Plemenske živine več ne uvažamo stran 6 NASLOV Leto XXXIII Št. 32 Murska Sobota, 24. aprila 1981 CENA 4 DIN VESTNIK NA ROB MESECU ČISTOČE NAMEN DOSEŽEN- TAKO NAPREJ! DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE GORNJA RADGONA VABIJO NA OSREDNJO OBČINSKO PROSLAVO v počastitev 40-letnice vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije in 40-letnice ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki bo v soboto, 25. aprila 1981, s pričetkom ob 15.30 uri na sejmišču v Gornji Radgoni. Program: — kulturni program — pozdrav občinske in zvezne štafete — slavnostni govor — podelitev priznanj OF in srebrnega znaka zveze sindikatov DPO in SO občine G. Radgona Mladina, delovni ljudje in občani Pomurja so se v iztekai očem mesecu čistoče spet občutneje zganili. Gesla Ohranimo našo deželo čisto torej niso vzeli le kot parolo, temveč spoznano nujnost. Pa ne zgolj v mestnih središčih, temveč tudi nekaterih krajevnih skupnostih na podeželju in organizacijah združenega dela. Skratka kaže, da je akcija čiščenja okolja in zbiranja sekundarnih surovin, posebej steklenic in starega papirja, dosegla svoj namen in dodamo lahko: naj bo tako še naprej. Naj se z aprilom skrb za okolje ne neha, temveč nadaljuje nepretrgano, z nezmanjšano prizadevnostjo. Zapisali smo, da je cilj aktivnosti v bistvu dosežen, kljub temu pa je še nekaj težav, ki dajejo misliti. Kot hiba se je najprej pokazalo, da se sicer številni dejavniki — v Pomurju imamo medobčinsko društvo za varstvo • okolja, komisijo za prostorsko planiranje in varstvo okolja pri medobčinski gospodarski zbornici, občinske odbore Rdečega križa, lovske in ribiške družine, taborniki in še bi jih lahko navajali — ne morejo zanesljivo dogovoriti, kako izpeljati določeno akcijo. Če pa se že dogovorijo, se zna zavozlati pri usklajevanju. Celo do užaljenosti utegne priti, kar seveda nikakor ni in ne more biti vzdržno. Vprašanje, ki ga tu ne more- mo povsem razčistiti, je nadzor in kontrola nad izvajanjem predpisov, ki urejajo področje varstva neposrednega delovnega in življenskega okolja. Najbrž bi se morali inšpekcijski organi in vsi drugi, ki so po tej plati odgovorni, veliko bolj angažirati, vsekakor pa ostreje kaznovati vsakogar, ki krši — takih primerov pa je več kot dovolj — tovrstne norme. Nenazadnje velja spomniti na hvalevredno akcijo iz Murske Sobote in Občinskega odbora rdečega križa Radenske iz Radenec, ki v sodelovanju s Fructalom iz Ajdovščine, Talisom in Vinagom iz Maribora te dni načrtno zbira, seveda ob pomoči predvsem mladih širom Pomurja, številne odvržene steklenice. Kar 15 vrst steklenic je na spisku, ki jih je nepoškodovane moč vnovčiti. Splača se, v to ni dvoma, kot se tudi splača zbirati vse vrste drugih odpadnih surovin: staro železo, papir, tekstil in druge. Skratka, ponuja se ničkoliko priložnosti, da ohranimo našo. deželo čisto in varno, ob tem pa tudi prispevamo k vsesplošnim naporom za ustalitev našega gospodarstva. Pa da ne pozabimo: v slogi je moč, pregovor, ki še kako velja za čase in razmere, v katerih živimo in jih soustvarjamo. Branko Žunec Jutri bomo pozdravili zvezno štafeto! V Pomurju že nestrpno pričakujemo nosilce letošnje zvezne štafete'mladosti, ki je simbol neomajne privrženosti Titovi poti ter bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Ne samo mladi, ampak tudi starejši, delovni ljudje in občani vseh štirih pomurskih občin so se v letošnjem letu, ko praznujemo 40-letnico vstaje in zmagovite revolucije, še posebej temeljito pripravljali na sprejem zvezne štafete mladosti, ki prispe v pokrajino ob Muri v soboto, 25. aprila. Tako jo bodo mladi iz ljutomerske občine nrevzeli od svojih vrstnikov iz ormoške občine pri Žerovincih ob 12.55, nakar bodo nosilci štafetne palice nadaljevali pot proti, Ljutomeru, kamor bodo prispeli ob 13.15. Zatem bodo zvezno štafeto po nesli skozi več krajev ljutomerske občine, kjer jo bodo lahko množice ljudi, podobno kot vedno doslej, z navdušenjem pozdravile. Tako vzdušje se bo brez dvoma nadaljevalo tudi v lendavski občirti, v občinsko središče Ijendavo pa bodo prispeli ob 14.25. Nosilce zvezne štafete mladosti bo po daljšem kulturnem programu in pozdravih v slovenskem in madžarskem jeziku nato pot vodila vse do Strehovec, kjer jo bo mladina murskosoboške občine prevzela ob 15.10. Po časovnici bi naj nosilci štafetne palice prispeli v Mursko Soboto ob 15.40, bogat kulturni program pa se bo začel že ob 15. un. Fu dobo pričakali tudi nosilce vseh treh občinskih štafet, ki bodo ob 15.20 prišli iz smeri Kroga, Bodonec in Motva- rjevec. Ob 16. uri pa se bodo nosilci letošnje zvezne štafete mladosti napotili proti Tišini in Petanjcem, kjer bodo ob 16.25 predali štafetno palico vrstnikom iz gor-njeradgonske občine. V Gornjo Radgono, kjer bo daljši postanek, bodo prispeli ob 16.50, že ob 17.20 pa jo bodo predali mladim v Benediktu, s čimer bo končana pot nosilcev zvezne štafete mladosti v Pomurju. Vsepovsod, v večjih občinskih in krajevnih središčih. pa bodo ob tej priložnosti tudi pestri kulturni programi, ki se bodo začeli že veliko prej pred prihodom zvezne štafete. Številne lokalne in občinske štafete pa bodo šle skorajda skozi vse kraje v Pomurju, tako da se bodo tudi tam aktivno vključili na prihod štafete. M. Jerše j DEHTEČA VAŠKA IDILIKA VABI —Tokrat predstavljamo v rubriki Naši kraji in ljudje : Crenšovce, Žižke in Trnje — vasi, ki so združene v eno krajevno skupnost. Na-| predek, ki so ga dosegli občani teh naselij, je čutiti na vsakem koraku, imajo pa tudi j še precej načrtov. Več o vsem tem lahko preberete na zadnji strani. Na posnetku I ena izmed novih ulic v Crenšovcih.Foto: Š. Sobočan. OBVESTILO BRALCEM Prihodnja številka Vestnika bo izšla v sredo, 29. aprila, posvečena pa bo prazniku OF, 1. maju in 40-letnici vstaje. Uredništvo Sadno drevje letos lepo kaže, zato mu kaže posvečati še toliko več skrbi. Le da pridelka ne bi vzela slana ali kakšna druga naravna nesreča. Foto: L. K * AKTUALNO DOMA... Predlog letošnjega finančnega načrta republiške skupnosti za ceste, ki ga bodo v kratkem obravnavali delegati skupščine, govori o 6,873 milijarde dinarjev dohodkov in izdatkov skupnosti. Vendar to še ni »trden« denar, saj raču- najo, da naj bi si izvajalci cestnih del pomagali s tako imenovanimi blagovnimi krediti, ki naj bi letos znašali kar 188,7 milijona dinarjev. Le nekaj manj kot lani naj bi dobili denarja tudi od prodaje bencina in sicer 1,57 milijarde Za boljšo dinarjev (lani 1,62 milijarde). Izvršilni odbor cestne skupnosti ni zadovoljen s predlogom, da bi zdaj za ceste dobili le 73,3 odstotka posebnega prispevka v ceni goriv. Položaj v cestnem gospodarstvu je namreč takšen, da skoraj ne dopušča nadaljnjega presihanja denarja za ceste. Zato bo skupnost za ceste ponovno zahtevala od republiškega izvršnega sveta, da pripravi tak zakon,, ki tako imenovanega cestnega dinarja iz cene goriv ne bi razdeljeval še za energetiko in za železnice. Predsednik romunske vlade 11 ie Verdec (levo) in predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. Tridnevni obisk in pogovori so potrdili stalnost interesa ža sodelovanje obeh sosednih držav. SFRJ in Romunija sta lahkp za vzgled sosedskega sodelovanja v tem razburkanem in čestokrat sprtem svetu. Nekako do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja naj bi porabili približno petsto milijonov dinarjev za obsežna melioracijska dela ob rečici Polskavi. Gre za 8600 hektarov zamočvirjenih zemljišč v ptujski, sloven-skobistriški in mariborski občini. Trajno je zamočvirjenih 5500 hektarov, od tega pa na 3000 hektarih zemljišč ni bila mogoča nobena obdelava. Računajo, da bodo na novih zemljiščih namenili za travnike 1800 hektarov, na 4800 hektarih pa bodo proizvajali krmo, pšenico in sladkorno peso. Na območju Polskavskedolineje 27 odstotkov zemlje v družbeni lasti. Trkanje na odprta vrata Na zadnji seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je bila poudarjena ugotovitev, da bitka s cenami sama po sebi ne rešuje vprašanj stabilizacije gospodarjenja, življenjskega standarda in sploh problemov nadaljnjega razvoja samoupravljanja. Na žalost je zoperstavljanje pretiranim podražitvam vzbudilo med delavstvom vtis, da bo z vračanjem cen na lanskoletno raven vse razrešeno in da bodo to postorili tisti, ki ukrepajo izven organizacij združenega dela. Resnica je nasprotna, saj so cene odraz mnogih neurejenosti. ki jih je treba odpraviti, da bi dobili pogoje gospodarjenja. ki bodo dajali realne osnove cenam vsega dela in rezultatom dela, ki niso samo izdelki organizacij združenega dela. Predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič je na posvetu s predsedniki in sekretarji občinskih ter predsedniki medobčinskih svetov govoril o nalogah socialistične zveze in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih, ocenil pa je tudi vzroke za nedavne nemire na Kosovu. Zakaj Kosovo? Mislim, da so zato določeni objektivni razlogi, ki jih zdaj ni treba več posebej razlagati — je menil tovariš Ribičič. Obstaja pa tudi veliko število študentov, ekstenzivna politika vzgoje v tej pokrajini, značilna za vse nerazvite dežele, kjer vzgajajo na univerzah množico profesorjev, pravnikov, filozofov, pesnikov in tako naprej, ne pa inženirjev, tehnikov, matematikov in fizikov. Spričo vsega vse tisto, kar družba daje za hitrejši razvoj, ne prinaša pričakovanih rezultatov. Opraviti imamo s profili, ki imajo možnosti ne za zaposlitev ne za svoj osebni razvoj. Druga stvar je zaostrena socialna diferenciacija, ki se posebej ostro kaže na nerazvitih območjih. Tako hiter razvoj nujno poraja tudi večje socialne razlike, je neenakomeren, enostranski, zanemarja delovno intenzivno industrijo, ne izkorišča vseh agrarnih možnosti dežele. Visok naravni prirastek prebivalstva obenem poraja za vso družbo hude probleme, npr. migracije in tudi onemogoča intenzivnejše rezultate na podlagi lastnih sredstev in pomoči bolj razvitih delov Jugoslavije. Počasneje naprej Novi petletni načrti gospodarskega razvoja v vzhodnoevropskih državah dajejo slutiti, da se tudi te dežele spopadajo s težavami, ki tarejo vso mednarodno skupnost. Svetovna gospodarska kriza ni mogla prizanesti državam s sistemom centralističnega načrtovanja, ker mednarodni gospodarski odnosi veliko bolj vplivajo na razvoj socialističnih držav kot prej. Hkrati pa je vpliv teh držav na svetovna gospodarska gibanja prešibak, čeprav je delež teh držav v svetovni proizvodnji že dosegel 30 odstotkov. Njihova udeležba v svetovni trgovini pa je precej skromnejša, saj ne dosega niti 9 odstotkov. Kaže, da sta predvsem ekstenzivna proizvodnja in neustrezna delovna storilnost poglavitna problema gospodarstva vzhodnoevropskih socialističnih dežel. Lani je bila gospodarska dejavnost v teh državah sicer živahnejša kot leto poprej, vendar kljub temu niso dosegle načrtovane stopnje rasti. Sodeč po nekaterih podatkih so samo ZSSR. Bolgarija in Nemška demokratična republika uresničile načrtovano dinamiko. Celotna proizvodnja seje povečala za 3 odstotke, vendar mnoge gospodarske panoge niso uresničile načrta. To velja predvsem za kmetijstvo, kjer seje v večini držav proizvodnja zmanjšala predvsem zaradi slabih vremenskih razmer. Tudi v zunanji trgovini z drugimi državami niso dosegli načrtovanega. Skupno imajo države vzhodne Evrope v zunanjetrgovinski menjavi z zahodnimi državami za tri milijarde dolarjev primanjkljaja, celotne dolgove teh držav pa ocenjujejo na več kot 60 milijard dolarjev. Pravzaradi tega so na nedavnih partijskih kongresih v ČSR in NDR poudarjali, daje treba občutno izboljšati kakovost proizvodnje in jo tudi tehnično in tehnološko 'j izpopolniti, da bi bili bolj konkurenčni na tujem trgu. Kosi v novih petletnih načrtih zastavljajo cilje, so države SEV veliko bolj previdne. Na Češkoslovaškem načrtujejo, da se bo narodni dohodek do leta 1985 povečal za 15 odstotkov, industrijska proizvodnja za 20. kmetijska pa za 10 odstotkov. To so doslej najskromnejši planski cilji v tej državi. Podobna previdnost pa prevladuje tudi pri vseh ostalih vzhodnoevropskih državah. Zastavlja se vprašanje, kdo stoji za temi demonstracijami? Težko si je misliti, da bi bil to kljub grmenju njihove propagande resnični interes' Ljudske republike Albanije, saj so doslej zatrjevali, da so za trdno in neodvisno Jugoslavijo in nenazadnje sta neodvisnost in varnost republike Albanije samo povezani z neodvisnostjo in trdnostjo Jugoslavije. Kdo je potemtakem nosilec in netilec nemirov? Tisti, ki formulira parole o republiki Kosovo, o »marksizmu« in podobno, je zagotovo nekdo, ki hoče izkoristiti nerešene socialne pa tudi nacionalne probleme. Toda z netenjem nacionalnega sovraštva Albancev proti drugim nrodno-stim na Kosovu objektivno deluje tudi proti celovitosti in neodvisnosti LR Albanije in jo proti interesom albanskega ljudstva izpostavlja zunanjim pritiskom. Alije kaj hujšega od hujskanja albanskega delavca proti srbskemu — in narobe? Parole o socialistični republiki Kosovo pomenijo v bistvu trkanje na odprta vrta, saj ima Kosovo že zdaj, kot sociali- | stična avtonomna pokrajina, v bistvu vse prerogative. Sam problem republike pa ni tako preprost, kajti gre za republiko Srbijo in ne na zadnje za meje treh socialističnih republik okoli Kosova, Črne Gore, Makedonije in ožje Srbije. Iz zgodovine vemo, kako so se med vojno oblikovale in kako so nastajale naše republike in zato so tudi danes spremembe mogoče le v dogovoru med vsemi republikami. Pri tem pa velja posebej poudariti, da nobena od teh republik v Jugoslaviji nima čistih nacionalnih meja in nesmiselno se je tudi boriti za takšne meje. Eno od gesel, ki so ga obli- I kovali pobudniki neredov, je I nerazvitost Kosova. Tudi tuje treba povedati, da smo storili I največ, kar je bilo dejansko I mogoče. Posebej je treba I opozoriti na zadnji dogovor v I zvezni skupščini o delitvi s I sredstev za nerazvite pokraji- I ne in republike, pri čemer od- I pade največji odstotek na Ko- I .sovo — je dejal med drugim I Mitja Ribičič. TORINO — Italijanski proizvajalec avtomobilov »fiat« je opustil načrte, da bi v Indiji zgradil tovarno avtomobilov. ANKARA — Odkar so septembra lani v Turčiji izvedli vojaški udar, so oblasti aretirale 25.662 oseb, ki so bile obtožene terorističnih akcij. JERUZALEM — Zaradi pocenitve nafte na svetovnem tržišču bo Egipt odslej svojo nafto prodajal Izraelu nekoliko ceneje. KAIRO— Po poglobitvi in razširitvi Sueškega prekopa so se dohodki v zadnjih mesecih močno povečali. Na upravi prekopa pravijo, da so marca dobili 85 milijonov dolarjev, kar je za tretjino več kot pred poglobitvijo in razširitvijo prekopa Prekop spada med glavne egiptovske devizne vire. NEW DELHI — Indijska vladaje sporočila, da so v raznih delih države odkrili več novih ležišč uranove rude. MOSKVA - Visoki sovjetski partijski funkcionarje pred dnevi izjavil, da vidne osebnosti nove ameriške vlade, predvsem pa obrambni minister Weinberger, vodijo politiko odkritega pritiska na Sovjetsko zvezo. PARIZ — Številni poslanci francoskega parlamenta trdijo, da ukrepi za zaščito prebivalstva pred jedrsko nesrečo niso zadostni. WASHINGTON — Neki visoki funkcionar ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da bodo ZDA v bodoče prodajale orožje samo tistim državam, ki so pripravljene »podpreti ameriško varnost«. LONDON — Predstavniki zahodnih bank in predstavniki poljske banke se dogovarjajo, da Poljska letos ne bi odplačevala dolgov tem bankam. Gre za 3,1 milijarde dolarjev. BRUSELJ - Več tisoč demonstrantov je na ulicah protestiralo proti raketni oborožitvi zahodnoevropskih držav. LONDON — Britanska pomoč deželam v razvoju je znašala lani le 752 milijonov funtov, kar je najmanj v zadnjih 15 letih. Telegrami PO SVETU STRAN 2 VESTNIK, 24. APRILA 1981 Izvoljeni delegati za kongres samonpravljaleev V pripravah ma 3.. kmignes samoupravljallcev Jtagaslla-vije je bila akttiwm®rt v Radinjih mesecih pnwqj žirvallma na vseh nivojih. v mefcatanih okoljih pa .so v tam ©WWi^iiB še pospešili svojo dqavn»KL. Meg tega je potekadk® toda evidentiranje sfeHegattsw za bližnji kongres samompra-vljalcev. Vse to pomeni, daje korordinatijski odbor za pripravo 3.. kongresa samo-upravljakev Jragosllavnje v Murskosoboški olbSini v redu izpolnili swoj© pomembno iitskiajoaliimo vlogo To so med dragjim poudarili na seji ©bonskega volilnega teksa za wffittew delegatov omenjenega kongresa v Murski Soboti, ki ga sestavljajo predstojniki družbenopotitičmh in dello- “GORNjA RADGONA KADRI DOMA ALI A A TUJE? Vnovične razprave e kadrovski politiki v občini Gornja Radgona sploh naključje. Prej gre ra pndročfe, na katerem so se še nedavno kresala mnenja in porajala vsa mogoča mnenja in pomisleki. Vzrokov zanje je več, povod pa brez dvoma odhod sedanjega predsednika občinskega izvršnega sveta Herberta iSdferjja na novo, sata odgovora« de- LENDAVA Program aktivnosti za volitve sprejet Ovredmotemje dotsefamje-ga delovanja delegaitsikega * skupščamskcga sistenma vseh delegacij am pmanmezimilh delegatov bo majjboBjjša «jsa»wai za priprave trna move wtiliitwe kii bodo v prihodmjjenim leta., so pred nedavmimm dejali iStamii občinske volilne faoamiisuje pri občinski konferenci SZDL Lendava. Komisojja je sprejela program aktivunwsti priprav na vblittve im dolkwHlh.. da bodo najvažm5 ddlov na milijon. Kmetovalcem je danes že prav težko: dotaitti krmo za krave, ki je popolnoma brez iinsekticwtow, kajjtii po predpisih uprave za prehrano in zdravila ((gre za ZDA — op., pis.) ne sme biti insekticidov v mleku, ki jje v predaji. Strup pa lahko prehaja četo od matere na otroka. Sledove insekticidov so odkrili tudi v vzoreih človeškega mleka,, ki sojih preiskali znanstveniki uprave za prehnanoi in zdravila. To pomeni. da tudi dojenček, ki se hrani pni pesih, dobiva sicer neznatne, toda vsakodmCTnekolli&resimuipemiih kemikalij in te se takoj začnejo kopičiti v njegovem ttetesui. Te ugotovitve tudi pomenijo, da dandanašnji skoniai vsak čtovek zanesljivo že pri spočetju nosi v sebi zalogaj kenničniih sttmmpow, ki te odslej stalno naraščal in se te morato njego™®, teto prori njim boriti. Klordan ima vse te nesrečne lastnosti tet DDT iin povrh še nekaj svojih. Je — po dr. Lehmanu — »najibolj strupeni insekticid in vsakdo-ki ima z njim opravka, je Sodeč p° brezskrbni lagodnosti s katero p® predmestjih prašiijojiiatice s klordanom.paještotoopc®toniitolernatotemudosrca. Čepa teh neprevidnežev takoj ne napade, toše me pomeni da ne učinkuje. Strupi lahko namreč dolgo spij® w njegovem telesu ta se njihovo delo pokaže šele čez nekaj mesecev ali čez Beto v ©bliski! neznatnih motenj, za katere nihče;me ve. ®d kod iin zakaj.. Ptodrugi strani pa je prav tako mogoča hitra smrt. - BŽunec STRAN 6 WB5IMBL M. AHMLA *1981 KRlŽEMKlRAŽEiA UREJA JOŽE GRAJ Mladi in pridobitve revolucije Mladi smo še, srečni, veseli in sproščeni. Noben oblak dam ne zastira sonca in svobode. Prosto se gibljemo po zemlji in smo brez skrbi, kakor ptiček na veji. Ne mine pa dan, da ne bi pomislili na čas NOB. Ubijanje, mučenje, trpljenje, vse to je za nami, a dogajalo se je iz dneva v dan. Žrtve so poleg mož in žena bili tudi otroci, čeprav se včasih tega niso zavedali. »Pojdi z menoj sin na trato, kjer bodo nekoč rasle lepe rože in bo zasijala svoboda,« so matere govorile svojim sinovom. Vedele so, da jim zadnjič zrejo v obraz. Počila je puška in straha ni več čutil nihče. Napočil je mrak, temni oblaki so prekrili nebo in na jasi je postalo tiho, kakor na zapuščeni gomili. Črni možje so izginili in svetla luna je obsijala junaške obraze. Borba je za nami. Rodi se in rodilo se bo še veliko otrok. Med njimi se bo velikokrat postavljalo vprašanje: »Kdo je bil tovariš Tito?« Odgovor bodo našli njihovi dedje. »Domovina, v kateri živiš, je Titova. S svojo vojsko jo je osvobodil in je ustvaril pravičnejšo. Zato bodi zvest domovini, da boš vreden imena Titov pionir!« Tako bodo mnogi dedje razlagali svojim vnukom to resnično zgodbo. Danes pa so nam zrasle rdeče rože. Srečni in veseli smo, da smo svobodni. Ponesimo to rožo v Užiško 15, kjer počiva tovariš Tito. Obrišimo si solze z lica in mu še enkrat povejmo: »Tito, hvaležni smo ti!« Ta roža pa naj cvete še naprej — starejšim v spomin in mlajšim v opomin. Darja Škalič, 7. c OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota Prijetno srečanje s pisateljem Ob svetovnem dnevu knjige smo se učenci naše šole zbrali v telovadnici. Nestrpno smo čakali trenutek, ko bo vstopil pisatelj Vitan Mal. Ko smo ga zagledali, smo od veselja zaploskali. Pripravili smo kulturni program. Potem pa nam je spregovoril pisatelj. Pripovedoval nam je doživljaje iz snemanja filma Sreča na vrvici. Iz njegovega pripovedovanja smo izvedeli veliko zanimivega o snemanj u filmov. Tudi spraševali smo ga vse, kar nas je zanimalo o njegovem življenju in , delu. Na vsako vprašanje nam je z veseljem odgovoril. Po prijetnem razgovoru nam je pisatelj razdelil bralne značke. Predstavniki razredov, ki so sprejeli bralne značke, so se ob koncu še slikali s pisateljem. Sklenil sem, da bom še naprej z veseljem bral knjige za NAŠ KRAJ Naš kraj se imenike Hotiza. To je srednje velika vas. Skozi pelje glavna cesta, po kateri se odvjja tudi mednarodni promet. Na južni strani vasi si utira pot reka Mura. Njena struga se je nekoliko oddaljila od vasi. Ostali so le mrtvi rokavi reke, ki so v bližini vasi. V njih še najdejo ribiči svoj plen. V vasi se je veliko spremenilo. V zadnjem času je zgrajenih veliko novih hiš. Slabe, blatne vaške poti so dobile asfaltno prevleko. Ulice so razsvetljene tudi ponoči. V naše domove priteka voda po ceveh. Na kmečkih dvoriščih ni videti vodnjakov. Kmetje ne nosijo vode z vedri. Na skednjih stoje strak-torji in drugi kmetijski stroji. Pred nekaterimi hišami se razprostirajo gredice z raznovrstnim cvetjem. Na oknih se bohotijo živo rdeče rože. V našem kraju je lepo. Še lepše pa bo takrat, ko bodo vsi vaščani vedeli, kam spraviti razne odpadke, kako urediti gnojišča in greznice, da ne bo tekla v jarkih ob cesti smrdljiva odpadna voda, da ne bodo blatne vaške ceste in bo povsod polno lepe zelene trave in cvetočih rož. Takrat bo naš kraj še lepši. Peter Tibaut, 6. b OŠ Velika Polana IZBRANA RISBA: »Narava v ogledalu« — Narisal Mirko Črešovnjak, 4. raz. OŠ Razkrižje. Ptice — naše prijateljice Naša stara in nekoč lepa zemlja po človekovi krivdi vse hitreje izgublja lep videz. Reke in potoki so onesnaženi, ozračje zastrupljeno, morje je leglo kemikalij in umazanije. Vse več je betona, drevje se umika betonu, rodovitna zemlja se umika skladiščem. Pesnik je zapisal.:... če pojdejo vrtovi, pojdejo tudi ptice... pojde tudi ljubezen... Da. tudi krilatih pevcev je vse manj. Pred neKaj desetletji jih je bilo veliko, danes je veselega žvrgolenja manj, opustošeni so gozdovi, polja. Človek je zločinski morilec in uničevalec narave. Človeka ne prevzame več ptičje petje, saj ima radio, gramofon, nima časa iti v gozd. Veliko je tudi takih, ki pticam nastavljajo pasti, manj pa tistih, ki jim nastavljajo hrano. Med tistimi pticami, ki zimo preživljajo doma, so gotovo najrevnejše siničke. Vendar ne smemo pozabiti tudi na druge ptičke, ki so pozimi prav tako uboge. To so predvsem vrabčki, kosi, ščinkavci in drugi. Te ptice najraje jedo sončnično in konopljino seme in tudi ne slani loj. Spomnimo se ptic selivk. Tudi te so pogostokrat žrtev nevestnih lovcev in ubijalcev. Ptice se selijo, ker so zime v južnih predelih milejše in za ptice znosnejše. Tja jih tudi žene nagon. Marsikatera jata ptic se kar cela ujame v nevidne mreže ali lepljiva drevesa, katere je nastavil človek, ki išče le užitke in specialitete. Seveda pa zelo dosti ptic umre v viharjih, nevihtah. Zelo pozitivno je to, da je večina ptic že zaščitenih, marsikatera vrsta pa bo zaščitena v kratkem. Predlog za to so seveda dali kulturni in naravoljubni ljudje, ki jim je mar za to, kaj bo s pticami v prihodnje, če jih bomo še naprej tako uničevali. Tudi ptica, kot človek, občuti bolečino, mraz, vročino, zato jo zavarujmo tudi mi. Žival se prav tako kot človek bori za svoj obstoj in življenje, če pa smo prisiljeni ptico ubiti, storimo to kar najmanj boleče. Tudi tovariš TITO je bil ljubitelj narave, njenih lepot,... Ko so ga nekoč vprašali, zakaj je tudi on lovec, je povedal: ,.Lovec nisem zato, da bi lovil in moril, temveč zaradi sprostitve po napornem dnevu.” Ko bi le vsi ljudje mislili tako. Pa o koristnosti ptic bi lahko še in še govorili. Koliko škodljivih žuželk uničijo in tako pomagajo človeku, skrbijo za uravnovešenje v naravi. Ali ni lepo, ko v ranem jutru stopaš po poti, pa kar iznenada sfrči z veje slavec za njim pa še škrjanček, drozg in drugi. Nič več zatem ne slišiš petja, okrog tebe je samo orkester, živ orkester, ki te očara s prijetnimi arijami. Nekateri ptiči so tudi pametni. Zelo znan je vsekakor golob pismonoša. Prenašajo pošto, nujna sporočila; pred nedavnim sem bral, da so prinesli tudi ampule krvi iz Francije v Južnoafriško republiko. Človek, ki je osamljen, pa želi imeti ptico v kletki. Le redke ptice kletko prenesejo. Divja stvar ne prenese kletke, prostosti hoče ... je zapisal Miško Kranjec. Kako prav je imel. Skrbi me tudi, ker se tudi hlevi in hiše preveč modernizirajo. Vse manj je v hlevih lastovičjih gnezd, na hišah pa ljudje gnezda že uničujejo, da lastovice ne bi onesnažile rož, balkonov, fasad. Tudi štorkelj je vedno manj. Ljudje, ki so lastniki hiš, na katerih gnezdijo štorklje, so iz leta v leto bolj nezadovoljni. Eni se pritožujejo čez štorklje, da jim smradijo okolico; drugi, da delajo smeti. Seveda so to nevzgojeni in samoljubni, nerazgledani ljudje, ki jih moramo opozarjati in jih poučiti. Ptice so koristne, nas razveseljujejo s petjem so znanilke prihoda pomladi, jeseni, so svobodna bitja — človek, ne uničuj narave, da bodo tudi te tvoje prijateljice ostale žive. Janez Horvat, 8. a razred OS Bogojina P. S.: To je eden izmed šestih najboljših prispevkov iz natečaja ..Varujmo naravo in človekovo okolje”, ki ga je razpisala Zveza lovskih družin Prekmurje. VESTNIK, 24. APRILA 1981 STRAN 7 IzWindsorja poročajo, daje neka Američanka na nenavaden način v šestih mesecih shujšala za 38 kilogramov. Zdravniki so ji v želodec napihnili balon, zaradi katerega je imela nenehno občutek sitosti, tudi po najmanjšem obroku. Zdravniki, ki so spremljali njeno zdravstveno stanje, zatrjujejo, da je bila to prva takšna shujševalna kura na svetu. Kennth Aung, sprevodnik avtobusa v Londonu je bil letos deležen posebne pozornosti. Celo »Times« mu je v časopisnih stolpcih namenil precej prostora in ga imenoval za TITOV GAJ Na goličavah v dolini reke Vrle, ki teče skozi Surdulico, so krajani začeli saditi nov gozd, ki so ga imenovali »Titov gaj«. Dela so se lotili mladi in starejši občani, pa tudi vojaki so prispevali svoj delež. »88 dreves za tovariša Tita in darilo revoluciji«, so imenovali koristno delovno akcijo. Naj dodamo, da jih je že prvi dan sodelovalo nad 1500. STRIC IN NEČAK — Stric, zakaj vam moram vrniti to uro, ki ste mi jo tako j spoštljivo podarili za rojstni dan? — Veš, Milanček, takrat so bili drugi časi. Imel sem denar in ducate ur. Prišvercanih. Zdaj pa te prosim, če mi vrneš uro, pa še deset tisočakov bi rabil, če ti je ostalo kaj od štipendije. PIKNIK — Na pikniku je bilo zagotovo lepo. — Upam, da je bilo tako. Jaz sem bil namreč le fizično prisoten, o mojem vedenju in razpoloženju pa zdaj pripovedujejo drugi . . . PO SESTANKU — Računovodkinja je imela čisto prav, ko je na sestanku rekla, da delavci premalo zaslužimo, ob tem pa se življenjski stroški skokovito zvišujejo. — To je dejstvo! — Že. To bi ostalo dejstvo, če se ne bi vmešal naš delovodja, ki je med drugim povedal, da prepočasi in slabo delamo .. . SKICIRKA ZA DOMAČO NALOGO — Očka, bi mi lahko malo pomagal pri domači nalogi o nedeljskem izletu? — Saj si bil tam I Napiši tako, kot je bilo. — Bi, vendar si nisem zapomnil vseh besed, ki si jih stresel, ko so nam ukradli žogo, ko si je Manica razbila nos, ko smo morali bližnjega kmeta zaprositi, da nam je pomagal s konji našo katrco potegniti iz blata. Le to sem si zapomnil, kaj si povedal, ko nisi našel ključa od vhodnih vrat. — Pa napiši, da smo bili na prijetnem izletu. Vsega se tudi jaz ne spomnim. ČEZ LUŽE , — Ne skači čez luže. Poglej se kakšen si! — Mamica, niti enkrat nisem skočil čez blatno lužo. Vedno sem pristal nekje v sredini. LLliLlLL « EGOUGE « GEOOGE « LGEGW — LGEGJUGE — LGEGW — GEECCIW « (EGEECGE SMRT POD TRAKTORJEM SPET JE GORELO, TUDI PROMETNIH NESREČ NE MANJKA GORNJI PETROVCI — V avtomehanični delavnici Štefana Kovača so varili podnožje nekega avtomobila. Med opravilom se je vnel eden izmed sedežev nato pa je ogenj zajel še ostale dele vozila. Na avtomobilu, katerega lastnik je Stane Podlunšek iz Murske Sobote, je nastala škoda za 25 tisočakov. Avto so popravljali na dvorišču. ČERNELAVCI — Podoben je dogodek v Černelavcih, kjer je Anton Rančigaj varil izpušno cev na osebnem avtu Ivana Merklina iz Beitinec. Zaradi varjenja v bližini dovodne cevi za gorivo, se je avto vnel in je nastala škoda za 15 tisoč dinarjev. Pri gašenju so sodelovali tudi gasilci iz Murske Sobote in tako preprečili razširitev ognja na gospodarsko in stanovanjsko poslopje Branka Merklina, v katerega garaži je priložnostni mehanik popravljal avto. GABERJE — 16. aprila ob 16. uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Rozalije Toth v Gaberju. Gmotna škoda znaša 150 tisoč dinarjev. Ogenj se je pojavil na podstrešju svinjskih hlevov in ga je zanetil oškodo-vankih 4-letni vnuk, ki so mu prišle v roke vžigalice. To pa je bilo usodno tudi zanj, saj je zaradi hudih opeklin v kliničnem centru v Ljubljani, kamor so ga prepeljali po nesreči, umrl. Hudo pa se je opekel tudi oče, ki je sinčka reševal. HERCEGOVŠČAK - 18. aprila je neznanec v večernih urah zanetil ogenj v Hercegov-ščaku. Vžigalico je namreč pritaknil ob kup smeti pri nekem grmu. Ker je pihal veter, se je ogenj hitro širil; gorela je suha trava, prav tako pa je zajel jablane v sadovnjaku. Gasilci iz Gornje Radgone so preprečili nadaljnje širjenje in uničevanje premoženja. MURSKA SOBOTA — Drago Pregelj iz Murske Sobote, ki ima obrtno dovoljenje za plinske napeljave in vzdrževanje, je 19. aprila v svoji delavnici preizkušal plinski radiator, a ni vedel, da iz jeklenke, ki je bila v delavnici, uhaja plin. Nastal je torej požar, ki ga mož ni mogel pogasiti, zato so priskočili na pomoč gasilci iz Murske Sobote. Gmotna škoda pa je kljub temu velika: 60 tisočakov. DESNJAK — Spet en požar kot posledica »igranja« otrok z vžigalicami. V Desnjaku je namreč zagorela koruzna slama, s katero so bila zadelana okna v nedograjeni hiši Ivana Grašiča. Ogenj se je hitro širil in zajel gradbeno pohištvo (okna in vrata) ter ostrešje. Materialna škoda znaša 120 tisoč dinarjev. ČRENŠOVCI - 14. aprila je Ivan Jančec iz Dolnjega Posta-kovca pri Čakovcu, voznik osebnega avta, na regionalni cesti med Črenšovci in Hotizo, ko se je peljal proti Murski Soboti, prehiteval vprežni voz. V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak, ki ga je upravljal Stanko Horvat iz Srednje Bistrice. Da bi se izognil trčenju in žrtvam, je rajši zavil na desno in zapeljal v 3 metre globok jarek. Žal seje tovornjak, ki je bil naložen z gramozom, prevrnil na streho. Tako je nastala gmotna škoda za 70 tisočakov, telesnih poškodb pa k sreči ni. ŠRATOVCI - 20-Ietni voznik osebnega avta Anton Krempl iz Gornje Radgone se je peljal proti Radenčem z neprimerno hitrostjo, zato ni mogel izpeljati levega nepreglednega ovinka, pa je tako vozil kakih 30 metrov po bankini, nakar je vozilo zaneslo v 1,50 metra globok jarek, nato na travnik in naposled v brajde. Voznik in sopotnik Maks Jaušovec iz Hercegov-ščaka sta se lažje poškodovala. Skupna škoda na avtu in trsnem nasadu pa velja 40 tisočakov. K., vsi so iz Odranec. Škode na avtu pa je za 50 tisočakov, so sporočili miličniki iz Lendave. SKAKOVCI - Nov osebni avto znamke audi 100, s katerim se je pred dnevi Jože Duh peljal po cesti med Krajno in Skakovci, je popolnoma uničen in je tako škoda ogromna: 400 tisoč dinarjev. To je posledica prehitre vožnje na sicer ravnem delu cestišča; avto je zaneslo sceste in je obtičal obrnjen na streho v 1,50 metra globokem jarku. K sreči telesne poškodbe niso hude, saj seje le lažje ranil sopotnik Štefan Kranjec iz Večeslavec. JAMNA — 53-letni Jože Novak, kmetovalec iz Jamne pri Vidmu ob Ščavnici, je 16. aprila v popoldanskih urah oral njivo na strmem pobočju. Pri obračanju na koncu njive se je traktor prevrnil in zdrsnil v globino treh metrov (čez škarpo) ter tako Novaka pokopal pod seboj. Na kraju nesreče je umrl. PANOVCI - Tudi v Panov-cih na Goričkem se je zgodila nesreča s traktorjem. Ludvik Kučan iz Križevec je vozil pri Jožetu Filu v Panovcih gnoj. Razvažala sta ga skozi sadovnjak, zato je traktorist posvečal posebno pozornost tudi jablanam. Med vožnjo torej ni gledal le naprej, ampak tudi nazaj, da s prikolico ne bi zadel ob sadno drevje. Zaradi tega pa je prezrl Fila, ki je šel pred traktorjem; zadel ga je in zbil po tleh, pri čemer je bodil hude telesne poškodbe. TIŠINA — Stanko Koren (3), Rudi Ficko (6), Stanko Ribaš (8), Dušan Anželj (5), Mirko Kuhar (7), Ivan Gosak (3), AJojz Rogač (5), Karel Ratnik (2), Leopold Flisar (4), Alojz Pelcar (3), Franc Rogač (5), Jože Rujič (5) Slavko Pelcar (2), Marjana Perhavec (2), Štefan Vrečič (1), Rozalija Gider (1), Anton Serdt (1), Franc Boriš (1), Alojz Bratkovič (1). PETANJCI — Franc Kuhar (34), Marjan Cantala (3), Franc Drvarič (6), Franc Vrečič (5), Franc Drvarič (5), Alojz Frumen (2), Marjan Šafarič (6), Jože Oman (3), Marija Debelak (1), Andrej Telkeš (7), Štefan Gumilar (4), Bojan Kodila (1), Jože Ciglar (6), Jože Zemljič (4). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Branko Zelko (7), Tropovci; Slobodan Vlaovič (7), SO Murska Sobota; Mirko Gorjup (15), Puconci; Ferdinanda Mladenovič (5), Zlata Meričnjak (2), Marija Ratnik (6), Marija ška-lič (3), Ana Horvat (3), Ladislav GjOrek (1), Milan Kofljač (5), Justina Verbin (2) vsi Osnovna šola Tišina; Franc Dani (18), Nemčavci; Jože Horvat (2), Lončarovci; Ivanka Fujs (7), KIK Pomurka; Janez Miholič (26), Jože Novak (25), Ladislav Abraham (41), Janez Lepoša (33), vsi Panonija M. Sobota; Koloman Šiftar (10), Andrej šijanec (24), Pomurski tisk; Stanko Zorjan (6), Anton Fujs (4), oba KIK Pomurka; Franc Fartek (59), Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota. HVALA ZA SODELOVANJE! MORAVSKE TOPLICE (namesto venca na grob Kisilakovemu očetu) din 950,00; OOS KROJ M. Sobota (namesto venca za pokoj. Dundek Nikolaja) — din 500,00; OOS SO M. Sobota (namesto venca na grob pokoj, sodelavca Zrinski Štefana iz M. Sobote) — din 500,00; FIŠER Sidonija (namesto šopka za pokoj. Casar Šariko) — din 300,00; FERJAN Marija (namesto šopka za pokoj. Casar Šariko) — din 300,00; TOZD ZVEZDA M. Sobota — UPRAVA (namesto venca na grob Kisilakovemu očetu) — din 4200,00; ZDRAVSTVENA ŠOLA SSP M. Sobota (namesto venca na grob pokojnega dr. Kous Franca) — din 1.000,00; TITAN Evgen in Jasna, Kocljeva 6 a M. Sobota (namesto venca za pok. dr. Kous Franca) din 500,00; Sindikalna organizacija AVTORADGONA (namesto venca ob smrti sestre Potočnik Eriha, zaposl. v DO Avtoradgona TOZD Proizvodnja bivalnih enot) — din 700,00. Daroval.cem se zahvaljujemo! Prispevek nakazujte na račun: 51900—763—30297 TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota. Glasbena šola Gornja Radgona razpisuje dela in naloge pogodbenega računovodje. Rok prijave: 15 dni po objavi na naslov: Glasbena šola, G. Radgona, Partizanska 19. STRAN 8 VESTNIK, 24. APRILA 1981 FRANČEK ŠTEFANEC JBgSKMHEiSH Nam so postregli z ocvrtim piščancem in krompirjem ter zeljnato solato. Vse skupaj je bilo na ogromnem ovalnem krožniku. Bilo je okusno. Američani pojedo največ piščančjega mesa in temu primerna mora biti tudi tovrstna proizvodnja. Podobno kot pri nas ali bolje rečeno še bolj »umetni« so ti piščanci. Jedo skoraj noč in dan. da bi čim-prej zrasli. Zaradi neprestanega žretja njihovi .želodci hrane povsem ne predelajo. Iztrebki padajo skozi mrežo v posebno kanalizacijo. Tja zmečejo še poginule piščance in vse skupaj premeljejo, posušijo in to dajo piščancem ponovno jesti. Ta nesrečna perutninaje lastne iztrebke in poginule ostanke svojega rodu. Če pomisliš na vse to. si sit še predno si pričel jesti. Okus piščanca na krožniku je varljiv, saj je odvisen le od začimb. V lokalu, ki domuje ob reki Potomac, v kateri so plavale poginule ribe, smo kljub nedelji dobili pivo, ki je bilo popoprano z visoko ceno. Pa še to. Ime reke Potomac ni slovanskega izvora.marveč nosijo ameriške reke prvobitna indijanska imena. OB KENNED YJE VEM GROBU Washington je bil tega dne v znamenju parade, ki je bila posvečena irskemu narodnemu prazniku. Mimoidoči so nosili zelene nageljne, klobučke. obleke ali zelene trakove v gumbnicah. Posamezniki so oblekli narodne noše iz stare domovine. Podobnih svečanosti je v Ameriki letno več. Posvečene so narodnostim. ki se jih je največ priselilo v-ZDA. Nad mestom je državno vojaško pokopališče Arlington. Preproste, s travo porasle gomile vojakov, padlih v korejski. vietnamski in drugih vojnah, so razporejene po nizkem gričevju. Grobove označujejo le beli križi z osnovnimi podatki o pokojniku. Novejši nagrobniki so enaki, le oficirji imajo napisane podatke z zlatimi črkami. Sredi pokopališča, na razpotju asfaltiranih stezic, je grob Johna Fitzgeralda Ken-nedyja, petintridesetega ameriškega predsednika. Gomila je prekrita z granitnimi kamni in na grobu gori večni ogenj. Ob njem počivata v ranem otroštvu umrla sinova. Podatki o pokojnikih so napisani na manjših ploščah, ki so vzidane v gomilo. Streljaj od tega groba je pokopan senator Robert Kennedy. Grob označuje ni-' zek beli marmorni križ. Sredi trate je napisna plošča z njegovimi rojstnimi podatki in datumom tragične smrti. Nekoliko vstran, med Robertovim grobom in potjo, je narejen. njemu v čast, preprost slap, ki spominja na njegov rojstni kraj, kjer je želel biti pokopan. Iz A rlingtona je lep pogled na razvlečen Washington. Mesto deluje pomirjajoče. Tukaj je predvsem veliko spominskih obeležij, ki so posvečena nekdanjim predse-dnikom. Mesto krase številna drevesa. Med njimi je veliko 'Terasnih japonskih češenj, ki prav sedaj najlepše cvetijo. LINCOLNOV POMNIK Najveličastnejši je v Wa-shingtonu prav gotovo -po- mnik. ki je bil pozidan r čast enega ' najpomembnejših am erišk i h predsedn ik o v. Abrahama Lincolna — borca proti suženjstvu. Bil je pravcati samouk in je izviral iz revne družine. Kot splavar na Mississippiju je videl z verigami zvezane črnce na trgu s sužnji. Prizor ga je presunil in se je- zarekel, da se bo bori proti suženjstvu. Postal je trgovec, poštni uslužbenec in vmes je študiral pravo v nezavidljivem položaju. Začel je delovali na političnem področju in leta 1847 je bil izbran v kongres, a 1860 je bil izvoljen za ameriškega predsednika, kot kandidat republikanske stranke. Po nemirih na jugu, kjer so najbolj nasprotovali ukinjenju suženjstva, je Lincolnu uspelo 1863. leta preglasiti osvoboditev suženjev. 1864. leta je bil drugič izvoljen za ameriškega predsednika. Petnajstega aprila 1865. leta je Lincoln podlegel kot žrtev (itemata. ki ga je izpeljal eden od pristašev suženjstva. Bil je skromen, edinstven človek, v katerem je svet spozna! heroja. piše zgodovina. Washington je umirjeno mesto in evropskega videza. To je avenija Pennsylvania. ? AMERIKA Abraham Lincoln je v zadnjih letih svojega življenja izgubil dar govora iseje pričel učiti govorico gluhonemih. To dejstvo'je lepo upodobil kipar, ki je izdelal ogromen kip sedečega Lincolna, katerega roki kažeta v govorici gluhonemih, črki A in L. začetnici njegovega imena in priimka. Kip in celotno spominsko poslopje, je izdelano iz belega marmorja. Sem prihajajo številni črnci. Potomci nekdanjih sužnjev mu tako izražajo hvaležnost za svobodo za katero se je boril in dal življenje. Od Lincolnovega spominskega obeležja je lep pogled na ogromen obelisk, ki je bil postavljen v čast predsednika H ashing!ona in tam daleč r ozadju je poslopje Capitola, Povsod je ogromno zelenja in pomnikov. In tu naokoli, po zeleni trati, je veliko tekačev, ki ne vidijo okoli sebe ničesar. Mislijo le na svojo borbo proti infarktu: Arlington. V ospredju je grob Johna F. Kennedyja. palače, k i se odlikujejo po lepi arhitekturi. Med njimi je Capitol, vrhovno sodišče, narodna galerija, kongresna knjižnica in mnoge druge. Notranjost kongresne knjižnice se ponaša s številnimi umetninami in z okrasjem, izdelanim iz številnih vrst marmorja. Strop knjižnice krasi napis: Lepota je resnica — resnica je lepota. Umetnine iz celega sveta so zbrane r obsežnem poslopju narodne golenje. Veliko časa je potrebnega za občudovanje platen, ki sojih poslikali največji svetovni mojstri čopiča. In tu so čudoviti kipi iz marmorja ter brona. To lepoto čuvajo mladi črnci v temno-phnih uniformah. Veliko obiskovalcev gre skozi muzej letalstva. Tam je moč videti vse. od prvega letala na svetu do lunohoda. Blizu je muzej azijskih umetelnosti, ki opozarja nase s svojdnacionalno arhitekturo. Skratka. Washington je poln zanimivosti, kot vsa glavna mesta na svetu. Posebne pozornosti je deležna v Washingtonu Bela hiša. Najprej smo si jo ogledali od zadaj. Obdajajo jo obsežna trata, velika drevesa in železna ograja. Pogled nanjo je od zadaj in spredaj prijetno umirjen. Predsednik Reagan je bil takrat doma, ko smo mi pasli radovednost tam naokoli. To je označevala plapolajoča državna zastava na hiši. In kaj naj še pišem o Washingtonu? Tukaj sem videl številna vladna poslopja in neprestano so pristajala in vzletala velika letala na bližnjem letališču. Nazadnje smo se ustavili v trgovini s spominki, ki je namenjena turistom. Podobno kot v New Torku, je bila tudi tukaj množica kiča. Ponoči smo se vrnili v New York in spanec nam je dal novih moči. Veliko smo videli. Sicer pa nam je danes svet blizu. Gledamo potopisna oddaje na televiziji, čitamo časopise. Srečni smo bili, ko je napočil čas Vrnitve v domovino. Lepa je ta naša dežela. To je prava A menka. In zakaj sem potoval tja čez »veliko lužo?« Morda zato, da bom odslej doma še bolj srečen. Uvidel sem. da rojeva pretirana blaginja človekov propad. Konec misKo KRANJEC strici somi povedali »Pij« mi reče Lebarič, se mi pa zdi, da le bolj sebe spodbuja, medtem ko tetica sama od sebe vzdigne svoj kozarec, se nepričakovano z njim dotekne mojega, rekšimi: »Ga slišiš ? Vse sem mu, le človek ne, le zvesta tovarišica ne. Pa sem ga več ko štirideset let zvesto čakala, vedno sem mislila le nanj. No — pa povej,«izsiljuje iz mene. »Je bilo kdaj kaj slabega slišati o meni-? On pa--kolikokrat sem se že zvečer razjokala zavoljo njega. Greva spat, v mali sobi sem nama dela napraviti dve postelji, po gosposko, da mi ne bi očital rekšimi: — Dolarje sem ti pošiljal, ti nama paše postelj nisi kupila — ,Bo že prilezel k meni, če si bo želel, da se stisne k meni, ali pa naj se jaz stisnem k njemu,' šem si dejala. Saj ne mislim na nič grdega. V teh letih! Saj sva že oba. taka siroteka — —« se mi nasmehne pa nadaljuje: »Eh, koliko noči sem prejokala, ker ga ni bilo poleg mene, da bi se bila stisnila k njemu, rekši si vselej: ,Bogve, če moj golobek kaj misli name, če ravno zdaj misli—« »Ha,« se nekoliko ponorčuje Lebarič, zgane z močno šapasto roko. »Ko je pri vas noč, je v Ameriki dan sem ti že razložil. Amerika je ravno pod nami, ker je svet okrogel ko jabolko ali ko kakšna tikev. In tako sem jaz najbolj delal, ko si ti vzdihovala po meni; če seveda si— —« »Pod nami ali nad nami,« mu odvzame besedo tetica. »Noč je noč — povsod je enaka, tu malo prej, tam nekaj kasneje. Jaz pa: če se kaj spomninamp, na ljubezen, ki bi mu jo rada dala .. « , , Spet ju ustavi s kretnjo svoje šapaste roke in tokretnjo tetica očitno že dobro pozna, ker takoj utihne. On pa s posmehom pripoveduje: »Kaj se bova šla zdaj ljubezen, Za te stvari je prepozno. Vse mine in tudi ljubezen usahne, uvehne kot roža in ne oživi več. Dve leti ah kaj sva bi a poročena. Komaj pa je prišla k hiši, že mi je pobegnila k Fujsom. Ponoči me m pustila k sebi. Že sem jo o e zavreči. Ker kaj naj bi pa z ženo, ki kar naprej kolena v up tišči? Potlej pa — nočjije bila prekratka! Zdaj pa j hočeš, ostareli smo. Človeka vse mine: se tako bisre denčnice ne boš pil, če nisi žejen. Ona pa kadar o i., i i bil zvest?' Hja, kako naj bo zdrav moški zvest ženi, s a se bo mogoče srečal na stara leta, mogoče' pa tudi m več. Srečaš mlado žensko, vse kipj na njej m ze se ff poigraš z njo. Nekateri pa si kakšno vzame kar k sebi jp — če imaš dovolj denarja. Ko pa si star, jo napodiš i zmisliš na dom, če si poslal domov kaj'dolarjev pa si rec. — Kaj pa, če bi se vrnil v našo Poljano? Bom pogleda, živijo naši ljudje. Tudi na ženo se zmisliš, kerotro ------- Vidiš, in tako si včasih ponoči pripovedujeva pjavi: pripovedujem jaz, ona pa vzdihuje, včasih ce o /o^ Če pa preneham in jo neumnico ozmejram, i pripovedovanju in še celo, naj ji vse povem po isv , začne znova: ,Ti kar pripoveduj. . . use, use mi moraš povedati, o vsaki ženski, ki si kai imel z n/o.' Kakor da sem si zapisoval njihova imena. In kdo-bi se po tolikih letih spomnil na vsako! Žensko hitro pozabiš ..." u Vidiš, takšen je bil!" de žalostno tetica. »Jaz pa sirotika, sinička drobna . . čakala, sem svojega golobeka vsa leta zvesto. On pa------vrnil se je čisto brez moči." »Vesela bodi, da mi še zdaj ne pride na misel kakšna grdobija. Se mi zdi, da so zdaj naše ženske drugačne kot nekoč, tudi oblečene so drugače. Bi si poiskal kakšno dekliško, h ja ..." »Ti moj Jezušek libleni!« vzklikne tetica osuplo in žalostno. »Ga slišiš? Še zdaj mu, tepešu, kanžoru, hodijo po mislih dekličke. Jaz sem mu pa dobra samo, da mu kuham, strežem, in da ga perem. Pa ga hočem prišestni mesec peljati k spovedi in k prečiščavanju. Saj ta kalvin, pogan sploh več ne ve, kdaj je bil zadnjič pri spovedi. Ne vem, če bi bilo to zadnjikrat, ko sva bila pri zdavanju. V cerkev ga že še zvlečem, potisnem med moške pod korom, najdem pa ga v oštariji----- pije vino ali pivo. Da ne more dolgo stati, ga noge bolijo ... ?k,Na, Mankica, pridi, popij kupico vina, si gotovo žejna. , Pogan, 'muodvrnem. ,Takosimitiprisveti maši — pri vinu?’ On pa meni nazaj: ,Popa sem videl, da pije, pa sem še sam postal žejen. Pa saj veš, kako težko stojim. Mu boš pa odnesla kak dolar, naj on moli za naju dva, on utegne ...’« Četudi bo pop za naju, to velja samo kot odpustek in še to le za male grehe. A še teh se moramo spovedati in dobiti zanje odvezp. On pa, »mipomigne na moža, »kaj veš, kaj vse je počel tam ... še človeka lahko ubiješ pa si misliš: — Kdo v Poljani pa bo vede! za to ? Ali pa narobe: tu si ubil koga, pobegnil v Ameriko ...« Preseneti me, s kakšno preproščino tetica golči o nekih umorih, ko da je ta Lebarič vse življenje počel kaj takega. Mati mi je sicer nekoč pripovedovala o nekem financarju, kar vse da bi bilo v nekašni zvezi z Lebaričevim begom v Ameriko. Bil je pač tihotapec, imeli so neko bando, hodili prek meje v Avstrijo, meja pa je tekla ob Muri. In tam da se je zgodilo. Toda vse to je zavito v meglo davnine, skoraj že pravljica '. Zares pravljica brez vsakršne moralne in tudi pravne vrednosti. Nekoč sem se z.znancem sodnikom pogovarjal o podobnem primeru, morda pa ravno o tem. Rekel mi je preprosto: »Sodišče se ne ukvarja s stvarmi,'kjer ni tožnika.« Nakar je celo nekoliko hudobno dodal: »Se tine zdi, da take zgodbe spadajo bolj v tvoj resor?« Resnično — rekel mi je zbadljivo, resor’. »To je zgodba morda celo za detektivski ali pa pač kakšen drugačen roman. — Saj morda kje v arhivih leži kakšna prijava, mogoče so kdaj žandarji preiskovali stvar. Zdaj pa je vse že ,zaprašeno', prešlo je v pozabo, nikogar več ne vznemirja.« »In če bi se človek sam prijavil, povedal, kaj je storil nekoč davno?« Sodnik me je gledal skoraj začudeno: »Takšnega človeka ni. Predvsem pa bi ga morali pregledati psihiatri. Kaj pa naj počne sodišče z njim, če ne moreš dognati, da je kdaj v takih okoliščinah zares zmanjkal kak človek? In če ni zmanjkal? Boš obsodil človeka, ki se ti prijavi, da je nekoč nekoga ubil?« »potlejje ukradena kokoš pomembnejša za sodišče ?« — »Ne gre za to, kaj je pomembnejše, temveč za tožnika, ki prijavi tatu in navede ukradeno stvar. — Zgodovina, moj dragi, je zakrila mnoge zločine, o katerih mi sicer lahko govorimo, toda to ni predmet sodišča, da se s tem ukvarja. Za to imamo ali žandarje ali' detektive. Ce pa so ti stvar predali pozabi, potlej tu sodišče nima več kaj opraviti. Veš. g so zločni, ki dolgo obleže tako rekoč na sodnikovi mizi, kdaj pa kdaj se pojavi kaj novega, sodišče tiplje dalje, odmota od klobčiča. Toda če ni ničesar, kdo na sodišču pa naj se ukvarja z nečim, o čemer ni nikakega sledu, razen morda kakšnih vaških čenč?« »Govorili so o nekem financarju,« rečem Lebariču izzivajoče. »Potlej pa ste pobegnili v Ameriko?« Njegov oster pogled spod košatih, mogočnih obrvi se upre vame: »To ti je mati pripovedovala? — Slišal sem o Ameriki, da je tam mogoče obogateti, štirje — cela banda — smo se napotili proti Ameriki, si morali zaslužiti denar za pot ... kar skoraj leto dni smo potrebovali za to pot. Lahko da je kaj resnice zastran tistega financarja, lahko pa je vse le navadna pravljica. Denarja nisem imel, poskusil sem, če pojde.« Nalije nama iz vrčka. In ker ga je izpraznil, naroči ženi, naj nama še prinese, čemur se ta nič ne upira. Se pa uprem jaz, rekši jima: »Zame ga ni treba nositi. Tako in tako pojdem---------------« »Nikamor ne pojdeš,« se upre tetica. »Ko si že prišel, doS tudi ostal še jutri, pojutrišnjem ... nama boš pomagal sode oprati. Menda vidš, da sva oba zanič,« brbra ženska odhajajoč z vrčkom. Potlej slišiva njeno ropotanje spodaj po pivnici. Lebarič me nekaj časa opazuje prek mize, ko da vrta vame, potlej se z vso svojo teži nasloni na mizo, na pred seboj prekrižane mesnate roke, se spet zagleda vame in mi reče izzivajoče: »Si me prišel zmilavat, če ti kaj povem ? Me ne boš, ne, Miškec.« ’ ,Zmilavati' pomeni po naše, vohljati', stikati za stvarmi, poizvedovati. »Povabili ste me v gbrice. Obiskal sem nekaj sorodnikov, znance. Tako žejen nisem, da bi za kozarec vina hodil v hribe in za en grozd. Do doma je dovolj oštarij, da od žeje ne bi umrl. Pojdočki sem stopil še k vam, da ne bi rekli, da ne maram. Kaj vas bom zmilaval! Saj mi niste dolžni odgovora, če bi že kaj hotel izvedeti. Za življenje v Ameriki pa tako in tako samo vi veste.« Čeprav moram priznati, da ravno čisto gluh za življenje teh svojih sorodnikov, stricev, svakov, ujcev, ali kar vse so mi sass VESTNIK, 24. APRILA 1981 STRAN 9 BRAVO! Hitro organizirajmo prvomajski piknik. Računalnik pravi, da se je | izguba zmanjšala za 0,012 % IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA Na podlagi 78. člena Statuta in sklepa delavskega sveta oz. sklepa komisije za delovna razmerja RAZPISUJE dela in naloge: a) VODJA PE HOTEL „LIPA" ter objavlja dela in naloge: b) RECEPTOR Kandidati pod a) morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: — Višješolska izobrazba turistične smeri ali srednješolska izobrazba gostinske smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj v vodenju podobnih obratov, — znanje enega tujega jezika aktivno in enega pasivno. Kandidati morajo imeti organizacijsko sposobnost, sposobnost dela z ljudmi, — da pri svojem delu uveljavljajo načela samoupravljanja in - .socialistične morale — da imajo pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje ž družbenimi sredstvi. Kandidati pod b): - Srednješolska izobrazba hotelske ali KV gostinske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj pri istih opravilih in nalogah, — znanje 2 tujih jezikov pasivno. Istočasno vabimo k sodelovanju več PK ali priučenih gostinskih delavcev za sezonsko delo v obratu Terma Petišovci. Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje razpisanih oz. objavljenih del oz. nalog morajo J 5. maja minevajo tri leta, od kar nas je za I vedno zapustil naš dragi mož. očka, Sin in brat Drago I Škerla k iz G. Petrovec Solze in bolečina sta napolnili naša srca. Kruto je spoznanje, da te ni več med nami. Vsem, ki ste ga ohranili v lepem, spominu, mu prinašate sveče in cvetje — prisrčna hvala! Neutolažljivi: sinek Aleš, žena Ivanka, ostali domači, oče, mama ter bratje z družinami VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: . Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus.M k DonfinkO,JOže Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Ludvik Kovač (od^vorm urednik), Brigita Bavčar J stolnik (Jdopismštvo), Branko Zunec, Dusan Lopamik, Feri Maučec (šport),, Stefa b - NasIov uredništva in uprave: Murska Sobota. Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka E ( direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, Titova 29/1 — Telefon: Novinarji 21-232,21-064 m 21-3»AdireK ^g naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko P P g 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, naročnina 300,00 din, polletna 81-317 — Nenaročenih rokopisov m .. (330 Sch 47 dm), za delovne organizacije 400,00. 150,00, za inozemstvo Celoletna naročnina 700JW L- Deviznj račun pri Jugobanki Ljubljana Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 5 900-603^ 50100-620-000112-25730-30-4-011 6 Od . . Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik Cena posamezne številke 4 dinarje. Tiska CGr »eccr oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. _ ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica Terezija Korpič iz Adrijanec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za lepe poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in tov. Aleksandru za ganljiv govor ob odprtem grobu. Posebna zahvala osebju Doma onemoglih Rakičan za ves trud. Adrijanci. 14. aprila 1981 Žalujoči: vnuk Štefan z ženo Marijo in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po daljši bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra in stara mama Marija Breitenberger । roj. Jošar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli, darovali-cvetje in vence, nam izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala sosedovim 1 rplanovim iz M. Sobote za obiske in vso pomoč v času njene bolezni, enako tudi sostanovalki Majdi Bedek iz Boreč. Prisrčna zahvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke enako tudi sostanovalcema Majdi Bedek in Jožetu Bedeku iz Boreče. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! M. Sobota. Kokra, Kuštanovci. Križevci. Humersdorf. M. Sobota, 18. 4. 1981 Žalujoči: hčerki Herta in Angela z družinama, brat Šandor iz Križevec, Ludvik Jošar z družino iz M. Sobote, Marija Kučan z možem Kalmanom in ostalo sorodstvo VESTNIK, 24. APRILA 1981 STRAN 15 NAŠI KRAJI IN LJUDJE VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO KAPELA Dehteča vaška Idilika vabi Pravilno sem ravnal, ko sem pospravil „šila in kopita” in se iz zatohle pisarne v mestu podal na čist zrak na vas. Bil je izredno lep dan in kot nalašč za potep. Zapeljal sem se v Crehšovce, nato me je pot vodila v Žižke, pa v Trnje .. . To so tri vasi, ki sestavljajo krajevno skupnost Črenšo-vci. Med potjo po teh krajih sem opazoval dosežke občanov, torej zunanje podobe vasi. Seveda popotnik najprej opazi hiše. Vse polno je novih, zlasti pa ob glavnih vaških ulicah. Toda ob obisku sem zavil tudi v manj prometne ulice. Tu pa sem bil nekoliko razočaran, saj je tudi v naselju, kakršno so na primer Črenšovci, kar precej starih hiš, katerih zunanja podoba ni ravno v čast ne kraju in seveda še manj stanovalcem. To so predvsem domačije, v katerih stanujejo stari ljudje. Taki, ki nimajo naslednikov ali pa so jih otroci zapustili. Toda v teh stranskih ulicah je Naš novinar je obiskal krajevno skupnost Črenšovci in se navdušil nad neokrnjenim naravnim okoljem v nekaterih ulicah. Seveda pa je ob obisku odkrival tudi napredek Črenšovec, Žižkov in Trnja- krožnih bran in drugih pripomočkov, ki olajšujejo kmetijsko proizvodnjo. Najbrž bi srečal tudi kako kravjo vprego. Dejstvo je namreč, da ponekod živino uporabljajo tudi za vleko vozov. Bojim pa se, da med vračajočimi se ne bi opazil veliko mladih. Tudi v Čren-šovcih, Žižkih in Trnju je veliko njih kmetijstvu nekako obrnilo hrbet, češ v tovarni več zaslužim, delati mi ni treba ves dan . . . Nekaj resnice v takih trditvah >seveda je, ne pa vsa. Do tega spoznanja prihaja vse več mladih, ki tako spoznavajo, da tudi kmetija lahko da primeren dohodek, seveda, če si človek prizadeva za napredek. Že omenjena mehanizacija, čeprav je draga, Pozeba prekrižala načrte Delovna organizacija Vinogradniško gospodarstvo Kapela z dvema temelj nima organizacijama združenega dela (Družbena kmetijska proizvodnja in Kooperacija) in 75 stalno in 20 sezonsko zaposlenimi delavci v zadnjem letu dohiteva, kar je svojčas v marsičem zamudila. V mislih imamo družbenoekonomski in socialni položaj zaposlenih, i sklade in sodelovanje z drugimi sorodnimi delovnimi kolektivi v gornjeradgonski občini.pomurski regiji in zunaj nje. Še v večji meri je tudi razvila sodelovanje, kije mimogrede rečeno že kar tradicionalno, s krajevno skupnostjo Kapela. Skratka, vse bolj se zaveda pomena, ki ga ima pri pospešenem razvoju tega dela Pomurja, kjer znajo tu pa tam še vznikniti na piano nekdanji viničarski odnosi, le da v novi, posebni preobleki, ki jo je prineslo »vikendaštvo«. V pogovoru z direktorjem delovne organizacije Jožetom Vogrinčičem smo zvedeli, da jim je uspelo lani nameniti blizu 5 milijonov dinarjev za sklad skupne porabe in poslovni sklad, kar jim poprej ni uspevalo. Kar za 30 odstotkov so Del naseda Žižki Ce je bil dosedanji razvoj Črenšovec, Žižkov in Trnja bolj naključen, bo v prihodnosti drugače, saj bo potekal po določilih srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti. Poslej ne bodo gradili hiš kjerkoli, tudi na obliko domačij bodo pazili, pa tudi splošnemu videzu vasi bodo posvečali posebno skrb. Prizadevali si bodo torej, da ne bodo lepe le ulice, po katerih se odvija gostejši promet, ampak bodo očedili tudi stranske ceste. Seveda pa bo dan poudarek tudi v tem prihodnjem obdobju ureditvi središča krajevne skupnosti, torej centru Črenšovec, ki je v okolici spomenika prekmurske matere. Tod je sicer že nekaj nare- V tistem času; ko so v Črenšovcih dogradili novo šolo, je bila ta nekaj posebnega; za tedanje razmere je bila neke vrste idealna rešitev. Toda čas je prinesel nove zahteve. Te se kažejo v prostorskih težavah in potrebah po nekaterih izpopolnitvah in dograditvi prizidka. V krajevni skupnosti se zavedajo, da so tudi sami dolžni prispevati del sredstev, zato so na nedavnem glasovanju o uvedbi samoprispevka sklenili, da bodo v te namene primaknili pač tedaj, ko bo do gradnje prišlo, 100 starih milijonov. Pa ne samo za šolo, tudi za gradnjo otroškega vrtca je krajevna skupnost voljna dati svoj delež. Tako je sklenjeno, da bo kupila parcelb, vse to pa z namenom, da bi do gradnje prišlo čim-prej. Kdaj pa se bo to zgodilo, mi v Črenšovcih žal niso vedeli povedati. Pač stabilizacija, ki terja kr- V posodobljeni kapelski kleti bo še vrela in se penila žlahtna kapljica. jeno za kar skrbi med drugimi tudi vaška snažilka, res pa je, da vsega ne more postoriti, ko pa je tudi v tem kraju tako kot marsikje drugje: pobereš papirje, že se najde nekdo, ki ne vrže cigaretne.škatli- čenje investicij na marsikaterem področju. Dotlej, dokler pa novega vrtca ne bodo zgradili, si bodo pomagali kot doslej: malčki so v skrbnem varstvu v prostorih stare šole. Seveda ne ves dan, kajti MEHANIZACIJA PRIVABLJA MLADE Razen na glavni črenšovski ulici, po kateri se odvija gost motorni promet, so bile ulice v Črenšovcih, Žižkih in Trnju skorajda prazne, četudi je bil delovni dan. Koder hodijo ljudje, se nisem spraševal, saj sem logično sklepal, da jih je zvabilo polje. Pač čas pomladanske setve in sajenja. Povsem drugačen pa bi bil pogled proti večeru, saj bi tedaj opazil množico traktorjev, sejalnikov, KMftTUSKA PROIZVODNJA JE VEČJA Denar, ki ga občanom Črenšovec, Žižkov in Trnja prinaša kmetijstvo, zaposlitev doma in na tujem, seveda 'ne skopni ob požirkih hladnih pijač v kateri izmed štirih gostišč, tudi za živila ga ne potrošijo v celoti, ampak ga vlagajo v dobrine trajnejšega pomena. Največ sredstev so občani vložili v izgradnjo stanovanjskih Vzgoja za SLO Vzgoja, izobraževanje in poučevanje učencev za splošno ljudsko obrambo je dejavnost posebnega družbenega namena. Osnovne šole imajo pomembno vlogo in odgovornost za izvajanje zastavljenih nalog v okviru svoje celotne vzgojnoizobraževalne dejavnosti. V šol. letu 1978/79 so v SFRJ potekale dejavnosti in tekmovanja v počastitev 30-letnice vzgoje mladine za splošni ljudski odpor. Tekmovanja mladine osnovnih šol in šol usmerjenega izobraževanja v dejavnostih s področja LO in DS so pokazala praktično vrednost, zato so v okviru SFRJ sprejeli sklep, da postanejo tekmovanja stalna oblika aktivnosti mladine na področju LO in DS. Minil je dobrih 6 mesecev odkar je republiški odbor za pripravo in izvedbo tekmovanj s področja LO in DS v SR Sloveniji razpisal v šol. letu 1980/81 tekmovanje osnovnih šol in šol usmerjenega izobraževanja v aktivnostih LO in DS. Osnovne šole so začele s pripravami na šolska tekmovanja na osnovi objavljenih propozicij. Kljub konkretno opredeljenim vsebinam s področja LO in DS pri rednem vzgojnoizobraževainem delu — pouku ter prostovoljnih dejavnostih, so učitelji in učenci bili precej obremenjeni še z dodatnimi nalogami Tako so tudi v Odrancih pred kratkim izvedli šolsko tekmovanje s področja SLO. Tekmovali so učenci od 1. do 8. razreda. Za' učence od 1. do 6. razreda je bilo tekmovanje prilagojeno njihovim telesnim zmogljivostim in znanju. Učenci 7. in 8 razreda pa so tekmovali na 5 km dolgem orientacijskem pohodu s petimi kontrolnimi točkami. Na tekmovanju so učenci preverjali svojo telesno pripravljenost, orientacijo s pomočjo kompasa, poznavanje topografskih znakov; s pomočjo nalog objektivnega tipa oziroma testa so preverili znanje o narodni zaščiti, protioklepni, protidesantni in protizračni obrambi; teoretično in praktično so preverili znanje iz prve pomoči pa tudi puško M-48 je bilo potrebno poznati. Pred startom so vsi tekmovalci streljali z zračno puško. Z rezultati šolskega tekmovanja so bili ob koncu vsi zadovoljni, tako učitelji kot učenci. Skupaj so preverili kvaliteto svojega dela. Samo tekmovanje je prispevalo svoj kamenček v mozaik smotra osnovne šole, kamenček katerega bo možno v prihodnosti še obrusiti do sijaja, s katerim bomo čvrsto čuvali pridobitve NOB in pridobitve našega socialističnega samoupravnega sistema v besedah in dejanjih z mislijo, da rastemo pod Titovo zastavo. Anton ČERNI KMALU NOVA KULTURNA DVORANA Potem ko so Žižkarji velikodušno odstopili tovarni Toko iz Domžal svojo kulturno dvorano, v kateri so uredili proizvodni obrat so ostali brez dvorane za kulturne prireditve. Nekateri so tako odločitev sicer kritizirali, drugi pa (teh je bilo več) so dejali: če izpustimo možnost pridobitve delovnih mest v domačem kraju, ne bomo ravnali prav, saj se s tem odrečemo osnovi (denarju) za napredek kraja, medtem ko si kulturno dvorano lahko kdaj pozneje znova zgradimo. Priprave na postavitev tega objekta so hitro, stekle. Precej denarja je naselju navrgla tombola, ki je postala zdaj že tradicionalna in vselej finančno uspešna. Vse torej kaže, Čeprav sem se o obisku pa o dosežkih in načrtih Črenšovčanov, Žižkarjev in Trnjančanov»na veliko razpisal, nisem uspel zajeti vsega, o čemer bi kazalo povedati našim bralcem. Pa ne le domačim pomurskim, ampak tudi tistim, ki Vestnik dobivajo drugam. Da, z območja krajevne skupnosti se je v preteklosti veliko ljudi izselilo; odšli so v druge slovenske kraje, pa v zahodne dežele, tudi Čez morje jih je veliko odpotovalo. Pač, tedaj so bili časi, ko je bilo treba iti, če si hotel nekoliko bolje živeti. Dandanašnjim občanom teh krajev ni treba zdoma, saj lahko stanujejo kar v svojem kraju, dasiravno delajo v-Lendavi, Murski Soboti, Beltincih, Turnišču. Pravilno torej ravnajo, ko si zidajo nove hiše in stare obnavljajo kar v rojstnem kraju, ki je tako iz dneva v dan lepši, posebej pa še zdaj, ko cveti drevje, rože... ko na vsakem koraku čutiš dih pomladi. Priznam, dobro sem se naužil teh prijetnih vonjev, zato ponavljam: tisti dan, ko sem pospravil mizo v zatohli pisarni in jo mahnil na obisk v -krajevno skupnost Črenšovci, sem se odločil pravilno. ŠTEFAN SOBOČAN zvišali mesečne osebne dohodke in ob letošnjem zaključnem rečunu vnovič za 15 oziroma 20 odstotkov, vendar so navzlic temu še vedno na repu lestivice osebnih dohodkov v občini. Da bomo nazornejši: skladiščnik dobi okrog.8500 dinarjev, traktorist 13 tisoč in več. gozdni delavec tudi na 15 tisoč dinarjev in direktor temeljne organizacije okrog 17 tisoč dinarjev mesečnega osebnega dohodka. Seveda je dohodek v celoti odvisen od vloženega dela. V Vinogradniškem gospodarstvu Kapela se zavedajo, da je kmetijski prostor v občini in posebej regiji enovit, zato se tesneje povezujejo ne le z gornjeradgonskim Kmetijskim kombinatom, temveč tudi ABC Pomurko in drugimi delovnimi organizacijami. Tako s kmetijskim kombinatom že sodelujejo na področju vinogradništva, poljedelstva in živinoreje. zlasti po strokovni in organizacijski plati, kajti še vedno nimajo dovolj strokovnih in kvalificiranih kadrov. Za letos načrtujejo sodelovanje predvsem pri enotnem kletarjenju. skupni prodaji proizvodov in skupni obnovi določenih kapacitet. Resda še niso združeni z ABC Pomurko, vendar pa sq poslovne vezi z njo zelo tesne. VG Kapela skoraj v celoti prodaja živino — samo lani so imeli v hlevu v poprečju 89 plemenskih krav. 28 telet in 126 pitanih govedi — klavnici v Murski Soboti in Gornji Radgoni, nekaj pagre tudi v mesnice v Celje. Na področju vinogradništva so sklenili dolgoročne pogodbe z Istravinom in Vinagom iz Maribora. S prvim partnerjem so jo. spričo neugodnih pogojev in neporavnanih obveznosti, prekinili in se lani preusmerili na prodajo preko Kmetijskega kombinata Gornja Radgona in Vinaga iz Maribora. Vztrajajo na dohodkovnih povezavah, kar se jim je doslej že obneslo. Se pravi skupna prodaja vina in ustrezen delež. Zdaj je to razmerje 66 (na stroške proizvodnje) proti 34 (na stroške prodaje), razliko med proizvodno in prodajno ceno pa si potlej razdelijo. Naj pri tem omenimo, da so lani pridelali kar nekaj nad 1.3 milijone kilogramov grozdja, kar je spričo neugodnih vremenskih razmer pri jesenskem spravilu-dokaj ugodno. Omenimo še kooperacijsko dejavnost, kjer se proizvodnja nenehno veča. Pri odkupu kmetijskih pridelkov so naj višji odstotek lani v primerjavi z letom poprej zabeležili pri odkupu pšenice, sladkorne pese in gozdja. zadovoljive razultate pa so dosegli tudi pri odkupu goveda, prašičev in telet za pleme. V letu !980je bilo v organizirani reji 248 telet za pitanje težkih okrog I00 kilogramov. 67 telet za pitanje s težo okrog 200 kilogramov in 965230-kilogramskih pujskov. Iz organizirane reje pri kooperantih so odkupili 861 bekonov. od skupaj odkupljenih H 15 kosov živine. Podatki kažejo, da so kmetje — kooperanti na tem območju dobro preskrbljeni s kmetijsko mehanizacijo, težko pa bi bilo reči, ali je ta tudi v resnici racionalno izkoriščena. Dodamo naj. da hranilno-kreditna služba dobro opravlja svoje poslanstvo, saj pomaga, kooperantom s finančnimi sredstvi pri investicijskih vlaganjih in pri kreditiranju tekoče proizvodnje. Ko smo že pri naložbah, naj zapišemo, da so lani namenili za posodobitev kapelske kleti okrog 700 tisoč dinarjev, nabava nove polnilne linije iz Italije pa jih je prišla 5 milijonov dinarjev. Kakšni so obeti za letos? Direktor VG Kapela Jože Vogrinčič pravi, da slabo kaže. Planirali so dokaj ugodne rezultate, toda slabša lanska vegetacija in mrzla zima sta napravili svoje, zlasti v vinogradih. Vse kaže, daje spričo pozebe šlo po zlu čež 50 odstotkov vinogradov, kar bo skoraj za polovico zmanjšalo pridelek. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, če vemo, da gre za delovno organizacijo, kije zv ečine odvisna od vinogradništva. Če pa dodamo še težave pri dobavi repromaterialov. cenovne zagate — samo nabavna vrednost blaga odkupa in repromateriala se je lani v primerjavi z letom 1979 povečala kar za 117 odstotkov — in vrsto drugih, je črnogledost glede letošnjega poslovanja VG Kapela več kot na mestu. Ne bojim preostalo drugega, kot da kar najhitreje - opravijo rebalans proizvodno-finančnega plana ne le za letos, temveč za celotno srednjeročje. Branko ŽUN EC