Poštnina pMaas t gotovim. Leto XVIL, št 84 Ljubljana, četrtek 9. aprila 1936 Upravmštvo: cguDJjana, tuiafljeva ulica 6- — Telefon št. 8122, 8123. 3124, 3125, 8126T Inseratni oddelek; Ljubljana, Selenburgova al i — Tel 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica (it. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 5L — Telefon St. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11-842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.24L Napadi avstrijskega tiska Lakonska izjava, s katero je avstrijska vlada potrdila prejem predstavi držav Male antante, dokazuje, da se dunajski uradni krogi še niso odučili nekdanje svoje »vzvišenosti« nad drugimi narodi Podunavja. Države Male antante niso storile drugega, kakor da so opozorile avstrijsko vlado na njeno kršitev senzer-menske pogodbe in sklepa sveta DN z dne 17. aprila 1935. Kot sopodpismce omenjene pogodbe in kot članice ženevskega društva so za ta korak imele polno in neokrnjeno pravico. " Dunaja pa je prišel tako kratek odgovor, kakor da so še vedno v veljavi oni časi, ko je Ballhausplatz smel omalovaževati Bukarešto in Beograd in ko je Pragi itak ko- rraandiral. . . Odgovor avstrijske vlade je redkobeseden in se v ničemer ne dotika bistva stvari, marveč samo naglasa, da je bil Bklep zveznega sveta temeljito m dobro premišljen. Tem bolj zgovoren pa je avstrijski tisk, ki je spravil na dan vse mogoče argumente, da ž njimi zabriše osnovno točko: kršitev mednarodnih dogovorov in iz njih izvirajočih pravnih obvez. Zanimivo je pri tem dejstvo da se avstrijska argumentacija krije točko za točko z dokazovanjem, ki ga Nemčija na-va ia v opravičilo svojega postopka z dne 7. marca t 1. Tudi tu je obilo govora o okrnjeni suverenosti in o osnovnih pravicah države, da« si ustvari lastno obrambno vojsko. Le o osnovnih dolžnostih, da mora vsaka država izpolnjevati prevzete mednarodne obveznosti, ne najdemo v avstrijskih Ustih niti besede. Pri tem vrli sosedje obilo jadikujejo o zmanjšani in osiromašeni Avstriji, pozabljajoč. da si je nekdanja velika m bogata Avstrija izvolila ravno pot vojne kot edino možni način za rešitev nekaterih problemov, ki so ji rastli čez glavo. Bilo je odvisno samo od Dunaja, da si izbere polj-uben način rešitve, in Dunaj se je odločil za vojno, računajoč, da niu bo na ta način najlažje obdržati svojo Pozicijo, oziroma celo raztegniti svojo oblast. Vojna pa je odločila drugače m dunajski voditelji so igro izgubili na vsej črti Iz raznih člankov avstrijskega tiska odmeva očitek, da Mala antanta ne po-dovoljno sedanjega položaja v tem dftlu Evrooe; iz tega očitka prav neprikrito izhaja zanašanje na mogočnejšega zaščitnika. Tudi današnja Avstrija, kakor ona iz L 1914., prisluškuje očividno pobudam iz tujine, kar pa njene odgovornosti seveda ne more zmanjšati. Pri tej priliki bi radi Avstrijci z zelo prozornimi nameni vnesli razdor v enotno postooanje treh protestirajocih držav. Dokazovati skušajo, da se Češkoslovaška baje ni iz prepričanja udeležila protestne akcije in da k protestu silita le ostali dve državi Male antante. Seveda pa se niti en list ne spomni na to, da je Avstrija z uvedbo splošne vojaške dolžnosti pogazila svečano obljubo, s katero so avstriiski Nemci med plebiscitom agi-tirali pri koroških Slovencih m mnoge narodno ne popolnoma zavedne tudi pridobili. Bila je to obljuba, da Avstrija nikoli ne bo imela vojaške dolžnosti m da Slovencem ne bo treba služiti vojaškega roka, kakor bi ga morali v Jugoslaviji. , . v . Ako sedaj avstrijski Nemci skusajo skriti pravi značaj svojega ukrePa s tem da označujejo splošno vojaško dolžnost kot sredstvo za rešitev brez-poselnosti, je to početje takisto neiskreno kakor ako zagotavljajo, da bo njihova nova armada le orodje za obrambo miru in institucija za razšinenje avstrijskega patriotizma. Dunajski listi so nadalje tako neprevidno ali očita jo naši državi, da trpi iredenti^e manifestacije v prid koroškim Slovencem Nflši javnosti pa je znano, da se avstrijska znanost uradno bavi s tem, kako bi odtrgala od Jugoslavije slovensko ozemlie. Graška univerza ima kar posebno stolico za te Predmet in ne nine leto. da nas ne preseneti , kakim novim dokazom, da je vsa Slovenija »nemško narodno ozemlje« aH vsaj :>nemšo kulturno nodročje« in da je zato treba meio revidirati, seveda tako. da bi bili vsi Slovenci deležni one blago-dati dunajske pravičnosti, ki uničuje našo manjšino na Koroškem. Zopet drugi avstrijski listi so se cisto -do nepotrebnem dotaknili ne samo sen-žermenske pogodbe, marveč govore tudi o Versaju, Trianonu in Neuillyju. tedaj o vseh onih pogodbah. zooer katere ruje revizionizem. odkar obstoiaio. V isti saPi pa listi zopet ne pozabijo za-trejevati. da Avstro" ne gre za reviziio. ko vendar očitno pišejo v tonu. ki kliče na nomoč vse revizioniste Evrope. V ostalem so Avstrijci zvesti učenci svojih mojstrov, kajti tudi njihovi listi govore o določilih mednarodnih pogodb kot o papirnatih argumentih, na katere se Dunaju tri treba ozirati niti toliko, da bi nanje odgovorili To miselnost svet že davno pozna, ne more pa se trditi, da bi se bila ta doktrina obnesla, če se danes sliši jadikovenje in javkaitje, je Cena ž Dir Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. NaroCnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. I. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Francija predlaga evropsko unijo V zvezi z odgovorom na nemško spomenico Je Francija predložila obsežne predloge, ki naj enkrat za vselej odstranijo nasprotstva med narodi Ženeva, 8. aprila. w. Francoska delegacija je danes dopoldne objavila na angleško vlado naslovljeno spomenico, ki je bila izročena tudi belgijski in italijanski vladi in ki vsebuje pripombe francoske vlade k nemški spomenici, ki jo je 1. aprila nem ški poslanik Ribbentrop izročil angleškemu zunanjemu ministru. ter mirovni načrt, ki je bil izročen zastopnikom treh lokarnskih držav, ki vsebuje naziranje francoske vlade glede utrditve evropskega mini. Spomenica francoske vlade, ki predstav lja odgovor na nemško spomenico od 31. marca, vsebuje v bistvu naslednja obraz-loženja: Po enostranski kršitvi določb versajske mirovne pogodbe in v Lokarnu sklenjenega porenskega pakta rrledr demilitariziranega porenskega pasti bi bila imela francoska vlada pravico vzpostaviti pravno stanje ter kaznovati sovražni čin, ki ga predstavlja nemška iniciativa. Da prihrani Evrooi rizi-ko novih zapletljajev. se je Francija odrekla uporabi te oravice ter si prizadevala urediti spor z mirnimi sredstvi. Posebne važnosti je. da bi se Nemčija nedvoumno izjavila o tem. da ne bo zgradila nobenih utrdb v določenem pasu ali pa vsaj omejila gradnjo utrdb. Nemški mirov- ni predlogi so docela nezadovoljivi, zlasti, ker se ne raztezajo na sklepe dogovorov o medsebojni pomoči. Samo dvostranske ne-napadalne pogodbe ne pomenijo novih garancij. ki jih vsebuje že Rriand-Kelloggov pakt o prepovedi vsake napadalne vojne. V ostalem se Francija nikoli ni mogla strinjati s tem. da bi se taka varnostna jamstva nanašala °nmo na zapadno Evropo. Zakaj hoče Nemčija izključiti Rusijo od takih garancij, čeprav je ob priliki konference v Stresi izjavila, da je pripravljena skleniti s to državo nenapadalno pogodbo? Kar se tiče povratka Nemčije v DN. imajo ostale članice DN pravico zahtevati, da da Nemčija v f-mislu določb pakta DN potrebna jamstva o tem. da bo v bodoče točno izpolnjevala mednarodne obveznosti. Francoska spomenica nastopa dalje proti nemškemu predlogu, da bi se morebitne kršitve nameravanih nenapadalnih pogodb predložile posebnemu razsodišču. Francoski predlogi za mir v Evropi Od francoske vlade objavljeni mirovni načrt, ki obstoja iz 25 členov, predstavlja v svojem bistvu zopetno oživljanje in na. daljnji razvoj pred leti od Brianda sestavljenega načrta glede -ropske unije. Načrt stremi po izvedbi kolektivne varnosti, medsebojne vojaške pomoči, razorožitve ter gospodarskega in finančnega sodelovanja narodov v interesu njihovega blagostanja in mira. Načrt temelji na podlagi enakopravnosti in neodvisnosti vseh držav in na spoštovanju prevzetih mednarodnih obveznosti. Dejansko obstoječa neenakopravnost narodov naj bi se izenačila z medsebojno pomočjo v primeru kršitve mednarodnega zakona. Sodelovanje držav bi se izvedlo na podlagi regionalnih pogodb v evropskem okvira Ta organizacija bi se izročila evropski komisiji, ki bi se ustvarila v okvi. rn DN. V»aka država naj bi se obvezala spoštovati teritorialne statute članov Unije. Prošnja za izpremembo teh statutov bi se mogla predložiti šele po 25 letih. Vsaka kršitev mednarodnih obveznosti bi imela za posledico sankcije in to do uporabe vojaške sile. Da bi se dosegla izpf»polnitev teh obveznosti, bi države dale evropski komisiji ali DN stalno gotove vojaške pomorske in letalske sile. „ , Izvedbo prevzetih pogodbenih obvezno- sti bi organizirala evropska komisija v podrobnostih z ustvaritvijo permanentne kontrole. Izvedla bi se obširna razorožitev. Bodoče oboroževanje vsake posamezne države bi določala evrcpska komisija z dve-tretjinsko večino. Vse med evropskimi državami že obstoječe pogodbe ter bodoče pogodbe gospodarskega kakor tudi političnega značaja, se morajo predložiti v odobritev evropski komisiji, ki bo o njih odločila z dvetretjinsko večino. Gospodarsko sodelovanje naj bi se izboljšalo z racionalno organizacijo izmenjave blaga, z razširitvijo prodajnih trgov in s carinskimi unijami. Dalje naj se v smislu določb konvencijskega načrta glede skupne gospodarske akcije iz leta 1931 udarijo jamstva proti zlorabi sistema zaščitne carine in proti neupravičenemu vmešavanju držav v gospodarske razmere drugih držav. Denarništvo in kredit naj se organizirata v evropskem okviru. Kar se tiče kolonij, zastopa Francija stališče. da ne sme priti do izprememb v politični suverenosti posameznih kolonij, temveč naj se izgradi gospodarska enakopravnost vseh evropskih držav na dotičnih ozemljih in sodelovanje na polju kredita. Vsak pristop k temu mirovnemu načrtu je mogoč le tedaj, ako je dotična država tudi članica DN, vendar pa naj se ta načrt izvede tudi tedaj, ako se ena ali druga država ne bi mogla pridružiti evropski uniji Sestanek trinajstih Preiskava o italijanskih napadih s strupenimi plini in abesinskih zverinstvih Ženeva, 8. aprila, k. Za zasedanje odbora trinajstih, ki se je pričelo danes, je v Ženevi izredno veliko zanimanje, ker mora 6edaj pasti odločitev o nadaljnja akoiji Društva narodov proti Italiji Earaidi njenega napada na Abesinijo- Današnjo dopoldansko se.io je predsednik Madariaga otvoril z daljšim poročilom o svoji akciiji za odločitev postopka za pm-četek mirovnih pogajanj med Italijo in Abesinijo in o protestu abesinske vlade proti uporabljanju strupenih plinov, s katerimi so napadala iitalii janska lefala abe-sinsko civilno prebivalstvo. V prvem delu poročila je govoril zlasti o izmenjavi diplomatskih pisem z italijanskim zunanjim ministrstvom, ki je pristalo na to, da določ' svojega zastopnika za nadaljnje razgovore Drugi del Madariaigovega poročila o italijanskih napadih na atbesiinsko civilno prebivalstvo ie porabil angleški zunanji minister Eden za povod, da je v obširnih izvajanjih govoril o metodah, ki se jih "italijanska vojska poslužuje v borbi proti Abesincem in o italijanskih brezobzirnih napadih na inozemske misije Rdečega križa v abesinski vojski. Eden je odločno obsodil uporabo strupenih planov. Tudi Italija. je dejal, je podpisala tozadevno konvencijo ter prevzela obveznost, da ne bo v nobenih okoliščinah rabila kakršnihkaln kemičnih vojnih sredstev. Fronooski zunanji minister Flandin se ie načelno izrabil za Edenov predlog, naj bi se zaradi italijanskih napadov na ambulante Rdečega križa uvedla posebna preiskava. zahteval pa je, da se ta preiskava razširi tudi na Abesinijo. ker je na osnovi italijanskih poročil znano, da so tudi Abesinci napadli inozemske ambulante Rdečega križa v Abesinijii ter da so izrabljali znake Rdečega križa za maskiranie svojih voiaških odredb- Končno so se sporazumeli, naj se vpraša mednarodni Rdeči križ v Ženevii, ailri ie dobil o omenjenih abesinskih in italijanskih pritožbah točne informacije. Nato je bila seja odgodena na popoldne. Ultimat Italiji Ženeva, 8. aprila, o. V tukajšnjih krogih so se danes razširile vest?, da je prišlo med Francijo in Anglijo po daljših diplomatskih pripravah do sporazuma o novem pozivu Italiji Odbor trinajstih naj bi poslal Italiji posebno noto. v kateri bi jo pozval- naj na-kasneje v 10 dneh ustavi sovražnosti v Abesiniji Italija bi morala na to noto odgovoriti v roku treh dni. Če bi to zahtevo odklonila, naj bi se takoj sestal sankoiijski odbor in sklemM skrajno poostritev sankcij proti Italiji. Posvetovanje diplomatov Male antante in Balkanske zveze Ženeva, 8. aprila, g. Pri posvetovanjih odbora trinajstih je države Male antante zastopal rumunski zunanji minister Titulescu. Balkansko zvezo pa turški poslanik v Parizu. Bej Saud. Diplomatski zastopniki teh držav so se v Ženevi posvetovali o vseh vprašanjih, ki se tičejo interesov Male antante in Balkanske zveze. Zdi se. da namerava turška vlada predložiti vprašanje Dar-danel DN že ob priliki majskega zasedanja sveta. Precejšnje zanimanje vlada v Ženevi tudi za dogodke v srednji Evropi, zlasti o avstrijskem zakonu glede uvedbe splošne voiaškp dolžnosti. Titulescu je o to ravno nejx>sredna posledica takega čudnega nazora o mednarodnih pogodbah. zato se tudi druere neufro^np posledice utegnejo ponoviti z neizprosno železno logika tem vprašanju že razpravljal z državniki v Londonu in Parizu Menijo, da so se vlade Male antante odločile predložiti to vprašanje na majskem zasedanju. V mednarodnih političnih krogih presojajo to stvar zelo optimistično in menijo, da ni izključen di rekten sporazum med dunajsko vlado in vladami držav Male antante. KonSerenca lokarnskih držav London, 8. aprila o- V zvezi z odhodom lorda Halifaxa v Ženevo zatrjujejo dobro poučeni krogi, da bodo razgovori lokarnskih držav v Ženevi zgolj sploSnega značaja. Zainteresirane države bodo same Izmenjale svoja naziranja o splošnem mednarodnem položaju, ne da bi se spuščale v kake sklepe. Osnovo razgovorov bo vsekakor tvoril francoski odgovor na nemško spomenico, ki je bil danes dostavljen- vsem lokarnskim državam ter tajništvu Društva narodov. Hitlerjev diplomatski emisar Ribbentrop se še vedno mudi v Londonu, čeprav je svo-io misijo pri angleški vladi že dovršil. V angleških uradnih krogih je njegovo nadaljnje bivanje v Londonu povzročilo precejšnje nezadovoljstvo, ker ie imel celo vrsto razgovorov s posameznimi angleškimi politiki, ki jih je skušal pridobiti za Nemčijo in njene predloge. Tudi v listih so se že pojavili protesti proti tej Ribbentropovi propagandni akciji. Ribbentrop se Je nato odločil. da bo zato jutri odpotoval nazaj v Berlin. Italija rezervirana Rim, 8. aprila. AA. V rimskih političnih krogih izjavljajo, da bodo italijanski zastopniki na konferenci držav-podpisnic lokamske pogodbe, ki se ho sestala v Ženevi v petek, zavzeli stališče čuječne rezer-viranosti. Mussolinijev odgovor ženevi Italija nima povoda, da bi sprejela predloge, ld niso v sklada z njenimi zmagami Vojaška obveznost za letalsko službo Obiski Nj. Vel. kraljice Marije Beograd, 8. aprila, p. Nj. Vel. kralji* ca Marija je danes v spremstvu lady Astor, soproge znanega angleškega lorda Astorja, posetila razne prosvet* ne in humanitarne ustanove v Beogra* du. Zglasila se je na II. ženski realni gimnaziji, v osrednjem zavodu za za* ščito mater in dece, v materinskem udruženju ter v srbsko * angleškem otroškem vrtcu. Visoka gosta so pov* sod prisrčno sprejeli. Nj. Vel. kralji* ca se je zanimala za delovanje teh ustanov in za njihove finančne razme* re ter izrazila svoje zadovoljstvo nad uspešnim delovanjem. Nadškof dr. Bauer nevarno obolel Zagreb, 8. aprila. AA. Ob 11. dopoldne so v nadškofijskem dvorcu izdali tole koročik) o zdravstvenem stanju nadškofa dr. Bauerja: »Prevzvišeni gospod nadškof dr. An-te Bauer je obolel 3. marca na bron-hopneumoniji. Po pardnevnem zboljšanju ie danes nastopil recidiv. Temperatura znaša 39.8, bitje žile 92. — Dr. Dulmovdč im dr. Lofaert. Rim, 8. aprila, o V palači Viminale je bila danes izredna seja m:nistrskega sveta, ki je bila sklicana samo zato, da bi mogel Mussolini istočasno, ko se je sestal odbor trinajstih v Ženevi, avtentčno pojasniti stališče Italije v abesinskem problemu. Po uradnem komunikeji je imel Mussolini na seji daljši govor, v katerem je med drugim izjavil: Najnovejše zmage italijanske vojske v vzhodni Afriki, zlasti pa velika zmaga nad neguševo vojsko, ki so jo vežbali, oborožili ta vodili evropski strokovnjaki, so v veliki meri približale Italijo cilju, ki ni bil nič drugega, kakor obramba italijanskih interesov. Italija se je morala po dolgem obostavljanju odloč:ti za vojaško akcijo ter izvesti delno mobilizacijo svoje vojske potem, ko je proglasil abesinski cesar splošno mobilizacijo in ko je začela Abesinija zelo resno ogrožati italijansko kolonialno posest v vzhodni Afriki. Mnl-strski svet izreka tudi pri tej priliki maršalu Badogliu in vsem njegovim sotrudni-kom ter vsem vojakom, ki se vojskujejo na abesinskih bojiščih, ponovno svojo zahvalo in svoje priznanje za dosežene uspehe, ki so tem važnejši, ker bodo enkrat za vselej zagotovili varnost Italijan, skih kolonij. Na ozemlju, ki so ga zasedle italijanske čete. prebivalstvo navdušeno pozdravlja italijansko vojsko, ker je prišlo do prepričanja da bo pod Italijo našlo močno zaščito Prebivalstvo se mirno vrača k svojemu vsakdanjemu poslu m je hvaležno Italiji, da ga je osvobodila izpod tiranstva abesinsk h vlastodržcev. Italija je odgovorila na poziv odbora trinajstih, pri tem pa moramo naglasiti, da so italijanske čete v vzhodni Afriki v poM pripravljenosti ta na moralni dopušča nobenega dvoma, da so sposobne še novih junaštev. Tudi v Itabji sajnse priprave za okrepitev narodne ta obrambe vrše v ^JiTo sebno je treba omeniti letalsko todustnjo ta delavstvo ki je spravilo P^^ maksimum, ki pa ae še od t^a « stopnjuje. Borba proti saakctfam se na^ daljuje z vedno večjto^omV tak* okoliščinah Italija nima P™**' *» sprejela premoge, ki ni« od skladu z italijanskimi zmagami, zahtevami ln Interesi. Te izjave smatrajo v političnih krogUi splošno za odgovor Mussolinija n. *enev-Ze mirovne posredovalne preffloge. V Bimo ne pričakujejo nobene rešitve ta sploh nobenih konkretnih sklepov odbor* trinajstih. Zadnje Edenove Izjave, ki se je ponovno zavzel za takojšnjo prekinitev so-vražnosti v Abesiniji in mirovna nja, so izzvale v rimskih krogih veliko nerazpoloženje, ker vidijo v tem dokaz, da hoče Anglija osporitl Italijanske vojaške zmage. V Rim« so prepričani, da bodo Italijanske čete še pred nastopom glavne deževne dobe zasedle Adis Abebo ln zato Italija sploh odreka odboru trinajstih pravdo, da bi razpravljal o abesinskem vpra- ganju, zlasti pa ne o abesinskih pritožbah. 1 sledoflaia, Na seji vlade je bila sprejeta cela vrsta zakonskih ukrepov, med drugimi tudi zakonski dekret o ustanovitvi posebnega kolonialnega zadružniškega podjetja s subvencijo države in finančnim sodelovanjem večjih denarnih zavodov. Zelo važen je zakonski načrt o splošni vojaški obveznosti v letalski službi. Doslej so se sprejemali v letalsko službo le prostovoljci, sedaj pa se uvajajo splošni nabori za vojaške letalce. Tajna mirovna pogajanja že v teka ? Rim 8. aprila o. V tukajšnjih dobro poučenih 'diplomatskih krogih zatrjujejo z vso gotovostjo, da je odpor Italije proti ženevskemu posredovanju za sklenitev miru z Abesinijo le navidezen in proračunan za »domačo porabo«, da pred italijansko javnostjo opravičijo velike žrtve, ki jih mora doprinašati za afriško vojno. V resnici je Italija že stopila v neposredne stike z Abesinijo ter se že nekaj dni vrše preliminarna mirovna pogajanja v največji tajnosti. Abesinski cesar je že izgubil vsako upanje v pomoč in podjx>ro Ženeve in pričakujejo zaradi tega Italijani, da se bo slej ali prej vdal. Italija bi rada čim prej in brez posredovanja Društva naTodov likvidirala abesinski spor. pri čemer računa da bo neguš mnogo prej pristal na italijanske zahteve, če ne bo več imel za setoj Ženeve. Italija bi mogla na ta način do skrajnosti izkoristiti svojo vojaško zmago obenem pa postaviti Društvo narodov pred izvršeno dejstvo ter se moralno rehabilitirati. Neguš se bo zatekel pod angleško varstvo Pariz, 8. aprila o. >Matin< objavlja poročilo svojega poročevalca v Adis Abebi, ki priznava da je doživela abesinska vojska hud poraz. Po informacijah dopisnika razmišljajo v abesinski prestolnici o tem. da bi se abesinski cesar z ostankom svoje vojske zatekel na angleško ozemlie v Sudanu ter prosil za angleško zaščito. Na ta način bi se mogel izogniti neposrednim pogajanjem z Italijo in bi jo prisilil, da se pogaja o sklenitvi miru pod okriljem Društva narodov. V Parizu mislijo, da abesinski cesar tega načrta ni skoval na lastno pesi. Italija in Egipt Kairo, 8. aprila, b. Ministrski predsednik Naibas paša je novinarjem izjavil, da eo pogajanja zaradi zavarovanja egiptskih interesov ob Tamskem jezeru ki izvorih Modrega Nila uspešno zaključena. Italijanska vlada kl'jufo eventualni okupaciji odnosno kljub mandatu nad ozemljem okrog jeae-ra in Modrega Nila v ničemer ne bo škodovala egiptekim interesom. Italijanski podtajnik Suvjch je na drt*gi strani i-zjavil egiptakemu odpravniku poslov v Rimu*, da Itadija ne namerava rritS sedaj niti kdaj v bodočnosti izvršiti kat-ko osvojitev ali kolonizacijo v Egipta. Skupne meje med Libijo m Egiptom ne sinejo povzročati nobenega vznemirjenja ter je Italija pripravJjena skleni ta z Egiptom dogovor, ki bo jamčil za ohranitev skupnih mej ter prijateljske politike, ki jo je vedno vodiSa ki jo bo tudi v bodoče za- Prvi prezident Španije Zamora odstavljen Levičarska večina španskega parlamenta Je nepričakovano odstavila prezidenta republike Zamoro, češ da je protiustavno razpustil bivši parlament Madrid, 8. aprila, o. Na snočnji seji cortesov je prišlo na pobudo ljudske fronte nenadoma do popolnega preo-kreta v notranjem političnem razvoju v Španiji. Pod pretvezo, da je prvi predsednik španske republike Alcala Zamora neupravičeno razpustil prejšnji parlament, so cortesi z absolutno večino glasov v smislu čl. 84 španske ustave Zamoro odstavili kot prezidenta republike. Njegov začasni naslednik je na podlagi ustave postal predsednik cortesov, Martinez Barr/OS, v 6 tednih pa se morajo izvršiti nove predsedn.- ške volitve. Odnošaji med konservativnim predsednikom Zamoro, ki so mu očitali, da je podpiral desničarske politične skupine in sedanjo marksistično vlado, ki je prišla na oblast po poslednjih parlamentarnih volitvah, so bili v zadnjem času veliko boij napeti. Predsednik republike Zamora in ministrski predsednik Azana sta občevala tudi poslovno celo le s posredovanjem prezidentove-ga kabinetnega šefa. Resolucija, ki obsoja razpust parlamenta Na včerajšnji seji cortesov je socialistični poslanec Prieto nepričakovano predlaga naii cortesi sprejmejo naslednjo resolucijo, ki so jo že pred pričet-kom seje sestavili in vložili pri predsedstvu nekateri poslanci: Podpisani narodni poslanci žele, da <» zagotovi pri vseh državnih ustano vah republike očuvanje in obramba državnih interesov. Zato predlagajo, naj parlament izjavi, da ni obstojala potreba, da se 7. januarja 1936 razpusti parlament. V svrho sporazuma o tem predlogu je bila seja nato prekinjena. Debata in eksodus desnice Ko jo je predsedni-k Martinez Baiuuos ponovno otvoril. je pozval vse prisotne, na i ostanejo mirni in disciplinirani. Pozornost je vzbudila okolščina, d3 članov vlade, ki so bili ob otvoritvi seje prisotni, sedaj ni bilo več na ministrskih klopeh, zaradi česar se je smatralo. da vlada nima interesa ne posredno, ne neposredno, da bi posegla v razpravo o tem vprašanju. Podrobna deba.ta o predlogu je trajala pet ur. Zastopniki levice so se odločno zavzemali za predlog, nasprotno pa so govorniki desničarskih skupin mirno, toda prav tako odločno nastopili proti njemu. Posebej je bivši ministrski predsednik Gil Robles naglašal. da bi sklep o odstavitvi predsednika republike pomenil uničenje republikanske demokracije. .. Ko so desničarske skupine opazile, da levica vendarle trdno vztraja pri svojem sklepu, so tik pred glasova-vanjem demonstrativno zapustile dvorano. Iz dvorane so odšli poslanci mo-narhistične sednika republike in so v celoti zado* stili tudi formalnim določbam ustave, ki pravijo, da sme parlament z večino glasov odstaviti predsednika republike, če neupravičeno razpusti cortese in razpiše nove volitve. Takoj po glasovanju, ki je bilo spre* jeto z viharnimi manifestacijami za marksistično Španijo, je predsednik poslanske zbornice odredil tajniku, da prečita člen 74 ustave, ki določa, da ima v primeru, da predsednik republi* ke poda ostavko na svoj položaj, da je kakorkoli oviran izvrševati svoje posle, da umre, ali da ga parlament v smislu ustave odstavi, predsednika ret publike zamenjati predsednik cortesov, predsednika cortesov pa za ta čas prvi podpredsednik cortesov. Predsednik cortesov ima kot začasni predsednik republike prevzeti predsedniške posle do izvolitve novega predsednika. Prisega začasnega novega prezidenta Takoj nato je predsednik cortesov Martinez Barrios kot začasni predsednik republike prisegel na ustavo, nakar je bila seja ponovno prekinjena. Zamora vzel na znanje sklep parlamenta V tretjič jo je otvoril podpredsednik Hvmenes de Asua, ki je prečita! akt, v katerem je biilo podano poročilo da je dosedanji predsednik Zamora sprejel na znanje sklep parlamenta. Predsednik Zamora je posebni deputaoiji poslancev, kr, so bili med tem pri njem, da mu sporoče sklep cortesov o njegovi odstavitvi, izjavit da tm nobene odredbe ustave, ki bi ga priisr-lila, da osebno sprejme na znanje svojo odstavitev. Zahteval je, naj mu dostavijo prepis zapisnika te seje s točno navedbo razmerja glasov. Kakor se zatrjuje, se namerava Zamora pritožit? proti sklepu parlamenta na ustavno sodišče. V osta'em je sprejel vest o svoji odstavitvi zelo razburjeno in je naglasi!, da se je vedno trudil »luž it i republiki. Končno je bil parlament odgoden do 15. aprila. Volitev novega prezidenta v 6 tednik V Smislu ustave se imajo sedaj v 6 tednih vršiti splošne volitve 73 zastopnikov naroda, ki bodo na to skupno z narodnimi j poslanci izvolili novega predsednika. Zaradi spremembe v predsedtsvu republike je vlada A, za ne davi podala ostavko. Začasni predsednik iMiairtioez Barrios je izjavil, da uživa vlada njegovo popolno zaupanje in je zato dosedanjega ministrskega predsednika prosil, naj ostane še na-da je na svojem mestu. Kakor vse kaže bo Azana vendarle izvršil rekonstrukcijo svojega kabineta, ki bo dobil značaj volilne vlade. Kdo bo naslednik ? . Madrid, 8- aprila AA. O priliki odstavitve Alcale Zamore izražajo levičarski listi zadovoljstvo nad stališčem, ki ga ie zavzela parlamentarna večina, centru maski in desničarski listi so pa nezadovoljni in sicer boli zaradi postopka, po katerem se je izglasovala odstavitev v parlamentu, kakor zaradi odstavitve same. Zelo verjetno ie, da to ustavno sodisee zavrnilo pritožbo predsednika republike za-more. 0 njegovem nasledniku pravijo v političnih krogih da bi bile prezgodnje napovedi pred izvolitvijo 73 delegatov, ki bodo s poslanci vred izvolili novega predsednika. Zanimivo je, da se v javnosti imenujejo tri- je kandidati in sice.r Sanchez Roman, prvak nacionalno republikanske stranke, predsednik poslanske zbornice in začasni predsednik republike Martinez Barrios ki pripada republikanski zvezi, in Besteiro, zmerni so- cialist. Alcala Zamora Nepričakovano od parlamenta odstavljeni prvi predsednik španske republike, Ni-ceto Alcala Zamora, je star sedaj 70 let in je po rodu iz Andaluzije Po vseučiP-škem študiju se je posveti! advokaturi in se politično pridružil liberalni monarhistič-ni stranki. V parlament ie bil prvič izvoljen L 1900 in je kot sijajen in pameten govornik kmalu postal zaupnik vodje liberalne stranke grofa Romanonesa, v čegar vladah je bil dvakrat vojni minister. Med svetovno vojrro je prišlo med obema voditeljema do hudega nasprotstva. Romanones je bil namreč za to, da se Španija pridruži antantl, Zamora pa je zahteval brezpogojno nevtralnost. V času diktature generala Prima de R;-vere je bil Zamora neprestano preganjan. V hudem političnem boju je bil tudi proti Berenguerjevi vladi. V jeseni 1. 1930 se je Zamora končno pridružil republikancem io postal vodja njihove stranke. Kot tak je še pred ponesrečenim decemberskim prevratom L 1930 objavil kot »predsednik španske republike« manifest, v katerem je pozival narod k uničenju monarhije. Po zadušitvi upora so Zamoro in ostale voditelje republikancev zaprli in ga 23. marca 1931 obsodili zaradi veleizdaje na 6 mesecev zapora. Nenavadno mila obsodba j« že tedaj jasno pokazala slabost vlade napram početju revolucionarjev. Odločilen udarec monarhiji so zadale končno znane občinske volitve 14. aprila 1931, pri katerih so dobili protimonarhisti tričetrtimsko večino in je bila proglašena republika. Kralj je zapustili Španijo, nakar je Zamora 15. aprila 1931 sestavil proviizo-riono vlado. Prva republikanska vlada je sicer takoj zadela na velike težkoče. Komunisti so imeli prevelik vpliv in položaj so poslabšala še separatistična stremljenja Katalonije. Kljub temu je izrekel parlament 31. julija 1931 Zamori zaupnico z ogromno večino. Zaradi ekstremno radikalnega gibanja proti cerkvi, ki je zahtevalo odpravo katoliške vere kot državne vere ter razlastitev in razpust verskih redov, je postavil Zamora 12. oktobra 1931 v parlamentu vprašanje zaupnice. Ker pa je zbornica kljub temu sprejela imenovane zakone, je podal Zamora dva dni kasneje de-misijo vlade in je novo vlado sestavil potem vojini minister Azana V novembru 1931 je vlada Azane ponudila Zamori predsedstvo republike, katero je tudi- sprejel. Izpuščen narodni poslanec Beograd, 8. aprila, p. Kakor je bilo že objavljeno, je beograjska policija pred par dnevi izročila vse preiskovalne spise in aretirane narodne poslance v zvezi s streljanjem v narodni skupščini državnemu sodišču za zaščito države. Sodišče je sedaj po pregledu spisov začelo zasliševati osumljene narodne poslance. Danes je bil zaslišan narodni poslanec Mihajlo Djliro-vie. Po zaslišanju je bil posl. Djtirovič izpuščen, kazensko postopanje proti njemu pa ustavljeno, ker je sodišče ugotovilo.^ da ni povoda za nostopanje po zakonu o zaščiti države. Z veliko napetostjo pričakujejo sedaj v javnosti odločitev sodišča glede usode ostalih desetih aretiranih narodnih poslancev. Rumunski izletniki v Dalmaciji Split, 8. aprila, o. Davi je prispe1® semkaj večia skupina romunskih izletnikov. Med njimi je tudi aktivni minister Con-stantinesouk predsednik liberalne .stranke Bratiami ter več generalov m kuitunrh delavcev. V Splitu ostanejo dva dni. nato pa odpotujejo v Dubrovnik, kjer nameravajo ostati preko velikonočnih Beležke Slavnosten banket na banovini Po »Vremenu in »Slovencu« posnemamo: V torek zvečer je priredil ban dr. Natlačen slavnostno večerjo v čast predsednika vlade dr. Stojadinoviča in bjegove ge. soproge. Na večerjo, ki se je vršila v slavnostni dvorani banske palače, so bili povabljeni številni odlični pristaši JRZ iz Ljubljane m okolice. Med drugimi so bili navzoči pomočnik bana dr. Stanko Majcen, banovinski tajnik JRZ dr. Franc Kulovec. župan dr. Juro Adlešič. glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin, predsednik apelacij-skega sodišča dr. Golia, industrijalec Av-senek in drugi. V svoji napitnici je ban dal izraza navdušenju Slovencev nad obiskom predsednika vlade in je podčrtal, da se g. predsednik nahaja v krogu gostov med svojimi ljudmi. Oči vse Slovenije so uprte vanj in slovenske množice ga gledajo s spoštovanjem, ljubeznijo in zaupanjem. Predsednik dr. Stojadinovič je odgovoril, da se v Sloveniji vedno zelo dobro počuti. Posebno vesel je družbe prijateljev, g katerimi že več let deli dobro in zlo. Iz skupne borbe je vstala nova doba. ki bo prinesla vsemu jugoslovenskemu narodu boljše in lepše dni. 2eli. da bi Slovenci ohranili njegovo vlado v lepem spominu. Po banketu je ostal dr. Stojadinovič. kakor poroča »Slovenec«, v intimnem razgovoru s prisotnimi. pri čemer je kazal občudovanja vredno poznavanje razmer in oseb ter ponovno poudarjal svojo veliko željo, da se čim preje zopet vrne v Slovenijo, v kateri ni vasi in ne gozda, ki bi jih ne poznal in ne ljubil. Narodno in državno edinstvo v Zagrebu JRZ je priredila te dni več sestankov v Beogradu, ki se jih ie udeležil tudi zastopnik zagrebške organizacije JRZ dr. Potu-šek. V svojih pozdravnih govorih je izjavil tudi tole: »Vi tu v Beogradu ne razpravljate o čemer se na žalost pri nas v Zagrebu še vedno razpravlja. Vi ste že na či6tem o tem. da je narodno in državno edinstvo izven vsake razprave. Ne poslušajte raznih govoric. ki prihajajo iz Zagreba. Ni Zagreb tako razkrojen dasi je v njem dosti destruktivnih življev. ker Zagreb in njegovi pošteni meščani ne misli jo tako, kakor_ misli zagrebška ulica. Verujem, da se bliža čas, ko bodo Hrvati lahko svobodno izbirali osebe, ki jih bodo zastopale, in verjemite mi, da bodo izvolili one. ki sprejemajo državno in narodno edinstvo.« Minister dr. Rogič o šestojanuarski politiki Na sestanku JRZ v hotelu >Bristolur v Beogradu je govoril tudi minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič, ki je Izvajal med drugim; »Podtika se nam, da hočemo baje uničiti vse' uspehe 6. jUttfuarja in da hočemo v naših masah ustvariti prepričanje, da je vse ono, kar je ustvaril 6. januar, bilo za državo škodljivo in zlo. Toda ne smemo pozabiti na to. da ie bil 6. januar nujno potreben državni akt. da se država reši onega bolnega partizaostva. Pa še eno: ne smemo istovetiti režimov, ki smo jih tmeli po 6. Januarju, z idejo 6- januarja.« Komu naj ljudstvo še veruje? »Slovenski jug« organ akademske omla-dme JRZ, v zadnji štev. obračunava tudi s pristaši glavnega odbora bivše radikalne stranke. Očita jim, da so sestavili program JRZ, osnovali to stranko in na vse strani zatrjevali svojo dobro voljo. »Ljudstvo jim je verovalo, ker je Se živela njihova stara reputacija. Med tem pa so se zavoljo neke male stvari, samo zaradi osebnih neuspehov in ker niso mogli vsi sesti takoj na ministrske stolčke, razšli s svojimi starimi prijatelji. In ne samo to. Zapustili so svoj stari program ter se obrni H. za »to osemdeset stopinj. Tako poskušajo danes sodelovati z onimi, od katerih so se do včeraj diametralno razlikovali v gledanju na osnovna narodna in državna vprašanja. Federalizem in un;tarizem sta antipoda ter ju ni mogoče spraviti pod isto streho. Kaj naj mislimo sedaj o teh politikih, Ali so postali v zadnjih šestih letih res tako željni vladanja, da danes gazijo osnovne linije svoje politike? Komu naj še ljudstvo po vsem tem veruje ter mu sledi?« Kar je pri tem obračunavanju mladih ljudi s politiki, katere so do včeraj dvigali v oblake, interesantno. je njihova vnema za unitarizem. Morda se pa »Slovenec« loti tega problema in svojo nebogljeno mladino poduči, da na kriv?, poti. Interesantne občinske voUtve Tudi v Srbiji se ponekje vršijo naknadne občinske volitve z deloma jako zanimivimi rezultati. Tako n. pr. poroča včerajšnje »Vreme«, da so pri volitvah v občini Kopljari pri Arandjelovcu bile postavljene tri liste: prva združene opozicije, druga .JNS in tretja JRZ. Libta združene opozicije je dobila 168 glasov, lista JNS 152. lista JRZ pa 52 glasov. Občina Kopljari leži v oraškem srezu, ki predstavlja središče srbske Šumadije. Iz Italije izgnan angleški novinar Te dni je prejel rimski dopisnik angleškega socialističnega lista »Dailv Heralda«, Giovanni Giglio. odlok italijanskega notranjega ministrstva, da je izgnan iz Italije. Zapustiti mora Italijo v treh dneh. Giglio je bil že enkrat izgnan iz Italije in sicer nekaj mesecev po nastopu fašistične vlade. Pozneje je bil odlok o njegovem izgnanstvu preklican. Novi podpredsednik beograjske občine Beograd. 8 aorila p. Za podpredsednika beograjske občine je bil imenovan odvetnik dr. Dragoljub TodoroviA. Z abesinskih bojišč Italijanske čete nadaljujejo prodiranje južno od Ašangijskega jezera Amha Alagl, 8. aprila. Čete tretjega nacionalnega armadnega zbora nadaljujejo prodiranje proti jugu. Lahke kolone so že prispele v bližino Koba, dočim je več bataljonov askarov prispelo na eni izmed obeh »porednih cest južno od Ašangijskega jezera že 30 km daleč. V bližini Koba so se italijanske čete spopadle z abesinskimi ter jim prizadele hude Izgube. Domače pleme Azebo Gals zasleduj* bežeče Abe_ since ter jih razganja. Italijansko vojno poročilo Rim, 8. aprila. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednje poročilo z bojišča št. 179.: Ob cesti v Desie napadajo uporniki plemena Gala, ki se je z orožjem dvignilo proti Adis AbebL čete umikajočega se cesarja Haila Selasija in jim zadajajo težke izgube. V odsekih pri Gondarjn in v Vol-kajtu se je predalo več uglednih poglavarjev. V vseh zasedenih krajih je obnovljeno normalno trgovsko in tržno življenje. Nova mobilizacija v Abesiniji Adis Abeba, 8. aprla. o. Neguš je izdal včeraj popoldne proglas, v katerem poziva vse za orožje sposobne moške, naj odidejo takoj na fronto na pomoč abesinski vojski v njenem odporu proti prodirajoče-nvu sovražniku. Mobilizaoijsk; proglas pravi nadaMe. da se bo mogla Abesinija s podporo vseh držav braniti proti napadalcu, ki ga je obsodba Društva narodov označila pred vsem svetom kot krivca. Zopet bombardiranje Desija Adis Abeba, 8. aprila. AA. Davi je d ril j a sedmih italijanskih letal bombardirala Desie. Letala so nato odletela proti Adis Abebi. Žrtve bombardiranja Kararja Adis Abeba, 8. aprila. Po došlih informacijah je bilo pri zadnjem obstreljevanju Hararja ubitih 120, ranjenih pa 113 ljudi. Italijanske izgube Rim, 8. aprila, k. Agencija Štefani je objavila naslednje uradno poročilo o izgubah v Afriki: V bojih na eritrejski fronti je padlo meseca marca 35 oficirjev, 23 podoficirjev, 170 vojakov in 82 miličnikov. Ranam so v bolnišnicah podlegli 1 oficir, 30 vojakov in 17 miličnikov, pogrešajo pa 26 miličnikov in 4 vojake. Zaradi bolezni in nesreč je umrlo 7 oficirjev. 12 podoficirjev, 96 vojakov in 47 miličnikov. Od 1. januarja do 30. marca znašajo italijanske nacionalne izgube 1.622 mož. Na obeh frontah je od začetka vojne do 30. marca padlo skupno 979 askarjov in dubatov. Razrešene občinske uprave Ban dr. Natlačen je z odlokom, datiranim s 13. marcem, a dostavljenim dne 7. aprila sklicujoč se na § 129 zak. o občinah razrešil njihovih funkcij predsedm ka občine Vransko g Josipa Lauriča ter člane obč. uprave gg. Karla Košenino, Jožefa Koiar-ja, dr. Edvarda Serka, Ferda Orožarna in Ivana Pungartnika. Razrešena sta tudi obč. odbornika gg Jos p Kladnik in Jakob Virjent. Vsi razrešeni so ugledni tržani ter jim Je prebivalstvo občine kot dobrim gospodarjem izkazalo pri zadnjih rednih volitvah svoje zaupanje. Dne 4. t m. je dobil župan občine trg Mozirja g Matija Goričair odlok banske uprave, datiran z dnem 31. marca, da so razrešeni dolžnosti župan Matija Goričar ter člani uprave gg. Josip Troger, Fran Celinšek in Ivan Miklavec. Tudi ta razre. šitev se utemeljuje z izvršeno revizijo občinskega poslovanja in se sklicuje na § 129. zakona o obč;nah. Z enako utemeljitvijo so razrešeni dolžnosti predsednik občine Škofja vas pri Celju g. Josip Kožuh ter člani občinske uprave gg. Anton Prekoršek. Franc Kot-n'k, Martin Goleč in Anton Gmajnar. Vsi navedeni so ugledni kmečki posestniki, ki so bili v težkih časih gospodarske krize in v doto: močne nezaposlenosti delavskih slojev te velike občine leta 1933. pri rednih občinskih volitvah izvoljeni na listi JNS. Občina škofja vas je ena izmed največjih kmečko-delavskih občin celjskega sreza. Njeno prebivalstvo je bilo v zadnjih letih težko prizadeto vsled redukcij v industrijalcih obratih in vael pomanjkanja dela v gradbeno.stavbni stroki. Razrešeni občinski upravi se mora priznati, da je mnogo storila, da z javnim- deli na cestah tn pri regulaciji Hudinje vsaj delno odpomore brezposelnosti Ponavljajoče se povodnji zadnjih let. ki so v vzročni zvezi z neurejenim odtokom Savinje, pa so povzročale ob potoku Hudinji veliko škode na poljskih kulturah, kar je nalagalo občini mnogo truda in skrbi da je mogla razdrta obrežja in nasipe vsaj za silo vzdrževati in za bodoče odvrniti najhujše. Kakor nam iz vseh treh občin poročajo, bodo proti razrešitvi povsod Vložene pri. tožbe na upravno sodišče. Do odločitve tega sodišča ostanejo razrešeni župani in člani občinskih uprav na svojih položajih. Volitve na Dobrni Z Dobrne pri Celju nam pišejo: Dne 29. marca so bile pri nas nove občinske volitve, ker je bil prejšnji občinski o aktivira, nju« poslušalca, to je glasbenega laika privesti do tega, da opusti lažno ljubezen do muzike in da začne sam muzicirati. Muzika v tem primeru more na človeka značilno vplivati, ga more etično in so. cialno vzgajati. Slavni glasbeni pedagog Dalcrose je bil. ki je prvi v pravnem antičnem smislu povedal, da sila, moč glasbe meje estetike prekorača, da človeku daje zraven užitka poslušanja in intelektualnega zadoščenja tudi dar »sokolevanja«, dviganja instinkov, da ga more preobraziti duševno, duhovno in čustveno. Za naš čas je simptomatično, da se je moderni človek spomnil prastare tradicije starogrškega nauka o etosu ter ga začel iznova oživ. ljati. Da bi se i dej a praktično uveljavila, so lani pod predsedstvom ministra dr. K Krofte v Pragi ustanovili Društvo za glasbeno vzgojo. V kratkem času je dru. štvo pričelo delovati ter v štirih sekcijah proučevati široki studijski material. Prva sekcija služi internacionalnim zvezam. V njej zbirajo podatke o glasbeni vzgoji vseh inostranih diržav. Druga sekcija se peča z glasbeno vzgojo v domačih šolah, od otroških vrtcev do univerz. Tretja se zanima za splošno ljudsko glasbeno naob. razbo, za glasbo v pevskih in telovadnih društvih, za ritmično gimnastiko, prouča. va vprašanja o privatnem glasbenem pouku, o radi of oni ji, gramofonski glasbi, organizira glasbene prireditve v bolnišni. eah, sirotišnicah, jetnišnicah, itd četrta sekcija je oddelek za novinarstvo in propagando. Društvo za glasbeno vzgojo (Společnost juro hudelni vychovu) je aranžiralo od 4. do 9. t. m. prvi mednarodni kongres za glasbeno vzgojo pod častnim predsedstvom predsednika republike. Na kongresu refe. rirajo o najrazličnejših glasbenih vprašanjih znameniti pedagogi tu in inozem. sitva, sodelujejo otroški in mladinski pev. ski zbori, nad 500 otrok iz Nizozemskega, Rumunije, Danske, Švice, Jugoslavije itd, ter dolga vrata domačih, šolskih, pevskih in orkestralnih zborov. Delegate h kongresu so poslale USA, Anglija, Japonska, frploh vse kulturne države razen Nemčije n Italije. Jugoslavijo uradno zastopa dr. Miloie Milojevič, ki je danes na filozofski fakulteti predaval tudi o glasbeni vzgoji v Jugoslaviji, jaz sem ravno tam govoril o naših otroških in mladinskih zborih, Trboveljski slavček pa je P°d vodstvom A. šuligoja zapel vrsto tipičnih jugoslo. venskih narodnih pesmi. Pred nami sta govorila o šolski glasbeni vzgoji zastopnika USA in Anglije, za nami pa so prišli Švicarji s predavatelji in dekliškim pevskim zborom. Popoldne pridejo drugi na vrsto in tako se vrste prireditve za prireditvami, včasih kar vzporedno, sedaj v gledališču, sedaj na univerzi, pa spet v mestni biblioteki, itd. Mi in Trboveljski slavček smo torej le barvast kamenček v obširnem in pestrem mozaiku celokupne kongresne prireditve, samo vzorec, ki naj pokaže stopnjo naše jugoslovenske šolske in splošne glasbene vzgoje. Prišla smo iz Budjejovic v soboto zjutraj v dežju in mrazu. Takoj so nais razkropili zastopniki SHV (Společnost pro hudelni vychovu) po raznih prenočiščih in prehra-njevalnicah. Za našega potnega maršala Draga Supančiča ni baš lahka stvar, biti vsak trenotek zdaj n. pr. v Jugosloven. skem domu na Stfešovici pa skoro istočasno nekaj kilometrov od tam na na-sprotni strani. Vidimo se skoro le na pri-reditvah in vsi skupaj le na teh, pri ka- terih sodelujejo Slavčki. že včeraj zjutraj se je zjasnilo, nastopil je občuten mraz, vendar je vse čilo in zdravo. Samo našteti morem za enkrat prireditve, ki so se do danes vršile. Več o njih bom napisal doma. Takoj po našemu prihodu je bila otvoritev glasbene razstave, ki je v zrcalni dvorani vseučilišča in v Narodni biblioteki. Po. poldne ob pol 4 je bila slavnostna otvoritev kongresa s pozdravnimi govori v parlamentu. Zvečer ob 8. je priredila češka filharmonija slavnostni koncert v Smetanovi dvorani Pod vodstvom d rigen-ta Jeremidša je izvajala Smetanov cikl »Mš vlast«. Nato je Wla recepcija in pozdravni večer, ki ga je priredil kongre*'--stom minister dr Krofta Mi smo šli spat, saj smo morali vstati zjutraj v Budjejovi. eah že pred 4. uro Včeraj v nedeljo zjutraj je pod naslovom »Kako poje in igra naša mladina« nastopilo v Narodnem gledališču 12 šolskih pevskih in orkestralnih zborov iz vse republike, popoldne pa sta bila v Smetanovi dvorani dva koncerta zaporedoma ob 2. in ob 4., ki .jih je za praško deco priredil češkoslovaški rdeči križ. Poleg nizo. zemskih, rumunskih in švicarskih mladinskih pevskh zborov je pel prvikrat tudi Trboveljski slavček Postavil se je obakrat izmed vseh najbolj in imel aplavz, da mi še zdaj brni v ušesih Istočasno so bili trije glasbeno-vzgojni referati na filozofski fakulteti Karlove univerze. Pa poskušajte biti tu in tam! Zvečer je priredila »Pfitomnost, združenje za sodobno glasbo, v veliki dvorani Mestne biblioteke nadvse zanimiv otroški koncert, kjer so nam praški otroci in umetniki pokazali najmo. dernejše glasbeno-učne metode. Danes zjutraj je bil že spočetka omenjeni ognjeni nastop Slavčka na univerzi. Po oficielnem referatu dr. Milojeviča o naši jugoslovenski šolski glasbeni vzgoji in mojem referatu o mladinskih zborih, posebno še o Trboveljskem slavčku ter obrazložitvi programa, je Slavček zapel serijo slovenskih, srbskih in hrvatskih narodnih pesmi, ki so druga za drugo skoro do belega ognja užgale vso to mnogobrojno mednarodno publiko od hladnih Američanov in Angležev do kosogledega Japonca, čestitali so nam na vseh koncih in krajih. Po kosilu so jo Slavčki mahnili v avtokarih na ogled Prage, jaz pa moram takoj spet na vseučilišče, da bom poslušal Nizozemce. Rumune — ti se tudi imenitno postavijo — ter Dance Ob 8. zvečer je v mestni biblioteki pod naslovom -Kako poje in igra mladina v različnih zemljah« monstr koncert, kjer bodo poleg vseh inozemski mladinskih pevskih zborov peli tudi Slavčki Slišali jih boste lahko v radiu tudi doma Jutri pa bodo peli menda kar trikrat v oddajni dvorani praške radio-fonske postaje Jutri, torej v torek, je na programu poleg tega predavanje E. J. Dalcroseja o ritmični in glasbeni vzgoji, predavanje prof A Kave o glasbeni tvornosti dece, zvečer pa koncert češke f lhar-monije za mladino še istočasno pa dve drugi glasbeni prireditvi v okviru kongresa. Kar tonemo v muziki! Za nas bo pa jutri zvečer vsaj za veliki teden konča, na, zakaj v mraku bomo zasedli naša dva pulmana in oddTdrali na Dunaj. Tam bomo čez dan trgila podplate po tlaku, zvečer bomo pa »odhlaponili« domov. V četrtek pridemo lahko celo k obedu, če nas boste malo počakali. Na svidenje! —č Udeleženci mariborske železniške konference so se včeraj s popoldanskimi brzo-vlS SpeljSffe Maribor. Dopoldne so si ogledali prostore obmejnega kolodvora Sdku ob poslopju glavnega kolodvora ter nekatere druge mestne zamrni-iostiNakolodCu i si poslovili od njih zastopniki mestne obeme zelezrnstah uradov obmejne^ policije in carine. Napovedanega komunikeja ob zaključku koherence ri bilo Na sliki vidimo vse udeležence važne konference: v sredini sta vX avstrijske delegacije dr. Scheidl in vodja jugoslovenske delegacije dr. Vucina Zmaga nad Les Grandes Jorasses Predavanje znamenitega nemškega planinca Ljubljana, &. aprila Pod okriljem SPD se je snoči vršilo v dvorani Delavske zbornice predavanje, ki spada med redke kulturne dogodke v našem planinstvu: mladi Monakovčan Martin Maier, ki je s prijateljem Rudolfom Pe-tersom v juniju lanskega leta premagal dotlej nedostopno steno gore Les Grandes Jorasses v sklopu Morotblanca, je obiskal Ljubljano, da pred našim planine ljubečim občinstvom oriše enega največjih plezalnih uspehov tega stoletja. Številnim poslušalcem, ki so do kraja napolnili dvorano, je predavatelja predstavil tajnik SPD dr. Brile j, nato pa je mlad; plezalec, ki mu je dan prav tako daT žive, nazorne besede, kakor izpričuje njegova zmaga nad steno izredno mero volje in poguma, ob pestri seriji nadvse zanimivih fotografskih posnetkov, ki sta jih s Petersonom napravila na svoji turi, podal napeto zaninrvo zgodbo svojega dejanja. Prva turi sta, ki sta se že leta 1907. lotila severne stene Les Grandes Jorasses, sta bila Angleža Jon in Knobl, a vrnila sta se, ko sta komaj premagala vznožje. Leta 1931. sta bila v steni Monakovčana Rittler 5n Prehm, a pozneje so ju tovariši našli mrtva blizu vstopa — mogočen plaz ju je bil pahnil v prepad. Naslednje leto sta se lotevala te izredne ture znamenita plezalca Scbmitt in Ertl — tega slednjega Ljubljančani prav tako že poznajo po njegovih predavanjih — a zaradi strahovite nevihte, ki ju je presenetila, sta morala namero opustiti. Njima sta sledila Nemca Groner in Brez truda in z malo drgnenja bodo tudi močno sajasti in zelo umazani lonci spet čisti. Eckmever, a tudi njun napor je ostal zaman. Še najvišje sta se povzpela L 1934. Harnger in Maierjev tovariš Peters, ki sta imela že blizu dve tretjini stene za seboj, ko ju je zaustavila silna nevihta s plazovi in viharjem in je Haringer svoj drzn; podvig poplačal z življenjem. N;č boljše usode kakor njegovi predhodniki ni bil deležen sloviti Francoz Chariet ki je šestnajstkrat naskočil steno, a zmerom zaman. Dne 20. junija lani se je odpravil Maier sam, da preišče možnosti vzpona, v noči na 27. junija pa sta bila s prijateljem Pe-tersom po sedemurni naporni hoji že pod vznožjem stene, kjer sta prvič prenočila. O polnoči sta doživela čudovit prizor. Sredi stene je zagrmelo, med strahovitim hru-ščem m trušoem je v dolino zdrvel ogromen plaz, ki je trgal velikanske skale m plasti in jih gnal po steni, da se je iskrilo kakor v mogočni kovačnic\ Naslednje jutro sta ob precej neugodnem vremenu začela prodirati v goro. Najprej sta premagala 250 m povsem zledenele strme stene katere naklon je znašal povprečno 80 do 90 stopinj, nato premagala dva mogočna stolpa in spet 150 m visoko lediišče, naposled pa sta prišla na strm greben, ki ju je pri vedel do vrha. Vrh sam je povsem odsekana. 100 m visoka gladka ploskev s prevesi. Po fcridesetumi borbi, po eni noči, ki sta jo prebila sredi strmine, je bila stena premagana in lahko verjamemo preda-vateljevi besedi, da sta na vrhu za vriskala od radosti kakor še nikoli. Slike, ki so spremljale Maierje.vo pripoved. so zgovorno dodale še, kar je predavatelj v svoji skromnosti zamolčal. Opozorile so na stotine drobnih in velikih dejanj, ki so ostala priče brezmejnemu junaštvu in samozatajevanju obeh plezalcev, obenem pa so dokazale, da sta Maier Peters hkratu mojstra fotografije. Danes se je ugledni Monakovčan odpeljal v Celje, kjer bo prav tako predaval, nato pa se vrne v Ljubljano, da odpotuje na Triglav, kjer hoče prebiti velikonočne praznike. Mimogrede bo obiskal tudi planiško ska-kaln;co, po praznikih pa odpotuje v Dalmacijo in Sarajevo. Trafikanti se pritožujejo •.. Nekaj iskrenih besed o težavah, ki jih preživlja ta najbolj popularna stroka prodajalcev Fanatični Američani Slovenska obsodba mržnje proti priseljencem Cleveland, aprila. | Graditelji Severne Amerike so bili prise- | ljenci iz vsega sveta in je skrajno krivično, če še danes fanatični Američani anglosaškega pokolenja prezirljivo govorijo o priseljencih. Več takih fanatikov je tudi v kongresu USA. »Ameriška domovina« je te dni napisala pomemben članek o fanatičnih Američanih. Uvodoma ugotavlja članek: — Slovenci nismo bili med prvimi graditelji Amerike, toda kolikor nas je v Ze-dinjenih državah, se lahko ponašamo, da smo s svojim trdim delom, s svojim naravnim in prirojenim razumom ter z neprestanim zanimanjem za ameriško državljanstvo prispevali svoj dober del k napredku Amerike v nasprotju z onimi Američani anglosaškega pokolenja. ki zadnjih 50 let ne delajo drugega, kakor prezirajo nove naseljence in" se ponašajo z zaslugami svojih očetov, dasi so sami le bore malo prispevali k razvoju Zedinjenih držav. Eden takih fanatičnih Američanov, ki pa ima mnogo pristašev, je kongresman Martin Dies iz države Texas, ki je nedavno v kongresu sramotil tujezemce v Zedinjenih državah. Diesov stari oče je tudi živel v Evropi in nima njegov vnuk nobenega vzroka, da bi se ponašal s svojim fanatizmom, ker ni ustvaril ničesar konstruktivnega za Ameriko. — Nad 8 milijonov Američanov je brez dela in zaslužka, toda vkljub temu se vsi-pajo tujezemci dnevno na tisoče v našo deželo in najmanj 2 milijona jih čakata v tujezemstvu, da prideta sem. Tako je go-govoril kongresman Dies ter nadaljeval: Vsi. ti milijoni tujezemcev nameravajo priti sem, da ukradejo delo in zaslužek, ki pripada Američanom. Ameriški konzuli v 68 raznih državah poročajo, da imajo na kvoti 992.000 tujezemcev za prihod v Ameriko. Pri tem pa niti ne pomislimo, da lahko pridejo domačini iz Kanade. Mehike, Južne Amerike v Zedinjene države, kadar hočejo. V dobi najhujših let depresije 1931 do 1984, ko so vse druge države skrbele, da najdejo delo samo za svoje domačine, se je naselilo v Zedinjenih državah nad 600.000 tujezemcev. Zdaj. ko se bližamo boljšim časom, je pritisk tujezemcev še veliko večji. Državni oddelek za naseljevanje je sicer odredil, da se morajo ameriški konzuli v inozemstvu točno ravnati po predpisani kvoti. Kljub temu dobivamo vsako leto 150.000 tujcev iz Evrope. Odkar smo omejili število oseb, ki se prise- ljujejo iz tujine, lahko ugotavljamo, da prihaja še več tujcev k nam protipostavno. Računajmo z dejstvom, da se vrne doba prosperitete. Bojim se, da bodo milijoni tujezemcev izrabili to priliko ter v množicah prihajali po postavni in nepostavni poti. Ti tuji naseljenci ne bodo ameriškim delavcem samo odjedali zaslužka, marveč tudi znižali standard življenja, ker bodo delali za vsako plačilo, ponudeno od podjetnikov. Vse to zavrača »Ameriška domovina« takole: Pri takih besedah se kongresman Dies ni ugriznil v jezik. Njegov stari oče, ko je dospel iz Anglije v Zedinjene drža-ve, je delal za 8 centov na uro. Njegov vnuk, sedanji kongresman iz Texasa pa je znan kot eden največjih nasprotnikov organiziranega delavstva, ki skrbijo za to, da imajo podjetniki velike dividende. delavci pa trdo delo in najnižjo plačo. Kongresman Dies je eden oniharedkih demokratov v kongresu, ki nasprotujejo predsedniku Roo-seveltu v borbi za socialno pravico. Martin Dies iz Texasa je eden onih fanatičnih Američanov, ki podirajo to, kar so ustvarili njih očetje, ki so prispeli sem kot siromaki. a so zgradili Ameriko s pridnimi rokami in razumom. Sebi prisvaja to in ono. kar so v resnici ustvarili oni tujezemci, ki so dvignili Ameriko do današnje višine. Ameriko so ustvarili tujezemci. ki so postali Američani, ne pa Američani, ki zaničujejo priseljence. Ljubljana. 8. aprila Iz vrst organiziranih trafikantov, ki so zadnji čas v živahnem gibanju za obrambo interesov svojega stanu, smo prejeli zanimiv dopis s katerim se tokrat ne obračajo na nadrejene instance temveč na občinstvo: Človek, ki hiti za svojimi opravki in se po enkrat morda tudi trikrat na dan ustavi pri okencu svojega trafikanta da si napolni dozo, najbrž ne ve. da trafike ne služijo samo namenu, za katerega jih uporablja vzoren odjemalec. Lani smo videli v Ljubljani film »Mala trafika«, ki je vzbudil mnogo vedrega zanimanja v javnosti, /.e ime prodajalne totaka samo zveni neKam prijazno tako da se je prav zaradi tega zdel avtorju ta naslov najbolj privlačen. In v resnici je skoro vsaka trafika nekakšno postajališče za odlaganje križev m težav tako da je ta misija trafikantu mnogokrat že kar v breme. Ce kdo ne ve. kje je ta m ta ulica kako je treba taksirati vlogo m prošnjo kako je treba frankirati pismo, se obrne pač na najbližjo trafiko, saj je vsak trafikant nekakšen živ leksikon za obcur stvo Tudi garderobe ne naidel izlepa bolj primerne, kakor je trafika, cenejše pa sploh ne Človeku niti ni treba vprašati, ah laliko. saj se samo po sebi razume, trafikant vendar ves dan sedi za svojim pultom. Prav pogosti so odjemalci, ki pridejo m povprašajo- >Ali imate še stare Drave « Ko mu poveste, da ne. še malo počaka. ])0-tem pa prične govoriti o tem da teh novih cigaret sploh ne more kaditi, nazadnje pa se" opogumi in pride s pravo barvo na dan: »Ali imate kaj prahu od totaka?« A kdor kupi eno samo cigareto, bo gotovo mimogrede poprosil tudi ognja. Vsakdo bo razumel, da pri takšnem poslu trafikant nima nobenega zaslužka, temveč le pol tretjo paro ciste izgube To prižiganje po trafikah se je zadnji čas'tako razpaslo, da ga prosijo celo takšni ljudje, ki bi jim tako skopega varčevanja v resnici ne bilo treba. Mnogo je tudi takšnih ki pridejo po kolek, recimo za 1TO Din a pri tem nikdar ne pozabijo vprašati, koliko bo provizije. Ce mu trafikant odkloni popust v gotovini, pa hoče imeti za nagrado vsaj škatlico vžigalic. To se pravi, da trafikant zasluži pri tem kosmatih 2 L>in. a mora dati od tega 50 °/» provizije To razvado je Združenje trafikantov začelo preganjati z vsemi sredstvi, a cel uspeh bo moglo doseči šele tedaj, kadar bo članstvo obvezno. Po novem pravilniku, ki je izšel tudi v slovenskem jeziku in ki je pri zdruze-nju članom brezplačno na razpolago, je vsaka taka manipulacija kazniva. Organizacija je uvedla neke vrste interno tajno policijo, ki po svojih agentih, organiziranih članih, sem in tja potiplje po trafikah in kadar odkrije kakšen podoben orimer, združenje strogo postopa. Posebno poglavje pa zasluzijo tako zvam domači prijatelji. Te drage goste pišemo dnevno po večkrat v kako knjigo ali na koledar, potem pa hrepeneče čakamo radostnega trenutka, ko bi mogli napraviti črto A kako skopi so ti prijatelji s sličnimi presenečenji. Nihče pač ne pomisli, da Je moral trafikant blago plačati preden ga je dobil, in da mora imeli svoj denar nazaj, preden lahko gre po drugo nabavo. Trafikant ki kreditira za ves mesec 100 Din, bi lahko šel medtem vsai štirikrat po tobak in bi pri tem zaslužil 10 Din, a po krivdi dovoljenega kredita, ima prav toliko resnične izgube. In zadnji čas se dogaja, da je takšnih odjemalcev vedno več. tako da trafikant izgublja na mesec tudi večje zne- ske. Kdor hoče imeti stalnega gosta in točnega plačnika, tako uči izkušnja, mu ne sme zaupati niti pare. V pretežni večini tak prijatelj odpade, ko znesek preseže njegovo plačilno zmožnost. Našim prijateljem moramo trafikant je. ki sedimo od 7. ure zjutraj do 21. zvečer v svojih lokalih in se pe-hamo za skromnim zaslužkom, povedati, da je pri nas kriza doma. da trafikant sploh nikdar ni bil gospod in da naj nam zato malo prizanašajo s takimi obiski, ki jih je treba beležiti na rob koledarja in ki jim je v mirno spanje treba dostikrat nazadnje napraviti križ. Pravim ljubiteljem dobre cigarete pa tudi mi polagamo na srce besedo, ki jo pogostokrat plakati ra monopolska uprava: »Probajte baT jednom Drinu ili Vardar!< Za elektrifikacijo Dravinjske doline Poljčane, 8. aprila. Poročali smo že, da namerava elektrarna Fala izvesti elektrifikacijo vse Dravinjske doline. O predloženem načrtu je bila razpisana od banske uprave za včeraj komisija, ki se je sestala ob pol 9. v tukajšnji občinski p;sarni. Projekt vsebuje gradbo elektrovoda visoke napetosti iz Konjic proti Poljčanom in Makolam z odcepil v Zreče, Oplotnico, Tepanje in Žiče. Napetost elektrovoda bo 10.000 voltov. Pri sedanji transformatorski postaji v Konjicah se dogradi prizidek za dva transformatorja po 250 KW. Dalje se namerava zgraditi 11 transformatorskih postaj: v Zreč ah, v Tepanju, v Dobrniški vasi, v Gplotnici, v Žicah, v Ločah, v Zbelovem, v Podjčanah,. v Studen:cah in v Makolah od najmanj M) do 100 KW. Dograditi nameravajo tudi pripadajoča krajevna omrežja. V Poljča-nah samih bi zgradili transformator za 75 KW, potek daljnovoda pa je tras;-ran tu vzporedno z železnico in gre dalje v smeri ceste Pekel-Studenice-Makole. Poleg zastopnikov družbe iin oblasti: banske uprave, sreskega naoelstva, železniške in poštne direkcije ter domačih m okoliških občin so bili interesenti lastniki že obstoječih manjših elektraren v projektiranem Območju iz Loč, Otplotnice m Poljčan, ki so predložili komisiji svoje pismene in ustmene ugovore ter stavili družbi svoje pogoje. Pripravljeni so pod gotovimi pogoji odstopiti družfoi vse svoje dosedanje odjemalce, dočim obdržijo obstoječe naprave izključno za lastno uporabo. Prav tako so vložili svoje ugovore odjemalci dosedanjega toka, ki potrebujejo pri svojih obratih razme motorje, katerih zaradi izpremembe v toku ne bi mogli več porabljati. Komisija je upoštevala vse ugovore ter jih sprejela, da jih prouči in odobri, odnosno, v kolikor niso utemeljeni odbije. Na podlagi objektivne presoje bo padla odločitev o elektrifikaciji Dravinjske doline v najkrajšem času. gjuuuLO^Lin rro n 11 n ■»»imrmn Postani in ostani član Vodnikove družbe! .........................i M i VeCifonočna HeiriC&a »fluha* Go \%lta $e v »oticto $jut*aj. T bogati, pestri in zanimivi vsebini na pomnoženih straneh in v visoki nakladi. Drnžine in posamezniki jo bodo brali z veseljem. Ni dvoma, da bo to nrazSST^utrSTdoseglo rekordno število bralcev in bo baš zaradi tega KSno So« za našo trgovino obrt in industrijo najuspešnejše reklamno sredstvo, ki ga naj vsak podjetnik izkoristi. Opozarjamo vse naše cenjene inserente in naročnike malih oglasov, da bomo oglase za to številko „Jutra" sprejemali samo še do petka opoldne, nufne primere pa do petka do 5. ure popoldne. Oglasni oddelek „Jutra". Domače • Prol dr. Nikola Jagič v Varaždinu. Naš glavni rojak prol. dr. Nikola Jagič, vodja dunajske medicinske klinike, ie obiskal Va-raždin kjer so pokopani njegov stan oče, stara mati in tudi njegov oče. slavni slavist dr Vatroslav Jagič. Odličnega gosta so v Varaždinu sprejeli predstavnik občine, primarij mestne bolnišnice in predsednik muzejskega društva. Prof. dr. Jagič je najprej v Dr. Bauerjevi ulici obiskal hiso, kjor se je rodil njegov oče Vatroslav. Pred nekaj leti je vzidala v to hišo varaždmska Ljudska univerza spominsko ploščo- Potem se je podal prof. dr. Jagič s svojimi spremljevalci na mestno pokopališče, kjer počivajo njegovi predniki Pozneje je obiskal še mestni muzej in se je dalje časa mudil v oddelku, v katerem so shranjeni razni spomini na njegovega očeta. Po obisku muzeja ie čestital varaždinski občini in njenim kulturnim delavcem, zlasti pa muzejskemu društvu da ima malo mesto, kakor je Varaždin tako velik muzej, ki je odlično urejen in poln zgodovinskih dragocenosti Kjerkoli se je pojavil odlični sin slavnega varaždinskega rojaka, slavista dr Va-troslava Jagiča, povsod ie bil deležen iskrenih pozdravov. Krasna darila v veliki izbiri nudi »VENUS« pred glavno pošto. .......................................... * Konferenca primorskih turističnih zvez-15. in 16. t m. se bo v Splitu vršila konferenca ki jo je sklical skupni odbor /.vez za napredek turizma v Splitu. Sušaku m Dubrovniku. Na tej konferenci bodo sodelovali tudi predstavniki treh banskih uprav. Glavna svrha konference je sestava pravilnika za vzajemno delovanie vseh turističnih organizacij. Ta pravilnik mora biti izdelan na temelju enakih načel za celotno primorsko področje, ne glede na administrativno razdelitev savske, primorske in zet-ske banovine. Vse tri banovine naj določijo n pr enake pristojbine za prenočevanje tujcev v občinah. Načelnik banske uprave^ v Zagrebu dr. Aranicki ie že izdelal načrt pravilnika ki bo tvoril podlago razprav na konferenci' Ugotovitve te konference bodo dobro služile posebni konferenci, ki bo 1». t m v Boki Kotorski razpravljala o pospeševanju turizma v Boki. Budvi. Petrovcu in Ulcinju- MALČI RAVNIKAR, modni salon — Gregorčičeva ul. 5, naznanja cenj. damam, da se je preselila v Gajevo ul. o.-V. Se priporoča za nadaljnji obisk. ♦ Otvoritev autobusne proge Ljubljana— Sušak. V petek 10. t. m. otvori »Automon-taža« d- d. v Ljubljani avtobusno progo Ljubljana—Sušak, in sdcer z vozovi, ki eo bili od g- ing. Bloudka specialno izdelan za dolge proge Ti vozovi izdelani od g. Bioudika predstavljajo moistersko delo m višek moderne tehnike- Zelo posrečena je izdelava sedežev, ki se bistveno razi"kuje od dosedaj običajne. Vsak voz ima 27 posameznih foteljev od katerih je vsak zase prožno montiran. Notranja stran voza je obložena s tvarino, ki znatno duši ropat. S tem je dosežena velika udobnost za. potnika, tako glede mirne vožnje, kakor tudi glede nadležnega ropota. Pri pogledu na te vozove se takoj občuti, da je delo izvršeno z veliko ljubeznijo. Ta uspeh je dosežen z domačimi delavci, s skrbnim delom in požrtvovalnostjo in le na ta način je bilo mogoče narediti tako dovršen voz, da naidkriljuje vsak inozemski izdelek. Poskusna vožn;a s predstavniki oblasti bo danes, da se bo kontrolirala proga z ozirom na vozni red- Z redno vožnjo se prične v petek 10. t. m. Vozni red za to prcgo je naslednji: Odhod: Ljubljana 6.30 od hotela Mikliiča. Prihod: Sušak 12. Odhod: Sušak 14.30. Dohod: Ljubljana 20- Cena: Ljubljana—Sušak 76 Din. — Tja in nazaj 125 Din. Veljavno 8 dni. Prodaja kart pri >Putniku« v hotelu Metropol. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Smrt uglednega pomorščaka. Na Su>a-ku je umrl podravnateli paroorodarsk-Jga društva »Oceanie«. pomorski kapetan Niko Jankovič. Pokojni Jankovič ie bil ugleden pomorščak in čislan po vsej Dalmaciji-Tiuplo so prepeljali v pokojnikov rojstni kraj lgalo pri Hercegnovem * Službeni list dravske banovine od 8. t. m. objavlja proračun dravske banovine in njenega bednostnega sklada, objave o pobiranju občinskih davščin, izpremembe v sta-ležu državnih in banovinskih uslužbencev in razne objave iz »Službenih Novin«. Krasne tiamske plašče, površnike in obleke za gospode ima v zalogi po najnižjih cenah FRAN LUKIČ, STRITARJEVA UL. * Nova važna arheološka najdba v Bosni. Pri rušenju starega mosta na reki Zeijez-nici pri Stari Ilidži so našli med stebrov-je'm mosta dele starodavnega spomenika. O naidbi je bil obveščen sarajevski muzej in, ko je njegov kustos Sergijevski pregledal starodavni' spomenik, je našel na njem že močno izbrisane rimske napise, ki spadajo po njegovem mnenju v 3. stoletje. Sporne^ nik pa je dosti starejši in je bil sestavni del kakega večjega spomenika. Najdeni del spomenika je visok nekaj preko enega metra- Važno arheološko naidbo bodo iziročili sarajevskemu muzeju kjer bodo znanstveniki skušali rekonstruirati vse napise. Prvovrstna foto-izdelava po najnižjih cenah. Fotodrogerija KANC IVAN, Nebotičnik. » Uničili so 2^0.000 nežigosanih vžigalnikov. V beograjski livarni »Merkur« uničujejo nežigosane vžigalnike ki so biii zaplenjeni v vsej državi. Raztopili so jih v veliki peči. Doslej so jih uničili že preko 200.000. Uničevanje se vrši v prisotnosti posebne komisije monopolske uprave. Uničeni vžigalniki so bili najrazličnejših vrst, med njimi je bilo tudi mnogo srebrnih. * Nesreča v rudniku v Beletincu. V premogovniku Beletincu pri Varaždinu je zasulo 25 letnega rudarja Slavka Latkoviča, ki je bil doma iz neke okoliške vasi. Njegovi tragični smrti ni nihče prisostvoval. Nesrečni mladenič ie delal sam v nekem rovu, in ko je zjutraj potekel njegov Siht, a ga ni bilo na izpregled, so ga tovariši iskali. Ko so prišli v rov so videli, da se je porušila cela stena. Z vse vnemo so se lotili odkopavanja. a ko so Latkoviča od-kopali. je bil že mrtev. * Jezik mu je izpodrezala. Triletni Slavko Karavale v Dslju je jecljal, kar je bilo silno neprijetno njegovi materi. Da bi sinček dobil pravilen govor, se Je žena obrnila na mazačico Vero Totovo, za katero je izvedela, da zna zdraviti take napake. Totova je dejanski ^operirala« otroka. Izpodrezala mu je jezik. Toda te po operaciji nastopilo zastrupljenje krvi in je otrok umrl v največjih mukah. Totovo so seveda zaprli. * Štiri žrtve zaradi paše na taji njivi. Cvijan Nedič, njegov sin Tomo in sorodnik Jovo Nedič, vsi i i Bistrice pri Zenici v Bosni so pasli ovce. Ker je bilo malo paše v domačem kraju, so se s čredo selili od kraja do kraja in so tako prišli skoraj do Br- Za velikonočne praznike dobite brezplačno na posodo fotoaparat. Cene filmov smo pa skrajno znižali. FotoTourist -LojzeSmuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8. čkega. Tu so pri vasi Nahvijoviei nagnali ovce na njivo Mustafe Smajiča. Lastniku njive pa ni bilo prav, da bi se tuje ovce pasle po njegovem, pa je poerabil sekiro in ž njo v roki pohitel na njivo. Udaril je s sekiro najprej Jova. da je na mestu obležal mrtev. Za njim je prišel na vrsto Tomo, ki je bil tako težko ranjen, da je izdihnil v nekaj urah. Nato se je Mustafa spoprijel še s starim Cvijanom. Obdelovala sta se s sekirama toliko časa, da sta oba obležala hudo ranjena. Prepeljali so Ju v bolnišnico v Brčko, ali je malo upanja, da bi prebolela rane. * Iz politično-upravue službe. S kraljevim ukazom je premeščen od banske uprave v Skoplju za sreskega podnačelnika v Varaždinu g. dr. Zvonko Bratina. ki je bil ob priliki velike premestitve slovenskih sreskih načelnikov razrešen dolžnosti sreskega načelnika v Ptuju ter postavljen za sekretarja pri bauski upravi vardarske banovine. » 15 mest za gradbene in hidrotehnične inženjerje. Ministrstvo za zgradbe potrebuje za podrejene ustanove 15 diplomiranih in-ženjerjev. in sicer 12 gradbene in 3 hidrotehnične' stroke. Reflektanti naj dostavijo prošnje personalnemu odseku tega ministrstva do 15. t. m. in naj prilože vse dokumente predpisane po § 3 zakona o državnih uslužbencih. Ministrstvo bo inženjerje sprejelo za dnevničarje, z mesečnimi nagradami po 2000 Din, ki jih bo plačevalo iz kredita za izvajanje velikih javnih del. In-ženjerska zbornica v Ljubljani vabi zlasti mlajše inženjerje, da se odzovejo temu raz-pisu. * Za velikonočna voščila uporabljajte razglednice naše narodnoobrambne družbe sv. Cirila in Metoda. * Denarni zavodi v dravski banovini ni veliko soboto 11. t. m. ne poslujejo. Udru-ženje bančnih in zavarovalnih zavodov za dravsko banovino * Za veliko noč dvodnevni avto izlet Su. šak—Crikvenica! Cena 175 Din. Informacije in prijave v izletni pisarni Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo » najlepšo izdelavo. Danes pojdejo zvonovi v Rim V katoliških deželah bodo na veliki četrtek utihnili zvonovi, da »pohite v Rim, izprosit si blagoslova«, nakar se bodo na dan Vstajenja tem slovesneje znova oglasili. Pesem brona bodo nadomestile raglje. Zvonovi so se prvič oglasili v začetku 5. stoletja v rimski Kampanji. Sredi 6. stoletja jih je že imel Rim, kmalu nato Francija L. 680 so se oglasili prvič na Škotskem, za časa sv. Bonifacija, okrog 720-pa v Nemčiji. Okrog 780. je vlil menih Tanco iz St. Gal-lena zvonove za Aachen, vsa nadaljnja stoletja je bilo zvona.ru v samostanih zmerom več. V 13. stoletju je postalo vlivanje zvonov samostojna obrt, ki je naglo uspevala- Na posebno pripravljeno gmoto vlijejo zvon po natančnem merilu, ki določi točno njegov ton. Cim večjii je zvon, tem nižji je njegov ton. Mešanica zlitine mi zmeraj enaka in je navadno skrivnost posameznih livarn. Tekočo snov vlijejo na model in ko se ohladi, ga odstranijo. Na zvonovih zgodnjega srednjega veka ni bilo Okraskov in napisov. Podolžnejša oblika je bila zgoraj bolj zaokrožena. Šele v 15. stoletju so začeli vlivati bronaste klicanje v sedanji obliki in orjaški teži, kakršni odmevajo v svet iz stolpov mogočnih katedrali. V cerkvene namene so balli pritegnjeni zvonovi že 1- 604, ko je papež Sabinian odredil, da naj se z zvon j e-njem vabi k cerkvenim opravilom. In ker je bito treba zvonove obesiti čim višje, da je segel odmev brona čim delj, so pričeli graditi visoke zvonike. V zgodnjem srednjem veku so viseli zvonovi v stolpičih mestnega magistrata. V Franciji je že L 1291. poseben »zvon bintov« oznanjal policijsko uro, na Angleškem je vsak večer požarni zvon svaril meščane, da se čuvajo ognja. V prvih letih pošte so dekleta z zvonoem dajala znamenja po ulicah, da je treba oddatii pisma- Veliki sejmi preteklih stoletij so imeli svoj zvon, ob nevarnih obrežjih je zvon svaril mornarje v meglenih dneh pred pogubnimi pečinami. Že v 15. stol. so bile znane šole v pritrkavanju zvonov v Amsterdamu, Bruslju, Gdansku. Hamburgu, Pragi in Salzburgu Še dandanes se po našem podeželju kosajo fantje med seboj, iz katerih lin bo za-zvenela v svet najlepše ubrana pesem brona. Zelo srtiar je vsakoletni običaj umivanja nog na veliki četrtek. V starem orientu je bila navada, da so gostom pred pojedino Bodi zdrav! Ostani zdrav! Eden najvažnejših glavnih pogojev je: imejte v redu svoje prebavne organe, svojo kri, ledvice in jetra! 2e stari narodi so vedeli, da imajo mnoge bolezni vzrok v nezadostni prebavi snovi. Kjer se niC ne dela na tem, da se te škodljive snovi in zastanki, ki se stalno nabirajo in zastajajo v telesu, odpravijo, tam so neizbežne "motnje v zdravju vsega telesa. Redna prebava je ključ do Vašega zdravja. Izognite se pravočasno in začnite s kuro Krušene soli. Krušen se dobi v lekarnah. Originalna steklenica, ki zadošča za tri (3) mesece, stane samo Din 45.— mala steklenica Din 27.— Ogl. reg. S. br. D0613-33 Verdijevi >Traviati« v naši operi, najboljše in najlepše priporoča obisk njegovega koncerta, za katerega se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Odbor podružnice društva »Bran i bor« Društvo je imelo pred kratkim svoj prvi redni občni zbor, a na njegovi prvi seji, se je odbor konstituiral tako-le; predsednik: dr. Josip Voršič. odvetnik, podpredsednik: dr. Martin Gorjanec, profesor, tajnik; dr. Fran Gaberšček. odvetnik, blagalnik: Josip Gogala. ravnatelj dvorazredne državne trgovske šole, odborniki; dr. Josip Hebein, zdravnik, prof. Luka Kramolc, dr. Jože De-kleva. namestniki: dr. Josip Prodan, zdravnik. dr. Josip Kamušič, odvetnik. Anton Ro-žet, revizor Zveze slovenskih zadrug, nadzorni odbor; Julij Pahor, kreditni referent pri Pokojninskem zavodu dr. Ivo lesnik, odvetnik, prof. Tone Gorup- Vesele Velikonočne praznike želimo osem soojim cenj. odjemalcem Izletniški vlak Ljubljana — Bistrica Boh. Jez. in Rateče Planica Na velikonočni ponedeljek, t], dne 13- t m. vozi na progi Ljubljana gl. koI.-Bistrica-Boh. jez. izletniški vlak štev. 920—919a in na progi Jesenice-Rateče Planica izletniški vlak štev. 8620—8619a po sledečem voznem redu: Ljubljana gl. kol. odhod ob 5. uri 2 min., prihod Jesenice ob 7- uri 2 min., prihod Bistrica Boh. jez. ob 8. uri 2 mm. ter prihod Rateče Planica ob 8. uri 7 mtn. Povratek iz Bistrice Boh. jez. ob 18. uri 8 min., iz Rateč Planice ob 18. uri 15 min. ter iz Jesenic ob 19. uri 25 min-: prihod v Ljubljano gl. kol. ob 21. uri 11 min. Izletniški vlak ima v obeh smereh postanek na vsih postajah in postaiališčih razen v postajališčih Medno, Gorenja vas, Rateče, Zabnica in Sv. Jolt. Za izletniški vlak si potniki kupijo izletniške karte po polovični (otroci od 4. do 10. leta po čefcrtinski) vozni ceni, ki veljajo samo za navedene izletniške vlake- Nedeljske povratne vozne karte, kupljene v soboto ali nedelio dne 11- in 12. aprila, veljajo za povratek samo do ponedeljka dne 13. aprila do 12- ure. ko mora potnik že prispeti na svojo prvotno vstopno postajo. Iz Lfnblfane U— Odlikovanje. Gg. Filip Maček, vodja knjigoveznice tvdke Ivan Bonač sin v Ljubljani in Ivan Skubic, delovodja kartonažne tovarne iste tvrdke, sta bila odlikovana z zlato kolajno za državljanske zasluge za dolgoletno in vzorno službovanje pri enem in istem podjetju. Čestitamo! u_ V z, g-ledna humana akcija šentpetrske JNS. Snoči ob 19. je šentpetrska okrajna organizac'ja JNS v gostilni g. Leopolda Zupančiča na Ahacfljevi cesti obdarovala 32 družin, ki štejejo 178 družinskih članov. Za pirhe je bilo poklonjeno najbolj potrebnim iz vsega okraja moka, zdrob in svinjska gnjat, da bo malo priboljška za praznike. Narodni poslanec g. Rajko Turk je želel vsem obdarovaneem vesele praznike in jim nato razdelil darila. V imenu obdarovancev, na katerih obrazih sta se zrcalila beda in pomanjkanje, se je grajena zahvalila ga. Končanova, zlasti pa gg. Turku in Zupančiču. Radostnih obrazov so odhajali obdarovanei v prijetni zavesti, da med nami vendarle Se nista popolnoma zamrla ljubezen in socialni Sut do bližnjega. . u— Anton Drmota, naš mnogo obetajoči pevec-tenorist. koncertira v sredo 15. t m-v filharmonični dvorani. Njegov spored » sodelovanjem prof. Janka Ravnika, nam j>n-naša vrsto domaSih in tuiih samospevov ter arije najpomembnejših ofler. Odlični uspeh, ki ga je imel snoči na svojem gostovanja v umili noge. Seveda gostitelje pm tem vi vodila samo težnja po snažnosti, čeprav je bilo umivanje zaradi golih nog v sandadah več ko potrebno. Gospodar je hotel kot pokorni sluga gostom dokazati svoje spoštovanje do matere zemlje, ki daje človeštvu svoje sadove, in n* katero moramo stopiti čistih nog. Tako se je tudi Odrese-rnik pred zadnjo večerjo, v zavesti izdaje Judeža, nagnil k nogam svojih apostolov in jih umdl, da odreši učence hvaležnosti do matere zemlje, ko bodo čistih nog stopili ž njim na poslednjo pot. Običaj je prešel na vse škofije in celo na (tvorih so ta dan visoki dostojanstveniki umili noge dvanajsterim revnim starčkom. Prazniki gredo v deželo, v vseh domovih se pripravljajo na čim svečanejši sprejem. V cerkve se bodo zgriprale te dni množice k božjim grobovom, v vse urade in tovarne se je vtihotaipilo mrzlično pričakovanje in ugibanje da-li bodo prinesli praznika seboj ono, za mestnimi zidovi nesluteno lepoto, ki jo nudi svetlo velikonočno eonce prijateljem priiode sreda monja mladega zelenja. A.& E. SKABERNE LJUBLJANA u— Nedeljski članek o potrebi hidroteh-ničnega lai>oratorija v zvezi s predvajanjem češkega tehničnega filma v kinu Slogi, je dopolniti v toliko, da sta bila predvajana dva filma, od katerih daljši je bil posnet v hidrotehnionem laboratoriju češke visoke tehnične šole v.Brnu. krajši pa ob otvoritvi drž. hidr. laboratorija v Pragi. u— K članku o popravljanju mosta pri izlivu Gradaščice nam je poslal vseučiliški profesor g. dr. inž. Kasal naslednje izjasnilo; Res je. da sem si ogledal situacijo po delni porušitvi opornega zidovja. to pa le, kot privatni strokovni interesent. Kakega odposlanstva tehniške fakultete ni bilo. še mjnj pa odposlanstva, kojemu bi jaz stal na celu. Pri zapeki, lenivem črevesju, odvišnl želodčni kislini in zastoju žolča pomaga naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. Ogl. reg. 8. Dr. 15485/36 o_ Nesreča v Strojnih '^varnah. V Strojnih tovarnah in livarnah je včeraj dopoldne 19-letni strojni ključavničar Mihael Čerin z Ježice z e!ektričn.m svedrom vrtal traverzo. Po naključju je prišlo do kratkega stika in elektrika je Cerina s precejšnje višine vrgla na tla. da mu je zlomilo nogo in so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Zavoljo podobne nesreče so morali v kirurškem oddelku sprejeti tudi 27-letnega usnjarskega pomočnika Antona Slovšo, ki je v usnjami v Kranju s kleščami natezal usnje, pa so mu klešče popustile, pri čemer je dobil težek udarec na levo oko. u— Avtomobilska nesreča na Masaryko-vi cesti. Včeraj dopoldne sta se pred glavnim kolodvorom blizu Turkove špedicije zaletela drug v drugega dva osebna avtomobila, izmed katerih se je v enem vozil 32-letni inž. Luka Jovanovič, ki je po rodu iz okolice Kolašina v zetski banovini in stanuje na Ambroževem trgu, z nekim oficirjem, v drugem pa neki ljubljanski zdravnik. Pri karambohi sta se oba voza občutno poškodovala, večje in manjše praske pa so dobili tudi vsi potniki. Inž. Jovanovič je moral iskati pomoči v bolnišnici. Vsi lovci in športniki vedo, ia se doberklobuk ali čepica po izredno nizkih cenah izbere pri MIRKO BOGATAJ Ljubljana — Stari trg 14. u_ \rož in ko! v Štepanji vasi. Kirurški odde'ek je moral včeraj sprejeti v oskrbo 22-letnega brezposelnega tesarskega pomočnika Jožeta Letnarja iz Kosez pod Šmarno goro in 26Jetnega brezposelnega hlapca Franceta Zupančiča, oba brez stalnega bivališča. V Štepanji vasi sta zašla v neko razburjeno druščino, kjer sta besedo prevzela nož in kol, pa sta morala nazadnje v bolnišnico s precej nerodnimi poškodba mi po glavi in životu. u— Vaš mož vas bo pohvalil, če mn boste dali za veliko noč Klefiševo šunko ki vam jo dostavi na dom tvrdka Fr. K ham, na-sproti kina Uniona. Telefon 29—69. Iz Celja u— Društvo »Tabor« opozarja članstvo, da bo redni letni občni zbor društva v nedeljo 26 t. m. ob pol devetih zjutraj v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ulica). u— Prihodnji koncerti tekom meseca aprila so: 15-: pevski večer Antona Drmote, 17.; zvečer v filharmonični dvorani konce,rt Radio orkestra. 19 : ob 11. uri dop. mladinski koncert. 22.: koncert pevskega zbora Smetana iz Plzma. 27.; produkcija šole Glasbene Matice. Vmes je še izvedba Lisztovega oratorija »Kristuse. Torej vsekakor bogat in raznovrsten koncertni spored. Sijajen, izboren je ! Včeraj so ga pokušali. Fruškogorski biser vino-penina v steklenicah po 1 1, za praznike po reklamni ceni Din 35.—. — Dobite ga samo v delikatesi v. A. JANEŠ pri operi na Aleksandrovi cesti Telefon 34-55 u— Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo, kakor tudi članstvo vseh ostalih ljubljanskih sokolskih društev na svoj tradicionalni družabni večer — sestanek starejše in mlajše sokolslie generacije — ki bo v soboto 18. t. m. ob 20. v društveni dvorani y Narodnem domu- Sodeluje društveni pevski zbor, društveni godalni kvintet in lutkovni kabaret u— Kreditna zadruga detajlnih trgovcev r. z. z o. z. v likvidaciji, opozarja vse svoje upnike in dolžnike, da se bodo odslej priznala le vplačila, izvršena v pisarni zadruge v Trgovskem domu ali po položnici. u— Nezgoda ob čevljarskem mostu. Včeraj blizu poldneva se je na Galusovem nabrežju ob čevljarskem mostu zgodila nenavadna nesreča- Neki okoličanski kmet je privozil na Galusovo nabrežje za Olupovo hišo drva, pa je njegov iskri žrebec tako neprevidno zadel ob obrežno balustrado, da je hipoma odletelo devet stebričkov z betonsko ploščo vred v Ljubljaničino strugo. Na vrhu sta obležala le še dva stebrička. Vsi ostali so bili dobesedno odrezani in se dobro razločijo le goli krogi, kjer so 6tali. K sreči ni tilo druge nesreče. Mestni delavci so ie takoj popoldne za silo ogradili ta tri metre zevajoči prostor. u— Srajce ia gospode, spodnje hlače, ovratnike, kravate nogavice, najceneje pri F. L Goričarju. Ljubljana Sv. Petra e. 29- Muzejsko društvo v Celju je imelo ▼ torek zvečer svoj redni letni občni zbor v Naiodnem domu. Predsednik g. prof. Orožen in g. prof. Brodar sta podala dve zanimivi poročili: Prvi zlasti o novih pridobitvah raznih predmetov za muzej in o raziskovanjih v bližnji okolici Celja, drugi pa o delu in najdbah v Potočki zijalki na 01-ševi v času od 18. junija do 15. avgusta 1935 ter o novih paleolitskih postajah pn Velenju in Sv. Križu pri Belih vodah. Obe poročile bosta objavljeni v strokovnem tisku Občni zbor ee je gg. prof. Orožnu m Brodarju zahvalil za njuno požrtvovano delo. Po blagajniškem poročilu pis. ravnatelja » Zorka posnemamo, da se društveni dohodki krčijo in da je nadaljnje raziskovanje Potočke zijalke in drugih paleolitskih postaj skoraj že ogroženo. Prejšnja leta je prejemalo društvo podpore od raznih denarnih zavodov, ki so se ga spomnili ob letnih bilancah. Zdaj so te podpore popolnoma izostale. Blagajnik se je zahvalil mestni občini celjski in banski upravi za podporo. Po poročilu revizorjev je prejel ves odbor razrešnico. Soglasno je bil izvoljen novi odbor, ki ga tvorijo gg. predsednik prof. Janko Orožen, podpredsednik "poljjnbne količine kuhane Wogererjeve šunke izvrstna vina čez ulico, v buteljkah, likerje, narezke, pitane štajerske kapune po reklamnih cenah, dobite v delikatesi v. A. JANE S pri operi na Aleksandrovi cesti, telef. 34-55 prosvetni inšpektor v p. in ravnatelj Mohorjeve tiskarne dr. Fran Kotnik, tajnik prof. Ivan Mlinar, blagajnik pisarniški ravnatelj Anton Zorko, odborniki prof. Srečko Brodar, dr. Ernest Kalan, narodni poslanec Ivan Prekoršek in prof. dr. Pavle Strmšek, namestnika direktor Fran Mrav-ljak in Martin Pere, revizorja urednik Rado Pečnik in ravnatelj Ivan Černej. Pri slučajnostih se je med drugim poudarjalo, da, je šla mestna občina muzeju glede njegovih prostorov sicer na roko, da so pa prostori za razmah muzeja še vedno nezadostni. Okusen štedljiv a poceni Isdeiok Osješke livarne železa ln tovarne strojev d- d- Osijek e— »Družinski oče«. Ljubljanska drama je uprizorila v torek v celjskem gledališču Galsworthyjevo prijetno komedijo »Družinski oče« v skrbni režiji g. Bratka Krefta. Vsi igralci so se krepko uveljavilL Zlasti je treba omeniti dame Nablocko, Severje-vo in M. Danilovo ter gg. Cesarja, Poto-karja in Skrbinška. Scenarije so vseskozi ustrezale. Občinstvo se je prijetno zabavalo. 3ia pravnike < o £Litni*ine IHatice Kjet poje ftan Miepura Goiant&e popevke v f Umu J)aj mi to noč e— Izprememba v vodstvu okoliSke deške narodne šole. Priljubljeni dolgoletni upravitelj okoliške deške narodne šole v Celju g. Fran Voglar je prejel v torek dekret o razrešitvi, včeraj pa je novi upravitelj g. Janko Kramer prevzel svoje posle. Včeraj ob 11. dopoldne &ta Be zbrala v telovadnici okoliške šole ves učiteljski zbor zavoda in šolska mladina, da se poslovita od šolskega upravitelja g. Voglarja. Po lepem nagovoru šolskega upravitelja g, Kramerja je neki učenec s prisrčnimi besedami izročil šolskemu upravitelju g. Voglarju krasen šopek, nakar se je g. Voglar ginjen zahvalil za počastitev ter se poslovil od učiteljskega zbora in šolske mladine. e— Društvo za dekoracijo in reklamo v Celju je imelo v ponedeljek zvečer svoj 2. redni letni občni zbor v dvorani Celjskega doma. Predsednik g. Olip je podčrtal pomen društva in apeliral na članstvo, naj pridobiva novih članov. Tz tajniškega poročila je razvidno agilno delovanje društva. Društvo je še mlado, ima 15 rednih, 7 ustanovnih in 6 podpornih članov. Lani je imelo 4.516 Din dohodkov in 980 Din izdatkov. Novoizvoljenemu odboru predseduje g. Franjo Olip. e— Gasilsko predavanje. V- sredo 15. t.. m. ob 20. bo predaval v mestnem gasilskem domu kapetan II. razreda g. Franjo Toš o vojnih plinih in napadih iz zraka. e_ Občni zbor moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju se bo vršil v četrtek 23 t. m. ob 20.30 v klubovi sobi Celjskega doma. Vsi člani so vabljeni k polnoštevilni udeležbi. e_ Pod vozom. Ko je peljal 32 letni, v rudniku Hudi jami nameščeni hlapec Avgust Divjak iz Rečice pri Laškem v torek z dvema konjema voz premoga sta se konja splašila in voz se je prevrnil. Hlapec je padel pod voz in kolo je šlo čezenj. Divjak si je pri tem pregriznil jezik, si zlomil desno ključnico in se poškodoval po nosu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Za praznike rabim novo posodo iz porcelana. Ravno prav: Franc Strupi je še pravočasno odprl svojo trgovino v Prešernovi ulici. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Žena je varljiva* in zvočni ted- n=k. PRI MOTNJAH V PREBAVI, NAPIH-NJENOST1, VZPEHANJU IN ZGAGI, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne FRANZ • JOSEFOVE grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava FRANZ - JOSEFOVA voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogl. reg. & te. 15485/35 Iz Maribora a— Pravoslavna parohija v Mariboru ol> vešča svoje vernike o razporedu velikonočnih obredov kakor sledi; v kapeli; na veliki četrtek ob 18. bdenje s čitanjem 12 evangelijev, na veliki petek ob 16.30 ve-černje s polaganjem plaštenice, na veliko soboto ob 16-30 večernje. V nedeljo ob 4. velikonočna procesija (litija) iz vojaške kapele v območju vojašnice kralja Aleksandra I. Uiedinitelja ter se vrne po Trstenjakovi ulici. Neposredno po končani procesiji bo l turgija. Xa velikonočni ponedeljek ob9.30 liturgija. Poziva se vernike k polnoštevilni udeležbi pri procesiji. a— Gledališče za veliko noč. Prvi velikonočni praznik bo v gledališču premiera znane češke revijske operete > Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, kjer se vrsti enajst slik v silno naglem tempu ter ob neštet;h užigajočih šlagerjih. Re-žija je Harastovičeva. a— y nabito polni unionski dvorani se je v torek zvečer dostojno izvajal veličastni Verdijev >Requiem«. pri katerem sta sodelovala matični in Mariborov pevski zbor, pomnoženi orkester in odlični solisti ter solist in je Z. Giungjenčeva, Bernot-Golobo-va, Gostič in Rus. Torkov koncert je krasno uspel in so bili izvajajoči, predvsem solisti, deležni navdušenega priznanja šte. vilnega glasbo ljubečega občinstva. Gjun-gjenčeva in Golobova sta prejeli krasna šopka Dirigent prof. Kozina je znova utrdil sloves imenitnega dirigenta. a— Predavanje za rezervne oficirje bo danes ob 16. v dvorani bivšega kina Apolo. IVedava mestni poveljnik o interesantni vojaško strokovni temi. a— Mlad: Odisej. Pred tednom je pobegnil od doma 17 letni mehanikarski pomočnik Franc Hribernik, stanujoč v Jez-darski ulici. Ker se je mladenič že nekaj, krat odstranil od doma, men'jo da ga je zopet prijela želja po potovanju. Sedaj išče mladeniča policija. a— Kaznovani pohotnež. Mali kazenslki senat okrožnega sodišča je v tajni razpravi obsodil včeraj 21 letnega V. A. iz 5Iagreba na tri mesece strogega zapora, pogojno za dobo dveh let, ker je v Vučji •vasi spolno zlorabil neko osemletno deklico. a— V hlačnici všit »jurček«. Orožniki so aretirali 21 letnega mizarskega pomočnika Dominika Simoniča, ki je priznal, da je izmaknil posestnici Zofiji Penzlovi v Zgornjem Dupleku iz zaklenjene omare 1000 Din ki so jih našli všite v hlačnici. Simoniča so izročili sodišču. a— Pomočnik namesto mojstra za vrečo moke v zaporu. Kazenski senat okrožnega sodišča je včeraj obravnaval zanimiv pri. mer, ko je odsedel zaporno kazen pomočnik namesto mojstra To se je zgodilo v Gornji Radgoni, kjer bi moral nastopiti 10 dnevno zaporno kazen mlinar Josip Seruga, pa se je namesto njega zglasil 17. oktobra 1934. mlinarski pomočnik Jožef Fekonja. ki je sede' do 27. oktobra Pred meseci pa je prišla vsa zadeva na dan in se je moral Fekonja zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo na 1 mesec in 15 dni strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. Pri razpravi je obtoženi Fekonja dejal, da je dobil za to vrečo krušne moke Iz Laškega 1— Olepševalno in tujskoprometno uru-štvo je imelo pretekli ponedeljek svoj redni občni zbor pri Henkeju. Zbor le bil razmeroma dobro obiskan ter ga je vodil predsednik g. inž. Homan. Iz njegovega, tajniko-vega in gospodarjevega poročila smo {»sneli, da je bilo društveno delovanje v preteklem »letu zelo živahno in plodonosno, k čemer so pripomogle izdatne podpore od strani občine banovine in zbornice TOI. dočim se je opozarjalo, da OUZD, kot lastnik kopališča ne kaže dosti umevanja za olep-šanje našega letovišča, ker dosledno odklanja vsako podporo. Postavila se je sijajno izdelana orientacijska tabla, ki nudi gostom dober pripomoček pri izletniških turah, naložili nešteti poti in sprehajališča, postavile klopi in mizice, skrbelo se je za nasade itd. V tekočem letu je predvidena naložitev parka ob Savinji pred Sokoiskim domom. V odbor so bili voljeni gg. inž. Homan. Elsba-cher, Herlah. Golubič. dr. Tekavčič, Perdih, Ferenčak, Gerkman in Kislinger. Želimo društvu tudi v novem letu dosti uspehov, več pozornosti naj se pa obrne tudi našemu lokalnemu muzeiu 1— Termalni vrelri Že več let -e ie ojxi-žalc. da uhaja večja množina ;?nnalne vode po stranskih tokih v Saviriu. radi če-'sar se je kopališka uprava OU^l) odločila, da bo v tej spomladi celo zajetje, v kolikor ni pod strugo Savinje, renovirala ter zajela vse stranske vrelce. Delo le proračuna-no na 120.000 Din ter se bo vršilo pod vod- Mamica,uci z menoj. Najlepšo dolžnost matere fe vzgoja otrok. Prav tako pa mora skrbeti, da je tudi njih pe» rilo vedno čisto. Ali je pa potrebno, da se muči ure in ure in s tem zanemarja svoje otroke? Nikakor ne — kajti danes ima Schichtov R a d i o n, ki brez truda opere perilo. In kako preprosto je to: najprej raztopi Rad i on v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. stvom nekega profesorja strokovnjaka JzBa-den Badna. Stavbno gibanje. K skupini vil poc. Smihelom nasproti kolodvora, se bo letos pridružila nova vila. ki jo bo gradil rudar g. Vorina po načrtih inž. Savška. Ker bo tudi g- Gerkman gradil novo tovarniško poslopje. bo tudi letos stavbno gibanje zadosti živahno Gospodarstvo Kontrola uvoza In plačila uvoženega blaga Ukrepi za kontrolo uvoza, ki so bili že pred tedni napovedani, so bili te dni izvršeni v zvezi s sporazumom, ki je bil dosežen na zagrebški konferenci mešane jugo-slovensko-nemške komisije. Pred nami sta dva odloka finančnega ministra, ki se eden tiče uvozne kontrole preko Narodne banke, drugi pa kontrole glede plačila francoskega in nemškega blaga. Ta dva odloka, ki jih je »Jutro« že včeraj objavilo, pomenita važen preokret v naši trgovinski politiki. Kakor je razvidno iz izjave trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, ki smo jo prav tako objavili že včeraj, ima kontrola uvoza namen, doseči izravnavo med izvozom in uvozom, zlasti v prometu s klirinškimi državami. Tu povzroča namreč prevelika aktivnost trgovinske bilance zamrznjenje klirinških terjatev, prevelika pasivnost pa naraščanje klirinških obveznosti naše države. Z reguliranjem uvoza naj se doseže, aa povečamo uvoz iz onih klirinških držav, katerim smo v kliringu že mnogo dolžni. Po prvem odloku finančnega ministra se ustanovi v svrho reguliranja plačilnega prometa z inozemstvom pri Narodni banki poseben odbor za uvoz. Naloga tega odbora, ki ga bodo tvorili po en predstavnik Narodne banke in finančnega ministrstva in dva predstavnika trgovinskega ministrstva, bo edino ta, da določi seznam onega uvoznega blaga, glede katerega bo uvedena uvozna kontrola. Uvoz blaga, na katerega se bo nanašala uvozna kontrola, bo v bodoče prepovedan brez predhodnega deviznega dovoljenja Narodne banke. Odbor za uvoz bo sestavil seznam blaga, ki ga bo mogoče uvoziti le s predhodnim dovoljenjem Narodne banke in ga bo predlagal finančnemu ministrstvi. Dolžnost uvoznikov, da si pred uvozom preskrbijo devizno dovoljenje Narodne banke, bo nastopila 10 dni po objavi dotičnega seznama blaga v »Službenih novinah«. Kako se bodo izdajala predhodna dovoljenja, kakšna načela bodo veljala pri Narodni banki za to, ali se izda devizno dovoljenje ali ne, odnosno kakšne bodo norme pri izdajanju teh deviznih dovoljenj in kdo jih bo izdajal, ali Narodna banka sama s svojim uradniškim aparatom ali pa na podlagi mišljenja kake posebne komisije, o tem odlok finanč. ministrstva še nič ne določa in bodo podrobnejše določbe najbrž še izšle kasneje. Da se prepreči nevarnost privilegiranja posameznikov ali gospodarskih skupin in da bo imela kontrola uvoza v resnici samo defenziven značaj, kakor je to dejal v včerajšnjem komunikeju trgovinski minister dr. Vrbanič, bi bilo želeti, da se odločanje o prošnjah za predhodna devizna dovoljenja ne prepusti Narodni banki brez sodelovanja kakega posvetovalnega organa, v katerem bi bili zastopani tudi gospodarski krogi. Skrbeti bo tudi treba, da se pri tem upoštevajo zgolj trgo-vinsko-politične potrebe. Drugi odlok finančnega ministra se tiče kontrole glede plačila uvoženega blaga. Tudi ta odlok ima namen odstraniti tež-koče, ki so se pojavile zlasti v klirinškem plačilnem prometu. V tem pogledu so se dogajale v zadnjih letih marsikatere nered-nosti, tako glede deklarirane vrednosti uvoženega blaga, kakor tudi glede drugih spekulativnih transakcij. Mnogi naši uvozniki, zlasti oni, ki so uvažali blago iz Nemčije in Francije, so se pogosto izogibali plačilu svojih obveznosti preko kliringa in so iz spekulativnih razlogov odnosno zaradi eventualnih tečajnih razlik obračunavali svoje obveznosti z inozemskimi dobavitelji izven kliringa s plačilom v devizah, ki so jih kupili pod roko. Rezultat te prakse, ki ni dopuščena, je bil ta, da so se zlasti v prometu z Nemčijo prekomerno dvigale naše klirinške terjatve. Tako so nekateri uvozniki plačevali iz Nemčije uvoženo blago v devizah, čeprav imamo v Nemčiji tako velik aktivni saldo. Ta praksa je šla pred vsem na škodo našim izvoznikom. V prometu s Francijo pa je ta nedovoljena praksa prav tako škodovala našim interesom, ker smo Franciji plačevali blago v devizah, namesto da bi skušali doseči izravnavo našega dolžnega salda s povečanjem Naravno zdravilo proti debelosti je znamenita ROGAŠKA SLATINA » D O N A T « VRELCA Vprašajte Vašega zdravnika! Re». pod br. 3369^36 uvoza našega blaga od strani Francije. Pogosto se je tudi dogajalo, da so naši uvozniki odlašali s plačilom svojih obveznosti v kliring iz spekulativnih razlogov, kar je zopet škodovalo interesom naših izvoznikov, ki se jim morejo izplačati terjatve le iz sredstev, ki pritekajo na klirinški račun od vplačil uvoznikov. Iz navedenih razlogov uvaja drugi odlok finančnega ministra kontrolo glede plačevanja uvoženega blaga na ta način, da nalaga uvoznikom dolžnost predlagati carinarnici pri uvozu blaga izjavo o načinu plačila za vse pošiljke iz inozemstva v vrednosti preko 2000 Din, in sicer v dveh izvodih. Prvi izvod izjave dobi Narodna banka, drugi izvod pa mora uvoznik izročiti o priliki plačila pooblaščenemu denarnemu zavodu, ki ga dostavi Narodni banki. Uvoznik mora potem poravnati račun za uvoženo blago v roku, ki ga je naznačil v izjavi o priliki uvoza blaga in seveda na način, ki je predpisan v deviznem pravilniku odnosno v plačilnih sporazumih s posameznimi državami. Tako bo imela Narodna banka kontrolo, koliko znašajo obveznosti naših uvoznikov in kako plačujejo naši uvozniki fakture za uvoženo blago. To je zlasti v klirinškem plačilnem prometu z Nemčijo velike važnosti, ker je bilo že ponovno ugotovljeno, da bi bile naše klirinške terjatve v Nemčiji mnogo manjše, če bi naši uvozniki na klirinški račun v redu poravnali svoje obveznosti in bi potem izvozniki prišli mnogo prej do plačila svojih terjatev. Na naše pritožbe glede stalnega naraščanja nemškega klirinškega dolga so nas Nemci že ponovno opozorili na velike neporavnave obveznostih naših uvoznikov nemškega blaga, ki znatno ovirajo zmanjšanje salda. Zlasti v zadnjem času so naši uvozniki iz Nemčije stalno odlašali s plačilom svojih obveznosti v pričakovanju, da bodo pozneje lahko ceneje kupili marke, kar pa povzroča veliko škodo našemu izvozu kakor tudi izvoznikom samim. Odlok finančnega ministra uvaja dolžnost predlaganja izjav o načinu plačila carinarnicam o priliki uvoza zaenkrat le pri uvozu blaga iz Nemčije in Francije, odnosno pri blagu, ki izvira iz Nemčije in Francije. Od 21. anrila t. 1. naprej bodo torej uvozniki nemškega in francoskega blaga dolžni predlagati carinarnicam o priliki carinjenja gornje izjave o načinu plačevanja. Do 20. t. m. pa so vsi uvoznik] francoskega in nemškega blapra dolžni pri javiti Narodni banki stanje svojih obveznosti. Z. K. D. Dajte Vašim malčkom za praznike smeha in veselja — predvaja se Vesela otroška ringaraja Micky, Sily Mornar in račke. Gospodarske vesti = Pogodba s tvrdko Krupo zaradi razširjenja državne železarne v Zenici je bila te dni podpisana od stremi tvrdlke Knrpp in Industrije železa d- d. v Zenici. Z gradnjo val jarme za velike profile bodo pričeli v avguistu, izvršeno pa mora biti delo do leta 1037. == Odobrena zaščita. Kmetijsko mini. stTstvo je odredilo zaščito po uredbi o zaščiti kmetijskih kred tnih zadrug Hranilnici in posojilnici »Moj dom« r. z. z o. z. v Ljubljani (odlog plačil za 6 let, od 14. marca t. 1. dalje, za dolg > ^e. nastale do 15. julija t. 1.; obrestna mera za stare vloge 3%) — Trgovinsko ministrstvo je odobrilo zaščito po odredbi o zaščitit denarnih zavodov Kmetski posojilnici ljubljanske okol ce r. z. z n. z., in sicer za 6 let za obveznosti nastale do 18. februarja 1935. Obiestna mera za staro vloge znaša 2%. Zavodu je tudi odobrena valorizacija nepremičnin od 4 na 13 milijonov Din. = škodove tvornice imajo 26.000 delavcev in nameščencev. Konjunktura, ki se letos kaže v oboroževalni industriji iin v vseh sorodnih industrijskih panogah, ie imela za rx>s'edioo tudi povečanje zaposlenosti v Škodlovih tvornioah. Po podatkih praških listov so imele Skodove tvomice ob koncu miTca t 1. 26 000 zaiposlemih delavcev in nameščencev nasproti 21-500 v Ur četica lete 1935. = Občni zbor zveze slovenskih zadrug v Ljubljani je sklican za 20. aprila ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske Zbornice sa Miklošičevi cesti. Poleg naročil načel, stva in nadzorstva, čitanja revizijskega poročila in sklepanja o računskem zaključku bo občni zbor sklepal tudi o dotaciji sanacijsikega fonda po uredbi od 23. novembra 1934. Na dnevnem rsdu so še volitve nadzorstva ter predlogi in reso lucije. = Pogajanja z Madžarsko. Iz Beograda poročajo, da se bo še v mesecu aprilu sestala mešana jugoslovensko-madžarska komisija, da razprava ja o tekoč h vprašanjih trgovinskega prometa med obema državama Ker imamo z Madžarsko aktivno trgovinsko bilanco gre prizadevanje Madžarske za tem, da bi povečali uvoz madžarskih industrijskih izdelkov, kar bo sedaj po uvedbi uvozne kontrole lažje izvedljivo. = Pravilnik o potniških pisarnah. Trgovinski minister je predpisal pravilnik o potniških birojih (agencijah), in sacer na podlagi § 460 zakona o obrtih zaradi pravilnega izvajanja § 72. zakona o obrtih odn. čl. 7 in 18. uredbe o pospeševanju turizma. ,, = Prvi tranzit češkoslovaškega blaga preko Splita. Te dni je dospel v Split ptvi transport '3 vogonov češkoslovaškega sladkorja, ki je namenjen za diljnji prevoz v Severno Afriiko. Blago je bilo v skladišč eno v še nedovršenih javnih carinskih skladiščih v Splitu, nakair bo vkrcano na parnik »Mefckovič« zareidri nadaljnjega prevoza. Doslei je Češkoslovaška izvažala sladkor v Severno Afriko izključno preko Ti*ta. = Dobave. Dne 7. t. m bo v fntendantu- ri dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavljanje mesa ljubljanski garniziji za čas od 1. aprila do 30. septembra t. L Dne 8. t m. bo pri vojno-tehničnem zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo raznega materiala za avtomobile in motorje in 9 t m. glede dobave vzimeti. Dne 15. t. m. bo v intendanturi štaba savske divizijske ottasti v Zagrebu oferbna licitacija za dobavo 13.200 kg kave in 1.100 kg čaja. Za 9. t m. razpisana licitacija za oddajo triletnega zakupa kolodvorske restavracije v Celju se ne bo vršila 8. apnla Na ljubljeni borzi sta devnza Newyo-r* dn London danes za malenkost popusta U, dočim je bil Pariz čvrste jši. V pnvataem kliringu so avstrijski šilinga po včerajšnji okrepitvi zopet popustili in so se trgovali po 9.15, angleški fumti pa po 2d0- V zagrebškem privatnem kliringu je bil P«>mct v avstrijskih šilingih po 9.17, v angleških funtih po 250, v grških bonih po 31 m v španskih pezetah po 6.30. Nemški klwinšla čeki so bili v Ljubljana zaključeni po 14.05, v Zagrebu po 13.99 in v Beogradu po 139153. . Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda za malenkost popravila itn se je trgovala po 357 (v Beogradu po 3^«-50). Nadalje je bil promet v 4% agraraulh obveznicah po 47.50 in v delnicah PAB po 243. Devize Ljubljana. Amsterdam 2971.00 — 2965.G0, Berlin 1756.63 — 1769.50. Bruselj 739.18 — 744 24. Curih 1424.22 _ 1431.29, London 215 62 — 217-67, Newvork 433.22 — 436.53, Pariz 288.28 — 289.72. Praga 180.83 -181-94 Curih Beograd 7 Pariz 20.2425, London 151775' Newyork 306.625. Bruselj 5195, Milan '24.25, Madrid 41.9250 Amsterdam 208 60, Berlin 123.45, Dunaj 57. Stockhoun 7825, Oslo 76-25. Kobenhavn 67.75. Praga 12.71, Varšava 57.8250 Atene 2.90, Bukarešta 2-50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda 357 _ 358, 4®/o agrarne 46.50 — 47. 6% begluške 62 den., 7®/o invest 80.50 den., 7,o Blair 72 — 72.50 7% Drž. hip. banka 81.50 do 82; delnice: PAB 243 - 247, Trboveljska 125 — 136, Sečerana Oeiiek 150 bL Beograd. Vojna škoda 358-25 — 359 (35850), za april (35825) za maj 357.50 — 358.50 7% invest. 81 75 — 82.50, 7«/o stabi-liz (84) 6»/. begluške 66.20 - 66.35 (66.20) 7% Blair 72 - 73, 8»/. Blair 81.75 - ««0 (82), Narodna banka 6330 — 6370 (63o0), PAB 240 den. Blagovna tržiSča 2ITO 4- Chicago, 8. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 94.75, za jurejet jc bil nov pravilnik za podporni fond. Pri volitvah je bil po vel;ki večini izvoljen stari odbor s sind-ikom senatorjem Pichlom na čelu. Slovaški novinarji so povabili svoje češke tovariše, da bi 23. in 24. maja poseti^ Bratislavo in se udeležili proslave 25-let-nice slovaške novinarske organizacije. Z zborovanja sta bila poslana udanosfcna telegrama prez;dcntu dir. Masaryku in pre-zidentu dr. Benešu, pozdravna brzojavka pa predsedniku vlade dr. Hodži. Na predlog šefredaktorja Zamvka'a je bali soglasno sprejeta ta-le pomembna rezolucija: »Češkoslovaški novinarji, zavedajoč se važnosti dobe, v kateri živimo, zavedajoč se žrtev iin trpljenja, k! jih nalaga življenje stotisočem našega naroda, zavedajoč se nevarnosti, ki nam grozi na mednarodnem obzorju, proglašamo brez razlike strank in struj svojo trdno voljo, delovati za »čuvanje svoboščin in dobrin, izvojevanih v preteklost5., in za zagotovitev uspešnega razvoja države in naroda v bodočnosti. Apeliramo na vso javnost, da se strnejo vse konstruktivne sile v tem delu, h kateremu se prijavljamo sami, kakor nam to velevajo naše poslanstvo in naše tradicije.« Smotra ilirskih ovčarjev Vnedeljo je bila v prostorih ljubljanskega velesejma smotra ilirskih psov ovčar, jev. Smotro je priredil Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani. V polni meri je dosegla svoj namen in pokazala, da razpolaga Slovenija že danes, torej po komaj 5 letih sistematične vzreje, z le-p:im številom tipičnih predstavnikov te lepe domače pasme. Na smotro je bilo pripeljanih 33 ovčarjev, od tega 18 psov in 15 psic. Vsak ovčar je bil natančno stehtan, premer jen in pregleden. Na podlagi skrbne preiskave je dobilo oceno odlično 10 psov in 2 psci, prav dobro 8 psov in 8 psic, dobro pa 5 psic. Kot vedno, se je odlikovala tudi pri tej priliki psarna Osoje g. notarja šinka v škofje Loki. Na smotro je postavila tri lastne pse, ki so dobili vsi odlično oceno, ter tri, v tej psarni vzreje-ne, sedaj v drugih rokah, se nahajajoče živali, od katerih sta bili dve ocenjeni od. lično, ena pa prav dobro. Poleg te psarne je treba omearti psarno šar planina, last ge. Grošljeve, ki kaže res vestno in požrtvovalno, zaradi tega pa tudi uspešno delo. Psarna Golovec, last g. ravnatelja Pestotnika, in psarna Podgora, last g. dr. Lovrenčiča, pa sta bili prvi, ki sta začeli sistematično rediti tega našega domačega psa in sta tudi na tej smotri predstavili res lepe živali. Ker je težko dobivati lepe plemenske živali z našega juga, zlasti s šar planine, je treba z razpoložlj:vim materialom postopati zelo previdno. Lastniki psov so dobili zaradi tega pri tej smotri tudi navodila glede plemenjenja, da bo naraščaj res dober in da bo ta naša lepa, vsaki drugi vsaj enakovredna pasma polagoma izpodrinila in nadomestila tuje, iz inozemstva za drag denar uvažane pse. Ilirski ovčar je naš, jugoslovenski pes. Kdor želi imeti res dobrega in zvestega čuvaja in vdanega spremljevalca, ta naj si ga nabavi, Klub ijidbiteljev športnih psov vodi eviden. co vseh legel ter bo vedno lahko preskrbel vsakemu interesentu čistokrvno in lepo žival. I I Preden se odločite za nakup parketov oglejte si zalogo prvovrstnega materiala pri tvrdki J OS. R. PUH LJUBLJANA GradaSka ul. St. 22. Telefon št. 25-13. Zahtevajte cenik! Strategija pri živalih in rastlinah Vojno ozemlje, kjer divja neprestano boj - Kako je prav za prav ...........................................................z biološko potrebo vojne ? Tisočletja so vojaki vseh narodov nosili pestrobarvne uniforme z vsemi mogoč mi okraski. Pomislimo samo na bleščeče se sleme konjenikov, na rdeče hlače franco ske pehote, na rumene, modre, zelene m še vse mogoče odtenke drugih uniform. Šele med svetovno vojno so se splošno uveljavile bolj skrcmne in enotne sivka-ste ter zelenkaste barve. To je bila ena izmed prvih uslug, ki jih je biološka znanost storila vojni znanosti. Nauk o mn-milkri. o zaščitnih barvah v naravi, je postal eden temeljnih naukov modernega vo-jevamja. Od zajcev in belih polarnih med vedov so se ljudje učili, kako se je treba v barvi prilagoditi okolici, da postanes vsaj na neko daljavo neviden. Vedno govorimo o »pokojni naravi«, veselimo se na sprehodih skozi gozd miru in tišine, ki nas obdaja. Kaj radi poza-b:mo pri tem. da ?mo zašli v vojno ozemlje, v katerem divja neprestan boj. boj na' življenje in smrt, ki terja neprestano žrtve. Z vsalkim korakom postajamo mi sami borci proti najmanj zaščitenim stvorom narave, proti rastlinam, ki 6e morajo tako rekoč boriti na treh frontah za svoje življenje Človekova noga jim tepta srtebh, cvete in liste, v živalskem svetu imajo tisoč sovražnikov, in končno se bore za luč in zrak še med seboj. Krcpkej-ša Skuša izriniti slabotnejšo. Zato pač skriva rastlina svoie nainflemeniteiše organe,, korenine, v zemlji. Tam so še najbolj na varnem. Saj n delajo človeški vojšoaki, ki se morajo boriti proti neštevilnim novim orožjem nič drugega. Tudi ti se zatekajo v naročje matere zemlje in si gradijo v njej zaklonišča in jarke. Celo, ker se tiče strategije, je postala biologija učiteljica ljudem. Marsikateri nauki naših taktikov imajo svoje primere in vzore v nauku o življenju živali. Če trop psov zasleduje kenguruja, si mu skuša izogniti z markiranim begom. V kakšni terenski vboklini, v kakšni majhni^ gošči aH celo v plitki vodi preganjanja živail nenadoma obstane in se postavi zasledu-jočim živalim v bran. Že se je približal najhitrejši pes. Sam ne ve, od kod in ka- /D-r¥Lt*o cte^a r mora bit' posebno sedaj Spomladi stalno na Vaši mizi! Od 15. maja dalje direkten vagon v prelepo Prlekijo do Radencev, Odhod ob 7.20 zjutraj iz Ljubljane. Pridite že takoj v maju na spomladansko zdravljenje v Radence! ko, pa ga zadene krepek sunek kratkih, toda močnih kengurujevih sprednjih nog in ga onemogoči. Pri drevi drugi pes in ga zadene ista usoda, tako je tudi z ostalimi, ki ne morejo priteči vsi istočasno. Hitri strategičn- umik. ki sili sovražnika do naglega zasledovanja, do nesmotrene razdalje sil, nato hipni obstoj in udarec po zasledujočemu sovražniku, ki udarca ne pričakuje, to so »iratcgične prevejano-sti tudi človeških borcev Paviani valjajo med opicami za naijbi-stroumnejše in najpogunnnejše. To nam kaže tudi način njih bojevanja. Če je doživela čreda pavianov napad v ozemliu. ki je zanjo neugoden, se bliskovito umakne. Toda nekoliko najmočnejših in naj-hrabreiših živali ostane no terenu, da bi krile umikajočo se čredo. Dobro pomerjena toča kamnov sprejme pritiska'OČega sovražnika, ki je prisiljen, da se ustavi. Tako se nadaljuje ustavljanje njegovega pohoda, dokler ne priteče hiter mlad pa-vian z vestjo, da ie čreda že na varnem. Vsak pametni vojskovodja slabotne jših čet se bo ravnal na umiku tako kakor pavian-ski strategi. Oe skuSn pilot v zračnem boju priti nad svojega nasprotnika, ne dela mč drugega nego to, kar dela škrjanec. ki ga je napadel kragulj. Mala ptica nima pred roparico nobenega drugega orožja nego krepke peruti, ki jih je narava opremila z vztrajnim mišičevjem. Z njim se vzpenja čedalje višje, dokler roparica ne ustavi zasledovanja. Nenadnega brzega padanja, kroženja v spiralah in vseh drugih umetnij zračnih bitk so se letalci naučili od taktike roparic, kakor je ptičji polet sploh v mnogih ozirih vzor našemu letanju. Samo v eni točki se razlikuje večni boj v naravi od boja med liudmi. V naravi velja pravilo, da se uniči najprvo vse, kar je slabotno in bolehno. dočim uničuje človeška vojna najprvo najkrepkejše in najbolj zdrave može. Odtod dolgotrajne, težke posledice vseh vojn. zavoljo katerih trpi včasih še po več pokolenj. Čeprav je boj v naravi večen boj, vendar ni na njem nič nesmotrenega in v svojih učinkih tudi ni nikoli taiko gTozovt kakor boji, ki jih vodijo ljudje med sabo. Zato je tudi vsako sklicevanje nekih teoretikov na biološko potrebo vojne nezmiselno. Prestolonaslednikova palača To je palača abesinskega prestolonaslednika Makonena v Hararju. Tudi njo so italijanska letala močno poškodovala pri obmetavanju mesta z bombami Petorčice zakonito zaščitene Kupčija, ki izvrstno nese — Kakšne procese imajo v Ameriki Odkar ima tudi Evropa svoje četvorčke in trojčke v večjem številu, slišimo bolj malo o petorčicah iz Corbeila v kanadski državi Ontario. Od časa do časa se pojavija- Belgijski kralj na manevrih Vse Evrope se je v zadnjem časa polotila vojaška vročica. Tukaj vidimo belgijskega kraja Leopolda v trenutku, ko stiska roko častniku na vojaških vežbah belgijske vojske Angleži na južnem tečaju Raziskujejo Grahamovo in Hearstovo deželo V Antarktidi se mudi že leto dni angleška polarna ekspedicija pod vodstvom Johna Rvmilla, ki ji je namen raziskovati doslej neznane obrežne predele južne Gra-hamove dežele in Hearstove dežele. Ta ekspedicija poroča sedaj brezžično o svojih uspehih v zadnjem času. Skoraj vse preteklo polarno poletje ekspedicija zavoljo besnih viharjev in slabega ledu ni mogla opraviti večjega dela. Tik pred nastopom polarne zime pa ji je vendarle uspelo prodreti bolj proti jugu. Njena ladja, motorna jadrnica »Penolo«, je po nekaterih pozvedovalnih poletih z vodnim letalom nadaljevala svojo pot v južna vodovja Grahamove dežele. Dosegla je po 400 km plovbe skoraj 70. vzporednik. Rvmill upa, da bodo prodrli še do ledene pregrade, na kateri bodo v prihodnjem polarnem poletju s sanmi preiskali 1400 km neznane obale južnega kontinenta. Z eks-pedicijo je doslej vse v redu. Kakor rečeno, namerava ta raziskovati doslej neznane predele obmorske Antarktide. Za tem ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Sedaj, ko ste podedovali po svojem starem očetu, mi boste pač vrnili moj denar?« »Ali vas ni sram, da hočete iz tega žalostnega dogodka kovati svoj kapital?« namenom tiči prav za prav rešitev starega vprašanja, da-li je Antarktida enotna celina ali pa zbirka velikih otokov. Tega vprašanja nista mogla na zadnjih ekspedi-cijah zadovoljivo rešiti niti Byrd niti Ells-worth. jo njih slike v kanadskem in ameriškem, časih tudi evropskem tisku. Neki koncern plačuje ogromne vsote za te slike. Za to pa ima tudi edino pravico te slike snemali in razpečavati. V nekoliko dneh pa se bosta morali dve newyorški sodišči baviti s petorčicami :n njih zakonito zajamčenimi pravicami. za božič je imela namreč neka ameriška tovarna igrač idejo, da je izdala lutke petor-čic, torej celo serijo teh malib deklic iz Ontaria, od Marije preko Ivone. Anete in Emilije do Cecilije- Prodajala ]e enostavno po pet enako oblečenih lutk skupaj in jih imenovala petorčice iz Ontaria. A baš to ime je dalo zastopnikom petorSc povod, da so odločno nastopili. Ime petorčic je namreč zakonito zaščiteno. Kdor prodaja kateri koli predmet, pa naj bo to Jed ali za igro. pod tem imenom, mora biti pripravljen na to, da ga bodo prej ali slej pograbiti jnristični zaščitniki malih deklic in mu naložili občutno globo. Ta zakonita in državna zaščita, ki se je svoj čas izrazila s tem, da je sam angleški kralj sprejel botrstvo nad petorčicami, se je v zadnjih mesecih še posebno razširila. Prebivalstvo Corbeila je polagalo na to največjo pažnjo in zastopa mnenje, da ni mogoče storiti nič preveč za zaščito deklic. Končno je to stališče umljivo, kajti Corbeil je postal v nekoliko mesecih veliko, skoraj elegantno mesto s hoteli in kavarnami. Vsak dan se pripelje v to mesto, in to celo pozimi, do 200 avtomobilistov in omnibusov. Petorčice >predvajajo« tujcem vsak dan od U. do 12. ter od 3- do 4. pop. za veliko šipo. Vse. kaT je v zvezi z njimi, je pod državno ali družbeno zaščito. Dr. Dafoe, ki je s svojim neprestanim delom rešil otrokom v dobesednem pomenu življenje. je danes junak Ontaria — in ne samo zavoljo petorčic. temveč tudi zavoljo tujskega prometa, ki ga je pomagal s svojim delom zanesti v ta, od vsega sveta drugače zapuščeni kraj. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Nove ceste v južni Abesiniji Br -1 41 Italijanska vojska je na somalskem bojišču začela graditi ceste po evropskem vzorcu in zaposluje pri gradbenih delih domače prebivalstvo Bolezni v Abesiniji Prof. C. Schilling iz Berlina našteva v nekem Btrokovnem medicinskem listu bolezni, s katerimi mora računati zdravnik v Abesiniji V prvi vrsti so tu obolenja čre-vja, posebno legar. Ker imajo Abesinci navado, da jedo surovo goveje meso. so trakulje zelo raširjene. Cesti infekcijski bolezni sta pegasta in povratna mrzlica, ki ju prenašajo uši. Malarija se pojavlja pred vsem v dolinah, a jo prenašajo tudi v višine. Ker so nasprotja med dnevno in nočno temperaturo velika, so pljučnice zelo pogoste. Zdravnika, ki mu bolnik umre, v Abesiniji prezirajo in bolnikovi sorodniki ga smatrajo za neznaniča. Tornado v Ameriki Te dni je obiskal pet ameriških držav na jugu Unije nenavadno močan tornado. Žrtve viharja so obilne. Doslej navajajo poročila 120 smrtnih primerov, bojijo pa se. da jih je mnoso več. Tornado se je začel pri Alabami v bližini Mississippija. Od tam ie vihar naredil skok po zraku in se je dotaknil zemlje šele trideset milj odtod pri Boonevilleu, kjer je zajel tri osebe in jih usmrtil. V tem kraju je popolnoma opustošil dvajset milj dolgo progo zemlje. Vse hiše v tem pasu so porušene, drevesa izruvana, promet onemogočen. Elektrika ne deluje. Vihar je utisnil hiše kakor škatlice vžigalic. Na ta način je bilo uničenih kakšnih osemsto sta-novališč- Gmotno škodo zaradi tornada cenijo na dva milijona dolarjev. Predor iz Evrope v Afriko Španski prometni minister Belasco gar-zon je govoril na seji odbora za zgraditev predora pod Gibraltarsko morsko ožino v prilog tega načrta in je priporočal, da bi se delo čimprej začelo. Načrti, ki jih je izdelal španski polkovnik Jevenois. so že gotovi. Odbor je sklenil, da pozove mornariško ministrstvo, naj da še enkrat, pregledati tla na dnu ožine s pomočjo podmorskih tankov. Odstavljeni državni predsednik španski parlament je nenadoma odstavil losedanjega predsednika španske repub-dke Alcalo Zamoro ter proglasil «a začasnega predsednika države predsednika parlamenta Martin eza Barria. — Odstavit« Zamore je delo levičar iev Španski običaji Nameravane reforme v družabnem življenju Španska levičarska »ljudska fronta« napoveduje velike reforme v socialni organizaciji španskega ljudstva. Predvsem mu hoče popolnem« predrugačati dosedanjo razdelitev življenja. Mnogi levičarji, ki so živeli v inostram-stvu, so opazovaili življenje tam in se jim vidi absurdno, da se ministrski uradi v Madlridu ne otvarjajo pred 11. dopoldne, da listi z jutra i ne izidejo pred 10., zvečer pa ne pred 21. uro, da pijejo Španci ofc 5. ali 6. popoldne kavo, ob 8. zvečer čaj, da kosijo ob 3. popoldne in večerjajo okrog 10. ali 11. zvečer. »Kakšno življenje morajo imeti igralci?« vzklikajo reformatorji v nekem svojem proglasu. »Gledališča se otvorijo šele ob 11. zvečer, gledalci in igralci ne gredo pred 3. zjutraj sipart. A1i je pametno, da se na ta način krši i« naravni zakoni? Ali je to zdravo?« Portarturski zlati zaklad Dvanajst milijonov zlatih rubljev v 28 zabojih V Harbin je prispel te dni 70-letni Rus Aleksandrov, ki trdi, da je edini živ človek, ki ve, kam so med rusko-japonsko vojno zakopali zaklad 12 milijonov zlatih rubljev. Med obleganjem Porta Arturja so ruski častniki sklenili, da bodo blagajno vojaškega poveljstva zakopali v gorah med to trdnjavo in Dairenom. To se je tudi zgodilo. Zlato, vredno 12 milijonov rubljev, so spravili v ?8 zabojev. Ko se je vojna končala, sta ostali samo še dve osebi, ki sta vedeli za kraj, kjer je bil ta zaklad zakopan. Od teh je Aleksandrov baje zvedel svojo skrivnost. Poročajo, da je bil že pred meseci v tistih gorah in se prepričal, da je zaklad še vedno na mestu. Sedaj pa izjavlja, da ne bo nikomur izdal skrivališča, če mu ne omo- gočijo, da se osebno okoristi z njim. Če mu to ne nspe. tedaj bo vzel svojo skrivnost s seboj v grob. Med topniškim ognjem Italijanski topničarji obstreljujejo abesinske postojanke Hauptmannov pepel prepeljejo v Nemčijo ? V ponedeljek zvečer so v Ameriki upe-pelili truplo usmrčenega Bruna Hauptman-na. Pred upepeljitvijo je bila žalna svečanost, ki »o 6e je udeležili Hauptmannova vdova in nekaj pokojnikovih ožjih prijateljev. Pred krematorijem se je zbralo tisoč oseb. Govori se tudi. da bodo Hauptmannov pepel prepeljali v Nemčijo • Dražba Barthoujeve zbirke rokopisov V Parizu se je izvršila javna dražba izvirnih rokopisov iz zbirke umorjenega francoskega državnika Barthouja. Dosegli so za posamezne rokopise prav znatne cene. Tako je šel rokopis Lamartinovega »Jocely-na« za 135.000 frankov, za rokopis »Servi-tude et grandeur militaires« Alfreda de Vignyja pa so izkupili 140.000 fr. Nova spomlad - nova obleka! Gotovo najlepSe vzorce blaga za obleke m plašče za gospode, a tudi po najnižjih cenah je dobiti pri DRAGO-SCHWAB LJUBLJANA« ALEKSANDROVA CESTA Moderni Ahasver Na pamiku »Barabool«, ki vozi z dolgimi ovinki med Londonom in Avstralijo, imajo sedaj nenavadnega gosta, upokojenega majorja Longa. Mož je najel kabino na tem parniku do konca življenja, do svoje smrti namerava namreč ostati na krovu. Vzrok pa ni sentimentalne narave, kakor bi si kdo mislil, temveč popolnoma gospodarski: Major je izračunal, da s svojo pokojnino na kopnem ne more živeti življenje na ladji pa bi bilo za polnih 50 odstotkov cenejše. Bil je doslej že dvakrat v Avstraliji, sedaj je najel kabino za stalno m ga bo stalo seveda še manj. ANEKDOTA Dumas je prišel iz neke družbe, ki ni bila posebno zanimiva. Vprašali so ga, kako je bilo, in je odgovoril: »če bi me ne bilo zraven, bi se bil zelo dolgočasil.« VSAK DAN ENA »Nu. ali je limonada sladka afi kisla ooepodi&i&k (>Everybodys weekt7*5št. Zanimivo je da je bil novi komad prvotno izročen vodstvu beograjske drame, kot delo nekega španskega dramatika. Pozneje se je izkazalo da je to Velmar Jankovič. ki se je bil že prej pri igri »Sreča, a. d.« dalje časa skrival za anonimnostjo. Značilno je, da je imela ta igra zaradi mlsterioznosti z avtorjem izreden uspeh Novo delo Velmarja Jankoviča >Državni neprijatelj br-o« je komedija v 12 slikah. . »Vladimir Solovjev in slovanski jug«. V včerajšnjem članku pod tem naslovom je izmed običajnih nerodnosti tiskarskega -kra-ta, najbolj huda napaka v četrtem odstavku k er čitaj. da ie Peter Veliki hotel skleniti (ne odkloniti) zvezo z Dubrovnikom in jadranskimi Slovani. Opereta Josipa Rahe »Pesem ljubeznic (ma besedilo M. Simončiča). je bila ob premieri 5. t. m. in prvi reprizi 7. t m. lepo sprejeta. Novo glasbeno delo v Ljubljani delujočega kapelnika J. Rahe je zreziral ing. Golovta ki je opravil tudi koreografsko režijo. V novi opereti so nastopile v solističnih vlogah nekatere članice zbora in ta-leta. Občinstvu so posebno ugajali stevnni folkloristični glasbeni motivi in živahni plesi Vse kaže, da se je nova domača opereta dobro uvedla. Strokovno poročilo objavimo po eni naslednjih repriz, ker se na§ operao-glasbeni referent mudi na kongresu za glasbeno vzgojo v Praai- § P O R T Izvleček iz programov Četrtek 9. aprila Ljubljana 1*2: Orgelski koncert na ščah — 12.45- Vreme, poročila- 13; spored, obvestila. — 13.15: Ruske duhovne pesmi na ploščah. - 14: Vreme, tor^-Rcsna glasba (radio orkester) — Pogovori s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura —'20: Branje v. pisma, nato petje psalmov (ljublj. bogoalovci). - 20-40: Instrumentalni dueti (klavir: gdc. Melita Gnjezda. harmonij: g. Dimitrije Kaškarov). 21 ->0- Pesmi in spevi (sodelujejo ga. Ira-nja Bernot-Golobova, prof. Marjan Lipov-šek in Radio orkester).— 22: Cas, vreme, poročila, spored — Beograd 18: Nabožna glasba.— 20: Orkestralen in zborovski koncert (Baehove in Handlove skladbe).- Zagreb 12-10: Plošče. 17.15- Pergolese: Stabat Mater— 20: Bachova maša v h-molu (plošče).— Praga 19 10- Violinske skladbe.— 19.40: Pomladne pesmi.— 20- Zvočna igra.— 21: Orkestralen koncert- 22-15; Lahka codba.- ^r-šava 20: Zvočna igra.— 20.30: Koncert zbora orkestra in solistov— 23.05: Plošče- -Dunaj 12: Bach in njegovi sodobniki. lG-Oo: Odlomki iz oratorijev (plošče).— 17.30: Pevski koncert— 19.30: Cerkvena glasba.— 2015: Koncert dunajskih filharmonikov— 22.20- Komorna glasba— Berlin 18: Komorna glasba in pesmi na ploščah. — 19.15: I^a-božna glasba— 20-10: Orkestralen koncert. 22 30- Tihe melodije— Munchen 18; Plošče. 19: Prenos iz Stuttgarta— 20.10: Večer koračnic— 21.30- Odmevi z Visle— 22.^0: »Katedrala«.— 2320: Liszt; Paslonska kan-tata— Stuttgart 18: Orkestralni koncert— 2010: Večer Mozartove glasbe.— 23; Kakor Berlin__24; Nočni koncert Beethovnove glasbe— Rim 20.35; Nabožna glasba— 22: Orgelski koncert. Naše gledališče D B A M A Začetek ob 20. uri Četrtek, 9. aprila; V Času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Veliki petek. 10- aprila: Ob 15. V času obiskanja. Izven. Cene od 14 Din navzdol. Velika sobota. 11. aprila; zapoto-OPERA Začetek ob 20. uri Veliki četrtek. 9. aprila; zaprto. Veliki petek, 10. aprila; zaprto. Velika sobota. 11. aprila: zaprto- Občina Murska Sobota razpisuje za oddajo gradbenih del za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska, kleparska mizarska, ključavničarska ter parke-tarska dela pri gradnji Delavskega doma v Murski Soboti v skrajšanem roku L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. aprila 1936 ob 11. uri v občinski pisarni v Murski Soboti. Pojasnila m ponudbeni pripomočki se proti plačilu na-pravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v občinski pisarni v Murski Soboti. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote uradnega proračuna, ki znaša za: 1. težaška, zidarska in železobetonska dela 655.608.40 Din 2. tesarska dela 15.000— Din S. krovska, kleparska dela 38.632.50 Din 4. mizarska dela 100.440—- Din 5. ključavničarska dela 72-873-— Din 6. parketarska dela 45.682.— Din Ponudniki morajo položiti 10% kavcijo do 10. ure na dan licitacije pri davčni upravi v Murski Soboti. Občina Murska Sobota, dne 7. aprila 1936. V nase hise „a naš denar Le nase res domače praške Nase priprave za olimpiado Zagreb, 8. aprila. AA. Včeraj jc prispel Zagreb minister za telesno vzgojo dr. Josip'Rogič. Ob 18. je imel konferenco s predstavniki Jugoslovenskega olimpijskega odbora, Zveze športnih zvez s predstavniki vseh športnih zvez s sedežem v Zagrebu-Predsednik Zveze športnih zvez dir. Hadzi je pojasnil g ministru stanje našega športa in zlasti poročal o pripravah za odhod naših tekmovalcev na' 11. Olimpijado v Berlinu. . . ^ Minister dr. Rogič je z zanimanjem sprejel pojasnila ta obljubil, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči. da bo naše zastopstvo na olimpiadi kar moči dobro- Zastopnike našega športa je razvesehl^ posebno z izjavo, da je za sodelovanje naših tekmovalcev na berlinsikii olimpiadi poskrbljeno v proračunu in da bodo potrebni zneski v najkrajšem času izplačani. Minister dr. Rogič je 4udi danes ostal v Zagrebu. Tekom dneva si ic ogledal posamezne športne ustanove. Vsega 5.— D»» stane ena stava na nogometne tekme pri „ F 0 S T 0 K " BEOGRAD, PAŠICEVA 4 — Tel. 20-420 V srečnem slučaju zamorete dobiti preko Din 100.000. Zahtevajte brezplačne kupone! Podružnica »Fostoka« Ljubljana, BEUK KILI J AN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb in Predalič. SPREJMEMO RESNE ZASTOPNIKE. Izjava JZSS Z ozirom na vesti v listih o demisijah v upravnem odboru JZSS izjavlja upravni odbor, da so vsi odborniki obdržali svoja mesta, le g. dr. Pavlin je odložil mesto po-slovodečega podpredsednika, dokler bo trajalo delo komisije, zadržal pa je mesto v upravnem odboru- Upravni odbor izjavlja, da ;e po soglasnem sklepu določena tročlanska komisija, ki naj zbere in preišče vse gradivo v zvezi s planiško tekmo. Upravni odbor hoče s preiskavo doseči razčiščenje vsega, kar je v zvezi s to tekmo, da zašoiiti ugled in razvoj našega zimskega športa dema in v tujini. Velikonočni turnir Mladike Pod pokroviteljstvom predsednika ljubljanske občine g- dr. Adlešiča, priredi SK Mladiike. Tekme prično na velikonočno domu na Kodeljevem pokalni turnir s sodelovanjem Hermesa, Reke, Slovana in Mladike. Tekme pnicno na Velikonočno nedeljo dopoldne ob 9-30, finale pa bo ob 15-30. Na sporedu so 4 povrstne tekme, zato vabimo ljubitelje nogometa, da jih posetijo, ker za veliko noč ne bo drugega programa. Odbor za izvedbo velikonočnega turnir ja SK Mladike. Seja odbora bo drevi ob 19-30 v Mladinskem domu na Kodeljevem. Ker se bodo na tekmi izžrebali pari in odobrile propozicije, vabimo delegate sodelujočih klubov, da pridejo na sejo. STK Moste (nogometna sekcija). Drevi ob 20. članski sestanek. Sestanek je va-ara radi teicia*. Ali je to reforma t Po strokovnih listih je po končani zimski olimpiadi v Garmischu prišlo spet na dan vprašanje ocenjevanja smušk:h skokov. Način ocenjevanja v tej disciplini je zdaj res tako nepopolen, da najbrže še dolgo ne bodo prenehali ugovori zoper njega. Zdaj se je oglasila od nekod skupina, ki predlaga namesto treh sodnikov pri skokih kar pet nevtralcev, ki naj po dosedanjem sistemu dodeljujejo skakačem točke oceno. Po končani tekmi naj bi se za za vsak skok črtali najboljša im najslabša ocenta, po stalili treh pa izračunale točke nec Tujskoprometne zveze je poročal o u-i___o seniki. Naitehtnejši lovaniu Olepševalnega društva, ki dela kakor sedaj s tremi sodniki. Najtehtnejši razlog, ki govori zoper to novost je pač ta, da je težko zbrati za vsako skakalno prireditev pet dobrih sodnikov, ne glede na to, da zaradi večjega števila sodnikov ni dana nič večja garancija, da nekateri skakale'. ne bodo dobiH boljših ocen kot so jih zaslužili — s pogojem seveda, če je sodniški zbor sestavljen zanje primerno. Prav tako brez koristi bi bilo tudi javno ocenjevanje po vzorcu drsalnih športov, ker mora sodnik v glavnem povsod čuvati svojo avtoriteto — bodisi s pritrjevanjem ali pa ob godrnjanju občinstva. Med kopico raznih predlogov zasluži no vsem tem še največjo pozornost oni, ki se zavzema za »suho« ocenjevanje po metrih n daljavah kakor v lahki atletiki ali plavalnih športih. »Štoperica« in meter sta najbolj zanesljiva sodnika v sporu pravijo njegovi zagovorniki, če se upošteva, da je treba tudi za smuške športe predvsem osnovnega znanja, tehnike v skoku le slučaj, da skakač brez sigurnosti in dobre priprave sem in tja srečno prestane dalja' skok, bi morda ta rešitev ne bila tako nepopolna kot se zdi na prvi pogled. Na koncu koncev pa je za občinstvo tudi mučno, če mu sodm-k: naenkrat proglasijo za zmagovalca in najboljšega skakača takšnega, ki je po daljavah komaj na tretjem ali še slabsem •mestu. Obenem pa je tudi res. da šport ni zaradi publike in je pač treba da publika prodre v njegove posebnosti. Torej, da ali ne! Vprašanja ocenjevanja smuskih skokov je v razprav- že precej časa in upajmo, da bo slavna Fisa slednjič le presekala tudi ta gordijski vozel — samo v korist skakalnega športa. Vsekakor moramo sklepati, da bodo pri tem daljave smuških skokov igrale najmanj tehtno vlogo, kar je prav v bistvu tudi še najbolj pravilno. Seveda pa pri tej odločitvi nihče ne bo smel misliti drugače ni o naši Planici in drugače o skakalnicah, ki se razvijajo z enakimi — ne samo športnimi — cilj* tudi že drugod po svetni, da celo v domovini Fise in njenih najjačjih predstavnikov. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15.30 naprej, ob vsakem vremenu strogo obvezen trening za prvo moštvo in rezervo. ZSK Hermes. Seja centralnega odbor« bo ▼ potek 10. t. m. ob 19J0 pri MikMu. Odborniki vabljeni- SK Sloga (nogometna sekcija) Redni treningi se vrše ob torkih ia četrtkih od 15. - naprej na igrišču Hermesa. Iz Ptuja Smrtna kose. V ptujski bolnici je po kratki bolezni umrla v cvetu mladosti 25. letna učiteljica gdč. Marica Mlekuževa, sorodnica tukajšnega učitelja g. Cirila Kafola. Pokojnica je bila splošno priljubljena in vneta Sokolica. Pokopljejo jo v petek 10. t. m. ob pol 16. na mestnem poko. pališču. j— Združenje gostilničarjev v Ptuju je imelo te dni redni otčni zbor pod predsedstvom g. Mahoriča Franca. Šolski nadzornik v pokoju g. Pretner Miroslav kot odposia- " dc* lovanju Olepševalnega društva, ki dela roko v roki z Združenjem gostilničarjev v razmah tujskega prometa v Ptuju. Iz tajniškega poročila je posneti, da se tudi gostil-ničarska obrt bori za svoj obstanek. Združenje šteje 178 članov. Gostilničarsko'Obrt je v minulem letu odložilo pet članov, koncesija za gostilno pa se je dovolila samo ena. Združenje je lani priredilo tudi ser-virni tečaj, ki je dobro uspel. Premoženje združenja izkazuje ob koncu leta čistega 32 611 Din. Zvezni ravnatelj je nato podal obširno poročilo o intenzivnem delovanju zvezne organizacije. Posebno se Je bavil^ s trošarinskim. davčnim in taksnim vprašanjem. Članarina se je določila na 45 Din za člana na leto. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika e. Mahorič Franc, ostali odbor pa z malenkostnimi izpremem-bami. Na predlog g. Berliča se je izvršila izprememta pravil v toliko, da obsega področje združenja mesto Ptuj in srez ptujski. SIJAJNO ODKRITJE SREDSTVA ZA BELJENJE KOŽE KEMIK JE POSTAL IINAJDITEU PO SREČNEM NAKLJUČJU se je sveža, Med eksperknenrtiramjean v »vojem labo- :e ne,ki pariSki kemik začudil zaradi neverjetnega učinka ;kisikoveža belila« ki se je slučajno razlilo po mehova rit? £ obelilo in omehčalo kožo, Luskane tr£ kože in pefie so i^inde p^av^ pa nova in svetla koza, finega tkiva in bele barve. Ko je bilo to sredstvo preizkušeno na licih velikega števila žena, je postala koža n 3 Jo 5 nijaas svetlejša in tako baržu-nausto mehka, kakor na najbolj zavarovanih delih telesa. , . Na podlagi faMjuto« koncesije je to »kasikovo belilo« sedaj vsebovano v novi kremi TokaJon, bele barve, ki ni mastna. Krema se vleze v kožo, jo snaži odstranjuje _ za-jedalce, zožuje raziirjene gnojnice in napravi polt prozorno, kak^ do-slej še ni bilo doseženo z nob^m toaletnim ali kozmetičnim sredstvom. Čeprav vsebuje nova krema Tokalon belebarve^ kovo belilo«, cena ni bila zvtfena. Začmt« z uporabo že dane« m motrite nagle učmk^ Uspeh je gotov, v nasprotnem pranem pa se denar vrae. _ f ZDRUŽENJE GOSTILNICARSKEH PODJETIJ V SREZU LOGATEC obvešča svoje člane, da je danes nenadoma dopolnil pozemeljsko življenje njegov ustanovitelj in odbornik, gospod JOŠKO TOLLAZZI POSESTNIK IN GOSTILNIČAR NA CEVICIH. Na zadnji poti bodimo s svojim zvestim tovarišem v petek ob 17. uri. V DOL. LOGATCU, dne 8. aprila 1936. NACELSTVO. Prežalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes kot 53 letnik nenadoma zapustil nafi predobri m nepozabni soprog, ozir. oče, brat, zet, stric, svak, bratranec, gospod JOŠKO TOLLAZZI POSESTNIK, TRGOVEC IN GOSTILNIČAR NA CEVICIH. V petek ob 17. uri se poslovimo od njega v hiši žalosti in ga spremimo na župno pokopališče. V DOL. LOGATCU, dne 8. aprila 1936. GLOBOKO ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROCI In ostali sorodniki. \ H. CVET1N: 32 Zadnja stran Misli so se mu spet in spet vračale k temu vprašanju. Kaj, če jo je bil po krivem obdolžil? Zakaj je bil sploh odprl usta? Vsekako le zato, ker ga ie bil sum, ki ga je izrekla, tali neizmerno razjaril. Da imi je bila le zmožna vreči tak strašen sum v oči--— Drobni zlati prstan, ki so ga njegovi prsti ne-vedoma stiskali v žepu, ga je pekel kakor ogenj. Zdaij Je bilo vse končano — vse. Po tem, kar se je bik) zgodilo, ni bilo več poti nazaj. iVlarja je bila zanj izgubljena — tem bolj, k&r je mislila, da je izrekel svojo obtožbo samo zato, ker jo ie hotel osumiti pred komisarjem. On, ki nj niti slutil, da stoji Remec pred vrati in vleče na uho! Konec —»--konec! Predobro je poznal samega sebe. Vedel je, da ne bo nrko-li izrekel spravljive besede, ki bi vse pojasnila. Tudi njegov ponos je bil globoko užaljen nad Marjinim sumom. In ona? — Niikoli več mu ne bo padala roke! Bolesten stok se mu je iztrgal. Šele zdaj ga je popolnoma obhajala zavest, kaj mu je bila Marja. Ni mu bila samo ženska, h kateri ga je vleklo srce — ne, pred vsem mu je bila mirna, pogumna tovarišica, ki ga je vselej hrabrila, kadar ga je hrezupnost njegovega položaja tiščala k tlom. Tako je bno, dokler ni prišla ameriška dediščina. b to se je bila začela vsa nesreča. V upanju na svoj deiež sta bila zjciaila gradove v oblake, ki jih je stričeva trma ie prekmalu po-rušiila. Stric je že od začetka nasprotoval njuni ženitvi — gotovo samo iz tnune — in miegov ugovor zoper razdelitev dediščine Jima je bil razdejal vse lepe sanje. Mahoma ju je bil vrgel nazaj v negotovo vsakdanje življenje. In onadva, ki sta bila prej tako trdna odločena, da zdiružita svoji usodi za srečne in nesrečne dni, mahoma nista več imela poguma, da bi to storila. Tako je bilo vse prišlo — in potem še ta umor s svojim strahotnim ozračjem dvoma o vsem, kar se je zdelo dotlej dobro in vredno oboževanja — Ce je hotel biti Marko zdai pošten proti samemu sebi, si je maral priznati, da se več ne razume. Prav za prav so nru bili vdahnili sum proti Marji tako neznatni indriciji! in potem še snoči v kavarni — tisti čudni namig skrivnostnega tujca --da se mu je mogel zdeti toli pomemben! A kai.i Je zdaj pomagalo vse premišljevanje? Prepozno je bito. Počasi je vstal, stopil pred zrcalo in si jel z mastjo otirati naučeni obraz. Cez kake četrt ure ie končal in se pripravil, da bi zapustil garderobo. Mehanično je segel v žep in se prepričal, da ima Nadino pismo pri sebi. Najbolje bi bilo, da bi šel kar zdajle na policijsko predsedstvo--- »Pozdravljeni«, je rekel dr. Moravec, ki mu je stopil na hodniku naproti. »Dobro, da vas še najdem! Bal sem se že, da ne bi biili odšli--- »In — ?« Markovo vprašanje je bilo kar nevljudno. A v tem trenutku je bil še Boris Moravec več, nego so mogli njegovi živci prenesti. Konciplent ga le začudeno pogledal. »Mar ste pozabili? — Pooblastili za gospoda dr. Šolarja je treba še podpisati. — Ta čas sem rmel v mestu nekaj opravkov — — in zdaj boste menda utegnili--« »Stopite noter!« ga je povabil Marko. »Prej ko je ta reč za menoj, tem bolje«. Koncipiient je brl v tem odprl svojo listnico in vzel iz nje neikaj obrazcev, ki jih je razgrnil po mizi. »Upam, da mi lahko podpišete pooblastilo tud v imenu gospodične Labodove — ? Saj je vaša zaročenka«. »Zdaj ne več!« je kratko odvrnil Marko. Dr. Moravec je presenečen vzdiigniJ obrvi. Videti je bilo. da bi rad nekaj vprašal, toda igralčev nedostopni obraz mu je zavezal jezik. »Prav — podpišite torej samo zase! — Prosim, izvolite pazljivo prebrati posamezne točke — im če smem potem prositi za podjpis — tu spadaj, na desni--« Skoraj pol ure je trajalo, preden je bilo vse v redu. Ko je dr. Moravec pobaral nato svoje paporoe, je Marka zdajci fcpreletela misei. »Saj res, gospod doktor — gospodična Seačar-jeva me je prejde prosila, naj oddam zanjo neko pismo. Seveda se je do mene le zato obrnila, ker vas ni bak> več dobiti — Ce vam smem zdaj odstopiti naročilo . . .« Med tem je bil vzel pismo iz žepa in ga tako položil pred koncipijenta, da je ta lahko prebral naslov. Osuplo ie zmajal dr. Moravec zmarai z glavo. »Policijskemu komisarju Remcu? — Kaj bi utegnila Nada imeti do njega?« Marko je skomignil z rameni. »Ce bi hoteli oddati to pismo--gospodična Senčarjevi je veliko do tega, da pride še to popoldne v prave roke!« »Res mi je žal —« se je pobranil koncipijent — »ali do večera imam še toliko opravkov--Ce bi hoteli biti tako I ubeznivi--« Igralec je pokimal. »Seveda! — Kar sem obljubil, tudi storim«. S temi besedami je vtaknil pismo v stranski žep. Takoj nato je z dr. Moravcem vred odšel iz garderobe. »Ne zamerite — beli ste, na zid ste se naslonili —« je rekel dr. Moravec zunaj na hodniku. In vzlic Markovemu vljudnemu upiranju mu .ie jel z rutico oprhavati rokav. »Tako — zdaj se vsai lahko pakažete na cesti«, Je nazadnje smeje se pokimal in spravil rntioo v žep. CENE MALIM OGLASOM Po 50 por za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din lv— za besedo, Dm 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dm 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.-^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f|:n * _ __ odgovor, priložite 5« v znamKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Naročniki malih oglasov! Za velikonočno številko »Jutra« je treba naročiti male oglase takoj oz. najkasneje do petka, do 5. ure popoldne, kajti velikonočno »Jutro« bo izšlo, kakor vedno, že v soboto zjutraj. Oglasni oddelek »Jutra«. Kam pa,kam ? Beseda I Oln. davek , Um M Slfro aH dajanje aslova ] 3ia Najmanjši znesek 17 Oin. Novodošli burgundec posebno piten, nežveplan, rizling, cviček, vse vrste Tiska vina, nudi za praznike gostilna Tomšič, Bleiweiso-tm 16. 9106-1)3 Za velikonočne praznike cd 10. do 30. aprila se točijo vsa vina čez ulioo 3 I>in ceneje v gostilni pri »Panju«, Vegova nI. 10. — I*repričajte se o dobri kva-1 teti pristnih in neravnih dolenjskih in štajerskih vin. €>e priporoča gostilničar — tone Huč. 9145-18 Službo dobi Beseda I Dtn. davek 3 Din. n llfro ali dajanje naslova 9 Din. NaJmaaJH inesefe n Dta. Pletilje m stalno delo, iščem. — Istotako učenke za pletenje. K. Sose, Ljubljana, Mestni trg. 9070-1 Dve blagajničarki spretni, zanesljivi, z znanjem, ne pod 30 let, dobita mesto v večjem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »■Zanesljiva moč«. 9115-1 Prodajalki mošane stroke, za takoj ali a 16. aprilom. sprejmem. Stalna služba v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivi moči«. 9!il«-l Frizerko imoteo trajne, železne m vodne ondulacije sprejme takoj za rapomaganje salon Kastellc, Tyrševa c. 38. 9U174 Služkinjo priprosto, za gospodinjo, stalno, zanesljivo, otroko-ljubno, sprejmem takoj za mesečno Din ISO. Traunik, Trebnje, Dolenjsko. 9MU-1 Perfekten knjigovodja za kontrolo knjigovodstva celega leta 19®), dobi mesto pri večjem podjetju. — Ponudbe na podružnico Ju tra Maribor pod »Perfekten knjigovodja«. 9094-1 Kuharja, slaščičarja ter slogo ki je rznčen mizar, sprejme hotel Rokan, Selce na moro. Hrvatsko Primorje. 9088-1 Blagajničarko prijetne zunemjosti, z dobrimi spričevali, rščem za takoj v trajno službo. Prednost, ki je vešča strojepisja in nekaj knjigovodstva. 'Pobliže: Martin Rednjanec, Zagreb, Frankopanska ulica St. 113. 9086-11 Trgov, pomočnika mešane stroke, mlajšega, vojaščine prostega, iščemo kot provizijskega (event. delno fiksum) potnika za Ljubljano. Podrobnejše ponudbe z navedbo referenc je podati na A. Žagar, poštni predal 1.73. »131-1 Brivskega pomočnika sprejme takoj za izpomaga-nje Jakše, brivec, Celje, Sp. Hudinja. 9136-1 Hi Slaščičar dober, samostojen delavec, vojaščine prost, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slaščičar«. 9103-2 Natakarica mlajša, poštena, prosi takojšnje zaposlitve v hotelu ali večji restavraciji. Gre tudi za sezono. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9090-2 Dekle pridno in pošteno, želi službo kot pomoč gospodinji, najraje v Zagrebu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood šifro »Poštena št. 8634«. 9102-2 Pekovski pomočnik mlad in zanesljiv, želi pre-menita službo, za takoj ali pozneje. Ima tudi svoje odjemalce. Najraje bi šel v okolico Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 91S8-2 Prodani Seseda 1 Din. davek 3 L ta llfro aH dajanje aaslovs 3 Oln. NajmanlSl tnesek n »n. Sadno drevje visoko tn pritlično, agras, ribiz. lepoti čno grmičevje. Japonske dišeč« potonke to vsakovrstne rastline, aro da po izredno nrakifc cenah radi opustitve vrta, drevesnica Crnagoj. Vič. 5606-6 Otroška posteljica v zelo dobrem stanju, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9085-6 Otroški voziček lep, malo rabljen, proda Viher, Dalmatinova 5/TI.I. 9106-6 Aluminijaste škatle pripravne za turiste, jelenove roge im nekaj slik, po-oeni prodam. Glinoe, Tržaška cesta 112. 9107-6 Pridelki Seseda I Din. davek J Din. m llfro aH dajanje naslova f Dla Najmanjši tnesrk 17 Din. 500 litrov črnine prodam. Plačilo sprejmem Južnoštajerske Celje. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tzboroo vino«. 9047-88 Kolesa krocvinaoa in ponikljana od 750 Din naprej. Stara kolesa jemljemo v račun. — Nova trgovina, Tyrševa 36-9138-111 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji Vsi so odpisal!, da se mu spotoma pridružijo. Določenega dne je Miha zajahal konja Trdogoza, in se, res omamljen od očetovih in materinih opominov, odpravil na dolgo pot Beseda I Din. lavek S Din. te llfro ali dajanje naslova 5 Din NaJmanJSI tnesek <7 Oln. Javor Kupimo večje množine ja-vorjevih hlodov in plohov. Ponudbe z navedbo kvalitete in cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Javor«. 9046-10 Beseda » Din Javek ) Dira llfro aH dajanje naslova i Oin Najmanjši cne«rk 17 01» Parni stroj ležeči, brez kondenzatorja, z 1 cilindrom. proizvod Brflnn-KOnigsfelder, z raz-deljevalnikom pare na ventile, učinek 60 KS pri 11 atm. napetosti pare pri vhodu in 80 zaobratov na min. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S«. 7339-29 Dragocenosti Vsakovrstno zlato knpnje no najvišjih senat Cerne . juvelir Linbllana VVolfovs nllcr Beseda 1 Din. davek S Dii ca llfro aH dajanje naslov. ? Oin Najmanjši mesel 17 Dta Informacije o prodaji in nakupa hranil rtih knjižic daje brezplačne koncesionirana tvrdka bani poslov, pisarna, Ljubljana Beethovnova ul. 14/11. Tele fon 36-10. Lastniki hranil nih knjižic in dolžniki, ob> nite se zaupno na solidni tvrdko. 90S9-1<; Vloge članic Zadružne zveze, kupim po 60%. Ponudbi-na podružnico Jutra v Ma riboru pod »Denar«. 9080-16 Denar na hranilne vloge vseh denarnih zavodov, prt-skrbi takoj. Strogo solidne poslovanje. Bančno komis pisarna Rndolf Zore Ljubljana, gledališka 12 Telefon 38-10. Priložite znamke! 110-1<; Hranilne vloge Ljudske posojilnice, Mestne hranilnice in Kmečki hranil ni in poeojilni dom, vse v Ljubljani, kupim po primer ni oeni proti plačilu v go tovini ali iste prevzamem v polnem znesku na vknjii bo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina ali vknjižba«. 901Ž-16 Hranilne knjižice Okrajne posojilnice 28.000 in Ljudske hranilnice in posojilnice 30.000, obe v Skofji Loki in Hranilnice ki posojilnice na Bledu 90.003, zamenjam za hranil ne knjižice kranjskih ali ljubljanskih zavodov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna zamenjava«. 90J1-U6 Hranilne vloge vseli denarnih zavodov vnovčuje po najvišji oeni, takoj v gotovini Alojzij Planinšek bančna poslov, pisarna Ljubljana, Beethovnova ni. 1401, telefon 35-10, ki Vam jamči ta pravilnost to strogo solidno« v vseh poslih. 7470-16 K rentabilnemu podjetju pristopim s kapitalom do Din 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteni partnerji«. 9131-16 Denar se naloži najbolje in z zajamčeno sigurnostjo pri lepo razvitem, manjšem industrijskem podjetju, ki je edino ter brez konkurence v naši državi. Osebno sodelovanje ni izključeno. Ponudbe z razpoložljivim zneskom pod značko »Dober promet 1036« na podružnico Jutra Maribor. 9142-16 Obft leseda 1 Din davek « Oln ca llfro aH dajanje oatlov; ' Din NajmanJSI tnesek 17 Dta. Dame! Trajno ondulacijo izvršuje frizerski salon »Frank«, Ze-Ijarska ulica lil, Kolezija. Trnovo. — Priporoča »e! 106-30 Moške klobuke lomačega izdelka Vam nu dim po konkurenčni ceni i vseh barval in oblikah. Franc Bernik. Tyrševa e. 12. Ljubljana. Sprejmajo ■?e vsakovrstna ponravila. 7295-30 Ako želite imeti dobro trajno, vodno ali železno ondulacijo. pridite v damski salon Eneel-bert Franchetti, TyTšev« ••sta 20, nasproti kivarne »Evropa«. 9059-30 Lokali >«eda I Din favek J Lu j- llfro aH dajanje oaslc <« Oin. Najmanjši enesek 17 Din. Trgovski lokal v Kranju, na najproraet-iejši točki, oddam takoj v mjem. — Priporoča se za irarja, manufakturo. galan erijo. galanterijsko telez-iino, trgovino e kolesi to ivalnimi stroji, konfekcij-ko, modno, klobučarsko, ležnikarsko to papirno tr-rovino. torej vse razen špe-Brijeke to delikatesne trgovine, ker je te v hiši. Pojasnila daje lastnik: '■"rane Majdič, industrijski nlin. Vir. p. Dob Dom >ale. 7581-19 Tovarniški prostori ■811 m2 primeren za vefi. ie stavbLšče do katerega >ega vodovod in elettro vod ugodno naprodaj Trnovsko predmestje VpraSatl: Cesta 29 oh_ Dobra 9/H — 16. T784-20 Posestniki hiš. viL parcel in posestev, ae trudite se sami i pro-Jajo, zaupajte se meni, prepričali se bodete o solidno sti. kakor že mnogo mgih do sedaj. Pristavec Franjo, nakup in prodaja nepremič nto. Ljubljana, Erjavčeva cesta 4a. — Telefon 23-81. Nasproti dram. gledališča. 73-90 Stavbna parcela najugodnejša lega ob Tyr-ševi cesti, naprodaj proti gotovini ali knjižici »Kmečke posojilnice ljubljanske. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100«. 9M3-90 Hišo ali vilo v Ljubljani, dvo ali več-stanovanjsko, do 300.0.(0 Din kupim. Plačam Din 300.000 takoj, ostanek hipoteka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa sončna lega«. »134-20 Vrtne zemlje lepe, prodam takoj več m« v sredini mesta. Miroslav Zupan, stavbenik, Vošnja-kova «. 91>33 »0 Stanovanje 2 sobi s ktihinjo in vsemi pritiklinami. odda.m. Tovarniška ulica 27. 9123-31 Stanovanje treh sob s kopalnico, oddam s 1. majem. Zrinjskega cesta 7/11. 9108-21 Stanovanje treh sob s kopalnico, oddam takoj. Beethovnova ul. 16/m. 9100-31 Sabo odda Lepo sobico oddam takoj boljši gospodični. Naslov v vseh po*l. J»-ra. 9139-33 Prazno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam s 1. majem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 904-33 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma, eventuelno s hrano. Poljanska cesta 13. 9147-33 Razno Sveie najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. O. PICCOLMA V LJUBLJANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam Naročite še danes P E R E N E (trajnice) rastline za skalne skupine in igličevje iz vrtnarije »PERENVRT« Vrtni arh. P. Ungar, Zagreb, Vlaška 85. - Ilustrirani cenik brezplačen. Osnovanje in urejevanje vrtov po vsej državi. Telefon 2059 Suha drva premog tcarbopakett W » dobite pn 1. POGAČNIK Bohoričeva oL St. 5 boezpumji POUK V icotnju > HARMOM'K| oo ZAHTEVAJTE BREZ [MEINEL4HEROLD//$ 7AI j TVORNICE 6LASBIL MARIBOR itlbar. Žirovnica št. 22. Vse, kar sem o njej govoril, je neresnično ter se ja zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopanja — Avsenek Frane. 9106-31 Dražbe Dražba stanovanjske hiše Dne 35. 4. 19SC ob pol 11. uri dopoldne se vrši pri sre^kem sodišču v Radovljici soba št. 33 prisilna dražba hiže z vrtom v PTedtrgu pri Radovljici, za katero najmanjši ponudek znaša 31.717 Din. Pojasnila daje pisarna dr. Igo Silar, odvetnik v Kranju. 9066-32 Zanesite se! Znamka svetovnega slovesa Potrti od globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče in brat, gospod Alojzij Hibler restavrater, ravn. opekarne, občinski odbornik L t. d. danes, dne 8. aprila po težki bolezni, previden s sv. zakramenti umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 10. t. m. ob 16.15 iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Petru v Gor. Radgoni. Pokojnika priporočamo v trajen spomin in molitev. Gor. Radgona, 8. aprila 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Dražba polovice trgovske hiše in zemljišča. Dne 16. aipri4a 10'!6 ob 9. uri dopoldne se vrši pri sreskem sodišču v Kranju, soba št. 7, — prisilna dražba polovice zemljišča v Smledniku, h kateremu spada iepa velika hiša, v kateri se nahaja trgovina, gostilna in nekaj sob za tujce, nadalje 7 °jiT, 3 gozdi to 1 travnik. Najnižji ponudek za to polovico zemljišča znaša Din 32.300 ter bi bilo možno plačati del te kupnine v dogovoru z glavnim upnikom tudi s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice v Kranju. Pojasnila daje pisarna odvetnika dr. Igo Ši-larja v Kranju. 9008-33 Pomladno negovanje las! Priporočamo za vsake lase a zlasti za slabotne lase pomladno negovanje las. Tako boste obvarovali lase pred tvorbo prhljaja in izpadanjem, Sorela v tubi po Din 7.—, 12.— in po 25.—. Dobiva se v lekarnah, parfumerijah in boljših frizerskih salonih OGLAS UTAKMICA ZA IZRADU IDEJNIH SKICA ZA NOVU ZGRADU GIMNAZIJE U SPLITU. Kr. banska uprava u Splitu raspisuje javnu u ta km i ca za izradu idejnih skica za novu zgradu gimnazije u Splitu. Utakmica je opča, a pravo sudjelovanja imaju svi inži-niri i inž. arhitekti državljani Kralj. Jugoslavije. Ocjenjivački sud sastavljaju: 1. prof. Stipčevič Niko, nač. Prosv. odeljenja Banske uprave u Splitu 2. Ing. Stella Lucijan, načelnik Tehničkog odeljenja Kr. banske uprave u Splitu. 3. Ing. arh. Barač Antun, tehn. viši pristav Ban. uprave u Splitu. 4. ovl. civ. inženjer šperac Feliks. 5. tog. arh. Culič Prosper, šef arf. odsj. gradskog poglavarstva u Splitu. Za najbolja rešenja odredjene su: jedna prva nagrada sa Din 15.000.— jedna druga nagrada sa Din 10.000.—, jedna treča nagrada sa Dta 7.000.— i dva odkupa po Dta 4.000.—. Rok predaje radova 30 Maja 1936. god. u 18 sati. Sve potrebite upute, uslovi i program utakmice mogu se dobiti svakog radnog dana u kancel. Tehničkog odeljenja Kr. banske uprave u Splitu. Iz kancelarije Tehničkog odeljenja Kr. banske uprave SPLIT, V. Broj: 1650-4/36 V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja ta tetka, gospodična MARICA MLEKUŽ UČITELJICA, v sredo 8. t- m. po kratki, težki bolezni odšla v lepšo in večno pomlad. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek 10. t. m ob pol 16. iz ptujske bolnice na mestno pokopališče. PTUJ, 8. aprila 1936. Žalujoči: mati, sestra, bratje, ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob prebridkl izgubi gospoda KANDRIČA MATKA sreskega načelnika gornje grajskega, se za mnogoštevilne dobrote, storjene dragemu pokoj-niku v kakršnikoli obliki, posebej še v težkih dneh ta na njegovi zadnji poti najiskreneje zahvaljujemo vsem in vsakemu. Dragega pokojnika pa priporočamo v molitev ta spomin. VELIKA NEDELJA 7. aprila 1936. KANDRICEVL (Jrelnle Davorin RavUea. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ti&karnarja Franc Jezertek. — Za inseratni dal je odgovoren Alo* Novak. — Val t LtabUam