelu in dekleta, ter fantje v narodnih nošah, skupaj 15 voz. Sprevod je zaključil avto, poln naših malčkov, ki so veselih obrazov z zastavicami v rokah, živahno pozdravljali številne gledalce s krepkimi »Zivio« in »Bog živil« V Stožicah se je sprevod ustavil pred prvim slavolokom ob Dunajski cesti, kjer je pevski zbor zapel prvi pozdrav novim zvonovom. O. župnik Košir je nato v vznešenih besedah orisal zgodovino naše najstarejše cerkvice sv. Jurja, spomnil se prejšnjih zvonov, ki so morali s fanti in možmi v bojni grom, iz katerega se niso več vrnili. Pozdravljal in proi slavljal je zvonove, ki jih opeva pesnik in, ki so zvesti spremljevalci tako veselih, kakor žalostnih dni našega življenja. Za njim je belo oblečena deklica lepo prednašala dr. Merhar-jevo, nalašč v ta namen zloženo pesmico. Po slovesnem sprejemu se je vršila služba božja na prostem pri cerkvici, ki jo je obkrožev&lo 20 vitkih, z venci ovitih mlajev. Naš rojak, g. Merhar je v pesniško zamišljenem govoru slavil pomen zvonov, ki jih bomo po dolgotrajnem Velikem petku — svetovni vojni kmalu zopet prvič slišali. Na nasprotnem gričku »o pa pokali topiči. Popoldne in f>ozno v noč smo že poslušali veselo pritrkavanje v splošno za-dovoljnost, ki je ves dan sijala z veselih obrazov. Vsem, ki so pripomogli, da se je slovesnost tako veličastno izvršila, smo iz srca hvaležni. Posebno zahvalo pa izrekamo g. župniku Koširju, g. dr. Merharju, gospej Urbane-kovi, gdč. Sitarjevi za krasne mlaje, dalje vsem dekletom, fantom in možem iz Stožic in Male vasi za njih pridnost, vztrajnost ter vzorno požrtvovalnost in končno pevskemu zbora, ld je do večera poveličeval naš slovesni praznik s prekiasnim petjem .Hvala vami — Na državnem moškom učiteljišča * Ljubljani je vpisovanje v I. letik dne 5. sep tembra 1923 od 9. do 12. ure, v vadnico pa dne 10. septembra'od 8. do 10. ure. Sprejemni izpiti se vrše dne 6. septembra od 8. do 12. ure. Bivši gojenci zavoda se vpisujejo dne 11-septembra od 10. do 12. ure. Ponavljalni piti se vrše dne 7. in 10. septembra po vzpo-redu, ki je objavljen na razglasni deski v zavodu. Šolsko leto 1923/24 se prične dne 12. septembra s slovesno sv. mašo ob 8. uri. — Avtodružba t Žireh naznanja, da vod za časa velesejma v Ljubljani dvakrat dnevno iz Žirov na kolodvor v Škofjo Loko io obratno in sicer odhod iz Žirov ob pol 5. zj-in pol 1. popoldne, prihod v Žiri pa ob 10. dopoldne in 6. zvečer, tako da imajo udeleženci velesejma najprikladnejše direktn' zveze z vlaki. — Izginil je od svojih staršev fant, star 18 in pol leta, visoke, močne postave, oblečen v sivo, temno obleko in sukneno kapo. sebi je imel v denarnici 400 kron denarja, P1' pec in rožni venec. Odšel je od doma dne 1°; avgusta dopoldne okoli devetih. Kdor bi kal vedel o njem, nnj prej ko mogoče sporoči staršem Martinu in Mariji Omerzel, Ravne štev. 35, pošta Videm ob Savi. — Kniignrnn T, Kraj«« nasl. t Novem mestu naznanja cenjcnim odjemalcem, da i"18 v zalosi tiskovine za kuluk. — Velika šelemiška nesreča. V četrtek, dne 16. avgusta se je zgodila na postaji Gra-čac v Liki na Hrvatskem težka železniška nesreča, ki je zahtevala več žrtev. Nekako okoli [19. ure so se vračali seljaki od procesije, ki se je vršila pri sv. Roku ,proti postaji Gračac-■Vozovi, ki so peljali seljake, so morali preko neomejenega železniškega tira. V tem trenutku, ko je en voz pasiral progo, je pridrvela od Gospiča lokomotiva z vozovi, ki je s strahovito silo treščila v voz. Nastal je strahovit prizor. Voz je bil popolnoma razbit Trije Beljaki so obležali mrtvi, štiri osebe so pa težko ranjene. Čudno je, da se ni konjem ničesar zgodilo. — Roparski umor. Na periferiji mesta v Novem Sadu se je zgodil te dni roparski umor. V trgovino Jaše Millerja je udrlo zvečer v trgovino pet neznancev, ki so se predstavili kot finančna kontrola in zahtevali, da jim trgovec predloži knjige, katere jim je slednji res prinesel Po preteku kratkega časa je žena iz spalne sobe slišala stokanje svojega moža. Stopivši v trgovino, ga je našla vsega v krvi. Zločinci so ga ustrelili v prsi. Miller je umrl Se tekom noči. Zapustil je pet otrok. — Krapinske toplice kraj Zagreba (lijzče giht, rheumu, ischias, ženske bolezni i t d.). Nakon brojnog poseta ovog kupaliSta za vri-jeme glavne sezone, stupaju sa danom 1. septembra za 25% snižene cijene stanova i ku-pelji sa rubljem u krijepost. Državni i gradski namještenici, penzioneri i invalidi, te članovi bolničkih blagajna uživaju počam od gor-njeg dana 50% popust. Kupalište jest otvo-reno do 15. novembra te mogu bolestnlci ne-mnot.no svoju kuru praviti, jer su kupke, stanovi i restauracija u istoj zgradi. Dnevni ukup-ni izdatci iznosa oko 80 do 100 Dinara uklju-čivo hranu. Vlastita nova električna centrala. — Sve obavijesti daje besplatno kupalištna uprava. 4917 — Wrigley-fev žvečilni gumi (Chenving gumi) je bil dosedaj pri nas takorekoč nepoznan, medtem ko ga v Ameriki uporablja skoro vsak človek, osobito pa delavci, športniki in turisti Ta gumi se izdeluje iz raznih zdravilnih in osvežujočih rastlin, ter je njegova popularnost samo radi tega tako velika, ker pospešuje prebavo, odstrani žejo, suhoto in neprijeten duh v ustih, varuje zobe pred gnilobo in pospešuje slino. V službi, kjer ni dovoljeno kaditi, na izletih in pri športu je najboljši nadomestek za škodljivi alkohol in ta-bak samo Wrigley-jzv žvečilni gumi, zato ga zahtevajte v vseh drogerijah. Generalno zastopstvo drogerija »A dr i j a«, Ljubljana, Še-tenburgova ulica. 4976 štajerske novice. « S Koncert Kovač-Matačič t Rogaški Sla- BnL Danes, v nedeljo, 19. t. m, koncertujeta r zdraviliškem domu Rogaške Slatine naša rojaka g. Leopold Kovač, tenorist kr, opere, in g. Lovro Matačid, kapelnik kr, opere v Ljubljani. G. Kovač bo pel nekaj jugoslovan-ikih umetnih pesmi in najpriljubljenejše operne urije, g. Matačič pa zaigra dve efektni kla-rirski točki Na Izredni užitek opozarjamo po-ietnik'2 zdravilišča. š Pod vlak se je vrgel na Gobovcih pri Sevnici 18. avgusta zgodaj zjutraj neki mož-ki Kakor je razvidno iz listin, katere so našli v polej ležečem suknjiču, se piše Filip Bobek, rodom iz Pilštajna. Poleg njega je ležal klobuk, palica in rožni venec. Zapustil jo pismo, v katerem navaja vzroke obupa. Iz slik, katere je imel v žepu, je razvidno, da je bil oče šestero otrok. Star je okrog 50 let. Prepeljan so ga v mrtvašnico na pokopališče r Sevnbl. • I Gospodarstvo. v f!1. Ljubljanski vzorčni velesejm od L—10. septembra 1923. Uprava velesejma je letos poskrbela za fo, da bo »velesejmska blagovna borza« v prav dobrih zvezah z zunanjim svetom. Poštna uprava polaga sedaj kabel, ker bo postavila na sejmišče 28 telefonov. Vsak paviljon bo dobil posebno telefonsko govorilnico in nekaj tvrdk dobi telefon. Na sejmišču bo uradoval poštni urad; dalje bo poslovala menjalnica, ki bo izdajala tudi devize. Na vele-Rejinišču se bo nahajala stalna ognjegasna straža, varnostna straža in rešilna postaja. V velesejmskemu uradu bo posloval oddelek ta posredovanje kupčij, ki bo pospeševal Bklepanje kupčij. Tolmači in esperantski od-ielek bodo razstavijalcem in obiskovalcem velesejma brezplačno na razpolago. Sejmišče bo za promet odprto od 8. ure (jutraj do 6. ure zvečer. Vsak razstavljalec bo moral vzdržavati ves čas sejma svoj pro-itor čist in snažen. Čas za snaženje bo med t ln 8. uro zjutraj in med 6. in 7. uro zvečer. Vsi sejmski prostori bodo ponoči in po-Unevi zastraženi Prv{ ljubljanski velesejm je pokazal, rta imamo Slovenci industrijo: dosegli so se lepi trgovski uspehi, industrija se je dvignila; dosegel je popolnoma svoj namen. Dru-ri ljubljanski velesejm je dosegel kljub slabemu vremenu še lepše uspehe, kar dokazuje sledeči pregled: Na I. ljubljanskem velesejmu 1. 1921 je bilo 470 razstavi j al cev, obiskalo ga je nad 100.000 ljudi; kupčij se j[e sklenilo za 1S0 mir lijonov dinarjev, razstavni prostor je meril 35.000 m*. Na II. ljubljanskem velesejmu 1. 1922 je bilo 700 razstavljalcev; obiskalo ga je 120.000 oseb, kupčij se je sklenilo za 385 milijonov dinarjev, razstavni prostor je meril 40.000 m*. III. velesejm bo brez dvoma še prekosil svoja prednika. Reklamo zanj je izvršila velesejmska uprava v najobsežnejšem stilu in njena izvršitev pridobitne kroge nazorno uči, kako se mora reklama izpeljati, ker pomena reklame naši pridobitni krogi še ne znajo v svojo veliko gmotno škodo pravilno precenjevati in uporabljati Lep je umetniško izvršen reklamni letak, ki ga je uprava razposlala pridobitnim krogom v naši državi v 30.000 izvodih. Tiskan je na trdem papirju. Na prvi strani vidimo sliko čestitljivega ljubljanskega rotov-€a z obeliskom pred njim, na zadnji strani nas preseneti slika »Pogled na Ljubljano« s Kamniškimi planinami v ozadju. Reklamno besedilo krasijo slike: »Vhod na sejmišče«, »Pogled na zapadni del sejmišča«, »Pogled na vzhodni del sejmišča« in slika »Zvonovi«. Besedilo letaka ni nsiljivo, ni kričavo in pove le kratko, da je največja naloga ljubljanskega velesejma medsebojno spoznavanje industrijalcev, trgovcev in obrtnikov iz vseh pokrajin naše države z namenom ustvarjati nove trgovske zveze ter praktične informacije interesentom. Na letošnjem ljubljanskem velesejmi-bču bo 8 velikih in 60 manjših paviljonov. Predmeti bodo razstavljeni v 21. velikih skupinah: 1. strojna industrija; 2. izdelki iz železa in jekla, puškarstvo, municija; 3. ostali kovinski izdelki; 4. poljedelski stroji, poljedelsko orodje; 5. avtomobili, dvokolesa, pneumatika, vozovi; 6. elektrotehnika in razsvetljava; 7. kosmetika, farmacevtieni in ki-rurgični izdelki; 8. papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine; 9. pohištvo in stanovanjska oprema; 10. ostala lesna industrija; 11. usnje in konfekcija usnja; 12. tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni para-meqti; 18. klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke; 14. lončena roba, majolike, fa-yence, steklo; 15. galanterija, bijouterija, dra-guljaretvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarji; 16. kemična industrija, 17. industrija živil; 18. poljedelstvo; 19. stavbarstvo; 20. godala; 21. razno orodje. Ljubljanski velesejm bo urejen s sistematično natančnostjo. Velesejmišče ima svojo lastno električno centralo (izložba tvrdke Štebi & Tujec, Ljubljana), ki bo preskrbela električni tok za razsvetljavo in za pogon strojev. Strojna industrija bo lzložila na 5000 m3 obsegajočem prostoru svoje stroje, ki bodo cel dan v obratu. Po sejmišču bo vozila poljska železnica z lokomotivo najmodernejšega tipa na olje in velik avtomobil na parni pogon. Ljubitelje cvetlic in vrtnarstva bo presenetila izložba »Vrt« s 50.000 različnih cvetlic, ki ga bo razstavila na 200 m3 tvrdka »Vrt«, Džamonija & Comp, Maribor. Legitimacije po 50 Din za osebo se dobe v vseh mestih in trgih naše države. Permanentna legitimacija upravičuje do polovične vožnje v vseh razredih osebnih in brzovlakov na vseh železnicah naše države in znižane voznine na parnikih jugoslovanskih paro-plovnih družb. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 342.50, ječmen 270, oves 265 Din, koruza 280 do 285, fižol 400 Din, pšenična moka št. 0 545 Din, št 2 225, št 5 470, št 6 405 Din. — Tendenca nespremenjena. g Koliko šivine smo prejeli i« Nemčije., Na račun reparacij smo prejeli konj iz Nemčije L 1922. in sicer v juniju 205 glav, v juliju 2116 glav, v avgustu 1840 glav, v septembru 908, v oktobru 539 glav, v novembru 692, v decembru 929 glav, v januarju 1923 693 glav, v februarju nič, v marcu 1743 glav, v aprilu 259 glav. Vsega skupaj do konca julija 9224 glav. g Ne samo 33% znižana vožnja, ampak tudi polovični vizum je dovoljen obiskovalcem VI. Praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši v dneh od 2. do 9. septembra. Izredna prilika za ugoden nakup strojev, manufakture, ste-klenine, porcelana itd. Brezplačna pojasnila daje čtehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8, in Aloma Company( d. z o. z.. Ljubljana, Kongresni trg 3, 4849 ^ IjutiljansMe novice. ' lj Zgodnji grob. Včeraj so pokopali v Ljubljani f trgovca Jožefa Strle-t a, ki je utonil v Bohinjskem jezeru. Pokoini je bil šel za nekaj dni na oddih v Bohinj ter se je naselil v hotelu Sv. Duh. Živahnost in ljubeznivost ga je prikupila vsem gostom. Odločil 6e je, da preživi Se par dni na Brezjah. V torek popoldne si je v večji družbi privoščil še lepo vožnjo po jezeru in daljšo kopelj na nasprotni plitvini blizu Pir-čeve vile. Kopal se je, šalil in bil dobre volje skorajj dve uri. Kar naenkrat za-kliče plavajoč kakih 10 metrov oddaljen od plitvine svojemu ljubemu tovarišu g. Cirilu Korošcu, ki se je nedaleč proč razgovarjal z e. H. iz Ljubljane: »Ciril. Ciril!« Pomolil je roki kvišku, obenem se je pa že potapljal. V čolnu je bil tudi bosenski župnik I., ki je potapljajočemu se takoj pomolil veslo, da bi se ga oprijel. Tod a nič ni pomagalo. Sterleta je zadela kap. Medtem, ko mu je župnik dajal sv. odvezo, skoči za njim v globino neki Srb Simič, ki je bil tudi v njih družbi, ter spravi z velikim naporom na površje — že mrtvega. Prišla sta na pomoč dva zdravnika, ki sta pa le ugotovila smrt. Nepričakovana nesreča priljubljenega gosta je poparila vse letovi-ščarje. Ponesrečenca so najprej odvedli v mrtvašnico v Srednji vasi, od tam pa v cerkev pri Sv. Duhu. Ondi se jc opravilo zanj več sv. maš in tudi Requiem. Pokojnikov prijatelj C. K. je nato prišel dvakrat v Ljubljano ter vse žrtvoval, da so mrtvo truplo prepeljali v Ljubljano, kjer je bilo med cvetjem in številnimi venci položeno na mrtvaški oder v Jozefinišču, včeraj pa ob ogromni udeležbi pokojnikovih prijateljev in druge-a občinstva slovesno pokopano. Rajni osip je bil zgleden mladenič. V njegovi^ hotelski sobi pri Sv. Duhu so našli na mizi še odpeto knjižico Tomaža Kemp-čana »Hodi za Kristusom!« Malo poprej je bil prečital znano knjigo »Zmisel smrti« — ter jo ponudil še svojemu prijatelju. Ker je imel srčno napako, je vsekako dolgo kopanje slabo vplivalo na srce, da je oslabelo in otrpnilo. Počivaj v miru! lj Orlovska akademija. Vstopnice za akademijo v soboto ob 20. se dobe v predprodaji pri blagajni dramskega tfleda-lišča po običajnih cenah, lj Delo na stadionu. Z ozirom na možnost slabega vremena in nu^iost dela je knezo-škofijski ordinariat dovolil, da se vrše dela na Stadionu lahko tudi dan is, v nedeljo in se pozivajo vsi prijatelji na čim številnejšo udeležbo. Ravnotako se vrši prostovoljno delo tudi prihodnji teden vsak dan. lj Novi zvonovi pri cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Liv novih zvonov, ki jih je cerkev sv. Jožefa te dni dobila od kranjske industrijske družbe na Jesenicah, se je hvala Bogu izredno dobro posrečil. Vsi štirje zvonovi: c, d, e, g so glede intona-cije čisto zadeti in tvorijo zelo ubrano melodično zvonilo. Pri jeklenih zvonovih običajna votlost in krhkost tona se tu komaj nekoliko opazi. Tudi je donenje zvonov, kar se trajanja tona tiče, dokaj zadovoljivo. Veliki zvon je mogočen, poln; ostali trije prijazni, jasni. Potrkavanje k Velikemu Šmarnu in na praznik se je nenavadno lepo in prijetno glasilo in smo imeli vtis, kot da poslušamo bronaste zvonove. Pri navadnem zvonenju bo treba seveda paziti, da ne bodo vsi zvonovi, zlasti spodnji trije — in tudi spodnja dva — hkrati udarjali, ker potem je zvok že v glasbenem oziru kot takem nezadovoljiv, pa se tudi v tem slučaju preveč železo spozna. Pravilno ustreženo zvonje-nje Pa je ieP° brezdvomno tudi vobee ugajalo. Obojno zvon j en je skupaj: sv. Jožefa in šentpetersko se silno mogočno — kot pesem večnosti — preliva eno v drugo. Cč. oo. jezuitom čestitamo na lepo uspelih novih zvonovih. Kranjska industrijska družba pa je pokazala precejšen napredek, ki ji je vsekako v čast. — S. P. lj Igralci Ljudskega odra, ki sodelujejo pri Pasijonu, se nujno prosijo, da se od ponedeljka dalje {t. j. 20. t m.) brezizjemno vsak večer točno ob 8, uri udeleže izkušnje. Vsi, vsak večer, točno ob 8. uri brez zamude! Na gotovo svidenje v ponedeljekl lj Odbor frančiškanske prosvete ima svojo redno sejo v sredo, dne 22. avgusta. Pridite vsi. lj Odbor iveze bivših salezijanskih gojencev nam poroča o dobitkih tombole v prid Mladinskemu domu na Kodeljevem. 1. Moško ali žensko kolo. 2. Vagon premoga. 3. Zaboj sladkorja. 4. Vrečo moke. 5. Blago za moško obleko. 6. Blago za žensko obleko, 30 činkov in 20 kvatera. Prvo žrebanje se vrši 17. septembra 1923. lj Umrli so v Ljubljani: Julija Močan, za-sebnica-hiralka, 61 let — Nada Jožefa Ter-čič, hči žel. ključavničarja, pol leta. — Ivan Valentinčič, železničar in posestnik, 43 let. — Terezija Kaplja, žena stolarskega pomočnika, 41 let. — Julijana Rebec, šivilja, 28 let. — Marija Huber, poštarica v p., 56 let. — Fran Poje, čevljar, 40 let. — Ivan Tauses, sin rudniškega strojevodje, 1 leto. — Alojzij Re-šetič, invalid, 25 let — Antonija Merhar, re-jenka, poldrugo leto. — Karolina Konč, re-jenka, 8 mesecev. — Marija Bolte, zasebnica, 59 let — Alojzij Eržen (Ržen), rudar, 28 let. — Marija Kopač, trgovčeva žena, 47 let. — lj Izgon. Ker je brez dovoljenja pristojnega policijskega ravnateljstva nabiral po mestu Ljubljani »kapetan potopljenega broda« prispevke za potopljeno jadrnico, je bil, čeprav je imel drugače od dalmatinskih oblasti primerne dokumente, kaznovan s primerno globo in so ga odpravili iz Ljubljane. lj Čevljarska obrtna zadruga za Ljubljano in okolico naznanja interesentom, da se vrši pomočniška preizkulnja v nedeljo dne 2. sjp-tembra t 1. Prijaviti se je do 29. t. m. ob uradnih urah vsak oonedeliek in sredo od 10, do 12. ure, Hrenova ulica št. 4. — Načelstvo. lj Z? predstavo opere »Nižava«, ki jo priredi Narodno gledalce v čast .vcVcžencem kongresa Jugoslovanskega šumarskega udruženja v torek, dne 21. avgusta ob 8. zvečer, so pri blagajni v opernem gledališču v pondeljek in torek od 10. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne ter pol ure pred pričetkom predstave še na razpolago parterni balkonski in galerijski sedeži kakor tudi stojišča. lj Koncert I. ruskega Balalajka orkestra Djordje Cernojarova se vrši danes zvečer na vrtu hotela Štrukelj. Vstop prost tj Nagla smrt Ljubljanski čevljar Frane Roje, 6tanujoč na Tržaški cesti, se je v sredo podal v mesto, da si nabavi nekoliko usnja za svoje naročnike. Ko se je vračal domov, mu je prišlo slabo, vsled česar se je ob Tobačni ulici vlegel v travo, kjer so ga pozneje našli mrtvega. Zdravnik dr- Zaje je konBtatiral, da je moža zadela kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Dijaški vestnik. d Katoliški shod. Prijave za prehrano sa zaključijo dne 20. avgusta. Kje bodo prenočišča, pravočasno objavimo. Priporoča se, da prinesete s seboj odeje. Glede prihoda v Ljubljano v petek, dne 24. zvečer se držite vsi določil, objavljenih v Slovencu pod rubr" Dijaški vestnik z dne 12. avgusta. Zadnje bo poslovala posebna pisarna Dijaškega pravljalnega odbora. Kje, objavimo v pril nji Številki. Vsak, ki pride v Ljubljano p petkom zvečer, se naj oglasi v tej pisarni, dobi vsa potrebna navodila. Ker je v sol že ob 7. zjutraj sv. maša in skupno obha. naj opravi vsak po možnosti bv. spoved doma. V nedeljo, dne 26. avgusta se ud žimo korporalivno manifestacijskega sprevoda. Zbiramo se akademiki in bogoslovci v Šu-bičevi ulici med deželnim muzejem in poslopjem policijskega ravnateljstva, dijaki v Šubi-čevi ulici pred poslopjem policijskega ravnateljstva, dijakinje pa na 31eiweisovi cesti ob ograji deželnega muzeja, /si morajo biti na označenih mestih točno ob 6 uri zjutraj. Prihodnji teden zasledujte pazljivo vse notice v »Slovencu«, objavljene v Dijaškem vestniku. Dijaški pripravljalni odbor. d Dijakinje 1 Dijaški pripravljalni odbor vabi vse tiste, ki Bte ta čas v Ljubljani, na važen sestanek, ki se vrši v torek, dne 21. avgusta ob 18. uri v pisarni Dij. pripr. Odbora, Ljudski dom, II. nadstropje, levo. Sigurno iD točno I d Tovariši medicinci, ki so pripravljeni sodelovati pri zdravniških ambulancah ob priliki Katoliškega shoda v Ljubljani, naj prijavijo svoje ime na Pripravljalni odbor za V. katoliški shod v Ljubljani, Dunajska cesta, Zdravniška komisija. Sestanek vseh sodelujočih medicincev se vrši v petek, dne 24- avgusta ob pol 9. zvečer v »Zarji«. Priglasil* se vsi, kdor le more t Učiteljski vestnik. Članom in žlar.isam »SIo.;irT:ore ireiecfi Obveščam Vas, da posebnih vabil na zborovanje »Slomškove zveze«, ki se bo vršiio dne 25. avgusta ne bomo razpošiljali Zadostujejo naj Vam opozorila in vabila po »Slovencu«. Pričakujemo, da pridete prav vsi iz Kranjske, Štajerske in Prekmurja. Upamo, da prihite med nas tudi Hrvatje. Veseli me, da vlada za naše zborovarie med vsemi tovariši in tova-rišicami veliko zanimanje, enako tudi med drugimi sloji in šolskimi korporacijami, ki se bodo udeležili tudi našega zborovanja po svojih zastopnikih. Prav je tako! Saj smo dolžni prav vsi delati kulturno za rcSitev slovensko mladine ter za narodov blagor. Pozdravljeni tedaj na našem zborovanju vsi tovariši in to-varišice, vsi naši prijatelji duhovskega in laji-škega stanu ter zastopniki šolskih in drugih korporacij! Dobrodošli vsi! — V petek popoldne ob 3. širša seja odbora »Slomškove zveze«. Lokal: Florjanska ulica 7, II. n. — Š. Prosveta. pr Tihotapec. Ljudska igra v petih dejanjih. Po J. Jurčiču priredil M Bajuk. Cena Din 22. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Kot 4. zvezek zbirke Ljudski oder je izšel pravkar Jurčičev »Tihotapec«, ki ga bodo naši ljudski odri prav pogosto uprizarjali. Tantijema za vsako vprizoritev znaša Din 50 ,kateri znesek je poslati odvetniku g. dr. Jos. Jeriču v Ljubljani. Odri, ki naroče vsaj 10 izvodov naenkrat od založništva, so za trikratno uprizoritev oprodčeni tantijemo. Turistika in šport. Današnje nogometne tekme v Ljubljani. Ker je 17. avgusta v Zagrebu tudi tretja tekma med Hajdukom in Bačko ostala neodločena, se je morala igrati včeraj še četrta tekma. Gostovanje Hajduka ali Bačke na današnji dan se vsled tega ni moglo vršiti, temveč se je preložilo na prihodnje dni. — Rezerva Ilirije igra danes ob 17. z agilnim SK. Koro-tanom iz Kranja, juniorsko moštvo lilirije pa ob 15 30 z mladinskim moštvom Panonija. r Padec porodov na Dunaja. V mesecu juniju je prišlo na svet 2318 otrok in sicer: 1215 dečkov in 1103 deklice. Proti juniju lanskega leta je padlo število porodov za 513. Ljubljenec strojepiscev edinole »Stoe-wor«. Zastop Ljubljana, Selenb. ui 6-1. Treba da Fellerjev Elzafluid Zamorete povsod kupiti! Ako se primeri, da Fellerjev pravi fclzaflutd ne morete kje dobiti, prosimo sporočite in takoj dobite sporočilo za Vam najugodnejšo mesto, kje se prodaja To je najboljše kar sem kedaj okušal! Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo za drgnenjel Za ude! Za vrati Za glavo! Za zobe! Za negovanje kože! Kot kos-mettkum! Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelujoč ln bolečine lajšujoč, koristen ter mnogostransko uporabljiv. — Je veliko močnejši ln bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi Vi rečete: To je najboljše kar sem kedaj okušal! Skupaj z omotom in poštnino stane 3 dvojn. ali 1 špec. stekl. 24 Din, 12 „ „ 4 „ „ 31 « .. „ 8 . Mg Dve dijakinji nižjih razredov SPREJME na HRANO in STANOVANJE Zanesljiva uradniška družina v Ljubljani z enakimi hčerkami, od boljših posestnikov z dežele. Naslov pri upravi pod .ZANESLJIVOST 4936.. Dr. ličar zopet ordinira. Igriška ulica štev. 6. • Ljubljana. Sprejme se vajenec za trgovino z železnino ter PRAKTI-KANT za pisarno s primerno šolsko izobrazbo. — Ponudbe na POŠTNI PREDAL 150 — LJUBLJANA. 4983 Sprejmeta se 2 DIJAKA srednjih šol na HRANO in STANOVANJE. — FRELIH, Hrenova ulica 19. 36 12 KotprimotiElza-obližzoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elza mantolni črtniki 4 Din-, Elza-švedsko kapljice za želodec 10 Din; Elza-zagorski prsni sok proti kašlju 9 Din-. Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-šumski miriš za sobo 16 Din; Glyceriu 4 Din in 15 Din; Lysol, Lysoform 12 Din; Kinešld čaj od 1 Din dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 13 Din; Elza-mrčesni prašek 7 Din; strup za podgane in miši 7 Din. Za razno se omot in poštnina računata posebej. Na te cene se računa sedaj še 5% doplačila. Naslovite natančno: Eogen V.Feller, lekarnar, Stubica donja, Elzatrg št. 131 Hrvatoko. SPREJMEM " " starejšo, boljšo moč. — ČERNAK in KOMP., Ljubljana, Kongresni trg št. 14 Na STANOVANJE in HRANO spre|mem TRI MLAJŠE DIJAKE. Natančno s.e poizve pri A. SKULJ, Gosposka ulica 4, Ljubljana. 4985 IŠČEM Zubar - Dentiste Avgust Klemenčič PRIVOZ št. 3 ordinira zopet. Posiovodkinja vešča v deželnih pridelkih, ki fe preje delala v takšni stroki pri kaki veletrgovini, in ki zna voditi knjigovodstvo, z dobrimi spričevali, se SPREJME. — Naslov pove uprava lista pod št. 4977. OSKRBNIK ekonom z teoretično in praktično izobrazbo, oženjen z malo družino, vešč vseh panog ekonomije, samostojni knjigovodja, spreten v strojepisju, ŽELI z Novim letom SPREMENITI dosedanjo službo. Govori in piše slovenski, nemški in srbohrvaški jezik. Gre tudi kot skladiščnik. Ponudbe na upravo lista. Hišna dama (KAMMERZOFE), vdova, perlektna šivilja, za damsko službo in gospodinjstvo, govori slovenski, nemški in madžarski, želi spremeniti dosedanjo službo. Gre samo v najboljšo hišo. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca«. Praktikantinjo sprejmem Ponudbe pismeno na drogerija KRANJ. IZJAVA. Podpisana izjavljam, da IVAN MO-ŽINA nima nikakih pr^ic za prodajo kakoršnih reči na domačem posestvu. Kdor bi od njega kaj kupil, s tem se bo sodnijsko postopalo. MAURIJA CIGLAR, Ljnbljana, Karlovska cesta štev. 16. Iščem OSKRBNIKA za malo posestvo za živinorejo. — Ponudbe na g. Matko SNELLER, posestnik, DOBRA, p, Brod-Mo-ravice, Hrvatska. 4916 KUHARICA vajena vsega gospodinjstva, želi službe v župnišču. Naslov pri upravi pod št.4913. SPREJMEM TAKOJ strokovnjaka v cementnih izdelkih kot DELOVODJO. - Ivan Jela-čin, Ljubljana, Emonska cesta 2. Slov. plan. društvo v Mariboru za Mariborsko kočo na POHORJU. — Prednost imajo zakonci in taki, ki so že bili v sličnih podjetjih. - Pismene prijave do 20. avgusta 1923 na naslov: Odbor S. P. D. tvrdka PINTER & LE-NARD, Maribor. 4721 9. strojeključavničarja kateri je ve£č tudi železostrugarstva, za popravljalno delavnico, IŠČE za skorajšnji nastop papirnica na deželi. — Samci imajo prednost. Stanovanje s kurivom in razsvetljavo je na razpolago. — Pismene ponudbe z navedbo zahtev plače in časa vstopa, kakor tudi prepise spričeval o dosedanjem službovanju na upravo lista pod šifro -.PAPIRNICA 4877«. "DVA DOBRO IZVEŽBAN A krojaška pomočnika za velika, fina dela SPREJME takoj v stalno službo IVAN VRH0VEC, krojač, DRAVLJE, Št. Vid pri Ljubljani. — Hrana in stanovanje v hiši. 4894 M!ad poduradnik značajen, vešč vseh pisarniških del, išče kjerkoli PRIMERNE SLUŽBE. - Cenj. ponudbe pod šifro .PRIMOREC 4965. na upravo .Slovenca«. 4965 » starosti 16—50 let, ki je vajena kmetijskega dela. Prednost imajo one z dežele. Nastop, hrana in stanovanje po dogovoru. — Pismene ponudbe na upravo .Slovenca« pod številko 4967. SPREJMEMO več dobrih, samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade — konfekcijsko delo. — Le zmožni in trezni naj se jivijo v pisarni Emonska cesta št. 8. — SAMOSTOJNI MOJSTRI pa dobe delo proti garanciji ali kavciji NA DOM. Zanesljivega hlapca pridnega in poštenega, takoj SPREJMEM. po5tenih kmetskih starišev z dobrimi Najraje z dežele. — Naslov pove uprava gjlskimi spričevali SPREJMEM takoj v .Slovenca« pod številko 4886. trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Stanovanje prosto, hrana proti plačilu. i. JEZERŠEK, pekarija. POTNIK! Prevzamem agenturo v katerikoli stroki, enako prevzamem službo SKLADIŠČNIKA pri kakem večjem podjetju. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod štev. 4942. Mesto UČENCA v kaki špecerijski ali mešani trgovini želi MLADENIČ, 17 let star Oskrbuje se sam proti skrajšani učni dobi. Najraje v kakem mestu. Cenj. ponudbe na upravo lista pod .POŠTEN UČENEC 4945«. UČENKO Ponudbe na gosp. UDMAT pri Ljubljani. 4949 Vsem sorodnikom, prijateljem in znencem naznanjamo tužno vest, da je včeraj ob 8. zjutraj, previdena s svetctajstvi, mirno v Gospodu zaspala gospa JVIcirijči Kopač Pogreb predrage se bo vršil v nedeljo, 19. t. m. popoldne v 2ireh na farno pokopališče. ŽIRI, dne 18. avgusta 1923. žalujoči ostali. JMctproclaj! VEČ VIL s prostimi stanovanji od Din 300.000 naprej. STANOVANJSKE HIŠE v pred- mestju in v Ljubljani od Din 60.000 in višje. Na Štajerskem lepa STANOVANJSKA HIŠA z vrtom za Din 25.000. TRGOV. HIŠE v mestu in na deželi v raznih cenah 85.000 do 1,000.000 Din. VEČ HIŠ Z GOSTILNO, tudi s posestvom v Ljubljani in izven Ljubljane. KMEČKA POSESTVA: 5, 8, 10, 15, 23, 40 oralov in večja od Din 35.000 dalje. Gozdna, vinogradna posestva n« deželi in stavbene parcele v Ljubljani in okolici. Več se izve v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. Naznanilo. Slav. občinstva vljudno naznanjam, da ZOPET IZVRŠUJEM KROJAŠKO OBRT ter zagotavljam po svoji strokovni izkušnji popolnoma zadovoljiti vse cenj. naročnike. — Sprejemam vsako krojaško delo, novo in staro, po najnižjih konkurenčnih cenah. Se toplo priporočam. — SPLOŠNO MODNO KROJAŠTVO ANTON VRBINC, NOVI VODMAT, ZALOŠKA C. 36. Stara, krasna, dobro vpeljana TRGOVINA na jako prometnem kraju blizu Maribora, brez konkurence, lepi LOKALI, SKLADIŠČA in STANOVANJA, takoj jako ugodno NAPRODAJ. — Ponudbe na upravo lista pod številko 4946. LED se oddaja vsaki dopoldan od 7—ure pri tvrdki M. MENCINGER, Sv. Petra cesta 43, na dvorišču poleg zajutrkovalnice. KUPIM vsako množino starih kakor tudi pokvarjenih jutastih VREČ po najvišjih dnevnih cenah. Istotako popravljam obrabljene vreče v najkrajšem času in po konkurenčnih cenah. — PETER KOBAL, izdelovalnica slamnic in jutastih vreč, KRANJ, SLOVENIJA. Kupim gostilno ev. s TRGOVINO v prometnem kraju na deželi. — Ponudbe z opisom in cenj pod .TAKOJ DENAR« na upravo. ALI veste? KAJ JE WRIGLEY-JEV žvečilni gumi? Ako ne, ČITAJTE današnjo NOTICOI Meblovano sobo (event. dve) s posebnim vhodom IŠČETA za 1. september dva višja bančna urad. nika proti DOBRI NAGRADI. Ponudbe na upravo lista pod «Točna postrežba«. Din 25- za 1 m= naprodaj lepo ležeča stavbena PARCELE v Rožni dolini. — Več se izve v REALITETNI PISARNI, Ljubljana, Poljanska cesta št. 12. 4989 ~~KLET za vinsko trgovino v Ljubljani ali pa « predmestju, se VZAME V NAJEM. — Ponudbe na REALITETNO PISARNO, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 4990 PAVILJON na ljubljanskem sejmišču, vporaben za , vsako stroko, v imenitnem stanju, ODDAMO V NAJEM. — Naslov v upravi «Slovenca. pod številko 4993. Inserirajte v »SLOVENCU«! ■ ■■■HHBHaBiBiBB Vinske sode! Večjo množino novih, močnih, transportnih polovnjakov od 300—400 litrov in nekaj skladiščnih sodov po 1200 litrov proda JOSIP KOSI v KRI2EVCIH pri LJUTOMERU. 4982 Cementni zarezani strešnik (FALZ), betonske cevi, vratne podboje in drago, Ia portland CEMENT nudi F. Banda in drug, Karlovska cesta 8. Gostilno DOBROIDOČO, v mestu ali na delell, VZAMEM V NAJEM ali na RAČUN. — Ponudbe pod šifro .SPRETEN 4941« na upravništvo «Slovenca., 4941 Najcenejši nakup VILE na BLEDUI — Lepa, dvonadstropna vila .LIPA. v Želečah na Bledu št. 51, deloma opremljena, z velikim sadnim vrtom in parkom, se za NIZKO CENO PRODA. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov v Ljubljani. Dunajska cesta 17, I. nadstr, od 4—6. ure pop. ali pismeno. 4951 Moderni priklopni voz za motorno kolo proda tvrdka H. Kenda, Ljubljana Lesna industrija « 30.000 - 40.000 dam ■ ■linn .. g 'a,., za dovršitev PODSTREŠNEGA STANO- »JAVOR« v Logatcu izdeluje pohištvo in stavbena mizarska vsota bi se vračunala pri najemnini. Več dela poceni in točno po želji. — Oprave po dogovoru. — Ponudbe pod .STANO-iz trdega in mehkega lesa na zalogi. 1 VANJE« na upravo lista. 4544 r" V' M ANO. )AKIL too&rna kož >n Ceoljjeo d. d., pro Jajaloa Mubijaua. POLJANSKA CESTA ŠT. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega boksa v vseh bojah, govedjega boksa in rjave kravine. SOLIDNO DELO! 3480 NIZKE CENE! M. G0GALA, Bled se priporoča za izdelavo: oken, vrat, porialov, stopnic, steklenih slen, verand in pohištva, in sicer od enostavne do najfinejše vrsle. — Zaloga transportnih krst in prevzem pogrebnih trans-:-: portov na vse strani naše države. Štev. 1196 ski. Zahvala. Za obfle dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše preljube hčerke in sestrice JULKE za poklonjeno cvetfe ter za obilno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo Lfnbljana, dne 18. avgusta 1923. Žalujoča rodbina REBEC. Dne 22. avgnsta ob 11. uri se proda na javni dražbi t Ljubljani, v skladišča državne železnice, 98 m pocinkanih cevi in 250 kg moralov. LJUBLJANA, DRŽAVNI KOLODVOR dne 18. avgusta 1923. Smirnska PREPROGA skoraj nova, ca. 220 X 330 ter UMIvalnik z mramornato ploščo in nočna ■ omarica s postclio oo ugodni ceni naprodaj. "Šelenburgova ulica štev. 7, II. nadstropje (Velepič). 4973 STROJE za surovo maslo znamke „LflKT0R" v velikosti od 2-50 litrov dobavlja po najnižjih cenah CUCEK & KOUBIK, tovarna gospodarskih strojev 5!r«»š!e= Cevi iz litega železa sa vodovode, vratca za dimnike, keramične ploSCe, Okna za izložbe, forme za cementne cevi, kavi je, peči za sušenje prostorov, stiskalnice za cementne ploče prodaja Izpod tvornižke cene: Domus D. D. Starčevičev trg 11 ZAGREB Starčevičev trg 11 Dražbeni oklic. Dne 6. septembra 1923 se bo vriila ob 10. uri dopoldne v Ponikvah 8t. 10 vsled sklepa okrajnega sodišča v Vel. Laščah z dne 3. avgusta 1923 a 71/23/7 prostovoljna Javna dražba v zapuščino po pokojni Mariji Žnidaršič iz Ponikev št. 10 spada-jočega posestva vložka 191, k, o. Cesta, z vsemi pritiklinami in premičninami. Prodaja posestva se bo vršila najprvo po kosih, potem pa celo posestvo skupaj. Vzklicna cena za vse nepremičnine skupaj znaša 1,499.270 K, Vsak zdražitelj celega posestva mora položiti pred pričetkom dražbe v roke sodnega komisarja kot vadij 10% vzklicne cene, to j" 149.927 K, v gotovini, hranilnih knjižicah ali vrednostnih papirjih. Vzklicna cena posameznih kosov posestva in premičnin se bo naznanila ustno pri dražbi. Dražbeni pogoji se zamorejo upogledati med uradnimi urami y pisarni podpisanega notarja v Velikih Laščah. 8TEVO SINK. notar kot sodni komisar, 8 f I f r i is a r S L I r i L f i w i P, n. Čast nam je naznaniti, da smo sprejeli glavno zastopstvo TVORNICE ŠIBICA Vrbovsko d. d. in Vam ponudimo do preklica prvorazredni proizvod iste, znamke »Ju n e o« po sledečih cenah, in sicer pri naročitvi: 1 zaboja po 50 paketov po Din 4.300'— za zaboj B h i j VELIKA ZALOGA PORCELANA! emajlirana In luksuzna posoda! Priporoča se ANA KUS, Ljubljana, Res-Ijeva c. 4 (prej trgov, barv g. Hauptmana) Izmed najlepših ln najcenejših MOLITVENI KOV je DR- ZDESARJEVO NAVODILO ZA PRAVO POBOZNOST DO MATERE BOŽJE. V knjllicj sta 2 §v. maSl. Cna vez. izvodu 6 Din, po pošti 1 Din ve«. Dobi se pri iii>iiiiiiiiiiiimHiinnnniiiiiiiiiin § Polasnila daje firazer Messe • Amt Gradec, Industriehallepark -Telefon St. 41-27 In Aloma Company, anonč. reklam, d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3 | Proti izkazu lastnoročno podpisane SEJMSKE LEGITIMACIJE, | ki se dobi za Din 40— pri ČASTNEM ZASTOPNIKU «Grašk»-| ga velesejma«: ALOMA COMPANY, LJUBLJANA, Kongr^ni i trg štev. 3 — dobijo posetniki 50 % znižano pristojbino pri | vizumu, razen tega pa se lahko tja ir nazaj peljejo v brzo- In i D- vlakih z navadna vozovnico osebnega vlaka. — To velja i od 31. avgnsta za celo dobo sejma do 10. septembra. Z legiti-j macijo je dovoljen poljuben vstop v sejmske prostore za cel čas velesejma. i . ntlMMIl^^lllIilllM^l^ll^^^nfmniiiEiriiiiiiiiiniiiiiiMiiinHii.MiMiiiinHrMiiiininii.mTiiin.::!!,!!' TEKSTI Prevzamem c UNITED STATEC LINES O V NEW-YORK iz South amptona - Cherbourgm Leviathan 28. avgusta, 18. septembra, 6. ln 30. oktobra, 20. novembra Iz Bremena čez Southampton in Cherbourg v New-York , George Washlngton 19. septemora, 24. oktobra, 28. novembra Amerioa n. »Tgafta M. »«ptembr«k, President Bootevelt n. . I. oktobra " , FUlmore SO. , 4. . ' * . Haording ». isptembra 10. , j. , Artbnr U. . 17. . Odbod iz Soutbamptona in Cherbourga 1 dan pozneje. Vse podrobnosti pri naslednjih naslovih: UNITED STATES LINES beimiib, H NWI Podružnica: LJUBLJANA, Zadružna Zveza. | Zadmse. I veza. L Na drobno in na debelo začne orodajati emajlirano po konkurenčnih cenah od 20. avgusta dalje POPTIillO44 LJUBLJANA, Krekov trg štev. 7 9fl Vili UlvH (Poleg Mestnega doma.) I I I ter deželnimi pridelfei v najem. Ista mora biti v večjem kraSc ŠTAJERSKE ter imeti vsa] Din 75.000 mesečnega prometa, kateri se mora dati dokazati. Če mogoče, naj bode s stanovanjem skupaj v eni hiši. — Ponndbe do 25. avgusta t. L pod »Takojšnji prevzem" na ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. I I Slavenska banka d. d., Zagreb Podražila: Ljubljana, Sv. Petra cesta Zf * « DsInlSho glavnica Din 50,000.000-Hbzbpse pPBho Oin lZ.SOCOOO Vloge čez Din 1Z5.000.C00-— ^^ Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak^ša^ bac, Šibenik, Vršac, Wien. ' < Ekspoziture: Rogaška Slatina (v seziji), Škofja Loka, Jesenice. Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Slovenska banka, Ljubljana, Jugosla-venska industrijska banka d. d., Split, Balkan Bank r. t, Budapest, Vacai utca 35. t* izvrSuje vso banSne posle nalkulantne£e. VI. VZORCM V W PRAGI lOF" odi 2. do 9. sepSemfom Zlnižasta vožnja na Jugoslov. tri Cchoslovaških železnlcalt. Znižana pristojbina za vizum. SMT Direktni posebni vlaki med Prago 3n LJubljano, mg Pojasnila daje: Pojasnila de{e: CEHOSLOVASKI KONZULAT, LJUBLJANA, BREG STEV. 8. ALOMA C0MPANY d. z 0. z., LJUBLJANA, KONGRESNI TRG STEV. 3, Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna x Liubliant