090-4110
PE Celje, Lava 7
Tel.: 451-334
DEMO CENTER VELENJE, Stari trg 36
Tel.: 852-890
Javno snemanje IV oddaje KARAOKE bo v soboto, 30.3. ob 19 nni v Rdeči dvionani v Velenju.
KARAOKE
V Šoštanju se je Svet ustavil
Če za marsikatero drugo področje v življenju velja, da je lažje začeti na novo kot popravljati staro, za novonastale občine to gotovo ne velja. Veliko trdega dela jih čaka, veliko pasti, nepredvidljivih okoliščin, veliko tehtanja, predvsem pa veliko znanja pri gradnji tistega, kar mora spodobna občina imeti. Naloga ni preprosta, je pa zelo odgovorna.
Šoštanj ima še vedno vse možnosti, da postane občina, ki bo prijazna do ljudi. Vsaj takšno so imeli najbrž v mislih tisti, ki v njej živijo. Ko danes spremljajo zaplete v Svetu, kjer najbrž tudi kakšnemu svetniku nI povsem jasno, l^ij se dogaja in zakaj se tako dogaja, jasno pa nI tudi javnosti, ki dogajanja spremlja, so lahko le zaskrbljeni. Čas, ki naj bi ga porabili za to, da bi gradili občino, porabijo za prerekanja gor in dol, človek ima včasih občutek, da tudi za malo žlehtna nagajanja sem in tja. V Šoštanju se je Svet ustavil. Zakaj, površnim opazovalcem ni jasno, zelo jasno pa mora očitno biti nekaterim.
Ljudje pa čakajo. Čakajo, da pade kup pomembnih odločitev. Pa nimajo možnosti, da bi kot volivci lahko pospešili tok dogajanj, lahko le čakajo, kaj, kdaj in kako bodo kakšno stvar dorekli tisti, ki so bili od njih voljeni. Pri tem pa se eni obnašajo kot da jih niso Izvolili ljudje v Šoštanju, ampak so bili v Svet poklicani od samega Boga.
■ Milena Krstlč - Planine
Informacije za dohodnino:
mobitel d.d.
Dobava in montaža mobilnih telefonskih priključkov
Reforma lokalne samouprave
sja sveta Mestne občine Velenje
»troji na gradbišču stojijo
torkovem zasedanju so svetniki tne občine Velenje dorekli grad-
0	v Trebuši, potrdili odlok o vzreji v ter osnutka odlokov o javnem 'u in miru ter o gostinstvu in trgovi-
L Imenovali so enajst odborov oziro-komisij sveta. Predlog odloka o tanovitvi in delovnem področju činske uprave Mestne občine ilenje kljub temu, da nanj ni bilo istvenih pripomb, ni dobil potrebne
tinske večine. Na dnevni red niso uvrstili predloga o raz-asitvi naravnih spomenikov in znamenitosti
1	območju Mestne občine Velenje. To pa ito, ker ni bilo doseženo soglasje s krajani
Škal, ki zahtevajo, da se na območju v tem pdloku predvidenem za naravni park, zgra-i cesta.
Prav tako so veliko govorili tudi o gradnji trgovskega centra pri velenjski pošti. Na dnevnem redu je bilo predvideno poročilo »misije za pripravo statuta občine in loslovnika sveta, ki je bila zadolžena, da Oceni zakonitost prodaje omenjenega temljišča. Ta komisija je ocenila, da za obravnavanje poročila ni pravnih, statutarnih in poslovniških pogojev, ker je presoja zakonitosti lokacijskega dovoljenja v teku (preverjajo jih ustrezne službe ministrstva za okolje in prostor, spori v zvezi s pogodbenimi razmerji pa so v pristojnosti sodišč. Franc Sever pa se s takšno razlago ni strinjal, zahteval je, da se točka uvrsti na dnevni
krajani vaške skupnosti Skale so na zboru pred tednom dni odločno nasprotovali sprejetju Odloka o razglasitvi naravnih spomenikov in znamenitosti na območju MO Velenje v predlaganem
besedilu (Več na 3. strani)
■ foto: vos
red, to pa utemeljil s prepričanjem, da postopki v zvezi s prodajo zemljišča in izdajo potrebnih dovoljenj za gradnjo, niso skladni z zakonom. Njegov predlog pa ni dobil potrebne večine, mmmmm^m—^^^m Svetniki bodo torej očitno počakali na mnenje ministrstva za okolje in prostor.
Seveda pn do pridobitve tega mnenja ustrezni organi Vegradu ne bodo
mogli izdati gradbenega dovoljenja. Stroji na novem gradbišču bodo torej zaenkrat še mirovali. Več o seji na tretji strani. v
■ Mira Zakošek
Minister Kovačič pa nič!
V torek je Zgornjo Savinjsko dolino obiskal minister za reformo lokalne samouprave mag. Boštjan Kovačič. Minister se je pravzaprav povabil sam, saj je to le eden v vrsti obiskov po posameznih občinah ali področjih. V Mozirju so ga gostili županja in župani petih novih občin. Če so si od njegovega obiska obetali kaj pametnega in koristnega, so se (spet) zmotili. Jasno -povedal je, da je reforma lokalne samouprave proces, ki ne dovoljuje počitka in da ta proces še zdaleč ni sklenjen na nobeni od treh I ravni. To župani sami še predobro vedo. Povedal je tudi, da je moč I službe za reformo lokalne samouprave takorekoč nična, lahko le svetuje, odločajo drugi. Na zelo konkretna vprašanja županov seve-I da ni odgovoril prav nič konkretnega, zapisal pa si je boleče F konkretne izkušnje malih občin po dobrem letu dni delovanja. To je bil tudi namen in pomen njegovega obiska.
UjP
Veliko zanimanje
Prijetno presenečeni so bili minuli petek in soboto Zaposleni Centra srednjih šol v Velenju, saj tolikšnega zanimanja za izobraževanje v njihovih šolah niso pričakovali. Več na 4. strani.
U(tp)
Prisrčen sprejem za velenjska junaka
HARACHOV, 7. marca - Jure Jerman in Peter Kolenc, dvajsetletna člana SSK Velenje, prvi doma iz Gaberk in drugi iz Matk pri Preboldu, sta se na finalu svetovnega pokala v smučarskih poletih v Harachovu na Češkem z izrednima poletoma na četrtkovem uradnem treningu postavila ob bok najboljšim skakalcem na svetu in pristala na vrhu slovenske lestvice najdaljših.
Nad izjemnima daljavama so bili v njunem klubu nadvse navdušeni, saj se je uresničilo to, kar so vseskozi čakali. Obema junakoma je na torkovem sprejemu v prostorih restavracije Klub v Velenju, na katerem so med drugimi bili njun trener Slavko Škoflek in njuna starša, v imenu klubskega vodstva čestital podpredsednik kluba Drago Bizjak ter jima poleg klubskega priznanja izročil praktični darili, izbrala siju bosta v trgovini Brokat, ki je ob čestitki za ta izjemen dosežek dejal: "Prepričan sem, da bo ta rekord zelo težko zrušiti in da bo še dolgo v rokah našega kluba." Hrati jima je zaželel še nadalnjo uspešno športno pot, saj sta v Harachovu dokazala, da sodita v vrh slovenskega skakalnega športa, mi pa dodajmo upanje, da bodo to znali ceniti tudi v vodstvu slovenskih reprezentanc (Več na strani 20).
■ vos
Gorski reševalci Iz štirih držav so se na Golteh srečali na 6. tekmovanju za Stanetov memorial. Snežni metež Jih pri izvajanju zahtevnih nalog ni motil, navajeni so vsakršnih razmer in so v soboto svoje znanje in sposobnosti le še okrepili.
W(fbto:Jp)
9770350556014

14. marca 199<
Iz pbcine Šmartno ob Paki
Po prvi oceni za plinifikacijo
Tako kot drugod v Šaleški dolini so tudi v občini Šmartno ob Paki že pred časom razmišljali o ekološko čistejšem ogrevanju
. V začetku leta so z anketo preverjali interes za plinifikacijo po posameznih vaških odborih in skupnostih. Na sestanku, minuli četrtek, so člani odbora za delo z vaškimi skupnostmi, ki deluje pri svetu občine, med drugim spregovorili tudi o tem. Zanesljivih podatkov, koliko občanov se "ogreva" za plinifikacijo, še ni (dala jih bo analiza), po prvem odzivu sodeč pa naj bi se za ekološko čistejše ogrevanje navduševalo kar precej gospodinjstev.
V ožji izbor komisije 2 predloga
Občina Šmartno ob Paki je še vedno občina brez simbolov, po katerih bi bila razpoznavna. Lani novembra je zato razpisala natečaj. Nanj je prispelo 18 predlogov za zastavo in grb.
Posebna komisija, ki sojo imenovali šmarški svetniki, je v ožji izbor predlagala dva. Na današnji seji (v četrtek) pa naj bi svetniki pregledali vse prispele "ponudbe". Ali se bodo odločili tako kot komisija in ali bodo tudi izbrali, pa je težko napovedati, kajti rešitve za oba simbola bodo najbrž težko zadovoljile želje, zahteve vseh - tako občanov kot zgodovinarjev in stroke.
Petra - do konca letošnjega šolskega leta?
Križev in težav pri ureditvi računalniške učilnice v osnovni šoli bratov Letonje noče in noče biti konec. Ko so na šoli končno našli prostor za "Petro" in se lotili potrebnih preureditvenih del, so morali izvajalci opraviti še nekatera, ki jih sicer niso predvideli. Denar za opremo računalniške učilnice pa je že od vsega začetka poglavje zase.
Občina je v celoti sama ne more sfinancirati, za nameček pa je bil še odmev pri starših učencev in podjetjih za pomoč precej pod pričakovanji. Do konca prejšnjega tedna se je nateklo denarja za te namene le za računalnik in pol. Zadeva tako teče počasneje kot so načrtoval, pa kljub temu na šoli upajo, da bodo s skupnimi močmi uredili računalniško učilnico, in da bodo njihovi učenci Petro s pridom izkoristili lahko že do konca tega šolskega leta.
Pobuda o skupnem nastopu za priključitev v Orli vasi
"Promet skozi središče občine je potrebno rešiti", so pred časom razpravljali šmarški svetniki. Sploh tovornega je potrebno preusmeriti drugam.
Menili so, da priložnosti, ki jo na nek način ponuja izgradnja avtoceste Arja vas - Ljubljana, ne bi smeli zamuditi. Zavzeli so se za priključitev nanjo v Orli vasi. Ker pa se v Mestni občini Velenje zavzemajo za priključitev na avtocesto v Arji vasi, ne preseneča ponuda o skupnem nastopu z občino Šoštanj in občinami Zgornje Savinjske doline.
__________
Seje svetov občine
Napovedujejo vročo razpravo
ŠMARTNO OB PAKI - Danes (v četrtek) bo v mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki seja občinskega sveta. Začeli jo bodo ob 17. uri, zanjo pa napovedujejo vročo razpravo ob osnutku odloka letošnjega občinskega proračuna.
Poleg tega imajo na dnevnem redu seje predvidenih še devet točk, med drugim predlog odloka o lanskem zaključnem proračunu občine, predloge komisije za občinske simbole, osnutek pravilnika o ravnanju . s komunalnimi odpadki ter osnutek odloka o dopolnitvi odloka o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča. Ob koncu današnje seje pa naj bi podelili še priznanja za dolgoletno delo v civilni zaščiti.
O proračunu, javnem glasilu....
MISLINJA - Jutri, v petek, ob 18. uri bodo na seji člani sveta občine Mislinja osrednjo pozornost gotovo namenili vsaj dvema točkama dnevnega reda, in sicer drugi obravnavi predloga načrta investicij v občini za obdobje od lanskega januarja do konca decembra, leta 1998 ter predlogu letošnjega občinskega proračuna.
Na dnevnem redu pa imajo predvideno še obravnavo predloga odloka k javnem glasilu občine Mislinja ter strokovnih podlag za sporazum o delitvi premoženskih, upravljalskih pravic Komunalno stanovanjskega podjetja Slovenj Gradec med Mestno občino Slovenj Gradec in občino Mislinja ter predloga sporazuma.	U(tp)
Odpravili nezakonite člene
Prejšnji četrtek so svetniki žalske občine nadaljevali 11. redno sejo, ki je bila predvsem zaradi dolgega dnevnega reda že dvakrat prekinjena.
ŽALEC - Tokrat so svetniki potrdili spremembe statuta občine in odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. S tem so odpravili nezakonite člene, ki so zmanjševali pristojnost župana pri odločanju o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi. Prav tako so v drugi obravnavi potrdili poslovnik občinskega sveta, v prvi obravnavi pa predlog programa dela občinskega sveta.
Brez razprave sta bila potrjena tudi odlok o organiziranju in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Žalec in sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega ze-
Soštanjski občinski Svet preložil torkovo sejo
»•••■•■••■•■••■•»•KBiiaiattiicaaasBaa«
Najprej nadomestni člani, potem seja
Komaj se je v Šoštanju v torek, 12. marca, seja Sveta občine dobro začela in komaj so se svetniki zanjo dodobra ogreli, žeje ni bilo več. Ob obravnavi druge točke dnevnega reda - imenovanju nadomestnih članov Sveta - za "prednostno" obravnavo jo je predlagal svetnik Zelenih Edo Žlebnik, so jo preložili.
Ko so pri obravnavi ugotovili, daje zaradi nepreklicnega odstopa prenehal mandat predsedniku in članu Sveta Francu Pečovniku iz vrst SDSS, daje zaradi novih nalog, ki jih opravlja prenehal mandat Milojki Plamberger iz ZLSD, da iz objektivnih razlogov izstopa iz Sveta Zdravko Ročnik iz vrst SLS in, da še vedno niso nadomestili člana iz vrst Zelenih Eda Vučine, je Peter Radoja - SDSS izrazil prepričanje, daje vprašljiva legitimnost odločanja v Svetu do takrat, da v njem ne bo prišlo do imenovanj novih članov. Zato je predlagal prestavitev 13. seje na čas, ko bo komisija za man-
datna vprašanja, volitve in imenovanja Svetu v potrditev predlagala štiri nadomestne člane. Predlog je večina prisotnih svetnikov sprejela, trije so mu nasprotovali, in razšli so se.
Do manjših zapletov pa je prišlo že kar na začetku, ob obravnavi zapisnika prejšnje seje, kjer je Marjan Vrtačnik, nestrankarski kanididat, ob zapisu pod točko razno menil, da v zvezi z odstopom predsednika ni razpravljal čisto tako, kot je zapisano, ampak nekoliko drugače, predvsem pa, da je govoril o napovedanem nepreklicnem odstopu in ne odstopu.
V razpravo o zapisniku se je vključil Franc Pečovnik (SDSS), ki je na hitro prebral odstopno iz-
javo z mesta predsednika in člana Sveta občine Šoštanj in takoj za tem sejo zapustil. V odstopni izjavi, zapisana je na štirih listih, Franc Pečovnik razlaga pomanjkljivosti, ki so se pri delu Sveta dogajale in med drugim omenja županovo zaposlitev tajnika občine brez vednosti Sveta; obravnavo zaključnega računa za leto 1994 in proračuna občine za leto 1995, kjer je Svet zadeve bolj potrjeval kot kaj drugega; dajanje pooblastil župana nekaterim občanom za občinske in medobčinske naloge, o čemer Sveta ni obvestil; omenil je, da vrsto pomembnih sklepov Sveta ni bilo izvedenih ali pa so bili z veliko zamudo; županu je očital, da se na medobčinski ravni dogovarja o zadevah, ki so v pristojnosti Sveta, a se o njih z njim ni ne posvetoval, niti ga seznanil in tako naprej. Posebej pa je podčrtal, da v zadevi ne gre za spor med predsednikom Sveta in županom, ampak za konflikt med vsebino dela
in pristojnostmi Sveta in uprave občine Šoštanj.
"Zdaj je čas za čiste račune in jasne odločitve, kjer izgovarjanja ni in kjer je odgovornost članov Sveta pred občani takšna, da ne dopušča izločanja Sveta iz zadev, ki se nanašajo na njegove pristojnosti. Kot predsednik Sveta ne bi mogel dopuščati odmikov od dogovojenih načel, od postavljenih ciljev o enakomernem razvoju celotne občine Šoštanj in še posebej ne od obvez do občanov, zato sem se odločil, da s položaja predsednika Sveta in člana v njem, nepreklicno odstopim."
Tako je med drugim rekel in zapisal v odstopno izjavo Franc Pečovnik. Sejo, kolikor jo je še bilo, pa je vodil naprej podpredsednik Sveta Anton Skor-nšek.
m Milena Krstič - Planine

Občinski svet Gornji Grad
Je Menina resnično krajinski park?
Prejšnji četrtek so redno sejo opravili gornjegrajski občinski svetniki. Dnevni red ni bil posebej obsežen, glede na proračunske zadeve je seja trajala dobrih pet ur, precej časa pa je svetnikom vzela tudi razprava o nameravani gradnji radarskih sistemov na Menini.
Brez posebne razprave so svetniki sprejeli zaključni račun proračuna za lansko leto, temeljito pa so se lotili prvega branja osnutka letošnjega občinskega proračuna. Kadar gre za tolarje, je razprava vedno dolga, ostra, včasih tudi nepotrebna. Kakorkoli že, gornjegrajski proračun naj bi letos štel 148 milijonov tolarjev, občinska uprava je izdelala predlog zneskov za posamezne področja, odbori občinskega sveta pa morajo v naslednjem obdobju obravnavati in opredeliti sredstva znotraj posameznih postavk.
Lotili so se tudi problematike vzdrževanja gozdnih cest v občini Gornji Grad. Svetniki so ustrezni
komisiji naročili, naj čim prej pripravi javni razpis, na podlagi katerega bodo izbrali najugodnejšega ponudnika.
Radarskih sistemov na Menini planini seveda tudi niso obšli. Prvi sklep je odločno nasprotovanje gradnji vojaškega in civilnega
radarja. Na področju občine Gornji Grad naj bi stal civilni radar, zato v času med 18. in 22. marcem predvidevajo javno tribuno. Datum je odvisen od odgovora na zahtevo, ki sta jo župan in občinski svet naslovila na Republiško upravo za zračno plovbo. Zahtevata namreč, da republiška uprava za tribuno ob neodvisnih strokovnjakih zagotovi udeležbo ministrstev za okolje in prostor, promet in zveze in za o-brambo. S tem hočejo zagotoviti strokovno in utemeljeno obravna-
"Krizni štab Menina"
»**is«i*»sa»i»«ssi
Drugo sporočilo javnosti
Glede na večinski sklep svetnikov občine Nazarje proti postavitvi radarjev na Menini je krizni štab izdal naslednje sporočilo:
Krizni štab Menina predlaga nazarskemu svetu, da si občina Nazarje pri morebitnem nadaljnjem vztrajanju pridobitve lokacijskega dovoljenja za gradnjo radarske postaje na Menini zagotovi STATUS STRANKE V POSTOPKU.
vo, nikakor pa ne želijo ponavljati že znanih stališč dveh nazarskih javnih tribun.
Poleg tega so sklenili, da v nobenem primeru ne dajo pismenega soglasja, da bi v ponedeljek predstavnik oddelka za okolje in prostor mozirske občine v Ljubljani razgrnil prostorske dokumente bivše občine Mozitje, v katere na bi vnesli lokacijo za gradnjo radarjev, kot je namreč zahtevalo Ministrstvo za okolje in prostor.
Od tega oddelka zahtevajo tudi pismena pojasnila ali JE Menina krajinski park, ali so bile v prostorske akte bivše občine Mozitje vne-šene možne gradnje radarskih sistemov in če so bile glede tega v minulih letih opravljene kakršnekoli aktivnosti. Te odgovore terjajo takoj, ker so brez njih vsake aktivnosti proti gradnji radarjev nesmiselne.
■jP
mljišča. Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine, zmanjšana za stroške komunalnega urejanja in vrednost zemljišča, je 102.538,00 SIT.
Žalski svetniki so prejšnji teden sprejeli še nekaj sklepov, in sicer o prednostnem vrstnem redu investicij na demografsko ogroženih območjih, s katerimi bo občina kandidirala za republiška nepovratna sredstva, o finančnih interven-.cijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane v letu 1996 in sklep o programu porabe sredstev nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi a.vtoceste Vransko -Blagovica (152 milijonov SIT).
■rox
Pogled od zgoraj in od spodaj
Konec prejšnjega tedna so si nekateri taglavni kar dodobra ogledali naše območje. Iz zraka in v nedrjih matere Zemlje. Obrambni minister se je, kot se spodobi, spustil do Gorenja iz zraka, prvi mož gospodarske zbornice se je med obiskom v Premogovniku podal tudi v jame. Medtem ko je obisk prvega potekal bolj v tajnosti, saj se za tako področje to seveda spodobi, se je naš prvi gospodarstvenik kar dodobra razgovoril o tem, kar je videl, in o tistem, kar se nam obeta. Ker je bil prvič v premogovniku, je bil tudi presenečen. Ne le nad tem, kako sodobno je urejen, ampak tudi nad tem, kako je mogoče ob taki mehanizaciji in tako pridnem delu kopati izgubo. Seveda so mu bile stvari bolj jasne, ko mu je direktor pojasnil
slovensko posebnost, ki velja zanje. Da sije namreč vlada (ministrstvo za gospodarske zadeve) zanje izmislilo novo vrsto nemške marke. Knapovska nemška marka namreč velja veliko manj, kot je uradni tečaj te sicer trdne valute. Le kaj bi porekli Nemci, če bi zvedeli za taka dvojna merila!
Težav, ki grenijo vsakdanji kruh knapov, je še več, ne bi bilo čudno, če bi tudi ljudje v črnem sledili ljudem v belem v boju za svoje pravice. Ti bi bili gotovo bolj enotni, kot so ljudje v zdravstvu, ki se gredo posebno diferenciacijo, ki pomeni, da so zdravniki nekaj posebnega, medicinske sestre pa nekaj drugotnega. In ko bi si prvi radi odrezali lepši kos kruha, nimajo do "svojih" sester nič kaj bratovskega odnosa.
V tem času, ko naj bi se pomlad vendarle spet vrnila v naše
kraje, pa se ne razcvetajo le stavke ali napovedi štrajkov, ampak so lepo zacvetele tudi naše ceste. Ob pojavu, ki smo mu priča pri nas, bi bil gotovo izredno ponosen škotski gospod Mc Adam. Pri nas namreč zadnji čas vse več cest iz asfaltiranih spet spreminjamo v makadamske. Kar 200 nekoč asfaltiranih slovenskih cest, takih seveda, kijih najbolj uporabljajo "navadni" ljudje, se je domala že povsem spremenilo v makadamske. Le da so nekatere prave makadamske ceste, ki še nikoli niso doživele asfaltiranja, boljše od teh razpadajočih. Po nekaterih napovedih pa tako žalostno usodo čaka kar 700 kilometrov naših cest. V odgovor slišimo vedno enako pesem: ni denarja. Uresničujejo se opozorila, predvsem s terena, da bomo sicer gradili sodobne avtomobilske Ceste, ostalo cestno omrežje,
kije tudi (ali še bolj) življenjskega pomena, pa bo propadalo. Dva in pol milijona tolaijev bi potrebovali za popravilo cvetočih cest, pa pravijo na direkciji za ceste, da jih imajo na voljo le milijardo. Torej bodo ceste še naprej cvetele in propadale, če le ne bomo kje našli kakšne ga dodatnega denarja za taka dela. In nekateri spet pravijo, da bi bilo treba poslušati priporočila, ki so jih izrekli med drugim tudi na večjem cestnem posvetu lani v Velenju, da bi bilo treba tudi za taka popravila nameniti del bencinskega tolarja. Ob vseh teh cestnih težavah tudi nič kaj prepričljivo ne zveni "tolažba", da se pri nas na slabih cestah zgodi manj prometnih nesreč, kot pa na dobrih.
u(k)
£
AKTUALNO
-
NAS VAS 3
marca 1996
■

■:


S14. seje sveta Mestne občine Velenje
Prodaja zemljišča blagovnega centra nedorečena
Na eni prejšnjih sej je bil izražen sum, da prodaja zemljišča novonastajajočega trgovskega centra pri velenjski pošti ni bila zakonita. Zato so svetniki pooblastili komisijo za pripravo statuta in poslovnika sveta, da to oceni. Komisija je pregledala dokumentacijo in zaprosila za mnenje tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Na osnovi tega je predlagala svetu, da točko obravnave tega poročila umakne z dnevnega reda. To pa zato, ker je presoja zakonitosti lokacijskega dovoljenja v teku (preverjajo ga ustrezne službe Ministrstva za okolje in prostor), spori v zvezi s pogodbenimi razmerji pa so v pristojnosti sodišč.
Franc Sever pa se z umikom te točke ni strinjal. Vztrajal je, da svetniki o tem spregovorijo, ker je prepričan, da prodaja ni bila zakonita in je treba nemudoma ukrepati. Podprla sta ga tudi Marko Jeraj (SLS) in Tone De Costa (SDSS). Igor Centrih (ZS) je izrazil ogorčenje nad razpleti ob gradnji tega centra. Svetniki so namreč prisluhnili pomislekom trgovcev, predstavniki Ere so tudi izzvali sestanek na gospodarski zbornici, zdaj pa naj bi tudi sami kupili prostore v novem centru. Glede na to, daje sodeloval v komisiji za spremljanje dela Sklada stavbnih zemljišč in imel vpogled v dokumente, pa tudi on dvomi v pravilnost vseh postopkov. Po njegovem mnenju je treba ugotoviti ali je bila prodja zemljišča legitimna ali ne. Podobnega menja je bil tudi Adolf Štor-man (Republikanci), kije bil med tistimi svetniki, ki so med prvimi opozoril na probleme v zvezi z novonastajajočim trgovskim centrom.
Župan Srečko Meh je ponovno poudaril, da je Svet o omenjeni gradnji dvakrat obvestil in sicer ob sprejemanju programa stavbnih zemljišč in ob lanskem proračunu. Po dolgi razpravi je večina svetnikov soglašala s predlogom komisije in te točke niso uvrstili na dnevni red.
Odloka o razglasitvi naravnih spomenikov niso obravnavali
Veliko razburjanja je povzročila že sama uvrstitev Predloga odloka o razglasitvi naravnih spomenikov in znamenitosti na območju Mestne občine Velenje na dnevni red torkovega zasedanja. Škalčani so sklicali zaradi tega pred dnevi zbor krajanov, na katerem je bilo zelo vroče. Krajani so bili ostro proti razglasitvi področja, po katerem naj bi potekala njihova cesta, za naravni spomenik. Tudi torkovega zasedanja se je udeležila delegacija te krajevne skupnosti, njhovo mnenje pa sta med svetnike prenesla Franc Sever (nestrankarski) in Herman Arlič (SLS). Zahtevala sta umik te točke z dnevnega reda, s svojim predlogom pa tudi uspela.
Pravila tudi za pse
Na torkovem zasedanju so potrdili tudi odlok o vzreji psov in obeznostih pri vzdrževanju čistoče na javnih površinah. Ta ureja bivanje in vzrejo psov ter vzdrževanje čistoče zaradi onesnaževanja javnih površin z iztrebki. Lastniki morajo za psi počistiti. Z odlokom pa je predvidena tudi ureditev in vzdrževanje zavetišča za pse. Financirali naj bi ga s prispevki, ki jih bodo plačevali lastniki psov v višini 3.000 tolarjev letno.
Imenovali 11 komisij in odborov
Svet Mestne občine Velenje ima zdaj vse komisije in odbore. Na torkovem zasedanju so imenovali nadzorni odbor, komisijo za priznanja, za prošnje in pritožbe, svet za izvensodno poravnavo sporov, odbore za gospodarstvo, za področje gospodarskih in negospodarskih javnih služb, za varstvo uporabnikov javnih dobrin, za okolje in prostor, svet za varstvo najemnikov stanovanj ter člana sosveta načelnika upravne enote Velenje.
Vprašanja in pobude svetnikov
Ivan Janežič (ZLSD) je prenesel v Svet vprašanje skupine velenjskih zobozdravnikov, ki bi želeli najeti v zdravstvenem domu prostore za opravljanje zasebne dejavnosti, na odgovore ali bo to možno ali ne pa čakajo že leto dni. Predlagal je, da v občini odločitev o tem čim prej dorečejo. Mirko Lorger (SDSS) je zahteval, da pripravijo ustrezne službe izčrpno poročilo o organiziranju varstva prizadetih otrok v občini. Tone Lovrec (SKD) je opozoril, da še vedno ni jasno, kako bo z gradnjo cerkve sv. Barbare, za katero je bila vloga podana že oktobra leta 1994. Zahteval je takojšno uresničitev nalog s tega področja, pa tudi uradno obrazložitev izjav, da postopki v zvezi s tem niso bili pravilno vodeni. Zahteval je tudi, da se ta gradnja enakopravno obravnava v primerjavi z drugimi.
Ludvik Hribar (DeSUS) je opozoril na problem pomanjkanja nočitvenih zmogljivosti in menil, da se mora v razreševanje te problematike vključiti tudi občina. Franc Sever (nestrankarski) je postavil več vprašanj v zvezi s prostorskimi ureditvenimi pogoji južno od Šaleške ceste, župana pa je vprašal tudi, kako je mogoče, daje bila pogodba za oddajo zemljišča (za gradnjo trgovskega centra pri pošti) sklenjena aprila lani, junija pa je bil sprejet sklep o javni razgrnitvi akta, ki ureja to področje. Vprašal je šc, na osnovi kakšnega zakona so si funkcionarji ob koncu leta izplačali nagrade... Stane Planine (ZLSD) je opozoril na probleme v zvezi z neopredeljenimi funkcionalnimi zemljišči. Zaradi tega lastniki etažnih stanovanj te ne morejo vpisati v zemljiško knjigo, pa bi jih po zakonu morali najkasneje v dveh letih.
Marko Jeraj (SLS) je bil nezadovoljen z odgovorom na vprašanje, kdaj bo objavljen razpis za direktorja zobozdravstva Velenje. Ta naj bi bil objavljen, ko se bodo o bodoči organiziranosti opredelili v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ponovno je zahteval takojšnji razpis.
Dr. Ivan Kralj (SKD) je predlagal ustreznejšo prometno rešitev križišča Šaleške in Goriške ceste, kjer so veliki zastoji. Po njegovem bi jih z malo dobre volje lahko hitro odpravili z ureditvijo dodatnega prometnega pasu, pločnik pa pešce (kije zdaj grobo prekinjen) pa bi uredili za bencinsko črpalko. Predlagal je še ureditev manjkajočega pločnika na Goriški cesti med prvima dvema blokoma. Opozoril je tudi na izjemno slab odnos do spomenika Edvarda Kardelja. Po njegovem bi morali spomenike vzdrževati, če pa to v obsto-' ječih okoljih ni mogoče, pa jih prestaviti kam drugam, ne glede na njihovo ideološko poreklo - naj bodo v spomin in opomin kasnejšim rodovom.
Herman Arlič (SLS) je opozoril na to, da prispevka za onesnaževanje ne plačujejo tisti, ki niso priključeni na javne sisteme pitne vode, nerazumljivo pa je tudi, da vsi ne plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ponovno je vprašal tudi, kaj je z vrnitvijo nacionaliziranih zemljišč ob nameravani gradnji v Škalah.
Igor Centrih (ZS) je predlagal čim prejšnje popravilo semaforja v križišču pri Marke tu, menil pa je tudi, da bi morala občina zagotoviti letos kar največji delež sredstev za vzdrževanje oziroma popravilo cest, ki so po letošnji zimi v zelo slabem stanju. Tone De Costa (SDSS) je predlagal, da ustrezne službe zagotovijo na Šaleški cesti v Velenju "zeleni val."
Adolf Štorman (Republikanci) je predlagal usteznejšo prometno rešitev na Jenkovi s premaknitvijo cestne zapore.
■ Mira Zakošek
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Podjetnikifinančnikidruštva
- zakaj svojega denarja ne bi
oplemenitili?
VLB Splošni banki Velenje d.d. se zavedamo pomembnosti pravilnega gospodarjenja z razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Nudimo vam možnost VARNEGA in DONOSNEGA plasiranja prostih denarnih sredstev v obliki kratkoročnih in dolgoročnih tolarskih depozitov in depozitov z valutno klavzulo.
Osnovne značilnosti vezav:
1. najnižji znesek - 500.000,00 SIT
2.	najkrajši rok
3.	obrestovanje
-1 do 5 dni - odvisno od zneska
-	višina obrestne mere je odvisna od višine vezanih sredstev in se glede na čas vezave giblje v naslednjih razponih:
50%-80% T 80%-100% T T (D) + 3,0%- 6,0 % T (D) +4,0%- 6,0 % T (D)+5,0%-6,0% T (D)+ 6,0%-7,5%
-	realne obrestne mere so določene na letnem nivoju
-	T je temeljna obrestna mera, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti vložka in je določena v skladu z zakonom
-	D je rast srednjega tečaja tuje valute po tečajnici BS
Možnosti, da prosta denarna sredstva donosno in varno naložite, je več, zato vas vabimo, da nas pokličete (854-301 ali 854-323) ali se pri nas osebno oglasite - LB SB Velenje d.d., Rudarska 3, Služba sredstev in likvidnosti) in pomagali vam bomo izbrati najboljšo!
-	do 14 dni
-	od 15 do 30 dni -od31 do 90dni
-	od 91 do 180 dni -od 181 do 365dni
-	nad 1 leto
LB Splošna banka Velenje d.d. - banka za varno in donosno naložbo vašega premoženja
Zahtevamo varno cesto!
Že dolgo, verjetno kar nikoli, se na zboru vaške skupnosti Škale ni zbralo toliko krajanov, kot pred tednom dni. Na dnevnem redu so imeli le eno točko: Problematika izgradnje ceste stari gasilski dom - ribiška koča. O tem za krajane Škal, pa tudi Plešivca in Gaberk tako pomembnem vprašanju smo v našem tedniku že pisali tako na novinarskih straneh kot v rubriku Mnenja in odmevi. Krajani so znova odločno zahtevali izpolnitev dane obljube, da dobijo vsaj
približno enako cesto, kot je bila stara.
"Skrb, ki se trenutno kaže za okolje na tem območju, je le navidezna in se nam želi s tem preprečiti, da pridemo vsaj navidezno do približno enake ceste kot je bila stara. Sedanja to ni v nobenem primeru, predvsem pa: Zahtevamo cesto, ki bo dovolj varna in najkrajša povezava z Velenjem; če ta obljuba ne bo izpolnjena, bomo zahtevali referendum, kateremu se bodo pridružili tudi krajani Gaberk in
Plešivca, ki tudi podpirajo našo zahetvo; obiskali bomo varuha človekovih pravic; obvestili slovensko vlado, poleg tega pa zahtevali, da Svet Mestne občine Velenje eno od naslednjih sej nameni temu vprašanju in omogoči udeležbo na seji krajanom tega območja. Skratka, v nobenem primeru ne bomo popustili," so zapisali med drugim v sklepe četrtkovega zbora vaške skupnosti.
■ vos
Se vedno težave z oblikovanjem občinske uprave
Odlok o ustanovitvi*in delovnem področju občinske uprave Mestne občine Velenje bi morali svetniki potrditi z dvotretinsko večino. Tega pa niso storili, četudi bistvenih pripomb na ta dokument ni bilo. Za jih je bilo 15. Svoj glas proti je obrazložil Franc Sever (nestrankarski), ki meni, da bi moral dobiti župan soglasje Sveta za zaposlitev najpomembnejših uslužbencev. Podobnega mnenja je bil Marko Jeraj (SLS), ki je menil, da bi moral dajati Svet soglasje vsaj za odgovorne vodje uradov. Anton Lovrec (SKD) se je odločno opredelil proti temu odloku, ker mu je nesprejmljivo, da v Mestni občini Velenje ni predvidenega tajnika občine in nobenega namestnika župana.
Župan Srečko Meh je ob nesprejetju tega akta izrazil razočaranje in poudaril, da tako ni mogoče delati. Po eni strani zahteva Svet od njega pripravo kopice gradiv, ne dovoli pa oblikovanja potrebnih služb.
Zelena luč za gradnjo v Trebuši
Svetniki mestne občin Velenje so že razpravjali o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Trebuše, vendar jih na pobudo Franca Severja (nestrankarski), ki je predstavil stališča krajevne skupnosti Staro Velenje, niso sprejeli.
Med drugim je ta zahteval razširitev Žarove ceste in izgradnjo pločnika. To so predlagatelji tudi uskladili, vendar pa je Aleksander Forštner (SKD), tokrat v imenu nekaterih stanovalcev Žarove ceste, vložil amandma s katerim naj bi ohranili obstoječi prometni red z možnostjo kasnejšega prehoda na enosmerno cestišče s pločnikom. Takšen amandma so svetniki tudi potrdili, prav tako pa tudi predlog odloka. To seveda pomeni, da bo gradnja v tej soseski že v kratkem stekla.
Delavci pogosto iščejo pravno pomoč pri sindikdtu
Največkrat zaradi materialnih zahtevkov
Na Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje, ki "pokriva" dve upravni enoti -elenje in Mozirje - v njih pa osem občin, so pred tednom dni, v četrtek, 7. marca, predstavili problematiko pravne varnosti delavcev na območju, ki ima 27 tisoč zaposlenih, od tega pa jih je okoli 16 tisoč članov tega sindikata.
Zanje je na Območni organizaciji organizirana pravna pomoč, na katero se lahko člani obrnejo vsak delovni dan. Enkrat tedensko pa sindikat pravno pomoč nudi tudi delavcem, članom sindikata v Gorenju in enkrat v pisarni sindikata v Nazarjah.
Lani se je po pravno pomoč obrnilo 2244 članov. "Največkrat, kar v 373 primerih, zaradi neizplačanih delov plač po kolektivnih pogodbah, regresov, odpravin in zastopanja pred delovnimi sodišči in zastopanja pred organi v podjetjih.
V 40 primerih so delavci iskali pravico zaradi nepravilnega razporejanja na delovnem mestu, 15 zaradi zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 18 je bilo primerov, ko so delavci iskali pravico zaradi stvari v zvezi z disciplinskimi postopki, 56 ker so menili, da niso bili pravilno opredeljeni kot presežki delavcev, zaradi nesreč pri delu je pravno pomoč iskalo 43
delavcev, nekaj primerov je bilo zaradi presoje pogodbe o zaposlitvi, pravilnosti objave razpisa in izbire kandidatov, 2 sta bili zaradi revizije, v primeru stečaja podjetja v minulem letu, pa so delavci uveljavljali terjatve, ki jim gredo," je nanizala vsebino pomoči sekretarka Območne or-
Določene zadeve se lažje rešujejo na ravni podjetja. Tam, kjer je sindikat organiziran se spori med delodajalci in delavci lahko razrešijo v prid delavcev, kadar je to upravičeno, že na tej ravni. Težje je pa tam, kjer je v podjetju zaposlenih zelo malo delavcev, morda samo eden, takrat je potrebno iskati zunanjo pot.
ganizacije ZSSS Velenje Mira Videčnik.
V obdobju 1991 - 1995 je bilo dokončno rešenih 40 odstotkov zadev, v 95-odstotkih v prid delavcev, kar pomeni, daje služba pravne pomoči pri sindikatu o-pravičila svoj obstoj. "Drugo vprašanje je vprašanje pripada. Tega je veliko, saj beležimo, da je v sindikatih Evrope, ko se pogovarjamo, teh zadev desetkrat manj kot pri nas."
Zanimivo je, da je v prvih dveh mesecih letošnjega leta iskalo pravno pomoč že 20 odstotkov več članov kot lani. "To bi lahko pripisali tudi temu, da so se delavci začeli bolj zanimati za svoje pravice, jih bolj uveljavljati, hkrati pai so začeli tudi delavci, ki so že odšli iz podjetja ali pa se upokojili, terjati pravice za nazaj."
Slabše pa so razmere v tistih podjetjih, kjer je malo zaposlenih in kjer se delavci zaradi strahu pred izgubo dela redkeje zatekajo po pomoč na sindikat. Andrej Kranjc, sekretar območnega odbora sindikatov dejavnosti, ta ima sindikalno pisarno s sedežem v Nazarjah, pravi, da se v teh primerih, če se delavci že zatečejo po pravno pomoč na sindikat, skoraj ne odločajo za tožbe. Ker se bojijo posledic, pa zadev tudi ne prijavljajo inšpekcijam dela.
m Milena Krstlč - Planine
Bo 21. marca spet stavka zdravnikov in zobozdravnikov?

Napovedana je!
Po tistem, ko so zdravniki in zobozdravniki povezani v sindikat Fides stavkali 14. decembra in za 3. januar napovedali administrativno stavko, ki pa so jo kasneje v pričakovanju uspešnih pogajanj z vlado preklicali, Je glavni odbor Fides-a napovedal za četrtek, 21. marca, splošno stavko.
Odbor je ocenil, daje vlada Republike Slovenije s tem, ko ni sprejela že parafiranega aneksa h kolektivni pogodbi in vložila besedila osnutka o zdravnikih v zakonodajni postopek kršila dogovor, sklenjen med predstavniki zdravniških organizacij in vlado. Na osnovi tega so zdravniki in zobozdravniki stavko odložili.
Zdravniki in zobozdravniki terjajo, kot je povedal dr. Ivan Kralj, član glavnega stavkovnega odbora Fides in predsednik odbora v Velenju, takojšen podpis tega aneksa. Med stavkovnimi zahtevami pa so še: zagotovitev
ustrezne in dovolj številčne zastopanosti zdravnikov in zobozdravnikov v svetih zdravstvenih zavodov; vztrajajo pri zahtevi, da mora osnovna plača brez dodatkov dosegati za zdravnika 2,5 in specialista 3 poprečne plače dosežene v gospodarstvu; da se poklica zdravnik in zobozdravnik izločita iz zakona o razmerjih plač in nasprotujejo, kot pravijo zaradi posebnosti zdravniškega poklica, paketno obravnavo problematike negospodarskih dejavnosti.
Umkp
DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA
Kaj n.Drate vedeti o dohodnini 95'
Piše: Darinka Mravljak
Čtualje bolj se bliža zadnji rok za oddajo napovedi za dohodnino, torej 31. marec. Ker se v letošnjem letu zadnji dan v mesecu marcu izteče na nedeljo, se zadnji dan prestavi na ponedeljek, 1. aprila. Kljub temu prosimo vse zavezance, da napovedi čim prej oddajo. Napovedi bomo v času od 11. marca do 1. aprila pobirali v dvorani Mestne občine Velenje in sicer ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7.30 do 14.30, ob sredah od 7.30 do 16.30 in petkih od 7.30 do 12.30.
V občini Šoštanj in Šmartno ob Paki bomo napovedi dohodnine sprejemali, kot je bilo že objavljeno v Našem času, 19., 21., 25. in 27. marca.
Vprašanj'a bralcev
Vprašanje K.J : Ali lahko uveljavljam o-
lajšavo za sina, kije bil v pretklem letu na služenju vojaškega roka? *
Odgovor: Ne. V času služenja vojaškega roka je za njegovo preživljanje poskrbela država.
Vprašanje P.L.: Ali lahko olajšavo 8% uveljavljam za ženo, kije vzdrževani družinski član in je starejša od 65 let?
Odgovor: Ne. Olajšavo za starost nad 65 let je po zakonu o dohodnini možno uveljavljati le za zavezanca. Za ženo pa smete uveljavljati le o-lajšavo za vzdrževanega družinskega člana (če je ta brez obdavčljivih prejemkov, da ni sama zavezanka za dohodnino ali, da ima manjše prejemke od 11% poprečne plače zaposlenih v RS). V tem primeru boste imeli olajšavo po 10. členu v višini 10% poprečne plače zaposlenih v RS.
Vprašanja za "dohodnino 95" sprejemamo na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10,3320 Velenje. Na kuverto pripišite "za dohodnino".
Pokojnine in invalidsko zavarovanje
IKlIiSilll^IItKKKilltSIljl
Spremembe pri družinski pokojnini
S spremembami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je prišlo do sprememb pri uveljavljanju pravice do družinske pokojnine otrok, s spremenjeno razlago republiškega ministrstva za delo, družino in socialne razmere pa so - po besedah Zdenke Jakopanec, upravnice enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Velenju - tudi pogoji za pridobitev pokojnine postali ugodnejši.
Pravico do družinske pokojnine ima poslej otrok do dopolnjenega 15 leta starosti oziroma do konca rednega šo-
lanja, vendar največ do 26 leta starosti. Otrok mora dokazati, da se redno šola, s potrdilom šole. Opustitev te dolžnosti ima za posledico ustavitev izplačevanja pokojnine.
Novost je tudi ta, če otrok v letu izgube starša ne opravi letnika, ima v naslednjem letu kljub temu pravico do družinske pokojnine.
Upravičen do slednje je po novem tudi otrok, ki je vpisan v šolo ne le kot redni, ampak tudi kot izredni študent. Pri presoji pogojev za pridobitev oziroma uživanje pravice do družinske pokojnine je predvsem pomembno, ali je upravičenec do pokoj-
nine zaposlen ali opravlja dejavnost, na osnovi katere se je dolžan vključiti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V tem primeru družinske pokojnine ne bo dobil izplačane.
Upravičenec do družinske pokojnine, ki ni zaposlen oziroma ni na kakšni drugi osnovi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa je upravičen do te pokojnine tudi, če se šola kot samoplačnik ali pa je vključen v katero od drugih oblik šolanja, določene za študente, ki niso opravili vseh pogojev za redni vpis.
•(tp)
Informativni dnevi na Centru srednjih šol Velenje
* » m m m m mm m m mm ii*iiiiiiii>iis«iiiiii«ii
Za 20% več udeležencev
Minulo petkovo in sobotno "preseljevanje" iz kraja osnovnošolskega Izobraževanja v mesta s srednjimi in visokimi šolami ter univerzami je bilo uspešno tudi za šole Centra srednjih šol v Velenju. Ocenjujejo namreč, da je zanimanje za nadaljnje pridobivanje znanja za 18 poklicev pokazalo za približno 20 odstotkov več osnovnošolcev kot minula leta.
Še zlasti veliko je bilo najra- macij. Učenci, ki se bodo vpisali na zličnejših informacij željnih v pe- Šolo, na kateri je potrebno prej tek popoldan ter v soboto do- opraviti preizkus posebnih nadar-
poldan, kar kaže, da starši in učenci želijo čimbolje spoznati šolo, kamor se bodo vpisali v 1. letnik, vedeti o pogojih in možnostih izobraževanja na njej kar največ. Precej večji od pričakovanega je bil obisk na informativnem dnevu na srednji rudarski šoli za poklica rudar in rudarski tehnik. Na Centru srednjih šol so nam zagotovili, če bo za rudarja več prijav, kot je bilo razpisanih prostih mest, omejitve vpisa ne bo, ampak bodo vpisali učence v dva oddelka (60 otrok). Toliko bo približno na voljo tudi kadrovskih štipendij. Premogovnik Velenje bo namreč za novo šolsko leto razpisal 54 štipendij za poklic rudarja in 14 za poklic rudarskega tehnika. Precejšnje zanimanje so bodoči srednješolci pokazali še za gospodinjo oskrbnico in za prodajalca. Mimogrede na šolah Centra bodo v šolskem letu 1996/97 vpisali približno 800 novincev.
V teh dneh bodo torej učenci izpolnjevali prijavnice, ki jih bodo morale njihove osnovne šole odposlati najkasneje do 20. marca. Ob tem najbrž opozorilo, daje potrebno prijavnice izpolniti natančno, ni potrebno. Kajti, tako kot lani bo tudi letos vpis v posamezne šole potekal s pomočjo računalnika in Interneta.
Nič ne bo narobe, če zapišemo še nekaj drugih pomembnejših infor-
jenosti, znanja ali sposobnosti, se morajo zanj prijaviti do 15. marca. Za vpis v programe oziroma za poklice, za katere poteka izobraževanje na Centru srednjih šol v Velenju, prej omenjenih preizkusov nimajo. Vse te informacije so dobrodošle tudi za tiste dijake, ki so v tem šolskem letu (1995/96) že bili vpisani v 1. letnik srednje šole, pa so se nato iz nje izpisali. Tudi zanje namreč veljajo enaki postopki in roki vpisa kot za letošnjo generacijo osmošolcev. Tega opozorila ne smejo spregledati še tisti letošnji dijaki 1. letnikov, ki so med šolanjem ugotovili, da niso izbrali prave poti do poklica.
• S
In kako bo s prenosom prijav? Učenci bodo lahko prenesli prijave med 20. marcem in 9. aprilom iz šole, kamor so prijavljeni, na drug srednjo šolo. Ta jo mora sprejeti r glede na to, ali je do 20. marca zbrala dovolj, premalo ali preveč prijav. Od 9. aprila do 4. julija pa prenos prijav ne bo več mogoč.
Ob koncu naj opozorimo l na oddajo v živo na radiu Vel« je, in sicer v sredo, 27. marca. I bi bili bodoči srednješolci čil prej seznanjeni, kje so zbrali premalo prijav in kje preveč glede na razpisana prosta mesta, kje bodo vpis omejili in kje ne, bo v studiu Radia Velenje poskrbela gostja. Na naša in vprašanja poslušalcev bo odgovarjala med 17. in 18. uro.	■
mi
Zanimanje za nadaljnjo Izobraževale na šolah Centra srednjll šol v Velenju je bilo precejšnje. Poleg ustnih so bodo srednješolci in njihovi starši dobili še pisne Informacije, pa tudi seznanili so se lahko z možnostmi, opremljenostjo šole, kate
dijak bi radi postali.
Poslovne novice
Rok za prijavo terjatev do Zvezne republike Jugoslavije je podaljšan do 1. aprila 1996.
Združenje MANAGER vabi na posvet Internacionalizacije slovenskega gospodarstva, ki bo 14. marca v Ljubljani.
27. marca bo seminar KAKO POSLOVATI S ŠPANIJO, v mesecu aprilu in maju pa bodo potekale poslovne konference s podjetniki iz Madrida iu Valencie.
Opozarjamo vas na razpis za predstavitev slovenskega gospodarstva v Moskvi, St. Petersbur-gu, Bukarešti in Plovdivu. Prijave zbira Urad za gospodarsko promocijo pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ga. Milanka Jakopič, tel.: 061/171-35-27.
Gospodarska zbornica Slovenije - INFOLINK zbira in posreduje ponudbe slovenskih podjetij v mednarodno borzo ponudb
in povpraševanj. Vabimo vas, < ponudite svoje blago, storitev t svoje povpraševanje v medna no borzo.
Andragoško društvo Slov enije pripravlja posvet: VSEŽIVLJENJSKO UČENJE POGOJ ZA PREŽIVETJE IN KAKOVOST. Posvet bo potekal' Portorožu.
Vse informacije, pojasnila i prijavne obrazce dobite na Ob močni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradb Zavoda za urbanizem). Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645.
Obisk predsednika Gospodarske zbornice mag. Jožka Čuka v Premogovniku
^ ^ ^ ^
Bodo tudi letos kopali izgubo?
V petek, 8. marca, se Je na obisku v Velenju mudil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije magister Jožko Čuk. Dopoldne seje podal v globine velenjskega Premogovnika, opoldne pa se sestal z vodstom tega 4000-članskega kolektiva, kjer letno nakopljejo 3,9 milijonov ton premoga. Direktor Premogovnovnika jev; pomemben dejavnik izgube
Velenje dr. Franc Žerdin je predstavil podjetje v številkah. Šoštanjski termoelekrarni, ki proizvede tretjino potrebne električne energije Slovenije, kar je več kot Krško in približno toliko kot vse slovenske hidroelektrarne skupaj, letno oddajo 94 odstotkov nakopanega premoga. Ponašajo se z enim najmodernejših premogovnikov v Evropi, kjer dnevni učinek na enem odkopu znaša 60 ton na zaposlenega, kjer je rast produktivnosti vsa leta intenzivna in kjer veliko vlagajo v sanacijo okolja, v modernizacijo in opremljenost Premogovnika, izobraževanje in zaposlovanje. Letos je v podjetju dobilo delo novih 60 delavcev.
Nikakor pa se v Premogovniku ne morejo sprijazniti z izgubo, lani so je zabeležili 567 milijonov tolarjev, ker zanjo niso krivi sami. Med najresnejše razloge za izgubo štejejo ceno premoga. Za giga Jolul kalorične vrednosti premoga dobijo 5,7 DEM, vendar je bil tečaj marke vse leto na podlagi sklepa Ministrstva za gospodarske dejavnosti enak, 81,6 tolarjev. Izpad prihodka zaradi tečajnih razlik ocenjujejo na 264 mlijonov tolarjev. Drug razlog izgube vidijo v podcenjeni ceni premoga za proizvodnjo toplotne energije, kjer so v preteklem letu "izgubili" skoraj 255 milijonov tolar-
pa so tudi stroški dela, ki so bili izplačani na podlagi veljavnega protokola. V Premogovniku Velenje so prepričani, daje izguba nepotrebna in splet nelogične ekonomije in odnosa vlade do premogovništva.
Še bolj kot minula izguba pa jih skrbi, kaj bo z letišnjim poslovanjem, zlasti zdaj, ko je znana cena premoga, ki jo je postavilo Ministrstvo in nad katero ne morejo biti navdušeni: za giga Joul naj bi letos dobili 5,68 marke po tečaju, ki je veljal 31. oktobra lanskega leta, ta pa je 84,9 za DEM. V Premogovniku so že izračunali, da jim to ob koncu leta prinese najmanj 840 milijonov tolarjev izgube.
Mag. Jožko Čuk je po o-gledu jame izrazil zadovoljstvo nad tistim, kar je videl. Presenečen je nad visoko stopnjo tehničnega, tehnološkega in organizacijskega novija v podjetju, ki sodi po njegovem med 15 odstotkov najrazvitejših podjetij v Sloveniji. Po tistem, kar je kasneje slišal, pa je izrazil pripravljenost vključiti se v prizadevanja Premogovnika, da Slovenija takim podjetjem nudi možnost normalnega podjetniškega poslovanja. Menil pa je tudi, da bi bilo v Sloveniji treba spremeniti javno mnenje o energetskih podjetjih, češ, da so neracionalna in ekološko sporna.
UMIlena Krstlč - Planine
Pogovor z Milico Tičič, predsednico Združenja podjetnikov Savinjsko Šaleške regije
Iiii«iiiiiiiisaiii«is»i8i8%iii!8ii«i3iii««iii mm MmmmmmmmmmmmmmMMmmm
Koraki za pospešitev malega gospodarstva
Približno 1000 podjetnikov iz osmih občin Šaleške in Savinjske regije je pred letom dni ustanovilo svoje združenje. Na nedavni seji so člani Izvršnega odbora združenja ocenjevali delo v minulem letu In in si zastavili smernice delovanja v prihodnje. O tem smo se pogovorjali s predsednico združenja Milico Tičič.
Združenje podjetnikov Šaleško - Savinjske regije ste ustanovili z nameno, da bi bili združeni močnejši pri reševanju skupnih vprašanj. Kaj ugotavljate danes?
Milica Tičič: "Ustanovitev je bila koristna poteza, tako na republiški kot na regijski ravni, saj je združenje že uspelo utrditi svojo statusno vlogo znotraj slovenske gospodarske zbornice. Pravzaprav povsod tam, kjer se določajo pogoji delovanja in razvoja podjetništva. Seveda je to še dosti premalo. Združenje bo izpolnilo svojo glavno nalogo takrat, ko bo njegovo dejavnost občutil vsak podjetnik. Za zdaj smo pri tem še prešibki."
Ko ste na nedavni seji o-cenjevali delo, kaj ste ugotavljali?
Milica Tičič: "Poleg vključevanja v široko zastav-
Mlllca Tičič: "Kar nekaj aktivnosti smo načrtovali In upamo, da Jih bomo v tem letu tudi izpeljali
ljene aktivnosti republiškega združenja podjetnikov, smo mi pozornost namenili še posvetom, predavanjem, seminarjem o temah, ki so podjetnike zanimale: sestava pogodb za gospodarstvo,
carinska zakonodaja, zaključni računi, o tem, kaj mora podjetnik vedeti, ko se spušča v posle, o svojih partnerjih in podobno. Drugi projekt, ki teče v naši regiji, je uvajanje sistema kakovosti po standardih ISO 9000, organiziranje večerne šole za podjetnike. Tudi vrsto takih aktivnosti je za nami, pri katerih smo reševali konkretne težave naših članov."
S kakšnimi težavami se srečujete podjetniki?
Milica Tičič: "Poleg tistih, ki so skupne vsem slovenskim podjetnikom (siva ekonomija, finančna nedisciplina, slaba pravna varnost), je naša večja težava še pomanjkanje prostorskih možnosti za nadaljnji razvoj. Še zlasti je velikokrat prisotna pri takih, ki so začetno fazo že prešli in se želijo sedaj razvijati. Tem ponavadi manjka še naložbenih spodbud, saj dragih finančnih obremenitev pogosto ne morejo prenesti. Omeniti pa moram še oddaljenost od središča države. Vse pogosteje namreč čutimo, da se marsikaj dogaja blizu Ljubljane, pri nas, ki smo odmaknjeni od središča, pa tega ne čutimo toliko."
Katere bodo smernice delovanja v prihodnje ?
Milica Tičič: "Kar nekaj jih je. Omenila bi le nekaj najpomembnejših.
Na ravni države so že oblikovali strategijo razvoja malega gospodarstva in pokazala se je potreba, da bi tudi v naši regiji razmišljali o tem. Zelo realne cilje si moramo pri tem začrtati in natačno določiti poti, kako bomo do teh ciljev prišli. Tečejo že aktivnosti o oblikovanju razvojne koalicije za pospešitev razvoja malega gospodarstva z zainteresiranimi in tudi poklicanimi za to.
Pripravljene so že strokovne osnove za oblikovanje pospeševalnega centra. Razmišljamo o ustanovitvi javnega zavoda, preko katerega bi vsa dela oddajali s koncesijo že obstoječim podjetnikom. Tu smo se združili velenjska gospodarska in območna obrtna zbornica, banke, župani, Zavod za zaposlovanje, želimo pa pritegniti tudi nekaj večjih podjetij v dolini in tudi izven nje."
"(tp)
T I I I I I I I I
Izraba prostora v Mestni občini Velenje (13)
i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i
i j
Prostora za hiško pa ni! Ga ni.
Pred leti, ko so se javnomnenjske raziskave med Slovenci še spraševale po tem, kaj si poprečen Slovenec najbolj želi, je bil najbolj pogost odgovor: hišico z malo zemlje okrog. Danes se javnomnenjske raziskave ukvarjajo bolj z drugimi rečmi, a ta želja poprečnega Slovenca je najbrž še prisotna.
Direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin se Je mag. Jožku Čuku
zahvaljuje za obisk.
Zgornja Savinjska dolina
II(llllllll«8(Iiili«l
Končno prava turistična informacija
, V Lučah ob Savinji Je turistom, tudi domačinom nI odveč, že nekaj časa deluje "turistični Informator."
Gre za osebni računalnik z Vsa ta sporočila so možna v
Ampak že za hišico, kaj šele z malo zemlje okoli, v Mestni občini Velenje ni prostora. Ko bo, za to pa bo potrebno izpolniti kar nekaj pogojev, o katerih teče tokrat beseda s predstojnikom urada za okolje in prostor v Mestni občini Velenje Markom . Vučino, bo morala biti ta gradnja zelo racionalna. V poštev bodo prišle predvsem vrstne in atrijske hiše. "Vse površine, ki so bile na razpolago za individualno gradnjo smo v Velenju že pozidali. Nekaj manjših površin in parcel je še v severnem delu občine, v Hrastovcu in v Škalah, kjer pa lastniki čuvajo zemljo za lastne potrebe, za svoje otroke. Ta zemlja ni na prodaj. Zato kljub velikemu pritisku za gradnjo individualnih hiš v Mestni občini Velenje ni niti ene parcele, ki jo lahko ponudimo zainteresira-
nim za gradnjo," pravi Marko Vučina.
Občina bi rada z novim prostorskim planom, ki bo letos v izdelavi, to nekoliko popravila. Nove površine želijo pridobiti v okolici mesta Velenje, predvsem v Škalah, Hrastovcu, Stari vasi, Šentilju in Arnačah. "Treba bo veliko naporov, da bomo lahko pridobili nove površine. "Vse danes še nezazidane površine so bodisi prva območja kmetijskih zemljišč na katerih ni možna nobena gradnja, razen za potrebe kmetovalcev, bodisi so zaščiteni gozdovi. Vse drugo so stavbna zemljišča, ki pa so danes že pozidana."
Da bi do novih površin prišli, bodo poskušali izvzeti nekatere iz prvega kmetijskega območja. "To pa zato, ker menimo, da razmejitev, ki je bila narejena v 80. letih, danes ni več ustrez-
na. Pri prvih območjih si veliko zemljišč ne zasluži tega imena. Ponekod imamo krasne njive, ki sploh niso zaščitene kot prav območja in so jih ljudje že pozidali, drugje pa so strma pobočja, kjer ni možna intenzivna kmetijska proizvodnja, pa so vseeno zaščitena kot prva območja. Prav ta zemljišča, ki danes ne služijo kmetijstvu, potrebujemo pa jih za novo stanovanjsko gradjo, bomo poskušali v srednjeročnem planu predlagati za iz-vzem iz prvih kmetijskih območij in jih uvrstiti v stavbna zemljišča, da bi tako pridobili med 50 in 100 novih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš."
Naloga še zdaleč ne bo preprosta. V ospredju bo predvsem vprašanje, kako to dokazati državi, Ministrstvu za kmetijstvo, ki vztraja pri svojih prvih kme-
tijskih območjih in le stežka daje soglasja za spremembo. "Poleg tega pa želimo tudi že obstoječa stavbna zemljišča na podeželju še razširiti, da bi se kmetije lahko razširile in bi v neposredni bližini teh lahko kakšen potomec našel prostor za hišo."
Najprej pa bodo v jeseni, tako načrtujejo, v krajevnih skupnostih izvedli več širokih javnih razprav, na katerih bi radi slišali "glas ljudstva": kje želijo izvzeti prva območja, kje želijo zidati ... Če bo uspelo tako, kot si danes načrtovalci prostora zamišljajo, potem bi se v Mestni občini Velenje lahko naslednjo jesen sprožil nov val izdelave prostorkih aktov, ki bi omogočil novo gradnjo. Seveda pa bo potrebno potem, če bo plan^prejet, izdeliti še zazidalne načrte.
UMIlena Krstlč - Planine
ustrezno programsko opremo, postavljen je na vsakemu gostu vidnem in dostopnem mestu, obiskovalci pa na zelo preprost način dobijo vse informacije o ponudbi kraja ali širšega področja. Sem sodijo splošni podatki, prireditve, znamenitosti, gostinska, trgovska, obrtniška in podjetniška ponudba, reklamna sporočila in še marsikaj.
obliki teksta, slike in video posnetka. "Iskanje" je preprosto -le rahel dotik s prstom na ekran.
Na nedavni predstavitvi na Ljubnem in v Gornjem Gradu so se obiskovalci seznanili s programom, ki za občino Luče že velja, pripravila pa sta ga računalniška mojstra iz Luč Ciril in Metod Rose.
V kratkem torej lahko pričakujemo, da bo takšen informacijski sistem že deloval v Logarski dolini, ob tem pa še v Gornjem Gradu in na Ljubnem. Celostna ponudba turističnih in vseh drugih informacij je pač nujnost, o katere pomenu ne kaže razpredati.
__"/P
Ciril Rose razlaga postopek "Iskanja" željenlh podatkov na sistemu, ki sta ga izdelala z bratom Metodom
Odpirajo Planinko
LJUBNO OB SAVINJI -Prvi del temeljite prenove nekoč tako znanega gostišča Pla-ninka bodo v kratkem sklenili, čeprav takšnih in drugačnih nasprotovanj v kraju še vedno ne manjka. Povsem novo podobo je že dobilo pritličje, načrti seveda segajo tudi v zgornja nadstropja, predvsem pa v povsem drugačno ponudbo. Lokal bodo odprli še ta mesec.
"JP
Hranilno-kreditna služba Šoštanj	Certifikat kakovosti ISO 9001 Gorenjevi Notranji opremi
Še ta mesec kmečke kartice
Hranilno-kreditna služba Šoštanj, katere ustanovitelja sta Kmečka zadruga Šaleška dolina in Trgovsko podjetje Era Velenje, sodi med najstarejše denarne hiše v Sloveniji, torej tudi na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Deluje kot samostojna pravna oseba, ki opravlja vse posle v svojem imenu in za svoj račun, za približno 6000 varčevalcev. To so predvsem kmetje, člani in nečlani zadruge, delavci, zaposleni pri ustanoviteljih in ostali prebivalci z območja prej omenjenih treh občin. Med 61 hranilno-kreditnimi službami v Sloveniji se po obsegu hranilnih vlog uvršča na 5 mesto.
Še posebej ponosni so na to, da imajo jamstvo za hranilne vloge urejeno kar na dveh straneh. Zanje namreč jamčita oba ustanovitelja z vsem svojim premoženjem, pa tudi s Slovensko zadružno kmetijsko banko imajo zavarovane z garancijsko pogodbo. Za drugi del vlog pa jamči Republika Slovenija.
Likvidnostnih težav v minulem letu niso poznali, tudi vse kreditne zahtevke so ugodno rešili. Že ta mesec naj bi svojo ponudbo popestrili. Uvedli naj bi namreč kmečke kartice, s katerimi bo moč kupovati blago za zdaj v trgovinah Kmetijske zadruge in v nekaterih drugih prodajalnah. Načrtujejo pa, da bodo krog mest, kjer bo kartica služila kot plačilno sredstvo, lahko še precej razširili. Poleg vodenja tekočega računa, najemanja kreditov pa bodo še ta mesec začeli sodelovati z najstarejšim investicijskim skladom v Sloveniji - Galileo. Ker se po svojem zakonu ne smejo ukvarjati z deviznim poslovanjem, lahko pa opravljajo te posle za določeno banko, bodo na Hranilno-kreditni službi izkoristili tudi to možnost v najkrajšem času. Kot pravi vodja HKS Šoštanj Anica Vrabič, bodo najbrž sklenili pogodbo o tovrstnem poslovanju s Slovensko zadružno kmetijsko banko.
U('P)
Jelko Kacin na obisku v Gorenju
Možnosti sodelovanja med MORS-om in Gorenjem
Možnosti Gorenja za sodelovanje pri uresničevanju temeljnih ' razvojnih programov slovenske vojske, v tej zvezi pa možnosti Gorenja pri zagotavljanju protidobav pri nakupu vojaške opreme in oborožitve na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za uresničevanje temeljnih razvojnih programov oboroženih sil Republike Slovenije, so bile teme pogovorov • med obiskom ministra Jelka Kacina v Gorenju. Poslovni sistem Gorenje je slovenski obrambni minister Jelko Kacin obiskal v petek, 8. marca. Skupaj s sodelavci si je najprej ogledal razstavo izdelkov bele tehnike v poslovni stavbi Gorenja in film o Gorenju. Predsednik poslovodnega odbora Gorenja Jože Stanič in član poslovodnega odbora Gorenja Borut Meh sta goste zatem seznanila s položajem in razvojn- . imi usmeritvami Gorenja, posebej tudi s položajem in vlogo Gorenjevih družb na tujem. Ena od Gorenjevih družb v Sloveniji, Gorenje Trgovina, pa se, kot je povedal direktor Alojz Kovše, zadnja leta vse bolj uveljavlja tudi kot generalni zastopnik priznanih tujih proizvajalcev in uvoznik zahtevne investicijske opreme, vse pomembnejše vloge pa ima kot izvoznik proizvodov slovenskega gospodarstva.
M(ek)
Krvodajalska akcija v Šoštanju
Spodbuden začetek
Minuli petek sta Območna človekoljubna organizacija Velenje in krajevna organizacija RK Šoštanj pripravila v prostorih šoštanjskega gasilskega doma krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. 189 darovalcev krvi, kolikor se jih je odzvalo klicu na pomoč, pomeni spodbuden začetek na področju krvodajalstva v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki tudi v tem
Visokokvalitetne kuhinje, kopalnice in keramika
Gorenje Notranja oprema je eno tistih podjetij, ki že dolga leta namenja veliko pozornosti kakovosti poslovnega procesa. Kakovost imajo s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9001 tudi uradno potrjeno. Komisija za certi-ficiranje sistema kakovosti pri slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje je sprejela sklep o tej podelitvi janurja letos, ceritifkat pa so tudi uradno prejeli ta petek, v prisotnosti predsednika gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožka Čuka. Glavna dejavnost Gorenja Notranja oprema je proizvodnja kuhinjskega in kopalniškega pohišta, sanitarne opreme za kopalnice in keramičnih ploščic. Z izgubo jugoslovanskega trga se je v tem podjetju pravzaprav začela skokovita rast, proizvodnjo so povišali kar za 50 odstotkov, vse bolj pa sojo usmerjali na zahtevna evropska tržišča. Ob tem so celovito posodobili proizvodnjo in se prilagodili zahtevam evropskega trga, doseganju večje konkurenčnosti, upoštevali pa so tudi sodobne ekološke zahteve. Poslovno leto 1995 je podjetje sklenilo pozitivno. Načrto-
vani cilji so bili kljub veliki konkurenci na tržišču doseženi. Dosegli so 51 milijonov mark realizacije od tega kar 70 odstotkov v izvozu na zahodnem trgu. Sklenili so tudi že prvi korak na področju lastninskega preoblikovanja, pridobili prvo
renčnosti in uspeha. V bodočnosti bodo na trgu obstajala le tista podjetja, ki obvladujejo in izvajajo filozofijo kakovosti. Gorenje je to spoznalo že pred več kot dvema desetletjema, ko je leta 1975 pričelo z uvajanjem integralnega upravljanja kon-
Certifikat kakovosti ISO 9001je direktorju Gorenje Notranja
oprema izročil predsednik gospodarske zbornice Slovenije mag.
Jožko Čuk
soglasje Agencije za privatizacijo, računajo pa da bodo v kratkem še drugo in se potem preoblikovali v delniško družbo katere lastniki bodo v višini 60 odstotkov delavci, nekdaj zaposleni in upokojenci.
"Kot je znano, je kakovost bistveni dejavnik konku-
trole kakovosti," je med drugim dejal na priložnosti slovesnosti ob podelitvi certifikata direktor Notranje opreme Gregor Verbič. "Ko je v Evropi izšla družina standardov sistema kakovosti ISO 9000, smo se tudi mi odločili, da bomo v naš celoten proces uvedli sistem kakovosti,
ki temelji na določilih najzahtevnejšega standarda iz te družine ISO 9001." Lani je torej omenjena komisija pregledala celoten njihov proizvodni proces in ocenila, da ustreza zahtevnim standardom. "Zavedamo se, da nam daje lastništvo certifikata znotraj našega podjetja in tudi navzven veliko prednost in obveznost. Od nas samih pa je odvisno, kako bomo uspeli izkoristitit to pridobitev, kajti pri poslovanju z razvitim svetom je certifici-ran sistem kakovosti zelo pomemben," je dejal Gregor Verbič, se ob prejemu tega dokumenta kakovosti zahvalil vsem sodelavcem in izrazil prepričanje, da bodo doseženo stopnjo kvalitete tudi ohranili.
Kolektivu Notranje opreme je čestital tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk, ki je ob tem poudaril, da je za tako majhno državo kot je Slovenija doseganje visoke kvalitete proizvodnje izjemno pomembno.
■ Mira Zakošek
Trgovsko
e Dolina

Market v Šmartnem ob Paki širi ponudbo
Že nekaj časa je od takrat, ko so občani paškega kota opazili, da so pri Marketu v Šmartnem ob Paki del izložbenega okna med glavnim vhodom v trgovino in med bifejem preuredili v manjši prostor. In seveda jih ni malo, ki so se se spraševali, ali so se morebiti v trgovskem podjetju Dolina Velenje končno odločili, da bodo pristopili k nujno potrebni preureditvi trgovine. Spraševali so nas, mi pa direktorja omenjenega podjetja Draga Pokleka. Na vprašanje, ali bodo res tam uredili semenarno, kot
pravijo govorice, nam je odgovoril:
"Ne bo ravno semenarna, ampak bomo dodatne proda-
jne površine namenili za širitev ponudbe Marketa. V preurejen prostor bomo namreč namestili predvsem
V prodajalni naj bi prodajali predvsem neiivilsko blago. Čas bo
pokazal, ali je bila to smela odločitev oziroma ali ne bi bilo bolje urediti v njej kaj takega, česar v občini Šmartno ob Paki
še nimajo
neživilsko blago oziroma tisto, ki ga imajo v Marketu sedaj neokusno razstavljenega na okenskih policah in po tleh (plastični lončki in drugi plastični predmeti, prst,...)." Tudi semena in podobno naj bi iz prodajnih polic umaknili v to prodajalnico, izpraznjene police v Marketu pa namenili za popestritev ponudbe. To bo za letos tudi vse, kar nameravajo postoriti v Marketu v Šmartnem ob Paki letos. Večjih obnovitvenih del naj bi se lotili postopno, z začetkom prihodnje leto, ko naj bi preuredili predvsem mesnico, pa tudi "prebili4' prehod v prostor, ki ga nameravajo urediti letos.
I OP)
Družabnost, optimizem in načrti
Akcye v Šoštanju se je udeleiilo 189 darovalcev krvi, kar je nad
pričakovanji organizatork Slovenj Gradec), in to 10 odvzemnih dni za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, 5 za Bolnišnico Slovenj Gradec in 4 za celjsko bolnišnico.
U(tp)
le.tu.
Sicer pa je komisija za krvodajalstvo pri velenjskem RK v letošnjem programu predvidela 19 akcij (mimo je tudi že ena izredna za Bolnišnico
Vsako leto znova, tudi letos, pripravi Andragoško društvo Slovenije podružnica Velenje, novoletno srečanje.
Kar šestnajst različnih krožkov, v njih je nad dvesto članov, sodeluje v bogatem programu, ki ga požlahti s svojo harmoniko Jože Šalej. Srečanje ni samo nekak pregled opravljenega dela v vseh skupinah. Je veliko več! Ob plesu in kramljanju in besedi načrtujejo nadaljnje delo.
Nič zato, če so že upokojenci. Vedo, da bodo le z zdravim izrabljanjem prostega časa in zato z večjo družabnostjo lahko premagovali vse tegobe. In upali na prihodnost!
Če bi bilo vse le goli optimizem, bi bilo dobro. Toda, človek se izobražuje do smrti in se zato oblikuje v popolnost. To je vse! In zato priznajmo Univerzi za tretje življenjske obdobje izredno
delavnost in tudi uspehe, ki se že kažejo.
mviš
STAVPILJKE LAHKO NAROČITE F K PAPIRNICA PEKO. ASKERCEVAc 11 . 25 ŠOŠTANJ ~ j G J i 8S1 -1-Dc c." c;s 8 -IS. v '.c:y.o 5 •
marca 1996


KULTURA
-1
a • : mm s. ® ss »s ss s s:® mšmmmtmm mm ■
Novice tatice
Kozjaški pevci
Priprave ŠŠKZ-ja, najlepšega odraslega zbora Šaleške doline, so bile popoln uspeh. A to ne pomeni, daje prišel čas počitniškega sonca. Ravno nasprotno: vaje so še zmeraj v Stiskami, potrebne in obvezne. Revija se bliža...
Položnice
Vsi francoski smučarji - ne pozabite na dane obljube in redno plačujte obroke. Če ne za vas v Tienu ne bo dovolj snega...
Avdicija
Dramska sekcija ŠŠK-ja je uspešno prestala prvo avdicijo. Resno delo se začne to soboto, kje drugje kot v ex-Stiskarni (opomba pod črto - skozi zadnja vrata se Stiska spet prebuja).
Preberi
Aktivizem, tokrat
zadnjič?
Izjava tipičnega študenta - aktivista je na neki zelo okrogli mizi zvenela nekako takole: "Naveličal sem se sedenja ob Ljubljanici in jadiko-vanja ob litru namiznega. Dovolj mi je bilo besed.
Gledališki abonma
Novogoričani presenetili
Pretekli vikend je bil v znamenju gledališke predstave MISEL IAŽNIVKA, ameriškega dramatika Sama Sheparda. Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice se je tokrat predstavilo z izredno zahtevno dramo in odlično igralsko zasedbo, kije bila kos vsem težavam in zankam, ki jih skriva tako odrsko delo, kot je Shepardova družinska problematika. Režiser Boris Cavazza se je predstavil kot odličen poznavalec razmer v ameriških družinah (verjetno je vse več tovrstnega družinskega nasilja tudi pri nas), pri čemer ne morem mimo misli, da je k temu pripomogla njegova odlična igra v Petanovi tragediji Smrt trgovskega potnika, ki jo naši gledalci še dolgo ne bodo pozabili. Sam Shepard, rojen 1943, seje s sedemnajstimi leti prvič preizkusil kot igralec, do takrat pa se je preživljal kot kavboj in natakar. Leta 1964 sta njegovi prvi enodejanki na newyorškem gledališču poželi velik uspeh in kmalu je postal vodilni dramatik enega izmed broadwayskih gledališč. Njegove družinske drame nam odstirajo to, kar se skriva za fasado urejenih ameriških družin: odtujenost, alkoholizem, nasilje, incest, zločin. Tudi Misel lažnivka je močno avtobiografsko obarvana in tudi v njej je prisoten konflikt med očetom in sinom. Predvsem nas prevzame odlično napisan in zaigran, skoraj že filmski dialog, ki pogojuje dobro igro. Velenjska publika se je z dolgotrajnim aplavzom znala oddolžiti novogoričanom za res izvrstno igro.
V novogoriški zasedbi so se zlasti izkazali mladi igralci, ki jih je Cavazza nabral od vsepovsod: Radoš Bolčina kot Jake, Boris Mihalj kot Frankie in Peter Musevski kot Mike. Svojo vlogo je gotovo najbolj prepričljivo odigral Bine Matoh v vlogi očeta in mlada Barbara Babic, kot Beth (igralski talent ji je v krvi, saj je hči znanega režiserja Jožeta Babiča in igralke Teje Glažar). Prijetna poživitev v igralskem ansamblu je bila mlada Nataša Zupančič - Konc, ki je prišla v Novo gorico iz Celja, žal pa je tik pred sobotno predstavo nevarno zbolela in tako so morali predstavo, ki je bila namenjena imetnikom rumenega abonmaja, v zadnjem trenutku odpovedati.
Vsem, ki so prišli na sobotno predstavo se opravičujemo v imenu ansambla Primorskega dramskega gledališča in v imenu organi-
Odločil sem se za dejanja..." To, daje potem postal študentski politik in se namazal, da kar smrdi, za današnji članek ni pomembno. Pomembne so besede, ki postanejo premajhne, pomembno je srce, ki ne iztrohni, pomembna je odločitev. Dost mam, torej. Veste, kaj se dogaja v Placu in, če hočete, tudi na Gimnaziji? Mladi veliko in modro kimamo z glavami in kričimo stenam v obraz. Kaj vse da nas moti. Motijo nas institucije, ki požrejo ideje, motijo nas papirnati zmaji, joj, motijo nas ravnatelji, predsedniki in župani. Še sami sebe motimo, ko tako modro razpravljamo v svojih krogih, upajoč na boljše čase.
Velenje je pravzaprav zelo zabavno mesto. Mesto, katerega vodilni so že večkrat javno in glasno povedali, da se mi, mladi, ne zavedamo svoje moči. Da bi lahko dosegli skoraj vse z nekaj udarci po mizi in grozečimi besedami. A Velenje je tudi mesto, kjer mladi predvsem in le kimamo... Mogoče pa te bleščeče besede gospodov odgovornih le niso tako odkrite. Kaj pa, če se zavedajo, daje naša generacija preveč obremenjena z rjuhami in daljinci, daje moč omejena na en mesec in en košček sveta. Poznajo smrtne krče gimnazijske kulture in študentsko apatičnost. In rečeno je bilo le zaradi vesti.
Pa tudi, če. Ne le, da vem, prepričan sem, da bodo besede zrasle. In mi vas bomo premagali. Na faksu, v Velenju, v šoli in doma. Danes smo tu, jutri smo že tam. Užitek in modrost,
ki si ju tako želimo, ni v pokoravanju meja, pač pa v preseganju in iskanju novih.
WtJure Trampuš
zatorja in sporočamo, da bo odpadla predstava za rumeni abonma na sporedu v soboto 13. aprila 1996 ob 20.00.
■M.M.
Prireditve Kiilturiieijn ceiitm Ivsiiin Napotnikn Velenje
Madagaskar - v boju za življenje
V četrtek 14. marca 1996, ob 19.00, bo v domu kulture v Velenju predavanje z barvnimi diapozitivi, ki ga je pripravila absolventka medicine Maja Navodnik iz Velenja. Lani je Maja s kolegico Matejo Lopuh, v okviru Sekcije za Tretji svet, ki deluje pri Medicinski fakulteti vLjubljani, tri mesece preživela na Madagaskarju in pomagala v dispanzerju slovenskih misijonarjev pri zdravljenju in preventivi tropskih bolezni. Pri tem sta obe študentki pridobili mnogo strokovnih in življenjskih izkušenj in se vživeli v tamkajšnje okolje in spoznali deželo, kije še danes za marsikoga velika neznanka. Vstopnice 300 sit!
Pikin abonma - tokrat prava gledališka predstava
Za zaključek letošnjega Pikinega abonmaja (ostane še obisk v Deželi jagod), bo v soboto, 16. marca, ob 10.00, gostovalo v Velenju Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, z zgodbo nizozemskega pravljičarja Minollija VILINČEK Z LUNE. Nihče več natančno ne ve, kdo je prvič srečal bledikavega možica Vilinčka, ki mu je nekoč spodrsnilo na Rimsjp cesti in se je znašel na našem planetu. V igrici zvemo kako se Vilinček sreča s prebivalci Lutkovega in doživi to, kar bi se utegnilo zgoditi tudi nam samim, kdajkoli in kjerkoli. Sanje o možicu z Lune nam bodo pričarali, poleg luninega žarka Vilinčka, še Žabon baron, nečakinja Polizika, zelo prijazna gospodična Biba, nepridiprav Potegavs, županja gospa Medvedova in policaj Milko. Vstopnice 500 sit!
Zgodilo se je ... 14. sušca
Leta 1920
O shodu šoštanjskih obrtnikov je poročal celjski časopis Nova doba:
"Šoštanj. V nedeljo 14. marca se vrši v hotelu "Jugoslavija" shod obrtništva na katerem bosta predavala dva govornika iz Celja. Pozivamo obrtništvo šoštanjskega okraja k polnoštevilni udeležbi." Nekaj dni kasneje pa so v istem časopisu takole obveščali svoje bralce o sklepih tega shoda:. "Poročilo s shoda obrtnikov dne 14. 3. v hotelu "Jugoslavija". Vodja obrtnega gibanja je g. Volk. Bili so proti ustanovitvi "Samostojne obrtne stranke" in se zedinili za tesno stanovsko organizacijo. Ustanovni kongres bo na belo nedeljo." Leta 1958
V	Celjskem tedniku so zapisali novico o praznovanju 8. marca v Šmartnem ob Paki:
"V Šmartnem ob Paki so pri akademiji v proslavo 8. marca sodelo vala vsa društva v kraju. Igralska skupina je uprizorila enode janko "Mati", članice TD Partizan so izvajale dobro • našturdirano vajo, šolarji so deklamirali, zadružnicepa so poskrbele za uspelo prosto zabavo." Verjetno ne bo odveč, če še enkrat zapišemo, da se 8. marec praznuje kot Mednarodni dan žena, v spomin na velike ženske demonstracije v Združenih državah Amerike 8. marca leta 1909, ko so demonstrantke zahtevale splošno volilno pravico. Kot dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za politično in ekonomsko enakopravnsot je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. medna rodni konferenci socialistk v Kfbenhavnu avgusta leta 1910. Leta 1968
V	mariborskem Večeru so na današnji dan leta 1968 objavili tudi naslednjo novico iz Velenja:
"V Rudarskem šolskem centru v Velenju bodo pričeli aprila prazno vati 10 - letnico centra. Uspešno pot šolskega centra potrjuje podatek, da je doslej zapustilo šolo že več kakor 1000 kvalifici ranih-rudarjev, kovinarjev in elek-trikarjev. V šoli se usposabl jajo tudi rudarski tehniki. Za prireditev obletnice so imenovali pripravljalni odbor." Še dve leti torej, pa bo velenjski Center srednjih šol praznoval že svojo 40. obletnico.
H Damijan Kljajič
ovlažilo oko
«*•••««•••«
Mnogim se je
• • * • « * • trm m
Predstava leta v Skalah
V soboto, 9. marca, zvečer so v Škalah pri Velenju uprizorili gledališko predstavo. Poimenovali so jo Iz zakladnice narodove skrinje. Ne bomo pretiravali, če zapišemo, da je bila predstava pod strokovnim vodstvom gledališke igralke Ljerke Belakove odlična. Iz bogate zakladnice ljudskih so izbrali najpomembnejše: Lepo Vido, Turjaško Rozamundo, Rošlina in Verjanka ter druge.
Polzelani zmagovalci
Sešelj in Gučkova se predstavljata
V modrem salonu hotela Dravinja v Slovenskih Konjicah so ob letošnjem 8. marcu odprli razstavo del velenjske slikarke Irene Guček. Pred dvema dnevoma pa je dal na ogled svoje kiparske stvaritve v galeriji Commerc v Ljubljani Bernard Sešelj iz Velenja. Razstavi, sploh Sešljeva, sta privabili precej ljubiteljev slikarske in kiparske umetnosti.
Podpis k sliki: Z otvoritve razstave v Slovenskih Konjicah: drugi z leve Bernard Sešelj in Irena Guček.
Na OS Vere Slander na Polzeli je bil konec minulega tedna regijski festival Turizmu pomaga lastna glava s podnaslovom Gostoljubnost nasmeh turizmu. Polzelani so gostili deset šol. Mladi tekmovalci so nas obogatili s svojimi pogledi na gostoljubnost, ki so jo predstavili skozi tri tekmovalne dele. Izdelati je bilo potrebno raziskovalno nalogo, postaviti razstavo in odersko predstavitev. Prvo mesto je pripadlo OŠ Vere Šlander (na sliki z mentorico mag. Marinko
Marovt), drugi so bili iz OS Blaža Arnača iz Gornjega Grada. Oboji bodo nastopili
Gotovo je nabito polni dvorani bila najbolj všeč balada Lepa Vida, ki jo je zelo občuteno in z veliko hrepe-nenjsko noto odigrala Eva Kumer. Prenekatero oko v dvorani je bilo ob prizoru vlažno...
Mojstrsko so ugledališčene zgodbe prava poslastica tudi za osnovno in srednješolsko mladež.
Škalčane bo treba povabiti, saj radi pridejo.
mviš
na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, ki bo 25. in 26. aprila v Mariboru.
Besedilo in slika: - er
Odnos človeka do živali
Že večkrat sem razmišljala, da vam napišem članek o psih, a vedno, ko sem že držala svinčnik v roki, sem si rekla: "Počakaj, saj bo bolje." Sedaj pa res nimam več kaj čakati, mislim, da sem naredila vse, kar se narediti da, a kljub temu miru ni.
Gre namreč za odnos človeka do živali, predvsem do psov. Živimo v velikem bloku v Velenju, Kardeljev trg 3.
Pred leti sem tudi sama bila mnenja, da psi niti slučajno ne spadajo v blok. A do njih kljub temu nisem bila hudobna. Vendar se stvari v življenju mnogokrat odvijejo čisto drugače kot si želimo.
Hči je naju z možem pred 6 leti prepričala, da smo se odločili za psa (imamo tudi vikend, kjer se pes lahko veliko giblje). Moj negativen odgovor hčerki, da psa v bloku ne bomo imeli, je bil precej trden, vendar sem popustila.
Ko je prišel pes v našo družino, so se pričele hude težave z nekaterimi stanovalci, najbolj glasba pa je bila mati ene napovedovalke VTV televizije. Ker sem se zavedala, da se bodo težave pri stanovalcih še stopnjevale, sem se pogovorila z živi-nozdravnikom in se odločila, da peljemo psa na kastracijo. To je na en način krut poseg do živali, a kljub temu ima kastracija veliko pozitivnih lastnosti, sploh za bivanje psa v bloku (pes je miroljuben, brez značilnega pasjega vonja in zelo čist). Mislim, daje higiena na prvem mestu. To smo v naši družini dosegli takoj, ko smo ga dobili in ga od vsega začetka navajali na čistočo. Ker ni bilo miru, sem poklicala veterinarsko inšpektorico, daje pregledala, v kakšnih pogojih živi pes in ugotovila, da v zelo dobrih (zapisnik veterinarske inšpektorice sem dostavila tudi predsedniku hišnega sveta, da seznani "določene" stanovalce z zadevo. Nekaj časa so stvari mirovale, a zopet so podli ljudje začeli vojno proti psu. Njihove izjave so bile takšne: "Dobil bom brzostrelko in postrelil vse pse v bloku, prekleti psi vse ponemarijo, ne z dvigali se že ne bodo vozilo, jim bomo že pokazali..."
Ljudje božji, sovražniki psov, priskrbite si orožje in pričnite streljati po vseh velenjskih psih, tudi po psih uglednih velenjskih meščanov. Kakšni bodo rezultati, boste sami videli.
Razumem, da smo ljudje zelo različni. Nekateri ljudje imajo zelo radi živali, drugi pa ne. Sprašujem pa vas, neljubitelje psov, zakaj ne zavežete svojih podlih jezikov, zakaj žalite in ponižujete. Te živali vam niso nič naredile. Kje je vaša kultura, kje je vaš človeški odnos do narave, do živali. Če jih ne marate, pustite jih vsaj pri miru. Spoštovani stanovalci, raje pričnite razmišljati o drugih stvareh kot npr. popisanih stenah, razbitih stikalih, lučeh, uničenih dvigalih, ukradenih kljukah, delov iz avtomobilov skupne garaže, celo o kraji avtomobila. To ne počnejo psi, mar ne?
Mislim, da sem napisala vse, kar mi je ležalo na duši, če izvzamem še eno delikatno zadevo, in sicer so to pasji iztrebki. Tako ali tako bo moj sestavek izzval mnogo bralcev. Kot lastni-
ca p^a :>e ne strinjam s tem, da povosd okrog blokov ležijo iztrebki. To je pač naša balkanska kultura. V tujini imajo to čisto drugače urejeno. Povem pa vam, prva sem pripravljena pospraviti iztrebke za svojim psom, če bodo to delali vsi lastniki psov. Vendar sem prepričana, da bom edina oziroma redka lastnica, ki bo to pripravljena storiti, drugi se mi bodo pa smejali. Sram meje, da živim med ljudmi, ki grozijo živalim in sram me je, da živim med ljudmi, lastniki psov, ki jim je vseeno, kje ležijo iztrebki njihovih pasjih ljubljencev.
mLidija Štefanec
Kje je
kinološko
društvo?
Ob dejstvu, da je ogromno pripomb krajanov mesta Velenje na onesnaženje zelenic in o-troških igrišč z iztrebki psov, ki jih lastniki psov vodijo po Velenju, mislim, da bi kinološko društvo, ki obstaja v Velenju, moralo nekaj ukreniti.
Posebno v letošnji zimi, ko je bilo precej snega, se je videlo ogromno iztrebkov po snegu in sledi urina, ki so ga puščali za seboj psi, kar ni dajalo najbolj prijetnega občutka ostalim krajanom, ki so se morali temu prilagajati.
Postavimo si vprašanje, kje bi naj iskali rešitev tej nesnagi v našem mestu? Menim, da bi se morali zaustaviti najprej pri kinološkem društvu. Le-to bi moralo nekaj ukreniti. Predlagam, da bi začeli z naslednjo aktivnostjo: na zelenicah, kjer se največ zbirajo ljubitelji - lastniki psov (konkretno na zelenici za Osnovno šolo Anton Aškerc) bi naj postavili manjši zabojnik za iztrebke psov. Lastnikom psov (evidenca verjetno obstaja) pa bi naj dali navodila v obliki manjših letakov, iz katerih bi bilo razvidno, kje je zabojnik, poleg tega pa tudi podatke, kje se lahko dobijo ustrezne vrečke za iztrebke in lopatice, s katerimi se pobirajo iztrebki. To pobudo dajem na podlagi reportaže, ki sem jo videl po televiziji na eni od tujih televizijskih postaj.
Menim, da se morajo lastniki psov zavedati dejstva, da jih je v mestu Velenje manj kot tistih, ki psov nimajo in da se morajo prilagajati le-tem, kajti v nasprotnem primeru naj pričakujejo prezir, kajti na zelenicah in v parkih se igrajo tudi otroci, ki se čestokrat podrsajo tudi po iztrebkih.
■Albin Amon
Cepljenje psov
Že vrsto let se v Sloveniji pojavlja steklina, ki je nevarna živalim in ljudem. Mnogo ljudi se trudi, da bi to nadlogo odpravili ali pa vsaj omilili. Zdi pa se, da nekateri vseh teh ukrepov ne jemljejo resno. Če začnem samo s cepljenjem, lahko iz lastnih opažanj z gotovostjo trdim, da kar nekaj ljudi svojih psov ne pelje na cepljenje. Pogosto se tudi zgodi, da tisti, ki imajo dva ali več psov, enega dajo cepiti, ostale pa ne.
Podobno je tudi s priklepan-jem psov. Mnogi lastniki psov le-teh ne priklepajo in jih puščajo,
da se brez nadzora potepajo naokoli tudi v času največje nevarnosti - možnosti, da se okužijo s steklino. Sprašujem se, ali se ti lastniki resnično ne zavedajo, koliko večja verjetnost je, da se tak pes okuži s steklino ali pa kako drugo boleznijo, kot pes, ki je priklenjen?
Na koncu bi rad poudaril, da sem zelo razočaran nad brezbrižnostjo veterinarske inšpekcije, ki ne naredi ničesar, da bi se te zadeve uredile. Mogoče bi pomagalo, če bi takšni ljudje morali kazensko odgovarjati za svoje malomarno ravnanje.
UIČ
Pesem naj res ne bi poznala laži
Kako je prebral in razumel članek v Našem času organizacijski vodja kvarteta Svit.
Ne morem si kaj, da ne osvetlim tudi druge plati imena in delovanja kvarteta Svit iz Bevč pri Velenju, kajti članek, ki so ga napisali trije nekdanji člani kvarteta, ni tako točen, kot bi se zdel nepoznavalcu razmer.
Kvartet bo v letošnjem letu res praznoval peto obletnico dokaj uspešnega delovanja. Izdal je dve kaseti, in sicer v začetni zasedbi eno, drugo pa v sedanji zasedbi. To je bilo objavljeno tudi v Našem času 21. decembra lani, zato mi ni jasno, koga in zakaj to moti. Prav tako je kvartet ostal zvest začetni zamisli - se pravi ohranjati in obnavljati pesmi, za katere bi bilo nepopisno škoda, če bi utonile v pozabo. Pevci še vedno delujejo v okviru Gasilskega društva Bevče, kjer imajo tudi prostore za vadbo in nastope, eden od članov kvarteta pa je bil letos celo sprejet v članstvo Gasilskega društva Bevče.
Sedaj pa še nekaj o imenih. Ne samo o imenu kvarteta, ampak tudi o imenu vodje kvarteta. Ko je bil kvartet ustanovljen, je bilo potrebno določiti vodjo kvarteta, kot tudi ime kvarteta. Glede na dejstvo, daje bil pobudnik za njegovo ustanovitev gospod, Franc Martinšek, ste ga - spoštovani pevci - sami imenovali za vodjo kvarteta, kar je tudi sprejel.
Veste, da sem s kvartetom sodeloval tako v začetni, kot v sedanji zasedbi zato nekaj stvari tudi poznBm, kljub temu, da samega začekta res ne. Morda se danes nočete več spomniti, daje enemu od vas nagajalo zdravje in ste se med sabo dogovorili, da boste poskusili dobiti zamenjavo. Hvala Bogu - zdravje se je izboljšalo, stvari pa zapletle, ko ste hoteli - in tudi imate svojo zasedbo. Spomnite se, ko vam je vodja kvarteta dejal dobesedno takole: "Sami se odločite, kaj in kako - kvartet Svit bo obstajal -z vami ali brez vas." In ker vas ni bilo, si je našel druge pevce, kvartet se je na novo organiziral in deluje pod začetnim imenom kvartet Svit. Ne vem, kaj je narobe glede imena. Nisem še slišal, da bi pri skupini, kjer se vodja odloči za zamenjavo člana ali več, moral zato spremeniti ime ansambla. Res je tudi, da je kvartet kot skupina registriranih pri Harmoniji v Mariboru, in sicer ime skupine, kot tudi člani imensko, plačane so vse dajatve in s tem je zaščiteno tudi ime,
zato se mi zdi brezpredmetno o tem razpravljati.
Dodajmo še stavek o drugem imenu - to je vodja kvarteta -tedanji in sedanji, gospod Franc Martinšek. Povsem enostavno je nekomu reči, da je nekoga za nekaj prikrajšal ali še bolj nesramno - okradel. Če bi kdo od vas vprašal, bi tudi izvedel - brez medijev in javnosti. Lahko vam zagotovim - sredstva, ki so bila zbrana za kvartet Svit, so bila zato tudi porabljena. Ko je gospod Martinšek sestavil sedanji kvartet - prvi sestanek in vaja je bila pri meni doma, je prinesel tudi bančno knjigo z določenim zneskom, ki je po moji oceni odgovarjal finančnemu stanju takratnega kvarteta. Ker ni želel imeti poslov z denarjem, je le-te prevzela moja žena, ki vodi tudi ustrezno dokumentacijo o kvartetu ter člane in pokrovitelje po potrebi - člane kvarteta redno, obvešča o materialnem stanju kvarteta. Morda bi bilo bolje, če bi vodji kvarteta namesto podtikanja kdo rekel hvala lepa za organizacijo delovanja, številne prevoze in ostale stroške, ki so nastajali skupno. Morda ne bi bilo odveč, če bi pomislili, daje njegova velika zasluga, daje nastal prvi kvartet in je bila posledica tudi nastanek še enega in podobno. Mnogo tega bi lahko še rekli, vendar bodi za sedaj dovolj.
Spoštovani pevci!
Mati narava vas je obdarila z čudovitim darom - to je dar glasu in posluha. Sam nisem pevec, vendar mi petje ogromno pomeni in če le morem, prisluhnem lepi in ubrani pesmi. Pesem je lahko tudi hrana, pomirilo in kdo bi vedel, kaj še. Ali ne bi bilo bolje, da bi namesto podtikanj in prepirov sedli skupaj in zapeli? Pesem vas je združila, ne dajte, da vas ločijo stvari, ki so po mojem prepričanju mnogo manj pomembne, kot pesem. Branko, Darko, Viki, bodimo ambasadorji dobre volje in ohranitelji slovenske kulturne dediščine, kajti škoda je tako vas kot tudi ostalih pevcev za prepire.
Želim vam veliko pevskih uspehov in mnogo dobre volje!
■Andrej Koren
V	tridesetih vrsticah
Z nekom sva se dajala o tem, ali je pravo znanost ali stroka. On je trdil, da je pravo znanost, jaz pa, daje to stroka, ki seje lahko izuči vsak povprečno inteligenten in marljiv človek. Za laike piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika: pravo - pravila, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitve teh pravil, in spoznamo, zakaj je v demokraciji važno načelo o pravni državi. Bistveno je, da pravila veljajo tudi za tiste, ki jih pripravljajo in sprejemajo.
V	tem se demokracija razlikuje od diktatur, kjer za ene so pravila, za druge jih ni. Revoluciona-lji verjamejo, da zanje ni pravil in nasprotnikom brez njih določajo smrtne kazni. Zato spremenimo pregovor: začne se s kršitvijo poslovnika, konča pa brez sodbe na vislicah!
V reklami pravijo: "Nepoznavanje prava škodi." Torej: nepoznavanje pravil, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določitev kazni za kršitev teh, škodi tistemu, ki jih
ne pozna. Vsakdanjost je bolj preprosta kot prejšnji stavek. Če voznik ne pozna predpisa, da pijan ne sme voziti, mu izgovor, da tega ne ve, nič ne pomaga, in policist, ki ga zaloti, ga kljub izgovoru kaznuje. Če se zgodi, da pijan povozi človeka in zbeži, bo po odkritju kaznovan. Če pa se, bognedaj, zgodi, da povoženi umre, vozniku izgovor, da ni poznal zakona, ne koristi, ampak mu je v škodo in sodnik odredi pobeglemu zapor.
In kje je povezava z demokracijo? V demokratičnih deželah s tradicijo bivši zapornik ne sili kot kandidat na volitve, ker ga ljudje skoraj gotovo ne izvolijo. Razlog ni v tem, da je nekoč storil hud prekršek, ampak da v organ, ki sprejema pravila, ni dobro voliti človeka, ki teh ne spoštuje. Tako, na primer, v Šoštanju ni problem v tem, da na občini ni zaposlen visokokvali-ficiran znanstvenik, ki bi do potankosti poznal vsa pravila, ampak v tem, da nekateri člani sveta ne poznajo niti tistih, ki so jih sami sprejeli. To pa je v škodo njim in občini.
M Peter Rezman
Nič več praznika!?
Pod tem naslovom je g. Lojze Ojsteršek napisal članek v Našem času v rubriki "To in ono" dne 29.2.1996.
Seveda to ni bil prvi članek, v katerem naročeno napada vodstvo KS Staro Velenje. Ne smemo pozabiti, kako je žaloval, ko je bilo dogovorjeno z ga. Jusipovič za odstranitev porušene barake ob Partizanski cesti. Moj argumentiran odgovor žal ni bil objavljen.
Naslednja je zbodljiva slika s pripisom glede pluženja v Starem trgu, da so v napoto betonski stebri. Samo 50 metrov naprej je veliko parkirišče pri poslovnem objektu, ki ga je zgradil Vegrad za trg, pa še v treh letih ni bilo niti enkrat spluženo, razen lani, ko sem ga očistil samoiniciativno in brez plačila. Tega objektiv g. Ojsterška ne ujame in tudi pločnika po levi strani, iz smeri Vile Bianke proti Pesju ne. Poslikati je treba tisto, za kar te naročnik plača.
G. Ojsteršek piše v članku, da je svet sprejel sklep o praznovanju za dan 25. januar. To je bila legitimna pravica članov, prav tako tudi sedanjega vodstva, da je praznik v mesecu avgustu.
V drugem odstavku piše, da so bili pred 52 leti določeni ustreljeni, kar nedvomno drži, sigurno pa ne za samostojno Slovenijo, ker so se takrat borili za Jugoslavijo. Takrat nihče še sanjati ni upal o samostojni državi Sloveniji, oziroma so bili tisti pobiti ali izgnani.
Zakaj ni srečanja krajanov ob izteku starega leta, veste vi bolje od vodstva KS. Zadnje srečanje je bilo po vaših trditvah leta 1991. Če je to res, boste na fotografiji opazili tudi mene, ki sem predsednik sveta od konca leta 1990. Določeni starejši krajani pa lahko potrdijo, da smo bili še leta 1995 skupaj v gasilskem domu in daje bil prigrizek poravnan iz sredstev KS. Res pa v letu 1996 tega srečanja ni bilo, ali pa nisem bil povabljen lahko tudi z ukazom, kot leta 1995 na občni zbor gasilcev, pa čeprav tisti, ki jih resnica boli, niso bili na občnem
zboru gasilcev lansko leto, kakor tudi letos.
Pa saj ste bili g. Lojze prisotni, le zapisati ne smete. Trditve, kako je v ostalih KS, so popolnoma neresnične. Sedanje vodstvo KS si ne kroji nič po svojem o-kusu, saj je veliko članov sveta še od takrat, ko ste bili vi predsednik. Vsi, ki spremljajo dogajanje v Velenju in priznavajo napredek pri ureditvi Starega trga, niso nikjer prebrali, da bi g. Ojsteršek vsaj z eno besedo kdaj pohvalil delo sedanjega vodstva KS Staro Velenje.
V	našem mandatu je bil delno urejen Stari trg, del pločnika od Pesja do Gorenja, urejenih veliko objektov v trgu, kanalizacija, vodovod, telefonija za vsakega občana ne glede na politično prepričanje,...po zaslugi IS, ki gaje vodil g. Franjo Bartolac. V času, ko so na oblasti vaši simpatizer-ji, pa z veliko denaija malo ceste, pri kateri pa KS ni sodelovala. Vzrok je samo en in to je, da vodstvo ni sestavljeno iz ZLSD, LDS in DeSus.
V	zadnjem odstavku pozivate prej imenovane naj primejo vajeti v svoje roke in ponovno zaor-jejo ledino, sicer jih bo prerasel plevel. G. Lojze, vsi vemo, da se je predvolilni boj za vodstva KS začel. Volitve bodo tajne in krajani se bodo sami odločali, kdo bo zastopal njihove interese. Osebno menim, da takšni kot ste vi, kljub aktivnosti, ki ste jih imeli pri izgradnji toplovoda, niste več tako požrtvovalni za kraj, kot se delate. Saj ste kontaktirali z določenimi svetniki, naj glasujejo v Mestnem svetu proti dvosmerni cesti z enostranskim pločnikom, kot je zahtevalo ničvredno, po vašem pisanju, sedanje vodstvo KS za Žarovo cesto. Vaša želja je enosmerna cesta, kot je vaše mišljenje. Čas in volilci bodo pokazali, kdo je imel prav.
■Franc Sever, predsednik sveta KS Staro Velenje
Na
zgodovino smo ponosni
Krajevna organizacija ZB NOB Center - Levi breg Velenje je na svoji redni letni skupščini med ostalim obravnavala tudi pobudo svetnikov Mestne občine Ljubljana o odstranitvi spomenikov Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča.
Prevladalo je mnenje in prepričanje, da predlagateljem tega vandalskega predloga ne primanjkuje samo kulture, temveč tudi znanja o zgodovini našega naroda.Z odstranjevanjem spomenikov se ne more oprati sramota izdajstva lastnega naroda, kajti zgodovina je živa tudi brez spominskih obeležij, ki ponazarjajo določeno obdobje.
Gospodje svetniki prestolnice in gospod župan Ljubljane, zavedajte se, da spomeniki, ki stojijo v našem mestu, niso vaša last, temveč so lastnina slovenskega naroda ali pa tistega dela Slovencev, ki so za svoj narod in slovensko besedo bili pripravljeni v najtežjih časih žrtvovati tudi življenja.
Odločno smo na strani tistih, ki jim zgodovina NOB ni v sramoto, temveč v ponos.
■Skupščina borcev KO Center ■ Levi breg Velenje
k4.
marca 1996
107,8
-

——-
KM as 9
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
Kontakt se ne posreči vedno
Zadnjič smo v Erinih nasvetih, ti so vsako sredo ob 8.50, če Era poskrbi za gosta, sicer ne, gostili čudovito gospo, Bredo Pinterič, vizažistko Henkel Zlatoroga, ki o lepoti, skladnosti, ličenju, negi, predvsem pa o psihologiji barv ve tako veliko, da to ni res!
Iz rokava stresa koristne napotke kako to in ono, kaj ja in kaj ne ... lb pripovedujem zato, ker hočem pravzaprav povedati nekaj čisto drugega! Da je včasih voditelju neznansko težko, ko mu uspe na pogovor pritegniti kakšno zanimivo osebo, za katero je prepričan, da bodo poslušalci kar planili in spraševali in spraševali. Potem se pa zgodi, da klici sicer so, vprašanja sicer so, ampak daleč pod nivojem, ki ga gost in voditelj pričakujeta. To so najtežje in najbolj stresne situacije in voditelj se vedno sprašuje, kje in kako je pogrešil, da za temo ni uspel navdušiti poslušalcev. Bredi Pinterič, resnično priznani vizažistki, smo sicer zatrdili in bili v to tudi prepričani, da je tisto, o čemer je govorila, predstavila tako zanimivo in povedala toliko, da je poprečen poslušalec zelo težko še nešel kakšno vprašanje. Pa vseeno, priokus je bil grenak, sploh ker vemo, kako zanimiva tema, sploh za ženske so kozmetika, oblačenje, nega...
Kljub temu, pa je Breda Pinterič obljubila, da bo k nam še prišla.
■ mkp
Breda Pinterič Je spremljala sestro Alenko na eni naših prireditev. Od tam posnetek Staneta
Vovka.
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO.
TLC
Ameriška ženska zasedba TLC je pred kratkim dobila tožbo z založbo Peppitone records, ki je založila njihov album Crazy SexyCool. Škodljiva pogodba je skupino v preteklem letu pripeljala na rob bankrota, saj so dekleta po pogobi bila upravičena le na mizerna plačila. "Kljub temu, da je album Crazy SexyCool prinesel več kot deset milionov dolarjev prihodkov, smo dekleta od tega dobila le žepnino," pravi članica skupine Rozanda Thomas, ki si je morala sposoditi denar, da se je lahko preselila v novo stanovanje v New Yorku. Dobljena tožba bo njihovo materialno stanje verjetno bistveno izboljšala.
TINA TURNER
Kraljica pop in ročk glasbe, Tina Turner, katere let si ne upa šteti nihče več, se odpravlja na novo evropsko turnejo. To bo njena že 46-ta turneja po starem konti-
nentu in kot pravi sama, doslej najbolj spektakularna. Za primer, da bi na turneji, ki se bo začela meseca maja s koncertom v Parizu, kaj ne šlo po načrtih, se je slavna pevka dala zavarovati za kar 7,5 milionov dolarjev. Za 4,5 milione seje zavarovala za primer poškodbe ali odpovedi koncertov, za 3 milione pa je zavarovala svoj glas. Spet bo v dobri formi, saj je z dieto in redno vadbo izgubila nekaj kilogramov, ki jih ji je v
Avto Celje
Avto Celje d.o.o., Ljubljanska c. 11, Celje Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil FORD
,	H»«a«

||C
FORD ESCORT do 2.000 DEM ceneje! FORD MONDEO že za 36.980 DEM
Atlanta 1,8, 5V, klima, ABS ' % FORD TRANSIT
*	leasing * staro za novo * ugodni krediti
*	servis in nadomestni deli zagotovljeni
063/851-060 MOŽNOST 063/31-919
063/712-116 VOŽNJE!
DELOVNI ČAS: vsak delovnik med 7. in 17. uro, ob sobotah pa je možen ogled od 7h do 12h.
preteklih letih prineslo lagodno življenje.
IRISH MUSIC AVVARDS
Irska ni le dežela zelenja in piva, ampak tudi dežela glasbe. Od tam namreč prihajajo številni svetovno znani glasbeni ustvarjalci. Nenazadnje so z Irske doma tudi mnogi evrovizijski zmagovalci. Tudi tam pa podeljujejo nagrade za najboljše dosežke na glasbenem področju v preteklem letu, ki jih imenujejo Heineken/Hot Press Awards. Letos so največ nagrad (za najboljši single, najboljši album in avtorstvo) prejeli člani mlade
4500 dolarjev, bo akustična kitara, ki je nekoč pripadla prav tako pokojnemu članu legendarnih kuštravcev iz Liverpoola Johnu Lennonu.
BLUR
Potem, ko so pred časom zelo uspešno nastopili na turneji po ZDA člani skupine Oasis, so za njimi tja odšli še njihovi veliki rivali,
skupine VVhipping Boy, za najboljšo irsko skupino so bili izbrani, le kdo drug kot U2, najboljša debitantksa skupina, ki prejme nagrado Philipa Lynotta, pa je skupina The Corrs.
AVKCIJA
25. aprila bo v Londonu, pri znameniti avkcijski hiši Bonham's potekala še ena dražba različnih zanimivih predmetov, nekoč last svetovno znanih glasbenikov in popularnih zvezd. Na omenjeni dražbi bodo tako ponujali kot glavni avkcijski artikel rdeče hlače iz vinila, nekoč last pokojnega kontroverznega pevca skupine The Queen, Freddija Mercuryja. Največji konkurent tem hlačam, za ketere si obetajo izkupiček
pravtako predstavniki novega britanskega popa - Blur. Blursotam predstavljali svoj album The Great Escape in pri ameriških oboževalcih naleteli na zelo dober sprejem. Tekega pričakujejo tudi na turneji po Evropi, na katero se odpravljajo po vrnitvi iz ZDA, v drugi polovici marca.
BULDOŽER
Po uspešnem in odmevnem "come back" koncertu v Ljubljani popularnost skupine Buldožer spet narašča. Nedavni nastop je namreč pokazal, da je starih in novih privržencev vse več, saj je bil njihov prvi nastop v Ljubljani razprodan. Skupina je trenutno zelo zasedena, saj je dogovorjena za vrsto nastopov po večjih , mestih v sosednji Hrvaški, kjer je prav tako zelo priljubljena. O tej priljubljenosti govori tudi podatek, da je njihova skladba Vojno lice uvrščena na lestvico oddaje DJ mag, ki jo lahko gledamo na hrvaški televiziji.
■ Mitja Čretnik
DISKCEK KOTIČEK
SIMPLV RED - LIFE
Simply Red so eden tistih produktov britanske popularne glasbe osemdesetih let, ki se jim je uspelo v samem vrhu popa obdržati več kot desetletje in ki še vedno, čeprav ne s tako hiper produktivnostjo kot v začetku, znajo narediti dober album. Nastali na zapuščini britanskega novega popa in v osemdesetih ponovno prebujenega soula (ki je v listih časih postal popularen tudi med belci), so si uspeli ustvariti imidž popularne in tudi komercialno uspešne skupine. Simply Red nikdar niso bili najstniška instant skupina, ki bi kot po tekočem traku producirala uspešnice kratkega veka. Čeprav ušesom prijetna, njihova glasba nikdar ni bila zelo enostavna za
sfSSjg
Si®! SŽmB
poslušanje in tudi ne namenjena zabavi, kljub temu, da so nekatere njihove skladbe vrteli (in jih še vrtijo) tudi po diskotekah, predvsem tistih z bolj izbranim didžejevskim izborom. Zrelost skupine je rastla iz albuma v album, čeprav so bile dovolj zrele že njihove najzgodnejše skladbe (Holding back the years, Money's too tightto mention...). Poleg posrečenega kreiranja glasbe so morda še boljša stran skupine besedila, ki resda niso družbeno angažirana (razen nekaterih izjem, kot npr. Money's too tightto mention, s poudarjeno socialno noto), so pa zato lirična, v njih pa prevladuje ljubezenska tematika. Avtor večine skladb in besedil je Mick Hucknall, pevec, ki s svojim značilnim glasom in prepoznavno interpretacijo daje skupini znano podobo. Odločilen Hucknallov vpliv je verjetno tudi razlog, da je skupina ohranila precej enak slog skozi celotno obdobje svojega obstoja, kljub temu, da se je zasedba skozi leta nekoliko menjavala.
Prepoznaven in stilsko podoben prejšnjim je tudi zadnji album skupine s simboličnim naslovom Life. Doslej je ponudil dve uspešnici: Fairground in Remembering the first tirne, ki pa po mojem mnenju niti nista najboljši skladbi na albumu in sta postali uspešnici bolj zaradi takšne volje produ-centov in založnikov. Sicer pa smo tega že vajeni in ljubiteljem skupine je dano vsaj to, da lahko album kupijo in z njega izberejo tisto, kar jim je najbolj všeč.
■ Mitja Čretnik
Lestvica domače glasbe	
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in na Mestni TV ter vsak	
četrtek v tedniku Naš čas.	
Takole ste glasovali v nedeljo, 10. marca:	
1. Slak: Na Trški gori	8 glasov
2. Slapovi: Na dopustu	7 glasov
3. Rosa: Rosa na travi	6 glasov
4. Igor in zlati zvoki: Za našo taščo	5 glasov
5. Avseniki: Rezka	4 glasovi
Predlogi za nedeljo, 17. marca:	
1. Cik: Mi, Savinjčani	
2. Dovžan: Gostilna	
3. Ekart: Namišljeni bolnik	
4. Henček: Na saneh	
5. Ptujskih 5: Naj odmeva veselje	■ Vili Grabner
A
pohištvena industrija d.d. polzela
industrijska prodajalna
tel. 063/720-020
UGODNA PONUDBA
V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT POLZELA
CENE ZA GOTOVINO
-	zakonska spalnica VEGA NOVA	96.813,00 SIT
-	zakonska spalnica LARA	108.851,00 SIT
-	zakonska spalnica NATALIE	136.372,00 SIT
-	samska spalnica HALA	43.559,00 SIT
-	omara z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast
2.	D
3.	D
27.113,00 SIT 34.178,00 SIT
-	omara z masivnimi drsnimi vrati - smreka
2.	D
3.	D
GOTOVINSKE CENE ZA OMARE V BELI BARVI višine 218 cm, globina 58 cm
3.	D omara 1/3 police širina 140 cm
4.	D omara 1/2 police širina 184 cm 6. D omara 1/3 police širina 275 cm
-pisalne mize
-	omarice za čevlje
-	vzmetnice vseh dimenzij
- bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še.
POHIŠTVO GARANT, POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
35.866,00 SIT 4g.286,00 SIT
25.691,00 SIT 29.420,00 SIT 44.898,00 SIT od 7.576,00 SIT dalje 6.417,00 SIT
NAŠ ČAS
Krajevna skupnost Bevče
Le najnujnejše
n i
Društvo upokojencev Šoštanj
Slavje, ki ga bodo dolgo pomnili
Ekipa slovenske televizije seje pred kratkim mudila v okolici Šaleške doline ali natančneje v Šentilju, kjer je pod vodstvom Jožeta Galiča posnela del priljubljene oddaje Po domače. Oddaje, ki v nedeljskih popoldnevih privablja pred male zaslone številne ljubitelje narodnozabavne glasbe. Za prispevek v tej oddaji so domačini predstavili več kot 80 let staro harmoniko frajtonarico, ki ima zanimivo zgodovino.
Njena lastnica, danes 67-let-na Elica Cokan, domačinom poznana kot Mihelova mama iz Podkraja, rada pove, da je to harmoniko kupil njen oče Franc v svojih fantovskih letih pri samem izdelovalcu Lubassu v Gradcu. Ker pa jo je le-ta izdelal za svojega sina, je bila, če jo je hotel imeti, precej dražja. Tudi to mladega Franca ni odvrnilo od namere. Ko seje potem vračal domov, seje ustavil v neki gostilni in tam igral dva dni in noči ter si tako povrnil polovico stroškov. Vihra prve svetovne vojne tudi njega ni
obšla. Kot mlad vojak topničar se je boril v Boki Kotorski in Mon-tenegru. Vsepovsod pa ga je spremljala njegova harmonika. Elica se spominja, da ji je oče večkrat pripovedoval, da so se njegovi nadrejeni bolj bali zanjo, kot pa on sam. Ko so se morali ob neki priložnosti na hitro umakniti, je ostala harmonika v bunkerju. Ko so to opazili, je ukazal poveljnik protinapad, da sojo rešili. Oče Franc, ki je že v rani mladosti veljal za pravega muzikanta in je imel končano glasbeno šolo, ki jo je obiskoval v Šoštanju, seje srečno vrnil s fronte. Pozneje je v svoji dolgi godčevski karieri igral na več kot 160 svatbah, ki so velikokrat trajale več dni in noči. In če so vsi omagali, je bil godec tisti, ki je moral vzdržati do konca. Ker je Elica kot ena izmed petih hčera najbolje obvladala igranje na harmoniko, jo je oče zapustil njej. Pozneje je tudi sama šla po njegovih stopinjah in igrala na številnih ohcetih in zabavah.
■M. H.
Zgornja Savinjska dolina
Bodo občine enotno za dom ostarelih?
Jože Gallč, Elica Cokan, Brane Klavčar In stara harmonika med
snemanjem
Podatki so dovolj zgovorni -število oskrbovancev v domovih za ostarele v Sloveniji narašča iz leta v leto. V letu 1965 je bilo takšnih o-skrbovancev3756, leta 1992 že 12.184, številka je danes že veliko večja. Današnje življenske razmere z načinom življenja so za starostnike izrazito neugodne. Veliko mladih družin zaradi prezaposlenosti ne zmore, (ali noče!), poskrbeti za ostarelega člana družine.
V primerjavi s Slovenijo so razmere v Zgornji Savinjski dolini še slabše, stiske in težave ostarelih pri nameščanju v domove so še večje. Velika težava je zlasti v tem, da celotno področje nima svojega doma, zato so ostarele ljudi prisiljeni premeščati v oddaljena in tem ljudem povsem tuja okolja. V domovih po vsej Sloveniji je trenutno okrog 80 ostarelih ljudi, največ na Polzeli, nekaj v Velenju in Grmovju pri Žalcu, posameznikom pa. so bili prisiljeni poiskati namestitev celo v Lendavi in Črnomlju. In to še ni najhujša težava, večjaje v stalnem podaljševanju čakalne dobe, ki v posameznih primerih dosega že celi dve leti.
Potreba po lastnem domu, seveda za vseh pet občin, so več kot očitne. Obenem z ostarelimi bi radi rešeyali tudi problem duševno prizadetih in sicer na dva načina. Prvi je celodnevno domsko varstvo,
drugi pa dnevno varstvo v delavnicah pod posebnimi pogoji. Takšne delavnice sicer že delujejo, vendar so v podnajemniških zasebnih prostorih.
Z željami in razmišljanji so se v Zgornji Savinjski dolini "ukvarjali" že pred leti, v zadnjem času pa postaja namera zelo resna. Kar v treh občinah, Mozirje, Gornji Grad in Ljubno, se trenutno zanimajo za gradnjo takšnega doma in ■ ponujajo svoje rešitve. Povsem jasno seveda je, da lahko in smejo v vsej dolini razmišljati le o enem domu, torej se morajo poenotiti in skupno nastopiti, kakršnakoli dru-
gačna želja je nesmiselna.
Takšnega mnenja je tudi d-irektorica Centra za socialno delo Marjana Veršnik Fale.
"Župani se vsekakor morajo dogovoriti o enem domu, mi bomo z vsemi močmi strokovno pomagali. Res je, da se vsi župani strinjajo glede nujnosti gradnje doma, res pa je tudi, da je nujno njihovo soglasje o lokaciji doma. Srčno upam, da jih ne bodo ovirali občinski plotovi, da bodo našli soglasno rešitev, saj imamo samo v tem primeru možnost za uresničitev teh načrtov, celo zelo lepo. Še enkrat
Občina Ljubno ponuja lokacijo, na kateri danes še stoji nekdanja sušilnica hmelja, o primernosti tega prostora v lepem okolju in prav v središču obeh dolin, pa najbrž ne
kaže dvomiti
poudarjam - nastop do države mora biti enoten, brez tega lahko na dom takoj pozabimo! Kjerkoli v dolini bi dom že stal, še vedno bi bil veliko bližje kot vsak od sedanjih."
V lanskem lem so uspeli v domove namestiti 22 ostarelih, enajst vlog je ostalo nerešenih. Pogoj za rentabilnost doma je vsaj 120 varovancev, torej je številka okrog 80 občutno premajhna. "Zakaj pa ne bi naš dom sprejemal varovancev tudi od drugod," se sprašuje Marjana Veršnik Fale, upravičenosti doma pa gre v prid tudi razmišljanje o namestitvi duševno prizadetih. Država zgomjesavinjske namere ne odklanja, seveda pa morajo občine skupno poskrbeti za primerno lokacijo in ostale začetne naloge, brez tega tudi ne bo šlo. Primeren prostor seveda pomeni, da ni v strogem središču kakšnega kraja, daje v lepem okolju, vendar blizu prometnic, zdravstvene službe in drugih u-stanov.
"Tem ljudem moramo zagotoviti bivanje v našem okolju, neizmerno bolje se bodo počutili in veliko bolj bodo zadovoljni. Obenem to pomeni večji občutek varnosti za vse nas, saj se bomo tudi postarali, posebej pa je pomemben občutek varnosti za prizadete otroke in odrasle. Vsekakor moramo najti skupno rešitev, na našem centru strokovna izhodišča že pripravljamo," prav direktorica Centra za socialno delo Mariana Veršnik Fale.
■/P
Krajani krajevne skupnosti Bevče ob pregledu lanskega delovnega načrta ugotavljajo, da so lahko uresničili le nekatere od zastavljenih nalog. Razlogi so opravičljivi, saj so program oziroma proračun Mestne o-bčine Velenje, kamor sodijo, sprejeli svetniki šele proti koncu leta in za vse je zman-| jkalo tako časa kot tudi denarja.
Od zastavljenega jim je, poleg rednega vzdrževanja kra-I jevnih cest, uspelo uredili le cestno razsvetljavo Bevče spodaj - Gorica. "Tu hodijo otroci, zaradi zaprtja ceste na Gorici seje semkaj preusmeril del prometa in morali smo ■ storiti nekaj za večjo varnost pešcev na tej cesti. Žal, pa zaradi tako poznega sprejet-| ja občinskega proračuna nismo mogli narediti praktično ničesar pri ureditvi čistilne naprave" je povedal Jože Ramšak, predsednik sveta KS Bevče. S precejšnjim zadovol-I jstvom so krajani lani pristppili še k organiziranemu odvozu odpadkov in skrbi za čistejše okolje.
Nad novo lokalno samoupravo se krajani za zdaj ne pritožujejo, saj ostaja KS pravna oseba, kar je bila njihova zahteva. Naš sogovornik pričakuje, da bodo v čimkrajšem času, vsekakor pa pred bliža-| jočimi se volitvami, dorekli naloge in način financiranja na ravni Mestne občine Velenje, da bodo sveti KS lažje delali, če bodo vedeli za svoje pris-
I__________
tojnosti.
Zaradi svoje majhnosti, dosedanjih sadov prizadevanj velikih potreb pravzaprav nimajo. V teku so namreč dela pri izgradnji klorilne naprave in naprave za mehansko čiščenje vode, hkrati pa posodabljajo še obstoječe naprave pri vodovodni napeljavi. Približno 500 tisoč tolarjev naj bi za to naložbo pridobili iz občinskega proračuna, nekaj bodo naredili prostovoljno, za te namene pa bodo dali tudi denar, ki ga zberejo z vodarnino. Povsem drugače je pri ostalih načrtovanih nalogah - pri ureditvi kanalizacije in čistilne naprave. "To je velik zalogaj, ki ga sami ne bomo zmogli. Lotili se bomo tako le najnujnejših primerov. Izdelan imamo majši projekt, ki pa ne sovpada s celovito ureditvijo tega na ravni občine. Rešujemo pač tisto, kar se v danem trenutku rešiti da, pa še za to bo potrebnih približno milijon tolarjev." Če bodo krajani treh domačij, ki še nimajo urejenih dovoznih poti, postorili vse potrebno, jim bosta KS in občina stali ob strani, da bodo to pre-nešeno nalogo iz preteklega leta letos uresničili s skupnimi močmi. Potrebe imajo še po novih telefonskih priključkih, ki pa bo postala uresničljiva ob posodabljanju telefonske napeljave. Kot je še povedal Jože Ramšak, si krajani želijo, da bi poleg telefonskega kabla položili v zemljo še kabel za kabelski sistem.
»(tp)
Eiica Cokan in njena stara harmonika
Posebej slovesno je bilo, ko Je predsednik DU Šoštanj Rudi Satler razvil nov prapor
Sobotno slavje v šoštnajskem kulturnem domu, ko je tamkajšnje društvo upokojencev slavilo 50, zborovsko petje v tem društvu pa 45 let uspešnega delovanja in lepega prepevanja, bo vsem udeležencem prireditve ostalo v nepizabnem spominu. Dvorano so upokojenci in številni gostje napolnili do zadnjega kotička; med gosati so bili predsednik Zveze DU Slovenije Vinko Gobec, župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih, predsednik Medobčinske zveze DU Velenje Hubert Mravljak in kulturni animator DU Maribor-center ZmagoRafolt.
Slavje so pričeli člani kulturnega krožka DU Šoštanj z recitacijami, nadaljevali pa slavljenci - pevci in pevke mešanega pevskega zbora, ki so po Zdravljici zapeli še deset pesmi in vse so poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Prisotnim je delo društva od leta 1946 do danes orisal predsednik Rudi Satler, spregovorila sta tudi šoštanjski župan in predsednik slovenske zveze društev upokojencev, društvu in zboru sta čestitala ob visokem jubileju, predsednik pa je nekaj besed namenil tudi sedanjemu položaju upokojencev.
Sledila je podelitev priznanj najzaslužnejšim članom društva. Prejeli so jih Vinko Zabret, Franc Hudomal in Albert Skrlovnik. Za dolgoletno petje v zboru so podelili Gallusove značke: bronasti staprejela Marija Žerdoner in Dominik Zupančič, srebrne Elica Medved, Drago Valič, Anton Rezman in Marija Pergovnik, zlati pa Alojz Satler in Cilka Jakob. Poleg tega so vsi pevci dobili spominsko listino.
Predsednik društva Rudi Satler je podelil še priznanja vsem dosedanjim zborovodjem, toa pa so Alojz Satler, Darja Gaber, Nikolaj Žličar in Alenka Mlinšek. Sicer je bil zbor na sobotnem slavju deležen velike pozornosti, z vse strani so se vrstili šopki in darila.
Nadvse svečano je bilo ob razvitju novega prapora DU
Šoštanj. To dejanje sta opravila predsednika šoštanjskega društva in medobčinske zveze Rudi Satler in Hubert Mravljak, slednji v vlogi botra.
Medobčinska zveza DU Velenje je društvu ob 50-letnici izročila posebno priznanje za dolgoletno uspešno delo.
Za zaključek sobotnega slavja so kot gostje nastopili še pevci moškega pevskega zbora Gozdar s Črne na Koroškem in s tem postavili piko na i dvojnemu visokemu jubileju.
mB.Mugerle
Priznanja zboru In pevo vodjem
Posebnost
Za šaleško območje velja posebnost: vroča voda, ki prihaja iz Teša, je zamrznjena. Vsaj njena cena.
Pomoč
V Nemčiji so sklenili, da bodo morali vse rabljene avtomobile predelati. Kolikor jih ne bomo pokupili mi.
Narod si bo...
Po velikem številu pisem bralcev - tudi v Našem času - se vse bolj uresničuje tudi "pregovor": Narod si bo pisal čas-
nik sam!
Negativnost
Radar, ki naj bi stal na Me-nini planini, je že ob pričetku javne razprave kvarno vplival na nekatere ljudi. Zaradi "molčečnosti" so nekateri terjali odstop nazarskega župana.
Pekel
Žalčani pa, kot da se sploh ne bojijo, da bo šlo vse k hudiču. Še globje v pekel hočejo zlesti!
Hitrost
Nekateri naši vozniki so pa
res neučakani. Na vsak način hočejo umreti še na starih cestah.
Ne damo
Prebivalci Zgornjesavinjske in Zadrečke doline pravijo, da ne dajo zemljišča na Menini, da bi tam postavili radar. Nekateri Velenjčani ne bi dali zemljišča pri pošti, ker da je tudi objeKt, ki naj bi tam stal, nekatere nevaren.
Onesnaženje
Iz Teša prihaja vse bolj čista elekrika. Kasneje jo onesnaži cena!
Zdravje, največje bogastvo
Lepra ali gobavost je bolezen, ki je sodobni zdravnik ne pozna več. Z razvojem antibiotične ere se je izkoreninila v razvitejših državah. To pa ne velja za države Tretjega sveta, kamor spada tudi Madagaskar. Po zaslugi Raoula Folleraua in njegove organizacije pa se je po teh državah razvil sistem, ki skrbi za diagnozo in zdravljenje te nevarne bolezni. Po drugi strani so tudi domačini sami že seznanjeni s to boleznijo in njenimi zgodnjimi znaki, kijih privedejo do najbližjega zdravnika. To so predvsem svetlejše ali temnejše kožne lise, ki so združene s slabšim občutkom za dotik. Mikobakterija, kije povzročitelj te bolezni, napade najprej senzibilne, nato tudi motorične živce. Zaradi draženja živcev prihaja do kontraktur, v najhujši obliki pa do avtoamputacij predvsem najbolj oddaljenih delov telesa - prstov, nosu ali ušes. Teh klasičnih podov gobavcev, ki vzbujajo v ljudeh grozo, pa je na srečo na Madagaskarju vedno manj in zasluga za to gre prav tej dobrodelni svetovni organizaciji, ki v veliki meri deluje preko sester usmiljenk.
V njihovem redu je tudi Avstr-ijka Elizabeta, ki vodi v Farafan-gani eno takšnih zatočišč za gobavce. Vendar to niso tako kot v preteklosti izolirane skupnosti gobavcev, ampak imajo podobo bolnišnice, kamor so sprejeti bolniki, ki jim je potrebna operacija nev-rolize, oziroma bolniki, ki so iz zelo oddaljenih krajev in ne bi mogli dnevno prihajati v dispanzer po zdravila. Gobavost je tako na
Madagaskarju že čisto običajna bolezen, bolnike so ostali ljudje sprejeli kot sebi enake, nič več niso izobčenci kot nekoč. Gobavost je postala ozdravljiva.
Operacije nevrolize opravlja izkušen kirurg, Malgaš po rodu, ki pa je študiral v Parizu. Sestra Elizabeta pa seje poleg odlične uprav-iteljice leprozorija in splošnega dispanzerja izkazala kot dober in nepogrešljiv asistent pri operacijah. Njej tudi gredo zasluge za začetek dispanzerske dejavnosti v slovenskem misijonu v Ambohigogo.
Dr. Shululala pa poleg teh operacij dela tudi v državni bolnišnici. Podoba takšne bolnišnice je dokaj klavrna razpadajoča stavba, zastarela oprema še iz časov francoskih kolonialistov. Predvsem pa je problem v tem, da si domačini bolnišnične oskrbe ne morejo privoščiti, tako da postelje ostajajo prazne. Tam namreč ne poznajo nikakršne sociale in vse morajo bolniki plačati sami. Če že mora kdo v bolnišnico, zbere denar vsa družina. Nekdo od domačih tudi nosi bolniku hrano, če pa so iz oddaljene vasi, se najožja družina kar preseli k njemu.
Z Matejo sva smeli prisostvovati carskemu rezu, kije bil indici-ran zaradi spredaj ležeče placente. Sama operacija je brezhibno potekala in po nekaj minutah je bil svet bogatejši za enega prebivalca. Toda fantek ni nič zajokal, postajal je vedno bolj moder in z Matejo sva ugotovili, da ne diha. Dr. Shululala je bil preveč zaposlen z oskrbo in šivanjem matere, da bi se lahko ukvarjal še z otrokom. Hitro
sva odre-agirali. Dojenčka sva pričeli masirati, v nosek pa sva mu napeljali cevko, ki naj bi dovajala kisik. Vsaj upali sva, da bo to učinkovalo. In res je čez nekaj časa zadihal in zajokal. Nič ni lepšega kot občutek, da pod tvojimi rokami nekdo zaživi.
Poleg državnih bolnic imajo na Madagaskarju tudi državne ambulante, predvsem v mestih, v zadnjem času pa jih vse bolj izpodrivajo zasebniki. Seveda pa tako v državnih kot tudi v zasebnih primanjkuje osnovnih sredstev oziroma materiala in zdravil. Misionar-ski dispanzerji so le neodvisen člen, ki se finančno napaja iz razvitejših držav. V vseh dispnazerjih pa poteka tudi preventivno cepljenje s cepivi, ki jih priskrbi Svetovna zdravstvena organizacija.
Farmacevtske trgovine so sploh najbolj donosen posel v celi državi. Vsakdo si namreč lahko kupi, če ima denar, kar hoče. Tudi antibiotike. Da ne govorimo o posledicah tega nesmiselnega početja. To vse pa prispeva k strašni anarhiji na področju zdravstva in dokler se zadeve ne uredijo pri samem vrhu, ni pričakovati nobenih sprememb.
Sicer pa se lahko ozremo okrog sebe in videli bomo, da zdravstvena anarhija ni le posebnost držav Tretjega sveta.
^fMaja Navodnlk
Občina strokovnjakov?
To ni bila priprava odra za kakšno proslavo po vzoru iz starih časov. Očitno pa drži tisto, da vse staro ni za staro šaro. In simboli nekdanje stare države so bili takole uporabni, morda so še, pri posodabljanju prostorov v šoštanjski občinski zgradbi. Sicer pa je mimoidoči dejal: Pod temi simboli smo bilio včasih Šoštanjčani vsaj navidez enotni."
Kar je skuhal, naj tudi poje!
V krajevni skupnosti Gaberke še nimajo imen za tako imenovano krajevno službo. Večina članov sveta KS namreč ne soglaša s spremembami statuta Občine Šoštanj, zato so odklonili sodelovanje do volitev v organe KS. Tako si sedaj tajnik šoštanjske občine močno prizadeva, da bi za to dolžnost pridobil predstavnike tamkajšnjih uspešnih društev (zlasti gasilskega). In kakšen je komentar večine njih? "Kar je skuhal, naj tudi poje!"
Prilika o velikem bratu
In je Zgornjo Savinjsko dolino obiskal minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič. S petimi župani se je sestal na sedežu občine Mozirje, pa so bili štirje užaljeni.
Povabili so ga torej naj se vsaj za hip pomudi tudi v ostalih štirih občinah, da ne bi bil veliki mozirski brat (ali sestra) še naprej v (pre)veliki prednosti.
Lepo prosim, ne predaleč!
Na Ljubnem ob Savinji je bila v nedeljo po dolgem času spet tekma v smučarskih skokih. Lepa tekma je bila to, prvič na prenovljeni in povečani skakalnici.
Skakalci so se poganjali daleč, nekateri na Ljubnem pa so bili vendarle zaskrbljeni. Bali so se namreč, da kdo ja ne bi "skočil" direktno na gostišče Planinka, ki stoji skoraj nasproti skakalne naprave. Bojijo se namreč skokov posebne sorte, pa čeprav z mednarodno udeležbo.
Po nekaterih dogajanjih sodeč nekateri občino Šmartno ob Paki kar upravičeno imenujejo občino strokovnjakov.
Vsi se na vse spoznajo, temu primerno zadeve tudi rešujejo in ob tem kaj radi elegantno preslišijo, da ni prave volje za spremembe. Če ocenijo, da je treba kakšno stvar "zatučkati", jo zatučkajo, pri drugih zadevah poskušajo biti bolj pa-peški od papeža ali pa stvari postavijo na mesto prosto po Prešernu.
Tako naj bi menda postavili tudi nekatere prometne znake, ne da bi pred tem povprašali za mnenje ustrezne strokovn-
jake.
Pravilen pogled i na demokracijo
* Sekretar Sveta občine Šoštanj naj bi med drugimi pogoji izpolnjeval tudi pogoj, ki se mu je v starih časih reklo - "moralno-po-litična neoporečnost", po novem in v Šoštanju pa - "pravilen pogled na demokracijo in neko-mpromitiranost iz prejšnjega režima." Ta kriterij je komisija pri izboru primernega kandidata tudi upoštevala. Kaj so kot dokaz za "pravilen pogled na demokracijo in nekompro-mitiranost iz prejšnjega režima" kandidati priložili, se ne ve, bi pa bilo zanimivo videti. So zadostovala denimo potrdila, da niso koristili kakšnega nadvse ugodnega kredita, da jih ni pri šolanju štipendiral prejšnji režim, da niso bili člani pionirske organizacije ali "bognedaj" zveze komunistov, ali pa je bilo dovolj že, če so pripisali v kateri stranki so danes?
Plezanje na obali Palom
Matej Mejovšek živi v,Velenju in študira v Ljubljani. Poleg tega daje v lanski sezoni postal državni prvak v športnem plezanju, pa je uspel pre-
še nobenemu slovenskemu plezalcu in tudi v tujini je to uspelo le nekaj
ki jih je prepleza! v ZDA, je sedaj dodal tudi najtežje v Avstraliji. V osmih letih je preplezal že preko 3000 smeri na treh
pa je tudi uspešen fotograf. Je urednik pri reviji za alpinizem, planinstvo, plezanje te treking - GRIF, Poleg tega pa slika za številne revije pri nas in v tuji-
V deželi čisto spodaj m
jsS Matej Mejovsek
Bo ali ne bo? Sonce, namreč. No, zadovoljila bi se tudi z dnevom, ki ga ne bi spremljal dež. Zoprno se je potikati naokrog v dežju. Tudi šotor je bil povsem vlažen, pa spalne vreče, ki so se ponoči lepile na golo telo. Torej sama vlaga in mokrota. Želela sva si sonca.
Če želiš spoznati neznano deželo dodobra, moraš v kaj takega vložiti ogromno energije, časa in denarja. Najin adut je bila le energija. Te je bilo vedno dovolj. Povratek domov je bil določen, kajti Majo je čakala šola. Z denarjem se pa tako ve, kako je - nikoli ga ni dovolj in vedno gaje premalo. A ni bilo zaman. Spoznala sva. kar lep košček Avstralije. Seznanila sva se s številnimi živalmi, sicer sva najraje imela kenguruje, s katerimi sva se tudi največ "družila". Koale so sicer čudovite, vendar so lene in večino dneva pre-spijo. Enostavno se jim ne moreš približati. Na številne papige, kakaduje in druge ptice se navadiš hitro in tako zelo, da se po nekaj tednih niti ne oziraš za njimi. So
pač nekaj povsem vsakdanjega. Kokaburo, smejočo, mesojedo ptico sva zasledila mnogokrat. Predvsem jo lahko slišiš zjutraj in proti večeru. Njeno smejanje pa je zelo podobno človeškemu. Oposumi in številne druge živali so se približale predvsem, ko je na pokrajino padla tema. Te "nočne ptice" so glo-mazile okrog šotora celo noč. A to še ni nič. Nekega večera, ko sva po dolgi vožnji na hitro postavila šotor in se prepustila spancu, sva sredi noči dobila obisk. Bili so dingi, avstralski divji psi. Bili so na bojnem obhodu. V tistih trenutkih nisva bila junaka, prej sva bila prestrašena in povsem napeta. Nekaj časa so ovohavali šotor, a so najbrž spoznali, da nisva prava in so se odpravili dalje. Cviljenje pa je trajalo še dolgo v noč. Skratka, kjerkoli sva se našla, vsepovosd sva bila obkrožena z različnimi živalmi. Nikoli nisva bila sama,.pa če sva bila še tako globoko v divjini.
Pokrajina? Hm, težko bi bilo opisati raznolikost avstralske pokrajine. Od urbanih naselij ob morju, kjer živi dve tretjini prebivalstva, pa do puščav, ki se raz-
tezajo v tisoče kilometrov daleč, je Avstralija ena sama ravnina z nekaj gričevja in kucljev, in to predvsem v Novem Južnem Walesu. Sicer pa ravnina in še ravnina ... Iz te ravnine pa se vsake toliko časa dvigne kakšen bolj ali manj visok skalnat blok.
V stenah iz ravnine dvignjenih skalnih monolitov pa sva preživela veliko časa. Kakorkoli, plezanje je bilo navsezadnje uspešno, kljub temu da sva imela na začetku obilo težav. Na koncu koncev pa je bera sto in več smeri, tisto, s čimer se lahko pohvaliva. Ah, kaj bo hvala, saj plezamo zase. Tudi ko sem preplezal najtežje smeri v Avstraliji, sem jih samo zase. Preveč je odrekanja in volje, da bi lahko z uspehom razmetaval. Vzponi ostanejo'v tebi za vedno. Mislim, da se bom spominjal vsakega metra smeri, ki sem ga preplezal v Avstraliji. Pač, vredno je.
Ponovno sredi Sydneyja. Najin zadnji dan. Zjutraj odpotujeva domov. Veliko ljudi, hupanje, kričanje trgovcev, nervoze, prerekanja, hitenja... Pač Sydney, kot vsako veliko mesto, čeprav je
največje mesto Avstralije prijetno in nekaj posebnega. Zvečer sva se namenila na predstavo. Aborigini bodo v najstarejšem delu mesta -The Rocks prikazali svojstven pogled na svet. Veliko sva se zanimala za njihovo kulturo. Obiskala sva
številne jame, kjer se da videti njihove poslikave. Dvakrat sva se celo srečala z njimi. Do večerne predstave je bilo potrebno pripraviti stvari, za odhod seveda. Razmišljala sva, da bi bilo najbolje, če bi avto kar obrnila okoli in vso kramo stresla ven. Pri takšnem neredu bi bilo to vsekakor najlažje. No, nekako je zneslo in prišla sva pravočasno.
Bilo je lepo in spoznala sva nov delček v mozaiku Aboriginov, njihove kulture, življenja.
Avstralska avantura je bila fantastična. Potovanje, plezanje, odkrivanje za naju novih krajev, seznanjanje z ljudmi, svoboda, kilometri, vročina, nalivi, vzponi, padci, sreča, veselje... Ni besed, s katerimi bi lahko povedal. Bilo je lepo.
Plezanje v Avstraliji so omogočili: Gorenje, Istrabenz, revija Grif, Iglu šport, Beal, Satena, Mladinski servis, Premogovnik Velenje, občina Velenje in Šaleški alpinistični odsek.
NAJCENEJŠA PONUDBA V SLOVENJU VELIKA AKCIJA ZA TltAKTORJE UIMVERZAL l Z ODSTOTNIM POPUSTOM!
MOŽNO JE DOBITI TIPE:
HMEZAD
Kmetijska zadrugi Brulovče, i.o.o. KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE Braslovce 23
Telefo«: 063/709-075,709-072 Tcltfai: 063/709-075 Mobitel: 0609/627-771
445 DTC, 530 DTC, 640 DTC, 445 U, 453 DT, 533 DT, 643 DT, 703 DT, 1010 DTC, 453 DTP, 533 DTP, 643 DTP, 803 DT TURBO, FORTE 640 itd.
MUDIMO ZELO UGODNE KREDITE IN BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM. ČE KUPUJETE TRAKTOR NE POTREBUJETE GOTOVINE, KER VAM ZA NEKATERE MODELE (TIPE) DAJEMO CELOTEN KREDIT!
ZATO IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOSTI
NUDIMO KOMPLETNO KMETIJSKO MEHANIZACIJO PO STARI CENI S POPUSTOM 00 5 % D010 %
SAMONAKLADALNE PRIKOLICE - SNP 17, SNP 20, SENATOR 17/9, ROTACIJSKE KOSILNICE - RK135, RK165, KOSILNICE BUCHER, KOSILNICE TVVIST170, KOSILNICE DISK 175, KOSILNICE DISK 210, OBRAČALNIKI FAVORIT 150 SPRINT, FAVORIT 200, FAVORIT 220, TRAKTORSKI OBRAČALNIKI - PAJKI: SPIDER 230,350, 450H, VRTAVKASTIZGRABUALNIKI: STAR 310, 330, PRIKOLICE: 4,51 DVOJNA GUMA, IZKOPALNIK IN SADILNIK KROMPIRJA, NAKLADALNIK GNOJA
SILOREZNIK KORUZE SILO - EVROPSKA KVALITETA: SILO 80 D -CENA SAMO 359.900,00 SITI
SILO 80 B, SILO 80 BR DVOREDNE SEJALNICE - NAVADNE IN PNEVMATSKE ŠTIRIREDNE SEJALNICE, TRAKTORSKE ŠKROPILNICE 330 I, 2201, PUHALNIK BREZ ELKTROMOTORJA, KARDANSKI PUHALNIK, TRAKT. GUME, TROSILNIK GNOJA ORION 25, ORION 40
-	KOLIČINA OMEJENA
TROSILCI UMETNEGA GNOJA, MLINI CIKLO, CISTERNE 17001, 2200 I, 2700 I, 3200 I, KOSILNICE BCS BENCIN, KOSILNICE BCS 622 DIZEL
-	VELIKA IN MALA KOLESA, KOTLI ZA ŽGANJEKUHO, KARDANI, BALIRKE VOLVO IN SIMPA, ITD.
SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP! KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE
IZ NAŠEGA PROGRAMA NUDIMO TUDI GRADBENI MATERIAL (AKCUA ZA STREŠNO OPEKO BRAMACI), BELO TEHNIKO, BARVE, RADIATORJE, UMETNA GNOJILA, ŠKROPIVA, ITD.
IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST ZA POCENI NAKUP IN NAS POKUČfTE PO TELEFONU AU PA NAS OBIŠČITE V NAŠI TRGOVINI V BRASLOVČAH. PONUDILI VAM BOMO NIZKE CENE, POPUSTE, UGODNE KREDITE IN DOSTAVO NA DOM.

12 ms 1M
■ ■ i.-.;..:.:'.:"" . i.
: OBJAVE
-g'1 ] -__;__
14. marca 1996

ŽELITE POSLOVATI SVOJ RAČUN POD TRGOVSKIM IMENOM
g Mk Nudimo vom možnost, do po principu franchising B BCAA ^ poslovanja uveljavite svojo podjetniško samostojnost, • zasebno iniciativo in varen razvoj.
Pri tem vam bomo pomagali z
marketinškimi, računovodskimi in storitvami.
V franchising obliko poslovanja oddajamo trgovino v Skalah in trgovino v Ljubnem za asortiman živilskega blaga.
Za dodatne informacije se pozanimajte na tel. št. 063/853-151 (g. Marjan Jerič).
Vaše prijave sprejemamo do 12. aprila.
0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 20-ih dneh po izteku roka za prijavo.

Z Managerjem
v Šmarješke Toplite in Umag!
^vjgettct j«, ALJAŽ BOŠTJAN S.K"
Kidričeva 57, 63320 velenje, tel.,fax: 063/852-429
Morda se vam zdi, da je do prvomajskih praznikov še daleč, a po ponudbi turističnih agencij, ki že vabijo na prijeten maj, so ti že zelo blizu. Veliko različnih programov ponujajo, od tistih najbolj eksotičnih do tistih, ki so večini naših žepov že kar sprejemljivi.
Agencija Manager priporoča iz svoje ponudbe predvsem dva programa, ki sta doslej vedno navdušila: Šmarješke Toplice in Umag. Za oba programa si lahko dovoli ugodne plačilne pogoje in tudi nekaj niže cene. "To pa zato, ker z njimi veliko delamo. Pri Krka zdraviliščih smo bili lani med slovenskimi agencijami njihov največji poslovni partner in drugi med evropskimi, med boljšimi partnerji pa smo tudi v hrvaškem Primorju," pravi Boštjan Aljaž, direktor agencije Manager.
V obeh zanimivih prvomajskih programih. Šmarjeških Toplicah in Umagu, imajo "dopustniki" vključene v ceni vse storitve, od nastanitve, uporabe športnih objektov, organizacije tekmovanj, prireditev, zabavnih programov, vrtca za otroke...
Ker so cene pomemben dejavnik vsake odločitve, naj vam jih nekaj zaupamo: v Šmarjeških Toplicah je za 4 polne penzione (s koriščenjem vsega prej naštetega) cena 285 DEM na osebo, otroci imajo klasične popuste. V Umagu, naselju Stella Maris in Punta, je program organiziran že od 30. aprila do 5. maja, v ponudbo pa je vštet najem apartmaja, tenis in drugih športnih igrišč ter organizacija športnih in zabavnih prireditev - apartma za 4 osebe v Stella Marisu znaša 265 DEM, bungalov za tri osebe 285 DEM in bungalov Stella Maris za štiri osebe 365 DEM. V hotelu Umag je cena za polpenzion 230 DEM na osebo, v hotelu Sipor, ki je A kategorije, pa 250 DEM.
Agencija Manager, prostore ima na Kidričevi 57 v Velenju, vom nudi tudi ugodne plačilne pogoje: ob "vpisu" poravnate 30 % cene, potem pa se dogovorite za naslednje obroke. Vse podrobnejše informacije pa dobite po telefonu: 852-429.
OBVESTILO
Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje obvešča vse udeležence v prometu, da zaradi spomladanske odjuge prihaja do povečanja krušenja kamenja na celotnem celjskem področju, zato prosimo voznike na previdno vožnjo predvsem tam, kjer je to označeno s prometno signalizacijo "kamenje pada" in da temu primerno prilagodijo hitrost vožnje.
KOVASTVO RUDOLF
Marjan Rudolf s.p., Danijel 63, Trbonje pri Dravogradu, Tel.: 0602/88 442
"<! Poskrbimo za vaše pluge in brane:
™ • izdelujemo rezervne dele zo vse vrste plugov S ■ možno celotna obnovo in popravilo pluga v Pokličite nas!
IZBOLJŠAJMO TOPLOTNO ZAŠČITO ZUNANJIH STEN I.
Starejše zgradbe imajo največkrat zidove s toplotno prehodnostjo k = 1,5 W/m2,K. Z dodatno zaščito lahko izboljšamo koeficient k na 0,3 do 0,5 W/m2,K. To pomeni, da je mogoče letno v enodružinski hiši pri ogrevanju prihraniti do 40% energije.
Zunanje stene lahko izoliramo s toplotno izolacijo, ki jo vgradimo na zunanji ali -manj primerno - notranji strani. Pri zunanji izolaciji lahko izbiramo med prezračevano in neprezračevano fasado. V vsakem primeru mora biti izvedba po pravilih stroke in navodilih proizvajalcev. Ph nekaterih konstrukcijskih sklopih je namreč obvezna vgradnja parne ovire. Z zunanjo izolacijo lahko dodatno zaščitimo fasado pred vremenskimi vplivi in odpravimo toplotne mostove. Ima pa tudi pomanjkljivosti. Veliki stroški nastajajo zaradi dodatnih del pri obdelavi detajlev okoli oken, vogalov zgradbe in priključkov na streho. Včasih govorijo zoper njo tudi estetski razlogi ali pa razlogi, ki jih ima spomeniško varstvo.
Energetska svetovalna pisarna Velenje vodja pisarne, mag. Branko Caglič
Prijave za svetovanje:
Mestna občina Velenje, županova pisarna, tel. 856-151 ali POP d.o.o., tel. 855-861
POPRAVEK ■ UREDITEV STARIH OKEN
V 3. stavku članka o ureditvi starih oken nam je tiskarski ; hkUfea | Škrat vrinil besedo ne. Pravilno se glasi: Tudi tu velja ''. i i i \'i ma* w W I pravilo: najprej najcenejše in najenostavnejše rešitve. Za energetsko svetovanje napako se opravičujemo.
Avtocenter Meh
Koroška 7, 63320 Velenje tel. 063/856-824 fax: 063/852-884
Audi
Prednost je v tehniki
Bodite pozorni
na dogajanje na cesti Za vse ostalo
smo poskrbeli mi.
Audi A6 1.8.
Informacije in testne vožnje pri vašem pooblaščenem trgovcu:
Audi A6 1.O. Štirivaljni motor s prostornino 1781 cm je opremljen z revolucionarno petventilsko tehniko, kar omogoča spoštljivih 125 "konjev". Pet ventilov na valj omogoča doseganje visokih potovalnih hitrosti po nizki ceni 47.907 DEM. Audi AG 1.8. vam nudi vse udobje, ki ga potrebujete na daljših potovanjih.
Ste vedeli?
Pred
spanjem
se
prileze
•••
■	Mlačna kopel s pomirju-
jočimi dišavami (baldrijan, sivka, melisa).
■	Topla kopel za noge (do
sredine meč), po želji s pomirjujočimi dišavami.
■	Kozarec mlačnega mleka
z medom (mleko vsebuje triptofan, ki pomirja in prinaša spanec).
- Približno eno uro pred spanjem popijte skodelico uspavalnega čaja. V lekarnah prodajajo že pripravljene zeliščne mešanice, lahko pa kupite zdravilne rastline tudi posamič in jih sami zmešate. Zelo ugodno delujejo: baldrijanove korenine, oves, hmelj, sivkini cvetovi, lističi melise, pomarančni cvetovi, cvetovi pasijonk, lističi poprove mete (le kot dodatek). Za skodelico čaja potrebujemo eno čajno žličko mešanice, ki jo prelijemo s kropom in pustimo stati deset minut.
marca 1996

■»i
-
UMN
Za razvedrilo	MS I AS13
HOROSKOP
| OVEN od 21. marca do 20. aprila
r Zdelo se vam bo, da vas nihče ne vidi in sliši in da so vaši napori zaman; ne silite z glavo skozi zid in ne pričakujte pozornosti, ki je sedaj pač ne morete pritegniti, pa bo vse dobro. Trinajstega naredite neko potezo, ki vam bo koristila pri karieri.
BIK od 21. aprila do 21. maja
V Ljubezen bo našla pot do vas, z gotovostjo lahko rečemo, da boste imeli na tem področju življenja, ki je za vas tako zelo pomembno, velik uspeh. Morda se boste celo na novo zaljubili. Vsi Biki si lahko v naslednjih dneh obetate pomoč.
DVOJČKA od 22. maja do 21. junija
Dejstvo je, da življenje ni praznik. To modrost si boste morali v naslednjem obdobju večkrat glas-f^Afc no ponoviti, sicer se vam lahko zgodi, da se boste pod težo hudih delovnih in drugih obremenitev počutili "povoženi".
RAK od 22. junija do 22. julija
®Z neba bodo na vas sijali zelo prijazni žarki in vam omogočili, da boste v življenju končno spet začeli uživati. Veliko boste imeli povedati, še posebno če ste rojeni junija ali v prvih dneh julija. Srečna dneva sta 13. in 14.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
^^ Planeti se vam v naslednjih dneh ne bodo ravno smehljali in zato se ne boste počutili ravno lagodno. Težave bi lahko imeli na finančnm področju, kjer se kažejo precejšnje obremenitve.
Glejte, da boste v ljubezni neposesivni in nezaščitniški. *
DEVICA od 24. avgusta do 22. septembra
W Rojeni od 4. septembra boste silno občutljivi, večkrat vas bo popadla jeza in marsikomu boste povedali tisto, kar vam gre. Pravzaprav nič hudega, včasih je treba malce "počistiti". Najbolje se boste počutili 9., 10., 13. in 14.
TEHTNICA od 23. septembra do 23. oktobra
Čutili boste močno potrebo po delu, a pazite, da |si boste vseeno privoščili drobne užitke, ki jih prinaša življenje. Posvetite se raje družini, delo lahko počaka. Na poslovnem področju boste uspešni 9., 10., 13. in 14. v mesecu.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
I	jN dneh, ki so pred vami, boste vsem dokazali, kaj in
I Hm koliko zmorete, še posebej v službi, kjer vas bodo ■ff kar naprej hvalili. Pomoč si lahko obetate predvsem od moških oseb. Pred vami so zanimiva srečanja in dobre novice. Konfliktna dneva pa sta 15. in 16.
STRELEC od od 23. novembra do 21. decembra
Počasi se daleč pride je pregovor, ki si ga v prihod-ni'h dneh čimvečkrat glasno ponovite, saj bi se vam lahko zgodilo, da bi se zradi prenagljene poteze sesul ves trud. Pripravite se nato, da vaše želje ne bodo skladne z načrti drugih - treba bo najti kompromis.
KOZOROG od od 22. decembra do 20. januarja
^^^ Ljudem boste postali simpatični in marsikateri se bo potegoval za vašo pozornost. K uspehu na poslovnem področju bosta prispevala večja komunikativnost in sproščen nastop. Najlepše se vam piše 9., 10., 13., 14., 17. in 18.
VODNAR od 21. janurja do 18. februarja
,V ljubezni boste imeli bolj sušno obdobje. Ne vsiljujte se tistim, za katere niste prepričani, da so vam naklonjeni. Devetnajstega boste dobili dobro misel, kako do boljšega zaslužka. Več sreče pa se vam obeta 6., 7., 8. ter 15. in 16. v mesecu.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
^^ Prihajajoči dnevi bodo za vas precej divji.
MM Priganjal vas bo čas, ljudje in vaša notranja ura, W zato je pomembno, da si vzamete kakšno urico za razvedrilo in sprostitev. Uspeh bo tudi v ljubezni, najlepši dnevi pa so 9., 10., 13., 14., 1 7. in 18

Bolj ali manj se vsi spoznamo na bon-ton za mizo. Če pa govorimo o poslovnem obedu, se nekatere stvari spremenijo. Naslednje besede so torej namenjene vsem, ki ste se že srečali z vprašanji kdo, kdaj, kje in kako.
Preden se s poslovnim partnerjem odpravite na poslovni obed, vam mora biti jasno nekaj stvari. Prvič, da so bili poslovni
pogovori uspešni in vse pogodbe podpisane ter drugič, da je poslovni partner iz drugega kraja oziroma države. Glejte, da boste v restavracijo prišli še pred gostom. Če zamujate, sporočite to v restavracijo, da gostu skrajšajo čas čakanja s kakšnim prigrizkom in pijačo. Med gosti se vedno najde kateri, ki ne pije alkohola ali ne je nekaterih jedi. Nevljudno jih je siliti s specialitetami, ki jih iz kakršnihkoli razlogov ne marajo. Ne silite jih z alkoholom, še posebej če morajo po obedu sesti z volan. Vsaka dobra stvar ima tudi svojo slabo plat in zato se včasih zgodi, da pri poslovnem partnerju odkrijete dotlej neznani del njegove osebnosti. V tem primeru se morate surovega ali neo-
ZA PCSLCMO OBLOŽENO MIZO
tesnega gosta čimprej rešiti. Nekateri ljudje si namreč lastijo pravico, da si za mizo kar sami naročajo vsevprek, brez občutka za okus in mero, ne da bi vprašali gostitelja, godrnjajo, se prepirajo z osebjem in se po možnosti še opijajo. Trezni se naj opraviči, da je čas, ki si ga je lahko vzel za obed, minil in da ga čakajo nune obveznosti. Pripeti se tudi, da sicer olikani partner spije nehote kozarček preveč. Pokličite revežu taksi, da bo brez hujših zapletov prišel domov. O tem ne govorite naokrog in tudi gostu pripetljaja ob naslednjem srečanju ne omenjajte. V gostinskih lokalih se zmeraj najde kdo, ki ga izredno zanimajo tuji pogovori. Zato se za mizo pogovarjajte po-tihem. Sploh pa v nobeni boljši restavraciji ljudje niso hrupni, kajti omikani ljudje nočejo motiti drug drugega z glasnim pogovarjanjem, vpitjem in klici. Zlasti neprijetno je, če začne kakšna od pijače razigrana družba na ves glas preizkušati svoje glasilke ali celo metati kozarce ob tla.
O
\D
Prva pomoč pri nečistikoži
o o
o
o
o
iti <
Osvežujoče in sočne kolačke boste pripravili zlahka, zato si kar hitro pripravite vse potrebne sestavine.
Raztopite 125 g masla in počakajte, da se ohladi.
Primešajte mu 4 jajca, 200 g sladkorja, 1 vanilin sladkor ter 500 g navadnega jogurta. Dodajte 500 g pšeničnega zdroba, ki ste mu že dodali vrečko pecilnega praška. Štirikoten pekač (25 x 25 cm) namastite in obložite s papirjem za peko. Napolnite ga s testom in specite pri 175 stopinjah približno 45 minut. Medtem si pripravite polivko. 125 g sladkorja, 1/8 I vode in sok ene limone kuhajte 2 minuti.
Še vroč kolač prelijte s sokom in pustite, da se ohladi. Razrežite na štirikotne ali trikotne oblike ter potresite s kokosovo moko.
107,8 MHz m 88.7 MHz FM
Predstavljamo vam tri nasvete, ki resnično pomagajo pri nečisti koži.
-	Obraz vsako jutro in večer umijte s posebnim milom (pomembna je kislost). Kožo nato dezinficirajte z antiseptično obrazno vodo ter nanesite vlažilno kremo.
-	Enkrat na teden si privoščite peeling. Ravnajte se po navodilih, obraz pa nato umijte s toplo vodo.
-	Tudi od znotraj lahko marsikaj naredite. Na dan spijte dva litra mineralne vode, ne jejte sladkarij oziroma maš-čobne hrane, pogosto pojdite na svež zrak in si privoščite dolgo spanje.
O
..... ...... g
Praznovanje materinskega dneva
Gasilsko društvo Gaberkfi organizira praznovanje materinskega dneva v so&oto, 23. marca ob 18.30 uri v gasilskem domu. Rezervacije sprejemamo v trgovini Brode v Gaberkab-
mi
n a z a r j e
3331 Nazarje, Lesarska 10 Telefon: 063/831-945, 831-321 Telefaks: 063/832-341
VABILO K SODELOVANJU
Smo mlado, perspektivno, izvozno usmerjeno podjetje v mešani nemško-slovenski lasti. Naše ambicije so širitev in modernizacija proizvodnje sestavljivega pohištva in oplemenitenih plošč.
^ Za delovno mesto pomočnik direktorja za področje trženja vabimo k sodelovanju diplomirane ekonomiste z znanjem nemškega ali angleškega jezika ter z izkušnjami na področju trženja.
^ Za področje vodenja in organiziranja proizvodnje
vabimo k sodelovanju diplomirane inženirje lesarstva z znanjem nemškega ali angleškega jezika. Če vas privlačijo strokovni izzivi zahtevnega in dinamičnega dela, ste kreativni in ambiciozni ter predani delu, vas vabimo, da nam v roku 15 dni po objavi pošljete vašo prijavo z dokazili na naš naslov.
Povabili ras bomo na razgovor.
** *** * ** ***T * * z		• ** # *. VEZ		*** : D N	» # # *« 1 # * K		* . = v A Z	* * * 1 F	* *#* # O T *		* * *** *** # *	
: HiJi®				HHHJMIBIEI Iflifflffifflilfl					BWWIBiM;W			
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ljubezen	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
denar	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
zdravje	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	© v/
£
14. marca 199'
SOBOTA, 16. MARCA
SLOVENIJA 1
08.20 Radovedni Taček 08.35 Kljukčeve dogodivščine, 10/25
08.50 Male sive celice, kviz 09.35 Zgodbe iz školjke 10.10 Učimo se tujih jezikov, angleščina 11/11 10.35 Billove prigode z rečno barko, amer. film 11.50 Veliki dosežki slovenske kirurguje
12.20 Slovenski komorni zbor 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.55 Terra X, 1/10 14.40 Tednik 15.30 Christy, 6/21 16.20 Magična moč živali, 4/4 17.00 TV dnevniki 17.10 Razjamikovi v prometu, 8/10
17.55 Alpe Jadran 18.25 Ozare 18.30 Hugo - tv igrica 19.00 Včeraj, danes,jutri 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Zlata kaseta, l.del 21.15 Zgodbe izAmerike, 1/6 22.05 Turistična oddaja 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Nevarna ženska, amer.film
SLOVENIJA 2
11.50 Poglej in zadeni 13.20 Slovenski oktet 14.20 Saboter, amer. film 16.05 Znanost od blizu, 3/20 16.30 Finale SP v smuč. tekih, 50 km (M) posnetek iz Osla
Karaoke
4x4, oddaja o ljudeh in
18.30 19.30 živalih
20.05 Ruby, amer. film
21.50 Zlati petelin, 2/6 22.40 Sobotna noč
VTV
08.45 Testni signal 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
10.30 ŽIVETI DANES, pon. 10.55 VABIMO K OGLEDU in EPP
11.00 CANNONBALL, pon. filma
13.00 Videostrani 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 461.VTV MAGAZIN 20.35 ZABAVNOGLASBENI PROGRAM; gosta v studiu: BRENDI IN KORADO, kontaktna oddaja
21.35 SIRENE, 20. del policijske nanizanke 22.10 HOROSKOP 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 Videostrani do 24.00
PONEDELJEK, 18. MARCA
SLOVENIJA
11.05 Ciciban teče v zeleni dan, lutkovna igrica 11.25 Arabela se vrača, 2/13 11.55 Nori malar, slovenski film
13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila
14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.45 Za tv kamero 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Večerni gost 16.20 Dober dan. Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Allis, 5/6 18.00 Simpsonovi, 24/48 18.30 Lingo, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Frasler, 18/22 20.30 TV konferenca 21.20 Zasebno življenje rastlin, 4/6
22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Vdove, 6/12
23.50 Svet poroča
SLOVENIJA 2
10.05 Učimo se tujih jezikov: angleščina, 11/11 10.30 Ljudje-in zemlja 11.00 Turistična oddaja 11.15 Policisti s srcem, 19/26 12.00 Zlata kaseta 13.00 Sobotna noč 15.00 Studio city 16.00 Športni pregled 16.45 Noro zaljubljena, 22/22 17.10 Učitelj, 22/24 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica
20.10 Osmi dan 20.40 Bronco Billy, amer.
film
22.30
VTV
Brane Rončel izza odra
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 461. VTV MAGAZIN, pon.
10.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 DOBER VEČER, g. PREDSEDNIK; gost v studiu: mag. JOŽKO CUK, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije
21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: KLAVIRSKI RECITAL SKLADB Primoža RAMOVŠA 21.35 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.15 Videostrani do 24.00
ČETRTEK, 14. MARCA
SLOVENIJA 1
10.15 Oblaček pohajaček, 3/4 10.30 Batman, 22/32 10.55 Shingalana, 5/6 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.10 Zasebno življenje rastlin, 3/6 16.00 Omizje 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Kate in Allie, 4/22 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.05 TV nocoj 19.05 Risanka
19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
19.30 TV dnevnik 2 20.05 Norec v množici, 12/16
20.30 Tednik 21.20 Moški, ženske 22.20 Napovedniki 22.20 Nikar,oddaja o prometu 22.30 "IV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.05 Vdove, 5/12
TV SLOVENIJA 2
11.30 Izobraževalna oddaja 12.00 V žarišču 12.30 Križarske vojne, 4/4 13.20 Odbojka, 2. tekma finala pokala Slovenije (Ž) 14.50 Vzgib, amer. film 16.35 Norec v množici, 11/16 17.00 Poletje 1945, 6/8 18.00 Po Sloveniji 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 Zlati petelin, 2/6 20.05 V žarišču 20.35 Okus po zločinu, 10/10
21.25 Podoba podobe 22.15 Umetniški večer 22.15 Portret Huzjan 23.15 Nastanek moderne, 2/6
VTV
08.45 Testni signal 09.30 VIDEOTOP, pon. 10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.35 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, pon. 12. dela nanizanke 12.05 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 ZDRAVNIK SVETUJE: ZAVARUJMO SE PRED KLOPI, kontaktna oddaja 21.05 KARANTENA, akcijski film
22.40 REGIONALME NOVICE 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 23.00 Videostrani do 24.00
REGIONALNI STUDIO @
Vaša televizija ■ kanal 52
VEUNJE. SMrtetora 2
tet.: 063/854 405, f<K: 063/864 268
v; : v..... Mr-trj
Četrtek, 14. marca
VTV 20.05
ZDRAVNIK SVETUJE: ZAVARUJMO SE PRED KLOPI
Da bodo naši sprehodi po gozdovih sproščeni in nas ne bo strah pred piki klopov, se lahko odločimo za preventivno cepljenje. Ali pomeni cepljenje 100 odstotno zaščito pred nevarnima boleznima, ki ju povzroča pik klopov, kako se obnašati, če na koži najdemo klopa, pa nismo cepljeni ...To bo tema četrtkove oddaje ZDRAVNIK SVETUJE. Gosta v v studiu VAŠE TELEVIZIJE bosta povedala bosta tudi vse o preventivnem cepljenju proti klopnemu meningitisu in boleriozi in odgovarjala na vprašanja gledalcev.
PETEK, 15. MARCA
SLOVENIJA 1
10.35 Čiv, čiv, še dolgo bom živ, 2/2
10.50 Otroci širnega sveta, 21/26
11.10 Na svidenje dekle, amer. film
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
14.30 Svet narave, 10/10
15.20 Orgle na slovenskem, 2. oddaja
15.45 Stilna oddaja: Premrl 16.20 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Moja ideja, 2/20 18.00 Kate in Allei, 5/22 18.30 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sorodne duše, 2/21 20.40 Podarim, dobim 20.50 Poglej in zadeni 22.30 TV dnevnik 3 23.00 71 izsekov nekega dogajanja, avstrijski film
SLOVENIJA 2
10.10 Svetovni poslovni utrip 10.35 V žarišču 11.05 Podoba podobe 11.55 Umetniški večer 13.25 Tišina palače, tu-niz.franc. film 15.30 Moški, ženske 16.30 Sorodne duše, 1/21 17.00 Shingalana, 6/6 17.30 Veliki dosežki slovenske kirurgije
18.00 Po Sloveniji 18.55 Oslo: finale SP v smuč. skokih ekipno, prenos
21.15 Umor po pogodbi, 3/4 22.05 Studio city 23.55 Novice iz sveta razvedrila 00.20 Nor na reklame, 11/15
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 ZDRAVNIK SVETUJE, pon. oddaje
09.35 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.30 KARANTENA, pon. filma 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, tema: PLASTIČNO MODELAR-STVO
19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 ŽIVET DANES, dokumentarna serija
20.30 CANNONBALL, akcijska komedija
22.00 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 Videostrani do 24.00
Petek, IS. marca VTV 21.05
KARANTENA, akclj-skl film
Film je postavljen v čas od 1984 do 2001 in prikazuje surovo življenje v opustošeni pokrajini. Vodilna ekipa v KARANTENI, dobro varovanem "taborišču civilizacije", preizkuša viruse na ljudeh. Vsak, čigar test je pozitiven, je izgnan in se je prisiljen boriti za golo življenje v opustošeni pokrajini. Junakinja filma skuša ob velikih težavah in pomoči mladega avanturista rešiti svojega očeta...
Sobota, 16. marca
TVS1 10.15
BILLOVE PRIGODE Z REČNO BARKO,
amer.rlsanl film, 1986
Režija: Paul VVilliams
Po stripu Clifa Greena, ki je tudi scenarist filma, je nastala risanka o dogodivščinah slavnega in zvitega kapitana Billa Riverja. V tej zgodbi kapitan velike ladje odpusti Billa Riverja, ljubosumen, ker je Bili bolj vešč plovbe. Žalostnega Billa najde deček, ki se hitro spomni, da v zalivu čaka zapuščena ladja, ki jo hitro obnovita in kreneta na pot. Na ladji prebiva nenavadno bitje Bunyip, ki bmha ogenj; v boju s sovražniki se prav izkaže. Plovba po reki je namreč ena sama pustolovčina.
TVS2 20.05
RUBY, amer. film, 1992
Režija: John MacKenzie
NEDELJA, 17. MARCA
SLOVENIJA 1
08.35 Aneta, 5/6 09.05 ŽIVŽAV
09.55 Nedeljska maša, prenos iz Semeniške kapele v Ljubljani
11.00 Izobraževalna oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Folklorna skupina Tine Rožanc
13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica
13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Cherbourški dežniki, franc. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včerja, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Poletje 1945, 7/8 22.05 Napovedniki 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Nori maiar, slovenski film
SLOVENIJA 2
*
10.35 Angleška glasbena le-stvica
11.25 Videošpon 12.10 V vrtincu 12.55 4x4
13.25 Oslo: finale SP v smuč. tekih, 4 x 5 km (Ž)
13.55 Oslo: finale SPv smuč. skokih -120 M, prenos 16.00 Oslo: finale SP v smuč. tekih, 4 x 5 km prosto (M) 17.00 Igrani film 18.45 Smučanje za pokal Loke, reportaža 19.00 DPv nogometu: SCT Olimpija:Maribor Branik 20.05 Izgubljene civilizacije 20.55 Večerni gost 21.55 Mali koncert 22.05 Neskončno slovo, nemš. drama 23.30 Športni pregled
VTV
08.00 Testni signal 08.15 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
09.15 460. VTV MAGAZIN, pon.
09.40 AKTUALNO: ŽENSKE V POLITIKI, pon.
10.05 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.25 ŠPORTNI GOST, pon. 10.50 IZBOR IZ ODDAJ DOBRO JUTRO, pon. 12.00 EPP
12.05 461. VTV MAGAZIN, pon.
12.35 ZABAVNOGLASBENI PROGRAM, pon. 13.35 SLOVENSKA FONDACI-JA, pon.
14.35 Videostrani
15.00 ZDRAVNIK SVETUJE,
pon.
16.00 VIDEOTOP, pon. 17.00 CANNONBALL, pon. filma
18.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 19.00 HOROSKOP 19.05 Videostrani do 24.00
Igrajo: DannyAiello, She-rilyn Fenn, Arliss Howard
Jack Rubyje bil mož, kije ubil domnevnega morilca ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja - Leeja Oswalda. Jacka Rubyja so v skrivnostnih okoliščinah našli obešenega v zaporu. John MacKenzie, sicer ugleden avtor angleških trilerjev,jevZDA posnel predvsem zelo gledijiv film, ki se ne poglablja v usodna iskanja in odkritja, ki jim tako in tako ne bi bil kos.
TVS1 23.00
NEVARNA ŽENSKA, amer. film, 1993
Režija: Stephen Gyllen-haal
Igrajo: Debra Winger, Barbara Hershey, David
Strathaim
Martha živi pri teti. Privlačen delavec jima pride popraviti verando. Martha se vanj zaljubi, stvari pa se zapletejo, ko sicer privlačen delavec ne os reči le Mane, ampak tudi njeno teto. Martina ljubosumnostje neizmerna in v trenutku neobvladljive jeze zabode	nadležnega
moškega, ki jo kar naprej nadleguje in se iz nje norčuje...
Nedelja, 17. marca
TVS1 15.20
CHERBOURŠKI DEŽNIKI, franc. film, 1963
Režija: Jacyues Demy Igrajo: Catherine Deneu-ve, Nino Castelnuovo, Anne Vernon
Mlado dekle je zaljubljeno v
SLOVENIJA 1
10.45 Japonske pravljice
11.25 Film
13.00 Poročila
13.05 Lingortv igrica
13.55 Ameriška književnost
14.25 Obzorja duha
14.55 Drama
16.20 Mostovi
17.00 TV dnevniki
17.10 Kljukčeve dogodivščine,
11/25
17.30 Hanna Lovisa, 5/5 17.40 Aneta, 6/6 18.00 Kate In Allie, 10/22 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre, 2/19
20.40 Drama 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.30 "IV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Vdove, 4/12
SLOVENIJA 2
10.30 Sedma steza
11.00 Osmi dan
11.30 Magična moč živali, 4/4
12.00 Alpe Jadran
12.30 Nedeljskih 60, ponovitev
13.30 Obtožujem, balet
15.15 10.000 obratov
16.05 Analitična mehanika,
10/52
16.35 Brez žensk ne gre, 1/19
17.05 Okus po zločinu, 10/10 18.00 Po Sloveniji 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Učitelj, 23/24 21.30 Oči kritike 22.20 Umetniški večer sledi Lara, dokum. oddaja
VTV
09.15 Testni signal 09.30 DOBER VEČER, g. PREDSEDNIK: mag. JOŽKO ČUK, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije 10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.35 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: KLAVIRSKI RECITAL SKLADB Primoža RAMOVŠA 12.00 Videostrani 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO KOGLEDU in EPP
20.05 462. VTV MAGAZIN 20.30 AKTUALNO 21.00 ŠPORTNI TOREK 21.20 ŠPORTNI GOST: Tema: SN0W BOARDING 21.45 HOROSKOP 21.50 IV IZLOŽBA 22.00 Videostrani do 24.00
fanta z bencinske črpalke. Ko gre v vojsko, se izkaže, da je noseča, poroči se, da bi bila bolj vama... Toda - čez mnogo let se slučajno za hip spet srečata...
Ponedeljek, 18. marca TVS2 20.40
BRONCO BILLY, amer. film, 1980
Režija: Clint Eastvvood Igrajo: Clint Eastvvood, Sondra Locke, Sam Bot-toms
Zgodba je postavljena v sodobnost, Eastvvood pa igra šefa potujoče "cirkuške" skupine. On sam se predstavlja kot bivši trgovec s čevlji iz New Yerseja, ki se je naveličal mestnega življenja. Sodelavci so sami marginalci - nekdanji zaporniki, dezerterji, mamiiaši
SLOVENIJA 1
10.15 Skok med zvezde, 9/14 10.40 Roka ročka 11.20 Izgubljene civilizacije 12.30 Folklorna skupina Tine Rožanc
13.00 Poročila 13.05 Koto sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 16.00 Mednarodna obzorja 17.00 TVdnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Kate in Allie, 7/22 18.30 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Andrej Mlakar: Halga-to, 3/3
21.00 Betvveen Summers, švedski film 23.00 TV dnevnik 3 23.30 Vdove, 8/12 00.20 Glavni osumljenec, 6/6
SLOVENIJA 2
11.30 TV ambulanta
12.00 V žarišču 12.30 Oči kritike 13.20 Umetniški večer 14.45 Cherbourški dežniki, amer. film 16.15 Halgato, 2/3 17.05 Umor po pogodbi, 2^4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Izobraževalna oddaja 19.15 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.20 Športna sreda sledi Četrtfinale evropskih pola lov v nogometu, prenos povratne tekme (v odmoru: sejem alpfeadria)
22.20 Polfinale slovenskega pokala v nogometu, reportaža
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBROJUTRO 09.30 462. VTV MAGAZIN, pon.
09.55 AKTUALNO, pon. 10.25 VABIMO KOGLEDU in EPP
10.30 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.50 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 IV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi; gost: AVIA BAND 21.05 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, ameriška nanizanke, 13. del
21.55 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.15 REGIONALNE NOVICE 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.35 Videostrani do 24.00
itd. V to okolje pade razvajena Antoinette, ki Jo Je njen moški takorekoč brez vsega pustil in zginil z vsem tudi njenim denarjem...
VTV 20.05	'
DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK
V četrti oddaji bo gost VAŠE TELEVIZIJE mag. JOŽKO ČUK, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Kako doživlja predsedniško vlogo nekdanji direktor Saturnusa? Ali je zbornica to, kar naj bi. bila ? Koliko kakovosti in odličnosti premore Slovenija ? Mag. Jožko Čuk ima komajda nekaj zasebnosti... Z njim se bo v studiu Vaše televizije pogovarjal moderator Jože ■ Volfand.
marca 1996
MODRO j KRONIKA
15 NAŠ ČAS
i?© ISO J Nesreča pri prehitevanju
V	soboto, 9. marca, se je ob 8.15, na magistralni cesti zunaj naselja Velenje pripetila huda prometna nesreča. 30-letni Ferid K. iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Črnovi. V Vinski Gori je pričel prehitevati osebni avtomobil, ki ga je vozil 45-letni Franc U. iz Vinske Gore. Ker mu je iz nasprotne smeri pripeljalo drugo vozilo, je zapeljal desno in trčil v prehitevano vozilo. Tega je odbilo izven vozišča, kjer se je obrnilo na streho. Pri trčenju je voznik Franc U. utrpel hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Slovenj Gradec.
Brez vozniškega dovoljenja 16 voznikov
Policisti Policijske postaje Velenje so v petkovi in sobotni akciji zaradi alkohola odvzeli 16 vozniških dovoljenj. Ker dva od njih, V. B. iz Dolenje vasi in M. K. iz Velenja nista upoštevala prepovedi, da pod vplivom alkohola ne smeta nadaljevati vožnje, so ju pridržali. Raziskan vlom v Elektrotehno
Policistom je uspelo raziskati enega zadnjih večjih vlomov v Velenju. Prijeli so tri mladeniče, ki jih bremenijo vloma v trgovino Elekektrotehna. V vlomu, zgodil se je v noči na četrtek, 1. februarja, so storilci iz prodajalne odšli z bogatim plenom. Nabrali so si za za okoli 500.000 tolarjev tehničnega blaga.
Nasilni mladoletniki
V	četrtek, 7. marca, med 14.30 in 14.50, sta v gostišču Gambrinus v Velenju, 18-letni Zoran G. in mladoletni Mladen iz Velenja stopila k skupini treh mladoletnikov, ki so za mizo pili sok. Z grožnjo sta jih prisilila, da so jima izročili denarnico z denarjem ter vžigalnik s cigaretami, ter jih oškodovala za 9.000 tolarjev.
Saia <j
Smrt pri podiranju drevja
V	soboto, 9. marca, okoli 12. ure se je pri podiranju dreves v gozdu smrtno ponesrečil 41-letni Jože D. iz Zabukovice. Jože je tega dne odšel v gozd, da razžaga drevesa, ki jih je podrl sneg. Pri žaganju ga je pod seboj pokopal panj. Poškodbe so bile tako hude, daje Jože D. na kraju nezgode umrl.
Neznanec ukradel rezervna kolesa
V	Podvinu pri Žalcu je nekdo v noči na sredo, 6. marca, z dveh tovornih priklopnih vozil odmontiral in odpeljal tri rezervna kolesa. Lastniku, Ivanu H. je s tatvino povzročil za okoli 200.000 tolarjev škode.
Kje je Lurška Marija?
Od ponedeljka do torka, med 4. in 5. marcem, je neznanec v Šempetru v Savinjski dolini iz nezaklenjene kapelice, vzidane v zid stanovanjske hiše, ukradel lesen kipec Lurške Marije. Kipec je visok okoli 60 cm, na glavi ima krono, oblečen je v modro obleko in belo ogrinjalo. Lastnica Silva L. je oškodovana za približno 40.000 tolarjev.
Travniški požar
V	torek, 5. marca, okoli 11.45, je prišlo do travniškega požara v Lipju. 52-letna Erika J. iz Lipja je okoli svoje stanovanjske hiše grabila travnik. Pograbljeno travo in listje je nato spravila na kup in zažgala. Ko je pogorelo in ognja ni bilo več, je odšla v stanovanje na kosilo. Ob pogledu skozi okno pa je opazila, da je iskre iz kupa pogorele trave veter zanesel na travnik, ki se je vžgal. Takoj je skupaj s sosedi poskušala požar ukrotiti, ker pa jim samim tega ni uspelo, so poklicali gasilce iz Vinske Gore. K sreči v požaru ni bil nihče poškodovan, ni pa nastala tudi nobena gmotna škoda.
Eksplozija v Ferralitu
V	soboto, 9. marca, okoli 2. ure zjutraj je prišlo v livarni Ferralita do eksplozije, kije povzročila veliko gmotno škodo. Do eksplozije je prišlo, ko je na livarski napravi, ki se uporablja za nepretrgano vlečenje profilov sive litine, prišlo do preboja le-te. Zaradi tega je v livno jamo, v kateri je hladilna voda, izteklo okoli 50 kg taline, temparature okoli 1350 stopinj, kar je povzročilo hitro uparjenje vode in s tem vzbuh zraka, ki je povzročil močne vibracije, tako da so popokala stekla na oknih livarne. Nastalno gmotno škodo ocenjujejo na 800.000 tolarjev.
Policijska postaja Mozirje
Grozljivo število smrtnih žrtev
Sredi prejšnjega tedna je komandirka Policijske postaje Mozirje Olga Kladnik Fajmut župane zgornjesavin-jskih občin in javnost seznanila z delom postaje v lanskem letu in z novostmi, ki jih prinaša projekt javne varnosti za mozirsko policijsko postajo. Ta seveda obsega področje Upravne enote Mozirje in je po površini druga največja v Sloveniji.
Prva novost za mozirsko so trije policijski okoliši s svojimi vodji. Prvi okoliš obsega Mozirje, Nazarje in Rečico ob Savinji, drugi Ljubno, Šmartno ob Dreti, Bočno, Gornji Grad in Novo Štifto, tretji pa Luče in Solčavo. Naslednja novost sta dva kriminalistična policista, tretja pa tri patrulje s svojimi vodji4 ki bodo celotno področje stalno pokrivale. V projektu javne varnosti so novost tudi policijske pisarne, ki jih na mozirski postaji trenutno ne predvidevajo, saj jih stanje na vso srečo ne pogojuje. Seveda se na postaji ne odrekajo želji, da bi policijo približali ljudem, zato bodo stanje sproti spremljali, upoštevali	potrebe
posameznih občin in policijske postaje ter se dogovorili. Že na tem srečanju je željo
po takšni pisarni izrazil gorn-jegrajski župan Toni Rifelj, seveda pa je ustanavljanje pisarn v veliki meri odvisno tudi od kadrovskih razmer na policijski postaji.
Največjo vlogo v novem projektu javne varnosti bodo gotovo imeli vodje policijskih
preplaha, grozljiv pa je podatek o posledicah 231 prometnih nezgod. Na zgorn-jesavinjskih cestah je namreč lani umrlo kar sedem (7) ljudi, (leto prej trije), od tega dva (2) otroka. Vzroki so znani: alkohol, neprimerna hitrost in nepravilna stran
okolišev, ki so se že tesneje
povezali z občinskimi vodstvi, Olga Kladnik Fajmut pa je prepričana, da bodo s temi novostmi zelo izboljšali delo policije in njene rezultate. Ob oceni varnostnih razmer je komandirka z zadovoljstvom ugotovila, da stanje na večini področij ni zaskrbljujoče, kruta izjema pa je prometna varnost. Število prometnih nesreč se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za enajst odstotkov, kar samo po sebi še ne terja
vožnje. Olga Kladnik Fajmut
je ob tem zatrdila, da policisti letos že skrbijo za največjo možno prisotnost v prometu, da uvajajo vse več represivnih oblik, saj po njenem mnenju trenutno edine učinkujejo. V določeni meri so razlog za takšne razmere tudi izredno slabe ceste, vseh skupaj jih je 1.175 kilometrov, je pa zanimiv podatek, daje na najbolj kritičnem delu med Ljubnim in Lučami hujših nesreč najmanj.
Ob tem je z zmernim zado-
voljstvom ugotovila, da je stanje prometne varnosti v prvih dveh letošnjih mesecih dokaj ugodno. Ob vseh ostalih oblikah delovanja bodo v bodoče v največji možni meri sodelovali z vodstvi posameznih občin in skupno odpravljali slabosti, veliko večji poudarek pa bodo v sodelovanju z ostalimi dejavniki namenili varnostni vzgoji in kulturi, pri čemer bo v ospredju povezovanje z osnovnimi šolami in vrtci. Podrobneje je spregovorila tudi o vseh ostalih podatkih, ki resnično niso preveč zaskrbljujoči, poudarila pa je tudi velike težave mozirske policijske postaje. Gre namreč za premajhne in neprimerne prostore ter za zastarelo opremljenost z iztrošenim voznim parkom vred. Po konkretnem pogovoru z gosti o težavah v posameznih krajih je komandirka Policijske postaje Mozirje Olga Kladnik Fajmut izrazila željo, da bi policisti s tesnejšim sodelovanjem z občinskimi in krajevnimi vodstvi skupno in vztrajno izboljševali varnostne razmere na področju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, prav temu cilju pa je bilo srečanje tudi namenjeno.
MJp
Republika Slovenija
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Oddelek za upravne notranje zadeve Titov trg 1, 63320 Velenje Tel./faks: 063/856-151 855-487
JAVNI SHODI, JAVNE PRIREDITVE
V	zadnjem času je prišlo na Upravni enoti Velenje do negodovanj strank v postopkih za priglasitev oziroma izdajo dovoljenj v zvezi z javnimi shodi in javnimi prireditvami, zlasti še tistimi, na katerih organizatorji javnih prireditev nudijo gostinske usluge. Zaradi boljše seznanjenosti in lažjega dela strank na eni strani in organov na drugi, ki sodelujejo pri izdaji različnih dokumentov za javne prireditve, daje Upravna enota Velenje naslednje pojasnilo.
Po Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah (Ur, list SRS št. 20/73) mora organizator javnega shoda oziroma javne prireditve priglasiti oziroma dati vlogo za izdajo dovoljenja na pristojno upravno enoto:
1.	za javni shod najpozneje tri dni pred javnim shodom,
2.	za javno prireditev najpozneje pet dni pred javno prireditvijo.
Po zakonu o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS št. 5/82) mora organizator dati vlogo za izdajo dovoljenja za javni shod oziroma javno prireditev na cesti najpozneje trideset dni pred javnim shodom oziroma javno prireditvijo.
V	Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah je javni shod opredeljen kot zbor občanov na prostem ali v zaprtem prostoru, ki na temelju prostovoljne udeležbe pod enotnim vodstvom izražajo svoja mnenja In stališča o vprašanjih politične narave.
Za javne prireditve se štejejo športne in druge igre, predstave, razstave, veselice in druga zbiranja občanov, zaradi razvijanja telesno-vzgojne, kulturne, znanstvene, tehnične, zabavne ali druge aktivnosti, tako da je dostop k prireditvi dovoljen vsakomur.
Na javnem shodu oziroma javni prireditvi (v nadaljnjem besedilu: javni prireditvi), kot so veselice in druga zbiranja občanov, kjer se opravlja gostinska dejavnost, upravna enota opozarja organizatorje na nekatere spremembe, ki so nastale zaradi nove zakonodaje na področju gospodarskih družb in gostinstva (Zakon o gospodarskih družbah, Ur. list RS št. 30/93, Zakon o gostinstvu, Ur. list RS št. 1/95, Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov, Uradni list RS št. 15/95).
Na javnih prireditvah lahko gostinsko dejavnost opravljajo samo fizične ali pravne osebe, ki so za to registrirane in imajo dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti - v nadaljnjem besedilu gostinci. Samostojni podjetniki morajo imeti priglasitveni list, pravne osebe pa odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnsoti. Nobeni drugi fizični ali pravni osebi ni dovoljeno opravljati gostinske dejavnosti na javni prireditvi.
Organizatorji javnih prireditev so pogosto društva, krajevne skupnosti, posamezniki in druge fizične ali pravne osebe, ki niso registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti in nimajo za to dejavnost ustreznega dovoljenja. V primeru, da bodo na javni prireditvi, ki jo organizirajo, nudili gostinske usluge, morajo zate usluge skleniti pogodbo z gostincem ali kakršenkoli drug pisni dokument, iz katerega je razvidno, da bo opravljal gostinsko dejavnost na javni prireditvi gostinec. To pogodbo ali drug ustrezen dokument priložijo organizatorji javnih prireditev k priglasitvi oziroma k vlogi za izdajo dovoljenja za javno prireditev.
V	večini primerov bodo opravljali gostinci na javnih prireditvah gostinsko dejavnost izven svojih poslovnih prostorov in preko dovoljenega obratovalnega časa.
Zato si morajo gostinci pridobiti naslednja soglasja in dovoljenja:
1.	soglasje zdravstvene inšpekcije (vlogo je potrebno vložiti najpozneje 8 dni pred prireditvijo na Zdravstveno inšpekcijo RS, Enota Dravograd - Izpostava Velenje, Titov trg 1) in soglasje veterinarske inšpekcije (vlogo je potrebno vložiti najpozneje 8 dni pred prireditvijo na veterinarsko inšpekcijo - Enota Celje, Območna izpostava Velenje, Titov trg 1); •
2.	soglasje lokalne skupnosti za podaljšanje obratovalnega časa (vlogo je potrebno vložiti na pristojno lokalno skupnost. Mestna občina Velenje, občina Šoštanj, občina Šmartno ob Paki);
3.	odločbo za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata (vlogo je potrebno vložiti na Upravno enoto Velenje).
'Za dodatne informacije lahko pokličete Upravno enoto Velenje na tel. št. 856-151, gospo Metko Oštir in gospoda Ivana Petroviča.
Andreja Mevc, dipl. obr.
vodja oddelka

HIT Gorica - Rudar 1: O
Spet v zadnjih minutah
V prvi nogometni ligi so odigrali 21. prvenstveni krog, v drugi pa 17. Oba šaleška ligaša sta se s Primorske vrnila praznih rok.
Za nastop proti vodilni ekipi je trener Velenjčanov Bojan Prašni-kar spet nekoliko premešal svojo ekipo. Pt> dolgem času med vratmi ni bilo Gorana Stankoviča, saj je prvič v Rudarjevem dresu v tem prvenstvu nastopil Mladen Daban-ovič. Stankovič je v dveh srečanjih proti Olimpiji prejel kar šest zadetkov, sicer v glavnem po zaslugi napak soigralcev, toda verjetno ga je ta šestica izrinila vsaj do povratne pokalne tekme prihodnjo sredo z Olimpijo iz vrat.
Domači navijači - Goriške vrtnice so poskrbeli za lep dogodek pred prvim sodnikovim piskom. Ob prvi obletnici svojega organiziranega navijanja so prižgali kar 120 bakel, hkrati pa so prisrčno dobrodošlico zaželili tudi skupini Rudarjevih navijačev - Šaleških knapov. Na koncu so se veselile
Portorož-TES Elektra 72:64 (39:21)
Ob
že do odmora
ŠPORT
Gorenje -Fructal 39 :19 (16:8)
ISlISIliSIISIIIIRIKIKSlIS
Znesli so se nad
"vrtnice".
Rudarja so poskušali z zelo zaprto igro in hitrimi nasprotnimi napadi iztržiti vsaj točko. Pravih priložnosti niso imeli, nekih velikih pa tudi domačini ne. Zato smo pričakovali, da bodo Velenjčani v drugem polčasu podobno kot lani, ko so domači sicer vodili z dvema zadetkoma (izid je bil tedaj 3:1), vendarle zaigrali napadalneje. Trener Bojan Prašnikar pa očino še ni pozabil na velenjsko srečanje z Olimpijo, ko so imeli do 85. minute točko, nato pa, ker so želili vse tri, ostali brez nje.
V	nedeljo so vzdržali do 83. minute, ko je Zoran Ubavič po napaki Miloša Hudarina premagal vratarja Dabanoviča. Po tem porazu so zdrknili na četrto mesto. Za točko jih je prehitel celjski Biostart Publikum, ki je bil v Izoli vse do 88. minute v izgubljenem položaju, tedaj pa je Kamberovič z zadetkom rešil Celjane sramote.
V	nedeljo bodo na svojem igrišču gostili ranjene Beltince.
■ vos
Ajdovci
Velenjčani so z igro napovedali, da bodo morda le začeli končnico prvenstva z drugega mesta. Upati je tudi, da so predvsem tujci - Semerdjijev, Ilič in Khimtchenko znova našli sami sebi. Na zadnjih prvenstvenih tekmah, predvsem pa na pokalni tekmi proti Slovanu, so bili najslabši na igrišču.
Vrednost te zmage bodo morali igralci potrditi v sobotnem predzadnjem prvenstvenem krogu rednega dela prvenstva na gostovanju proti AMC Slovanu, ko bodo imeli veliko priložnost, da se Ljubljančanom oddolžijo za izločitev iz pokalnega tekmovanja. Na pokalni tekmi so razen kapet-ana Boruta Plaskana, vratarja Aleša Anžiča ter Sandija Krejana, ki pa je moral že zelo hitro zaradi poškodbe z igrišča, razočarali vsi igralci. Med slabimi pa so bili najslabši Kosta Semerdjijev, Sašo Ilič in Aleksander Khimtchenko. Ti pa so, če sodimo po sobotni tekmi, vendarle "vstali od mrtvih". Sploh Khimtchenko, ki je končno (!?)
dokazal, daje sposoben igrati tudi v napadu in da ni pozabil zadevati.
Gostje so se lahko po tekmi edino^ohvalili, da so dosegli prvi zadetek. Nato so igralci Gorenja začeli neusmiljeno polniti njihovo mrežo in v 5. minuti je bil izid že 4:1, v 19. minuti 12:4. Do odmora so potem domači nekoliko pre-dahnili, nakar so spet nadaljevali v velikem ritmu. Ustavili so se šele dve minuti pred koncem, ko so prvič povedli z dvajsetimi zadetki razlike (37:17) in prav toliko je bilo tudi ob zadnjem sodnikovem pisku.
Skratka, domači igralci so si priigrali rekordno zmago v letošnjem prvenstvu in se očitno zaradi rezu-ltatsko neizpolnjenih ciljev predvsem v zadnjih dveh tekmah znesli nad Ajdovci, ki so jim lahko hvaležni, da v obrambi niso igrali "stoodstotno", saj bi bila sicer njihova katastrofa še višja. Gorenje: Anžič, Krejan 6(1), Ča-ter 1, Ojsteršek 1, Plaskan 4(1), Khimtchenko 6, Meolic 1, Tome 6, Semerdjijev 8, Ilič 4(1), Cvetko 2, Lapajne
■ vos
Family Shop - ERA Šmartno 1:0 (1:0)
m « ss
^
■ • ■
Košarkarji TEŠ Elektre so v soboto gostovali v Portorožu in z neposrednim tekmecem za visoko uvrstitev izgubili. Šoštanjčani so izredno slabo zaigrali v prvem polčasu. Drugi del tekme so namreč dobili za deset točk, kar pa je bilo premalo za končno zmago.
Na lestvici sedaj vodijo tri ekipe s po 21 točkami, točko manj imajo košarkarji TEŠ Elektre, že sinoči (sreda) pa so v svoji dvorani gostili slabše uvrščeno ekipo Medvod.	N	H
Sabljaški šport - Rok Bezlaj na SP
Velenjski sabljači so minula dva vikenda preživeli na tujem. Najprej so bili na mednarodnem mitingu v avstrijskem Treibachu. Najboljši je bil Jure Uranjek, ki je v konkurenci 46 kadetov osvojil 8. mesto. Konec minulega tedna so nastopili še na mednarodnem turnirju v Šamorinu na Slovaškem. Med 30 udeleženci so v težkih borbah osvojili naslednja mesta: 8. Jerabek, 9. Čas, 11. Freme, 15. Gorjan in 22. Kovše.
Vesela vest je, da seje Rok Bezlaj uvrstil v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo v floretu za mladince, ki bo v začetku aprila v Belgiji.	_
Burja odnesla vsaj točko
Na prvem gostovanju so Šmarčani ostali brez točk. V Piranu je vso srečanje pihala močna burja, pa tudi zelo trdega terena gostje niso bili vajeni. Začetek je bil sila neugoden, saj so domači povedli že v 8. minuti po napaki gostujoče obrambe. Igra je nato potekala med obema kazenskima prostoroma, prvo lepšo priložnost pa je za goste zamudil Žlak. Tudi domači so seveda želeli doseči še kakšen zadetek, vendar je obramba Šmarčanov delovala brez napake in do polčasa se izid ni spremenil.
V	nadaljevanju so igralci ERE Šmartno želeli rezultat izenačiti, a niso imeli sreče. Najprej je priliko spet zamudil Žlak, malo pred koncem pa je Podgoršek zadel vratnico. Na koncu so tri točke ostale na obali, z malo več sreče pa bi se Šmarčani domov vrnili najmanj s točko.
Trener Franc Oblak: "Igrali smo zelo dobro in le po "zaslugi" ene same napake je šel uspeh po zlu. Upam, da bo v nedeljo na našem igrišču boljše."
V	naslednjem krogu bo v Šmartnem ob Paki gostoval četrtouvrščeni Šentjur.
ERA ŠMARTNO: Magrič, Polovšak, Bulajič, Irman, Omeragič, Grobelšek, Podgoršek, Kern (Štefančič), Žlak, Hodžar (Puckmeister),
Jurčec	mjanko Gorlčnlk
Atletika
* * m m s »
Škoberne državni prvak v sedmeroboju
V Ljubljani je bilo v soboto državno dvoransko prvenstvo v mnogoboju. Velenjčan Aleš Škoberne, sicer član AD Kladi var Cetis Celje, je postal državni članski prvak v sedmeroboju s 5032 točkami.
Za državnim rekordom (5354) ni zaostal veliko, ker je treba upoštevati, da so v Ljubljani tekmovali le en dan, rekord pa je bil postavljen na običajnem dvodnevnem tekmovanju.

"tm*
NK RUDAH VELENJE
NK RUDAR VELENJE
v I
NAJVEČJA IN NAJDAU&A NAGRADNA 16RA RUUARJA
NAPOVED REZULTATA
Beltinci: Rudar
NAJVBtM IN MAJMLfftA NACKAJMA M
NAPOVED REZULTATA
Beltinci: Rudar
Ceno slavnega lističa je 200 Sit Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seitevajo. Število stavnih lističev in vplačanih stav ni omejeno. DOBIČEK OD NAGRADNE IGRE JE NAMENJEN FINANCIRANJU MLADINSKE. KADETSKE IN PIONIRSKE SELEKCIJE NK RUDAR.
/m/
Ime in priimek, naslov
(izpolni čitljivo)
Črnuče - Šoštanj Topolšica 1:3

SIRIIIIKlillll
"Strup" za vedno neugodne
Odbojkarji Šoštanja Topolšice nadaljujejo odlične igre. V prvi tekmi razigravanja za obstanek v l.B ligi so na težkem gostovanju v Črnučah zasluženo osvojili točki. Črnučani so bili zanje vedno neugoden nasprotnik, v zadnjih medsebojnih srečanjih pa jim z obrestmi vračajo prejšnje neugodnosti.
Igra je bila sicer povprečna, vendar razburljiva, gostje pa so bili boljši v vseh elemenith odbojkarske igre. Le v tretjem setu so so malo popustili, naredili nekaj zaporednih napak, domači pa so to izkoristili in zmagali na razliko, sicer pa je bil izid 3:1 (12,11, -14,7) za Šoštanj Topolšico.
OK Šoštanj Topolšica na lestvici vodi z osmimi točakami, štiri točke za njimi so Črnuče.
V	naslednjem krogu pa bo v Šoštanju gostovala druga ekipa Olimpije, sicer najslabša v skupini. Srečanje bodo v soboto pričeli ob 18. uri.
Zgornja Savinjska - Krim 3:1
Boj se razvnema
V	l.A ženski odbojkarski ligi so v skupini za obstanek odbojkarice Zgornje Savinjske v svoji dvorani premagale ljubljanski Krim. Sedaj so za Celjem na drugem mestu z dvema točkama naskoka pred ekipama iz Ljutomera in Kočevja, prav v Kočevju pa bodo gostovale v naslednjem krogu.
Odbojka za rekreativke
V	nedeljo se je šest ekip rekreativk pomerilo na 3. odprtem prvenstvu v odbojki. V predtekmovanju so se ekipe srečale v dveh skupinah, za tem pa najboljše za prva tri mesta. Tudi lesto so bile najuspešnejše igralke ekipe Delirium fans klub iz Kopra, druge sao bile igralke ŠD TEŠ in tretje odbojkarice ekipe YES iz Velenja.
Plavanje
^^ ■ •«■ ■
Sprinterjem 7 medalj
Zimska plavalna sezona se bliža h koncu. Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani zimsko šprintersko prvenstvo Slovenije. Na prvenstvu je nastopilo 458 plavalcev iz vseh 16 slovenskih klubov, med njimi tudi 20 velenjskih plavalcev. Tekmovali so v štirih starostnih kategorijah in v absolutni konkurenci. Velenjski plavalci so bili ponovno uspešni, saj so osvojili 7 medalj, od tega 2 zlati, 2 srebrni in 3 bronaste. Najuspešnejši sta bili Ajda Valcl in Tina Pandža, ki sta postali državni prvakinji v disciplini 50 m hrbtno za mladinke in 50 m hrbtno za deklice ter osvojili vse medalje za velenjski klub.
Rezultati velenjskih plavalcev, ki so se uvrstili v finale: Deklice -50 m hrbtno: 1. Tina Pandža 35.01; 50 m prosto: 2. Tina Pandža 30.76; 50 m delfin: 3. Tina Pandža 34.55; 100 m mešano: 4. Tina Pandža 1:17.51, 8. Maja Sovinek 1:22,85. Dečki - 50 m prsno: 4. Domen Velički 37.42. Mladinke - 50 m hrbtno: 1. Ajda Valcl 31.25; 50 m prosto: 3. Ajda Valcl 28.74; 50 m prsno: 5. Mateja Udovičič 37.05; 100 m mešano: 2. Ajda Valcl 1:10.03. Mladinci -100 m mešano: 5. Andraž Valcl 1:04.48. Ženske absolutno - 50 m hrbtno: 3. Ajda
Valc13176-	BMarko Primožič

Kegljanje
Zmaga za slovo
Kegljači Šoštanja so se dostojno poslovili od zvestih navijačev. V predzadnjem 18. krogu so z lahkoto opravili z mariborsko ekipo Miklavž in se je tako oddolžili za nepričakovan poraz v jesenskem delu prvenstva. Domači so zmagali s 7:1, s 5118:5000, ali za 118 kegljev razlike.
V zadnjem krogu bodo Šoštanjčani gostovali v Mariboru, njihov nasprotnik bo zadnjeuvrščena ekipa Krilato kolo, zato upajo na zmago in potrditev trenutnega tretjega mesta za Dravograjčani in Trboveljčani. Pod pokroviteljstvom trgovine Trzinka in bistroja Vlastasokegljali: Kramer890(1), S.Fidej 845 (1), Glavič 881 (1), Pavlovič 813 (0), L.Fidej 841 (1), Hasičič 848 (1).
Strelski šport
Pištoljarji drugi
V	9. krogu 1. državne lige so pištoljaiji Mroža velenjskega Mroža gostili Celje in zmagali s 1684:1573 (Veternik 573, Klančnik 562, Šterman 549). Po tem krogu so Velenjčani na lestvici drugi za Olimpijo.
V	4. krogu regijske strelske lige nacionalnega programa za pionirje in pionirke na strelišču Mroža so pri pioniijih zmagali domačini (532), pred Juteksom iz Žalca (531) in Braslovčami (509). Pri posameznikih je bil Mihelak tretji, Vrečar pa peti.	B
Namizni tenis
Damijan Vodušek najboljši
Na 3. odprtem turnirju za pionirje v Preserjah pri Ljubljani je Damijan Vodušek osvojil drugo mesto, vseeno pa je z naskokom prvi na jakostni lestvici. Na državnem prvenstvu bo tako prvi nosilec. Dekleta so nastopila v Križah, z uvrstitvijo med 16 pa je bila najboljša Saša Koprivec.
Pretekli teden sta NTK ERA Tempo zaznamovala dva pomembna dogodka. Klub je obiskal predsednik slovenske zveze Janez Pre-zelj, ki se je s predstavniki kluba, generalnega pokrovitelja ERA in občine Velenje pogovarjal o načinu udeležbe mladih v športnih klubih, saj je denarja za te namene vedno manj.
Na tem srečanju je Damijan Vodušek pogodbo z nemškim proizvajalcem namiznoteniške opreme DONIC, triletna pogodba pa se nanaša na materialni del. Ob tej priliki so predstavniku uvoznika opreme Butterfly dali prošnjo za drugega velenjskega reprezentanta Uroša Slatinška.	a

marca 1996
IT IN REKREACIJA

12. veleslalom za pokal Name
■ a KlMKStllNSIRlIKtlNIl
[Nad 180 nadebudnih smučarjev
Sobotni drugi veleslalom najmlajših za pokal Name je nedvomno potrdil, daje v Sloveniji smučanje šport številka ena. Več kot 180 iladih nadebudnežev se je udeležilo te zanimive tekme v izvedli I velenjskega smučarskega kluba. Pokroviteljica Nama seje zelo izkazala, saj je vsak tekmovalec dobil darilo, najboljši trije v vsaki skupini medalje, prvih deset diplome, med vsemi pa so izžrebali še 18 lepih praktičnih nagrad.
Rezultati: Mlajše cicibanke - letnik 90 in mlajše: 1. Sara Dolanc (Kum-Dobovec), 5. Vanja Glinšek (Velenje), 6. Tina Dervarič (Velenje) ; Mlajši cicibani - 90 in mlajši: 1. Jan Berger (Trbovlje), 2. Jošt Funtek (Luče), 4. Vid Osterc (Velenje), 5. Žan Pušnik (Gozdnik Žalec), 7. Žan Silovšek (Velenje), 10. Tomaž Sovič (Velenje). Cicibanke - 89: 1. Petra Presterel (Blejska Dobrava), 6. Špela Pinter (Luče). Cicibani -89:1. Alan Vidovič (Črna na Koroškem), 6. Miha Rošer (Velenje), 9. MihaPešak (Velenje), 12. LovioMatijovc (Luče), 13. Benjamin Golob (Ravne pri Šoštanju). Cicibanke - 88: 1. Maruša Ferk (Blejska Dobrava), 7. Petra Mraz (Gozdnik Žalec), 15. Dunja Tinauer (Velenje), 16. Daša Tevž (Velenje), 17. Tamara Es (Velenje). Cicibani - 88: 1. Jan Lenart (Trbovlje), 15. Andraž Voršič (Velenje), 19. Milan Mastnak (Gozdnik Žalec), 21. jaka Breznik (Luče), 28. Nejc lenart (Velenje), 29. Tomi Preskar (Luče), 33. Viktor Matijovc (Luče), 34. Jaka Žohar (Velenje). Cicibanke - 87: 1. Maša Redenšek (Trbovlje), 2. Špela Osterc (Velenje), 5. Tamara Jerič (Velenje), 12. Deja Kaker (Mozirje), 13. Lara Funtek (Luče). Cicibani - 87: 1. Matevž Zavolovšek (Ravne na Koroškem), 5. Žiga Sivka (Gozdnik Žalec), 8. Rok Lovrenčič (Gozdnik Žalec), 9. Tomaž Velečič (Gozdnik Žalec), 10. Matic Volavšek (Gozdnik Žalec), 12. Metod Šelekar (Gozdnik Žalec), 13. Matija Plazi (Velenje), 15. Rok Vovk (Gozdnik Žalec), 25. Blaž Stariha (Godznik Žalec), 26. Andjelo Novkovič (Šmartno ob Paki), 29. Nejc Korenič (Velenje).	■
Ana Drev prva na Kobli
V nedeljo je bil na Kobli veleslalom cicibanov in cicibank za pokal Gorenjke, nastopilo pa je 133 najboljših slovenskih smučark in smučarjev v tej kategoriji.
Spet je navdušila Ana Drev, ki je z najboljšim časom med vsemi 'nastopajočimi zmagala pri cicibankah. Pri cicibanih je bil Domen Stru-peh 34., Jernej Voršič pa je odstopil.
Tekmovalni duh tudi v Florjanu
V Florjanu - Pcidhrastniku so entuziasti sestavili že na začetku zime doma pripravljeno prenosno žičnico. Otroci in tudi starejši sojo pridno koristili. Ob koncu počitnic pa je RTC Podhrastnik organiziral zaključno tekmovanje. Odziv je bil dober, saj seje navdušilo za tekmovanje kar 60 udeležencev. Tudi gledalci so se navdušili. Ob štartu in ob progi je bodrilo svoje ljubljence kar 150 gledalcev.
Tekmovali so najmlajši iz male šole, pa tudi veterani v štirih starostnih skupinah. Proga je bila za vse udeležence tekmovanja enotna.
Rezultati: I. mala šola: 1. Urban Napotnik, 2. Aleš Cverlin, 3. Sašo Kedačič; II. osnovna šola 1. - 4. razred: 1. Matej Kurnik, 2. Anja Irman, 3. Mitja Strožič; III. osnovna šola 4. - 8. razred: 1. Darjan Andreje, 2. Nejc Kunej, 3. Zoran Kedačič; IV. veterani: 1. Filip Vrabič, 2. Tina Fajdiga, 3. Rudi Tratnik.
Najboljšim tekmovalcem po skupinah so bili podeljeni kristalni pokali v trajno last. Preostali pa so dobili praktične nagrade. Največ zaslug za organizacijo ima Andrej Vrabič. Izkazali so se tudi Sponzorji: gostišče Acman, gostišče Grebenšek, bife Jhoni, Ippon caffe bar, trgovina Marina in trgovina Sportmann Majsen ter trgovina Jazbec. Vsem sponzorjem se prisrčno in hvaležno zahvaljujejo vsi sodelavci organizatorja, organizatorjem pa se posebno zahvaljujejo vsi starši za njihovo prizadevnost.
MCE
Golte
•».« ■
Jutri državno prvenstvo
Na smučiščih RTC Golte je v tem času zares pestro. Višek različnih tekmovanj na vseh ravneh bo gotovo jutri, v petek, ko bo SK Velenje izvedel odprto državno prvenstvo za mladince in člane z mednarodno udeležbo (Avstrija, japonska, Nizozemska, Češka...), saj bo tekma štela za FIS točke. Prvi tek bodo pričeli ob 10. uri.
Veleslalom za pokal California
SK Velenje bo organiziral v soboto, 16. marca, ob 10. uri na Golteh VSL za pokal California Tekmovanje bo za vse kategorije. Prijave na tel.: 063/851-195 oziroma na dan tekmovanja na Golteh do 9. ure. Nagradni sklad 600.000 tolarjev.	■
Po hribih in dolinah
MESTNA OBČINA VELENJE
Urad za gospodarske javne službe
objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo del
1.	Sanacija plazu na lokalni cesti št. 7933 Laze - Podkoželj. Orientacijska vrednost del je 10.000.000,00 SIT. Predviden rok pričetka del je 1.4.1996.
2.	Razpisno dokumentacijo dobite v tajništvu Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje, Titov trg 1, soba št. 6/IV, vsak delovni dan med 8. in 13. uro do 19.3., kjer je tudi možen ogled projekta št. 129/95/S-2 (PGD, PZI) sanacije plazu.
3.	Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: cena, plačilni zamik plačila, kompletnost ponudbe, reference, rok izvedbe, fiksnost ponudbe, opcijski rok in druge posebne ugodnosti ponudnika.
4.	Interesenti morajo oddati ponudbe najkasneje do 26.3. do 12. ure v tajništvu Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje, Titov trg 1, soba 6/IV, v zaprtih kuvertah z oznako "Ponudba za sanacijo plazu LC 7933 -ne odpiraj!"
5.	Urad za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje si pridržuje pravico, da odda dela v spremenjenem obsegu glede na dotok finančnih sredstev iz Republiškega proračuna.
6.	Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petnajstih dneh od dneva odpiranja ponudb.
Predstojnik urada Tone Brodnik, ing. var.
Za nami Ramšakov vrh, pred nami Matjaževa Peca
Skoraj tretjina se ukvarja z rekreacijo
V velenjskem premogovniku se z rekreacijo ukvarja približno 30 odstotkov zaposlenih. Pravijo, da bi bila lahko ta številka sicer še večja, vendar pa hkrati poudarjajo, da je pomemebno, da vsak, ki začne rekreirati, pri tem vztraja skozi vse leto. Prav želijo s športnimi igrami in tekmovanji ter medicinsko programiranim aktivnim oddihom motivrali čim več ljudi za rekreacijo in zdravo življenje sploh. Skozi vse leto organizirajo tekmovanja v desetih panogah, med katerimi so najbolj množične smučanje, mali nogomet in tenis. Ob tekmovanjih pa omogočajo delavcem v zimskem času rekreacijo tudi v različnih telovadnicah.Člani komisija za šport in rekreacijo pri Premogovniku so prejšnji petek slovesno podelili pokale in priznanja najboljšim v minulem letu. Prvouvrščene ekipe so dobile prehodni pokale, drugo- in tretjeuvrščene ekipe pa priznanja.
Rezultati: Šah: 1. Jamska mehanizacija, 2. Skupne službe, 3. Mehanizacija; Smučanje: 1. Jamska mehanizacija, 2. J. Preloge, 3. Klasirnica, Ribolov: 1. Zračenje, 2. Priprave, 3. J. Mehanizacija, Mali nogomet -1. liga: 1. Priprave, 2. J. Mehanizacija, 3. J. Pesje; 2. liga: 1. Skupne službe, 2. Mehanizacija remont, 3. J. Škale; veterani: 1. Jamska mehanizacija,
2.	Klasirnica, 3. J. Škale; Tenis: 1. Klasirnica, 2. Skupne službe, 3. J. Mehanizacija, Kegljanje: 1. Jamska mehanizacija, 2. HTZ, 3. Klasirnica; Streljanje: 1. Jamska mehanizacija, 2. SS, 3. Klasirnica; Rokomet: 1. Skupne službe, 2. J. Transport, 3. Klasirnica; Namizni tenis: 1. Klasirnica, 2. Zračenje, 3. Priprave; Odbojka: 1. Skupne službe, 2. J. Mehanizacija, 3. Klasirnica; Ženske - tenis: 1. Pravna služba, 2. Finančna služba,
3.	Priprava dela; Streljanje: 1. Skupne službe; Smučanje: 1 .Skupne služber
Mfoto: vos
Squash
«■>«««
Doslej najbolj množično
ŠRZ Rdeča dvorana in Squash klub Velenje sta v soboto izvedla doslej najbolj množično državno prvenstvo za mlajše kategorije. V petih starostnih skupinah so nastopili igralci in igralke iz večine slovenskih klubov, največ iz domačega. Celodnevni boji so pokazali viden napredek v igri v primerjavi z lanskim letom, kar potrjuje nekaj velikih presenečenj.
Rezultati velenjskih predstavnikov - dekleta do 16 let: 2.Sag-meister, 3.Goršek, 4.Gril; dekleta do 19 let: 1.Vihar; fantje do 14 let: 3.Kristan, 4.Hrovat, 5.Napotnik; fantje do 16 let: 4.Zapušek, 5.Štanpihler.	a
V povsem zimskih razmerah so minulo nedeljo planinci iz Vinske gore uspešno izpeljali 8. tradicionalni zimski pohod na Ramšakov vrh. Kljub sneženju in megli, ki je ta dan ovijala svet na Lopatniku, je organizator zabeležil preko sto pohodnikov, ki so prišli iz bližnje in daljne okolice, celo iz Kočevja oziroma Kastela. Planinci PD Planika iz Maribora, ki se tega pohoda udeležujejo že od vsega začetka se tudi letos niso izneverili tradiciji. Res pa je, daje slabo vreme nekoliko zmanjšalo njihovo število. Ko je že beseda o pohodnikih iz drugih krajev, je prav, da se omeni ime 74. letnega Hinka Leb-ingerja iz Litije, ki je kljub zrelim letom skoraj zameril domačemu vodniku, ko mu je le-ta predlagal lažjo smer pohoda. Z ostalimi je brez problemov premagal zasneženo strmino, in bil tako sedmič pozimi na Ramšakovem vrhu. Povedal je še, da je to njegov 255. organizirani pohod. Le koliko je v Sloveniji takšnih planincev?
Za konec tedna, ali natančneje v soboto, 10. februarja, pa čaka ljubitelje zimskih tur mnogo zahtevnejši 8. Matjažev pohod na
Peco. Organizator PD Mežica seje odločil, da bo odslej pohod v vsakem vremenu le dolžina trase se bo spreminjala glede na vremenske razmere. Začetek pohoda bo tudi letos izpred hotela Peca v Mežici med 7. in 8. uro. Vsak pohodnik hodi na lastno odgovornost. Potrebna je zimska oprema, ter primerna obleka in obutev. Organizator bo poskrbel za osvežilne napitke na vrhu Šteng in delno odprl obe koči na Peci, ki pa ne bota nudili hrane, b. Za varnost udeležencev bo skrbelo določeno število gorskih reševalcev in planinskih vodnikov iz Koroške regije. Nasvidenje na Matjaževi Peci.!
m M. H. In Miroslav Žolnlr
6. Arničev pohod na Raduho
Planinsko društvo Luče in Meddruštveni odbor PD bosta v nedeljo, 16. marca, izvedla 6. Arničev zimski pohod na Raduho. Začetek pohoda bo med 6.30 in 8.00 izpred gostilne Kmet v središču Luč.	■
Stanovanjski sklad občine Velenje, Titov trg 1, Velenje objavlja na podlagi Odredbe o postopku izvajanja javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93 in 19/94)
JAVNI
za izbiro najugodnejšega ponudnika za nakup stanovanj
1.	Investitor in kupec je Stanovanjski sklad občine Velenje.
2.	Predmet razpisa: nakup vseljivih stanovanj različnih velikosti, ležečih na območju Mestne občine Velenje.
3.	Cena v ponudbi mora biti določena in se s pogodbo ne more zviševati.
4.	Stanovanja morajo biti vzdrževana skladno z veljavnimi predpisi, standardi in normativi.
5.	Stanovanja morajo biti prazna in primerna za takojšnjo vselitev oziroma uporabo.
6.	Kontaktna oseba: Gordana Kos, pravnica, tel. 856-151.
7.	Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: cena, lokacija, ponujena kvaliteta po sistemu iz pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje uporabne vrednosti stanovanj in stanovanjskih hišter sistem točkovanja (Ur. list SRS, št. 25/81), leto izgradnje, vzdrževanost stanovanja, skupnih prostorov, objektov in naprav.
8.	Rok za oddajo ponudbe je 30 dni od objave. Ponudbe se pošljejo v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj! Ponudba za stanovanja po javnem razpisu" na naslov Stanovanjski sklad občine Velenje, Titov trg 1, Velenje.
9.	Javno odpiranje ponudb bo prvi delovni dan po preteku roka za prijavo ob 10. uri v sejni sobi Mestne občine Velenje, 1. nadstropje, Titov trg 1, Velenje. Pri odpiranju ponudb so lahko navzoči le ponudniki ali njihovi pooblaščeni predstavniki.
10.	Ponudba mora vsebovati:
-	ime in naslov ponudnika,
-	dokazilo o lastništvu stanovanja,
-	cenilni zapisnik sodno zapriseženega cenilca,
-	jamstveno izjavo o takojšnji vseljivosti stanovanja,
-	podatki o skupnih površinah, delih in napravah in njihovem stanju oziroma uporabnosti,
-	ugodnosti, ki jih daje ponudnik (zlasti cena in pogoji plačila kupnine),
-	za pravne osebe - navedbo pooblaščene o&be, ki daje tolmačenje ponudbe.
11.	Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni od
sprejema odločitve o izbiri.
12.	Investitor ni zavezan skleniti pogodbo o nakupu
stanovanja z najboljšim oziroma katerimkoli ponudnikom
iz tega razpisa.
Stanovanjski sklad občine Velenje Predsednik U0 Janko Lukner, dipl. soc.
DEŽURSTVA
KINO
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki:
Četrtek, 14. marca - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dr. Kozorog in dr. Rus Petek, 15. marca - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Kočevar in dr. Mijin
Soboto, 16. marca - dežurni dr. Stu-parin dr. Ramšak
Nedeljo, 17. marca - dežurni dr. Stu-par in dr. Ramšak Ponedeljek, 18. marca-dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Rus in dr. Friškovec
Torek, 19. marca - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. O.Renko in dr. Lazar
Zobozdravstvo:
16. in 17. marca dr. Vesna Pupič-Ga-beršek v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. *
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 15. marca do 22. marca - Franc Blatnik, dr. vetmed., mobitel 0609/618-117.
TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Tefefon/fax:: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA
110,00 185,00
SLADKOR 50/1 kg	103,90
MOKA TIP 500 25/1 kg	54,90
0UEZVIJEZDA12/1I	149,90
Č0K0L. MILKA ML. 100 g	95,90
VEGETA1 kg	959,00
K0MP0T ANANAS	119,90
PAMPERS PLENICE	1699,90
VVEISSER RIESE 2,4 kg	519,90
ČISTILO PRILL 500 ml	199,90
ZEMLJA HUMOVIT 501	799,90
SEME VRTNO VELIKO ČEBULČEK1/2 kg SEM. KROMPIR
CARILNGF0RT1 kg	89,00
SEME PESE BRIGADIR 500g 699,90 LESENE GRABLJE	899,00
KOSILNICA LAKS GT 32 38990,00 PVC KORITO ZA ROŽE 60 cm 359,90 MOTORNA ŽAGA
JONSERED 2041_54900,00
NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH UMETNA GNOJILA, SEMENSKI KROMPIR, SEMENSKA KORUZA, VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME. ZA VEČJE NAKUPE DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU!
*** KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPUJE ***
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 15.3. ob 20. uri Sobota, 16.3. ob 20. uri Nedelja, 17.3. ob 20. uri VROČINA-kriminalka Režija: Michael Mann Vloge: Robert De Niro, Al Pacino Čistokrvna detektivka, dinamičen akcijski triler, ki se dogaja na ulicah Los Angelesa. Na eni strani imamo izkušenega, profesionalnega vlomilca, ki se je s svojo izkušeno ekipi specializiral za velike podvige (De Niro), na drugi strani pa narednika, ki je specializiran za odkrivanje ropov in umorov (Al Pacino). Pacino in De Niro prvič skupaj v filmu! Petek, 15.3. ob 23. uri - predpremie-ra!
NEVARNA SRCA-drama Režija: John N. Smith Vloge: Michelie Pfeiffer,... Po devetih letih vojaške kariere se je LouAnn Johnson odločila, da bo postala učiteljica. Po učenju v različnih šolah je pristala v razredu z otroki različnih narodnosti in socialnih skupin, ki so se znašli v malomeščanski šoli, da bi si lahko ustvarili boljšo prihodnost, kot je bila sedanjost njihovih staršev. S pomočjo treh učencev je uspelo učiteljici pokazati, kako lahko en posameznik spremeni pogled na svet celemu razredu, razred pa spremeni življenje učiteljice. Film je posnet po resničnih dogodkih (po knjigi My Pose Don't Do Home-work).
Sobota, 16.3. ob 23. uri Nedelja, 17.3. ob 10. uri
BABE - komedija Režiser: Chris Noonan Vloge: James Cromwell in Magda Szubanski kot gospod in gospa Hog-
gett, ostale vloge pa igrajo pravi pujske ter govoreče domače živali Humoristična zgodba o pogumu in prizadevanju nekega pujska, da bi ga sprejeli in imeli radi. Pujske izzove usodo, ko se odloči, da bo postal ovčarski pes. Na kmetiji živijo različne živali. Vsaka opravlja svoje delo in ve, kje je njeno mesto. Babe pa drugače gleda na hlevsko življenje. Film, v katerem 80 % dialoga govorijo živali (posebna računalniška tehnika) je prežet s humorjem in toplino, ki nam kaže blaznost in omejenost vnaprej določene družbe. 7 nominacij za letošnjega Oskarja! Med drugim tudi za film in režijo. Ponedeljek, 19.3. ob 20. uri POŠTAR-romanca Režija: Michael Rdford Vloge: MassimoTroisi, Philippe Noiret... Ljubka, občutena pripoved o preprostem poštarju v mali italijanski vasici, ki se mu odpre nov svet, ko vanjo pride pesnik svetovnega slovesa Pablo Neruda, s katerim postaneta velika prijatelja in ki mu s pomočjo poezije pomaga osvojiti srce lepe Beatrice. Ob tem pa preprosti možakar spozna, da nosi v sebi bogastvo, ki se ga ni nikoli zavedal ter da lahko besede utrejo pot do vsakega srca. 5 nominacij za Oskarja!
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 17.3. ob 18.15 uri VROČINA-kriminalka
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 17.3. ob 15. uri VROČINA-kriminalka Rezenracije vstopnic: vsakdelovnik od 8. do 14. ure samo na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo.
Le skrb in delo v življenju si poznal, sedaj od vsega tega za vedno si zaspal Gledal nikdar več ne boš gozdove, poslušal pesem polj, poljan šumenja, bolezen kruta je pretrgala nit Tvojega življenja. So v srcu solze, bolečina in prazen dom, ko te več ni, le sadovi tvojih pridnih rok ostali so in neizgovorjeni- hvala
n..
ZAHVALA
SLAVKO PODVRATNIK
24.8.1937-25.2.1996
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrekali pisna in ustna sožalja ter ga v tako velikem
številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Menihu, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Usar, pogrebcem, gospodu dekanu za opravljen obred, Ani Vrabič in Antonu Skornšku za besede slovesa, KZ Šoštanj, sodelavcem Gorenja- Gostinstvo in M-kluba, KS Vinska Gora, pevcem okteta Zavodnje za odpete žalostinke ter Sandiju Golavšku za odigrano Tišino.
Žalujoči: Žena Ana, otroci Ivica, Anika, Peter, Vera in Jože z družinami ter sestri Ivanka in Milka.
Okfyd.o.o. Polzela 38, tel.: 720-592 | rf.o.0. PE VELENJE
tel, 863-980 (Er8ŠP0RT>
cene so v DEM

PROTON
* novi avtomobili z najnovejšimi Idejami * 6-letno protonovo jamstvo * krediti do 5 let, R+9.5% *
415 GLi	20.990
415 GLSi (servo, centr. zakl., elek. pomik stekel sp.)	22.990
SUZUKI
* ugodni krediti že od R+7,5% * znižanje cen * akcijska prodaja *
SVVIFT 1,0 GC 5D	14.990
SWIFT1,3 GLS 3D 16.440 BALENO 1,3 GL ECO 3V 17.990 BALEN0 1,6 GL 3V 21.740 SAMURAILX 3V	22.990
VITAFtA LX 3V	31.490
VITARA 5	36.700
Kje tiste so poti, ko prehodili smo jih skupaj mL Oh, kako boli, ko po poti hodimo le mi,
A Tebe ni in ni, le kam odšla si, zakaj, zakaj prav Tebe več med nami ni
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše drage hčerke
HELENE SOTOŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem domačim, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam stali ob najtežjih trenutkih ob strani, nam izrazili ustno in pisno sožalje,darovali prelepo cvetje, sveče, nudili pomoč in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti do preranega groba.
Posebna zahvala sodelavcem in sindikatu iz podjetja Gorenje, Gorenje servis, Gorenje GA ter SKEIPS Gorenje, pevcem MePZ Gorenje, kolegoma Krušiču in Semetu ter gospodični Šikman za lepe poslovilne besede, izvajalcu za zaigrano Tišino. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in delavcem pogrebne službe Podkraj.
Žalujoči: oče Ivan, mati Katja z Zvonetom, sestra Ines in Sebastjan Konovšek.
ItAiH(I IELEIJE
ČETRTEK, 14.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Dohodnina - kontaktna oddaja; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 15. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2 x 12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ in ob 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.	f
SOBOTA, 16.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 17.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 18. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijsko poročilo; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hercov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 19. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 20. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica ERA Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Smrti: Rozalija Flajmiš, roj. 1931, Prevalje, Na produ št. 24; Alojz Gril, roj. 1926, Mali vrh št. 106; Rudolf Po-gorelčnik, roj. 1923, Velenje, Gregorčičeva c.št. 10; Franc Pisanec, roj. 1922, Sv. Lovrenc št. 59; Marija Lesnik, roj. 1908, Topolšica št. 164; Frančiška Višnar, roj. 1907, Celje, Ul. bratov Vošnjakovšt. 16; Ivanka Kle-pej, roj. 1925, Trobni dol št. 15; Terezija Martine, roj. 1921, Srednji Dolič št. 17; Vera Gorkič, roj. 1930, Vojnik, Celjska c.št. 31.
Upravna enota Žalec
Smrti: Ivan Ločan, star 66 let,
kmeč.upok., Andraž nad Polzelo 53; Elizabeta Gajšek, stara 88 let, upokojenka, Kompole št. 185; Antonija Za-aoričnik, stara 90 let, upokojenka, Sešče pri Polzeli 77; Marija Leonardi, stara 83 let, kmeč.upok. Dobrič št. 1; Marjeta Skok, stara 70 let, upokojenka, Kapla št. 1.
Upravna enota Mozirje
tm»*mmm»mm»K»*m*«»»mm
mrti: Franc Kaker, 1938, Konjski vrh 11; Pavla Pistotnik 1942, Mozirje, Aškerčeva ulica 2; Štefanija Pa-hovnik, 1948, Rečica ob Savinji 95; Margareta Šarb, 1919, Gornji Grad, Attemsovtrg 24; Ludvik Krebs, 1911, Gornji Grad, Attemsovtrg 39.
IIIUUVHIH
TEDENSKO POROČILO 0 MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 4. marca do 10. marca 1996 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mi-kro-gS02/m3 zraka.
■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
1000 fiH
roo «00
■4.3. aa5. 3. □«.}. ■?. ». H6.
.3. D9-3- MIO. a.I
i i.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustila draga mama in stara mama
DRAGOTINA - DRAGICA SVETKO
Draga mama! Kljub Tvoji dolgletni bolezni, si vsaj zadnje trenutke prespala mimo.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom Šlandrove in Vojkove ulice ter znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli soželje, darovali
cvetje in sveče ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo gospodu dr. Vrabiču in osebju Zdravstvenega doma Velenje in Bolnišnice Celje. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu Gorenja, sindikatu Premogovnika obrat Zračenje, pevcem, izvjalcu Tišine, gospodu Semetu za poslovilni govor in članom
Zveze borcev.
ŽALUJOČI VSI NJENI
AS CM
MALI OGLASI
JUGO 45, letnik 83 in traktor Tomo Vunkovič prodam. Telefon 856-390.
ZA PRIDNE DOBER ZASLUZEK! Ce
imate avto in čas pokličite. Prednost: Koroška ter Savinjska dolina. Telefon 066-272-111 dopoldne, ali 066-74-163 popoldne.
MOZIRJE CENTER, dvosobno stanovanje, CTV, balkon, klet, prodamo. Telefon 061-349-845. OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK,
znamke CAM, prodam. Telefon 893-280. R-4 GTL, letnik 5/89, prodam. Telefon 31-390.
TELICO težko 300 kg, prodam. Telefon 882-710.
NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, Agencija za promet nepre-mičnin.Te|/fax:063-856-899.
CENITEV NEPREMIČNIN IN PRE-MIČNIN za vse namene, po najsodobnejših metodah. Telefon 720-796.
KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 858-412.
PRALNI STROJ UGODNO PRODAM.
Telefon 851-068.
DVOJNA NOVA HRASTOVA VRATA,
suha montaža, 75 cm, prodam. Telefon 861-614.
DOBRO OHRANJENO KOTNO
SEDEŽNO GARNITURO, prodam. Telefon 857-650.
HIŠO V CENTRU PREBOLDA, prodam. Telefon 701-809. MARIJA TOTER, iz Podkraja 7 D, izjavljam, da nisem plačnica dogov za mojim sinom Bojanom Stritihom. KOTACIJSKO KOSILNICO RK 135 SIP, puhalnik Tajfun, prodam. Telefon 881-173.
KUPIM RABUENO KOSILNICO z
dolžino rezila 80 cm. Telefon 854-424. ARO 4 x 4 terene, letnik 1988, obnovljen, registriran 11/96, prodam. Telefon 728-023.
V NAJEM ODDAM ZEMLJO ZA VEČ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ateka, brata, strica in
svaka
ALOJZA GRILA
pekarskega mojstra v pokoju 12.5.1926-4.3.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svetp maše, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter nam pomagali v najtežjih
trenutkih.
Še posebej se zahvaljujemo dr. Stup^iju, sestri Silvi in ostalemu osebju Zdravstvene
postaje Šmartno ob Paki za lajšanje bolečin, podjetju Klasje, njegovim bivšim sodelavcem in kolektivu OŠ Šalek, govornikom, gasilcem, praporščakom, pevcem za odpete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pavla, hčerki Vera in Zdenka z družinama, sestra Rozi, brat Tone in
ostali sorodniki.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni; ostala je tišina, ki močno boli...
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage mame in ome
MARIJE KRALJ
14.4.1923-4.3.1996 iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje in sveče, ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji
poti.
VSI NJENI
LET, primemo za ovčerejo. Telefon 885-905.
VW HROŠČ, neregistriran, prodam za 400 DM ali menjam za gradbeni mate-rial.Telefon 728-023. NOVA,KOVINSKA, DVIŽNA GARAŽNA VRATA, s posebnim vhodom, zelo ugodno prodam. Telefon 063-855-818.
FIAT TEMPR01,8 SLX, letnik 93, registriran do 2/97, metalno sive barve, GZ, SV, ALU.P., prodam. Telefon 852-063.
PRIJAZNO DEKLE iščem za delo ob šanku. Telefon 854-665. DIATONIČNO HARMONIKO znamke Pečaver, oglasitev C,F,B, prodam. Telefon 892-263 popoldne. HLEVSKI GNOJ PRODAM. Kovačič, Rečica 57
HONORARNO ZAPOSLIM ŠOFERJA z
E in C kategorijo. Telefon zvečer 885-394.
KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 893-398.
KARTO ZA PREMOG PRODAM. Teke-fon 858-285.
LUKSUZNO OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR V VELENJU, trije prostori, skupaj 83 m2, prodamo. Telefon 068-44-115.
POSLOVNE PROSTORE V VELENJU,
skupaj 102 m2, prodamo. Informacije po telefonu 068-44-115.
DAIHATSU CHARADE TS, rdeč, letnik 90, reg. do 12/96, prodamo. Telefon 063-855-975.
DAIHATSU CU0RE, moder, letnik 91, prodam. Telefon 063-855-975. R-5 CAMPUS, met.siva, letnik 92, reg. do 4/96, R-5 Campus, bel, letnik 90, prodamo. Telefon 855-975. PASAT1.8 GL, metmodra, letnik 91, reg. do 4/96 prodamo. Telefon 063-855-975.
GOLF JX BELE BARVE, (i vrata, letnik 87, reg. do 9/96 in AX11 CABAN, metalno zelen, 5 vrat, letnik 92, reg. do 12/96, prodam. Telefon 855-975.
10/96, prodam za 8000 DEM. Telefon 857-163.
VEČJE KOLIČINE kvalitetnega sena prodamo po 14 sil/kg. Telefon 893-723. V CENTRU VINSKE GORE, prodam dvostanovanjsko hišo. Telefon 857-685.
TRISOBNO STANOVANJE, 84 m2 v
prvem nadstropju na Kardeljevem trgu, jugozahodna lega, prodam. Informacije po 18. uri po telefonu 853-019.
MARIJA SPEGEL IZ MUTE
obvešča, da bo v nedeljo, dne 17.3. prodajala male kokoši nesnice, rjave, slare 6 mesecev, cepljene, od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Dne 31.3. lahko dobite tudi 12 tednov stare rjave in grahaste. Telefon 0602-61-202.
NAJAMEM STANOVANJE, enosobno ali dvosobno. Informacije po telefonu 854-633.
ENOSOBNO STANOVANJE V ŠOŠTANJU, primemo tudi za poslovne prostore, 33 m2, prodam. Telefon 854-601.
GOLF DIZEL JXD, letnik 87, reg. do
KA MNOSES T V O PODPEČAN
Izdelovanje nagrobnikov, okenskih polic in stopnic O O IS. F 1= H H U/\ H J A
1MM NUDIMO O O ia J5% f O P UST!
Tel 857-556. Salek 20
AGREGAT 1,5 KW, malo rabljen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 851 -776.
ENOSOBNO STANOVANJE, I. nadstropje, telefon in oprema, prodam za 45.000 dem. Telefon 851-304. TEHTNICO LIBELA od 100 g do 10 kg
prodam. Telefon 882-883.
AUTO MAURER TEL. 063/ 853 730	RACE F? NEXIA ESPERO
DAEWOO	
	
POGREBNA SLUŽBA M0RANA: TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubeči mož, oče in stari ata
SLAVKO MEH
iz Rečice ob Paki 9.9.1931-8.3.1996
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, vsem, ki so nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Stuparju, sodelavcem Eso Oprema, govorniku, praporščakom, pevcem za odpete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Fanika, sin Drago z družino, hči Vida z družino in ostalo sorodstvo.
Solze polzijo, besede obnemijo, za trenutek se je ustavil čas, Tako lepo je sprejeti življenje, a tako težko doumeti konec.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
RUDIJA POGORELČNIKA
. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, tople besede sočutja in nesebično pomoč. Hvala njegovemu zdravniku gospodu dr. Grošlju. Enaka zahvala velja gospodu Semečniku za ganljiv govor, pevcem, godbi in gospodu duhovniku za cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na poti slovesa, darovali cvetje, sveče in za maše.
VSI NJEGOVI
HELENI SOTOSEK
v slovo
Tvoj SEBASTJAN
CAS
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas' uvrščen med proizvode Informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačg je 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinaiji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, telefax 851990 Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolaijev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: Ml IIIIIIIHIIIWM Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Finale svetovnega pokala
Poletela tudi velenjska orla
H Minister Boštjan Kovačič obiskal Mozirje
Na finalu svetovnega pokala v smučarskih poletih v Hrachovu sta navdušila in domačo ter svetovno javnost z izjemnimi poleti presenetila člana velenjskega smučar-sko-skakalnega kluba Peter Kolenc in Jure Jerman. Na veliko predstavo ju je za pre-dskakalca povabila češka smučarska zveza, z njima pa je bil še trener Slavko Škof-lek.
Že na prvi preizkušnji v sredo sta s poleti med 170 in 180 metri krepko presegla skriti cilj male velenjske odprave - preseči klubski rekord.
Izjemno lepi trenutki so prišli na vrsto v četrtek na uradnem treningu. Najprej je Peter Kolenc pristal pri 190 metrih in izenačil slovenski rekord, ki ga je pred nedavnim na poletih v Kulmu postavil Urban Franc, kaj kmalu za njim pa je Jure Jerman doskočil pri 192 metrih, kar je seveda doslej najdaljši polet kateregakoli slovenskega skakalca.
Po teh čudovitih dosežkih
ju je trener slovenske reprezentance Jelko Gros uvrstil v kvalifikacije za sestavo reprezentance. Jure .Jerman se je s petnajsto daljavo med vsemi uvrstil na sobotno tekmo, kjer pa je v zelo spremenljivih vremenskih razmerah osvojil 50. mesto. Na sklepni nedeljski tekmi bi moral nastopiti še Peter Kolenc, žal pa sojo zaradi premočnega vetra odpovedali.
Daljši zapis o občutkih obeh velenjskih orlov in trenerja Slavka Škofleka bomo objavili v naslednji številki.
Iz Harachova še ena vesela vest. Na sklepnem delu so bili tudi predstavniki organizacijskega 6. velenjske revije smučarskih skokov, ki jih je vodil mag. Evgen Dervarič. Navezali so stike z vsemi reprezentancami in za letošnjo prireditev ob velenjskem gradu že zagotovili udeležbo reprezentanc Japonske, Švice, Italije, Finske, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in seveda Slovenije.
m j. o.
Gorski reševalci iz štirih držav
GOLTE - V soboto je bila na Golteh peta mednarodna tekma gorskih reševalcev za "Stanetov memorial."
Nastopilo je 18 ekip iz Avstrije, Češke, Slovaške in Slovenije. Najprej so se tričlanske ekipe podale na 22 kilometrov dolg turno smučarski pohod do Smrekovca in se iz tamkajšnjega sonca podali nazaj v snežni metež, veter in meglo na Golteh. Vreme je bilo resnično neugodno, sicer pa reševalci pravijo, da se v takšnih razmerah še bolj izpopolnijo in utrdijo.
Po pohodu so morali opraviti še vožnjo z akijem in vmes nuditi pomoč ponesrečencu, kar je bil dokaj zahtevna naloga.
Vrstni red - do 35 let: l.Krkonoši (Češka), 2Jezersko 1,3.Be-skydy (Češka), 4.Škofja Loka, 5.Celje I; nad 35 let: 1 .Jezersko II, 2.Tolmin 1,3.Tolmin II, 4.Slovaška, 5.Kamnik 1,6.Bohinj III.
Ni počitka za reformo lokalne samouprave
Ministra za reformo lokalne samouprave mag. Boštjana Kovačlča so v torek na sedežu občine Moziije sprejeli županja in župani petih zgornje-savinjskih občin. Morda so pričakovali dobre nasvete za svoje nadaljnje delo, pa Jih niso dobili; več napotkov je bil deležen minister sam, zlasti o izkušnjah dobrega leta dni pri delovanju novih malih občin. Neposredno soočenje s temi izkušnjami je želel tudi sam, saj je bilo po njegovem mnenju nesmiselno govoriti o reformi na splošno.
Župani in županja so mu zgoščeno predstavili vsak svoje izkušnje, dobre in predvsem slabe z vsemi pomanjkljivostmi dosedanjega uveljavljanja lokalne samouprave. Nanje so želeli tudi pojasnila in odgovore, pa so bili ti preveč posplošeni in neopre-deljivi, večino izrečenega gostitelji že (pre)dobro poznajo. Na
kratko - minister je pojasnil, da proces reforme lokalne samouprave še zdaleč ni sklenjen in še dolgo ne bo, počitek in pretirano zadovoljstvo nista priporočljiva.
V ospredju je bilo seveda več zadev. Najprej pristojnosti občine; razmerje do upravnih enot in države, financiranje malih občin in merila za to kočljivo področje, možnost pridobivanja sredstev za večje naložbe; vprašanje javnih zavodov, javnih podjetij in zvez; status in vloga krajevnih skupnosti; izjemno.pomemben je vpliv manjših občin na urejanje prostora; tu je še vprašanje pokrajin, ki pomenijo drugo raven te reforme
in še marsikaj. Več o vprašanjih in odgovorih naslednjič, za konec pa le še nekaj "odgovorov" na konkretna vprašanja.
Radarska "vojna"? Pri tem je treba nujno potegniti vzporednico z gradnjo avto ceste skozi Savinjsko dolino, torej se dogovoriti z ustreznimi ministrstvi in prisluhniti stroki, "ki pa ima po potrebi dvojna merila!"
Nova občina Solčava? Počakati je treba na nov zakon, ki je v postopku, sicer pa bo to iskanje izjeme v izjemi! Dolgoletni problem odcepitve naselja Pri-hova iz občine Mozirje in
priključitev k občini Nazarje? Najbolje je, da se občinska sveta sama dogovorita, upoštevati pa je treba tudi voljo ljudi!
Na očitek, da se vse še vedno dogaja v Mozirju in bi bilo zato prav, da bi vsaj bežno o-biskal še ostale štiri občine, minister ni odgovoril. Bil jih je sicer pripravljen obiskati, pa ga je poleg časovne stiske oviralo še močno sneženje z meglo. Če ceste do Luč že ne bi videl, bi jo vsaj krepko občutil. Pa je ni in je najbrž kaj kmal-ue ne bo.
■IP
Huda prometna nesreča v Latkovi vasi terjala dve življenji
Pot planincev iz Vinske Gore se je nesrečno končala
Huda prometna nesreča, ki se je v soboto, 9. marca, v zgodnjih jutranjih urah, ob 4.45, pripetila na magistralni cesti Celje - Ljubljana, zunaj naselja Latkova vas v občini Žalec, je terjala krvav cestni davek. V prometni nesreči sta izgubili življenje dve osebi, pet pa jih je bilo huje poškodovanih. Na vozilih je nastalo za 2,500.000 tolarjev gmotne škode.
Nesreča se je pripetila, ko je 25-letni Zdenko P. iz Rogaške Slatine vozil osebni
avtomobil iz ljubljanske smeri proti Celju. V Latkovi vasi je pri odcepu za Prebold z vozilom zapeljal na levo stran vozišča, kjer je trčil v kombinirano vozilo, ki ga je iz celjske smeri vozil 44-letni Milan U. iz Vinske Gore.
Med vozili je prišlo do silovitega trčenja, pri katerem sta oba voznika poškodbam na kraju nesreče podlegla. Huje pa so bili poškodovani sopotniki v kombiniranem vozilu: 48-letna Marija L., 65-letni Alojzij Š., 59-letni Rudolf Š., 61-Ietni
Franc L. in 37-letni Alojz V., vsi iz Vinske Gore in okoliških zaselkov. Z reševalnim vozilom so jih odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ostali na zdravljenju-
V kombiniranem vozilu so bili, kot smo izvedeli, planiti iz Vinske Gore, ki so se tega sobotnega jutra odpravili na tradicionalni izlet na Snežnik. Njihova dobranam-era pa se je nesrečno končala v Latkovi vasi.
Mmkp
Vključevanje v tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja bo tudi letos ena izmed pomembnejših nalog Turistične zveze Velenje in turističnih društev.
To še posebno velja za velenjsko turistično društvo, ki skupaj z Mestno občino Velenje brani v letu 1995 osvojeno prvo mesto med večjimi slovenskimi mesti.
Mogoče kdo meni, da dvakrat zapored hi mogoče zmagati v tako močni konkurenci. Če imamo malo športnega navdiha, moramo osvojeno mesto tudi braniti.
To moje pisanje je namenjeno predvsem temu, da poskušam spodbuditi že sedaj, ko se poslavlja letošnja trdoživa zima, nekatere k razmišljanju, kaj vse je potrebno postoriti, da bomo imeli urejeno, lepo in čisto mesto. Ne gre samo za tekmovanje, temveč zaradi za nas same, da bomo živeli v čim lepšem in zdravem mestu.
V preteklem letu je komisija pri Turističnem društvu Velenje večkrat pregledala in ocenjevala urejenost mesta in okoliških krajev. Pri tem je vedno znova naletela na problem lastništva nekaterih javnih površin. Menim, da bi morala Mestna občina Velenje to vprašanje čimprej razrešiti. Vsaka mestna javna površina mora imeti znanega lastnika, če tega ni, je lastnik občina sama.
Zelenice so bile preteklo leto v centru mesta vzorno urejene. Vendar Velenje ni samo center mesta, mesto je tudi Kardeljev trg, Gorica, Staro Velenje in druga naselja. V teh delih mesta pa ne moremo govoriti o zelenicah, temveč o travnikih, ki so ali niso pokošeni. Predlagam, da se zelene mestne površine razdelijo v kategorije. Prva kategorija naj bi bila v oskrbi podjetja Pup. Lastniki površin ostalih kategorij bi se morali ravnati glede urejevanja po vnaprej dogovorjenih kriterijih. V kolikor se lastnik neke površine ne bi ravnal tako,
bi sledila ureditev po drugem izvajalcu na njegov račun.
Najbolje bi bilo, da za vse mestne površine skrbi pooblaščeno javno podjetje. Podobno naj bi tudi veljajo za cvetlične nasade, grmovnice in okrasno drevje. Urejenih cvetličnih nasadov je v mestu vse manj. Skoraj brez njih so velike mestne četrti, kot so: Kardeljev trg, naselji Šalek in Gorica. Na Kardeljevem trgu v cvetličnih koritih ne raste več niti trava. Kardeljev trg je treba nujno urediti, takšen, kot je sedaj, je sramota mestu. Po mestu je tudi nekaj velikih cvetličnih posod, ki niso zasajene in predvsem ovirajo voznike. Te posode je potreb-
no zasaditi ali pa odstraniti in si izmisliti za voznike druge ustrezne prometne ovire.
Posebno poglavje so balkoni. Vsakoletna aktivnost turističnega društva je vplivala, daje nekaj več balkonov urejenih. Po drugi strani pa ugotavljamo, da lastniki stanovanj balkone stihijsko in brez ustreznih dovoljenj zapirajo in s tem povzročajo popolnoma drugačen izgled celotnih stanovanjskih zgradb. Tudi glede tega bo moral nekdo narediti red. Pred nedavnim je bil skupni sestanek predstavnikov podjetja Pup in velenjskega turističnega društva. Dogovorili so se, da bo v začetku pomladi v Velenju prvi cvetlični sejem, na katerem bodo
2A TUfe I2£tt VSE ZA 7VHIZBM Vtš ZAIMKE M VSE24 7PSJ2EN V!
2A OKOLJE VSE 2A OiioLttZ V
svetovali, kako zasajati balkonsko cvetje; po konkurenčnih cenah boste lahko kupili različne sadike, zemljo, gnojila in ostalo opremo za vr-tičkarstvo. Predlagano je tudi, da bi v centru mesta vzorčno uredili zasaditev balkonov dveh stanovanjskih zgradb, kar naj bi bila motivacija za lepo urejene balkone v celem mestu. Iz balkonov bo potrebno odstraniti tudi različno navlako in sušiti perilo do višine balkonskih ograj.
Nekaj bo potrebno narediti tudi na področju parkiranja avtomobilov. Predlagam, da imamo tudi v Velenju "pajka" ali vsaj "lisice" za brezobzirne voznike, ki pustijo avtomobil, kjer se jim zljubi. Divja parkirišča na zelenicah je potrebno sanirati. Boljše bi bilo, da se del zelenice nameni za parkirišča, ostali del pa naj postane urejena zelenica.
Poskrbeti bo treba za čistočo. Gre za čistočo na javnih površinah in tudi za čistočo skupnih stanovanjskih prostorov. Ko odpremo kakšna vrata v stanovanjski blok, skorajda ne moremo veijeti, da je lahko tako zanemarjeno. Poškodovani poštni predali, zamazane stene, poškodovana stikala, ne-pometene površine. Kot da bi stanovali kje na Balkanu in ne v Evropi. Vsi stanovalci blokov, ne glede na lastništvo stanovanja, plačujejo čistilko, hišnika in tudi podjetje za upravljanje s stanovanjskimi bloki, torej naj za dobljeno plačilo tudi nekaj naredijo.
Marsikaj se bi še dalo s tega področja napisati. Vendar naj bo tokrat dovolj.
Predlagam, da vse odgovorne občinske službe, podjetja za vzdrževanje stanovanjskih zgradb, lastniki javnih površin, podjetja in razne organizacije takoj pristopijo k planiranju spomladanskih aktivnosti, da uredijo in očistijo svoje površine in objekte. Velenje naj ostane tudi v letošnjem letu najlepše slovensko mesto.
ujože Kandolf