ŠteV 21 PoStnlnA planina v gotovini. Ljubljana, dne 26. maja 1926. Leto VUI. Km??, in obrtnih naj bedo narodu vodnik! lihima vsako sredo. Naročnina: celo leto Din j za pol leta . 15 — za inozemstvo za celo leto Din 50"-lnserati po tarifu. • P1& menim vpra&anjera nisj se priloii znamko za odgovor. — Nefranklrana pisma s® nc sprejemajo. Glasilo ,»Slovenske Kmetske Stranke" Vsakdo uživaj we icdotm svolega de'a In marl|!vastll Rokopisi so n« vračalo. - Plača In toit se v LJubljani. — Uredništvo in upM» J« v Ljubljani v Kolodvorski ulici fttev. 7. - Telefon inter. It. 506. - Račun pri poti. Čekovnem M. vodu 51 11548. ^ Bo| proti korupciji. Za nedeljo dne 30. maja je sklican v Ljubljano shod proti korupciji. Na shod vabijo dr. Korošec, Ljuba Davidovič, dr. Spaho in Jo-ca (ne Ljuba) Jovanovič, povabljeni pa so pristaši strank, katerim načelujejo omenjeni gospodje. Boj proti korupciji je danes silno popularno geslo, tako popularno, da se mora izpremeniti prej ali slej v debelo demagogijo in v strankarsko izrabljanje. S tem pa tak boj že izgublja svojo moralno podlago in postane otročji in smešen. Mi vsi si domišljamo, da dobro vemo, kaj je korupcija. Natančno pa tega vendar nihče ne ve! Ce povabi zastopnik tuje države naše zastopnike pred sklepanjem kake važne pogodbe na sijajno večerjo, da jih spravi v dobro voljo in v ugodno razpoloženje — kaj je to? Ali je to že korupcija ali še ne? Splošno pa pravimo, da je korupcija, če kdo s podkupovanjem itd. doseže kakšne ugodnosti za svojo osebo na škodo javnosti. Te vrste korupcijo ima menda večina ljudi v mislih, kadar govori o korupciji. Te vrste korupcijo so spoznale po vojni in tudi že med vojno vse izvoznice so postale za marsikoga jako lepa podlaga kasnejšega blagostanja. Velika večina takih slavnih del pa se je vršila z zlorabo uradne oblasti. Tako smo brali in še danes lahko beremo v beograd-skih listih že leta 1918 in 1919. V tisti dobi, ko so take kupčije najbolj cvetele, smo imeli v Beogradu parlament.- Sicer le začasen parlament, ampak vendarle parlament. V tem parlamentu je sedelo tudi mnogo sedanjih poslancev, med temi dr. Korošec, Ljuba Davidovic, dr. Spaho in drugi. Ti so pripadali različnim strankam, ki so se na vladi vedno menjavale. Enkrat so vladali demokrati in socialisti pod Davidovičem, potem radikali in dr. Korošec, potem zopet vsi, kakor so pač nanesli strankarski boji. V tedanjem parlamentu se je govorilo, kakor se da dokazati s stenografskimi zapisniki, tudi o raznih korupcijskih aferah, celo o takih, pri katerih so bili ■udeleženi neki poslanci sami. A kaj se je zgodilo? Če smo prav poučeni, je parlament nastopil samo proti enemu poslancu, ki je izgubil mandat, vse drugo pa je utonilo v globokem morju pozabljenja. Gospodje, ki so imeli marsikaj na radičevci glasovali vsled nesporaz-ma z radikali za drugačno resolucijo proti korupciji kakor pa radikali (ki pa so glasovali tudi proti korupciji). Zaradi tega nesporazuma je prišlo do krize in nastopila je nova — sedanja — vlada, katere se prejšnje interpelacije ne tičejo. Naravno bi bilo, da bi opozicija svojo protikorupcijsko inter-jpelacijo obnovila, ker vlada sama i sebe vendar ne bo interpelirala. ■ Do sobote pa, ko pišemo te vrsti-! ce, se to ni zgodilo, ampak gospod-!je so se odločili, da pojdejo med narod« in to najprej v Ljubljano! Nam je prav, če pridejo gospodje najprej v Ljubljano. Tudi Ljubljana ima svoje politične in denarne korupcije baje jako mnogo na duši, kakor se namreč govori! Mogoče bo kdo na nedeljskem zborovanju povedal kaj več in povedal, kdo je grešil in na čem, tako da bo mogoče stvar zasledovati pred sodiščem. Toda pričenjati boj proti korupciji, ti korupciji, ki vlada v j državni upravi itd., baš v Ljubljani, to je naivnost prve vrste. Boj proti korupciji se mora bojevati in d oboje vati v Beogradu in to v parlamentu, kjer se delajo zakoni, ne pa v dvorani ljubljanskega Unio-na. kjer se pač lahko hujska in uganja najdebeiejša demagogija. evropske države. Tudi kraljevina vesti, so bili zopet poslanci, posta-SHS v tem oziru ni izvzeta, pa tu- jali so celo ministri in ljudje, ki di Slovenija ne in tudi Ljubljana, ne. Ta bolezen se je razpasla povsod, kjer je zavladalo dobičkarstvo in pohlep po prijetnem, brezdelnem življenju. Proti korupcijski kugi pa so se danes stiskajo roke v »boju proti korupciji,« so jih ravno tako prijazno stiskali največjim korupcijo-nistom, s katerimi so sedeli lep>o skupaj v vladi!... To je trajalo celih sedem let in niti eden se ni dvignili po vseh deželah pošteni j zganil in rekel, da z ljudmi, ki ni moralni ljudje in so začeli že od . so pošteni, ne more sedeti skupaj, svojega početka proti njej neiz-' dokler se ne očistijo! prosen boj. Zanimivo je, da se pri j To je zgodovinska resnica, zna-jgas pojavljajo ljudje, ki hočejo po na vsakomur, kdor je zasledoval njihovi lastni trditvi korupcijo za-. politično življenje v Beogradu zad-treti šele danes! Ali nismo imeli njih sedem let. Zgodovinska in ne- korupcije več kot preveč v državi in po deželah že od 1. 1918. naprej? To je nekoliko zagonetna zadeva, ki jo je treba pojasniti, da bomo znali pravilno oceniti sedanji boj proti korupciji. Ko so se 1.1918. in 1. 1919. pojavili prvi srbski listi v Beogradu, so objavljali dan za dnem nešteto dejanj, ki vsa spadajo v vrsto korupcije. Pripovedovali so, da prihajajo iz Pariza v Beograd v diplomatskih kovčegih dragocene tkanine, seveda brez carine. Med vojno so gotovi ljudje tihotapili platin iz zavezniških držav v neprijatelj-ske države. Dobre kupčije »so«) (Hali med vojno in tudi še po vojni z dragimi zdravili. Skoro ni minil dan, da niso zalotili kakšnega prekupca z dolarji. Tudi slovite pobitna resnica pa je tudi. da pravi boj proti korupciji začel šele Stjepan Radič in on in nihče drugi ni vrgel Pašiča! Ni to zasluga, dr. Korošca, tudi ne politični uspeh g. Davidovica, da je padel Nikola Pašič, ampak to je rezultat protikonipcijskega boja. ki ga je začel Radie in hrvaški parlamentarni klub! Res je, da je v tem boju dobil tudi hrvaški klub nekaj ran, to pa ne more zasluge Radičeve v tej zadevi prav nič zmanjšati! Če v parlamentu ne bi bili glasovali proti korupciji radičevci, bi bila vsa akcija Korošec-Davido-vičeve akcije klavrno pogorela! Na vprašanju korupcije je padla tudi prejšnja vlada. Toda ne zaradi korupcije same na sebi, ampak zaradi načina glasovanja, ker so ne more se pa nič pozitivnega in veljavnega skleniti! Kdor hoče proti korupciji resen boj, ga mora začeti in nadaljevati v Beogradu, komur pa se gre le za volilne kroglice, ta bo prišel mogoče na svoj račun tudi v Ljubljani — ali pa tudi ne! Če bi se namreč šlo sklicateljem shoda res za resen boj proti korupciji, bi se morali postaviti na splošno, nadstrankarsko stališče in povabiti vse, ki so dobre volje in pošteni, na sodelovanje. Da pa gospodom ne gre za resen boj proti korupciji, ampak samo za volilne kroglice, so dokazali s tem, da na shod niso povabili naše stranke, ki je prva šla v ogenj proti korupciji tam, kjer boj nekaj zaleže, namreč v beogradskem parlamentu. Zato tudi mi ne moremo smatrati akcije gg. Davidovica in Korošca za resne, ampak jo smatramo le za poskus, da se s tem shodom popravi na račun »boja proti korupciji« zelo omajana politična veljavnost dr. Korošca. Radovedni smo le, če bo na tem shodu g. Davidovic prebral na glas dr. Koroščevim volilcem tisto pismo, v katerem je pred približno 3 leti označil kot korupcijonista — samega dr. Korošca! Ali more še kdo take ljudi imeti za resne? Zakaj moramo vsi v Delamo, kakor smo delali leia 1919, 1920 in kakor smo delali pred vojno, a kaj imamo od tega? V prejšnjih letih smo za svoje pridelke dobili delu primerno plačilo, a kaj je danes? Danes dobimo za kravo več kot polovico manj, za krompir, fižol, žito, konje, sploh za vse kar imamo za prodati, pa polovico ali celo % manj kot prejšnja leta. Vrednost posestev je tudi padla za polovico, po nekaterih krajih celo za večji procent. — Od kod ta velikanski padec cen? Ko so vendar cene manufakiure, že-leznine, špecenje, sploh vseh tistih reči, ki jih moramo mi kupiti, ostale skoro na isti višini. Nekateri pravijo: »dvig naše valute je temu kriv«. A to ni mogoče; kajti naš denar se ni dvignil za polovico vrednosti, ki jo je imel tedaj ko je bil krompir po 8 kron, žito 16 kron, pšenica 22 kron itd. Sedaj ko smo prišli do zaključka, da ni porast dinarja kriv tolikega padca cen naših proizvodov, se pač mora vsak vprašati; kdo pa je potem kriv tako veli- kega padca cen naših pridelkov? In odgovoriti si moramo na žalost, da smo sami mnogo zakrivili na temu. Če na sejmu govorimo s kmeti iz raznih vasi, bo vsak povedal o težavah, da je že pri vsaki drugi hiši pristaš druge stranke, da se gledajo ko mačke in psi, namesto da bi se vsi združili. Kajti vsi so kmetje, delavci, vsi delajo z rokami in vsi imajo iste interese, iste cilje. A povsod si delajo med sabo težave, namesto da bi se združili v močno falango proti našim izkoriščevalcem, proti našim pijavkam. Povejte mi, kam pride gospodarstvo, kjer oče vleče na eno stran, mati na drugo, otroci zopet vsak na svojo? Kaj si mislijo posli? Če je gospodarstvo večje, tudi oni začnejo, po vzgledu domačih, vleči na svojo stran, izkoriščajoč nastali nejasni položaj. In tako je z našim narodnim in državnim življenjem. Če se bomo vsi združili, bom najmočnejša sila v naši državi. Kajti v naši državi je 80% kmetov, ljudi, ki v potu svojega obraza Nobena ideja in nobena mimisel ni zmagala brez žrtev. ■■wmiimii»w(iii—iwiii n» mm* ■»."Mtf. ^.v.^i^^-^.-vt-trr.- ——m—— —a——m— ——i —mm^mmmm služijo kruh. Država smo mi. In kakor bomo mi uredili državno upravo, tako se nam bo godilo. Zato moramo imeti pazne oči na upravo države, kajti od nje je odvisna naša eksistenca. Nekateri pravijo: »Ne grem voliti, vse stranke so za hudiča, vse nas poznajo le pri volitvah, potem pa se še ne zmenijo za nas.« Prosim, ali nam je šlo slabo v letih po vojski, ko smo se kmetje združili v močno stranko in imeli v Beogradu zadostno število kmetskih zastopnikov. Tedaj so se izvršile naše zahteve. Dobili smo za naše pridelke cene, ki so odgovarjale našemu trudu. A kaj so mnogi storili? Nasedli so obrekovanju drugih strank, verjeli lažem nasprotnikov o naših vodi-• teljih in naši stranki. Ali ne veste, da se obrekuje onega, katerega se boji. Druge stranke so videle našo moč in vedele, če bo šlo tako naprej, se bodo vsi kmetje združili v naši stranki, in vse ostale stranke bi postale brezpomembne frakcije in brez mandata. Zato so se nato združili vsi naši nasprotniki, v smrtnem strahu napeli vse svoje moči, uporabljali vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, samo da bi s tem razpršili kmetsko stranko. Naša »Slovenska kmetska stranka« je še zelo mlada, toda gotovi gospodje, ki nimajo za naš pokret prav nobenih zaslug, so že zadu-hali, da ima veliko bodočnost pred seboj. In bi radi potom nje zopet prišli do nekakšne politične veljave, ki je nimajo več. Tako voglari-rijo okoli naše hiše tudi razni pen-zijonirani politikanti, ki jim časti-hlepnost ali kaj ne da nobenega miru. Ker vedo, da je nam vsak pošten kmet, obrtnik ali delavec 99-krat ljubši kakor pa kakšen političen gospodnjak, ki za ljudstvo nikoli nič storil ni, ki ni hotel, ko je bil politično še veljaven, nič vedeti o gospodarskih in socijalnih zadregah našega kmečko - delavskega ljudstva, si iščejo raznih osebnih zvez. Pisarijo celo Št. Radicu, da bi ga premotili. Toda mi povemo našim somišljenikom sle- Ponesrečen atentat na Stjepana Radiča. V nedeljo in v pondeljek je priredil Stjepan Radič dva shoda, enega v Stari Pazovi, drugega v Sombora. Oba kraja ležita v Vojvodini. Na shodu v Stari Pazovi je hotel neki mladič, Mišic po imenu, vreči na govorniški oder bombo. Policija pa je mladeniča pravočasno opazila, ker se je zelo sumljivo obnašal, in tako preprečila veliko nesrečo. V katerih krogih se je skuhala misel, Radiča ubiti, ni težko uganiti. Nas pa bo sovraštvo, ki ga kažejo gotovi lju- In kaj je rezultat? Skraja so se še lahko s tem, kar smo mi dosegli, bahali, a poglejte kaj imate sedaj, kakšne darove ste sprejeli od njih! Velikanski padec cen naših produktov, veliki davki, nobene obzirnosti proti nam. Ali ne veste, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Zato so nas razdvojili, da nas lahko izrabljajo, izmozgavajo in smešijo. Kmetje in delavci! Združimo se, pokažimo tem našim izkoriščevalcem, da je konec njih tiran-stva, da ne rabimo nobenega varuha, da znamo sami gospodariti tudi v državi. Naredimo tako, kakor so naredili delayci in kmetje v drugih deželah. Združimo se vsi, ki imamo iste cilje, iste zahteve. Le tedaj bomo imeli tako večino, da si bomo sami delali zakone, kaj in kam bomo izvažali, kakšna bo carina, in kakšne cene našim pridelkom? Regulirali bomo tudi cene tistemu blagu, ki ga mi kupimo. Tedaj bomo mi gospodarji države in bomo prosto dihali, pravi sveži, svobodni zrak človeka. Zato mora vse kmetsko ljudstvo pod zastavo naše »Slovenske kmetske stranke«. Živijo Pucelj, živijo Radič. J. Č., kmet iz Sv. Lovrenca na Dravskem Polju. deče: Bojte se pri svojih organizacijah inteligence, ako je ne poznate od požrtvovalaega dela za našo veliko misel! Dobro si oglejte vsakogar, ki ga sprejmete v svojo družbo, toda inteligenta, ki ga še ne poznate, si oglejte desetkrat. Mi nismo stranka gospode, temveč stranka kmetov, obrtnikov in delavcev, ki ne potrebuje pokvarjene gospode, ki bi po naših hrbtih splezala zopert na površje! Če se gosposka samostojna demokratska bajta ruši, naj se, toda teh ostankov ne potrebujemo! Prav radi pa bi videli v svoji sredini še več slovenskih duhovnikov in tistih poštenih kmetskih rnož, ki jih vidimo še vedno v politično umirajoči SLS. Mi hočemo biti in ostati poštena ljudska stranka našega podeželskega ljudstva. Pokvarjeno gospodo in hinavščime ne maramo! dje do Radiča, ž njim še tesneje združilo do končne zmage. Žerjavovei in njihovo sedanje »ogorčenje«. Ko se je lansko leto napravil sporazum med srbskimi radikali in' »Hrvatsko kmetsko stranko«, sta morala Žerjav in Pribičevič iz vlade ven. Tedaj je Pribičevič silno milo prosil, da bi on in njegova batinaška stranka še nadalje ostala v vladi. Priznal je sporazum in je obljubil storiti vse, da ostane v vllacli. Ko so mu radikali rekli, da je to nemogoče, ker Radič tega rie dovoli pod nikakr- šnim pogojem, je bilo celo pripravljen, da se on sam umakne v zatišje, samo če se mu dovoli, da ostane njegova stranka še nadalje v vladi. Ponudil je radikalom, da njegovo stranko zastopajo v vladi politično manj eksponirani ljudje. A radikali, stoječi pod Radičevim pritiskom, so rekli: »I to ne može da bude!« Od tedaj so demokrati silno žalostni in obupani, zakaj nobenega izgleda ni, da bi zopet prišli v vlado. Pri zadnji vladni krizi so se zopet ponujali in morda bi celo uspeli, da jim ni zmešal računov Ljuba Jovanovič, ki je z 12 radikalnimi poslanci izstopil iz radikalnega kluba in tako onemogočil večino za zopeini PP režim krvavega spomina. Dr. Korošec, njegova SLS in korupcija. Pri zadnji vladni krizi se je v Beogradu videlo, kako zapuščen je dr. Korošec. Komaj je namreč izbruhnila kriza so ga zapustili takoj njegovi »prijatelji« iz opozicije Ljuba Davidovič in turek dr. Spaho. Ta dva- sta se namreč ponudila radikalom za vstop v vlado in sta brez vsakega opravičevanja zapustila svojega zaveznika g. dr. Korošca. Turki so bili celo pripravljeni zatajiti svojo stranko in iti v vlado pod Davidovičevim imenom. Tako so se ti »načelni« opozicijcnalci ponudili radikalom kot rezerva za vsako ceno, s tem pa so zelo oslabili boj radičevcev. Radikali bi te »načelne«' cpozici-jonalce tudi takoj sprejeli v vlado, samo da se rešijo neprijetne jim kontrole »Hrvatske kmetske stranki , če bi šlo. Pa ni šlo, kajti brez Hrvatov in Slovencev ni sporazuma. Radikali so morali tedaj ugrizniti v kislo jabolko in obnoviti staro koalicijo. Ko je dr. Korošec videl, kako ga hočejo Davidoviče- vi demokrati in Spahovi Turki pustiti na cedilu, je bil tako jezen, da je javno izjavil, da ožji opozicijski blok nič več ne obstoja. Bil je od vseh zapuščen. Sedaj ko so pa vsi skupaj »na dilci«, pa se zopet objemajo in napovedujejo celo skupne shode proti korupciji — v Ljubljani. Žalost je, žalost v srce šla! Sedaj se je zopet videlo, da je politika naše SLS popolnoma zavožena. V vlado ne more in jasno je, da bo poprej minilo deset let, pre-dno bodo njeni možje zopet mogli biti ministri. Njenih 20 poslancev bi lahko doma ostalo in bi lahko razdelili svoje dijete, ki znašajo mesečno 180.000 Din, med reveže. .Vedno pripovedujejo kakšne zveste zaveznike imajo med srbskimi demokrati (Davidovičevci) in bosanskimi Turki. Pri zadnji krizi pa ste hoteli ti stranki pustiti dr. Korošca popolnoma na cedilu. Tudi sv. Peter ni tako jadrno zatajil Krista, kakor sta zatajila Davidovič in Spaho modrega dr. Korošca. Nobeden ni bil ob zadnji krizi tako zapuščen kot naša SLS. Tudi ona je milo gledala in hotela v vlado. Toda radikali so takoj rekli: »Jok!« Nihče se za Koroščev klub ni niti zmenil, a njegovih poslancev ni nihče ničesar vprašal. Kakor da jih ni. Slovensko ljudstvo plača na mesec za te poslance 180 tisoč dinarjev. Pa pravimo, da Slovenci nimamo denarja!. Shod proti korupciji, ki je napovedan za nedeljo dne 30. t. m., je popolnoma nepotreben, ne zato, da bi bil boj proti korupciji nepotreben, ampak zato, ker je opozicija vložila že novo interpelacijo o korupciji, kakor beremo v pondeljek v zagrebških listih. Ce je zagrebško poročilo točno, se bo boj prenesel tja, kamor spada, namreč v beogradski parlament, in zato je shod v Ljubljani odveč, kolikor se tiče stvari same. Dalje znajo pri nas vsi liudje brati in naša javnost je že iz dnevnega in drugega časopisja več kot dovolj poučena, za kaj da gre. Na shodu torej razni govorniki ne bodo vedeli nič novega povedati, česar ljudje ne bi bili že desetkrat in stokrat brali. V enem oziru pa bo shod zopet jako koristen, namreč v tem, da bo dokazal popolno politično onemoglost dr. Korošca in njegovega kluba. Če imajo v Beogradu, kjer se odločuje tudi boj proti korupciji, res kakšno moč, zakaj je potem ne izrabijo v Beogradu in čemu hodijo potem v Ljubljano stokat in tarnat? Stokanje v Ljubljani ne bo ubilo korupcije v Beogradu! Če pa v Beogradu ne morejo nic opraviti, čemu potem hodi dr. Korošec s svojimi tovariši še tja doli? Ali ne bi bilo vseeno, če bi ostali vsi skupaj lepo doma? Iz vsega povedanega se pa vidi, da gre dr. Korošcu v Ljubljani le za to, da po možnosti zopet popravi svoje omajano stališče med lastnimi volilci in da si pribori nazaj že skoro popolnoma izgubljeno politično avtoriteto. MM __ Še ena o shodu proti Ikoni p« ji. Rekli smo že na drugem mestu, da dr. Korošec o korupciji ne bo povedal na svojem ljubljanskem shodu nič takega, kar ljudje ne bi že zdavnaj vedeli. Radovedni pa smo, če bo dr. Korošec govoril nekoliko konkretnejše in realnejše kakor je bila navada doslej. Mi smo doslej slišali' vedno le, da »se govori«, da »so« kradli svinec, da »se govori«, da »so« za časa plebiscita na Koroškem nekateri ljudje delali sijajne kupčije, da »se govori«, da »so': iztihotapljali dolarje in da «so» vtihotapljali nežig. krone itd. V nedeljo ima dr. Korošec s svojimi tovariši vred krasno priložnost, da pove, kdo je kradel, sleparil, tihotapil itd. Kedaj, kje in koliko? Če bo pa vedel dr. Korošec povedati javno v nedeljo (ali pa kak njegov tovariš), bi storil jako pametno in dobro, če tega ne bi pripovedoval le na shodu, ampak če bi konkretne podatke dal na razpolago tudi državnemu pravdništvu! O takih stvareh se da izvrstno soditi tudi na podlagi pri nas še vedno veljavnega avstrijskega kazenskega zakona in ni treba prav nič čakati na kakšen nov zakon proti korupciji! 0 stvareh, o katerih smo rekli, da »se govori«, se baje govori že nekaj let, pa do danes še ni nič bilo pred/ sodiščem! Kako to? Zahtevati in (lati. Nekje na Dolenjskem, menda v Loškem Potoku, ljudje mnogo trpe zaradi pomanjkanja vode in bi silno radi imeli vodovod ali pa vsaj pošten vodnjak. V svojih nadlogah so s* vedno obračali na poslanca SLS g. Na vse strani szaracil jasnosti I ■MMMMMMBMMBMMmMMMMI« HI■■■■■■■■—■ lil ——H—B— Razne politične Kmet, misli z lastno glavo! Škulja, naj jim pomaga. Posl. Škulj se je res peljal v Beograd in »zahteval« vodnjak ali vodovod. Pa ni hotelo biti niti vodnjaka niti vodovoda. Ljudje so šli zopet nad g. poslanca, ta pa zopet v Beograd zahtevat«, kajpada. Pa zopet ni bilo ne vodnjaka ne vodovoda. Ali je g. poslanec zahteval prelep in prevelik vodnjak (vodovod) ali pa v Beogradu na njegove zahteve-nič ne dajo, skratka, vodnjaka ni bilo in vodovoda tudi ne. Te dni je pa naneslo, da se pripeljal tja doli na Dolenjsko tudi Pucelj, ki ni samo poslanec, ampak tudi minister, vsaj za nekaj časa minister in sicer'za poljedelstvo. Pa so mu ljudje tudi potožili, da še vode nimajo, in so tudi povedali, da so. tudi že g. Škulj šli v Beograd zahtevat vodo za Loški potok. Takrat pa se je minister Pucelj zasmejal, pa je dejal: Vidite, on zahteva«, jaz sem pa tisti, ki da!« Tako je posl. SLS g. Škulj osrečil ljudi s svojimi zahtevami«, minister Pucelj pa z vodo oziroma z denarjem za vodnjak ali kar bode že dobil. Kar pa »Slovenca« ali »Domoljuba« ne bo v vlado ue marajo! Kdo ne ma prav nič motilo, da ne bi poročal ra v via(]0? prvj, ki ne mara v z debelimi črkami iz Beograda«: vlado? je dr. žerjav. »Farje goni« ■Sijajen uspeh poslanca Skulja! hahko po svoji »Domovini« in v Na energično zahtevo g. poslan-j Jutm brez vlaje? uradnike in JC Gospodinjski tečaj v Vačah, priredila tamošnja »Kmetijska podružnica« pod vodstvom gospe Odlazkove. ca Škulja je vlada dovolila za vo dovod v Loškem potoku 60.000 dinarjev.' — Ampak dal jih je minister Pucelj. To so ljudje! V petek je zadela učitelje lahko prestavlja v svojem strankinem tajništvu tudi brez vlade, samo to je vrag, da teh preganjanj nihče več ne izvršuje, podpore deli lahko tudi brez vlade, odvetnika g. dr. Trillerja v Ljub- J žalibog da samo na »večen počak . Ijani kap. Ranjki se še ni niti na j čemu bi torej silil v vlado? Njego- parah ohladil, pa so se že začeli razni ljudje tepsti za njegovo politično dedščino kot psi za kost. Dr. Triller je bil namreč član raznih gospodarskih zavodov, kjer je zavzemal odlična mesta, ki tudi več ali manj nesejo. Komaj pa so gotovi ljudje zvedeli za nesrečni slučaj, so že tekali od enega do drugega političnega tajništva in od ene uplivne osebe do druge, da bi kolikor mogoče hitro kaj zagrabili. vi ljudje se itak obračajo s prošnjami za pomoč na ministra Puclja, pa na Prepeluha, najbolj kun-štni in brihtni pa kar naravnost na Radiča! Tudi dr. Korošec ne mara v vlado. Posebno pri zadnji krizi tega ni hotel. Čemu pa mu bo? Posestva menda nima, da bi ga davki trii, uradnikov in učiteljev ne sme preganjati, ker mu io prepoveduje ljubezen do bližnjega, mašuje in moli pa lahko tudi brez Toliko dostojnosti bi pač gotovi vlade. Samo to je čudno, zakaj Ko-ljudje lahko imeli, da bi počakali Irošec in Žerjav tako strašno drug vsaj do pogreba. j na drugega renčita, kakor dva pri- Dejanja govore! Minister Pucelj i klen jena psa, ki drug drugemu in tudi drugi člani naše stranke, o 1 samo zobe kažeta, ugrizniti pa ne katerih mislijo ljudje, da imajo kaj! moreta — brez vlade! besede, prejemajo dan za dnem ne- j Bedarija. Pretekli teden smo broj pisem za pomoč v tej ali oni i brali v ^Slovencu v nekem član-zadevi. Samo minister Pucelj do- ku, da so radičevci iz nekega od- j tak, kakoršna je vsaka zveza med biva dnevno povprečno po 100 pi-jdelka pokrajinske uprave vrgli na tvelikimi strankami povsod po sve- ske resnice, uradniki naj uraduje-jo, učitelji naj uče, mi bomo pa poskusili poskrbeti, da se bo politika tako sukala, da bo tudi kmet in delavec imel kaj v lonec deja-ti. Kdor po poskušal nas zaplesti v staroavstrijsko liberalno - klerikalno spletkarenje, se bo pri nas temeljito zmotil. Kapitulacija in umik. V zadnji številki našega lista smo pojasnili, da Radiču od političnih nevedne-žev očitana »kapitulacija« ni nobena kapitulacija, ampak je umik, kakor se umakne spreten lovec v dvoboju svojemu nasprotniku, da se pripravi na nov naskok. Komaj pa so samostojni demokratje naše pojasnilo brali, so že tekli v Beograd kakor da jim je kdo pete z lojem namazal in so po svoji stari navadi denuncirali ministra Puclja, češ, da njegov list piše proti sporazumu z radikali! V »Jutru« so pa zapisali, da bo moral minister Pucelj reči, da on tega ni pisal. Da bodo samostojno demokratski denuncijanti potolaženi, jim bodi povedano, da jih to prav nič ne briga, če je minister Pucelj kaj napisal ali ne, drugič pa, da je sporazum med radikali in radičevci sem. Velika večina pisem pa pri- cesto nekega uradnika zaradi nje- haja iz vrst samostojnih demokratov in eselesarjev! To je dejstvo, in če bi bili mi indiskretni in kakšen podpis objavili, bi dr. Korošec in dr. Žerjav silno debelo gledala! Prosijo pa ljudje navadno za malenkosti ali za »drobtine«, kakor smo mi enkrat rekli, in zaradi česar sta se »Jutro« in »Slovenec« iz nas tako zelo norčevala. Pisma pa sedaj dokazujejo, kdo je imel prav! Ta pisma pa dokazujejo tudi, kako strašno derejo ljudje od nas proč k samostojnim demokratom in eselesarjem! Tako derejo, da pri nas že nobenega več ni! Nova kmečka stranka. V zadnji ctmrlllri „ , T._______ j govega verskega prepričanja. Žalibog da »Slovenec« imena tega uradnika ne pove. Na pokrajinsko upravo radičevci sploh nimajo vpliva, ker minister za notranje zadeve ni radičevec, ampak je radikal. Pa tudi če bi imeli kaj vpliva, nam versko prepričanje tega ali onega človeka ni prav nikjer na poti. Zaradi nas hodijo lahko gospodje uradniki v cerkev, kolikor hočejo, razun med uradnimi urami, ali pa v gostilno, če jih je volja in če imajo preveč denarja. ' Zaradi blagra svojih duš naj se zmenijo s svojimi duhovniki, zaradi gostilne pa z gostilničarji oziroma s svojimi že- stevilki »Domovine« beremo, da je i nami, če so oženjeni.*Staroavstrij samostojno - demokratska stranka j sko klerikalno - liberalno robka-cujte in strmite! — kmečka'nje se nas prav nič ne tiče— to je stranka! To bo Žerjavove bankir-1 za nas bilo! Fajmoštri naj mirno je lepo gledati, ko bodo orali! 'oznanjujejo svoje maše in uče ver- tu, ni pa tak, kakoršna je bila zveza PP., ko je Pribičevič igral zgodovinsko vlogo valptovskega priganjača, samo da je lahko svoje jezo stresal nad nedolžnimi učitelji in uradniki. Do takega sporazuma, kakoršnega je sklenil Pribičevič, se nobena dostojna stranka na svetu še ni ponižala, najmanj pa naša. Tako — sedaj pa pišite zopet brzo v Beograd in de-nuncirajte pridno naprej, pomagalo vam pa ne bo vse skupaj nič. Kar je propalo, je propalo in samostojne demokratije je konec. Kdor pa še nanjo verjame, ne bo zveličan. Radičeve »kapitulacije«. Prvič je Radie kapituliral«,' ko je moral Pašič iz vlade. Druga kapitulacija«: Odstop finančnega ministra Stojadinoviča. Tretja kapitulacija : Radie je preprečil obnovitev PP-reiima. Četrta »kapitulacija«: Razcep v radikalnem klubu. Če vesta »Jutro« in »Slovenec« še za kakšno tako »kapitulacijo«, prosimo, da jih še naštejeta. Dopisi. Kranjsko. Predgrad. Tukaj v Poljanski dolini je bila 1. in 2. decembra 1925 huda poledenica in hud mraz, kateri je napravil veliko škodo na vinogradih. Ena tretjina mladic ni pognala. Mnogo trt je usahnilo. Bistrica - Podbrezje. V sredo zvečer, dne 19. maja je umrl v Bistrici tovariš Peter Ažman, posestnik in gostilničar. Pokojnik je bil plemenite duše in dobrega srca, ki je bilo vedno pripravljeno pomagati vsakomur v nesreči. Vsi, ki smo ga poznali, in ki smo imeli kake prošnje do njega ga ne bomo nikdar pozabili. Bil je dober gospodar in poštenjak. Kot predsednik krajevne organizacije bivše SRS je mnogo storil za politično osamosvojitev kmetskega ljudstva. Bil je kremenit značaj ter zvest in deloven pristaš kmetske misli. Njegova smrt je napravila globoko vrzel v naših vrstah. Naj ti bo lahka žemljica, katero si tako zelo ljubil. Njegovi družini naše globoko sožalje. Iz Št. Ruperta. Dne 17. maja se je poročil naš predsednik »Društva kmetskih fantov in deklet« Viktor Malenšek, posestnik, z tov. Anico Kovačičevo iz Mokronoga. Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu, želimo pa tudi, da ostaneta tudi še v naprej vneta delavca in razširjevalca naše kmetske misli. Primskovo pri Kranju. V »Domoljubu« št. 20 se neki dobro znan dopisnik huduje nad menoj, ker sem si upal v Orehovljah sklicati sestanek SKS. SLS smatra Orehov-lje in Predoslje popolnoma za svojo last, katero bi lahko izrabljala v svojo politično eksploatacijo. Da pa to ne gre več, je pokazal ravno ta sestanek, kjer se je, kar priznava tudi »Domoljubov« dopisnik, zbralo brez vsake agitacije 26 moških in 5 žensk. Jaz nisem pričakoval niti polovice take udeležbe. Ni pa res, da bi bil tov. govornik Mravlje hvalil g. Radiča in zabavljal čez Korošca. On je pošteno in dostojno opisal delovanje vseh treh slovenskih strank brez vsakega hujskanja. Res je, da ima Radič največ srca za kmetsko ljudstvo, kar je dokazal s svojim triletnim zaporom, ker se ni hotel ukloniti beograjski gospodi. Če pa g. dopisniku ni ljubo, ako je razkril tudi grehe g. Korošca in SLS, zakaj pa ga ni prišel zagovarjat, ali se je mogoče bal sodbe poslušalcev? Tudi njemu ne bi škodovalo, ako bi slišal. Poslušalci so poročilo tov. govornika popolnoma odobravali, kar je jasen dokaz, da premišljujejo, kaj bo z dr. Koro-ščevo avtonomijo, ker se zahteva samo takrat, ko je v opoziciji. Ko pa je bila SLS na vladi, je bila najhujši centralist ter je celo ižanskega bika licencirala iz Beograda. Razširjajmo misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega ln srbskega kmeta ! Jaz nisem zagovornik centralizma s Koroščevo avtonomijo pa tudi ne bo nič, ker mi je dobro znano, kako ga upoštevajo v parlamentu, kjer sem sam slišal, kako so se poslanci drugih strank norca delali na njegov račun. Ako nam Radič ne bo priboril avtonomije, drugi nam je gotovo ne bo, ker on je predsednik najmočnejše prečan-ske stranke. Glede moje vojaške službe se pa jaz prav nič ne sramujem, zato, ker sem služil v kraljevi gardi, akoravno so mi nekateri mogočneži SLS iz Predoseli nasprotovali in me hoteli pognati v Macedonijo. Ako se s tem kateri čuti prizadetega, naj se oglasi pri meni, ker mu to lahko pismeno dokažem. Glede g. Fendeta, kateri je poštenjak skoziinskozi, pa ni prav nič sramotno, da je dal svoje prostore na razpolage, ker je njemu dobro znano kot bivšemu ame-rikancu, da je človek ravno tako lahko koristen član človeške družbe, akoravno ni klerikalec. Sestanek se ie končal prav dobro in naša kmetska misel stoji boljše kot pa kdai prej. Prosim vas pa, ako me mislite še namazati v Lažilju-bu, da mi istega tudi naročite, da bom vsaj vedel odgovarjati, ker si ga na Primskovem, akoravno je velika vas, ne upam dobiti; do nedavna je bil še eden naročen, pa ga je vrnil in naročil »Kmetski list«. Pozdrav! — Gardist Božič. Ivan Lokar. Sv. Peter - Grušova Gradbeni direkciji v Ljubljani. Že nad 40 let se borimo mi kakor tudi celi Št. Lenartski okraj za zgradbo 4 km cestne zveze Sv. Peter — Sv. Lenart. Dosegli smo, da nam je mariborski okrajni zastop v svoji seji meseca maja 1924 obljubil polovico skupnih izdatkov. Po posredovanju ministra Puclja je ministrstvo gradjevin tudi obljubilo po srbskem gradbenem zakonu polovico skupnih gradbenih stroškov Dlačati. Meseca aprila 1925 je na intervencijo posl. Puclja dalo nalog ministrstvo Gradbeni direkciji v Ljubljani, da izvrši takoj nove načrte po srbskem gradbenem zakonu za zgradbo te cestne zveze ter jih naj predloži ministru gradjevin v Beogradu. Parkrat je nato minister Pucelj interveniral pri Gradbeni direkciji v Ljubljani, nakar sta se tudi gori omenjeni občini obrnili s prošnjo na direkcijo, da izvrši te načrte. Dosegli nista ničesar, niti odgovora. Javno prosimo obupani ponovno Gradbeno direkcijo, da izvrši nalog, ki ji ga je dalo lansko leto ministrstvo gradjevin. Prepričani smo, da je znano g. šefu Gradbene direkcije v Ljubljani, da je ta kos ceste eden najslabših v mariborski oblasti in pričakujemo, da bo v najkrajšem času ukrenil potrebno. štajersko. Konjice. Tudi ori nas se je začela nova politična smer dobro razvijati, posebno je pa veliko zanimanje za kmetski in delavski pokret in za »Slovensko kmetsko stranko«. Dne 2. maia 1926 je imela tukai pri nas SI S shod zaupnikov. Zanimanje jako slabo, udeležba pičla in povsod sc pač slišijo glasovi, da stranka kmetskega pokreta naglo raste. Tudi 'Nemci so prišli do prepričanja, J da je edina Slovenska kmetska | stranka tista, ki se bo zavzela za j to, da bodo kmetu, obrtniku in 'delavcu zasijali lepši časi. Nemci bodo šli z nami, ker uvidevajo, da so sami preslabi, in druge stranke sploh ne morejo voliti, ker tudi Nemci so kmeti, obrtniki in delavci. Pri prihodnjih-volitvah bo hud boj, ker ta boj bo proti velikemu kapitalizmu na eni strani in proti korupciji in nasilstvu na drugi strani. Mi Konjičani se podamo v boj za pravičnost in poštenost in zmaga mora čimprej priti. Našega potrpljenja, je za vedno konec, posebno smo pa siti večnih obljub od eselesarske in policajdemokratske stranke. — Obrtniki iz Konjic. Iz Rogaške Slatine. Kako žali nemški zdravnik slovenskega kmeta in delavca dokazuje v pestri luči letak dr. F. Kolterer-ja drž. kopališčnega zdravnika v | Rogaški Slatini. Mož, Nemec po j rodu, po mišljenju pristaš ultrana-jcionalne SDS, si je dovolil drz-;nost, da na netakten način, ki izdaja batinaško moralo, žali prebivalstvo Rog. Slatine in okolice. Očita nam, da nismo z gosti dovolj vljudni, da smo neotesani, da ne odzdravljamo, da niti od daleč ne vemo, kaj je gost in gostoljubje, da nas je treba k temu priučiti itd. Potem še govori, da ne znamo varovati snage in čistosti, napada naše gostilničarje, našo deco imenuje »vso zamazano in smrkavo« in da je to nemarščina našega ljudstva« —; dalje pravi, da mora nad »zamazanimi paglavci«, ki jih imenuje tudi z lepim naslovom »nemarnost naših pobalinov« peti šiba! Končno govori o pijanosti našega kmečkega in delavskega človeka. Vse to je prepletel z ocvirki, ki so značilni za batinaško mišljenje človeka. ki niti ni sin slovenske zemlje. Mi slovenski kmetje in delavci, gostilničarji in stariši vprašamo najprej merodajne faktorje, ali naj tako izigravanje, zasmehovanje in žalitve tujca med nami prenašamo brez Dritožbe in ugovora?! Kaj se misli storiti, da ta človek preneha s tem svojim delovanjem? Piscu dotičnega sramotilnega spisa, ki smo ga izročili uredništvu, pa povemo odločno to-Ie: Vaš izpad proti orebi-valstvu Rog. Slatine in okolice ni dobra reklama za Vas. državo in zdravilišče. Menda Vam zdravi-liščna uprava za Vašo netaktnost napram nam kmetom, obrtnikom in delavcem ne bo preskrbela odlikovanja; kot zdravnik ne bi smeli grditi bednih ljudi, katerim je zdravilišče bolj pri srcu kakor Vam, ki s takimi letaki odbijale goste; kajti kdor prečita Vaš — milo rečeno — oklic, se zgrozi ter si predstavlja nas kot Culu-kafre in Indijance. Ako Vam de-ca ne ugaja, zakaj se ne razjezite nad učitelisivom? Kar se pa tiče snažnosti, Vam svetujemo, da isto priporočite znanemu peku ter mu predočite, da »pleh«, žo~ harji in kurje blato niso pri nas, ki imamo »smrkavo in vso zamazano deco« in vse druge lastnosti — običajen pridatek kruhu in pecivu sploh! — Očividno ne vidite gospod zdravnik gosposkih pijancev, nad katerimi se mi »neote-sanci« dovoljujemo zgražati... Res je pijanost grda stvar, samo je razlika ta, kdo je pijan... Če je pijan kmet ali delavec in si zapoje, tedaj je to pijana svinja ali kaj sličnega; če pa se do nezavesti napije kak »gospod«, tedaj je »dobre volje« ali »v rožicah« in »lušten« ... To je žalostna resnica, obenem pa dokument dvojne morale pisca take reklame zdravilišča, ki nam je bilo in bo vedno pri srcu, ker je naravni zaklad naše slovenske zemlje ne pa importirana svojina. — Sicer pa, če vam med nami »neotesan-ci« in »zamazanci« ne ugaja, Vam je cel svet odprt... jokal za Vami ne bo noben gost in tudi noben Slatinčan. — Kmetje, obrtniki in delavci iz Rog. Slatine in okolice. Sv. Trojica pri Rog. Slatini. V Vašem listu od 13. marca t. 1. je bil objavljen članek od Sv. Trojice, da bo ura v zvoniku popolnoma zarjavela in da polke še niso na svojem mestu. Gg. cerkvena ključarja naj se pobrigata za te stvari, da ne bo sramota za našo okolico. Ako nista sposobna to službo opravljati — pa naj odložita to mesto. Obenem bi pa vaju vprašali, kaj je s tistim koljem, ki sta ga za cerkveni vinograd naročila? Kdo ga ima? Kako izgleda cerkveni vinograd sedaj, in kako poprej, ko še vidva nista bila ključarja?' — Več občanov. Rogaška Slatina. Jutro« se v svoji 113. štev. pritožuje, da je na shodu v Tržišu pri tov. Madile nastopil kot govornik židovski zdravnik dr. Gross in pa da na ustanovnem zboru v Celju sta bila izvoljena v širši odbor gg. Spaniček in Kert. Ne vem, zakaj se gosp. esde-esarji v Slatini bojijo, da Biirgerji izstopajo iz njihove stranke kar trumoma ter vstopajo v radikalno in Slov. km. stranko, tako da počasi še od teh esdeesarjev ne bo nobenega več. Kar se pa tiče g. dr. Grossa, pa mislim, da jih srce skeli. da ni demokrat. Kajti če bi to bil, bi bil po veroizpovedanju ma-gari Kitajec« in bi bilo vse prav in dobro. Tudi vam garantiram, da pri prihodnjih volitvah v narodno skupščino ne boste dobili ene desetine glasov, ker ste nas poprej dobro farbali s svojim kandidatom. To si dobro zapomnite! — Kmet iz okolice. Sv. Marieta oh Pesnici. — Dne 17. t. m. je umrl v občini Vosek daleč naokoli znani Rajšpov Fran-ček. Kdo ie bil ta mož, je pokazal nogreb. Od blizu in daleč so se prišli ooslavljat v velikem številu njegovi prijatelji in znanci. DomaČi ffosnod župnik se je v lepih in gin-ljivih besedah ooslovil od blagega pokojnika, moža stare, iskrene, neštene in krščanske korenine, katerih danes žalibog povsod manjka. V občini je bil naš Fran-ček vsakemu dober svetovalec, nekaj časa župan, mnogo let občinski svetovalec in odbornik ter dober in vzgleden gospodar in nekdaj strasten, lovec. Kljub svojim 76 letom je bil skoraj do zadnjega dobre volje, šaljiv in videti neupogljiv. Pred par dnevi je legel in smrtna kosa ga je pokosila v najlepši dobi cvetočega maja. Za dobrodelne namene je imel vedno odprte roke in je bil tudi član Ju-goslov. Matice tuk. podružnice. Namesto venca so darovali tovariši lovci in njegovi prijatelji nad 100 dinarjev za uboge šolarje tukajšnje šole, kateri so ga tudi spremljali na zadnji poti. — Spavaj, dragi Franček, bodi Ti žemljica lahka, njegovim ostalim pa naše so-žalie. Sv. Bolfenk pri Središču. Tukajšnje bralno društvo Lipa Sv. Bolfenk pri Središču priredi veliko ljudsko tombolo na dan 27. junija, v slučaju slabega vremena pa je 29. junija 1.1. Vse sosedne fare že'sedaj opozarjamo na to prireditev, na kateri se bodo nudili ljudem krasni dobitki in bo preskrbljeno za jelo in pilo. Vsem tukajšnjim članom ustanovnilcom smo poslali pismena povabila. Z društvenim pozdravom Jože Zadravec, predsednik, Vinko Nerad, tajnik. Slovenjgradec. Tukajšnji Nemci so jakcf pametni. Sami uvidevajo. da je naša Slovenska kmetska stranka prava kmetska stranka in to iz celega srca pozdravljajo. Posebno po fuziji obeh prejšnjih strank stranka naglo raste, kaiti vsak Dameten človek ve, da edino v tej stranki je velika bodočnost. Vsled tega namerava v najkrajšem času prirediti velik iaven "shod T§ Vse^^mc-e. -r/ Slovenjgraškega okraja. Pozivali so že ored dobrim mesecem pri Sv. Florijanu naše tovariše. da čimprej pridejo. Kakor povsod odobravajo oolitiko gospoda Štefana Radiča, tudi Nemci iz Slovenjgradca, posebno pa njegovo vztrajnost in poštenje, kar se je videlo zdaj ko nobena stranka ni mogla začeti uspešnega boia proti korunciji, kakor edini Radič. Vsled tega so pa nasprotne stranke tako jezne. Samo Drava in ooštena Radiče-va vlada bo prinesla za Nemce :n vse Slovane boljšo in pošteno hodočnost. »Torej Štefan Radič, ti kot kmetski voditeli in boritelj, vstrajaj in zooet vstrajaj- ker edino ti si rešitelj ubogega kmetske-pa obrtniškega in delavskega stanu!« Vitanje. Ko so naši delegati in zaupniki Slovenske kmetske stranke orišli iz Celja s konference dne 2. maia 1926 je bilo veliko novDraševanje, kaj ie gosood Štefan Radič govoril, in posebno nekim učiteljem ne gre v glavo, kako je to mogoče, da so v Vitanju tako navdušeni za Radiča. Pije par gospodv od gole ieze, a ravno v jezi povedo marsikatero neslano besedo. Mi jim ne zame- >BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip 108, pošlje vsakemu naročniku »Kmetskega lista« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti! 5 tv rimo, saj vemo, kaj govorijo, ko so vinjeni. Drugače ne znajo šteli do pet. jezi jih strašno, ker vedo, da bo Radič pri prihodnih volitvah pobral vse glasove in se bojijo, kaj bo Pribičevič začel s svojimi nazori in kaj bo z »Orju-no«. To peče riekega gospoda tako, da se je dne 2. maja 1926 po povratku naših delegatov cela policajdemokratska »brada« v Vitanju tresla. KmečkIJmladinl. hbst Plod najstrašnejše vojne in neizmernih žrtev je naša država, o kateri smo toliko let sanjali. S tem pa so nastale za naš kmečki stan čisto drugačne razmere, kajti prišli smo v kmečko državo. Treba je bilo ustvariti nove odredbe, odgovarjajoče našim potrebam in razrešiti probleme našega gospodarskega življenja, ki naj osigurajo mirni razvoj našega kmečkega naroda. Mladina je tista sila, ki naj ustvarja pogoje za vse to potom krepke in zdrave mladinske organizacije. To organizacijo si je že ustvarila slovenska kmečka mladina z ustanovitvijo Zveze društev kmečkih fantov in deklet«. V njej hočemo uveljavljati svojo silo in krepiti kmetsko zavest. Naša najvažnejša naloga je kulturno in prosvetno delo na deželi. Iz tega dela izvira velita ljubav do našega kmetskega naroda, domovinski čut in ljubav do rodne grude. Kako krasna je ta zemlja. Ko vidiš vse to, čutiš kako močna je ljubav do te naše zemlje in kmetskega ljudstva, ki na njej živi. Saj pravi Cankar, da ie domovinska ljubezen Slovenca brez primere. Ne da se je popisati. Mogel bi jo primerjati le ljubezni do lastne matere. Zato pa, kmečka mladina, dvigni ta svoj čut, čuvaj ga kot zaklad. To svojo grudo, ki jo namakaš s svojim znojem, brani do zadnjega zdihlja-ja. Vedi, da le ena ljubezen je prava. Kakršna pa je tvoja ljubezen, tak si tudi ti sam. Dolžnost nas kmetskih sinov in deklet, zavednih članov naše organizacije nas kliče in vabi, da se zberemo 30. maia na našem občnem zboru. Pridi mladina, ki si enega srca, enih čustev in ene volje. Raz-vij svoje zelene zastave in pohiti iz vseh holmov in vasi. Pokaži, da si zrela za bodočnost, preizkušena v delu in utrjena v boju za naše ikmečke pravice. Naj vidijo oni, ki stremijo za tem, da razbijejo naš pokret, da nas s svojim sovraštvom jačajo in krepijo, kajti njihovo zaničevanje in njihov prezir gre mirno preko nas. Pokažimo široki javnosti, da se zavedamo svojih dolžnosti. Jačajmo sebe in svojo organizacijo v ideji, ki je začrtana v našem programu, da tako ustvarimo temelj lepi bodočnosti. Naša načela so smernic« kmetske demokracij«, potom katere zamoremo braniti interese našega kmetskega stanu. Tem potom kličem te mladina, dvigni se ta dan, da v strnjenih vrstah pokažemo, da je naša kmetsika zavest enaka zavesti hrvatske, češke, poljske in bulgarske omladine, ki je z nami istih smernic in ciljev. Z njim vred hočemo korakati. Skupno se hočemo boriti, da izgradimo lepšo bodočnost našemu kmetske-mu narodu. Na zborovanju 30. maia hočemo utrditi nova pota za naše delo, poglobiti hočemo našo kmetsko misel in osvežiti življenje naše ikmečke mladine. Pozdravljena kmečka mladina! Naj živi Zveza društev kmečkih fantov in deklet! Jože Blaž, predsednik. In rasne pri- Redili letni občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet se vrši v nedeljo, dne 30. maja 1926 ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Društva naj pošljejo gotovo svoje delegate; zborovanja pa naj se udeležijo tudi člani društev, ki niso delegati, kakor tudi vsi oni kmetski mladeniči in mia-denke, ki se zanimajo za naš kmetski pokret. Vsem krajevnim in okrajnim organizacijam Slov. kmetske stranke sporočamo, da smo dali v tisk program in organizacijski red Slovenske kmetske stranke in ga bodo lahko takoj dobile vse organizacije, ko bo dotiskan, kar bomo objavili. Vabilo na redni občni zbor mlekarskega društva za Ljubljan- sko okolico, kateri se vrši v nedeljo dne 30. maja ob 9. uri v salonu pri Mraku v Ljubljani, Rimska cesta. Dnevni red: 1. Poročilo društvenega vodstva. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Domenitev o udeležbi pokrajinske razstave mleka in njega izdelkov. 4. Slučajnosti. Tovariši! Razširimo zavest naše strogo gospodarske organizacije do zadnejga mleko-producenta! K obilni udeležbi vljudno vabi odbor Mlekarskega društva za ljubljansko okolico. Rogaška Slatina, najbolj renomi-rano zdravilišče nroti boleznim želodca, čreves, mehurja, želodčnih kamnov, srca, ledvic in ieter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! Za generalnega direktorja carin je imenovan g. dr. Konrad Šmid, dosedanji pomočnik gen. direktorja. Novoimenovani direktor je štajerski rojak, odličen delavec in prvi Slovenec na tako visokem položaju v naši državi. Ker v Beogradu doslej niso radi postavljali na prva mesta ne Hrvatov ne Slovencev, je imenovanje g. dr. Šmi-da sijajen 'uspeh slovenske kmetske politike in taktike tov. ministra Puclja. Gospodinjski tečaj na Vačah se ie izvršil nad vse uspešno. Posebno zahvalo zaslužijo g. veliki župan za naklonjeno podporo, okrajni za-stop in učiteljske osobje, ki je drage volje sodelovalo. V nedelio so priredili lepo razstavo. Tečaj je bil združen s predavanjem o higijeni. Predaval je g. dr. Ambrožič. Tečaja se je udeležilo 20 deklet pod vodstvom učiteljice g. Odlazkove. Gg. dopisnikom in sotrudnikom. Zadnje dni se nam je nabralo toliko gradiva, da ne moremo vsega naenkrat objaviti . Prosimo torej blagohotnega potrpljenja, ker polagoma bo prišlo vse gradivo na vrsto. Prostovoljno gasilsko društvo Novo mesto priredi dne 11. julija 1926 zlet jugoslovanske gasilske /veze obenem s proslavo petde- setletnice svojega obstoja. Tova-riška društva se naprošajo,* da vzamejo ta dan v evidenco ter prosimo, da začnejo takoj delo med članstvom za čim častnejšo udeležbo, da bode manifestacija našega celokupnega gasilstva čim veličastnejša. Vsa potrebna navodila bo razposlal zletni odbor pravočasno. — Prostovoljno gasilno društvo Novo mesto. 'Razstava živine v novem mestu. Podružnica Kmetijske družbe za Slovenijo v Novem mestu priredi v nedeljo dne 30. majnika t. 1. ob 9. uri dopoldne na Kandijskem sejmišču razstavo živine za Dolenjsko. Dosedaj je priglašenih okoli 200 udeležencev z več ko 300 glavami živine. Interesentje se vabijo, da se razstave v polnem številu udeleže. Poler* pregleda razvoja živinoreje na Dolenjskem bo imel marsikdo priliko nakupa plemenske živine. Ob tej priliki se bodo licencovali plemenski biki sreza Novo mesto. Razstavi ialci dobijo primerne nagrade. — Razstavni odbor. Na naslov poštne direkcije. Naročniki ^Kmetskega lista« iz okoliša pošte Domžale nam pošiljajo neprestano pritožbe proti skrajno malomarnemu dostavljanju lista. Mnogo številk sploh ne dobijo. Ugotovili smo, da so bile naročni- kom odposlane vse številke. Dalje, da dobivajo list 14 dni kasneje vsega zmečkanega in raztrganega. Prosimo gospoda ravnatelja pošte da napravi nemudoma red, kakor to mora hiti. Ako bomo dobili še pritožbe, bomo objavili imena vseh c-nih uslužbencev, ki iz političnih ozirov ne dostavljajo »Kmetskega lista«. Neugoden gospodarski položaj na Češkoslovaškem. Na seji odbora osrednje zveze češkoslovaških industrijcev je podal generalni tajnik gospodarsko poročilo v zelo neugodni smeri. Po poročilu se je gospodarski položaj izredno poslabšal. 1 Odkritje spominske plošče v Preserju. V nedeljo 16. t. m. smo pri nas slovesno odkrili spominsko ploščo vojnim žrtvam, katerih je v naši župniji, ki šteje okrog 1400 duš, petinpetdeset. Udeležba je bila obilna, bodisi iz domače kakor tudi iz sosednjih župnij. Zahvalimo se tem potom vsem darovalcem, ki so žrtvovali, da je bilo mogoče postaviti leo spomenik, ki je kras našemu pokopališču. Posebna hvala za dar Kmetski posojilnici na Vrhniki. Dalje iskrena hvala č. g. vojnemu kuratu Bona-ču, ki nam je v »vojsm Jivam govoru orisal pomen spomenika in s tem nam poživil ljubezen do na- TEBENSKI KOLEDAR. Dnevi: 30. maja: nedelja: Sv. Trojica. 21. maja: pondeljek: Angela. 1. junija: torek: Gratiana. 3. junija: sreda: Erazem. 3. junija: četrtek: Sv. R. Telo. 4. junija: petek: Kviran. 5. junija: sobota: Bonifacij. Sejmi: 31. maja: Tržič (pri Sv. Trojici), Vrhnika, Št. Jernej. 1. junija: Vače. ■M Iiiiw.il1".1 i '.iimim' i i .ii ii mi m bbimhmmi I jših trpinov. Lena hvala tudi domači preč. duhovščini. Hvala vsem društvom, ter učiteljstvu, ki se je s šolsko mladino udeležilo sprevoda. Prelepa hvala pevcem ter vsem za lepe številne vence, s katerimi so okrasili spomnik. Izbruh vulkana na Japonskem. V severni Japonski je pričel nenadoma bruhati vulkan Tokani. Bruhanje je pričelo z groznim bobnenjem, ki se je razlegalo 32 km naokrog. Lava je več vasi poplavila in 2000 ljudi je izgubilo življenje. Prebivalci cele okolice so pobegnili. Velika- železniška nesreča v Moli a k oveni. Na monakovskem kolodvoru sta trčila skupaj dva vlaka na binkoštni ponedeljek. Pri tai priliki je bilo 35 mrtvih in nad 100 težko ranjenih. Volga, največja ruska reka, ie vedno narašča. Te dni je poplavila mesto Pokravok in dele Saratova. Smrtne nesreče v Kamniških p lani i: ah. Na binkoštne praznike so se ponesrečili v kamniških planinah trije izletniki. Bili so o gospodična Meri Mancini, Rado Stopčič in Ivo Sterle. Strašen somomor. Na binkoštno nedeljo si je končala kuharica Slava Glad na grozen način svoje življenje. Zaklenila je vrata, se vlegla na posteljo in si z britvijo prerezala vrat do hrbtenice. Pred samomorom je napisala več pisem, kjer sporoča, da gre v smrt. Vzroka ne pove. V medvedjem jarku. V bližini Berna se nahaja jarek, v katerem drže medvede. Te dni sta padla v jarek istočasno neki 171etni kolesar in neki lOleten deček. Dočim so pustili medvedi prvoimenova-nega pri miru, dečka, ki je krvavel iz velike rane, napadli. — Predno ga je rešil strežnik, so mu odtrgali medvedje eno ramo ter mu razparali trebuh, da so mu izstopila čreva. Zgodnji' čebelni roj. Podpisani naznanjam, da mi je že dne 29. IV. t. 1. roiil »Žnidaršič«, katerega roj je tehtal 2 in pol kg s pripombo, da leži kraj približno 750 m nad morjem. Jakob Meglic iz Sv. Ane nad Tržičem. Ormož. V našem mestu se je letos pričela zraven eksportne na-kupovalnice graditi nova vrtnarija, podjetje bo do sedaj edino v ormoško-ljutomerskem okraju ter mu je želeti najlepši procvit. Visoka šola. za zamorce. Angleška vlada gradi v Ahimoti v Afriki univerzo za zamorce, da bi na ta način dvignila njihovo kulturo. Profesorski zbor je v glavnem sestavljen iz belih učenjakov, ker je le malo zamorcev z visokošolsko izobrazbo. Koliko jezikov se lahko človek nauči. Neki angleški časopis prinaša nekaj primerov ljudi, ki so se z nenavadno hitrostjo naučili mnogih in težkih jezikov. Najznamenitejši ie bil Anglež Buritt, po poklicu kovač, ki se je brez učitelja naučil šestdeset jezikov. Potem! laški kardinal Mezzofanti, ki 'je govoril in pisal petdeset jezikov. V našem stoletju je bil eden prvih Amerikanec prof. C. J. Aroell, ki je nedavno umrl in ki je dopisoval Kmet, ljubi zemljo m in brani svoje pravice! tudi v petdesetih je«ikih. K t»mu moramo pripomniti, da Je tud! na2 Matija Čop govoril in pisal v petnajstih jezikih. Mati in otrok padla v vodnjak. V Priglavici sv. Ivana v Bački se je zgodila nenavadna nesreča. Pocestnica Ana Elb se je sklonila z otrokom v naročju nad vodnjakom, hoteč zajeti s čebrom vode. Pri tem je izgubila ravnotežje ter padla z otrokom vred v vodnjak. Na njene klice so prihiteli sosedje ter jo potegnili nezavestno iz vodnjaka. Otrok je bil že mrtev. Grozna smrt. Te dni je obrezoval v nekem pariškem predmestju neki vrtnar drevo, izgubil nenadoma ravnotežje ter padel iz višine 8 metrov tako nesrečno na železno ograjo, da se je nataknil na eno od osti. Ker se je pripetila nesreča zvečer, so ga našli šele naslednje jutro mrtvega. Izgon škofa v Mehiki. Mehikan-ske oblasti so te dni izgnale papeževega zastopnika škofa Carnano, ker se je prijavil pod napačnim imenom ter navedel napačen vzrok svojega potovanja. Škof taji očitana mu dejanja, izjavlja pa, da bo šel prostovoljno v Žedinjene države. 300 ljudi obesil. V svojem rojstnem kraju v Sadu je umrl te dni 751etni madjarski rabelj Bali. Možakar je bil 30 let v državni službi ter ie spravil nad 300 oseb na drugi svet. Rekord je napravil pred par leti, ko je usmrtil-14 komunistov tekom enega dopoldneva. Aretacija 82letnega bandita. V San Mauru na Siciliji so aretirali te dni karabinjerji glasovi tega razbojnika. 821etnega Candina, ki je strahova! otok 60 let, ne da bi ga bilo mogoče doslej aretirati. Kongres jugoslovanskih pravnikov se vrši letos v dneh 9., 10., in 11. septembra v Ljubljani. Udeleženci kongresa bodo obiskali tudi Celje in Maribor. Na kongresu^ bodo razpravljali o važnih pravniških vprašanjih najodličnejši pravniki naše države. Namakalna dela v Bolgariji. — Po novem zakonu se bodo izvršila v Bolgariji velika izsuševalna dela za razmočvirjenje več tisoč hektarov zemlje, hkrati pa prav tako velika dela za namakanje suhih okrajev in za izkoriščanje vodnih sil. Izsuševali bodo zlasti svet ob Donavi ter pri Sofiji; stroški so preračunjeni na 50 milijonov levov. Namakalna dela se bodo pa izvršila v prvi vrsti ob Marici in bodo obsogaia '6C00 hektarov, ki bodo postali na ta način rodoviten svet. Dalje je ustanovila vlada 19 vodnih družb za kanalizacijo rek, za obrambo proti poplavam in za dobavo električne moči; te družbe so dobile 25 milijonov levov predujma in 85 milijonov levov posojila. Nemške dajatve na račun reparacij. Nemčija je v dobi od 1. septembra 1925 do 30. aprila 1926 plačala na račun reparacij 743 milijonov zlatih mark. Od te vsote so prejele države, ki imajo pravico do reparacije, delni znesek 658 milijonov, delni znesek 65 milijonov pa se je porabil za nemška posojila v inozemstvu, 6 milijonov za rensko komisijo, 3.6 milij. za med- zavezniško vojaško komisijo, 2.4 milij. za stroške reparacijske komisije in ostanek za razne izdatke. Od navedenih 638 milijonbv je dobila Francija 360 milijonov, Anglija 144 milijonov, Belgija 76 milijonov, Italija 43 milijonov, Jugoslavija 22 milijonov, Rumunija 6 milijonov, Portugalska 4 milijone. Grška 2 milijona in Poljska in Japonska po nekoliko' stotisočev dinarjev. Smrt med našimi rojaki v" Ameriki. — Bessemer, Pa. 15. aprila je umrl Simon Prohart. Zapušča ženo in 6 otrok. — V Livingston, Illinois, je umrl 19. aprila Jože! Golar, doma iz Kamnega potoka pri Trebnjem. V Ameriki je bil čez 30 let. Pokojnik zapušča ženo in tri hčere. — Vincent Peterčič se je smrtno ponesrečil 18. aprila z avtomobilom, star komaj 25 let. Doma je bil iz Drnovega pri Le-skovcu. Strašen umor v Brezovčaku, občina Vitan. V soboto, 15. maja ponoči so našli ubitega posestnika Leopolda Pratež iz Vinana. Kot osumljena umora je orožništvo odvedlo v zapor okrajnega sodišča v Ormož mlada fanta Vincenca in Martina Ivanuša iz Šalovec pri Središču. Služkinja je večkrat gostila v gospodarjevi kleti svoje prijatelje in prijateljice. Gospodar, ki je že dalje časa opažal, da mu dohajajo nepozvani gostje v klet, je kritične noči zalotil celo družbo mladih tanfov in deklet, kako se gostijo z njegovim vinom. Ko jih je hotel pregnati, so ga kratkomalo — ubili. Razmesarili so ga z žepnimi noži, poleg trupla umorjenega ,pa postavili križ iz vinograd-skih kolov. Služkinja je to že priznala in izdala vse soudeležence. Samomor. Pod vlak ae je vrgeJ pretekli torek Peter Gajski, gostilničar v Stubici, in sicer v bližini kolodvora Sv. Klara na Hrvatskem. Ljubljanski velesejem. Kmetski stroji in kmetska industrija je danes tolikšne važnosti in pomena, da si je skoro nemogoče misliti vzorne kmetije, ki bi ne upotreb-Ijavala strojev, ki za toliko procentov prihranijo na delovnih močeh. Zdi se celo, da je med kmeti prešlo že v kri in meso, vsaj pri tistih, ki so gospodarsko naprednejši, da jim je vsak, ki odklanja najpotrebnejše stroje, zaostal, kulturno in gospodarsko. Ljubljanski velesejem je takoj v začetku polagal na povzdigo kmetijstva in sploh kmetskih produktov veliko važnost. Pozval je takoj v začetku svojega obstoja vse vplivnejše, ki se pečajo s kmetijsko industrijo, naj razstavijo, in odzvali so se v lepem številu. Videli smo zastopstvo sirarn in drugih panog in lahko rečemo, da se je svet živahno zanimal za naše domače izdelke. Prav bj bilo, da se tudi letošnje leto odzovejo v še lepšem številu, da s tem pokažejo, da so se kmetijske panoge zboljšale in narasle. Kdor pa že ne more razstaviti, naj vsak obišče velesejem, da si bo mogel nazorno predočiti napredek in zvečanje praktičnosti kmetijskih strojev. Le tako je mogoča boljša presoja pri izbiri strojev, zlasti še, ko bodo na velesejmu strokovnjaki, ko bodo znali razložiti vse podrobnosti in tudi okoliščine, kako in kje uporabljati stroje. Torej vsi, ki morete poRazan kakršnekoli produkte iz kmetijske stroke, razstavite, in se čimpreje prijavite uradu Ljubljanskega ve-lesejma, ostali pa ja ne pozabite ogledati si velesejma, ki bo trajal od 26. junija pa do 5. julija. ZA SMEH. V mestu. Papa, kaj pa je to jarem?« »Jarem? To je stvar, katero se natakne volu na vrat, da vleče voz. Zakaj to vprašaš?« -Zato, ker pogosto slišim o farma v zakonu.« Trda glava. Za božjo voljo, Francka, ali ne vidite, da ste mi prinesli en črn in en rjav čevelj?« >To sem opazila, toda drugi par je ravno tak.« IV. redni občni zbor »Ekonoma«, o. g z. v Ljubljani se je vršil dne 19. maja 1926 v lastnih prostorih, Kolodvorska ulica 7. Kljub dolgotrajni gospodarski krizi in splošnemu pomanjkanju sredstev se je promet v preteklem letu znatno dvignil in je naša zadruga častno rešila petletno dobo svojega obstoja. Občni zbor je otvoril predsednik g. inž. Zupančič in konstatiral, da Občni zbor ni sklepčen,_ vendar otvarja zborovanje z ozirom na opombo v vabilu, da 5« za slučaj nesklepčnosti vrši pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnev- nim redom drug občni zbor, kateri sklepa brezpogojno. Nadalje ugotovi, da je bil občni zbor pravilno sklican ter imenuje zapisnikarjem g. ravnatelja Antona Soršaka, ove-rovateljem pa g. Bohuslava Ska-lickyja in g. dr. Marušiča. Zapisnik o zadnjem občnem zboru se v celoti prečita in odobri. Nadalje poroča v imenu načelstva g. predsednik inž. Zupančič o delovanju zadruge v preteklem letu, zlasti omenja, da je naša zadruga krepostno in odločno kljubovala težkim prilikam in vsem gospodarskim udarcem. Gospodarske zadruge so na deželi po večini slabo odrezale, kar je pa le dokaz, da so izvršile svojo dolžnost in so prisilile nesolidno povojno trgovino Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO«! no k solidnosti in poštenosti. Mi smo stali vedno na braniku interesov naših zadrugarjev in podpirali domačo produkcijo v težkih in neurejenih časih. Tudi poslovalnica v Kamniku se je zadnje leto razvila in povzpela do vodilnega podjetja te vrste ter si pridobila ugled in popolno zaupanje prebivalstva v kamniškem okraju. Število deležev je narastlo na 1662. Da je bilo poslovanje v preteklem letu uspešno, dokazuje čisti dobiček v znesku Din 69.395-77. Za nadzorstvo poroča član nadzorstva g. Franc Pustotnik in prečita zapisnik nadzorstvene seje z dne 14. maja t. 1. ter predlaga končno absolutorij za poslovno leto 1925, kateri predlog je bil soglasno sprejet. Radi uporabe čistega dobička se sprejme predlog načelstva, da se poslovni prebitek v znesku Din 69.395-77 po odbitku 6% obresti na zadružne deleže pripiše »Špecijelnemu rezervnemu zakladu za izgube pri blagu vsled padca cen in za izgube blaga vsled poškodbe blaga. Končno so se vršile volitve novega načelstva za dobo 2 let in sicer predlaga g. Bučar izvolitev načelstva per aklamationem. Izvoljeni so bili gg.: inž. Zupančič, Ljubljana, predsednik; Ivan Rus, Grosuplje, podpredsednik; Janko Bukovec, Ljubljana, dr. Marušič, Ljubljana, Bohuslav Skalicky, Grm, Alfemz Mencinger, Bob. Bistrica, Jernej Grad, Dragomelj, Ivan Šfrumbelj ml., Ig, Franc Hainrihar, Škofja Loka, Ivan Perko, Zgornja Šiška, Jakob Kušar, Not r. Gorice, odborniki. Prečita se še revizijsko poročilo Zveze slovenskih zadrug in na to je zaključil g- predsednik po izčrpanju dnevnega reda občni zbor z apelacijo na vse navzoče, da se razvije živahna agitacija za pridobivanje novih zadružnikov in se zahvali vsem članom za obilno udeležbo. Pouk vinogradnikom. Ker je padel prvi, izdatni in topli dež na Dolenjskem dne 21. majnika, je verjetno, da so pri njem pni spomladni trosi (klice) peronospore, to je glivice, ki povzroča na trti silno nevarno bolezen, imenovano »palež«, prišle na spodnje liste trt. V teku 12 do 14 dni potem imamo pričakovati na teh listih prve poletne trose te glivice in s tem prvi napad trt od peronospore. Do tega časa, torej do konca t. m., moramo trte prvič poškropiti 7. galično apneno brozgo, sicer nam bolezen lahko uniči najvažnejše dele trt, to je listje in grozdni zarod. Vinogradniki, poškropite torej v tednu po Binkoštih svoje vinograde! Galica ni treba, da je jako močna, zadostuje en kilogram kvečjemu 1% kg na 100 1 vode in potrebna množina, to je pol več, do še enkrat toliko apna. Glavna stvar pa je, da trto na fino. zlasti po grozdnem zarodu in po spodnjih straneh listov, dobro poškropimo. To se da doseči le z dobrimi, finopršečimi škropilnicami, ne pa s >škarjami«, ki trto oblivajo in polivajo z galico bolj zemljo, kot pa trto. Apna ne jemljite preveč, temveč le toliko, da v galično-apneno zmes pomočeni preskusni (fenolf-taleinov) papir lepo pordeči. Preveč apna je v škodo učinkovitosti galice. Da zavarujete trto tudi proti plesnobi. primešajte galično-apne-ni zmesi na 100 litrov tekočine po 100 gramov /10 dek) sulikola ali pa pol kilograma salojidina, oboje šele potem, ko je zmes pripravljena, torej galica z apnom zmešana. Sulikol raztopite v vodi in ga primešajte pripravljeni škropilni zmesi, salojidin lahko raztopite kar v galično-apneni zmesi, kateri pa morate pridejati malo več apna kot sicer, ker je salojidin nekoliko kisel. Drugega škropljenja ne odlašajte predolgo, to je silno nevarno! — Drugo škropljenje naj sledi prvemu v desetih do najdalj štirinajstih dneh, če je vreme suho, pozneje, če je mokro, preje. Galice, apna, sulikola itd. vzemite pri drugem škropljenju vsaj polovico več kot pri prvem škropljenju, galice torej v suhem vremenu IV2, v mokrem 2 kg, apna 2% do 3% kg, sulikola 200 g do 250 g, salojidina 1 kg na 100 1. Tretjič škropite koj ko trta od-cvete, takrat pa pazite posebno na to, da poškropite dobro grozdje, ker ga v tem času peronospora najraje napade. Napadene jagode počrne in odpadejo. Pri tem škropljenju vzemite enako močno škropivo ali malo močnejše kot pri drugem škropljenju, torej galice IV2 do 2 kg, apna 2V2 do 3V2 kg po potrebi, sulikola 200 do 250 g, salojidina 1 kg na 100 1 vode. — Škropite natančno na fino in temeljito, ker je od tega odvisen ves uspeh. Grozdje se mora s škropivom dobro premočiti. Kdor do srede julija ne ubrani trte od paleža, je tudi pozneje ne bo. V suhem vremenu bo trikratno škropljenje dovolj, tv mokrem je treba škropiti še četrtič in tu zlasti po grozdju in listih okoli njega in še 1 m nad njim. Če opali bolezen vršičke, jih odrežemo, glavno pa je, da ohranimo zdravo grozdje, lisije, ki ga redi in pa ono dolžino mladik, ki jo rabimo za prihodnje leto. B. Skalicky, ravnatelj kmet. šole na Grmu (Novo mesto). CARINE PROSTI UVOZ ELEKTRIČNEGA MATERIJALA ZA OBČINE. Generalna direkcija carin je dovolila carine prosti uvoz električnega materijala občinam, ki imajo in eksploatirajo električno moč. Veljavnost te olajšave je določena do vštetega 30. junija t. 1. Ko so se v zadnjem času razširile vesti, da se na prošnje, vložene po 1. aprilu t. I., ne bo oziralo in ker1 je več občin v Sloveniji že Sklenilo, da uvedejo električno razsvetljavo in so v te svrhe potrebni materijal že naročile, je zbornica za trgovino, obrt in industrijo že na plenarni seji dne 23. pr. m. sklenila prositi Generalno direkcijo carin, da ugodi vsem tudi po i. aprilu vse dokler traja veljavnost gornje nared-be, vloženim prošnjam, ako odgovarjajo predpisanim pogojem, ker bi sicer dotične občine utrpele szaiatne gmotne škode. Generalna direkcija earin je na tozadevno vlogo odgovorila zbornici, da se bo dovoljeval carineprosti uvoz občinam do 30. junija 1926. Resolucije II. planinskega zbora na Bledu 24. maja. 1. V Sloveniji obstojajo že nad 40 let agrarno-pravna obJastva: Komisarji in Komisija &a agrarne operacije. V njih zakoniti delokrog spada tudi uredba in zaščita planin in planšarstva ter pospeševanje planinskega gospodarstva. Uspešnost dela te velevažne kmetijskopravne inštitucije poznamo iz lastnega in jo dokazujejo številne melioracijske naprave na naših planinah. Doeim so pa ta oblastva preje razpolagala z zadostnimi delovnimi močmi in primernimi denarnimi sredstvi, so se v naši državi od proračuna do proračuna tako okrnila, da nikakor več ne morejo kljub vsem naporom marljivega sedanjega šefa zadostiti množečim se zahtevam in potrebam slov. kmetskega naroda in da ni mogoče ustreči vsem nujnim prošnjam interesentov za razdelbe skupnih zemljišč, uredbe srenj in sosesk, nove uredbe pašnih servitutnih pravic, zložbe poljedelskih zemljišč in izboljšanja planin in pašnikov. Zahtevamo, da se uradi za agrarne operacije v Ljubljanski in Mariborski oblasti tako popolnijo in opremijo z gmotnimi sredstvi, da bo uspešno njihovo delovanje zasigurano. 2. Slovenski planinski kmet se bori za svoj obstanek. V gorovju razdirajo naravne sile človeško delo z močjo, kakor-šne dolina in ravnina ne poznata. Zato ie dolžnost države napram tem pionirjem poljedelstva, da jih podpira na njih ogroženi postojanki. Te državne podpore pa so bile dose-daj v naši državi neznatne. V prejšnjih proračunih je znašala postavka te podpore za izboljšanje planin 50.000 Din, v novem sedaj veljavnem proračunu pa je še ta znesek znižan na 38.000 Din. S tem denarjem je jedva mogoče postaviti kako pastirsko kolibo! Zahtevamo, da se prizna slovenskim planinam podpora, kakoršna jim gre po njihovi važnosti za narodno gospodarstvo v obče in za slovensko kmetijstvo posebej. Posebno naj se za vzorne planinske stavbe (skupne hleve, koče, sirarne itd.) daje les iz drž. gozdov brezplačno ali vsaj za čim najbolj znižano ceno. 3. Gorenjski kmet se že dolgo brezuspešno bori za Kmetijsko šolo in za posebno mlekarsko in sirarsko šolo, katera slednja je velikega pomena, ne samo za Slovenijo, marveč za povzdigo mlekarstva in sirarstva cele države. Kmetijska šola na Gorenjskem pa bo morala gojiti kmetijski pouk pred vsem z ozirom na planšaristvo in planinsko gospodarstvo. Imeti bo morala lastno vzorno urejevano planino, kakor jih imajo slične šole v drugih naprednih planinskih državah (Švica, Francoska, Avstrija). | Brez strokovnega znanja ni napredka. Zato zahtevamo, da (poskrbijo meroi-dajni činitelji vse potrebno,, da se čim-preje ©tvori tako Gorenjska kmetijska šola kakor tudi posebna mlekarska in sirarska šola na Gorenjskem. 4. Zahtevamo, da državni činitelji zar ščitijo potom primerne carinske politike domače planšarske proizvode. 5. V Sloveniji velja še vedno zastareli avstrijski gozdni zakon iz 1. 1852, ki je nastal še za časa favoriziranja grofov, baronov in veleposestnikov in malo ali prav nič ne upošteva kmečkih prilik in male gozdne posesti. Čujemo, da se pripravlja nov enoten gozdni zakon za vso državo. "Nismo pa še ničesar čuli, da bi se bili zaslišali tudi kmetijski strokovnjaki, akoravno tvori nič manj nego 80 odstotkov gozdne površine v Sloveniji mali kmečki gozd. V planinah pa sta si gozd in planina tako blizu in tako sorodna, da je v visokih legah sploh težko določiti meje med gozdom in planinsko pašo. Ni vse gozd, kar je zeleno! Ker se morajo gozdnopravni predpisi prilagoditi kmetijsko gospodarskim potrebam in pravilom, zahtevamo, "da se da osnutek novega gozdnega zakona na vpogled in mnenje merodajnim kmetijskim organizacijam in se upoštevajo tudi kmetski interesi in potrebe. Posebno zahtevamo uvedbo pojma gozdnat ali poraščen pašnik (švicarski Whytweide). 6. Planinski zakon določa, da se imajo planine ohraniti svojemu namenu t. j. paši živine. Nimamo nič proti /, Pri rodnemu parku«, ki se hoče ustvariti ob Sedmerih Triglavskih jezerih, nasprotno uvi-devamo povsem njega kulturni in znanstveni pomen. Nikakor pa ne moremo odobravati, da bi se z ustvaritvijo tega parka uničila ena najboljših naših planin (Lopučnica) in s tem zasekala sinrt-nti rana živinoreji in planšarskemu gospodarstvu velike podobeine Bohinjska Češnjica. Zahtevamo, da se ustvari »Trirodni park« le v mejah dopustnosti, da se pri tem v prvi vrsti in v pclni meri uva-žujejo živinorejske potrebe in da se da prizadetim kmetskim posestnikom polni ekvivalent za morebitni izpadek na paši. 7. Komisar za agrarne operacije se naproša, da skuša ustvariti skupno z ostalimi merodajnimi faktorji podlago za čim ožjo vez in vzajemno delovanje planinskih odborov z obstoječimi živinorejskimi odbori, zadrugami itd. v planinskih srezih. 8. Ker danes veljavna naredba za se stavo in volitev planinskih odborov in planinskega sveta ne odgovarja povsem sedanjim državno-pravnim osnovam, zahtevamo, da se reformirajo in izenačijo tozadevni zakoniti odnosno uredbeni predpisi. 9. Planšarski dnevi ali zbori naj se vršijo redno in stalno vsako leto menjavo-ma po planinskih srezih obeh oblasti. Prihodnje leto naj se vrši planinski zbor v Kamniku. Predsednik zbora: Ivan Ažman. Zapisnikar zbora: Anton Avsenek. Te resolucije se predložijo gospoda Ministru Poljoprivrede in Voda, gospodu Ministru za šume in rudnike, gospodom . Velikima županoma za ljublj. in mariborska oblast, Pokrajinski komisiji di: komisarjema za agrarne operacije v ljubljanski in mariborski oblasti ter klubom vseh političnih strank v Sloveniji. Priporočamo vsem rodbinam Kollnsko clkorljo izvrsten prlds&fek »a kavo Padec franka. Francoski frank na vseh borzah rapidno pada. Na pariški borzi je vladala 18. t. m. prava panika, ker je frank kljub vsem odredbam vlade rapidno padal in je ta dan doživel katastrofo. Francoski frank je padel pod češkoslovaško krono. VAJENCA -m ssa čevljarsko obrt, poštenih stariše . «p>r»jni«n takoj. Za pogoje se je obrali' pismeno ali u«tm«no na naslov: Brodnik Ivan, čevlj. mojster, Videm-Dobrepolje. m $ m HOIVIX ^ za dom, obrt in industrijo. • Pouk brezplačen, . , ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija. . . Jse, svicarski JOSIP PETELINC pletilni Stroj sr- -__■«_•«« -------OUBIED' Blizu Prešernovega spomenika za vodo. la1?) i ilitMUiB^TUtijiliatltt ki« t i iUi iti i ii4Uii i i i lili BrTtifi; superfosfat, Elijeva sol, »a nit, thr-masovo žlindra In prvovrstni Splitski Portland-cement vedno v zalogi po najugodnejših cenah pri osr. gosp. zadr. „EKONO M" LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 7. TISKARNA >MERKUR< TRGOi. - KDUSTOJUM D. D, LJUBLJANA Simon Gregorčičeva 13 TELEFON ŠTEV. 552 KMjmffiTOmmmtfiimiimtnitft®!! TISKA ČASOPISE, KNJIGE, POSETMICE, BROŠURE, LETAKE, CENIKE, TRO. TISKOVINE L T. D. liiitiiimiiiiiiiiMiMimtHHimiiimmiiiii Lastna knjigoveznica. Najboljša in zato najcenejše kupite edino le pri Za v Prago priporoča podpisana tvrdka vse telovadne oblačilne potreb-Silne za člane, članice, naraščaj in deco. .Solidno In lepo Izdelani kroji po najnižji ceni. ■ Zahtevajte centke! BRSTACAPUDER Ljubljana. Wolfova ul. 1/11. Tako krasno se pere edino ie z milom Gazela" To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljito in isio-časno blagodejno na vsako, turli najfinejše perilo. Uporabljajte samo lo milo, kajti z njim prati je prava igrača. bedite pa tudi, da se v vsakem tis ©Sesa K«su nahaja z 8 & S rs i k. Ako ga nnjdele, pomeni lo za Vas dvojno srečo 1 za damstic obleke, kostume In plaSče v vseh krasnih, modernih barvah in vzorcih po silno znižanih cenah, n. pr. ševijot 110 cm m Din 36.—, čisto volneni poplin 60.—, modni karo 140 cm Din 56.—, fini kamgarn 118.—, moderni covercoat 130.— razpošilja veletrgovina Ft. STCRMECKI, CELJE St. 63. Vzorci se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razno domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci _ engro cene. pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletna potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje v LMani ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na veliko in malo! MMMi F*ajf večje vrtxi4airsS«.o v. podjetje v Jugoslaviji Džamsnja in drugovf, dr. z o. zav„ Maribor Irbor ramoTnrtufh pJwnoa!t!h MMbsSi ta i Zahtevajte cenik* Nudimo prvovrstno, garantirano 98 — 99°/0 modro galico v vrečali po 100 kg po ceni Din 7-25 franko Ljubljana. ,fE KO N O M" osred. gosp. zadr. v Ljubljani, r. z. z o. z. Naročajte in širite „G RUD O" 1 1- podružnice: Dunaiska cesta št. 4 (v lastni stavbi). Mor, Kani, Slovensko Ksaiice, too mesto. Mh hbt Staipfiec, Prosijo. Kapital in rezerve nad Din 20,000.000—. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. ) Brzoiavi: TRGOVSKA Telefoni: 139,146,458