UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškansko ulica št. b liskama 1. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. jopo kine in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vrafajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : cAROCNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za ivstro-Ofiisko in Bosno K 21’60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mefečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26*40; /a ostalo inozemstvo in Amniko celoletno K 36-—. : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 713. V Ljubljani, v ponedeljek dne 20. oktobra 1913. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov' •* •* .* ob pol 11. dopoldne. *. ». *t UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, IL, in nraduje za stranke od 8. do >2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklan e 40 vin. — IrFerate sprejeira njiavniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirann pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. — Leto III. Vse za Albanijo » Na Dunaju nimajo nikdar dosti diplomatič-lih pustolovščin in jih menda ne bodo imeli, pa če bi iztržili še desetkrat več blamaž in pov-iročili po svetu še stokrat več nevolje s svojim lezmiselnim napihovanjem in s svojimi kano-ladami zoper komarje. Vsa avstrijska javnost it ves razsodni zunanji svet se je naveličal dunajskega diplomatičnega bombasta kakor jetnik ričeta. Ali gospodje na Ballplatzu so izgubili vso sposobnost, da bi se spametovali, in komaj jt za silo pozabljena ena neslana aventura, pa ti že izmislijo novo. ki izkuša s svoio smešno-stio in nezmiselnostjo prekositi vse prejšnje. Marsičesa smo že vajeni od ženialnega grofa Berchtolda in njegovih pomagačev. Avstrijski državljan je mislil, da se ne zna več čuditi. Kajti vse. kar je moglo napenjati živce in izzivati strmenje, se je tekom zadnjega leta zgo-kjo v tako obilni meri. da se zdi človeku vsako stopnjevanje nemogoče. Kai naj bi razodelo bujnejšo fantazijo kakor Prochazkova afera, s katero bi spreten fabrikant šundromanov lehko lapolnil sto debelih zvezkov? Kai nai bi prekosilo naše bojno žuganje in naše bojne priprave proti Črnigori? Kdor je vse to preživel, kdor !je je sezanil z afero Lovčena. Skadra. albati-«kih luk. srbskega koridorja do morja, ladje Skodre "patra Paliča itd. itd., kdor je doživel aašo mobilizacijo, izjemno stanje v Bosni in Dalmaciji, ta si je moral naposled reči: Zdai je konec senzacij in konec presenečenj v Avstriji. In ko ie še ljubi gospod Kania dobil svoj dekret za poslanika v Mehiku. se je olajšalo Irce, kajti z njim se je najnadarjenejši izdelovalec takih afer, z njim se je najbujnejša fanta-lija preselila iz ministrstva za zunanje zadeve to čez veliko lužo. Ali Berchtoldovci se ne dajo ugnati v kozji tog. Vse prebivalstvo protestira ogorčeno proti »jihovi politiki; vse stranke zapuščajo njihovo tastavo; celo v gosposki zbornici kritizirajo iristokratje ta sistem večne zmede desetkrat tstreje nego je vajena njih kavalirska uglajenost; in veleindustrialci zahtevaio z nebrzdano hiergiio konec dosedanje politike, katero ime-hujejo pogubo za naše gospodarstvo. Ali prav fcito. ker je vse prebivalstvo od najvišjih do hajnižjih slojev nezadovoljno, prav zato ker protestira, ker vse zahteva temeljito izpre-membo se postavljalo Berchtoldovci na noge. . nraviJo: Nalašč ne! Pokazati hočejo, da it*evojo glavo, pa uganjajo kakor za stavo fokar prav nikomur ni všeč. ' Zopet se je zgodilo v imenu Avstrije nekaj, tar b'le ^ove^a po K*av' in mu ustavHa normalno delovanje možgan. Poslali so Srbiji ulti-Satum Zaman čita Človek poročila o vseh ko-Ičkai pomembnih dogodkih zadnjih časov in taman vprašuje, kaj je pravzaprav Srbija zopet iforila hudega Avstriji. Citali smo, da ie bil Pa-fed na Dunaju, da je tam govoril z gospodom Berchtoldom. da se pričakuje vsled teh konferenc zboljšanje razmerja med Srbijo in Avstrijo zlasti ugodnejši gospodarski odnošaji; to vendar ne more biti razlog, da pošiljamo v Belgrad ultimatum. Pa smo ga vendar poslali. Uganko bo lehko rešil, kdor je pazno zasledoval zunanjo politiko, odkar jo vodi naš predragi irof Berchtold. Poslali smo ultimatum, ampak ne zaradi sebe. ne zaradi avstrijskih interesov, temveč zaradi — Albanije. Ko ie bila končana druga balkanska vojna -<'lo na Dunaju. Nemški >NationaIverband« je namreč pripravljal v državnem zboru za izboljšanje učiteljskih plač predlog, po katerem bi se odkazalo deželam dvajset mil j on ov kron v ta namen. Socialno-de-mokratično parlamentarno zastopstvo je takoj porabilo ugodno priliko, da bi temeljito izboljšalo gmotni položaj ljudskošolskega učitelja ter nastopilo s predlogom, da se znesek zviša na trideset miljonov: tako bi bili rešeni onega specifično avstrijskega: iz provizorija v provizorij, obenem pa tudi prostih rok nasproti meščanskim strankam. Pričakovati je bilo, da nastopijo v takem trenotku vse učiteljske organizacije s polnim pritiskom na buržvazne frakcije, katerim so položile svoje interese v roke. prepričane, da jih bodo dobro varovale. Bilo bi to politično, a uspeh ne bi izostal. Zgodilo se je drugače. Učiteljstvo je dalo vajeti iz rok in prepustilo iniciativo poslancem, ki so učiteljstvo prevarili zgoli iz strahu, da bi utegnila imeti socialno demokratična stranka delež na uspehu. Če konzuli bdijo! Zveza avstrijskega slovanskega učiteljstva gre v tisoče; tako zatrjujejo v trenotkih navdušenja. Kje je bila tedaj? Se danes tega nihče ne ve, razen »konzulov«. Če ni drugega, bi nam vsaj toliko lahko povedali da je ta zveza mrtvorojeni otrok! Pa je prišel Omunden. Zborovalo je tam nižjeavstrijsko učiteljstvo tako, kot je bilo pričakovati. Referat o plačilnem boju in prevari v državnem zboru je bil na dnevnem redu, obračun z onimi, ki hočejo biti glasniki naših teženj. a so naši politični izkoriščevalci, je bilo zborovanje. In sredi julija Je zborovalo nemško učiteljsko društvo na češkem. Viharen obračun s poslanci nemških buržvaznih strank, ki hočejo imeti v učitelju agitatorja in priganjača v volilnih bojih — sai je to prav kakor pri nas. Izžvižgali so Wolfa in še nekaj njegovih drugov, nemškonacionalnih državnih poslancev ter jih pognali iz dvorane. V zadnjih dneh septembra se je to društvo zopet oglasilo ter govorilo o taktiki pasivne rtzistence pri uradnih učiteljskih konferencah, obenem pa tudi o združenju s češkimi stanovskimi tovariši za skupen boj v prihodnjosti. To je dogodek, ki bo nedvomno odseval iz rezultata deželnozborskih volitev na Češkem takoj, ko pade komisarijat. Valovi naraščajo! Zdi se nam, da čutimo prelivanje novih tokov, da vidimo nove smeri, širje ceste. In vendar! Koliko tega gibanja je prešlo v vrste slovenskega učiteljstva? Konzuli so bdeli: Ali je omenilo politično glasilo »Zaveze iugosovlanskih učiteljskih društev« vse te pojave z eno samo besedo? Ne! In zakaj moramo biti odrezani in odtrgani od onih, katerih interesi so tudi naši interesi? Katerih boj je tudi naš boj? Ali smo že tako padli, da nimamo več poguma izpovedati svojega mnenja? Kaj so nam vlade, če morajo drugi dvigati za nje kulturo čez Škodo in Kruppa? Kdor nas plačuje, ni država in kar se nam plačuje ni plačilo. Zato smo prosti. Deset tisoč državnih uradnikov je zborovalo te dni na Dunaju; ne onih z zlatimi ovratniki, marveč uradniških slug. Kje so našli ti sužnji pogum, da so govorili? Država jih plača, a njeni hlapci niso, ker vedo, da so močni, če so združeni. Moč je pravica. A slovenski učitelj je hlapec in obilo zasluge na tem imajo oni, ki nosijo njegovo stvar v nesposobnih rokah. Kaj ni bilo časa v dolgih borbah vsega stanu napraviti iz hlapca bojevnika s trdim tilnikom? Pokazati mu. da stoje ramo ob rami še drugi, da stoje še tisoči pogumnih? Čas je bil in vzrokov in pogojev tudi. Sai je tudi med učiteljstvom še jeklenih natur, Toda tisti, ki so hoteli dvigati za učitelja ščit, so šli in gredo proti času. Kruha smo čakali z Dunaja. Saj smo dobro vedeli, da zaman. Zato pa smo pričakovali tudi klicev, ki jih ni bilo. saj ni bilo niti stvarnih informacij. Naravno, da se je stvar končala z naivno frazo, ki jo ie zapisal idealist, ne da bi imel sam Ie tanko upanje v njo. Noč in dan so bdeli konzuli in izdali končno devizo: »Pred cesarja«, ki še izvirna ni. Kakšna idila! Toda v trdem boju za kruh ni idil. Politično delo pozna samo zbiranje sil hi akcijo; pred enim in diugim gre še ideja. Mi pa smo brez ideje in brez močne roke. po kosih razmetani v veter. Kdor bi nas moral, nas ni politično vzgojil, kdor bi nas mogel, nas ni zlil v eno telo. zato nosi največ odgovornosti. Razbiti stojimo pred politično situacijo v deželi, ki hoče v slovenskem učiteljstvu primat. Kranjska se pripravlja v volilni boj in učitelj se bo tudi boril. Boril od drugih oborožen, za interese drugih in še sam proti sebi. Boril se bo s tistimi, ki imajo zanj pomilovanje in bagateliziranje, ki gledajo nanj. še dokler ga rabijo, samo z zasmehom, boril se bo s tistimi, ki imajo zanj nogo. Na obeh straneh se bo boril do izčrpanja v prvih vrstah. In iz boja izide tepen sam, njegova družina in ves stan. To so posledice. Posledice vse do ure. da bo šel trezen in z vzdignjeno glavo na bojišče z delavcem. Dnevne beležke. — Z delom za delavstvo se hočejo bahati deželnozborski kristjani v »Slovencu«, in so res tako predrzni, da govore tako. kakor da so kaj storili za delavstvo. Klerikalni list ima celo socialiste za tako zabite, da mu pojdejo na njegove limanice, če bo hujskal zoper stranko in »Zarjo«. To neumno zmoto mu prav radi privoščimo; ali če bi vedel, kakšna čuvstva so-klorikalni vojvode in njih trabanti ustvarili favno med delavstvom, tedaj bi si prihranil ta neplodni trud. »Slovenec« govori o volilnem redu za deželo in občine! Kaj misli, da so zavedni delavci res taki butci, kakršni bi morali biti po njegovih željah, da ne bi spoznali, da je ves volilni red — v deželi prav tako kakor v občinah — sestavljen, zumetničen naravnost proti delavstvu? Da niso imeli nekdanji pridigarji splošne in enake volilne pravice v zadnjem zasedanju ne ene besedice za predlog, ki je bil vložen za splošno in enako volilno pravico. to dovoli jasno označuje njih izdajstvo. Če bi bila res splošna in enaka volilna pravica tako nemogoča, kakor oni trdijo, da bi se oprali, tedaj bi radi vedeli, zakaj je bilo treba delavce ogoljufati s tem, da so dali vsem drugim slojem posebne razrede, delavce so pa pometali v tisto takozvano splošno kurijo, v kateri moraio zaradi velikosti volilnih okrajev izginiti med privilegiranimi volilci. Zelo predrznih laži so sposobni klerikalci, ali ta laž z volilno pravico m le debela, ampak tudi nesramno žaljiva, ker predpostavlja, da so delavci sami tepci, ki .ne znajo šteti do treh. Ravno taka pa je tudi z baiko o dobrotah, ki jih prineso hidroelektrične naprave delavcem. Taka reč bi bila gotovo splošno koristna, če bi bila izvedena na zdravem temelju. »Slovenec« se laže, ko pripoveduje. da smo mi sploh nasprotniki hidroelektrič-nik naprav. Kaj še! Ko so klerikalci le načeloma razglašali svoj namen, smo ga mi prav radostno pozdravljali. Toda če se tako reč polomi, kakor io ie polomil Lampe, če taka naprava le požira denar, pa ne daje ficka od sebe. tedai se ne more od delavcev zahtevati, da naj od veselja plešejo, ko si lehko na prstih izračunajo, kako jim bodo zvišane doklade po-draževale življenske potrebščine. Delavstvo bi klerikalci radi za nos vodili. Njihove glasove bi pri volitvah radi dobili. To vse verjamemo. Ali storili niso za delavstvo v deželnem zboru toliko., da bi se moglo le enkrat zabeliti fižol z vsem klerikalnim delom. Nai pa vendar tudi ne pozabijo, da zavedno delavstvo ne more prenašati tiste neznanske prevzetnosti, s katero nastopa klerikalna stranka; zakaj delavci so se povsod naveličali tiste pasje ponižnosti, ki jo zahtevajo od njega. Ljubezen delavcev se ne doseže s tistim ošabnim vele-gospodstvom. ki ga raztresa Šušteršič. Simpatije delavstva se ne morejo obračati do ljudi, ki se postavljajo vedno za višino Triglava nadnje in zahtevajo oboževanje kakor nekdaj pol-blazni rimski cesarji. In delavstvo ne mara tiranov, kakršne so se pokazali vsi od Šušteršiča začenši. Klerikalna ljubezen do delavcev prihaja prepozno. Šušteršič je ne bo več nabral. tudi če pride z deželnim avtomobilom ponjo. Klerikalci so imeli šest let priliko, da bi bili ublažili nasprotje, pa so ga neprenehoma ostrih, in naposled so ga tako poostrili, da se jim sedaj zabada v srce. Da se zaradi tega ieze. iim že verlamemo. Ali z obljubami se delavstvo ne bo zopet zadovoljilo. Ker ie pod sedanjim sistemom nemogoče, da bi se razmere za delavce zboljšale, ker pa je čisto gotovo, da sc morajo še bolj poslabšati, kakor so se že poslabšale v teh šestih letih, bodo ravno delavci vodili ta boj z vso odločnostjo, katere so se navadili, že zaradi tega. da se bo klerikalna klika odvadila dosedanjega nesramnega preziranja in omalovaževanja, pa spoznali, da se .< J*.' -1 v oni ne pometa. — Beblov mandat. V petek je bila v Hamburgu nadomestna volitev za državni zbor. ki je bila potrebna vsled smrti Avgusta Bebla. Socialno demokratični kandidat urednik Stolten ie dobil 17.533 glasov, naprednjak Petersen 4737 glasov, nacionalni liberalec Rode 2421. konservativec Koze 984 in nemški socialec Arnholdt 225 glasov. Stolten je dosegel torej sijajno večino. — Čas ie zlato, pravi pregovor. Zato, so-drugi, izrabite voPilno dobo za razširjenje »Zarje« in »Zenskega lista«. »Zenski list« izhaja po enkrat na mesec in stane za vse leto 1 K 20 vin., za pol leta 60 vin., za četrt leta 30 vin. Naroča se pri upravi »Zenskega lista« v Ljubljani. Vsaka delavka, vsaka delavska žena bi morala imeti »Zenski list«! — Ker krščansko socialni delavci ne smejo brati »Zarje«, sodrugi, povejte iim vi. da je dr. Ivan Zajec, načelnik Jugoslovanske strokovne zveze glasoval v deželnem zboru zoper splošno. enako, direktno in tajno volilno pravico. S tem ie dr. Zajec najbrže hotel reči: Moji backi so še tako neumni, da ne zaslužijo te pravice. Morda je imel prav. — Protestni shod državnih nastavljencev v Mestnem domu v Ljubljani je bil včeraj dopoldne dobro obiskan. V imenu koalicije državnih nastavljencev avstrijskih je svetnik gospod Lilleg otvoril zborovanje in naglašal. da danes po vsej Avstriji zborujejo državni nastavljena. ter nastopajo kot tožitelji in sodniki, ker se reforma službene pragmatike in zboljšanje socialnih razmer že tako dolgo zavlačuje. Državni nastavljenci hočejo službeno pragmatiko. pa nai se že ta dovoli v parlamentu ali pa magari s § 14. Iz vsega pa le razvidno. da ne marajo reforme in ji zaTaditega stavijo najraznovrstnejše ovire. Kot prvi govornik ie govoril prof. Reisner. Državnih nastavljencev ni privedla k temu odločnemu koraku razbrzdana upornost nego potreba. V kaki bedi žive državni nastavljenci, dokazuje najbolje to. da tvorijo 30 odstotkov dohodkov državnih nastavljencev postranski dohodki, ki jih dobivajo državni nastavljenci iz privatnih opravil in služb. Državni nastavljenci hočejo z današnjimi protesti prepričati parlament in javnost o svoji potrebi. Ze leta 1911. je prišla pragmatika v končno redakcijo in je imela stopiti v veljavo po danih obljubah že trikrat. Še danes je ni. Diamandov (soc. dem.) predlog, da se poboljšek uvrsti v redni izdatek, se je sprejel v parlamentu, a pragmatike še ni. Glavni krivec ie parlament, večina in vlada. Parlament je zaigral pravico, da bi govoril v imenu ljudstva. Obtožitelji m sodniki smo; pa tudi mi smo krivi, ker vse prenašamo mirno. Od parlamenta zahtevamo, da reši v bodočem zasedanju najprej našo službeno pragmatiko. Ultimatum stav-vimo danes in na misel nam prihaia Marksovi rek: Proletarci vseh dežela, združite se. izgubiti nimate ničesar, kakor svoie verige, pridobiti pa ves svet! — Nato so podala raznai društva državnih nastavljencev izjave, da se pridružujejo boju do skrajnosti v postavnih mejah. Na shodu ie potem govoril še državni poslanec g. dr. Ravnihar. Službena pragmatika, je rekel, se zavlačuje vsled razdrapanih poli- ličnih razmer. S § 13 vlada reforme ne bo izvedla. ker ie ne mara in tudi razpust državnega zbora bi stvari ne pospešil. Uzakonitev službene pragmatike je odvisna v prvi vrsti od vlade in ne toliko od parlamenta. Shod se ie soglasno izjavil za stavljeno zahtevo. — Gospod Lilleg je nato z apelom na solidarnost zaključil zborovanje in obljubii v kratkem nov shod. ki bo zahteval, da se uvrsti Ljubljana v prvi dravinjski razred, v katerem je sedaj na Kranjskem samo Kočevje. — Na shodu se je pojavljalo veliko ogorčenje proti parlamentu. Državni nastavljenci so bili mnenja, da kdor bi zagovarjal parlament, bi pral zamorca in čuden parlament je to. ki nima nobene moči: tak parlament nai gre domu. Obljube so dajali ob volitvah, a izvršiti jih nočejo. Naravno je. da ie političen boj v Avstriji igra SpekulacH in barantanja in da taka politika ne more biti v prid delovnim stanovom, pa naj so to tovarniški delavci ali pa državni nastavljene!. Država je tudi gospodar, ki izkorišča svoje delavce. Shod železničarjev v Ljubljani (pri Levu) je bil v soboto zvečer izredno dobro obiskan. Sodrug Kopač je otvoril zborovanje in mu predsedoval. Tajnik je bil sodrug Božič. O razmerah na državnih železnicah sta poročala so-drujra Kopač in A, Miiller. Govornika sta ob burnem odobravanju dokazovala, kako varčuje uprava državnih železnic na račun železničarjev. Zahteve se odklanjajo, sistematično se zmanjšuje število normiranih mest in napredovanje se na umeten način in z raznimi odredbami zavlačuje. Železničarji se moralo pripraviti na hujše boje. Ves državni in kapitalistični aparat stremi za tem. kako bi vzel delavcem vse svoboščine. Glede zahtev pri ravnateljstvu v Trstu se je odstopil ves material centraH in bo centrala posredovala pri ministrstvu. Dolžnost železničarjev Je. da se okleneio organizacije. ker bo navsezadnje odločevala moč in kjer ie moč, tam je tudi pravica. — Obisk pri vodlškl Johanci. Iz Kranja nam pišejo: Govoril sem z dvema ženskama, ki sta svoj čas obiskali vodiško Johanco. Ena Jer tercijalka najhujše vrste in ta mi je dejala, da ni sprejemala Johanca nobenega denarja od obiskovalcev in da tudi župuik ni sprejel niti krajcaria. Druga ženska, ki pa ni tercijalka in ki je trikrat obiskala Johanco, pa mi je pripovedovala drugače. Dejala je. da so Jo le vprvii spustili v sobo. Ko je prišla k postelji, ni bilo na vsei Johanci niti kapljice krvi. Naenkrat se je pa nekoliko premaknila in kri jej je začela kapljati izpod las in je tekla po čelu. Ta ženska je tako! dejala, da je to *farbarija«. Johanca je bila vsled tega globoko užaljena. Ko jo hotela ta obiskovalka privzdigniti odejo, je začela Johanca milo stokati, kakcr da jo že to boli. ker sem se pritaknila odeje. Kuharica in dekla sta »ato rekli, da se Johanca sramuje pokazati »rane« in končno so napodile to obiskovalko iz sobe 'm sicer zato, kr e izrazila dvom nad Krvavcejem. Ta žensk šla potem še enkrat ,V Vodice, ker so jo *» sile druge, da prinese •Mtmančino« kri. V sobo io niso spustili. Dobila 1e steklenico krvi za katero je plačala eno krono. Pri tretjem obisku je bilo prav tako. Kri so pile ženske, čeprav je smrdela, so de-late, da je dobra in da ozdravi vse bolezni. Nekatere so se mazale z »Joliančino« krvjo. Tako poročilo. Res čedne stvari so se dogajale v volilnem okraju dr. Krekovem. Dr. Krek ie pa tako lepo pridigal pri zadnjem de-želr.ozborskem zasedanju o visoki kulturni stopnji kranjskega prebivalstva, o kulturi, ki jo je zasejala S. L. $. Johanca je res najiepši dokument kulture kranjskega kmečkega prebivalstva. saj klerikalci ue morejo nikdar dovelj na- rovedati. kaj da so storili že vse dobrega za meta. In kmečko prebivalstvo se je vozilo kar na lojternicah v Vodice, pa nikogar od naših prosvitljenili klerikalcev ni bilo takrat, ki bi bil fcdpri oči tem ljudem. — » Veleizdajalska rdeča svojat«. Tako na-življa »Glasnik avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« one delavke in delavce v ljubljanski tobačni tovarni, ki so v naši strokovni Organizaciji. Da razumejo krščanski žurnalisti. ki pišejo *Glas.t, ces dostojnost, naj navedemo le nekal blagodi&čih cvetk iz tega krščanskega Kaja: Brezzoba sodrga rdečih zabavljačev, so-drugi so Sli šnops žrt, veleizdajniška lopovščina rdeče sodrge itd. Niti na misel nam ne prihaja, m bi polemizirali i »Glasnikom«. Te izbruhe ie napisal »Glasnik« za to. ker se socialno demokratično, delavstvo ni udeležilo cesarske ma- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) Iva* se je nasmejal. »Miky$ka, ali bi jih «W>rda vi?« 70^ precej mu je prišla na misel eizkovska prekajalnica in dejal si Je, da prav-fcaptav tu ni nič smešnega. Pristavil je: »Mi-kyska. čemu se smejeva? Ali mari to ni socialno vprašanje?« »Hruby«, je vzkliknil Mikyška. »ravno o •emle smo nedavno debatirali. Tu tiči kljukica. Ko bomo imeli socialistično državo, kdo bo potem čedil kanale, stranišča? Kaj mislite? Nekdo bo vendar moral to opravljati i potem —-*— kdo bo maral? Nihče.« Ivan se je zamislil. »Seveda najbrže ne bo hotel nihče,« je pritrdil. »Ali pravzaprav bi moral vsak.« »Moral bi kdo neki. prosim vas. Mru- by. Ali bi morda vi?« Y tem sta se že približala gostilnici, kamor fe Mikyška peljal Ivana. Odtod Je bilo samo le nekaj hiš. pa se Je videlo črez polje. Prišla sta prav do konca ulice in predmestja. »Vidite, v lepem zatišju smo tu. Hruby,« te opozarjal Mikyška. »imamo svol poseben za vetrom. kamor se ne pririne tako pnko Sak tuj nos. Pojdite lahko skozi izčep. mam© pa tudi poseben vhod z mpstovž&,« še 4. oktobra. Nek »Mašen odbor« si je vtepel v glavo, da mora biti 4. oktobra maša v tobačni tovarni. Nadlegoval je ravnatelja, da naj ukaže delavstvu udeležbo pri tej maši. Ravnateljstvo je pa izdalo le odlok, da le želi. da sc delavstvo udeleži maše. prisiljen pa ni nihče k temu. Tako so naši zaupniki v tobačni tovarni tudi povedali delavstvu: 4. oktobra je prost dan kakor nedelja, kdor se hoče udeležiti maše se ie lehko. kdor noče. naj ostane doma. Sicer pa ie bilo s tem prostim dnevom tako. da je moralo delavstvo prejšnle dni v tecnu napraviti toliko zaloge, da se ni poznal izpad dela v soboto. Sicer pa bi ta kričava klerikalna organizija veliko bolje storila, če bi se brigala za resnične delavske potrebe, ne pa za maše. Saj na vseh oglih vpije, koliko da je že storila za izboljšanje položala tobačnega delavstva. Kje pa je bila tedaj ta organizcija s svojim Gostinčarjem, ko se le zgodila letos kurilcem peči in prižigal-cem svetilk tako velika krivica? Ti morajo sedaj prihajati eno uro prej v tovarno, ne da bi dobili za to najponižnejšo odškodnino, čeprav so dobivali prejšnje leto za to nagrado. Kje Je bila takrat ta dična organizacija, ki se vedno hvali, da doseže vse, ko je zadela nekega delavca tako dragonična obsodba? Za take stvari se ne brigajo klerikalni kričači: zmerjati socialiste je bolj poceni in ima še to prednost, da se s tem ne zamerijo vodstvu tovarne. Sicer je pa dovelj. če povemo, da je odgovorni urednik »Glasila« državni poslanec Gostinčar in da gre vse to sirovo psovanje na račun njegove po-slaniške imunitete. Gostinčar Je tudi eden tistih Krekovih fantov, ki pa imajo le tedaj korajžo, kadar vedo. da jim ne more nihče do živega. — V šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani se je letos zaradi obilice učencev morala nastaviti še ena nova izvrstno usposobljena učiteljska moč za klavir. Odboru se je posrečilo pridobiti za zavod dgč. Ljudmilo Petranovo, ki Je 6 let obiskovala praški konservatorij in klavir ter vse druge obvezne predmete dovršila z najodličnejšim uspehom. Bila je vseh 6 let učenka Slovencem dobro znanega prof. klavirja na praškem konservatoriju g. Karla Hoffmeistra ki je bil pred imenovanjem na konservatorij profesor klavirja pri Gl. Matici v Ljubljani. Leta in pa ravnatelj praškega konservatorija vladni svetnik K a a n pl. A s b e s t sta gdč. Petranovo kot odlično usposobljeno učiteljsko moč najtopleje priporočala za napredek in procvit slovenskega glasbenega zavoda. Gdč. Petranova je 15. t. m. učiteljsko službo nastopila. — »Glasbena Matica« priredi, kakor že objavljeno. v torek. 21. t. m. koncert v »Mestnem domu« pri katerem pride s sodelovanjem slavnega virtuoza J. Kociana in pianista Eisnerja svetovna glasba, s sodelovanjem slovenske koncertne pevke ge. Lovšetove in pianista A. Trosta, pa slovenska izvirna glasba do besede in veljave, s čimer bo občinstvu, skladateljem in skladbam ustreženo. Ker letos ni domačih stalnih glasbenih prireditev v gledališču, zeli Gl. Matica slov. občinstvu nuditi poleg velikih koncertov v veliki dvorani tudi manjše izvrstne glasbene prireditve s sodelovanjem domačih in svetovnih umetnikov, deloma tudi s sodelovanjem oddelku pev. zbora Gl. Matice v Mestnem domu. Taki koncerti so nameravani v soboto 8. novembra, v soboto 15. novembra, v torek 2. decembra itd. če bo stovensko občinstvo te v idealni nameri prirejene glasbene večere v zadostnem številu posečalo, utegnejo poleg velikih koncertov postati za glasbeno vzgolo pomembni, Ker pri teh koncertih itak ni pričakovati velikanskega navala, in ker so za Matico stroški — za dvorano pri koncertih v Unionu in Narodnem domu preveliki, se za torek napovedani koncert vrši v Mestnem domu. ki je za tako prireditev primeren. Občinstvo se opozarja. da Je vstop v dvorano od dveh srtrand natančno določen, razviden iz listkov za sedeže. da se prepreči goječa pri vhodu in garderobah. — Športni klub »01ympla«. Ustanovi občni zbor imenovanega kosmo-političnega kluba se vrši 26. oktobra 1913 ob 8. zvečer v mali dvorani hotela Union v Ljubljani. Namen kluba je pospeševanje zdravju prikladnih športnih panog in družabnega življenja. Klub daje potemtakem vsakemu članu v vsakem oziru popolno svobodo in mu zagotavlja polno vpoštevanje nje-gode individualnosti v narodnem, verskem, so-cialnem in strankarskopolitičnem oziru. (§ 2 klubovih pravil.) V slučaju razpusta pripade ktubovo premoženle ubožnemu zakladu mestne Vstopila sta, šla skozi izčep m gostilniško sobo ter stala pred durmi manjše sobe. Baš tako ie bilo vse urejeno, kakor v oni krčmi »Pri Čaplji«, kjer je KvapH pred leti prebil znani večer. I tukai ie sedela v izčepu krčmarica za kredencijo. i tu se je priklanjal gostilničar in snemal čepico z glave, in tudi tu je prinašala pivo natakarica, samo da je imela višnjevo jopico in se Je imenovala Kristina. Toda tu je bilo vse bolj v redu. bolj novo, stene niso bile še okajene od dima. biljard sredi sobe doslej še ni bil obrabljen. Natakarica se je smehljala, ko je prihajal Mikyška. »Kristinca. dve!« Je dejal Mikvška in dvignil dva prsta kvišku. V sobici za gostilničarsko sobo Je sedelo nekaj dijakov. Ivan ni poznal nikogar izmed njih razven Otokarja, kateri je pri prvem pogledu na prišleca osupnil, a se precei zavedal. Skočil je s stola in stal resnobno in čakal, da mu Ivan poda roko. »Lašek, tega pa se nisi nadejal.« Je klical Mikvška. s kom se snideš? Da bi ti pripelial rojaka, bivšega Gradčana? Naravnost iz gledišča sem pripeljal Hrubega.« Potem le seznanil Ivana i z ostalimi dijaki, po so sedli Vsi so bili že čakali na Mikyško- in precej se Je videlo, da Je tu najstareiši. nekak patriarh. V sobi so sedeli večinoma mladlčl-študentl. krožek, v katerem Je očividno Mikyška dajal takt Id imel prvo besedo. ^ 4 * (Dalje prih.) občine ljubljanske. Izključena je vsaka konkurenca z že obstoječimi športnimi klubi ter je tendenca »01ympia« kluba celo. da jih podpira. K ustanovnemu občnemu zboru je vsakdo dobro došel. ki se interesira za imenovani klub ter se naj blagohotno oprosti, če se komu ni pomotoma dostavilo povabila. K obilni udeležbi in pristopu vabi: Pripravljalni odbor. — Poboj. V Beli Peči Je popivalo več domačih fantov. 331etni znani alkoholik A. Egger se ga je tako nasrkal. da sta ga morala dva tovariša peljati domu. Tu sta ga zaprla v sobo. V svoji pijanosti je pa začel v sobi razgrajati tako silovito, da je njegov spremljevalec, k vojakom potrjeni Fr. Miiller iz Nesseltata odprl sobna vrata, hoteč ga pomiriti. V tem trenotku ga je razgrajalec usekal s sekiro ravno pod srce. Rana je nevarna. — 50 ovac ie poginilo od gladu. Iz Rateč poročajo: Čez poletje zaženo Ratečani svoje ovce v Mangartsko skupino. Jeseni jih zopet poiščejo in spravijo v dolino. Pred kakimi tremi tedni so pogrešali nad 50 ovac. Mislili so že, da so ukradene in odgnane čez mejo. Ves trud iskanja je bil zaman. Pretekli teden pa je nekdo opazil, da krokarji krožijo visoko v Mangartu. Visoko v takozvanih Zagačah v plazu, kjer je večen sneg so našli 50 ovac — mrtvih. Poginile so vsled lakote, ker se niso mogle rešiti iz globoke kotline. Le dve so našli še malo živi. Ovčjih odpadkov je bilo skoro en voz. Samo en gospodar je ob 29 ovac. — Kinematograf »Ideal«. Edvard Buserjev roman »Poslednji dnevi Pompejev« v filmu vse občuduie v kino »Idealu«. Krasna Jona očara s svojo igro in postavo. Mladi Glaukus si je pridobil itakoj simpatije obiskovalcev. Krasne scenerije, pretresljiva vsebina, senza-cijski prizori izbruha Vezuva, vse to je tako umetno sestavljeno, da ie ta film tako velikansko delo. da si ga mora vsakdo ogledati. Predprodaja listkov vsak dan od pol 11. do 12. ! Volilno gibanje. Pozor, sodrug! in zaupniki! Po volilnem zakonu je vsak župan primoran. po plakatih ali pa potom pismenega oglasa na občinski tabli županske hiše javno oznaniti, kdai in kje leži imenik volilcev na vpogled. Dolžnost vsakega zaupnika in sodruga je. da se vsak dan prepriča, če ie tak oglas na občinski tabli že nabit. Nihče naj se ne zanaša na druge, vsak se sam prepričaj o tem. Kadar ie imenik volilcev že razpoložen, naj se vsakdo, ki je 24 let star in že eno leto prebiva v občini. ob na oglasu označenih urah prepriča, če le zapisan v imeniku. Kdor tega ne stori, pa ni vpisan, izgubi volilno pravico. Dolžnost vsakega sodruga je. da se prepriča, če so tudi drugi sodrugi-volilci vpisani. Ravnotako naj se vsakdo prepriča, če je kdo vpisan, ki nima volilne pravice. Kdor ne bi bil vpisan, pa misli, da ima volilno pravico, naj si nemudoma preskrbi potrebna izkazila. da le avstrijski državljan, 24 let star, in da prebiva že eno leto v občim (rojstni list. delavske bukvice, domovinski list itd.) in se poda k županu, da reklamira volilno pravico. Kjer bi župan skušal delati zapreke, nai se nemudoma ustmeno ali pa pismeno pritoži na okrajno glavarstvo oziroma to sporoči deželnem zastopstvu stranke v Ljubljani, ki bo takoj storilo potrebne korake. Volilni imenik mora biti razgrnjen na vpogled skozi štirinajst dni ob urah, ki jih določi politična oblast. Cas hi krai volitve ie označen na glasovnici, ki Jo dobi vsak volMec. Zupan in sploh nihče nima pravice, sodrugom prepovedati, da prepišejo volilni imenik. Kjer Je mogoče, naj se volilni imenik prepiše. Za Ljubljano bo stranka Izdala posebna navodila. Zaupniki in sodrugi so napro-šeni, da uredništvu »Zarje« takol naznanijo, ako Je v kaki občini razpoložitev volHnega imenika že oznanjena, nadalje od katerega dne naprej In ob katerih urah se lahko vanj pogleda ter število volilcev. Zadnji dan naj zaupniki imenik volilcev še enkrat natančno pogledajo, ako se ni kdo namenoma ali pomotoma črtal. Se enkrat: Vsakdo se prepričal, če je vpisan; kdor ni. naj brez odlašanja reklamira. Reklamira se lahko tudi pri pristojnem okrajnem glavarstvu. ... . , — Vič - GHnce pri Ljubljani. V soboto zvečer je bil v dvorani pri Travnu izborno obiskan shod volilcev. kateremu sta predsedovala sodr. Ptich in Erjavec. Govoril Je sodrug Kocmur o delovanju deželnozborske večine in pomenu volitev. Kx»ncem svojih vseskozi zanimih izvajanj se le dotaknil tudi sklepa deželnega zbora, ki poživlja ministra za notranje zadeve, da ustanovi za Kranjsko posebno zavarovalnico zoper nezgode. Klerikalci se v tem oziru kaj sumljivo obnašajo. Upajo namreč, da bodo dobili to zavarovalnico v svoje roke. Narodnost jrm je le pretveza. Kako se bo godilo ponesrečenim delavcem, če pride res do te zavarovalnice. nam kaže dosti jasno položal učiteljstva na Kranjskem, ki mu režejo kruh deželni kristi-jani. Pri tržaški zavarovalnici bodo potisnjeni Slovani v brezpomembne manjšine, smejati pa se tudi ne bodo imeli kranjski podjetniki; kajti zavarovalne premije se bodo vsled nerazmerno drage uprave silno povišale. Govoriti bodo morale tudi delavske organizacije. S tem shodom se je volilni bol pri nas začel. Kakor kaže razpoloženje med ljudstvom, dr. Šušteršič ne bo več tako lehko »skozi zlezel«. Mož preveč trdovratno molči na Theimerična očitanja. Slišali smo kmeta, ki ie rekel: Kristus je grešnici Magdaleni odpustil, njegov namestnik dr. Krek pa jo sam grešil, potem pa še obsoja! Jc vendar še nekaj razsodnosti v ljudstvu. — Volilni shod pri »Levu« v Ljubljani. Po železničarskem shodu ob 11. zvečer se ie vršil volilni shod za deželnozborske volitve na Kranjskem. Poročaj je sodrug Tokan. Zaradi poznega Časa se je omejil le na najvažnejše. Shod je sprejel pričetek volilne kampanje z burnim aplavzom na znanje — Unec na Krasa. Pri nas bi imel biti vče-ral javen ljudski shod pod milim nebom; ker pa smo pri naznanilu shoda zagrešil malo for- maltio napako, nam je okrajno glavarstvo shod pod milim nebom prepovedalo. To pa volilcev ni ženiralo in prišli so v tako obilnem številu, da so bili gostilniški prostori gosp. Ribariča na Uncu že ob 3. popoldan nabito natlačeni. Shod je otvoril sodr. Kocmur iz Ljubljane, v predsedstvo pa sta bila izvoljena sodruga Ambrož m Dolhar. Sodrug Kocmur ie v poljudnem govoru tako da so ga lehko prav vsi razmeli. raztolina-bil pomen predstoječih deželnozborskih volitev. Obširno se je bavil s ponesrečenimi elektriškv-rrti projekti na Gorenjskem, za katere bo moralo krvaveti tudi ljudstvo na Notranjskem, ne da bi imelo od tega le vinar dobička. Klerikalci razmetavalo denar tako, da se lahko reče: Kadar imajo otroci denar, imajo kramarji semenj. Seveda se klerikalci bahajo: toliko in toliko smo naredili. Ali naposled bo moralo vse to plačati vendarle ljudstvo s povišanimi dokla- jjn dami. Deželne blagajne so prazne in tudi fondi so vsi izčprani. Dežela se sedaj nahaja taffl. Ho kjer napove trgovec konkurz. Riniti bi se moglo naprei k večjemu še par mesecev, poteffl pa bi sledil neizogiben polom. Sklicanja deželnega zbora so se klerikalci bali kakor hudii križa. Poskušali so na vse načine še zadnji hip njegov razpust tekom zasedanja z nezaslišanim provokacijami, krivdo pa bi zvalili na liberalca češ. saj smo hoteli položiti čiste račune, pa 1» nismo mogli. V prav taki stiski se nahaja država vsled svoje blazne militaristične politike-Zato vlada kupuje glasove, ki jih bo rabila *1 izžemanje ljudstva v državnem zboru in delegacijah, pa jej je prišla stiska kranjskih dežel«}" kristjanov ravno prav. Kravja kupčija je t"'1 hitro gotova. Komaj je bilo zasedanje del?' nega zbora odgodeno. je bil ta že razpušča * razpisane nove volitve. Klerikalcem se niu®; zakaj suša v blagajnah je velika in treba jt® se kranjskemu ljudstvu nalože nova breinjJ Novi deželni zbor bo lažje posegel v ljudjf žepe. tako računajo klerikalci, ker bodo ver v nadalinih šestih letih, ko bodo zopet volijj na to že pozabili. Govornik se le obširno W še z drugimi zadevami in končno pripor# agitacijo v volilnem boju in pozornost na^ _ . sprotnika, ki je navidez miren. Ali škof pripj tja pastirski list, pela bo prižnica, grom in Lto kar bo pa manjkalo, bodo pa preskrbeli šri* »občinske uprave« iz Ljubljane. Govornik' m žel za svoje poročilo živahno odobravanja ijAk splošna želja je bila, da se mora v kratkem* IjV Siti še en shod. Na zborovanju je bilo rtm iV kmetov, ki so obljubili, da klerikalca pod kV nim pogojem več ne volijo. Naša občina, o * smo trdno prepričani, je za klerikalce iw Liti ljena. j — Rakek. Vračajoč se s shoda na Uj smo se nekoliko pomudili pri našem podžOT yc sodr. Bombaču. Sodr. Kocmur je hitro imflfj ziraj volilski shod. ki Je potekel tako izvf^Bk”' da smo bili vsi zadovoljni. Neki kmet. _ Ižanec, je vpričo vseh obljubii da bo v cialno demokratično, dočim fe doslej 1 voiil klerikalno. Sklenili smo tudi. da m vimo podružnico »Svobode« in imamo t Šenih že čez 30 članov. Ce pojde tufed.-tako. bo volilni dan za klerikalce sodni dat — V Tržiču se Je vršil v nedeljo pop, v salonu gostilne pri Pellerju dobro ob volilni shod, z dnevnim redom »Kranjski d« zbor.« Predsedoval je sodr. Bukovnik. O. njem zasedanju deželnega zbora je poročal drug Bartl. ki Je jasno naslikal delovanje k' kalne stranke v deželnem zborn. Shod 1I vršil v najiepšem redu. Po končanem sh sodrugi pevci zapeli »Pesem o delu c. — Žiri. Prvi vottlni shod za deželni smo imeli včeraj ob pol 12. dopoldne na gostilne gosp. Kavčiča. Shod je bil, pot če se vpošteva kratka doba, ki je bila za tacijo na razpolago, prav dobro obiskan. d*i ga Je podžupan iz Idrije sodr. Jazbec, i čal pa Je sodr. Etbin Kristan. V cerkvi je tru opravilo pol ure dalje kakor navadno; to P* bil le slučaj, nikakor pa niso gospodje bo#i' mestniki hoteli s tem ovirati shod. Sodr. stan ie posvetil posebno pažnjo gospodari ki se le razvilo v deželnem dvorcu pod kalnim sistemom. Pokazal je tudi. da vz klerikalci hinavščino med ljudstvom, ker -vsak klerikalec zatajiti svoie prepričanje ht daviti svojo vest. ker sicer ni zanj enakih vic, posebno pa ne podpore. RazložH je posledice tega kvarjenja kranjskega lju Oglasil se Je tudi po nepotrebnem neki kalni mladenič, ki pa je take klatil, cla l»i osmešil, kdor bi odgovarjal tistim praznim njam. Dosti je, če povemo, da je dejal, da samo »Slovenca« in da verjame samo »Sit cu«. Ampak ljudstvo se s to znanostjo ne dovoljuje, in mladi Kogej ni dosegel nič dru kakor da so se mu poslušalci smejali na glas. s ji el lo — Idrija. Na shodu »pri Črnem orlu«, .tega ie vodil župan sodr. Štravs, je p«1, sodr. Etbin Kristan iz Ljubljane o zadnjeri’ sedanju deželnega zbora in o novih voP* Razložil je gospodarstvo in gospodstvo -, njih deželnih patronov, ki so v deželnem dv cu ustanovili nezakrinkano strankarsko vt in se pri vseh svojih ukrepih ozirajo izklju’ na svoje strankarske koristi, namesto da bi lali za vse prebivalstvo dežele po enakih n lih. Govornik je opisal vse zasedanje, ki je klerikalcem zoprno kakor ozeblemu mrzla m in pokazal škodljivost sedanjega režima. _ se težko prenašal, če bi bil le klerikalen, pa ie neznosen, ker je klerikalno pristanstf vsed tega korupten. Dasi je bila svobodn* seda zajamčena vsakemu udeležencu in Jef tudi nekoliko klerikalcev navzočih, se ni n oglasil. Pač pa ie neko fante »beležilo« za 1 ročilo.« V katerem listu bomo čitali njegove štene vesti, še ne vemo. Da pa bo v njih |i vica laži. če ne še več. pa lahko naprej vrl kajti iz tistih desetih ali dvanajstih besed, H jih je zapisal, se sploh ne da sestaviti pot* resnično poročilo. — Bivši poslanec za idrij mesto Oangl je naznanil, da poda volilcem si poročilo na shodu, ki bo 4."«1 * m nrt ha go sta bic in mc ka ali j 1 Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku =--=■■............» registrovana zadruga z omejenim jan., rtom priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga' vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bizeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in „Adria Perle\ Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron. Načelstvo. to orlu«. Po živem apelu sodr. Kristana glede i pridno in smotreno delo za volitve je sodr. ravs zaključil shod. _______________________________ — Kako si morete misliti dobro kavo brez ibrega kavnega pridatka, je res čisto neumlji-I) kajti še le dober kavni pridatek da kavi lavi okus, vonj in barvo. Najboljši kavni pn-Kek |e po splošni sodbi vseli naših gospodinj (inska kavna primes, ki je obenem tudi edino listno domače blago te vrste. Če hočete torej teti res dobro kavo. kupujte Kolinsko primes! K 5000 zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da čudežna kolekcija 000 komadov za samo K 0*50 ni priložnostni nakup, in sicer: 1 prava švicarska sistem Roskopf-patent-žepna ura, natančno idoča in natančno regul. s pism. 31etno tvorniško garancijo, 1 double zlata oklopna verižica, 2 amer. double zlata prstana (za gospode in dame), 1 angl. pozlačena garnitura, obstoječa iz manšetnih, ovratnik in naprsnih gumbov, 1 amerikanski žepni nož, simili bri-lantna Igla za kravato, 1 krasna damska zaponka zadnja novost, 1 koristno toaletno garnituro za potovanje, 1 eleg. usnjata denarnica, 1 salonski album s 36 umetnih in najlepših slik sveta, 1 krasni vratni ali lasni kolir s pravimi oriefit. biseri in še 550 komadov drugih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni, zastonj. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf-patent žepno uro, ki je sama toliko vredna, stane samo K 6-50. Dobiva sc po povzetju ali če se pošlje denar naprej po tvrdki S. LUSTIG, Neu-Sandez 25, Postfach 6. Op. Ce se natoči 2 paketa se priloži 1 prima angl, britev ali 6 platnenih žepnin robcev zastonj. Za neugajajoče se vrne denar. M. Vanino Edna posebnost | likerja je ^ finvi ill'/JbT' ih'. brusarnici, Stari trg (Kleparska steza (poleg čevljarskega mostu) se priporoča za vsa dela v brusarsko stroko. Tudi pridem na dom po stvari za brusiti — se lahko sporoči po dopisnici. P-" IM**"' blvf hlM 40 letni uspeh ki ga potrjujejo na » tisoče priznanj. Zdravnik= želodca Želodčna = ^ tinktura je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubljano in okolico. Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čast. krlteem. lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna, i steklenička velja 20 vin. G. PICCOli, Ljubljana Naročila sprejema lekarna zabelijo in ojačijo vse juhe, omake, guljaž i. t. d. 1 kocka zadostuje za napravljanje enega krožnika v resnici fine, okusne in redilne goveje juhe s krompirjem, zelenjavo in močnim govejim okusom. Ochsena kot nadomestilo mesa ima se kot == dobro kosilo za 3 do 6 vio. za osebo. = Poskušnja prepriča. Cena je škalljica po 48 kock 3 vin. za komad franko colnine prosto za vse kraie Avstro-Oerske. Plačilo po prejemu in odobrenju ob mesečnem sklepu Neugajajoče vzamemo V v • ~ i*!i. i. xi:-4tiwi> nnn i,Mi, nvlmartiA nAnoiž* Orhspnn ne nnkvAri in vsak čas 11L/" V/ fill Olivi a Iliviiu --- _---- 1 w , , nažaj Za prekupnike v škatljah po 900 kock primerno cenejše. Ochsena se ne pokvari m je z uradnim patentom zavarovano. Altona (Elbe), Mohr & Co., G. m. b. H Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. T;'l)u hrsttjjavoM, ■» tesUrih i* m wpr«!wttStew». dobi doma C« fcmtt x vtee*. mwS krak, $vwtef|e, tapii ML Občno konsurano društvo v Idriji ccmattjB s teši, da je v mwf »cji dr& 9. svečaea 1018 sMeaflo, da ač branBm 'tltge tbacai obrestujejo od 1. januarja 1918 naprej po B odstotkov. Kr««Kt do 30 dni ie obresti prost. Cez SO dni do 6 mesccev m imajo račarati obresti po d odstotkov n Od fcretnta nad 9 mesecev p« fo 7 odstotkov iai aiocr ie od tO dni nap*«^ a Hranflra vloge sprejema dneitvo vsak de: red uradnimi seasai od 8. sortiraj do IS. dopoktee tar od 2. popoldne do 6. zvečer. — Od|M*«d«ii roki ao pri drattru najprimernejši ta varnost vVog nsjbeJjSa, kajti v* varnost garantira premoženjska in blagovna vrednem. Veak etan najtafje sa&pa svoje pcifcranke svojemu zavoda. :. ...usts r. Z. Z O. Z. " "- se priporoma cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri n Ljubljani. n Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. s Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do* pošlje brezplačno v najkraj-" šem času. :: iz pekarne »Konsumnega drnštva za Ljubljano in okolico" je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1’75 kg veljžgo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem! Konsumno društvo za