r r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 n Ve||a za vse leto • • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA List ^slovenskih .delavcev vAmeriki. • > The largest Slovenian Daily m the United States. Isaaed every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers. >N: CBelsea S—SS7S Entered u Second Class Matter, September 21, 19S3, at the Fast Office at New York, N. I, ander Act of ef March 3, 1879 NO. 178. — ŠTEV. 178. NEW YORK, FRIDAY, JULY 31, 1931. — PETEK, 31. JULIJA 1931 VOLUMB IIH1. — RDEČI KRIŽ BO POMAGAL NEZAPOSLENIM FORDOVE TOVARNE V DETROITU IN DRUGOD PO DEŽELI BODO MESECA AVGUSTA ZAPRTE Glavni odbor Rdečega križa sicer ne more pomagati, pač bodo pa podružnice storile vse, kar bo v njihovi moči. — Vodstva raznih družb so objavila, da bodo svojim uslužbencem znižala plače. — Zaposlen je v Philadelphiji je globoko pod normalo. — Dolar ima baje preveliko nakupno moč. — Governer Ritchie je posvaril industrijalce. AMERIKANCA STAPRISTALA V MALI AZIJI Drzna ameriška letalca sta v devetinštiridesetih urah preletala pet tisoč milj. ISTAMBUL, Turčija, 30. julija. — Russel Boardman in John Pota n do, ki sta v torek a j utrad odletela iz New Yorka, sti danes dospela sem ob pol dveh popoldne (ob poised -mih zjutraj po ameriškem vzhodnem času). Letela sta pet tisoč milj brez pristan j-a preko Atlantskega oceana in Evrope SUHAČI BODO IMELI KAR DVA KANDIDATA McBride je posvaril governer ja Roosevelta. — Domneva se, da bodo tako demokrati kot republikanci postavili na bojno polje suhaške pre-tendente. Velika vrje tnost je, da bodo prohi bicijcnisti v prihodnjem letu postavili dva predsedniška kandidata. To možnost je objavil včeraj ter dospela na predsednik kampanjskega odseka prag Azije. S tem sti dosegla nov j vseh suhaških organizacij, dr. Da-svetovni rekord. Za polet sta potre- niel Poling. bovala devetinštirideset ur in dvajset minut. Izza časa, ko sta se v torek zjutraj dvignila, pa do danes, ni imel svet o njima nobenih porošil. Poslužujeta se letala "Cepe Cod", katero je že štirinajsto, ki je preletelo Atlantski ocean od Zapada proti Iztoku. Letalec Boafldman je star sedemintrideset let ter je doma iz Bostona. V Washlngtonu je dvignil včeraj Scott M at© ride generalni superintendent Antisalonske Lige svaril} proti newyorškemu governerju Fr. D. Rooseveltu. Že večkrat se je ime- Polamdo je star sedemidvajset let_____. _____ _________. .. J novalo newyorskega governerja kot ter je poročen. SPOPAD MED FAŠISTI IN VOJAKI WASHINGTON, D. C., 30. julija. — V prihodnji zimi bodo začele lokalne oganizacije Rdečega križa sodelovati že z obstoječimi pomožnimi organizacijami in lajšati bedo, ki je posledica splošne nezaposlenosti. Rdečemu križu, kot skupni organizaciji, pravila ne dopuščajo, da bi pomagal. Vodstvo je pa izjavilo, da se ta pravila ne tičejo posameznih podružnic, ki zamorejo uporabiti svoj denar tudi za lajšanje bede med ljudmi, ki so postali žrtev splošne gospodarske depresije. John Barton Payne, narodi predsednik Rdečega križa, je tekel, da so ga naprosila vodstva raznih lokalnih organizacij, kakšno stališče, naj zavzamejo. Vse sklepe, ki jih bodo napravile v tem pogle-dut lokalne organizacije, bodo morale tudi same izvršiti. Ako bodo sredstva lokalnih organizacij izčrpana, se ne bodo smele obračati za pomoč na vrhovno vodstvo centralne organizacije. Payne se je tudi včeraj dolgo posvetoval s predsednikom Hooverjem. Vračujoč se iz Bele hiše, je rekel, da bodo posamezne organizacije Rdečega križa vršile skupno pomožno delo. WASHINGTON, D. C., 30. julija. — Tvrdka Armour & Co., je danes objavila, da bo znižala svojim uslužbencem plače za pet oziroma deset odstotkov. Nekaj podobnega je zaključila tudi uprava Delaware Hudson železnice. United Steel Corporation plačuje svojim uslužbencem še vedno isto plačo od ure. Pomisliti je pa treba, da so delavci zaposleni le po tri oziroma štiri dni v tednu ter da vsledtega zelo malo zaslužijo. DETROIT, Mich., 30. julija. — Vodstvo Fordovih tovarn je danes izjavilo, da bodo večinoma vse Fordove tovarne meseca avgusta zaprte. — Obratovalo se bo v tukajšnjih montažnih delavnicah in v enajstih izmed šestintridesetih montažnih delavnic, ki jih ima Ford v Združenih državah. [šča v Natplju, se je zaradi napačne- Doba vitel ji posameznih delov in surovin so bili ga ravnanja zrušilo iz so m višine obveščeni, naj tekom meseca avgusta prenehajo z na acmijo. spremljevalec Dmati je • * bil nra mestu mrtev, Pallavicini pa dobavo. Dr. Fcling, ki v kratkem otvoril svojo kampanjo v interesu prohibi-cije, vrjame sicer, da bodo prohibi-cisii tako demokratov kot republikancev postavili svojega lastnega kandidata za mesto predsednika. BEOGRAD, Jugoslavija, 29. julija. Po vesteh iz Parme je neki oficir italijanske vojske interveniral v nekem sporu med fašističnim miličnikom in italijanskim vojakom ter je pri tej priliki usmrtil fašista s strelom iz revolverja. Poveljnik fraši-stišnih miličnikov v Parmi je pri-j šel s četo miličnikov pred vojasni- ( možnega kandidata, ker je ba je moker. To smatrajo suhači kot direkten izziv njih stvari. Governer ni rekel tem. še ničesar o KONFLIKT MED GRŠKO m BOLGARSKO SOFIJA, Bolgarsko, 29. julija. — Bolgarska agencija poroča: Atenske vesti, da je grška viada sklenila liki niti vsa phačila, izvirajoča iz pogodbe Kaandarif-.ida nima uradnega potrdila teh vesti, vendar ne more verjeti, da bi bila grška vlrada res izdala tak sklep, ker vseh plačil po dogovoru KafancJaris-Molov ne vrši bolgarska vhtfda temveč odbor be-iguncev, katerih imetje je pod jam-RIM, Italija 29. julija. - Pri slev0m ^ narodov. če pa bi se te krožnem poletu po Italiji, zu kate-|YesU pcitrdilei bi se s tem ustvaril terena je dad startni znak sam Mus- - nevaTen precende. ker bi tako po-soek nenadno opazil kačo, ki je ličila modrasu, samo da je bila videti daljša. Deček je pred kačo zbežal in javil to Petričevim. 21-letni do mači sin Štefan je takoj poiskal puško in se podal z njo k mlinu z namenom, da kačo ustreli. Kača pa s? je medtem ee splazila v mlin in ko jo je Štefan opazil je dva krt a zaporedoma vstrelil vanjo in jo navidezno ubiL Ko pa je hotel kakčo odstraniti, se je ta bliskovito pognala; vanj in mu zapustila na desni roki 2 cm dolgo rani-co. iz katere je začela teči kri: močno pomešana s penastim izcedkom kače. Petrič je nato kačo ubil. na1 nevarnost zastrupljen j a pa je pomislil šele, ko ga je na to opo- POZDRAV! Foodrave poitfjiam vsem mojim prijateljem v Clevelaodu, Milwaukee in ▼ Bbeboroac s mojih počitnic r Sa- Anton Kotar. VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih t zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°/o Sakser State Bank tt OOETLANDT SRBET HEW YOU. IV. T. V Ameriki je V3e mogoče. Najboljši dOkaz temu je sledeče dejstvo: Dne 26. julija je poročalo časopisje. da visi na častnem mestu v glavni dvorani departmenta za notranje zadeve velika oljnata slika jetnika št v. 6991, ki se nahaja v New Mexico držav, kaznilnici. Njegova pravo ime je Albert B. Fall ter je bil nekoč tajnik departmenta za notranje zadeve. Fal je v kaznilnici, njegova slika je pa v not rap jem depnrtmcntu še vedno zelo uvaževana. Mož in žena sta sedehi v vrtni leprei. Bil je krasen, toda precej teman vežer. Po stezi je prišla njuna osemirajst-letna hči. in mlad fant jo je vcdil za roko. Sedla sta na klop v neposredni bližini vrtne lope. Vsako besedo, ki jo je izprego- Hiša je pogorela do tal. Požara jeivoril. st-a slišala stara dva. Vse jc krivo dejstvo, da že dimnik ni bn j tako kazalo, kot da «ji bo razkril lju-cd januarja ometen. K sreči stoji hAŠ-a samo v gozdu in niso biia druga poslopja v nevarnosti. V nevar- bezen. — Za božjo voljo, to je pa nerodno — je zašepetali žena' svojemu nosti pa je bil radi velike suse gozd. imožu■ ~ Jaz no,-m biti Priča te®a ki so ga rešili Dolenčevi delavci pred i PrizOT*- Mal=> zrakaSljaj ali pa za-poža,rom. Škod^ cenijo na 10.000 di-i™^' da bosta opozorjena, da ni- tjru_ i sta sama in bosta šla v kak drugi kraj. aarjev. Najtežje je prizadeta žina Flandra, ki ima* udit 2 otroka Pogorela jim je vsa opra-va in obleka. Drzna vlomilska družba prijeta. Zadnje mesece je bilo v okolici Mokronoga več drznih vlomov in tatvin. Vlomilci so se pojavili zdaj v tej zdaj v oni vasi. Ni minil dan brez vloma .ali tatvine in v Mali Str-mici v šmarješki ob: i ni se je dogodil celo roparski napad. V Mali Strmici živi v samoti 60. letni posestnik Zupan. 25. junija je šel iskat v bližnjo vas koscev. Spotoma je srečal dva sumljiva meška z neko žensko. Ko se je Zupan vračal. ga je eden izmed sumljivcev napjdel z nožem. Zupana je hudo ranil. Obležal je ves okrvavljen v nezavesti. Domači so ga našli in odpeljali v bolnišnico, katero je zapustil šele pred dnevi in se vrnil domov še ne docela ozdravljen. Vlomilci, ki so ga napadli, so računali na večji plen v njegovi hiši, ker so izvedeli. da bo klal. Ostali pa so pot brez plena. Požtrvovalni orožniki iz Škocijana so začeli takoj napadalce iskati in so dobili sledove za njimi. Tudi mo-kronoška orožniška postaja je pazila na vse sumljivce. Nedavno so vlomilci obiskali vdovo Grabnarje-vo na Blečem Vrhu. Nekaj dni nato pa pri dobrodušnem Srečku in še pri nekaterih na Priči. K-cmandir orežniške postaje Golob, ki je izsledil že mnogo takih tičev. je spoznal, da opravlja ta tatinski in vk>mil-ski posel organizirana tolpa poklicnih in spretnih vlomilcev. Golob ni miroval, dokler niso bili vlomkri na varnem. Ljudstvo mu je hvaležno, da je bilo tako kmalu rešeno te vlomilske nadloge. Vlomilce so zasačili pri Kraševcu v Jerengi. Poglavar vlomilcev je bil neki Alojz Sofiar iz Radeč, njegov pomočnik pa iz kaznilnice pobegli Franc Rozman. On je pa odmrmral rekoč: — Seveda, kuj pa še. Kdo jc pa meni kašljal in žvižgal, ko sem lazil za teifcoj? * Čimveč ima človek, temveč si želi — pravi pregovor. Pregovor je pa le deloma resničen in se ne tiče tistih družin, ki imajo dvojčke. * Finančni žen L j je tisti človek, ki zna hitreje zaslužiti denar kot ga njegova družina trsši. * Zdravnika so vprašali, če ima v svoji praksi kaj težkih slučajev. — Seveda, — je odvrnil — pa še dosti. — Ravno zdaj grem k enemu. ki mi je že dve leti dolžan. * Te ctn.1 je praznoval italijanski ministrski predsednik Mussolini svoj oseminštirideseti rotistni dan. Pri tej priliki sta imela po starem italjanskem običaju, njegova dva najmlajša otroka pravico, da sta ga eseminštiridesetkrat potegnila za u-šesa. Dokler ga le otroka vlečeta, ni tako hudo. Toda z veliko naglico se bliža čas. ko bo Mussolinij*a razsoden del italijanskega' naroda za ušesa potegnil. * Romunska princesa Ileana je torej srečno poročena. Vzela jc Habs-buržana. ki se fravi z avi^atiko. Ona je Hohenzollernka, on pa Habsburžan. Morda bo zakon srečen, trda ž njim se ne bo niti hohenzoUern-ska, niti habsburška kri kaj prida okrepila. * Veliko nasprotje, ki je v ha dalo med papežem in italijansko vlado^e je kar nenadoma ublažilo. Drugega ni bilo pričakovati. Če sta v deželi dva vladarja, morata delati roko v roki sicer gre obema narobe. Najboljši dokaz zato so Združene države. Tudi v Ameriki imamo namreč dve vladi. Ena je v Washingtonu, ena pa na Wall Streetu. Lepšega soglasja kot obstoji med Wall Streetom in Washingtonom, si skoro misliti ne moremo. * — Kaj bi bilo, če bi ne bilo žensk na svetu — je rekla Marjane a svojemu možičku. On je globoko vzdihnil ter odvr-nii: — Lepo bi bik), strašno lepo bi bilo. Vsi moški bi bili pecharji. * Iz Nemčije poročajo, da so kaj-zerjeva vnuka aretirali. Ne vem, kaj je pravzaprav zakrivil in čemu je dobro, da je na varnem. Po mojem mnenju bi pa tudi staremu očetu nič ne škodovalo, če bi 'si v kakem pržonu nekoliko ohladil svoje nemško cesarstvo in prusko veličanstvo. t •webs 111oir new vom, »Af, JULV 31, mi BORIS RIHTERSlČ: Tiho in mirno je plula ladja po morju in se zibala. Solnce je pravkar izginilo na obzorju in zlatilo valove, ki so drhteli v njegovem soju. Mirko je sedel v udobnem ležalnem stolu in listal po knjigi, ki jo Je vzel s seboj na pot. Toda ni se mu dalo Citati. Sam ni vedel zakaj. Zaprl jo je in položil na klop. Potem se je zagledal v daljavo, kakor bi bil nekaj iskal, kar je že daleč. daleč. In vendar tisto, kar je iskal, ni bilo tako daleč. Komaj nekaj metrov od njega. In tisto je bilo mlada neznanka, ki je sedela njemu nasproti in ga časih pogledala. Jz--pod dolgih trepalnic. Če je pri tem nepričakovano naletela na njegov pogled, se je hitro obrnila stran, kakor bi bile njene oči srečale njega samo slučajno, toda Mirko je vedel, da ta srečanja niso bila samo slučajno. Nasmehnil se je in pomislil, kako bi se na najlepši način prti^užil neznanki, ki ga je jela zanimati. In prav nič čudno ni bilo, da ga je zanimala. Bila je lepa, neke redke, posebe lepote, ki jo tako malokdaj srečamo. Lepe svetle lase je imela, tako svetle, da je bila od solnca ožgana koža temnejša od njih. Njene oči so bile kakor morje in prav te oči so Mirka tako zanimale in privlačevale, da bi bil najrajši kar stopil k njej in se začel z njo pogovarjati. Premišljal je, ali naj tako naredi, ali ne. Ko se je že odločil, da poskusi srečo, pa je moral z žalostjo ugotoviti, da Je neznanka odšla. Potem je šel v igralnico in se tam nekaj časa ubijal z igranjem. Toda-kmalu se je naveličal. Dolgočasilo ga je vse, česar se je že lotil, in ko je povečerjal, se je spet vrnil na krov. Tema je že pokrila morje. Nobene luči ni bilo, le na vrhu jarbola je brlela signalna svetiljka. Iz trebuha ladje je čul enakomerno Topotanje strojev. V temi je otipal svoj ležalni stol in sedel nanj. Nagnil je glavo nazaj in pustil, da mu je veter kuštral lase in potem se je zatopil v svoje misli. Premišljal je, kako mora biti zdaj doma, premišljal je, kaj bo vse počel jutri, toda kaj kmalu so njegove misli prišle spet na neznanko, ki ga je tako zanimala. Nenadoma pa se mu je zazdelo, da ni sam na tem koncu krova. Prisluhnil je in res Je čul, da se v bližini nekaj giblje, prav tam, kjer Je prej sedelo dekle. Kaj če je ona? Če je ona? Srce mu je hitreje u-darilo, če je pomislil nanjo. Potem je opazil, kako se je polagoma jelo svetlikati nebo. Izza obzorja je vstal mesec. V začetku je videl samo krvavordeč pramen, ki je nenadoma oblil valove, tako krvavo rdeč, kakor tista signalna luč na vrhu jarbola. In potem je postajal mesec vse večji in večji, dokler ni bil kakor ogromna krvava krogla, ki se Je pravkar okopala v morju. NEZNANKA Počasi je vstal in stopil k ograji. Ta prizor je bil tako lep in čudovit, da Je za trenutek pozabil na neznanko. Zastrmel se je vanj, kakor bi gledal čudo, razodetje, ki ga prej še nikomur ni bilo dano videti! Nenadoma pa se je zdrznil in se naglo obrnil. Od presenečenja mu je skoraj zastal dih. Pred njim je stala ona. — Ali vas ni prav nič strah, ko ste sami tu? — mu je rekla smeje. — Vi, gospodična?« — je zajec -ljal. — Kaj sem vas prestrašila? Le pomirite se. Saj ne vzhaja mesec samo za vas. Njen glas je bil tako lep, da bi bil Mirko vekomaj rad poslušal. — Nič me niste prestrašili, — je rekel. — Ali pa ste me? — je dodal čez nekaj časa. — Saj še sam ne vem. Tako čudno se mi je zdelo vse. Nisem bil pripravljen. Vedel je, da govori neumnosti, toda nič pametnejšega mu ni hotel priti na misel. Šele potem se je znašel. — Oprostite mi, — je poprosil. — Kaj naj vam odpuščam. Saj sem jaz premotila vas in ne vi mene. Potegnila je svoj stol k njegovem in sedla. — Tudi snoči sem vas videla, ko ste sedeli tu, — mu je rekla. — Zato sem nocoj prišla sem. — Zato? — Da, — je tiho pritrdila. — Samo zato. Govoriti sem hotela z vami. Hotela sem, da bi mi povedali kaj lepega. Premoknila je in ga pogledala. Potem je nadaljevala: — Čudite se mi ,kaj? Moje besede vas presenečajo. Vidim to. In vendar je dobro da spoznate nas ženske tudi s te strani. Časih imamo svoje mušice in če nam ustrežete.... Nasmehnila se je. ....če nam ustrežete, smo srečne. Ali mi boste ustregli? — Rad. Samo povejte kako, — je odvrnil Mirko. — Kaj naj vam povem? — Kaj lepega. — Težko bo, ko ne poznam vašega okusa. Bojim se, do boste razočarani. — Ne bom. Vem, da ne bom. Dajte, povejte mi kaj..., za srce. — Za srce? Težko je najti besede za srce, ki ne bi bile laž. — Naj bo laž, samo da je lepa. — Ali naj vam povem tisto lepo pravljico o slavcu, ki si je zatakni! trn v srce, da je pel svoji ljubici iz njega. O tistem slavcu, ki mu je trn prebodel srce, da je padel mrtev na tla, ko je ljubica priletela k njemu. — Ne, ta je preveč žalostna. — Ali naj vam povem o fantu, ki je.... Ne, to že poznate. Saj so o fantih vse enake. Povedal vam bom lepo pravljico o ljubezni sami in o mesečni noči, tako lepi, kakor je ta, nocoj. Ali naj vam jo povem? DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O G L A S U J T E ♦ ' . i "GLAS NARODA" n* fita uma ritM članstvo, pač pm vsi Slovenci ▼ rfcil CENE ZA OGLASE SO ZMEKNE — Da, povejte tO; — je poprosila. In Mirko jo je povedal: — Dolgo je že, kar sem jo nekje čital in vendar še vse vem, kako je bilo. Nekoč je živel župnik, ki je bil globoko učen in pameten. Zmeraj je študiral debele knjige in se poglabljal v tajnosti stvarstva O vsaki stvari je premišljal, zakaj jo je bog ustvaril, in zmeraj je našel pameten odgovor. Vedel je, da je bog ustvaril dan, da fjudje delajo, noč, da spe, polja, da jih obdelujejo, gozdove, da dajejo les. O vsaki stvari je vedel, zakaj je bila ustvarjena. Nekega večera — tako lep je moral biti, kakor je nocoj — je šel počasi po stezi, ki je peljala iz žup-nišča na njive in v gozd. In tedaj si je nenadoma zastavil vprašanje: — Zakaj je bog ustvaril večere? Dolgo si je belil glavo in ni mogel najti pravega odgovora. Karkoli mu je prišlo na misel, vse je zavrgel. In začel je dvomiti v boga in v samega sebe. V sebe ki je doslej razkril že vse čudeže stvarstva, samo tega ni mogel. In počasi je šel dalje proti gozdu. Nenadoma pa je obstal. Tam čisto ob potoku, ki je zalijal gozd, je o-pazil dve senci. S tihimi koraki je šel bliže in spoznal ju je. Mlad fant je bil in mlado dekle. Čudil se je, kaj delata sama tu daleč od vas ob tako po?ni uri. Šel je še bliže in ju gledal. In videl je, kako je deikle fantu slonelo na prsih, kakor bi poslušalo utripe njegovega .srca in njegov pogled je božal njena lica. To je bilo za starega župnika nekaj novega, čisto nov svet. Za njega, ki je videl v ženski samo zapeljivko, hčer tiste Eve, ki je bila vzrok, da je bil ubogi Adam pregnan iz raja, tiste Eve, ki je človeštvu napravila toliko gorja. Videl je prvič ljubezen. In takrat je v njegovi duši vstalo spozna je, najlepše med vsemi. Tiho, še tišje kakor je prišel, se je vrnil proti domu, saj je zdaj vedel, zakaj je bog ustvaril večer, saj je vedel, da jih je ustvaril za tiste, ki se ljubijo. Mirko je umolknil. Njegove poslednje besede so bile tako tihe, da jih je morala bolj slutiti kakor razumeti. In potem je počasi dvignila glavo in šepnila: — Lepa je bila ta povest. Prelepa, da bi smela na njo misliti. Dosti prelepa. Mirko pa se je sklonil k njej in jo poljubil na listnice. PREBAVNE MOTNJE POLETI Poleti nastopajo lažje In češče nego pozimi nerednosti iv prebavi. Te nerednosti so različne, kakor so različni oatgani v katerih se javljajo, na pr. v želodcu, v tankem in v debelem vžrevesu. Če jemo preveč ali neprimerne jedi, v^di to lahko do želodčnih motenj, ki se izražajo panajveč po bljuvanj-u. Če se pa želodcu ne posreči, da spravi jedi po tej poti iz telesa, pidejo v črevesje in povzročajo tudi tam motnje zlasti driske. Narava si tako sama pomaga in čisto napačno bi bilo na pr. t primeru drisk je mlati zaporna sredstva (opij in podobno). Pravilno je marveč uporabiti dobro odvajalo in se postiti dan ali dva. Samo ob sebi umevno, je zdravljenje zdravnikova stvar, kajti v vsakem primeru je drugačno. Celo nedolžen črevesni katar se lahko izcimi v dolgo trajno in neprijetno boleeem, Jče ga aa-nerrcarimo in postane kroničen. Posebno nevarne so prebavne motnje pri dojenčkih in malih otrocih. Baš poleti je -umrljivost dojenčkov zaradi črevesnih katarjev največja in zato mora biti tudi nega otrok v tem času najskobnejša. Zahtev sodobne higiene pri tej negi absolutno ne gre eanemiariti. Dojenje naj bo posefbno previdno, kajti tudi tu velja lafco načelo kakor nr medicini sploh: Lažje je ubraniti UAein nego wlravtti jo. TuxM prt odraslih se da* prebavne motnje % rednim In pametnim življenjem ubraniti. Hrana naj bo Mhfco prebavna, ne precbikia In na vsak način sveža. • So Dodali Še aj Iztiskalec Soka Mixmaster še vedno utepa vse NOVI SUNBEAM MIXMASTER bo opravil dvojno dolžnost kot stikalec soka in kuhinjski mešalni stroj — in cena mu je bila znižana na Kot mešalec — drobi krompir, lahko in rahlo t olrc testo za kekse in candy uttpa smetano; ima nov kanilec olja. da olajša mešanje majoneze meša pijačo, — sladno mleko, zmrznjeno čokolado, vse kar hočete. Če hočete sok oranže, grapefruita, citrone ali li-mone, samo zrahlajte gumb in pritrdite pripravo za iztiskanje soka. Bolj preprosto ne more biti! Na razpolago je pripraven izlivek, da je mogoče naravnati sok, kamor hočete. Zakaj bi se utrujali zapestja in roke, če Sunbeam Mixmaster opravi vse delo za manj kot en cent na uro? Nova kombinacija Sunbeam Mixmaster in Iztiskalec Soka ima dve krasni novi zeleni stekleni skledi, in utepače je mogoče odstraniti za lažje snaženje. V vseh naših prodajalnah. In tako lahko za kupiti — samo $2.10 na roko in mesečno za 10 me- secev z našimi mesečnimi računi za elektriko. Tke New York EJison Company Brooklyn Kdison CTompany, Inc. Tke United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Ligkt and Power Company Tke Yonkers Electric Ligkt and Power Company ColisoliJateJ Gas Company System V0R0N0VE NADOVCE Iz Pariza poročajo, da je znani pomlajeyalec prof. Voronov končno pokazal javnosti svoje znamenite nadovce, s katerimi se peča že več let. Nekaj Voronovih nadovac je na pariški kolonijalni razstavi. Poskuse a njimi je delal Voronov v Aližru. Učenjak je preneeel žleze to pot na ovce. Ni pa pomlajeval starih ovac, kakor pri prejšnjih poskusih z ljudmi, temveč se je lotil nove metode. Če se stare živali s pomočjo mladih žlez pomlade, ima podobna, o-peracija na mladih živalih enako močan učinek. Voronov pravi temu premlajevanje. P remi aj ene ovce se razlikujejo od običajnih ovac v marsičem. Tehtajo do 13» funtov, kar pomeni celih 24 funtov več, kakor navadne ovce. Njihova volna nI samo dalja, temveč tudi bsijša. Poeetniki koinoni-jalne razstave se bodo ob zaključku razstave lahko sami prepričali o Voronovih trditvah, ker hočejo Voronove ovce v Parizu zaklali. — Nadovce so bile poslane v Pariz na pobudo zveze owfcerejoev. čuva jih alžirski pastir Said Ban Yaya, U navdušeno pripoveduje o Voronovih fniilniIIi v AlHm. A1*1 Tki pastirji smatrajo Voranova za svojega dobrotnika in fe flrife k njtai, ga svečano eprejmo. Ko je Voronov pred 50 leti s prenosom žlez prvič pomladil staro ovco, je začel kmalu pomlajevati tudi ljudi, za kar rabi še vedno opičje žleze, kajti raba človeških žlez je po zakonu prepovedana. — Slučajno je pa prišel na Idejo, da bi se dale s prenašanjem žlez vzgojiti nove rase. Začel je delati poskuse z mladimi ovcami, ki jim žlez ne izreze, tmveč jih dopolni, da ustvari nadovce. Iz tega bi se dalo sklepati, da do uresničenja i-deala filozofa Nietzcheja ustvariti nadčloveka nismo več daleč. S v PROTI KLOBUKOM DEKLIŠKI PRAZNIK NA JAPONSKEM Tretji dan tretjega meseca v letu je na Japonskem posvečen deklicam in njihovim punčkam, kakor j p peti dan petega meseca posvečen dečkom. Tretjega marca praznujejo toraj vse mladoletne Japonke svoj rojstni dan, posameznih rojstnih dnevov sploh ne poznajo. Celi teden pred praznikom vlada živahno vrvenje po ulicah. Na piramidnih stojalih so v trgovinah razstavljene punčke; čisto na vrhu kraljujeta v zlatem brokatu kralj in kraljica, čisto sama, na šestih stopnicah pod njima pa stoji ves njihov zbor: princi, prince-zinje. vojaki itd. Tcda še najlepši praznik jih čaka doma v družini. Svečanostno jih pelje oče v "kuro", to je pred o-gnjem varni prizidek pri hiši; v tem prostoru hranijo vse družinske dragocenosti; dragocene kimono, ki doseža včesahi veliko vrednost, porcelan. umetnine, budistične dragulje itd. V tem prostru se hranijo tudi punčke cd roda do roda. Včasih predstavljajo te punčke modno revijo par stoletij. Hranijo jih v malih, lepo izrezljanih zabojčklh, ki so sami na sebi umetnine, ter iih vzamejo ven samo na dan njihovega slavja. Previdno jih nesejo v hišo ter jih v najlepšem prostoru nanizajo na piramidno stojalo s šestimi stopnicami, prav kakor v prodajalni. Dekletca se te^a dne medsebojno obiskujejo ter si kažejo svoje punčke. mali-re jih pa gostijo z riževim vinom in z neko peterbarvno riževo pogačo. Cesto romajo potem ponoči k reki Kamogavra ob luninem svitu in uživajo ob pogledu na prekrasno, skrivnostno pokrajino. Mogoče je ta dekliški praznik kitajskega izvora. Tam velja tretji dan tretjega meseca v letu kot dan odvračanja vsakovrstnih nesreč. Vedežrvalci izrezujejo in prodajajo ovalne papirje, ki imajo obliko obraza. Kitajci kupujejo te papirje, si gladijo ž njimi obraz in telo, dahnejo vanje ter pokrijejo nato 3 tem papirjem obraz punčki, da prenesejo nanjo vse svoje nadloge. V zahvalo jo potem hranij v skrinjici do prihodnjega leta pa tudi pogoste jo z jedjo in pijačo. Srečni Orient! Kdo ne bi hotel vsaj enkrat v letu odložiti vse križe in težave celega leta in jih naprtiti kakim punčkam! POZIV! Vsi naročniki katerim j^, oziroma bo v kratkem pbšla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove.'— Uprava "G. N." Pariki slikar van Dongen je velik nasprotnik klobuka in hodi po pariških ulicah vedno gologlav. Te dni pa ga je povabil angleški poslanik v Parizu na popoldanski čaj. Ko so gostje sedeli pri čaju je začel slikar z veliko vnemo govoriti za svoj nazor, da je klobuk za glavo in za lase skrajno škodljiv in popolnoma nepotreben. Njegova izvajanja o tem predmetu so napravila na nekega odličnega gosta tako močen vtis da je gost rekel, da bo takoj vrgel klobuk proč in da ne bo nikdar več kupil nobenega klobuka. To izjavo so navzoči časnikarji takoj dali v listi in tako je prišla cela zadeva v javnosti. O tem pa je slišal tudi trgovec s klobuki kjer je odlični gost prej klobuke kupoval, in ta je sklenil tožiti slikarja za odškodnino v znesku 10 tisoč frankov. Sicer ima pa slikar skoro gotovo prav. Pravijo namreč, da klobuka ni iznašel zdrav človek ampak iznašel ga je baje plešec, ki je hotel pod n}im skriti svojo telesno napaka Ona ne more prehvaliti tega želodčnega zdravila. "Chicago, 111., maja 18. 1931.^Jaz nisem nikdar jemala drugih stvari za pomoč mojih želodčnih nerednosti kot TRINERJEVO GRENKO VINO in res ga ne morem prehvaliti. Mrs. Ela S." Sledite temu poštenemu priporočilu. ako želite vžiti krasno, .poletno dobo, rešiti se nepotrebnih sitnosti, spati mirno spanje v noči in se počutiti kot posterv! Tri-nerjevo grenko vino bi moralo biti z vami vsekamor greste. Je prijazno in varno zdravilo, ki deluje brez ščipanja. Veliko zdravnikov priporoča to zdravilo in vi ga lahko dobite v vseh lekarnah v malih in velikih steklenicah z vrednostnim kuponom v vsakem zavoju Ako se ne dobi v vaši bližini, tedaj pišite ponj na Jos. Triner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago. 111. (Adv.) CENA ML KERNQVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilc lamini slo root KNJIGARNI 'GLAS NARODA sit it NEW YORK, FRIDAY, JULY 31, 1931 ILOTKia DAILY RUftii SPOKORNICA ROMAM IZ tmjDUA IZA Za Glas Naroda priredil G. P. 12 (Nadaljevanje.) Niti slutila ni, kako hitro se bo izpolnila njena zelja! S svojega nI mogla videti, kako je šel preko jezera majhen čoln naravnost proti mestu, kjer je sedeta. Visoko bflievje ga je skrivalo. Naenkrat ,pa se je prestrašila iz svojih misli. Konec čolna se je za-ril ttk pole« mestu, kjer je sedela. V čolnu je sedela mlada princesinja, na katero je ravnokar mi-feUJa ter vitek, visokorasel gospod, najbrž v starosti njenega brata. Nosil Je kratke hlače in športno srajco, ki je puščala njegov vrat prest. Sire'it ert, — kontesa Norths«! Knez Je opseoval z zanimanjem konteso. Na dekliškem obrazu je zarisala useda svoje črte in te temne ču-dovite dekliške oči so gotovo že gledale v resno globino. Knez Herbert ni za resno ljubil še nobene ženske. Nikdar ni našel ženske, ki bi imela take testnostl, k;t jih je on zahteval kot neizogibne. Prazen, lep ctoraz ga ni zanimal. Če ga je pogledala Juta z svojimi temnimi očmi. tedaj je šlo skozi njegovo srce neka,j nenavadnega. Juta se je že oprostila svoje zadrege. Povesila je glavo, ko jo je princesinja predstavila in Tekla pri prosto: , — Justični svetnik mi je imenoval vašega brata in vas, ko smo vas srečali v gozdu na d£n našega prihoda!. Princesinja Rovena je smeje prikimala. — To sem si mislila. Nu vsak nalnn me veseli, da je čoln posredoval noiše znanstvo, ko sem se tik mimo vas peljala. Juta se je nasmehnila. Ta smehljaj je bil očarljiv. — Mene tudi veseli, visokost! x — Takoj v:m moram priznati, kontesa, da smo bdli že zelo radovedni na vaše znanstvo. Mi smo čakali od dneva do dneva- prijateljskega obiska vašega gospoda brata, a žalibog zaman, — je nadaljevala princesinja. Juta je bila nekoliko razburjena, a kljub temu je ohranila svoje mirno varno stališče. — Vi ste gotovo sliiuli, visekest, da prihajamo direktno iz divjine. Mi smo vajeni samotnega življenja ter nismo ni kaki družabni ljudje. Tudi nismo zelo seznanjeni z običaji tukajšnje družbe in vsled tega se bojimo, da bi postali komu nadležni. Vsled tega smo ostali zase. Princesinja jo je pogledala z , da, — sem rekel kar tja ven dan. — Pa če bi jo morda še malo prelistal? Ne »da bi bil kaj pomislil, sem u-bcgal. In v knjigi sem našel svojo sliko. Ne vem zakaj sem se potem zasmejal. Morda šoto, ker sem se spomnil kako je prišla do tiste slike. Bilo je še lani, ko sva si bila dobra;. Neko nedeljo popoldne sva šla na izlet. S seboj sem vzel fotografski aparat, ker sem hotel napraviti nekaj njenih slik. In potem je hotela še ena fotografirati. Saj veste kako je z ženskami. Seveda sem ji ustregel. Prav neumno sem se ji postavil in potem me je fotografirala. In ko sem ploščo razvil, sem videl, Street New York, N. Y. BAZNE POVESTI In BOMAKI: (Nadaljevanje.) Robinzon _____________________________________________50 Robinzon Crusoe ____________________________60 Revolucija na Portugalcem Ji Rdeti In beta vrtules, opvoot .. . Rdeča megla _ .70 Rdeč* kokarda..................1*5 Slovenski ftaljlvee ...............40 Slovenski RoMiit—. trd. ve*. .....75 Skrivnost najdenke .................... .35 Skozi Unm Indij« .......... M Sanjska knjiga, mala ........... Sanjska knjiga, največja ...."."...*.. J$Q Sanjska knjiga, Arabska __________1.5« Sueški invalid ................. Solne« in senee................. .«5 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljea 1914.18...............Ltt Sredozimel. trd. ves............. M broi. ...................... .40 Strahote vojno ................ jo Štiri smrti, 4. n............... iS Smrt pred hUo ................ |fi Stanley v Afriki .............. .m Spomin rasnega potovalen .... UO Stritarjeva Anthologija brofl. .. g Sisto Šesto, povest ls Abrncev .. JI Slu medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ študent naj bo, V. sv........... Jfi Sveta Notborgs .................>5 Spisje, male povesti ............ J5 Stezosledec ..................... ji Šopek Samotarke ............... .55 ^vHB noi • • » Svetlobe In sence .............. 1.20 Slike (MeSko)...................60 Se riant Diavolo, vez...................1.60 Sveta Genovefa ................ .50 Spake, humoreska trda ves .... JO S v Kretanje Parnikov — Skipping News — HAKES. ^AREVA DRLA: Maehbet. trdo ves. ........................JO brodlrano.....................70 Othelo ......................... .10 Sen Kresno noil .............. .70 SPLOŠNA KNJIŽICA: št. 1. (Ivar Albrecht) Ranjena grada, ivzlrna povest, 104 str., brofilrano .................... 11 5t. 2. (Rado Marnlk) Ns Bleda. Izvirna povest, 181 str., broš... JO fit 3. (Ivan Rosman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani _.................. J St. 4. (Cvetko Goiar) Poletne klasje, izbrane pesmi. 184 atr„ broširano..................... j| St. 5. (Fran Milttnskf) Gospod Fiidulin Žoina in njegova druiina veselomodre črtice I-. 72 strani, broširano ................ .25 St. 6. (Novak) Ljubosumnost .. JO St 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str, brofi........... .55 Stev. 8. Akt. štev. 11».......... .75 Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc We. ber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, brofi. .......7® Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternone, rilljefna karikatura ln minulosti. 55 str., broil _...... J5 ŠL 11. (Povel Golla) Petertkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str, brci...... J» St 12. (Fran Milanski) Mogočni Prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, »1 str., brofi.......... JO št. 14. (Dr. Kari EngllS) Denar, narodno-gosjiortarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 23« str, brofi. ......................... Mi Št 13. (V. M. GarSln) Nsdeids Nikolajema, roman, poslovenil U. Ž un. 112 tur., brofi......... ja Št 15. Edmond In Jules de Gon-court, Renee Mauperln. .........40 Št lfl. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. ........ .45 Št 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vieah, povest prevel Mir. ko Pretnar, 80 str............. št 18. (J ar osi. Vrchllcky) Oporoka lukovfikegs gra&feka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 brofi. .. JI Št. 10. (Gerhart Haupiman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 stra.. brofi. ...... JO št 20. (Jul. Zejer) Gompsčl In Komurasald. japonski roman, ls CefiHne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brofi............. .4» št 21. (Fridolin žolna) Dvanajst kratkočasnlh zgodbic, IL, 73 str. brofi. ........................ JS Št 22. (Tolstoj) Kreo tier Jeva.... »*■ ....................... .«1 št 23. (Sophokles) Antigone, lalna Igra, poslov. C. Golar, 00 str„ brofilrano .................... jo Št 24. (B. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pso^ejev, L del, 355 str, brofi. .........................M St 25. Poslednji dnevi Pempeja IL del ...................... J| St 20. (L. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar, 82 str. brofi. ........................ J5 1. avgusta: lie de France. Havre Leviathan, Ctiebourg 3. avgusta: Uri; men. Cherbourg. Bremen 5. avgusta: Albert Baltin, Cherbourg. Hamburg President Hardin*. Cherbourg, Hamburg berengraria. Cherbourg 6. avgusta: Stuttpart_ Cherbourg. Bremen 7. avgusta: Ev r-JiuL. Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg VoleotXam. Boulogne sur Mcr, Rotterdam 8- avgusta: St. Louis. Cherltourg. Hamburg Lapland. Cherbourg, Antwtrpt-n 12. avgusta: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 3Iauretunia. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 13. avgusta: General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen 14. avgusta: Pennland. Cherbourg. Antwerpen Augustus, Napoti, Cenova 15. avgusta: Paris. Havre Columbus, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherl*>urg Slateiidam, Boulogne sui Mer, Hotter, dam 19. avgusta: £>eutsvhiand, Cherbourg, Hamburg A«iuitania, CherWurg Leviathan, Chertmurg President Koosevelt. Cherbourg. Hamburg 20. avgusta: Dresden. Uremen 21. avgusta: S&t ur nia. Trst Bremen. Cherbourg, Bremen ilajes'ic. Cherbourg Belgenland. Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam. Boub^ne sur Mer. Rotterdam 22. avgusta: France, Havre Milwaukee. Cherbourg, Hamburg St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezputtelne. nu tur„ bruft. ...... J& St Tarzan sin opic ....... J<» Tarzan «ln upiee, tr. ves. ...1.30 St 31. Koks roko.............. St. 32. Živeti _................ Ji Št. 35. (Gaj SalustiJ Krinp) Vojna z Jugurto, ponlov. krt. Dokler. 123 Mtraul. broA. .......... Jt ŠL 3tt. 1K na ver kleftko) Listki, 144 strani .................. M£> At. 37. Donate iivsU .......... .3% Št. 38. Tarzan in svet ........1.- Stev. 39. Ls Botaeme .......... M Št 46. Magda .40 §t 47. Misterij doie............L— Štev. 48. Tsrzanove Hvali .... J* Stev. 49. Tarianov sin ........ Jt St. 4!). Tarzanov sin. trd ves____1.3»i St. KO. Slika De Graje..........1JN St 51. Slov. balade ln rsman« J» St. 54 V meteio................1.— St. 55. Namišljen iht^nik ...... f>* St M. Te in ona raj Sotfe ____ Ji Št 57. Tarzanova mladost, tnl. v p z. ................1.26 Stev. 58. Glad (Hammw> .... M St. S9. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma. I. del ..........L— Stev. 00. (Dostojevski) Zapiski ls mrtvega doma, 11. del ........L— 24. avgusta: Reliance. Cherbourg. Hamburg 25. avgusta: Kuropa, Cherbourg. Bremen 26. avgusta: He de France. Havre New York, Cherbourg. Hamburg Iterengaria. CherBourg George Washington, Cherbourg. Hamburg * 27. avgusta: Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen 29. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne sur Mf, Rotterdam 31. avgusta: Republic. Cherbourg. Hamburg 2. septembra: Paris. Havre Albert Kalliti. Cherbourg, Hamburg Mauritania. Cherbourg I "resident Harding, Cherbourg. Hamburg 3. septembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 4. septembra: Roma. Napoli, Genova Homeric. Cherbourg 5. septembra: St. Louis. Cherbourg. Hamburag Lapland. Cherbourg, Antwerpen Leviathan. Cherbourg Yolendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 6. septembra: Bremen. Cherbourg. Bremen 7. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg 8. septembra: France. Havre 9. septembra: Yulqatila. Trst Hamburg. Cherbourg. Hamburg Aipiitania. »'herhourg America, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: tJeneral von Steuben. Boulogne Sur Mer. Bremen Columbus. Cherbourg. Bremen 11. septembra: He de Krst nee. Havre Majestic. Cherbourg Penn'and. Cherlwurg. Antwerpen Statendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 12. septembra: Kuropa. Cherbourg. Bremen 14. septembra: Sierra Cordoba. Bremen ^ 15. septembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 16. septembra: I>eub«-lilRiid, Cher»M»urg. Hamburg Iterengaria. Cherbourg I'resident Harding. Cherbourg. Hamburg 17. septembra: Dresden. Cherbourg. Bremen 18. septembra: < dympio. Cherbourg Belgenland, Cherbourg. Antwerpen Augustus. Napoli, Geneva 19. septembra: I*arit». Havre Milwaukee. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 21. septembra: Ro'iam-e. Cherbourg. Hamburg 22. septembra: Bremen. Cherbourg. Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg. Hamburg Mauretania, Cherbourg Ceorge Washington. Cherbourg. Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 25. septembra: Saturnia, Trst Homerie. Cherlx>urg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 26. septembra: St 61. (Golar) Bratje In sestre .751 ^"aThan'Ttferbourg St 62. Idi jot. I. del. (Dostojevski) JO 28. septembra: St. 63. Idijot, II. del .......... JO, Kuropa. Cherb«^urg. Bremen St 64. Idijot III. del.......... JO. 30 •ePter",br,f.: ^ » . j Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Stev. 65. Idijot IV. del ...... JO Vsl 4 deU ..............3.25 St. 66. Kamela, skozi uho ftivan- ke, veseloigra ................ Slovenski pisatelji II. sv. • Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero I Perica, Cr- .45 Aquitana. Cherbourg I*resident Harding. Cherbourg. Hamburg »ee Tigrovl zobje....................................1.— Tik za fronto ...................70 Tatlt, (Bevk), trd. vez..........75 Tri indijanske povesti ...........30 Tunel. soc. roman................1.S0 rrenutki oddiha ................ JO Turki pred Dunajem .......... JO Tri legende o razpelo, trd. ve«. .65 Tri rože ............................................80 Tiso? In ens not (Rape) ves. mala lzdsjs ........... .$1.— V krempljih inkvizicije ................1.30 V robstvo (MatlCi«) _............1.25, V gorskem zakotja ............ .35 V oklopajskn okrog sveta, 1. del JO 2. del ...................... JO Veferns pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki Ink visitor ................1.— Ti sol in ena no< IVGZftk oosooosoooosoooeeal II« "essessoseeeooossseeseeosa1.4® III..........................130 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 Vara (Waldova). brofi. Vojska na . J5 . JS Vrtnar, (Babindranath Tagore), trdo vezano ................ .75 brofilrano ...................00 Volk spokornik In drage povesti 1— Trdo vezano ...................1.25 Vlinjega repstlca, roman. 2 knjigi 1 JO Vojni, mir ali poganstvo. L n... J5 V postlv je ftla. III. sv. ...... J5 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. JO Vodnik svojem□ naroda ........ JR Vodnikova pratika L 1927...... JO Vodnikova pratika L 1028 ...... JO Vodniki In preporeki ...........M Zmisel smrti ...................R0 7adnje dnevi nenf^negs kralja .. .M Za kruhom, povest ............ J5 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, bmfi. .......... JM Zgodovina • nevidnem flovekn .. JJI Zmaj Is Bose« ................ .70 Življenje slov. trpina. Izbrani spisi ▲lefiovec, 3. sv. skopaj ........UO 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pet sa potovanj« na oordinnlh oamiklh: Ue de France 1. aug.; 26. aug. (11 A. M.) (4.30 P. M.) PARIS 16. augusta; 2. septem. (1 A. M.); (10 P. M.) FRANCE 22. augusta; 8. sept. (Noon) (5 P. M.) Najkrajša pot po tol