Političen list za slovenski narod.
Pa pošti prejemati velja: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za po! leta S gld., za četrt leta
4 pld.. za en mesee 1 sld. 4,0 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta C, gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 sld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Fosamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedic-ija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
Štev. lo5.
V Ljubljani, v ponedeljek 9. julija 1888.
Letnilt XVI.
I rs k a.
A Že večkrat smo na tem mestu opisavali žalostni položaj naroda irskega ter izražali sočutje svoje do nesrečne raje pod vlado angleško. Mnogo let že sedi Anglija na zatožni klopi zaradi stoletnih krivic nasproti Ircem. Znani Gladstone je sam odprl zgodovino in našteval dolgo vrsto nasilstev. V svoji obtožnici zahteval je: Anglija naj dovoli Irski „home-rule", samoupravo z irskim parlamentom v Dublinu, in kot odškodnino za mnogoletna ropstva odkupi država zemljišča od lordov ter je razdeli mej irske najemnike. Ta nasvet slavljenega angleškega državnika pa je iznenadil in razburil njegove najboljše prijatelje, ker se jim irska avtonomija zdi sumljiva, nevarna. In čemi nepristranski sodimo irske razmere, moramo na prvi pogled uvideti, da je Gladstone nastopil krivo pot. Skoraj povsod že stoje socijalna vprašanja pred političnimi, in tudi Irci žele v prvi vrsti kruha in v drugi vrsti še-le politične igrače, da se izrar.imo s prastarim izrekom. Gladstone pa je v prvo vrsto postavil irsko samoupravo, iu za prašnimi oblaki vabljive avtonomije izgublja se de-želna-bill, edino pravo sredstvo, s katerim se more Ircem olajšati trpljenje.
Katoliško časnikarstvo že nad dvajset let zagovarja irske pravice. Žalostna zgodovina irskega naroda pridobila si je sočutje prijateljev resnici in pravici, akoravno moramo priznati, da tudi liberalni Gladstone ni nikoli pričenjal kulturnega boja. V novejšem času pa nepristranski listi previdneje pišejo o irskih razmerah, ker irsko gibanje v skrivnih družbah bo vedno nevarnejše, ako dobe v roko usodo irskega otoka zavezniki morilcev in dinamitnih junakov. Valovi političnih bojev med Irsko in Anglijo so vedno burnejši, in ne bo se še kmalu pomirilo valovito morje. Tudi v Rimu pečajo se resno z irskim vprašanjem. Še predno se je unel boj mej najemniki in zemljiškimi lastniki, pokazal je sv. stol, da ima sočutje z zatirauim narodom, da pa ne odobruje sredstev irskih voditeljev, ker se ne strinjajo s krščansko moralo in postavo.
Lansko leto pa poslal je sv. stol msgra. Persika na Irsko, da prouči irske razmere in poroča o njih Vatikanu.
Dne 20. aprila t. 1. je izšel papežev dekret o irskem vprašanji, kateri je bil od dotičuo kongre-gacije poslau irskim škofom. Po besedah tega dekreta sodimo, da si je Vatikan postavil rešitev zemljiškega vprašanja kot določeni program. Sv. Oče prizna „žalostni položaj", toda škofje naj skrbe, da ^najdejo primerno sredstvo, katero ne bo prekoračilo meja krščansko ljubezni in pravičnosti". Dekret ne navaja sedanjih krutih sredstev irskih dinami-tovcev, ker v najsvetejšem iu najpravičnejšem boji cerkev ne more zagovarjati takega orožja. Sv. stol je bil že prej prepovedal irskim škofom in duhovnikom nabirati doneske za „bojni načrt" proti Angliji. Tudi večina irskih katolikov, tembolj angleških, ni zadovoljna z bojnim načrtom Dillonovim in njegovih amerikanskih zavetnikov. Enako se je izrazil slavni angleški kardinal Manning ter obsodil korake irskih »ponočnjakov". On zahteva, naj se postavno vravnajo zemljiške pravice na Irskem, ne pa samovoljno.
Voditelji narodne zveze irske pa nikakor niso zadovoljni s papeževim dekretom, češ, da se vtika v politične stvari dežele. Toda ta dekret ni ničesa ukazal ali odločil, marveč le svetoval, naj postopajo po večnih načelih morale in pravičnosti. V posebnem pismu svetuje sv. stol: »Pravičnost tega dekreta vsakdo spozna, kdor trezno sodi, ker najemnik ne sme svojevoljno znižati ali odreči po obestranskein sporazumljenji določene najemščine, posebno če so posebna sodišča, ki razsojajo preporna vprašanja in krivične najemščine v mejah pravice. Tudi je proti pravičnosti in krščanski ljubezni preganjati najemnike, ki hočejo, pa ne morejo plačati najemščine." In ravno Gladstone je leta 1881 vpeljal postavne „kr. deželske komisije", ki presojajo najemščino in najemnikov pravice. Kakor povsod, dobili so tudi tukaj židje v roke mnogo posestev, in ti ravno najbolj zatirajo najemnike.
Goschen, Ilartingtou, Chamberlain iu drugi veljaki so mneuja, da se Irski mora najprvo rešiti socijalno, to je zemljiško vprašanje, potem pride na vrsto narodnostno vprašanje ali „home-rule".
Papeževa okrožnica o človeški prostosti.
(Dalje.)
Kar pa je rečeno o svobodi posamnih, lahko se d;i obrniti na ljudi, ki so v države združeni. Kajti, kar je razum in naturna postava pri posamnih ljudeh, to je pri državno združenih človeška postava, ki je v obči blagor državljanov razglašena. Nekateri človeški zakoni se ozirajo na dobro ali zlo ter velevajo s potrebno sankcijo prvo spolno-vati, drugo opuščati. Toda take postavne določbe nikakor ne izvirajo iz človeško družbe; kajti kakor družba ne provzročuje človeške narave, ravno tako ista ne stvarja niti naravi primernega dobra niti naravi nasprotujočega zla; marveč oboje biva že pred človeško družbo ter izhaja iz naravne postave in zatorej iz večne postave. Zato imajo v človeških postavah zapopadeni ukazi naravnega prava ne samo moč človeške postave, temveč zlasti ono mnogo vzviše-nejšo vezanost, ki jo ima naravna in večna postava. In s takovimi postavami morajo državni postavo-dajalci državljane k pokornosti priganjati, hudobne pa in pregreham udane strahovati in siliti, da hudo opuščajo in dobro delajo ali vsaj državi ne škodujejo. — Drugi ukazi človeške oblasti pa ne izvirajo neposrednje, temveč le posrednje iz naravne postave in določujejo mnogovrstne reči, katere je naravna postava le površno določila. Tako je naravni ukaz, da morajo državljani k javnemu miru in k občnemu blagru sodelovati; način in pogoji tega sodelovanja pa niso od narave, temveč od človeške modrosti določene. In ravno v teh posebnih, od človeške pameti izumljenih iu od postavne oblasti določenih pravilih obstoji človeška postava v pravem pomenu. Ta postava veleva, da vsi državljani k občnemu namenu sodelujejo in prepoveduje temu nasproti delati. In v kolikor se ta postava vjema z ukazi narave, napeljuje k temu, kar je pošteno in odvrača od nepoštenega. Iz tega sledi, da vodilo in pravilo prostosti ne le posamnih ljudi, temveč tudi človeške družbe je osnovano na večni postavi božji. Zatorej prava prostost človeške družbe ne obstoji v tem, da bi smel vsak po svoji volji delati, iz česar bi največja zmešnjava v škodo občnega blagra nastala, temveč
LISTEK.
Ponedeljsko pismo.
Približala se je doba „kislih kumar", ali po domače rečeno: pasji dnevi so tukaj, in zato se mi Vi, g. vrednik, zdaj jako smilite. Govorniški viri v parlamentih so usahnili, državniki se hlade in bistre po toplicah in letoviščih in strah pred vojuo se je zopet odložil raz dnevni red. S kratka, politika je zginila, ni je in vendar morate Vi pisati politične članke tudi zdaj, loviti in delati morate politiko. Pa kaj se če, v mestih je tako marsikaj narobe, po noči bude, po dnevu pa spe. Pri nas na kmetih pa po zimi, ko narava zamrzne, počivamo; po letu smo pa vedno na polji, se ve, če dež ne gre; in če se nam o pasjih dneh luža na sredi vasi posuši, več ne gonimo živine tje napajat. Vidite, mi na kmetih znamo bolj razločevati, dasi se nismo toliko logike učili kakor vi, mestna gospoda. Res, smilite se mi, ko morate zdaj politiko delati in še bolj bi se Vi sami sebi smilili, ko bi vedeli, kako vplivajo poli-
tični članki, za katere se noč iu dan trudite, na Vaše p. n. čitatelje o pasjih dneh. Oitatelji se ne zmenijo mnogo za-nje; veliko jih je, ki le naslove prečitajo.
Svetovati Vam hočem nekaj. Najbolj pametno bi bilo, ko bi prostor v listu, odmenjen politiki, puščali bel. Ali naročniki bi godrnjali in sicer oni najbolj, ki se najmanj pečajo s politiko, češ, mi časnik plačujemo, zato ga hočemo tudi imeti, beli papir pa je v prodajalnicah boljši kup. Ponatisnite članke lanskega poletja in ustregli bote sebi, ker si bote veliko truda prihranili, zamerili se ne bote či-tateljem, ker ne bodo čitali, in ustregli bote zelo belim vranam, to je onim ljudem, ki tudi po letu članke čitajo, kajti zdelo se jim bode gradivo kolikor toliko znano in mislili si bodo, da so že za vrednika sposobni.
Kedar pride čitateljem list v roke, pogledajo najprvo domače novice, potem pridejo na vrsto dopisi, to se pravi napisi dopisov in ako je kateri iz bližnje okolice, prečita se najmanj dvakrat in nazadnje pa na prvi strani „Iistek", ako ni predolga
povest ali učena razprava. Verjemite mi, g. vrednik, „listek" je rubrika, ki jo imajo večjidel vsi radi iu nekateri imajo to stvar tako radi, da jo čitajo še pred domačimi novicami. Ako je le v prvih vrsticah kaj čenčastega, gotovo čitajo do konca; nazadnje pa pravijo, da je to preneumno, da bi človek čital, in vendar, ko v prihodnje prejšnji podpis pod Jistkom" zagledajo, zopet najprvo to čitajo, kar se jim je zadnjič neumno zdelo. Če hočete, g. vrednik, stavim z Vami, da jih bode veliko več čitalo moje pismo pod črto, kakor Vaš članek nad črto.
Zdaj pa sklenem to prvo pismo v pasjih dneh. Miloval sem Vas, svetoval sem Vam, a to še ni dosti. Kot pravi prijatelj Vam hočem tudi pomagati. Pisal Vam bom včasih kako tako-le pismo, kedar bo deževno vreme in se mi bo ljubilo. Kedar bomo pa tepke otresli, Vam bom pa zopet po dolgem preuehljeji pošiljati začel dolge in dolgočasne politične članke, katere bote pa morali, da se mi ne zamerite, vedno postavljati na prvo mesto nad črto. Do prihodnjega pisma se Vam priporoča Vaš
S

tem, da bi s pomočjo državljanskih postav laglje po ukazih večne postave živeli. Prostost vladajočih pa ne obstoji v tem, da bi smeli predrzno in svdje-
voljno vladati, kar bi bilo ravnd tako pregrešno in za državo pogubno, tediveč vezavna moč človeških postav mora biti v tem, da vsak lahko spozna, da
izvirajo iz večne postave in ničesa ne ukazujejo, kar bi ne bilo zapopadeno v tečni postavi, ki je izvir vsakega prava. Jako modro piše sv. Avguštin (De lib. arb. lib. I. cap. VI. n. 15.): „Menim, da ob enem sprevidiš, da v časni postavi ni nič pravično in postavno, česar niso ljudje povzeli iz večne postave". Ako bi torej kaka oblast kaj ukazala, kar bi pravim načelom razuma nasprotovalo ter bi za državo pogubno bilo, ne bi imelo isto nikake postavne moči, ker ne bi bilo ravnilo pravice ter bi od občega blagra odvračalo.
Od katere strani koli človeško prostost premišljuješ, pri posamnem ali pri družbi, pri vladajočih ali vladanib, povsod stoji v absolutni odvisnosti od onega večnega in neomejenega uma, kar je božja autoriteta, ki zlo prepoveduje, dobro ukazuje. Ta najpravičnejša vlada božja nad ljudmi pa nikakor ne razdira niti ne ovira naše prostosti, temveč jo krepi in spopolnuje, kajti vsako bitje neprestano hrepeni po svojem namenu, in ako ga doseže, doseže svojo popolnost, Bog pa je najvišji namen, po katerem mora človeška protost težiti.
Le-te temeljne nauke najvišje in najplemeni-tejše modrosti, katere že z lučjo naravnega uma spoznamo, učila in širila je cerkev po uku in zgledu svojega božjega ustanovnika povsod in vsigdar, pri vseh svojih naredbah se je po njih ravnala ter jih krščanskim narodom globoko v srce vtisnila. Kar se nravnosti tiče, so evangeljske postave ne le mnogo boljše od paganske modrosti, marveč napeljujejo človeka k svetosti, kakoršne stari niso poznali, in človeka k Bogu vodeč povzdigujejo ga do popolne prostosti.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. julija. jSTotranje dežele.
Gornjeavstrijski deželni zbor se bo sklical po 6. dnevu septembra. — Zbolelemu škofu Miillerju se je obrnilo na bolje.
Kasacijski dvor je v tajni seji zavrgel ScJio-nererjevo pritožbo zoper odmerjeno kazen.
Hrvatski sabor je v soboto potrdil pri tretjem čitanji zdravstveno postavo. Včeraj, v nedeljo, vršile so se volitve v državni zbor in petih saborskih zapisnikarjev, kojih vsakemu bo odslej donašal ta posel letnih 500 gld.
Ogerski domobranski minister Fejer-vary bo praznoval dne 15. avgusta svojo službeno štiridesetletnico. Pri tej priliki se mu bo podaril „album" s fotografijami vseh ogerskih domobranskih častnikov.
Vnanje države.
Papež Leon XIII. pripravlja novo okrožnico o ločitvi cerkve in države. — Sv. Oče je podelil nemškemu odposlancu Lychnowskemu veliki križ Pijevega reda iu njegovemu vojaškemu spremljevalcu commandeur-križec istega reda.
Za Črnogoro namenjenih 2600 pudov turšice je pripeljal neki Lloydov parnik iz Odese v Kotor, kamor je priplul predvčerajšnjim. Žito je darilo odeškega slovanskega društva.
Kakor so izvedle „Novosti", pooblastila je ruska vlada svojega zastopnika pri londonski sladkorni konferenci, naj podpiše mejnarodno pogodbo glede odprave premij za izvažanje sladkorja.
Francoski proračunski odsek je pričel svoje razprave z govoričenjem o štedenji, ob enem pa se je moralo priznati, da do sedaj potrjene postave zahtevajo za 85 milijonov večjo potrebščino. Nova orožna postava zahteva 80, šolska postava 40 milijonov, skupaj se tedaj zvišajo državni troški za 155 milijonov. Te prištevši k primanjkljaju prejšujega leta v znesku 200 milijonov, kaže se letošnji primanjkljaj v zuesku 355 milijonov. Pri tem pa naznanja vojni minister 620 milijonov izdatkov za novo oboroževanje trdnjav i. t,, d. S tem zneskom izdala bo Francija od 1872. leta naprej 31/ž milijarde za oboroževanje.
Rimski, listi se mnogo pečajo z nekim itali-jansko-francoskim dogodkom, ki se je pripetil na kolodvoru v Modane-u. Neki francoski carinski uradnik je sliko kralja llumberta ogrdil. Zatrjuje se, da je francoska vlada obljubila zadoščenje.
Angleški dvorni krogi zatrjujejo, da se je dovolila poroka Battenberžanova s princesinjo Viktorijo, toda le pod tem pogojem, da se za stalno nastanita v Angliji. Z druge strani pa se poroča, da bo princ Batteuberžki imenovan indijskim podkraljem.
Dekan italijanskemu senatu, grof Castag-netto, starček 87 let, poslal je pismo svojim tova-rišem.-3en4torjem, v kojem jih roti, naj vendar ne potrdijo novegi profciversk<%& župnika. Vi, da pri prostozidarjih na bo ničeša opravil; prepričan pa je, da oui, ki so dštali zvesti šv. veri; ije bodo pozabili, da dajp Italiji posebno Vrednost batoličanstvo. Garancijske postave aiter varujejo papeža pred novim kazenskim zakonikom, a s». Oče je nerazrešljivo ob enem rimski škof, in kot takega ga bodo sovražniki papežtva iu cerkve preganjali kakor vse druge cerkvene kneze. Zaradi tega pa bo tudi ves katoliški svet protestoval zoper tak zakon, s kojim so ob enem odprta vrata preganjanju katoliške vere. — »Tribuna" piše: Res je, da bo potoval Orispi v Nemčijo. To ukazuje neka politiška okoliščina, ki se je od sestanka v Friedrichsruhe sem bistveno premenila in ob enem tudi predrugačila razmere mej nekojimi velesilami.
Španjska vlada je podelila koncesijo angleškim glavničarjem za dve železnici na Filipinah; prva je 18 milj dolga ter gre od Manille do Anti-pola, druga ima 120 milj daljave ter veže Tondo z Dagupanom.
Hnmunska vlada ne bo izvršila nameravanih utrjevanj čez reko Prut ter bodo odšli v Nemčijo nemški častniki, ki bi bili morali voditi ta dela.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, dne 5. julija. (Vsi avstrijski krojači do cesarja, samo — ljubljanski ne.) Odbor društva dunajskih kro-jačev je te dni zboroval dolgo in živo o vprašanji, kako krojaški obrt trpi veliko škodo po prodajalcih izgotovljenih oblek (pri nas „tandlarjih"), koji, dasi niso krojači, vendar prodajajo krojaške izdelke. Ker ni bilo moči nikjer najti pravega varstva zoper uimo po tej trgovini, ukrenil je odbor, da se naravnost obrne do cesarja s prošnjo, naj blagovoli v s prejeti krojače v svoje varstvo. Nekateri krojači so povdarjali, da se to ne tiče samo dunajskih krojačev, nego v obče vseh k r o j a č e v našega cesarstva.
Iz vseh dežel prihajajo jednake pritožbe, in zaradi tega je umestno, da iščejo ne samo dunajski krojači, temveč sploh vsi krojači po raznih krono-vinah avstrijskih varstva iu obrambe pri prestolu proti ukrepom obrtnijskih uradov, koji jih zadostno ne branijo pred prodajalci izgotovljene obleke. Za-jedno bila je predložena spomenica v nemškem, češkem, poljskem, hrvatskem in laškem jeziku, koja se pošlje do-tičnim društvom in zadrugam v posamičnih deželah, da se vsi skupno obrnejo do cesarja. V tej spomenici se dokazuje, da je z dosedanjimi ukrepi v prospeh „tandlarjev" in prodajalnic z izgotovljeno obleko zelo oškodovan in v nevarnosti krojaški obrt. Krojači naši pa, ker niso v tej spomenici izrečno omenjeni, pridružijo naj se tudi tem težnjam, katere črevelj žuli in naj se oglase o pravem časi iu varujejo tudi svoja rokodelska prava!	—k.
Iz Metlike, 6. julija. Zadnjič se je v »Slovencu" izrazil neki dopisnik, oziroma izrekel željo, naj bi iz vseh krajev slovenske zemlje in od povsod, koder bivajo Slovenci, dohajala poročila o njih življenji, gibanji in kretanji, češ, da bi to njega silno zanimalo.
No baš njemu na ljubo pišem ta-le, sam ne znam še sedaj, kako dolgi dopis.
To pač zuam, da uvoda ne bodem iskal, niti modroval, ampak držeč se zlatega nauka nepozab-ljivega mi profesorja, zašel bom na piano — »in mediaeres".
»Te reči", ta poročila so skromna, malehna. Kako ne, ker so iz skromnega, majhnega mesteca.
In vendar, moram reči, da je letošnje leto vsejedno nekako svečanostno leto za belokranjsko Metliko. V dokaz temu naslednji dnevi:
Binkoštna nedelja 20. maja To vam je bilo vse po konci ta dan. Vsi naši faraui so prišli in vsi okoličani gledat čile »Sokole" iz Kranjske in Hrvatske. In ni čuda! Saj jih velika večina naroda našega nikedar ni še videla in občudovala v lepi noši njihovi in — resnici čast! — hoteli so je s svojo prisotnostjo odlikovati, sprejeti je ljubko in navdušeno — drage goste prišedše iz onkraj Gorjancev in mile jim brate od onkraj Kolpe.
Lep in ginljiv je bil sprejem, kakor vselej ob prilikah, kedar se sestajajo bratje. Dve gospodičiui podali ste šopke prihodujikom.
Naše mesto obleklo je njim na čast praznično obleko. Godba je svirala, zastave so vihrale, cvetlice so se vsipale iz oken, pozdravljalo se je in odzdrav-Ijalo.
Vedro je sijalo solnce doli z božjega neba, kakor da se i ono veseli častitih gostov.
Točno ob 10. uri bilji je velik* sv. maša v farni cOrkvi naši. Lepo in trasa® so pohvali novomeški, pevci »Slov. del. pevsko društvo".
Pri banketu vrstile so se zdravi^, menjale se napitnice, bilo je s kratga: lepo, veselo vse. Popoludne vršila se je veselica v logu, iia trati, obdani s starimi hrasti.
Začel je »Sokol" s skakanjem in vežbanjem. Občudovali smo posebno »Sokolce" Hivate, da so ob tako kratkem času dospeli do take dovršenosti v telovadbi. Slava jim !
Dolenjski pevci zapeli so komad lepih naših narodnih v moškem in mešanem zboru na splošno pohvalo in pripoznanje.
Seveda ni manjkalo i lepih govorov. Priprost kmetič naš zahvalil se je iskrenimi besedami in od srca prišlimi na veliki časti, ki so je nam in vsem okoličanom skazali s svojim dohodom.
Zvečer zabavali smo se prosto v čitalniških prostorih.
Častitim gostom klicali smo ob razstanku: Živeli in hvala!
Birma na Hrvatskem. Od začetka do konca majnika potoval je premilostni višji pastir zagrebški, g. Gašparič, ob mejah naših delit zakrament svete birme. Silno bilo je birmancev. Na nekaterih farah čez 1200 in še več, in v manjših do 700. Seveda je bilo tudi odraščenih dosta. Tako se je prav mnogokrat pripetilo, da sta bila pri birmi oče in sin, mati in hči, pa oba že precej v letih. Pripoznati se mora, da se ljudstvo vede lepo ob takih prilikah: birmanci molijo mej delenjem »sv. potvrde".
Sege so po nekoliko drugačoe od naših: Premilostni ima najpreje veliko sv. mašo. Po dovršeni sv. daritvi se vsede na stol pred altarno pregrajo, da zasliši izpraševanje v verouku. Dotični župnik ali kapelan kot katehet izprašuje birmanee ves katekizem (ne samo o sv. birmi), in otroci, vsaj kolikor sem čul jaz, odgovarjajo gladko in dobro. Neutemeljeno je torej tisto splošno znano sumni-čenje, da Hrvatje niso poučeni v veri božji. Jako težka vprašanja stavila so se semtertje, tudi izvan katekizma, samo po razumu, pa jih je marsikateri deček ali deklica pogodila prav točno na začudenje nas vseh. Potem je iapraševal premilostni sam z istim vspehom. Ta javni izpit traja po številu birmancev eno ali dve uri.
Zakonča se s premijami. Premilostni lastnoročno deli mašne knjige, podobice, molke, svetinjice mej pridnejše otroke. Jako ginljivo je to! Moremo si misliti, kako dobro ostane v spominu še sivemu dedu ali stari babici, da jo je obdaril pri sv. birmi radi pridnosti in radi znanja v verouku sam njeni višji pastir.
Izpred altarne pregraje govoril je potem prevzvišeni gospod svojemu narodu prelep in prekrasen govor v gladki hrvaščini. Srce mi je utripalo čuv-šemu tako jedrnate, krepke, ker praktične nauke iz ust preblagega škofa. Ljudstvo, farani žakanjski, pa so si gotovo globoko v srce in v spomin udolbli njegove besede »o spovedi".
Zatem vršila se je sv. birma seveda istim obredom kot pri nas.
Tudi Metlika vdeleževala se je ponekako te slavnosti, kajti od Žakanja na Vivodino pelje pot skozi naše mestece. Zato je pri nas zvonilo in pokali so možnarji ob prehodu premilostnega. Duhovščina sprejela ga je ua kranjski zemlji s primernim poklonoin, ljudstvo naše je klečaje prejemalo njegov blagoslov. Sel je prevzvišeni v našo cerkev, potem v naš proštijski dvor na malehni oddihljaj. — Isto-tako skazali so mu primerno čast naši farani Draščaui.
Za vse to došlo je te dni zahvalno pismo od škofijskega urada zagrebškega.	(Dalje prih.)
Iz ljutomerskega okraja, 6. julija. (Raznoterosti.) Tatovi, ki so pri sv. Križu ukradli mon-štrauco, kelih, križ in nekaj drobiža, potegnili so jo res preko Mure na Ogersko, da bi ondi kakemu Židu svoj rop prodali. Toda ni se jim posrečilo. Še tisti dan so jim prišli na sled, in zvečer so že enega vjeli v Soboti na Ogerskem, druga dva pomagača pa tudi ue bota ušla, ker so jima že na sledu. Dva teh ptičev sta domačina, eden pa je s Prekmorskega; zato jih še ogersko sodišče ni izročilo. Ukradene reči so potrli, a prodati jih niso utegnili. Želeti bi bilo, da bi takošue rokodelce prav občutljivo kaznovali, kajti s samim zaporom se nič ne opravi pri ljudeh, ki nimajo več poštenja; navadno pridejo
'taki ljudje iz zapora še hudobniši in trdovratniši, saj glavar teb tatov je že sedel po mnogih ječah, celo v Lepoglavi, pa je vedno drzniši.
Naš okrajni glavar, ki je sicer že leto dni pri nas, še menda ne ve, da je v njegovem okraji iz-ključljivo slovensko prebivalstvo, ker nas je te dni vabil z velikimi nemškimi plakati, katere je tudi po vesnicah dal prilepiti, k nekemu velikemu »Sommer-festu", ki bi se imel na Petrovo ali v nedeljo dne 1. julija v ljutomerskem parku vršiti. Pa poleg nekaterih drugih ovir je oba dneva tako deževalo, da se ni mogla napovedana veselica vršiti, in nekatere odličniše goste, ki so od daleč prišli, moral je gospod okrajni glavar sam doma pogostiti.
Od Petrovega imamo vedno deževno vreme. Dežja smo si sicer želeli in zdaj dežuje lepo mirno in rahlo, vendar bi nam bilo še vsem lepo vreme ljubše, da bi mogli začeti rž žeti iu ajdo sejati, drugače bode se nam poljsko delo preveč nakupičilo.
Na povabilo ljutomerskih narodnjakov se je sinoči v Vaupotičevi gostilni zbrala vsa inteligencija tega okraja, da bi se poslovili od jako priljubljenega bivšega kontrolorja g. Boštjana Rocbeka, kije postal davkar v Rottenmannu na Gornjem Štajerju. Ker je bilo ravno zdaj davkarsko mesto v Ljutomeru izpraznjeno, mislilo se je sploh, da bo ta v svoji stroki izvrsten gospod postal tukaj davkar, ali po nekem za uradniški stan bojda jako koristnem pravilu mora iti g. Rocbek v Rottenmann, a ondašnji davkar je prišel k nam. Tudi naši Nemci so prišli h g. Rocbeku po slovo ter mu želeli srečno pot, mi pa mu želimo kmalu srečno povrnitev nazaj na slovensko zemljo med rojake, katerim je bil vedno prijazen, pravičen in jako postrežljiv uradnik, čitalnični pevci so mu zapeli za slovo nekoliko ginljivih slovenskih pesmi, katere mu naj tudi na tujem prijetno odmevajo v srcu, da ne zabi svojih rojakov in svoje domovine, katerim je bil pri nas vedno tako srčno naklonjen.
Z Vrhnike, 6. julija. Tudi letošnje šolsko leto naklonil je Bog tukajšnji šolski mladini obilo blagih dobrotnikov. Mnogi šolski prijatelji so s svojimi velikodušnimi darovi pripomogli, da se je praznik sv. Alojzija lepo in ganljivo praznoval.
Lepo jutro privabilo je marsikoga na holmec sv. Trojice, kjer je mnogobrojna vrhniška šolska mladina v dolgem sprevodu se pomikala proti cerkvi. Šolarji praznično opravljeni, okrašeni z rožnim cvetjem, šli so paroma za krasno šolsko zastavo v cerkev, kjer so pri sv. maši z jako ubranimi glasovi zapeli. Po sv. maši pa so se vstopili zunaj cerkve, kjer se je zbralo mnogo za šolsko mladino zanima-jočega se občinstva. Med mnogimi šoli prijaznimi in napredka željnimi dobrotniki naj omenim prečast. -gosp. dekana J. Ko pri vnikarja, ki so se tudi vdeležili šolskega praznika. Hvala in čast pa pri-stoja posebno gospem Ketejevi, Mulejevi in Pa j er je vi, katere so radovoljno pristopile in poskrbele, da so se med ogromno število učencev in učenk v uzornem redu razdelile črešnje in štruklji, kar je povspešilo veselje.
Po raznih igrah, petji in deklamovanji učencev in učenk napravili so občepriljubljeni iu visoko-čislani gosp. dekan lep zanimiv govor, v katerem so sv. Alojzija v vzgled postavili, konečno so po-vdarili, da smo pošteni Slovenci in sklenili so svoj gOvor s tem, da so izrekli željo, naj se zapoje »ce-sarska pesem". Jednoglasno se je razlegala himna na prijaznem hribu in med občnim veseljem so se vrnili otroci domov. Vsakdo bo pomnil lepo slavnost sv. Alojzija še v poznejših letih.
Iz Trsta, dne 5. julija. Te dni se je v »Slovencu" bralo, da namerava kupiti vodstvo podpornega me-ransko-goriškega društva v Iki, v hrvaškem Primorji, prostor iu tamkej napraviti hišo in kopeli za bolehne duhovnike. Kdor pa okolico tržaško malo bolj pozna, ta bo gotovo pritrditi moral, da za ustanovitev takega zavoda bi se dal morda bolj primeren kraj v bližini Trsta najti.
Po mnenji pisatelja teh vrstic primernejši nego Ika bil bi gotovo grljanski zaliv (Grignano) blizu Trsta. Ta kraj je za kopeli kot vstvarjen. Grljanski zaliv je zavarovan proti vsem vetrovom, tla so čisti goli pesek. Precej zraven je prekrasni cesarski park Miramar. V Grljanu je vedua spomlad; tu cvetejo pod milim nebom kamelije, raste v divjem stanu mixtus, čigar veje večkrat celo židje s Poljskega kupujejo in na Poljsko vozijo. Zime v Grljanu ne poznajo, tu malo malo kedaj termometer pade na ničlo. V Grljanu raste najsladkejše grozdje in najfinejše sadje. Tu je najboljša voda, tukajšnji pre-
bivalci vodi ii nekaterih vrelcev celo zdravilno moč pripisujejo. Lega Grljana je taka, da si človek kras-nejše ne more misliti. Železnična postaja, telegraf, pošta, v bližini pa Trst, od koder se more vse dobiti. Do Barkole, katera je le pol ure od Grljana oddaljena in kjer so že morske kopeli, vozilo se bo še ta mesec iz Trsta po tramvaju; pozneje pa menijo tramvaj do Miramara napraviti. Ker je torej Grljan v bližini Trsta, lahko se ima v potrebi tudi najiz-vrstnejše zdravniške moči pri rokah. Vseh teh prednosti kakor Grljan nima tako hitro kak drugi kraj. Predno torej slavno vodstvo podpornega društva v tej zadevi kaj ukrene, bilo bi gotovo dobro, da si tudi nekoliko tržaški Grljan (Grignano) ogleda in preudari, ali ne bi bilo morda primerneje v Grljanu to napraviti, kar se je nameravalo v Iki.
Trgovinska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
III. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da je občina Stari Trg prosila za napravo brzojavne postaje. Odsek povdarja, da se je zbornica že 1. 1877. izrekla za brzojavno postajo r Starem Trgu, katera bi bila imela ustrezati potrebam Loža in Starega Trga. Zbornica je tudi priporočala 1. 1885. z ozirom na trgovinske, obrtne in prometne odnošaje, da se ustanovi brzojovna postaja v mestu Ložu, pripoznavši nje potrebo. Sklicevala se je posebno na vas „Stari Trg", katera je le 0 9 kilometrov oddaljena od Loža, a ne, kakor se trdi, dva kilometra. V Ložu je c. kr. okrajno sodišče, c. kr. davčni urad, žandarska postaja in občinski urad ložki; v Starem Trgu je župniški urad in šola, iu res je, da spada Lož v župnijo in šolo v Starem Trgu, kar pa ni posebne važnosti, ker je Lož, kakor zgoraj rečeno, le 0 9 kilometrov oddaljen od Starega Trga. Občina Stari Trg šteje 4849 duš, od katerih je 154 trgovcev in obrtnikov. Ti pa, in vsi drugi trgovci bliže Starega Trga iz hrvaških občin, takisto zasobniki, posluževali bi se brez sumnje brzojavne postaje v Starem Trgu, ker je Stari Trg bliže za 0'9 kilometrov, nego li brzojavna postaja v Ložu. Postaje v Ložu posluževalo bi se torej samo 43 trgovcev in obrtnikov ložkih, c. kr. okrajno sodišče, c. kr. davčni urad, žandarska postaja in zasobniki ložki. Ali je promet tolik, da bi mogle biti postaji v Ložu in Starem Trgu, ni odseku znano. Ako pa bi radi premajhnih dohodkov morali jedno ali drugo postajo opustiti, izreka odsek že sedaj, da bode on vsekakor priporočal, da se pridrži brzojavna postaja v Ložu.
Zategadelj predlaga odsek:
»Zbornica naj se izjavi v zmislu tega poročila pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu."
Gospod zbornični svetnik Hren izreče se z ozirom na bližnjo brzojavno postajo v Ložu proti temu, da se napravi brzojavna postaja v Starem Trgu.
Pri glasoVanji sprejme se odsekov predlog z večino glasov.	(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je odlikoval voditelja tovaren za kemične izdelke v Hrastniku, g. Jul. vit. Goss-letha, z redom železne krone III. vrste.
(Kranjska deželna vlada) je razpustila krajevno skupino nemškega šulvereina v Ljubljani v zmislu §. 24. postave z dne 15. novembra 1807 št. 134 drž. zak., ker društvo ni več vstrezalo pogojem in prvotnemu namenu svojemu.
(Nevarno je zbolel) č. gosp. Jožef Jerič v Št. Vidu na Koroškem pri usmiljenih bratih, kamor je šel pred štirinajstimi dnevi iskat zdravja.
(V škofiji ljubljanski:) Zakrament sv. birme delili bodo premilostni gospod knezoškof ljubljanski po Gorenjskem in sicer v naslednjih dneh: 23. julija na P u ž i n a h (Weissenfels), 24. julija na D o v j e m, 25. julija na Koroški Beli, 26. julija v Zaspu, 27. julija v Gorjah, 28. julija v Koprivniku, 29. julija v Srednji Vasi, 30. julija v Lescah, 31. julija na Breznici in 1. avgusta v Begunjah.
(Mestni magistrat) prepovedal je prodajo fotografij, predstavljajočih dozdevno podobo Matere božje v Doluieah, katere so se napravile v tukajšnjem fotografskem zavodu Schneiderjevem.
(Duhovske premembe v ljubljanski škofiji.) 0. g. Franc Honigman prezentiran je za faro Osilnico; č. g. Matej Ferčej postavljen je administratorjem fare Javor pod Ljubljano; č. g. Franc Pavlin gre za kapelana na Jesenice. V pokoj so stopili: stalno čast. g. Janez Bačnik, župnik, knezoškofijski duh. svetovalec ter zlatomašnik v Prečini; začasno pa čč. gg. kapelana Ant. Petrič v Poljanah nad Loko in Valentin Orehek v Št. Jurji pod Kumom. — Razpisani ste do 6. avgusta fari Prečina in Kostanjevica.
(Koncert »Glasbene Matice") privabil je včeraj ob jednajsti uri toliko razumništva vseh stanov, da je bila redutna dvorana natlačeno polna. Ker smo uverjeni, da se i po deželi občinstvo zanima za take velikanske in sijajne koncerte, kakoršen je bil včerajšnji, hočemo, ker nam danes primanjkuje prostora, jutri prinesti daljši popis in oceno.
(V tukajšnji čitalnici) priredili so včeraj ob 2. uri popoludne nekateri ljubljanski rodoljubi banket na čast umetnikoma gg. F i š e r j u in Pogačniku, ki sta sodelovala pri dopoludanskem velikem koncertu „Glasbene Matice". Zbralo se je nad 40 prijateljev glasbe; zabava je bila jako živahna. Vršile so se razne napitnice. Gosp. Ravnikar kot predsednik »Glasbeni Matici" napil je najprvo gospodoma gostoma in v drugem govoru zahvalil se vsem podpornikom „Glasbene Matice". Govorili so dalje gg.: Pogačnik, Fišer, dr. Ferjančič, dr. Vošnjak, J. Hribar i. dr. Mnogo veselosti vzbujali so dovtipni govori virtuoza g. Fišerja.
(Mestnemu magistratn v priporočilo.) Dva velika psa gosp. Foderla sta preteklo soboto okrog polnoči napadla nekega moža pred trnovsko cerkvijo ter sta ga dolgo časa strašila z lajanjem, se zaletavala vanj in mu baje strgala tudi obleko. »Pomagajte", klical je revež na pomoč, in še le drugim se je posrečilo pse odgnati od njega. Tudi sta psa tisti večer po namočenih vrtovih veliko škode naredila. Ker se je to že večkrat zgodilo, vprašamo: ali ima gosp. Foderl pravico pse po noči izpuščati na prosto, da ni pred njimi varno ne imetje in ne življenje?
(V proslavo cesarjeve štiridesetletnice) sklenile so soglasno občine okr. glavarstva »okolica ljubljanska", da bodo založile ustanovo za onemogle vojake z glavnico 1000 gld. ter jo imenovale z Najvišjim dovoljenjem „cesar Franc Josipova ustanova". Obresti v znesku 42 gld. podarile se bodo vsako leto v tem okr. glavarstvu rojenemu vojaškemu invalidu. Na Vrhniki pa delajo še posebne priprave, o kojih bomo o priliki poročali.
(Šentpeterska podružnica sv. Cirila in Metoda) imela bode svoj občni zbor v soboto, dne 14. julija, zvečer ob 8. uri v pivarni »Bierhalle" na sv. Petra cesti z nastopnim vsporedom: 1. Nagovor; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajni-kovo; 4. volitev načelništva; 5. volitev odposlanca k glavni skupščini; 6. posamezni nasveti.
(Občili zbor šentjakobske podružnice sv. Cirila in Metoda) včeraj zvečer na Virantovem vrtu je privabil mnogo občinstva. Pelo je jako pohvalno društvo „Slavec", pa tudi gmotni vspeh te veselice je bil povoljen. Natančnejše poročilo prihodnjič.
(Upravni odbor društva »Narodni Dom") je imel pretečeni četrtek redno sejo. Na dnevnem redu je bilo konštituiranje, razgovor o nasvetih in sklepih občnega zbora in druge posameznosti. Navzočih je 8 odbornikov pod predsedstvom dr. A. Moscheta. Odbor potrdi dr. vit. Iv. B 1 e i w e i s a za podpredsednika, dr. J. S t a r e t a za blagajnika, J. Kotnika za tajnika, E. Laha za njegovega namestnika. Tajniku in blagajniku se izreče zahvala na marljivem in vspešnem delovanji pretečene dobe. Sklene se odbor »Sokola" naprositi, naj bi privzel programu svoje 251etnice kot posebno točko bazar na korist »Nar. Domu" in v ta namen prepustil stekleni čita!niski salon. Vse potrebne priprave, da se bazar dobro obnese, prevzame odbor »Nar. Doma" sam. — Sklene se čitalnice in bralna društva po deželi naprositi, da namenijo po jedno besedo v letu »Narodnemu Domu". — Pozvati se imajo vse posojilnice, pri katerih ima društvo kaj denarja naloženega, naj pošljejo vse obresti, kakor so se nabrale do 30. junija t. 1. in naj jih v prihodnje pošiljajo dosledno vsacega pol leta. Prošnja neke posojilnice za primerno posojilo se odbije. — Odobri se načrt odbora »Kraj-carske družbe" glede iztirjavanja zaostalih doneskov in sklene se nastopiti v tej zadevi soduijsko pot po odvetniku. — Deležuiku, ki daruje društvu 2 ku-ponski poli svojih deležev, ima se poslati zahvalno
pismo. — Kouečno sledi že živahen razgovor o prostoru za zgradbo in o načrtu za poslopje ter se sklene prav pridno delovati za pridobitev novih deležnikov.
(Umrl je) previden s sv. zakramenti v soboto v gostilni pri „vrtnarjiu v ljubljanskem Gradišči čast. g. Jakob Senčar, župnik v Foscoliuu blizo Poreča. Pokojni, rodom Vačan (r. 1S40, m. 1868), hotel si je v pljučni bolezni poiskati leka ali vsaj polajšauja v domačem zraku na Vačah. A moral se je vleči že v Ljubljani na smrtno posteljo. Pokopali so ga danes pri sv. Krištofu, kjer je tudi ležal v mrtvašnici na mrtvaškem odru. Naj v miru počiva !
(Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 51. snopič. Vsebina: Vino. — Želodec (govor v veseli družbi). — Sol (govor). — Sreča. — Ko bi človek vse videl in vedel.
(„Slavčeva" slavnost) se včeraj ni mogla popolnoma izvršiti zaradi neugodnega vremena. Sveta maša se je darovala ob 1/211. uri dopoludne v cerkvi sv. Jakoba; pri njej je vokalno pel oddelek pevcev vbrano in krepko. Popoludanska veselica pa se je morala odložiti na nedoločen čas; dan koncerta naznanil se bo po časopisih in plakatih.
(Na Kranjskem) prodalo se je v letošnjem prvem četrtletji duhana in smodk za 6265 gld. manj nego v isti dobi lanskega leta. Smodk stržilo se je v tem časi 200.880 kosov.
(Xa tržaški gimnaziji) vršila se je ustna matura od dne 2. do 7. t. m. — Pet maturantov napravilo je izpit z odliko, petjih sme pouavljati izpit, ostali dobili so spričevala zrelosti.
(^Edinosti") zadnja številka je bila zaplenjena zaradi članka „Kako sodijo nepristranski Italijani v Rimu." Vredništvo je priredilo drugo izdajo.
(Trtna uš) pokazala se je tudi v tržaški okolici, in sicer, kakor poroča mestni magistrat, v Škorkolji v vinogradu t. št. 49.
(Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) vabi svoje društvenike k izletu v Selo pri Črničah, kjer bo tamošnji „Bralno društvo" dne 15. julija priredilo slavnost v proslavo 40Ietnice presvetlega cesarja.
(Prazne želje.) Ob smrti Einspieler j evi raznesli so nemški liberalci po Koroškem vest, da se bo edini slovenski deželni poslanec, g. P. Muri, odpovedal mandatu. Kar človek želi, o tem rad govori. Kakor pa čitamo, ne bo se odpovedal mandatu.
(Dunajski Čehi) X. okraja imeli so v praznik sv. Cirila in Metoda v favoritski cerkvi prvič pridigo v češčini, kar je Nemce neki silno razburilo.
(Učiteljsko službo) na slovenskem oddelku kmetijske šole v Gorici podelil je deželni odbor začasno g. V. Dominku iz Kobarida.
(Ponesrečil) se je Jožef Zorman od svete Trojice v Slov. Goricah. Ko je vozil deske iz Maribora, splašili so se mu konji, zvrnil voz, in Zorman se je tako poškodoval, da je dne 5. t. m. umrl.
(Strela) je udarila, kakor se nam poroča iz Ra-dovice, včeraj ob 1 ,1. uro ponoči v hlev, [stoječ sredi vasi. Hlev je zgorel, večje nesreče ni bilo, ker se je takoj ploha ulila in pripomogla gasilcem, da se okolu hleva stoječa poslopja niso vžgala.
(Obsojen) je bil predvčerajšnjim na trinajst mesecev težke ječe znani mestni postopač Janez K e š e, ker je v osmini sv. Rešnjega Telesa mej litanijami v cerkvi zažgal smodko.
Raznoterosti.
Telegrami.
Belgrad, 9. julija. Postopanje kraljičino se splošno obsojuje, tudi Ristic jo o tem izrazil svoje obžalovanje. Ker se je hotela kraljica povrniti v Srbijo ter tu prevzeti kraljevi politiki nasprotujočo nalogo, predlagal je kralj, naj se izdela državna listina, po koji obdrži kraljica vse pravice in dostojanstva, toda le pod tem pogojem, da smo stopiti na srbska tla le vsled kraljevega poziva. Prestolonaslednik nadaljeval bi svojo študije do polnoletnosti v Nemčiji ter ostal pod nadzorstvom kraljičinim. Kraljica jo zavrgla to, izvolila si sama s tem pot ločitve ter se brani izročiti kraljeviča.
Carjigrad, 9. julija. Petindvajset mož broječa bolgarska roparska četa je sinoči obkolila vshodnorumelijsko železniško postajo Belovo ter odpeljala železniška agenta L a i e n -d le rja in Banderja. Oba sta Avstrijca in družinska očeta; roparji so ž njima grdo ravnali. Natančnejša poročila manjkajo.
Madrid, 8. julija. V ministerskem svetu je konstatoval Sagasta, da jo moj armado agitacija, ki pa ni nevarna in so bo polegla, ako se dovolijo zahtevane preosnove.
Umrli so:
5. julija. Julija Schreier, trgovčeva žena, 58 let, Krojaške ulice št. 8, jetika.
T nj c i.
6. julija.
Pri Jlaličn: Landgraf, K. Engel, Lemberger, trgovci, z Dunaja. — Brandstšitter iz Gradca. — D, Filek iz Pulja.
—	Josip Jonke, zasebnik, z Dunaja. — J. Sehuscliek, davkar, z Dunaja. — Dornik z Gorenjskega. — Staro, iz Kamnika.
Pri Slonu: Uneli, zastopnik, iz Trsta. — Diamant s Prage. — A. Bauch, trgovec, z Dunaja. — Iv. Kranjc, enoletni prostovolee, iz Lvova. — B. Fischer, profesor, z Dunaja.
—	Sclnvarz, iz Varaždina. — Alfred Zeller, uradnik, z Dunaja.
—	F. Vogel iz Nemčije.
Vremensko sporočilo.
Čas
opazovanja
17. u. zjut. 7. 2. u. poj). 9. u. zvee.
Stanje
zrakomora t mm
~TWo~ 734-9 733-8
toplomera po Celziju
188" 240 200
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
732-4
733-9 735-2
Veter
sl. vzh. sl. zap. sl vzn.
Vreme
oblačno
»
del. jasno
.3 3 g
Si š
8 rt a
35-50 dež
170 21-0
164
brezv. sl. vzh. brezv.
oblačno del. jasno
5-00 dež
V soboto popoludne dež, ponoči huda ploha. V nedeljo dopoludne nekoliko dežja, popoludne ob 1. dež. Srednja temperatura obeh dnij 20'3° in 18'2°C., za 1-7° in 0 6° pod normalom.
[Dunajska borza.
(Telegralično poročilo.) 9. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 40 kr. Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Pap:rna renta, davka prosta......
Akcije avstr.-ogerske banke ...-.,
Kreditne akcije ..........
London .............
Srebro .............
Francoski napoleond..........
Cesarski cekini ..........
Nemške marke ..........
81	gl. 40
82	„ 65 112 „ 85
90 „ 80
matere
Zahvala.
1'ovodom smrti in pogreba moje nepozabljive
Ane
— Avstrijska trgovina z lesom v severni Afriki je precej živahna. Največ lesa gre iz Avstro-ogerske v Egipt skozi Aleksandrijo, Da-mijeto in Suec. Preko Trsta, Reke in Senja ga pošiljajo tjekaj: Koroška, Štajarska, Kranjska, Ogrska in Hrvaška; Tirolci preko Benetek in Galicija preko Galaca. V Aleksandriji avstrijski les jako dobro plačujejo za zgradbe stanovanj in mostov. Vendar pa je dandanes uvožnja lesa vže večji nego poraba. Vsled tega se utegne primeriti, da mu pade cena.
— Slanino in prekajeno svinjino vsake vrste prepovedala bo avstro-ogerska vlada iz Italije v Avstrijo uvažati, ker je nedavno laška vlada naši svinjini pot na Laško zaprla, da bi šlo ondi domače blago v denar. „Haust du meinen Juden, so hau' ich deinen Juden".
došlo mi je od mnogih strani toliko izrazov srčnega sočutja, da si v sveto dolžnost štejem izreči vsem do-tičnim najiskrenejšo zahvalo, zlasti pa prečastiti duhovščini, slavni narodni čitalnici in gg. pevcem za lepi nagrobnici. Bog plačaj !	(1)
V Vipavi 7. julija 1888.
Ivan Pogačnik.
Letovišče
na Bernci, na Koroškem (Fiirnitz in Kiirnten) pol ure od toplie beljaških; železniška in poštna po-1 staja, gostilna
Julija pl. Kleinmayra
z lepimi sobami in dobro kuhinjo po nizki ceni. Naznanila posestniku v imenovani, povsem slovenski in jako prijetni kraj.	(1)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Brata Kbcrl. x
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov * in napisov.
_ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
S	lljj B«.l>IJS&JIB.Sa,
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano roelno fino delo in najnižjo cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^Z v ploščevinastili pušicah (Blechbiichsen) v domačem ianenein oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse to vrsto v prodajalnah.
^ gf Cenili« lisi zahtevanje. "^Stl
Janez Bogan, 8
mizarski mojster v Ljubljani ^
na Dunajski cesti št. 15, (Medij atova lilša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mirne
politovane in Ukane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garnituro, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobo, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
!!gld. JiH a.v.!
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol-
no pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi frnnžami iz
blaga, izdeluje po — 38 gold. n. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
-v Ljubljani, »olenl»iirgovc ulioc išt. i,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce ua peresih (Federmadratzen) lO f>"K in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špoeijaliteto: altarne preproge.
Cenilci s podobami zastonj in franlco na zahtevanje.
Prijateljem mladine
se priporočajo naslednje knjižice:
»Zgledi bogoljubnih otrok"
iz vseh časov krščanstva. Trije zvezki, a broš. 30 kr., kart. 40 kr., lično v platno vezan (!0 kr.
otrokom učitelj in prijatelj.
Štirje zvezki a 12 kr.; skupno vezani 50 kr., lično v platnu (tO kr.
..Angeljček", ,.Krščanski Detoljub'!
mladine. — S prilogami, izhaja štirikrat na leto in velja za celo leto 40 kr. Priloge ,,-A.Ii znaš" in „ŽaUlatliiica", 32 str. 16°, po 4 kr. Pri slednjih dvoh knjižicah na 10 komadov jeden povrhu.
List za krščansko vzgojo in rešitev
Dobivajo se omenjene knjižice v „Katoliški bukvami" ali pa pri gosp. Kržiču, katehetu v samostanu čč. gg. uršulink.	(7)
i
s
S
Slomškovih zbranih spi m ]
IV. knjiga: različno blago, •
(I. dol: „Šola in odgoja" str. 180; II. del: ..narodna < politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; . Ili. del: „razna poučna tvarina" str. 357—428 do- ' biva 6e izvod po 1 gl. pri izdajatelju : .Mih. Len- I dovšku, župniku v Makoinh (Maxau b. Poltschach); IU. knjiga, žlvotopisi, str. 397 pa po 70 kr. Po l ravno isti ceni tudi po vseh slovenskih bukvarnah! Prva in druga knjiga sto pošli; Val. Orožnovili pesni jo še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr. | Poto knjige: „Slomškovi ,,pastirski lisi I" ni . moči izdajati, dokler za III. in IV. tiskovni stroški ' niso poravnani.