▼ COtorfloL
uto LIL m. lil
v LiDiimsi. v soboto 13. oktobra 1928.
Cono Dh f—
Uhaja
dan popoldne, vrrzemU nedeljo In praznike. — Inaerati do 30 petit k Din 2.—, do 100 vrst 150 Din. večji interati petit vrsta
•Slovenski Naroda velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 4201— Din.
Din. Popust po dogovora. Inaerstni davek posebej.
Rokopisi se ne vračalo.
Uredništvo: Knafiova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Upravn&tvo: Knafiova trtica It 5, pritličje. — Telefon 2304.
„Zeppelin" se bliža ameriški celini
Ob ugodnem vremenu je „Zeppelin" preletel Azore in krenil proti Ber-mudom - Na krovu so vsi dobro razpoloženi - Danes okrog polnoči
bo dosegel ameriško obalo
Berlin, 13. okt. Trenutno ni znano, fcje se nahaja zrakoplov «Zeppelin». Po tem, da nemške radiopostaje, ki redno oddadajo vremenska rxrročila, ne morejo več doseči «ZeppeIina» sklepajo, da je že preletel Azore in da je na poti proti Ameriki.
Po zadnjih vesteh je «ZeppeIin» sno-Či ob 22.30 preletel Azore nad otokom San Mh?uel v veliki višini ter krenil pro-ti Berrrmdom. Vreme se- je znatno izboljšalo, tako da leti s hitrostjo do 150 km na uto. V Pa<vazu <na Madeiri je <rZer>pelin» vrgel na zemlio poštno vrečo za tamošnjega nemškega general, konzula tn nato odplul v severozapadm sleri Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo zračnega velikana, ki se je spustil na par sto metrov višine.
V zadmji radiobrzojavki, ki je bila sprejeta okrog 3. ure zjutraj, sporoča
Eckener, da bo, če ostane vreme še nadalje tako ugodno, najkasneje v nedeljo opoldne ameriškega časa prispel v Newyork. Radi viharjev bo moral z Azorov kreniti najprej proti jugu in nato zopet nadaljevati polet v južnoza-padni smeri.
Frankfurt, 13. oktobra. Tukajšnja radiopostaja je prejela ob 12. radio vest. da so že vse ameriške radiopostaje vzpostavile zveze s «Zeppelinom». Zrakoplov se z veliko hitrostjo bliža Bennudskim otokom. Ameriške vremenske postaje sporočajo, da bo nada. Uni polet potekal ob najlepšem vremenu. Med Bermudi in ameriško celino bo naletel «Zeppelin» le še na par lokalnih neviht, dočim se večjih viharjev nI bati. Barometer stalno narašča. Na Bermudih veje južno vzhodni veter, ki je za polet zelo ugoden in omogoča veliko hitrost.
— Newyork, 13. oktobra. Vse tu« kajšnje redakcije objavljajo vsako uro poročilo o poletu «Zeppelina». Za pri* hod zračnega orjaka vlada velikansko zanimanje. Pred redakcijami so noč in dan zbrane velike množice, ki spreje* majo vsako novo vest z velikim navdu* šenjem. Od danes zjutraj imajo vse radio postaje zveze z zrakoplovom, ki pošilja vsako uro poročila o svoji po* ziciji.
Danes zjutraj je dr. Eckener sporo* čil, da vlada na krovu najboljše razpo* loženje. Vsa posadka in vsi potniki so zdravi. Temperatura je zelo ugodna; minulo noč so prespali dobro. Doktor Eckener vodi ves čas sam vso naviga* cijo in je z dosedanjim poletom zelo zadovoljen in je dokazal, da lahko zra* kopolov kljubuje tudi najhujšim vihar* jem.
Zakaj se je dr. Marinković mudil v Parizu
Skušal je znova sondirati teren za veliko inozemsko posojilo. — Njegova misija se je kljub ratifikaciji nettunskih konvencij ponesrečila, — Brez notranje konsolidacje ni zunanj. posojila
— Zagreb, 13. oktobra. Svetozar Pribi* čević je sprejel snoči novinarje ter jim po* dal daljšo izjavo, v kateri se je dotaknil tudi bivanja zunanjega ministra dr. Marin* kovica v inozemstvu ter med drugim nagla* šal:
»Listi so poročali, da je dr. Marinković ostal v Parizu iz zdravstvenih razlogov. Te* ga nihče ne more verjeti, zlasti ker je ostal v Parizu tudi tedaj, ko se je g. Venizelos pripeljev v Beograd. Iz poučenih krogov se obratno doznava, da je dr. Marinković ostal v inozemstvu radi vprašanja, ki ga smatra sedanji režim za najvažneše. To je vpraša* nje posojila, brez katerega se sedanji režim ne more obdržati na krmilu. Vprašanje po* sojila je za sedanji režim vprašanje njego* vega političnega obstanka, obenem pa tudi osebno vprašanje mnogih njegovih pred* stavnikov. Imamo zanesljive informacije, da dr. Marinković s to misijo ni uspel in da ni mogel s pomočjo francoskih službe* nih činiteljev pridobiti razpoloženje ino* zemstva za naše novo veliko posojilo. Za* man je Marinković opozarjal na dozdevno
urejene odnosa je z Italijo. V inozemstvu dobro vedo, da se naši odnosa j i z Italijo ni* so poboljšali, ampak da so se celo poslab? šali. Vrhu tega vedo v inozemstvu, da KDK nikdar ne bo priznala posojila, ki bi se ga dalo sedanjemu režimu in da bi Kmečko* demokraska koalicija ne uvrstila v prora* čun odplačilnih zneskov za to posojilo, če bi prišla v položaj, da o tem odloča. Do posojila, ako je res potrebno državi, vodi le pot ureditve notranjih odnošajev in notranje konsolidacije. Režim četvorne koalicije, pa je v pravem smislu besede glavna ovira, da dobi država posojilo.
G. Marinković je vrhu tega zagrešil ve* liko nepažnjo napram g. Venizelosu, ki ga ni hotel sprejeti doma v Beogradu. Po dru* gi strani pa ni došlo navzlic temu do po* godbe z Grčijo, čeprav so v Beogradu na vsej črti popustili Pozornost vzbuja dej* stvo, da je Venipeios v razgovoru z beo* grajskimi novinarji stavil našo državo v isto vrsto s Turčijo in Bolgarsko, čeprav je bila preje Grčija zaveznica nekdanje kraljevine Srbije.*
Namen Macdonaldovih posvetovanj v Pragi
Informativen sestanek voditeljev   srednjeevropskih agrarnih strank, — Praški listi o pomenu sestanka s predstavniki KDK
Praga, 13. okt. h. O bivanju vodje angleške delavske stranke Macdonalda in njegovih konferencah z voditelji HSS dr. Mačkom in drugimi pišejo jutranji »Narodni listy»: «Macdonald je o priliki svojega potovania po Osrejdnji Evropi in bivanja na Češkoslovaške.n izrazil željo, da bi nadaljeval z ministrom dr. Hodžo razprave, ki jih je vodil že prej. Macdonald se je zanimal posebno za agrarno demokratsko gibanje v Osrednji Evropi, na katero ga je opozoril minister Hodža. Zaradi tega je že-
Samostojen nastop angleških liberalcev
— London. 13. oktobra. Danes je podal voditelj liberalne stranke Lloyd George na strankini konferenci v Yarmoutu važno izjavo o politiki liberalne stranke pri prih«»d-nijh volitvah v parlament. Llovd Georsze je v svojem govoru prorokovah da bo pri teh volitvah f>eT«>mna večina volilcev glasovala proti kon«ervatini stranki in da se ho liberalna stranka zelo ojačila. Nadalje je Llovrt George izjavil, da delavska stranka n~ to imela pri prihod volitvah večine. V <=Imčh-ju. da qp bo nobena stranka imela večin«1 bo imela liberalna stranka malo izbire, ker je delavski in konservativni stranki *nakn nasprotna V nikakem slučaju pa, je unrtn ljeval LlooVI Oeoree z odločilnim pov-iar kom, ne bo ponovila liberalna stranka eksperimenta iz leta 1024. ko le ttodmrnlm delavsko stranko in jI omogočila, da je ostala na vladi devet m tesna t Ako te je ta ekspe-
lel govoriti s predstavniki tega gibanja in to je tudi vzrok informativnega sestanka s hrvatskimi voditelji dr. Mačkom in tovariši, ki so prispeli v Prago. Razgovori se nanašajo na vprašanje, kakšno stališče zavzema agrarno demokratsko sdbanje do posameznih problemov mednarodne politike, posebno do razorožitve, mednarodne arbitraže in razsodiščnega postopanja. Notranjepolitična vprašanja se pri teh razgovorih sploh ne omenjajo.
riment ponesrečil, temu gotovo ni kriva liberalna stranka, ki je tedaj nastopala v dobri veri. Kljub temu, da se ne bo vezala liberalna stranka z drugimi strankami. bo mogoče najti v bodočem parlamentarcem delovanju mnogo skupnih točk med pristaši vseh strank za delo v korist domovine. Končno je povdaril Lloyd George, da nastopi liberalna stranka pri prihodnjih volitvah popolnoma samostojno.
Kralj — ministrski predsednik
— Kabul. 13 oktobra KeT se je Ahme-du Khanu sestava novega afganskesa kabineta ponesečila, je kralj AmanuHah prevzel osebno ministrsko predsedstvo.
Bolgarija in Turčija
— Sofija. 13. oktobra. Osnutek bolgarsko-turške arbitražne in nenapadalne pogodbe, ki tja je izdelala »ofijska vlada- je Ml t^nep • Klposlan ^olerarskemu poslaniku v An-jnrn. ki je bil istočasno poohlaš?f*ri da pn*r.** ~ turško vlado pogajanja za zaključek take pogodbe.
Beograjska ugibanja
— Beograd, 13. oktobra. Danes do* poldne je bil v enourni avdijenci na dvoru predsednik demokratske stranke Ljuba Davidović. Ker sta bila včeraj v avdijenci tudi dr. Korošec in Velja Vukičevič, domnevajo v političnih kro* gih, da so na dvoru pričele konzultaci* je šefov vladnih strank. Splošno vlada prepričanje, da so te avdijence velike* ga pomena za nadaljni razvoj situaci* je. Današnji listi razpravljajo o polo* žaju in objavljajo razne kombinacije, ki pa očividno predstavljajo samo po* božne želje beograjskih politikov. Ta* ko poročajo med drugim, da bi imela sedanja vlada na hitro roko sprejeti proračun, na kar bi sledila nevtralna vlada pod vodstvom nekega beograj* skega univerzitetnega profesorja, ki bi izvedla nove volitve.
Počasen tempo praških pogajanj
Praga, 13. okt. g. Trgovinska pogajanja z Jugoslavijo napredujejo le počasi. Pogajanja prihodnjega tedna bodo izpolnila najbrže Se posvetovanja o okviru pogodbe. Dočim je bil v nekaterih točkah dosežen sporazum, obstojajo v raznih vprašanjih še bistvene diference. Obravnavanje tarifnih vprašanj se bo pričelo še le tedaj, ko bodo prispeli iz Jugoslavije pozvani strokovnjaki.
Merežkovski v Zagrebu
— Zagreb, 13. oktobra. Danes prispe v Zagreb sloviti ruski pisatelj Merežkovski 8 soprogo, takisto pisateljico Sinaido Hipius. Merežkovski priredi v ponedeljek v kinu Olimp predavanje v ruskem in francoskem jeziku.
Zastraprjenje z gobami
— Zagreb, 13. oktobra Rešilna postaja je danes pripeljala v bolnico neko gospo Dumbrović z deoo in podnajemnikom s težkimi znaki zastrupljanja. Gospa Dumb«*ovi-ćeva je kupila na trgu gob, ki so bile siru-pene. Podnajemnik kaže težke znake zastrupljen ja in je v nezavesti. Zdravniki smatrajo, da ga ne bo mogoče rešiti, docim bodo ostali po vsej priliki okrevali.
Akcija za samostojno trgovsko zbornico na Sušaku
Sušak, U. oktobra. 5- V aJccfji gospodarskih krosov na Sušaku za samostojno trgovsko in obrtniško zbornico za vso i>rinx>rsko-kradftko oblast se je osnoval poseben odbor treh oseb, ki ima v osmih dneh izdelati pismen predlog Nato bo sklicana seja zbornične pomorsho-r>rom«rn« sekcije, ki fena odobriti poročilo ter ara posten' Trgovski in obrtrnskn zbornici v Zazre-bu. Zdi se. da akcije gospodarskih krosov na Sušaku ne bo mogoče za drža tri. ker obstojajo povsem nasprotnrt interesi med zagrebško Trgovsko zbornico in prnmorrSkirrri gospodarskimi krogi
Šahovski turnir v Berlinu
— Berlin, 13. oktobra. V drugem kolu šahovskega turnirja je zmagal Ruhmstein nad Tarraschem, ki je nastopil kljub bo« lezni Vse ostale partije so bile prekinjene. Partiji Marsha f I- V'emcovič iti Capahlanca* Spielrnanrj Btoie b^liše za NJiejm-i-v*?«-, iri Capablanco. Izid partije Tartakower-Reti je negotov
Kje je krivda na stavbnih katastrofah v Pragi
Praški listi pripisujejo krivdo iz inozemstva uvoženemu gradbenemu materijalu in pomanjkljivemu nadzorovanju. — Reševalna akcija napreduje počasi« — Jutri bo pogreb žrtev
Praga, 13. oktobra. Včeraj se ie vršila seja praškega občinskega sveta, na kateri je podžupan Stubla odgovarjal naa interpelacije v zadevi stavbenih katastrof. V svojem odgovoru ie priznal delno krivdo mestne občine, k) radi pomanjkanja strokovnega osobja ne more vršiti dovoljnega nadzorstva. Tako je tudi poslopje, ki se je porušilo v noči od četrtka na petek, v sredo pregledala mestna gradbena komisija, ki pa ni našla nikakih nedostatkov in je stavbo odobrila. Grajala je le pomanjkljivost gradbenega odra, radi česar je bilo delo tako dolgo ustavljeno, da W se grajani nedostatkj popravili. Po dalfšl razpravi je občinski svet soglasno sklenil, da mora občina nemudoma nastaviti Izkušene strokovnjake, ki bodo ponovno pregledali vse nove zgradbe, ki so bile zgrajene tekom zadnjih 10 let.
Časopisi se obširno bavijo s katastrofami jin obiavljajo razna mnenja strokovnjakov. Glavno krivdo pripisujejo dejstvu, da poteče letos zakon o davčnih olajšavah za nove zgiradbe. Radi tega stavbeniki z delom hite. Pospešena gradbena akcija je imela za posledico pomanjkanje gradbenega materijala, tako da so ga morali uvažati iz inozemstva. Domače tvornice zatrjujejo, da ie bil inozemski materijal slabši in da je baš to vzrok številnih nesreč.
Praga, 13. okt h. Reševalna dela na kraju katastrofe le počasi napredujejo. Sinoči je bil le deloma obnovljen promet cestne železnice. Izpod ruševin so potegnili še štiri mrliče. Izmed ranjencev je sinoči še en umrl, tako da se je število žrtev zvišalo na 39. Delavci so zadeli sedai na ogromen blok mezanina. Po legi dosedaj najdenih trupel računajo, da je pod tem blokom našla
Razkol med poljskimi socijalisti
Varšava* 13. oktobra. Pilsudskemu naklonjeni socijalni demokratje, ki tvorijo na deželi neznatno večino, toda so v Varšavi zelo močni, so ustanovili lastni izvrševalni obratni svet Izvrševakii odbor poljske socijalne demokratske stranke se je včeraj posvetoval šest ur in pozval novoustanovljeni svet, naj se v prid enotnosti stranke in ohranitve strankine discipline razi de. Kljub temu je še dvomljivo, če bo prišlo do izvedbe tega sklepa. Meščansko Časopisje napoveduje neizogiben razkol stranke. Odločitev o nadaljmem raizvoju natranjih razmer v socijalni demokratski stranki bo padla najbrže še le na strankinem kongresu, ki je sklican za L novembra v Sosno-vice.
Katastrofa francoske podmornice
— Pariz, 13. oktobra. Mornariško ministrstvo ie prejelo danes popoldne brzojavko brancoskega konzula iz Rotterdama, ki se glasi: »Poveljnik v Rotterdam dospelega grškega parnika »Ekaterino Coulan-dri< izjavlja, da je 3. oktobra ob 23. uri na višini Viga zadel v neko podmornico, čije pripadnosti ni mogel ugotoviti. Poveljnik se je zaman trudil, da bi padmornici pomagal, ker >e ni mogel najti. Ostal je tri ure na kraju nesreče in ie nato nadalieval pot«.
Komunike mornariškega ministrstva dostavlja, da se pozicija, ki jo navaja poveljnik grškega parnika, strinja s pozicijo, na kateri bi se moralo ob napovedanem času nahajati podmornica »Ondinec. Admiraliteta je odredila dve eskadri torpedovk, da sta odšle na označeno mesto.
Potres v Grčiji
— Atene, 13. oktobra. V noči od vEeraj na danes so čutili na Grškem zopet lažje potresne sunke. Prebivalstvo je v paničnem begu zapustilo hiše in začasne barake ter prenočevalo na prostem Opeka, ki je pa-iala raz strehe, je ranila nekega uradnika zdravstvenega ministrstva. Lažji potresni sunki se neprestano ponavljajo.
Boji v Tripolisu
— Rim. 13. oktobra. V Tripolisu je prišlo do novih bojev med uporniki in vHlniml Četami. Uporniki so bili po vecurnem ' oju vrieni nazaj. V boju so po uradnem poro fiilu izgubili 56 mrtvih, Italijani pa 12 mrtvih in 15 ranjenih.
Ameriški državni dolg
— \ewyork. 13 oktobra. Olasom poročila ameriškega državnega tajnika Mellona se ie znižal ameriški dolg v zadnjih šestih
letih za 6 milijard dolarjev
smrt večina delavcev. Kakor sodijo, bo najmanj še 20 mrtvih. Med včeraj najdenimi trupH so našli tudi truplo praškega nogometaša Wamečka, člana «Uniona<» iz Vršovic, ki je bil zaposlen na stavbi kot instalater.
Pri reševalnih delih je sodeloval posebno požrtvovalno v Pragi nameščeni hotelski vratar Mirko Savić, rodom Srb. čigar požrtvovalnost slavijo danes vsi praški listi. Danes je bilo odpoklicano vojaštvo in osobje električnih delavnic, tako da bo odslej vršila reševalna dela samo tvrdlka, ki je gradila porušeno hišo.
Glede porušene stavbe v predmestju Liben so ugotovili čudno naključje, da je bila ravno včeraj dopoldne zaradi številnih pritožb na isti stavbi magistrat na komisija, ki je ugotovila, da so bile pritožbe neosnovane. Komisija je ustavila delo na stavbi le zategadelj, ker ie bilo leseno ogrodie pomanjkljivo. Opolnoči se je nato hiša podrla. Sreča je bila, da takrat cesta ni bila obljudena-ker vlada sicer v tem delavskem okraju živahen promet. Delavce, ki so spali v bara'ki poleg stavbe, je zbudil čuvaj in so pravočasno zbežali.
Vsi listi napadajo gradbena podjetja in oblasti, ki trpe take malomarnosti. Sinoči se je vršula seja mestnega sveta, na kateri se je vršila obširna razprava o katastrofah na novih stavbah.
Praga, 13. okt. g. Pogreb žrtev se bo vršil v nedeljo. Komunisti pozivajo delavstvo, inai za ta dan proglasi splošno stavko in priredi pri pogrebu delavske demonstracije. Razburjenje prebivalstva se je zaradi ponovne katastrofe Še boH povečalo. Občinstvo in časopisje iznaša najtežje obdolžitve proti stavbnim oblastvorn.
Angleško-danski incident na morju
— London, 13. oktobra. Zunanji urad
poroča, da je prišlo v bližini otokov Farce do incidenta med angleškim parnikom Hel-vetia in dansko topničarko, ki je streljala na Helvetio in pozvala angleškega kapitana, naj pokaže svoje listine.
Byrdova ekspedicija na južni tečaj
— Berlin, 11. oktobra. Danes jc odpotc val Byrd na parniku aLarsen» na Južni te-čaj.
Mednarodni kuharski kongres
— Pariz, 13. oktobra. Tu je bil otvor-jen mednarodni kuharski kongres, ki se ga udeležuje 100 delegatov iz 17. držav.
Zagrebački zbor
od 18. - 21. oktobra 1928.
RAZSTAVA cvetlic, sadja, povrtnin, trt in vina.
MODNA IN REKLAMNA REVIJA.
Smotra narodno stiliziranih toalet. — Raz* stava radio«aparatov in potrebščin. — Po* kusevalnice, kabaretne predstave rn ples.
— Popust 50 % na železnicah in parobro* dih velja od 14. do 25. oktobra.
Legitimacije a Din 15.— se dobivajo pri vseh potniških uradih, podružnicah Prve hrvatske štedionice ter pri večjih bankah v Jugoslaviji.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 801.25, Berlin 13.56. Milan 298. Newyork 56.95. Pariz 222.40. London 276 28. Praga 168.77, Curih 1095.6.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagrebška borza danes ni poslovala V prostem Drometu so notirali Dunaj 801 25. Berlin 13.56.   Milan 298.   London 176 28. Newyork 56.9, Pariz 222.40, Praga 168.77 Curih 1095.6.
Efekti; Vojna Skoda 439.4C
INOZEMSKE BORZE,
Curih: Beojrrad 9.1275. Berlin 123.65. Milan 27.21, London 25.21. Newyork 519.60, Praga 15.395, Pariz 20.30
Str ari Z
O V E N S K 1   N A K C) D» dne 13. oktobra 1928.
Stev. i'5*)
Pod pendrekom prečastitega dr Korošca i
Klerikalni tisk v zagovoru trpinčenja ljudi« — Zaradi razmer y glavnjači je bil odstavljen en sam orožnik, — Nekoliko o ljubljanski policiji. — Klerikalci prevzemajo prostovoljno odgovornost za sistem glavnjače
Afera z bivši mcuskim polkovnikom Legatom, ki so ga v beograjski glavnjači skoro do smrti pretepli, je zbudila splošno pozornost in proteste v državi, tam bolj, ker se je pripetila v času, ko sta se v Beo-. gradu vršila kongresa ruskih znanstvenikov in ruskih književnikov in novinarjev. Policija je našla za nečloveško pretepanje Legata samo izgovor, da Je bil pijan. Legati e pozneje v bolnici to trditev odločno zanikal ter izpovedal, da se Je vračal mirno od dela domov in da je bil aretiran, ker ni imel pri sebi legitimacije. Ker je afera zbudila mnogo zgražanja v javnosti, je bil orožnik, ki se je nad Legatom najbolj spozabil, izročen orožniškemu poveljstvu, da izvede proti njemu preiskavo.
Pri ugotovitvi, da bi tako barbarstvo ne bilo mogoče, ako bi ne vladal v naši upravi mrtvaški duh glavnjače, ako bi bi podrejeni organi ne videli, da se na najvišjih mestih zlorablja oblast, je klerikalno časopisje imelo za žrtev samo obrekovanje, o orožniku, ki je nesrečnega Rusa pretepel, je pa pisalo, da se je pač »nekoliko izpo-zabiU in da je žal Legata res »Jiekoliko preveč pobožal«. Da, »Domoljub« in »Slovenec« sta štela celo dr. Korošcu v posebno zaslugo, ker je prišel omenjeni orožnik v disciplinarno preiskavo. »Dr. Korošec je orožnika takoj odslovil, ko je zvedel, da je Pranega Legata udari',« piše ^Domoljub«. Še tega bi bilo treba, da bi še nadalje opravljal službo orožnik, ki nedolžnega Legata ni samo enkrat udaril, kakor bi rad »Domoljub* to povedal, ampak ga je pretepal in pretepel skoro do smrti tako, da bo moral po zdravniškem mnenju najmanj 6 iednov ostati v bolnici.
Slično se vede klerikalno časopisje v drugih primerih. Tako n. pr. v zadevi 54-letmega kmetica Jožefa Erjavca iz Daljne vasi, ki ga je neki policijski stražnik na Dolenjski cesti, ko se je vračal domov, tako pretepel, da je moral iskati pomoči v bolnici. Tako piše »Slovenec«: »Baje je bil Erjavec zelo pijan in se je celo štirikrat zaletel v stražnika, strgal da mu je tudi službeno vrvico na prsih. Vse to je redarja Zoreta raztogotilo, da se je tako daleč izpozabil.« Torej ie bil Erjavec »baje« pijan, kakor je bil »baje« prjan polkovnik Legat.
Vzemimo za primer, da sta bila pijana Legat in Erjavec. Od kod potem pravica, da se ju sme pretepati? Mi sicer ne zagovarjamo pijanosti in izgredov, vendar pa smo mnenja, da je še mnogo drugih zakonitih sredstev, za zatiranje pijanosti in izgredov. Kolikor nam je znano, smejo podrejeni policijski organi uporabljati po službenih predpisih pendrek le v tistih prime-riv, v katerih so ;meli prej uporabljati sablje. To se pravi, da ga smejo rabiti le
za lastno obrambo. Za transportiranje pijanih razgrajačev rabijo drugod takozvani zeleni voz, ki ga ima policija tudi v Ljubljani na razpolago, ne pa pendrek. V nekaterih mestih, kjer nimajo takega voza na razpolago, najame policija cdo izvoSčka na račun aretiranca, samo da se izgredu napravi čimprej konec V Ljuljani pa smo doživeli, da so cek> slaboumnega človeka, ki je kričal in razsajal, vlačili peš na policijo! To so stvari, ki nam niso v čast niti v korist, in bi bilo umevno, če bi spričo niih mižali, tembolj, ker je policija namenjena varstvu državljanov rn ne za njihovo preganjanje in pretepanje.
Priznavamo težko službo podrejenih policijskih organov in tudi vemo. da imajo opravka z ljudmi različnih temperamentov in značajev. Toda dolžnost njihovih nadrejenih obJasti bi bila, da jih pouče o pravilnem službovanju in da jim nudijo za pravilno in uspešno opravljanie službe tudi sredstva, ki so na razpolago. To bi tudi ljubljanski policiji bilo bolj potrebno, kakor vežbanie v pravilnem salutiranju. Prav zato, ker se to ne godi, ne moremo govoriti samo o prestopkih in izpozablienju posameznih podrejenih organov, ampak o sistemu, ki vlada, o sistemu, v katerem vlada mrtvaški duh glavnjače, ki ne pozna dostojanstva človeka, niti človečnosti.
Smešno je, če spričo teh dejstev »Slovenec« piše, »da je ljubljanska policija še vedno taka. kot jo je postavil PP režim in da je tudi njena mentaliteta ostala ista<\ PP režim ic odstopil spomladi L 1925 in dr. Korošec je že leto dni notranji minister. Kako ie mogoče, da dopušča dr. Korošec, da obstoja v policiji še vedno mentaliteta izza PP režima? Kdo bi to verjel? Kaj ni pustil dr. Korošec pobijati v Beogradu in drugod patriot, demonstrantov proti ratif. nett. konv., kaj niso streljali za njegovega ministrovanja v Zagrebu na manifestante, ki so protestirali proti umoru v Narodni skupščini?! Ali ni baš pod ministrovanjem dr. Korošca zavladalo splošno mnenje, da je policija vsegamočna in da ji je vse dovoljeno? Naj nam pove »Slovenec«, kako je potekla preiskava v beograjski glavnjači. ki jo je dr. Korošec obljubil, ko ie spo-mladi posl. Sava Kosanović* v Narodni skupščin! opisal razmere v njej. Kdo je bil takrat discipliniran, kakšen je bi! uspeh te preiskave.
Bolje bi bilo, da bi »Slovenece« molčal, ako že noče služiti humanosti, pravici in resnici. Njegova obramba policijskih iz-rodkov ne bo dr. Korošcu prav nič koristila, ker prevzema ž njo samo odgovornost za dr. Korošca. To smo hoteli povda-ri ti.
trov. Letalo je potem zopet padlo, kas kor bi prišlo v brezzračni prostor. Pilot se je na vso moč trudil, da bi letalo zopet dvignil vsaj toliko, da bi dosegel pripraven kraj za prisranek, toda ni se mu posrečilo. Letalo je bilo tik nad bolnico. Zadelo je v streho Pasteurje* vega zavoda, ki je na vrtu bolnice, in jo je močno poškodovalo, potem je pa padlo na ograjo, ki jo je podrlo in se zapičilo v zemljo s sprednjim koncem. Letalo se je razbilo, pilot in izvidnik sta pa le lahko poškodovana. Nesrečo je zakrivil najbrž defekt na motorju. Vojaško poveljstvo je takoj uvedlo preiskavo.
*
Bilo je 1. t. m. v Zagrebu. Deževalo je ves dan in po ulicah je bilo le malo ljudi. Ker je pa bil prvi v mesecu, so meščani imeli denar in so kupovali po trgovinah. Ko se je zmračilo in so pri* žgali prve svetiljke, je vstopila v pro* dajalno draguljarja Izidorja Fussmana na Ilici elegantno oblečena dama. Da* mo so ljubeznjivo vprašali, kaj bi ra* da. Potrebovala bi dobro, točno uro, je odgovorila. Draguljar je dami jel raz* kazovati najfinejše ure najboljših sve* tovnih tvrdk z večletno garancijo. — Dama je dolgo izbirala in slednjič iz* brala moško uro znamke Schaffhaus sen, ki je stala 4000 Din. Draguljar je elegantni dami izdal račun in dotlej je šlo vse v redu. Ko je pa dama zagle* dala račun, je rekla: Slučajno nimam denarja pri sebi. Sem soproga inženjer* ja Schmidta. Stanujem v vili Nelli na Peščenici. Ta vila je naša in ker še nismo pobrali vse stanarine, nimam denarja. V dveh dneh bom račun po* ravnala. Fussman ni hotel dame osu* miti in ji je izročil dragoceno uro. Mi? nilo je več dni, dame pa le ni bilo, da bi poravnala račun. Zato je urar poslal svojo uslužbenko v vilo na Peščenico s saldiranim računom. Ta je preiskala vso Peščenico, vse vile od prve do zad* nje, toda vile inženjerja Schmidta ni našla. Nihče ni poznal tega gospoda in tudi vile ne. Draguljarju so se od* prle oči in spoznal je, da je nasedel premeteni sleparki. Javil je policiji, ki je ugotovila, da v Zagrebu sploh ni nobenega inženjerja s tem imenom. Po* licija sedaj išče elegantno damo. so* progo inženjerja in lastnico vile Nelli, ki je znala s svojo elegantnost j o in zgo* vornostjo prepričati draguljarja in ga oškodovati za 4000 Din.
Nove knjige in revije
»Jadranska Straža«. Izšla je oktobrska številka »Jadranske Straže«, naše prekrasne nacijonamo - obrambne revije. Tudi ta številka prinaša izredno bogato in pestro gradiivo. lepe slike in posnetke naših pomorskih krajev, naše rivijere, posvečena je naši vojni in civrhii mornarici, poleg tega pa prinaša razno aktualno in beletrdstično gradivo, ki bo čitatelje zelo zanimalo. »Jadranska Straža« se naroča v Splitu. Izhaja vsak: mesec in stane letno 120 Din. a posamezna številka 12 Din. Revijo toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za našo rivijero in ki jim je pri srcu razvoj naše mornarice, za katero se baš »Jadranska Straža«, polee Jugoslovenske Matice naša največja nacijonalno-obrambna organizacija, z vso vnemo zavzema.
»Domači Prijatelj«. Vedno lepše se razvija naš mesaonik za zabavo In pouk. V zadnji številki je prispeval Ivan Albreht novelo »Črni relief«, mične so tudi lirične pesmice Mile Klobčiča, pokojnega Frana Pogačnika, Danila Goranska. Otona Ber-kopca i-n Mirka Kragtja. Silvester Škerlj nadaljuje s svojimi »Obrazi iz ljubljanske drame« in je v svoji zadnai študiji ocenil umetniško delovanje Edvarda Gregorina in Ivana Jermana. Zanimivi in prav aktualni so tudi prispevki Ivana Vuka, ki opisuje svoje mimobežne vtise in epizode s potovanja pod naslovom »Skozi okno vlaka«. Filmski drobiž iz Berlina zaključuje oktobrsko številko. »Domači Prijatelj«, čigar naslovna slika in nekatera druga dela je napravil v lesorezu grafik Elko Justin, izhaja vsak mesec in se naroča v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. Letna naročnina znaša 30 Din, a posamazna številka'4 Din. Revijo vsem toplo priporočamo.
Henrik Sienknewics. Potop. 11. del. Iz poljščine prevel dr. R. Mole. 1928. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Velika os-merka. 496 strani. Broširan velja Din 100, v platno vezan Din 124, poštnina Din o. — Potop je nadaljevanje velikega Sienkie-\viczevega romana »Z ognjem in mečem«. Dočim tvorijo zgc do vinsko ozadje zadnjega boji poljske šlahte s Kozaki na znamenitih ukrajinskih tleh, opisuje »Potop« ono grozno stanje v Poljski, kc so Švedi poplavili vso deželo in io skoraj imičali. Izdaja in malomarnost visokega plemstva je olajšala Švedom pot v poljsko ljudcviado, a iztreznenje in požrtvovalnost kralju uda-, nega plemstva je pognala zopet Švede preko meje. — Glavni junak v »Potopu« je Andrej Kmitic, naiven, lahkomiseln, pozrtve-valen mlad mož, ki vidi samo korist svoje ljubljene domovine. Tako je zaslepljen, da se dolgo bojuje na strani nlenih izdajalcev, ko pa izve resndco se maščuje nad svojimi zapeljivci in dela ekesano pokoro s čudeži junaštva. Najbolj se izkaže pri obleganju jasnogorskega samostana »Čensto-hove«, ki ga reši pred Švedi. Na čudovit način reši kralja, premaga v bojih svoje nasprotnike ki doseže konečno svojo Olen-ko. ki jo že od nekdaj ljubi, ki ga je pa do zadnjega odklanjala kot izdajalca domovine, dokler se sedaj ni prepričala o nasprotnem. — »Potop« je poln prekrasnih epizod, a predvsem je veličasten opis obleganja Jasne gore. biser v svetovni literaturi. S fino ironijo biča pisatelj takratne žalostne razmere in doseže svoj namen. Saj je znano, da so baš Sie*ikiewiczevl romani vzdrževali in dvignili srca Poljakov in mnogo pripomogli k osvoboj emu. Tudi v »Potopu« nastopajo osebe, ki so že naši stari znanci iz romana »Z ognjem in mečem«. Zopet občudujemo malega viteza Volodi-jovskega. se divimo Anici Borzobohati. Spoštujemo Jana Skrzetuskega in se sme jemo »največjemu junaku« Zaglobi — Ce je roman »Z ognjem in mečem« najboljši Sien-kiewiczev roman, ie »Potop« najživahnej-ši in poln najrazličnejših nedosegljivih opi-
zod, pisan napeto od začetka do kraja. — oPotop« prav toplo priporočamo našim ljudskim in šolskim knjižnicam, pa tudi vsem drugim častilcem lepih povesti.
Mednarodno in medookrajinsko pravo kraljevine Srbov. Hrvatov In Slovencev. Pod zgornjim naslovom je spisal vseučiliški profesor dr. Stane Lapajne knjigo, ki obravnava vse panoge mednarodne ca in med-pokrajinskega prava. Razen s kolizijskiroi normami se bavi zlasti z osebnim in Imovinski mpravotn. pravom tujcev, mednarodno pravno zaščito, izvršbo, stečajem pravno pomočijo itd. Ozira se na avtonomne zakonodaje vseh šest pravnih območij naše kraljevine, na vse naše mlajše pravnopo-moene in pravnozaščitne konvencije, sklenjene in pripravljene, na haaške zasebno-pravne konvencije, ratificirane In nerati-ficirane. V Knjigi bo našel vsak urad in vsak stan odgovor na zamotana vprašanja iz dnevne prakse: diplomatska in konzularna oblastva, politična oblastva, duhovna sodišča in poročni organi, trgovska in finančna podjetja. Sodnike, odvetnike in notarje bo zanimala vsa vsebina knjige brez izjeme. — Knjiga ie dovršena v rokopisu in bi izšla v tisku, ako se prijavi do konca tega meseca Tiskovni zadrug! v Ljubljani, dovolj subskribentov Subskribcijska ceaia okoli 450 strani obsegajoče knjige znaša le Din 160.—. vezana Din 180.— Dovoljeno je tudi odplačevanje v obrokih. Takojšnjo subskripcijo vsem interesentom topio priporočamo.
FIlm
Lon Ghaney o svojih vlogah
Nečak grofa Leva Tolstega, najvegjega ruskega filozofa in književnika, grof Ser-gej je odpotoval pred leb* v Ameriko, kjer se je posvetil filmski karijeri Pred kratkim je napisal filmsko dramo »Teror«, ki je Po rrmenau ameriških strokovnih listov eno najboljših in najmočnejših filmskih del novejše dobe. Tendenca filma »Teror« ie ta, da nam slika revolucionarno dobo Rusije in borbe poedinih ruskih generalov, ki so se postavljali na čelo te ali one manjše ali večje armade in še več ali mani uspešno borili proti vvjašk5 sili sovjetov. Glavno vlogo pri tem impozantnem velefilmu igra Lon-Chaney, sloviti igralec, ki ie znan pod
prislovico »igralec s tisočerimi cbrazi«. Izredno zanimiv film bo predočeval izvirne scene o raznih krvavih bitkah in bojih, mnogo zanimivega materijala, ki ga je dalo na razpolago sovjetsko vojno ministrstvo.
Lon Ghanev. ki je znan po brezprimer-ni igri in nenadkriljivem maskiranju, piše o svoji umetnosti sledeče: ^Človeški obraz zame ni tajnost. Že mnogo prej. predno sem deloval na odru, sem opazoval ljudi ob najrazličnejših prilikah in skoro vedno sem uganil po izrazu njihoveia lica niiho-vo notranje razpoloženje. V filmu ni treba posebnega šmiinkanja. da pokažete zlikovca. Poznal sem človeka, ki ie s svoio liubeznii-vostjo in prijaznostjo naravnost očaral vso svojo okolico. In vsi so bili presenečeni, ko sem rekel, da je to zločinec, kajti njegov šireki mesnati nos je kazal krutega človeka, nenaravno veliki koti pri očeh. majhne oči in usta skoro brez ustnic so pričale, da imam prav. Ljudje so se smejali, toda kmalu so se prepričali, da sem uganil.
Umetnost v šminkaniu ie glavna sestavina mojega igrania Ko me ie nedivno vprašal režiser, kako bi se šminkal, če bi moral igrati amerišk. milijarderja, sem mu odgovoril, da bi si dal na obraz samo nekaj Črt. ki bi kazale odločnost in energijo. Sicer pa ne bi mogel pokazati tega s samim šminkanjem, temveč predvsem z igro. Človek, k? kaže svojo veličino, dela to večinoma z očmi. Opazil sem. da finančniki zelo malo govore, pač pa se kretajo mirno in se skušajo približati onemu, kar hočejo doseči. Moje najljubše vloge so, kadar imam predstavljati ljudi vzhodnih plemen. Kitajce, Japonce. Mongole itd. Kitajec vidi, ne da bi gledal. Če kupuje Kitajec konia, bo najjprej vprašal kupca o zdravju njegove cenjene rodbine. Dolgo sem se učil predstavljati te ljudi, študiral sem njih šege in navade, učil sem se hoditi. Jesti, da celo misHti kitajsko, in v svesti sem si danes, da ni filmskega igralca, ki bi mogel podati bolj karakteristično navade tega velikeca naroda, kakor jaz sam, ki sem si stavil proučitev njih navad skoro za svojo življen-sko nalogo. V svojem najnovejšem filmu »Teror«, ki je pravkar izgotovljen, predstavljam vlogo, ki je po trditvah vseh kritikov moja največja in najboldša kreacija. Ako je to res. o tem bo lahko publika sodila v najbliždi bodočnosti.«
Lon Chanev je videti v večini svojih vlog krut in grozen, v resnici pa je skrajno dober in plemenit človek. Doma je iz'Co-lorado Springsa in ie že kot mladenič igral v najrazličnejših gledališčih. Leta 1912 je prvič nastopil v fihnu. DoJgo ie trajalo, da so opazili n'jesov veliki talent in da so mu
dodelili vloge, ki odgovarjajo njegovi nadarjenosti. Šele spretno maskiranje in šminkanje, zlasti pa iriegova nepopisna igra, mu je pripomogla do nedeljene svetovne slave.
(Ta članek prioboujemo. da bo naša ki-nopublika vsaj deloma informirana o glavnem junaku velikega filma ^Teror«. ki ga bomo v kratkem videli tudi v Uubliani.)
Dober svet.
— Kaj misliš, oče, ali naj postanem očesni ali zobni zdravnik?
— Seveda zobni, diragi sin. Človek iima samo dve očesi, zob pa 32
železnica
KOLEDAR. Danes. Sobota, 13. oktobra 192S; katoličani: Edvard; piavoslavni: 30. septembra, Cirigorije.
Jutri: Nedelja, 14. oktobra 192S; katoličani: Kalist; pravoslavni: 1. oktobra, Pokr. Bogorodice.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: »Kukuli«.
Opera: »Dalibor«.
Kino Matica: »Ana Karcmna«.
Kino Ideal: ^Plesalka s krinko*.
Zabavni večer in veselica Grafike v Unionu.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Drama: Ob 15. »Stilmondski 2up2n-, ob 20. uri.   Romeo in Julija«.
Opera: Ob 15. uri ^Čardaška kneginja««. Kino Matica: »Ana Kareninavc. Kino Ideal: »Plesalka s krinko«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri:   Sušnik,   Marijin trg;
Kura!t, Gosposvetska cesta.
Še en recept
Zastran peklenskih muk smo se že pomenili in vemo, kaj storiti, da nas rogači po smrti ne bodo cvrli na raz* nju. Toda moramo skrbeti tudi za živ* ljenje tostran groba, da ne bo kaj nas robe ali zoper paragrafe. I7si nismo dobri državljani, in to je napak. Po* stavim zagrebški Maček in njegovi to* variši že niso, kajti so odpotovali v Prago in niso vprašali vlade, če smejo in koliko časa lahko ostanejo tam pod streho slovanske vzajemnosti. A v Pra* gi se podirajo hiše in kolika nehvalež* nost je, da drvi naše gore list v smrt* no nevarnost brez vladnega dovoljenja in pristanka. Dober državljan takisto ni brat ruske krvi, Legat, kajti je godr* njal zoper glavnjačo, da ga je pretep* la, a ni pomislil, da država ljubi tiste* ga, ki ga lahko tepe. Sploh je slabih državljanov mnogo in treba bo napra* viti red, da se poboljšajo. Zveličani bodo samo dobri državljani, kateri imajo pri vladi in bogu dopadenje. Sla* bim Pašičeva brada v nebeškem kra* Ijestvu ne bo priprošnica, nikakor ne.
Pepe iz uredništva je najboljši med dobrimi državljani in bi rad spravil tu* di vse izgubljene ovčice nazaj v drža* votvorno čredo. Zato je sestavil recept, po katerem postanejo slabi državljani brez posredovanja glavnjače in pendre* ka dobri, če vzamejo dve porciji mazi* la, pa kar najboljši. Pepe upa ino trdno pričakuje, da bo vlada njegov izum od* kupila v splošni blagor mile naše do* movine in večno zveličan je njenih si* nov. Če si slab državljan, preljubi brat lec, pa te žene rodoljubno srce, da po* staneš dober, evo, kaj ti je storiti:
Vzemi 3 lotov navdušenja za na* cijonalne svetinje, 10 lotov Jugoslovan* ske vzajemnosti, 15 lotov osvobojenja, 20 lotov ujedinjenja, 25 lotov senti* mentalnosti, 35 lotov hlapčevstva. 40 lotov suženjske pokorščine. 45 lotov kolonijalne podrejenosti in 50 lotov dr* žavotvorne budalosti. Vse to stolci v možnarju hejslovanske absurdnosti, primešaj prgišče kurje slepote in deni v ponev paragrafirane pameti. Potlej pa pusti nekaj časa stati na solncu svo* bode zlate, da se ogreje, in naredi eno žavbo, s katero moraš mazati svoje podržavljene možgane skozi celo jubi* lejno leto, pa boš lahko na državne stroške izdihnil svojo jugoslovansko dušo, ko ti bo generalna direkcija dr* žavnega računovodstva zarubila za davčne zaostanke zadnje hlače.
Prosvetp
Prvo gostovanje mariborske drame v Celju se vrši v torek, 16. t. m. Vprizori se efektna moderna komedija Ludvdga Fulde »Ognjenik«, v torek 23. oktobra pa Zolaje-va drama »Tereza Raquin«.
Ljubljanska opera. Jutri popoldne ob 15. se poje v opernem gledališču Kalma-nova opereta Cardaška kneginja, v običajni zasedbi Glavne vloge so v rokah gospe Poličeve in Ribičeve ter gg. Drenovca, Pečka in Povheta. Dirigira kapelnik Štritof, režija ie v rokah gospoda Povheta.
Ljubljanska drama. Jutri sta v ljubljanski drami dve predstavi in sicer popoldne ob 15. uri Maeterlinckova drama Stil-mondski župan, ki nam riše pretresljivo zgodbo izza časa svetovne vojne, ko je nemška vojska zasedla Belgijo. Drama je izredno globoka, polna pretresljive vsebine ter jo je občinstvo pri premijeri in repri-zah izredno topl'0 sprejelo. Zvečer ob 20. uri pa se vprizori Shakespeari ev a tragedija Romeo in Julija z gospo Šaričevo v vloga Julije. Ostala zasedba kakor pri premijeri. Obe predstavi sta izven pri običajnih dramskih cenah.
^Dalibor« v ljubljanski operi. Opozarjamo na nocojšnjo otvoritev operne sezone v ljubljanskem Narodnem gledališču. Poje se Smetanova opera Dalibor pod taktirko kapelnika štritofa in v režiji ravnatelja Poliča. Predstava se vrši za premi-jerski abonma.
Razstava hrvatskih ženskih slikarir. Klub likovnih umetnic v Zagrebu je priredil v Umetniškem paviljonu prvo skupno razstavo ženskih slikaric in kfoarie, ki delujejo na hrvatskem področju. Izmed razstav-ijalk sta najbolj priznani gospe L. Crnčić -Virant in Nasta Roje. Razstavlvenih je 200 slik in 17 skulptur.
Zbrani spisi Antonina Sove. Češkemu literarnemu historiku prof. Arne Novaku je bila poverjena naloga, da uredi zbrane spise pred tedni umrlega pesnika Antonina •>ove. Celotna izdaja bo obsegala 30 zvezkov. Izšla bo v založbi Aventinuma v Pragi.
Češka izdaja zbranih spisov L. N. Tolstega. V založni VI. Orla v Pragi je začela izhajati nova izdaja zbranih spisov Leva N. Tolstega v češkem prevodu. Izdaja bo obsega la 24 zvezkov po 200 strani in bo zelo poceni (zvezek po 6 Kč).
Pisane moiBie iz naših krajev
Tragična smrt zaljubljenega dekleta. — Prva češka letalka v Zagrebu, — Premetena sleparka. — Zagonetna smrt mostar-skega trgovca* — Težka letalska nesreča.
Iz Vinkovcev poročajo o strašni smrti Laure Stevinović, ki je v sa-mornoril-ffiem namenu izpila večjo količino strupa. Bila je pometalka na kolodvoru, kjer so bili zaposleni tudi njeni roditelji. Tudi včeraj je opravljala svoj posel, kakor običajno. Nihče ni opazil na njej kake spremembe. Popoldne ie odšla domov v Frankopansko ulico, kjer je stanovala s svojo materjo. Med potjo je faopSa v neki trgovini sode in je naročila prijateljici, ki jo ie slučajno srečala, naj sporoči nekemu železničarju, da je ne bo več videl. Nihče ni slutil, da si namerava končati življenje. Kmalu le prihitela neka deklica na kolodvor in obvestila mater, da ie postalo njeni hčeri zelo slabo in naj se hitro vrne domov. Ko ie prišla mati v stanovanje, ie našla v sobi okoli postelje svoje hčere več sosed, ki so prihitele na klice samomorilke in H pomagale kakor so pač vedele in znale. Laura je ležala na postelji in se te zvijala v smrtnih krčih. Na vprašanje, kaj ji je. ie po dolgem oklevanju priznala, da je ^zaužila strup. Krai postelje so našli še kos sode in listek iz beležnice. na katerega je^ samomorilka napisala svoje zadnje želje in misli. Poslovila se ie od svojih staršev in prijateljev. Napisala je tudi, da se ie počutila zelo nesrečno, česar pa ni nihče kriv. Zato se je odločila, končati si življenje, ki je polno razočaranja in bede. V težkem stanju so samomorilko odpeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec, toda bilo je prepozno. Nesreč-nica ie kmalu umrla. V smrt jo ie £na-la nesrečna liubežen in beda.
★
Včeraj ie imel Zagreb izredno zami-rniv poset. Popoldne so se pojavila na zagrebškem obzorju štiri letala, ki so jih takoj s»poznali za tuja. Letališče na Borongaju je pripravilo vse potrebno za sfprejem izrednih gostov. Letala so prispela iz Češkoslovaške in so se spustila na letališču v Zagrebu. Iz enega letala je pa na začudenje vseh prisotnih izstopila mlada, lepa dama v letalski obleki. Smehljala se je in prijazno pozdravila navzoče častnike. Nien spremljevalec jo je predstavil: An.ieška Formankova, prvi češkoslovaški pilot. Sam se je pa predstavil za inženjerja Antona Beraneka. ki je spremljal damo v njenem letalu kot izvidnik. Mehaniki so piregledali letala in nadomestili porabljene koheine bencina. Med tem so gostje odšli v poveljstvo letalske
čete, kjer je bila prva češkoslovaška pilotka predmet posebne pozornosti. Formankova ie stara komai 19 let. V srednji Evropi in posebno še na Češkoslovaškem je najmanj tako znana in slavna, kakor kakšna filmska zvezda aH kak politik. Pred leti se je posvetila pilotski službi in se je tako dobro izvež-bala. da sedaj sama poučuje mlade pilote. Pilotski izpit je položila na progi Plzen—Bratislava in je pokazala pravo virtuozno znanje kot pilot in v obvladanju svojega letala. Prvi potnik, ki £a ie vozila, ie bil naš vojni ataše v Plznu polkovnik Knežević. Drugače je Formankova uradnica v Škodovih tovarnah, ki izdelineio tudi letala. Skupina češkoslovaških letalcev je odletela iz Plzna v Beograd na proslavo 10letnice proboja solunske fronte. Iz Beograda so letalci odleteli v Zagreb, odkoder se vnneio v domovino.
★
Iz Mostarja poročajo o tajinstveni smrti tamošnjega trgovca Ilije Ivanko* viča. Mož je v svoji trgovini gospoda* ril tako slabo, da je prišel na boben. Blago, ki mu je še ostalo v trgovini, so hoteli prodati na javni dražbi, ki se je vršila predvčerajšnjim. Preden se je dražba začela, je trgovec nenadoma izginil. Nikomur ni povedal, kam gre, toda vrnil se ni več in tako je izostala tudi dražba. Trgovino je Ivankovič za* pri. Ker ga le ni bilo in ga je policija povsod zaman iskala, so sodni organi odprli s silo trgovino, kjer se jim je nudil strašen prizor. Ilija je ležal mr* tev v trgovini v veliki mlaki krvi. Tr* govino so takoj zaprli, dokler ni prišla komisija, ki je pregledala trgovčevo tru* plo. Sodi se, da je trgovec izvršil samo* mor, vendar pa tudi ni izključeno, da je postal žrtev morilca.
Včeraj sc jc pripetila v Novem Sa* du težka letalska nesreča, ki pa po čud* nem naključju ni zahtevala človeških žrtev. Popoldne so na letališču v No* vem Sadu startali štirje težki vojaški aeroplani, ki so imeli nalogo leteti v Zaječar in se udeležiti tamošnjih ma* nevrov. Letala so se dvignila in kroži? la nad letališčem, potem pa, ko so bila v višini kakih 700 m. so odletela v sme* ri proti Zaječaru. Ko so bila nad po* slopjem novosadske bolnice, je letalo tipa Breguet nenadoma začelo padati. Pilotu Peršiču se je pa posrečilo, da je letalo zopet dvignil za kakih sto me*
•SEOVENSKT  NAROD« dne 13. oktobra 1928.
60 et naročnik .Slovenskega Naroda*
Danes obhaja 801etnico rojstva upokojeni višji revident bivše Južne železnice g. France Planinec. — Častitljivi starček je še
neverjetno čil in krepak«
Starih grč, Jd so preživele svojo mladost in moško dobo v preteklem stoletju in ki zaključujejo svojo življenjsko pot v sedanjem stoletju čile in zdrave, je med nami vedno manj. Kdor je preživel velik del svojega življenja v mirnem, normalnem preteklem stoletju, se težko vživi v razmere naših časov in zato je med starci malo takih, ki so ohranili svežost duha in ki imajo še veselje do življenja. Taka redka izjema je Ljubljančan France Planinec, Id obhaja danes čH, zdrav in za svojo visoko starost še izredno krepak v krogu svoje male družine S3-Ieinico rojstva. Mož fe vpokojeni višji revident bivše Južne železnice.
France Planinec je bil rojen 13. oktobra 1&4S v Vipavskem trsru v hiši pri Francko-vih na Beli. Ljudsko šolo je obiskoval v Vipavi, srednjo šolo do 8. razreda pa v Gorici. Še zdaj se z veseljem spominja onih leph časov kljub temu, da mladina takrat še ni brcala žoge, niti se navduševala za vse druge novotarije, v katerih išče naša mladina utehe in razvedrila. Po slabi večerji so si dijaki onih časov privoščili kapljico vipaskega ali brdskega rujnega vinca, včasi so bili pa povabljeni tudi v Gargar k župniku, kjer so imeli pojedino s 13 »rih-tarrri<.
Po želji staršev je moral France zapustiti solnčno Gorico in končati gimnazijo v Ljubljani. Od njegovih sošolcev iz 8. gimnazijskega razreda žive še vpokojeni višji deželnosodni svetnik, sedanji njegov svak hran Škerlj v Novem mestu, dr. J e-1 o v š e k, general T o m š e in knezoškof dr. Jeglič.
Mladi France se je seznanil v Ljubljani s svojo izvoljenko »Šikcovo Tončko«, ki mu je bila zlata družica in nenadomestljiva opora skozi celih 37 let v dobrih in slabih časih. Služil je med prvimi kot enoletni prostovoljec pri vojakih in ko je odložil vojaško suknjo, se je napotil v svet s trebuhom za kruhom, kakor pretežna večina
naših študentov. Usoda ga Je zanesla le bivši Južni železnici, kjer J« dobil službo. Po-sečal je nekaj časa brzojavni tečaj na Dunaju in ko ga je absolviral, je dobil službo na postaji Zalog. Pozneje Je služboval v Litiji, v Št. Petru na Krasu in na Rakeku celih 20 let Z Rakeka je bil premeščen za postajenačelnfka v takrat še nemške Brežice. Tu je bil nekaj časa predsednik Čitalnice in njemu gre zasluga, da je peščica Slovencev kupila za Narodni dom hotel »Klembas<. Kot postajenačelnik v Divači je bil poverjenik Slovenske Matice rn Ji Je nabral lepo število novih članov.
Zasluženo vpokojitev je dočakal v LJubljani, kjer ga je zadel najhujši udarec s smrtjo njegove zveste družice. Svetovna vojna je tudi njemu zadala mnogo bridkega, ker se ni nikoli strašil pokazati, četudi v svojo škodo, neomajno narodno zavednost in ljubezen do rodne grude. Mož je sploh redek primer plemenitega, kremeni-tega značaja. »Slovenski Narod« si šteje v izredno čast, da ga prišteva med svoje najstarejše naročnike, kajti France Planinec je naročen na naš list že 60 let. 2e s tem je dokazal, da je bil zaveden in neustrašen naprednjak ruda v onih časih, ko so bili možje narodnega in naprednega prepričanja izpostavljeni preganjanju in neprestanim šikanam. Bil je tudi naročnik in zvest čitatelj v Celju izhajajočega »Slovenca«.
Kakor mnoge druge, tako je tuđi Planinca vojna prisilila iskati si postranskega zaslužka, ki mu ga je nudila zopet Južna železnica, pri kateri je neumorno opravljal odgovorno službo blagajnika od 1. 1918 do 26 septembra 1928, torej od svojega 70. I do 80. leta. Hodil je kljub visoki starosti štirikrat na dan od Spodnje Šiške tja do zadnjih skladišč glavnega kolodvora ob vsakem vremenu brez vsakega dopusta. Bil je vedno že pred 8. uro zjutraj v služni razen tega je pa imel še mnogo službenih opravkov v mestu. Ob nedeljah pa je bila njegova priljubljena pot na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer že 19 let marljivo in skrbno neguje grob svoje družice. Naš jubilant je torej služboval celih 47 let in od teh 20 z nočno službo pri prometu, kar je najboljši dokaz, da je res izredno zdrava in krepka slovenska korenina.
Ta stara vipavska korenina ie pa kljub osmim križem še tako čila in zdrava, da bi prav lahko še nekaj let opravljala naporno službo, da se niso razmere izpremenile. Najhujši udarec ga je zadel poleg smrti njegove zveste družice ob prevratu, ko je izgubi! svojo ljubljeno vipavsko domovino. Častitljivemu jubilantu, enemu naših najstarejših naročnikov .in nazvestejših prijateljev, želimo ob 80letnici rojstva, da bi ga usoda ohranila še mnogo let in da bi dočakal čil, zdrav in krepak stoti rojstni dan. Sovrstnikov, ki bi se mogli pridružiti našim čestitkam, ima malo, kajti večinoma so že legli v grob, pač smo pa prepričani, da ima med mlajšo generacijo mnogo iskrenih prijateljev in znancev, ki se ga bodo ob 80-letnici rojstva z veseljem spomnili.
Poljšakov neuspeh in njegovi uspehi
Vesten opazovalec o Poljšakov em lecenju. — Poskus psihološke analize. — Poljšak je pomagal mnogim siromakom«
V zadevi  Poljšakovega zdravljenja in afere, ki se je izcimila iz poskusnega lečengja v mar. javni bolnica, smo prejeli od raznih strani več prispevkov, ki so pa žal preveč osebnostni   odnosno   tendenci jozni. Priobčujemo pa naslednja zanimiva izvajanja opazovalca, ki skuša globlje  zajeti   problem.   Seveda  tudi v tem  primeru prepuščamo odgovornost podpisanemu avtorju, sodbo pa vsej naši javnosti, ki je na celi stvari interesi rana    bolj  kakor smatrajo nekateri, ki bi jo hoteli gladko zabrisati. Uredništvo. Bitka, ki se je bila z izredno srditostjo in je prinesla na obeh straneh mnogo razočaranj, je končana.   Raka se g. Poljšiku ni posrečilo ozdraviti in bo moralo trpeče človeštvo čakati drugega od rešeni ka. To je ena stran Poljšakovih poskusov.
Spričo tega dejstva je stopila druga panoga njiegovih poskusov, zdravljenje kožnih bolezni popolnoma v ozadje. V škodo dolgoletnih nesebičnih prizadevanji g. Poljšaka pomagati bolnikom, v škodo pa tudi pravoverni medicinski znanosti!
Celo vrsto kožnih bolezni kroničnega značaja, ki so kljubovale prvim specijalistom kakor lupus, psoriasis in razni ekcemi, je g. Poljšak ozdravil. To je nepobitno dejstvo, ki ga ne spravi s sveta nobeno omalo-važevanjie zastopnikov oficijelne znanosti. Poglejte ljudi, ki jim je vrnil g. Poljšak največjo vrednoto življenja: zdravje! Kaj bi našteval imena? Saj ni potreba. Kdor se zanima zanje, jih tudi kaj lahko izve.
Nastane vprašanje, kako so ozdraveli. 'Ju moramo poseči daleč nazaj v razvoj miselnosti g. Poljšaka. Tam v solčnem Primorju je živpla njegova rodbina. Tako njegova babica, kot tudi njegov oče sta se bavila kot neka ljudska zdravnika z zdravljenjem in »ta z več ali manj ugodnim uspehom le-čila razne bolezni. Ze v rani mladosti je videl Lojze cele procesije betežnikov, ki so iskali pri Poljšakovih zdravja. Nagnenje do zdravljenja, da pomaga trpečemu človeštvu, je g. Poljšaku tako rekoč prirojeno. Le škoda je. da mu razmere niso dopuščale, da se posveti zdravniškemu stanu, ker lahko hi bil postal slaven zdravnik. Ni namreč dosti, da oddrdra študent svoje izpite in dobi doktorsko diplomo. Treha je več! Treba je inspiracije in intuicije, torej talenta, Če hoče postati študent res zdravnik — »imet-
nik po volji božji in v blagor človečanstva. Če tega ni, postane kvečjemu rokodelec, ki zdravi po šabloni in konjunkturi.
G. Poljšak pa je postal pod pritiskom razmer učitelj, da si zasluži čimprej kos kruha, ki mu ga ni mogel dajati dom de-stletja. Tu se pričenja tragika izgrešeuega ali točneje nedosegljivega poklica. Človek dela svoje odločeno delo v polno zadovoljstvo svojih predpostavljenih, a vse njegove misli in želje hitijo po drugih potih. Mnogo noči je prebedel g. Poljšak nad raznimi knjigami, ki mu jih je prinesla usoda v roke. Tako je n. pr. videl pri g. VV. v Celju obsežen leksikon zdravilnih zelišč in ni prej miroval, dokler ga ni dobil od lastnika v dar. Pretehtoval je podatke in sklepal, sestavljal zdravil iz smole in minija kakor je bil videl doma in dodajal razne praške rastlin (Co-nium maculatum, Rannuculus sceleratus ctc.), kakor je bil Čital v knjigah, da je rabil vse to s pridom že umetnik Hippokra-tes v sončni Heladi. Poskušal je, tehtal . . .
Njegv vedoželjni duh je iskal resnice tudi na tistem polzkem polju, kamor ne morejo s pridom naša revna čutila, v meta psihičnih pojavih. Hipnoza, sugestija, spi-ritizem. Pojave vidimo, ki se upirajo našemu kavzalističnemu pojmovanju, da ima vsak dogodek svoj vidni vzrok, ki je podan v celi vrsti pogojev. Kdo bi odgrnil ta paj-čolan raz obraz Izide? Večina znanosti za-metuje vse to kot igračkanje in šarlataustvo. Drugi zopet verjlamejo vse, pomešajo z orijentalizmi in si ustvarijo nov metafizični svet, nov filozofski sistem: teozofijo. Skušal je g. Poljšak s hipnozo, sugestijo in spiri-tizmom, prirejal uspele seanse in postal izrazit teozof.
Prišel je pa takrat v Celje znani hipio-tizer Svengali. Vse je hitelo v Mestni kino in strmelo   nad čudnimi pojavi.   Na ukaz Svengalija krmi ugledna gospa imaginarne kokoši,   jih kliče in vabi.   Druga objema prazno suknjo, roteč jo ljubezni. Itd. Mala gesta z roko in izginejo vse te iluzije, da objektu niti spomin ne ostane na dogodek Tudi g. Poljšak je gledal te njemu davno znane stvari. Med obilico medijev ga je po sebno zanimal g. Koželj, ki je bil nedoseg liiv. O. Poljšak je kot teozof verjel na res ničnost transeedentalnega sveta in videl * raznih   gpiritističnih   pojavih manifestacije bitij odonstran.   Dosegel je od   g. Koželja
dovoljenje, da ga lahko uspava v svrho poskusov, čital pa je g. Poljiak v tkz. okultni medicini, da dajejo mediji recepte za razne bolezni. Ka je bilo torej njemu bližjega kakor vprašanje po receptih, da izve pot, kako pomagati betežnikom! In glej čudo! Samo znani recepti in navodila so prišli iz ust medija odonstran. >To so vendar moji recepti za raka, za j etiko, za. —!< >»Da, dal« je pritrjevalo odonstran. »S temi sredstvi bodo torej res odpravljene vse te bolezni?!« vzklika g. Poljtak. »Da, da! In ti si odločen in poklican, da otmeš nesrečne betežni-ke prezgodnjega počasnega umiranja. Idi in delaj!«c je velevalo odonstran. Tisto uro je prejel g. Poljšak potrjenje in posvećenje in bil je najsrečnejši človek na svetu. Tu je zagrešil g. Poljšak, zaslepljen od teozofekih naukov, tragično napako, da ni videl, da je medij pred nJim le revna lutka v njegovih rokah — kakor je bila gospa v kinu, ki je krmila imaginarne putke —, da so vse izjave medija le odmev zavestnih in podzavestnih misli in želja njega samega.
Veder in poln zaupanja v svoje poslanstvo in v moč svojih zdravil je nastopil g. Poljšak trnjevo pot — rešitelja človeštva. .. Po križpotih in cestah je iskal betežnike, ki so zastonj iskali pomoči po bolnišnicah in pri raznih zdravnikih križem sveta. Njegove jasne oči so vabile in prosile: <Pojdite z menoj, jaz vas ozdravim!« Zastonj jim je dajal zdravila in zavest da morajo ozdraviti.
In glejte, godila so se čuda! Desetletne kronične kožne bolezni so pričele giuiti. Videl sem človeka, ki sta mu bili obe roki razdejani do ramen od lupusa- Pretekli so štirje meseci in le par malih brazgotin je še pričalo, da je pustošila tod grozna bolezen. Primeri ozdravljenja so se množili in je šel glas o tem po vsej deželi. Oglasili so se zastopniki oficijelne znanosti in hoteli stvar ustaviti, dočim so videli drugi v Poljšakovih preparatih obogatenje medicine.
Prišlo je do poskusnega zdravljenja v Mariboru opravičljivega pod devizo: Namen posvečuje sredstvo. Prišlo pa je tudi do analize njegovega mazila. In videli smo, da je njegovo mazilo staroznano tajno sredstvo, od nekdaj že uporabljeno po zdravnikih la-jikih, preganjano od poklicne medicine. Ko so vzeli temu sredstvu z obgjavo analize nimb tajnosti, je začel g. Poljšak uporabljati drugo sredstvo: mazilo, sestoječe iz 70% loja itd. in primesi rastlinskih prahov (Co-nium maculut., Ran. sceler. et. c) Uspehi zdravljenja raznih dermatoz pa so ostali enako ugodni.
Tu se nam odpira vpogled v misterij Poljšakovih uspehov. Niso bila toliko zdravila po svoji naravi — vsaj niso mogla biti — vzrok ozdravljenja. Temelj vseh uspehtiv je bila zavest g. Poljšaka, da bo ozdravil te sicer ozdravljive bolezni in da je prenesel to svojo zavest i vso silo svoje sugestije na bedne bolnike. Medicus curat, natura sanat. (Zdravnik pomaga, narava — to je: bolnikova duševna in telesna moč — ozdravi). Vzbudil je g. Poljšak v bolnikih, ki so že izgubili vse upanje na ozdravljenje s svojim nastopom, s ta ji nst ven ostjo svojega sredstva, s povdarjanjem svojih uspehov pri sličnih boleznih tisto silno vero, o kateri je pisano, da prestavlja gore. — Seveda so tudi tu naravne meje, ki jih stavljajo rak, jetika in slične najtežje bolezni razpadanja. Na trhel temelj ne bo stavil nihče *iove strehe. — Najlepše uspehe je dosegel pri senzitivnih in mediumističnih (to je ljudeh, ki imajo silno fino, odnosno preobčutljivo živčevje), posebno pri ženskah.
Da pa prehajajo potom sugestivnega le-oenja bolečine v nogi, kakor je bilo to v primeru gospe Krekove iz Ljubljane (dr. Papež), je tako znana stvar, da se več ne izplača čuditi se pojavu. Da so uverjeni ravno neizprosno smrti zapisani primeri raka, je-tike itd., da jim gre na bolje, celo nek zastoj bolezni je pogosto opaziti '"n da verujejo še celo v poslednji minuti svojega življenja, da gotovo ozdravijo tako, da izraža njihova maska otroško začudenje, da so mogli vendar umreti, je za zdravnika, odnosno naj bi bila, vsakdanja stvar, ki jo vsak la-jik lahko opazi.
Nekaj pa je novega za vso medicinsko znanost, namreč vpliv sugestije na težke kožne bolezni, kakor so to razni trdovratni ekcemi lupus, psoriasis itd., ki kljubujejo leta in leta, racijonelnemu zdravljenju. Za lažje primere smo vedeli, da ijin je možno sugestivno ugodno vplivali. Kot novo dejstvo piše W. med. VVochenschrift od 1. *ept t 1. celo o iniekcijoznem herpesu, da ga je mogoče potom hipnoze sugestivno izzvati Na dlani pa je, da je mogoče potemtakem tudi ozdraviti take primere sugestivnim potem. Zasluga g. Poljšaka ostane vsekakor, da je opozoril kritično dovzetno javnost s svojimi poskusi, sicer menda nezavedno na to plat zdravljenja težkih kožnih bolezni Pravim: menda nezavedno, ker Je bil, kakor razvidno iz vsega, g. Poljšak in je še Janes prepričan, da je uspeh njegovega zdravljenja v njegovem transcedentalno pofrieoem =redstvu. ne pa v načinu zdravljenia. Doslej so aplicirali zdravn-ki pri kožnih boleznih —
kedo jim ve imena — razna mazila z ne kako skepso: >Oe ne bo to pomagalo, po skusimo drugoc. S tem pa je vzel zdravnik bolniku zaupanje v zdravljenje in zato so bili uspehi klaverni.
Skoda bi bilo, če bi ostalo to spoznanje za splošnost skrito, zato se obračam na me rodajne kroge z nesebičnim priporočilom: Raziskujte dalje in sine ira et studio! Gre tu za povsem nov pojav, ki zahteva novo merilo in preostra ie bila obsodba disciplinarnega sodišča nad zdravniki, ki so se <z zgolj znanstvenega interesa in iz jasne želje pomagati bolnikom, zavzeli za g. Poljšaka.
Le temu pa je veda dolžna, je dolžna javnost priznanja in zahvale. Ni? t****. č-*tu-di je prišel do končnih uspehov iz napačnih Dremis. Pokažite mi nanocro živVfnia sestavljeno iz samih točnih nremi«' tudi meni Schwarz ni hotel odkriti smodnika, a ga je vendarle in nima ta nelogična okolnost nikakega vpliva na n^-''- 1 -> v.* nost odkritja.
Naj se zasuče zadeva g. PoHSaka kakor hoče. eno mu vedno ostane: Zavest An j* pomagal mnogim najhednejšim do srečnega sončnega življenja — in to nesehirnn? Mo goče je ta zavest v našem času sn mnog* trivijalna, za veliko ljudi pa vsekakor ni.
Če sem bil kje trd, morda preveč odkrit, vem, da mi bo g Poljšak rad oprostil, ker ga nisem imel namena nikdar osebno žaliti. Ravno tako si nikakor ne lastim nepridobijene pravice, dajati slovenskim zdravnikom nasvete in pobude. Zabeležil sem pričujoče podatke zgolj kot vesten opazovalec Bilo mi je le na tem, da skušam pripomoči znanosti v dobrobit betežnikom vsaj za zrno novega spoznanja.
Janko Kač.
Damske plašče
najmodernejše od Din 300.— do 90(X—; dekliške plašče od 2—14 let Dm 120.— do Din 450.—; športna krila, zimske bluze od Din 70.— naprej; otroške zimske obleke« od Din 28.— naprej — nudi v veliki izbiri tvrdka
F, in I. GORICAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29. Oglejte si razstavo v izložbi!
Izprehod po izredno zanimivi razstavi „Tisk"
Kaj vse vidimo v treh paviljonih na velesejmu — Vsi posetniki pravijo, da jih je razstava po obsegu, poučnosti in lepoti presenetila«
V treh velikih velesejmskih pavib'onih je nameščena kulturna razstava »Tisk«, ki po bogastvu in pestrosti ter poučnosti ogromnega razstavnega materijala prekaša celo slične razstave v zapadnih državah, kjer je tisk na višini.
V prvem oddelku paviljona »K« je historični oddelek. V tem oddelku je prikazan ves razvoj pisave od časov, ko so črke klesali v kamen m Še prej pa do piscev najmodernejše umetniške pisave naše dobe. Razvoj pisave In tiska pojasnjujejo tudd druge interesantne slike kakor slika rimske »pisarne« knjig, kjer so sužnji razmnoževali knjige s pisanjem po diktatu, ki ga je nadzoroval paznik z bičem, slika popisanega palmovega lista, ki je pred 1000 leti služil namesto papirja, dalje slika prve Gu-tenbergove tiskarne in livarne itd. V tem oddelku so razstavljeni tudi drugi zanimivi dokumenti starih in tujih kultur. Bogato je zastopan v tem oddelku naš slovenski tisk preteklih let. Poleg knjig in drugega historičnega mateijala so razstavljeni bakrorezi in lesorezi, ki jasno pričajo, da smo tudi Slovenci bogati na grafičnih umetninah.
V pavtfjonu »F« je razstavljeno mednarodno časopisje, kjer je zastopanih nad 60 držav. Bogato je prikazana Čehoslovaška, katere tisk se je po vojni razmahnil in dosegel najnaprednejše države. Stena s če-hoslovaškim tiskom je aranžirana tako, da simbolizira češko industrijo in razmah povojnega tiska obenem. Okoli tiska čehoslo-vaške države so razvrščene ostale slovanske države: Rusija, Bolgarija in Poljska.
Jugoslovensko časopisje je razstavljeno v posebnem oddelku paviljona »K«. Tu imamo razvrščeno srbohrvatsko časopisje, poseben del tvori slovensko časopisje, ki mu je pridruženo časopisje iz Primorja in Koroške, obrobljeno s črnino. To naj poudarja žalost nad zasužnjenimi brati v Italiji in Avstriji. Posebno skupino v tem oddelku tvori tujerodno časopisje, ki ga je v Jugoslaviji mnogo Tu se nahaja madžarsko časopisje, nemško časopisje, ki izhaja po večini v, Vojvodini, dalje časopisje naših Židov, kakor tudi čehoslovaško časopisje ter rusko časopisje, ki izhaja v naši državi. Skupina jugoslovanskega delavskega časopisja kaže, da je delavsko časopisje v Jugoslaviji zelo močno razvito. Jugoslo-venske časopisje v Ameriki tvori skupino zase in je celotno zastopano. Sploh daje ta oddelek točen vpogled stanja časopisja v, Jugoslaviji.
Na razstavi mednarodnega časepisja so zelo zaminive vzhodne dežele. Zlasti Japonska zanima slehernega obiskovalca. Japonsko časopisje je bogato zastopano in dokazuje, da je dosegel tisk v tej deželi velik napredek. Preje je bil tisk japonske revije izvršen z enostavno domačo litografijo, popolnjeno z rokopisi. Tisk je bil odtisnjen na dva Hsta, ki sta bila viožena v poseben ovitek katerega je olepšal japonski knjigovez z risanimi slikami v živih barvah Taka je bila japonska knjiga nekdaj. Danes vidimo preobrat na vsej črti. Pred 20 leti je izhajalo na Japonskem par časopisov In tisk je bil za široke mase ljudstva pravi čudež Danes pa izhaja na Japonskem sto in sto časopisov in revij, ki so razširjene med vsemi sloji In te izdaje niso povprečni tiski, marveč prave umetnine več v barvah in na najfinejšem papirju, kakor se pri nas tiskajo slavnostne izdaje in redka dela Japonc* dele svoj tisk na dva dela: Na preprosti tisk, t. j. tisk brez barvnih ilustracij iu tiskan na navaden papir malega žepnega formata, in boljši tisk, t. j. tisk z bogatim) bavrnimd ilustracijami na finem papirju večjega formata. V boljši izvedbi so tiskane skoro vse revije, zlasti pa revije za razne metnosti, kakršnih samo v Tokiju izhaja nad 30, nadalje revije za gledališče in kino, v katerih vidimo številne slike japonskih in evropskih filmskih in gledaliških igralcev. Japonci so za gledališče in kino zelo navdušeni, kar se jasno odraža v razstavljenih revijah.
Zanimivo je tudi časopisje ostalih eksotičnih dežel, zlasti Indije, ki ima mnogo ča-sopicov v raznih jezikih in tudi v indijskem jeziku. Poleg tega časopisja nahajamo časopisje z raznih otokov kakor: Kanarskih, Filipinskih, Nove Zelandije itd Tudi Perzija. Turčija in druge države so zastopane. Zanimivo je časopisje ameriških držav, ki je bogato ilustrirano in hna mnogo in-seratov na naslovni strani, kar poleg drugega dokazuje, da je v Ameriki časopisje važen gospodarski činitelj Ogled tega paviljona pouči vsakega točno o kulturni višini posameznih dežel in narodov.
Preko vsega stropa v paviljonu »F« se vije v velikih črkah izrek »Tisk je velesila«. Velika zemliepisna karta Evrope kaže, kako je ra<zpredena mreža kabljev, ki dokazuje, da si je časopisje osvojilo ves svet in da najdemo časopisje vsepovsod, kamorkoli je prodrla človeška kultura.
V paviljonu »O« so razstavljeni grafični izdelki V zadnjem delu tega paviljona kraljuje češkoslovaški tisk, k» dokazuje, da je grafična industrija v tej bratski državi silno napredovala Tu najde obiskovalec prave umetnine iz vseh grafičnih panog Zlasti lepi so večbarvni svetlotiski, ki kažejo, da
je ta tehnika, ki je pri nas še popolnoma i povojih, ena najlepših grafičnih tehnik. Vzorni so tudi češki lesorezi, ki so tako izrazito češki in tako lepi. da jih enakih ne najdemo nikjer. Baš ti češki lesorezi dokazujejo, da je lesorez vaiua grafična tehnika, ki na naša čuvstva izredno učinkuje. S par potezama v lesu so podani bogati čuvstveni zakladi, ki jih občuti sleherni umetnost ljubeči obiskovalec.
Lepi in efektni so češki reklamni lepaki, ki s svojo barvitostjo vplivajo sugestivno na vsakega gledalca. Med njimi najdemo lepak, ki je vabil na slavnostno predstavo »Smrt majke Jugovičev« v Pragi. Sploh le čehoslovaški tisk bogato zastopan fn vzorno urejen. Za češkoslovaškim oddelkom se vrste kolekcija grafičnih izdelkov z dunajske grafične akademije, s holandske grafične šole, z graiične akademije v Leipzigu in zbirke grafičnih izdelkov Iz Avstrije, iz Avstralije in Japonske Kolekcije naštetih grafičnih akademij vsebujejo vse grafične tehnike in dokazujejo, na kak' umetniški višini stoje izdelki teh zavodov in koliko važnost polagajo drugje na učenje ln izpopolnjevanje grafičarjev.
Zbirka tiskovin iz Avstrije je presenetljiva. Izdelki so tako lepi, da jim je redko kateri evropski grafični izdelek kos. Zlasti litografija je najvzornejša Japonski lepaki so originalni in zanimivi. Tudi japonske krnrige vzbujajo vsesplošno pozornost. V tem oddelku je tudi bogata zbirka litografije na pločevino, ki io izdeluje ljubljanska tvrdka Satumus. Ti izdelki presegajo po svoji kvaHteti vse enake in inozemske izdelke, s katerimi ta demača tvrdka uspešno konkurira. Njeni izdelki gredo daleč v svet, zlasti v zahodne dežele, na Balkan in še dalje v Turčijo, Egipt itd. Tu je zastopan tudi tri in štiribarvni tisk s kli-šejem. Zanimivi so zlasti predvojni izdelka sedanje Delniške tiskarne. V velikih šti-ribarvnih slikah je na razstav? vsa nekdanja avstrijska rr omarica. V bakrotisku je zastopano inrzemstvo in naša domača podjetja.
Bakrorisk je pri nas nova panoga, ki se ugodno razvija. V tem oddelku sta razstavila svoj tisk Jugoslovenski Sokolski Savez in Orlcvska Zveza. Obe zbirki sta skrbno zbrani m prirejeni in kažeta, da imajo naše nacijonalne organizacije bogat tisk Ljubljanski velesejern je zastopan s kompletno zbirko tiskovin, ki jih je izdal tekom vseli let svojega obstoja. Tisk ljubljanskega ve-lesejma dobro kaže. kolike važnosti je dober tisk za vsako gospodarsko ustanovo. Zbirka tiskovin za propagando za tujski promet je sicer lepa, vendar zelo skromna. Italija, Švica itd. izdajajo za propagando tujskega prometa letno številne milijone. Mi seveda tega ne zmoremo.
Poleg vsega naštetega in še obilo drugega razstavnega materijala so tu še nazorni prikazi, kako nastajajo nekateri grafični izdelki. Posebno nazorno je predočeno, kako nastane časoDis K temu prikazu so dodane slike prvih modelov stavnih strojev, starih tiskarskih strojev, slike predhodnikov današnjih rotacij, na katerih je vlagalo deset vlagalcev hkrati, nadalje slika izumitelja stavnih Strojev, slika najmodernejše velike rotacije, ki tiska 96 strani velikega formata naenkrat Ud Poseben oddelek tolmači, kako nastane bakrotisk, litografija in kako nastane navaden in večbarvni kliše
V vseh štirih oddelkih razstave »Tisk« je po-lno neizčrpnega bogastva. Vsi obiskovalci soglasno poudarjajo, da jih je razstava po svoji obsežnosti, poučnosti in lepoti presenetila. Razstava resnično vsakogar navduši. Na niei lahko vsakdo dobi vpogled v sedanje stanje tiska. In poznavanje tiska je neizbežna potreba za slehernega izobraženca. Tisk ie dandanes najvažnejše gibalo. Tisk je zrcalo in most kulture in ljubljanska razstava »Tisk«, ki je Prva in edina slična prireditev v Jugoslaviji in kakršne morda dolgo ne bomo imeli prilik6 videti, je prvorazredna kulturna prireditev, ki naj ie nihče ne zamud' posetiti
OOBP.ODei.MO ORUSTVO GRAFIČNEGA DELAVSTVA * v v * UUBL3AN' • • * PRIREDI OB PROSLAV
60
LCTNICfc OPGA NIZACIJE GRAF. DEL SLOVENIJE
ZABAVO
PETJE GODBA ŠALJIVA POSTA
PLES
4 SOBOTO 13. X. V PRO aTOftin rtOfEiA JNtON
_,OD£LuJ.  >eV*HO DRL) ŠTVO GRAFIKA IN MUZlKA DRAVSKE  DIV OBLASTI ZAČETEK OB 8. UR) ZVE CER   i/STOPNN* ON
Stran 4.
S L O V F M S K T   NAROD« dne 13. oktobra 1928.
Hr
H
H
M
H H M M M
H M
H
H
Nedelja 14. t. m.       Nedelja 14. t. m.
KAJ JE MODERNO!
Vam pove prekrasna razstava naj-noveših jesenskih in zimskih modnih novosti za dame in gospode
P. MAGDIĆ, Ljubljana
Našo nedeljsko razstavo in cene v izložbah nai si ogleda, vsakdo!
H
■ ■
M M M M N N H N
H
N
H
nevne vesti.
— Vse cenjene naročnike, ki še niso obnovili naročnine, vljndmo naprošamo, da to čim prej store, ker sicer se bo brez izjeme vse*ni zamudnikom pošiljanje lista ustavilo. Uprava »Slov. Naroda C
*
_ Naša emigracija v juliju. Po statistiki Izselieniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo v juliju iz naše države v prekomorske države 1S16 izseljencev t. j. 511 več, nego v juliju lanskega leta. Od 1. januarja do konca julija se je izselilo 12.466 izseljencev, dočim je bilo lani v istem času število izseljencev za 465 manjše. V juliju se jih je izselilo iz Hrvatske in Slavonije 854, iz Slovenije 297, iz Vojvodine 263, iz Dalmacije 215, iz Srbije 89, iz Bosne in Hercegovine 85, iz Crne gore 13. Od teh je bilo 66% poljedelcev. Največ jih je šlo v Kanado in sicer 855. V Zedinjene države jih je Šlo 465. v Argentino 2S3, v Urugvaj 86. Vrnilo se jih ie v juliju 641, od 1. januarja do konca Janja pa 2984.
— Pravilnik o medicinskih klinikah. Prosvetni minister je podpisal v četrtek nov pravilnik o vzdrževanju klinik medicinskih fakultet v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani.
— V naše državljanstvo je sprejet posestnik iz Spodnje Slivnice Franc Gabrijeleič.
_ Prepovedan proglas. Notranje ministrstvo ie prepovedalo uvažati in širiti v naši državi proglas iz Južne Amerike pod naslovom »Krvavi srbijanski vladi v Beogradu — protest Hrvatov, prečanskih Srbov in Slovencev v Južni Ameriki oroti srbijanskemu, barbarskemu, razbojniškemu in krvavemu hajduškemu razbojništvu itd.«
— Zanimiva knjiga o delavskem zavarovanju. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ie izdal 650 strani obsegajoče knjigo »Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu 1922. do 1926.*: Knjiga prikazuje organizacijo in poslovanje delavskega zavarovanja Osrednjega urada in njegovih podružnic v času od 1. julija 1922. ko je stopil v veljavo zakon o zavarovanju delavcev, do konca leta 1926. Poleg zanimivih razprav o socijalnih problemih in delavskem zavarovanju prinaša knjiga 166 slik. mnogo diagramov, zemljevidov itd. Kniga stane 100 Din.
— Železniškim upokojencem in vdovam. Železniški upokojenci in vdove z rdečimi legitimacijami se opozarjajo, da se bodo -za leto 1929 prolongirale železniške legitimacije za režijsko vožnjo po naslednjem redu, in sicer v mesecu oktobru: dne 22. na Jesenicah, 25. v Novem mestu, 29. na Zidanem mostu in 30. v Celju; v mesecu novembru: dne 5. v Ptuju, 6.—10. v Mariboru in 12.—17. v Ljubljani: od 19. do 21. novembra proge Ljubljana—Postojna, Ljubljana —Vrhnika, Ljubljana—Skofja Loka, Ljubljana—Kamnik in Ljubljana—Kresnice. Te postaje pošljejo zbrane legitimacije na direkcijo v Ljubljano. Legitimacije se morajo predložiti 14 dni pred dnevom prolon-gacije. Vsakdo mora priložiti odrezek o prejemanju pokojnine. Skrbite, da pravočasno vsakdo svoji najbližji postaji predloži legitimacijo in odrezek, da potem postaja lahko pravočasno odpošlje skupno vse legitimacije na pristojno mesto. Provi-zijonisti. miloščinarji in nezgodni rentniki naj si v svojo korist preskrbe nove slike, da ne ostanejo do izstavitve novih legitimacij brez njih. Čas, do kedaj morajo predložiti svoje listne legitimacije, se bo objavil pravočasno. Društvo železniških upokojencev.
— Sejmi v Kamniku. Iz Kamnika nam poročajo, da bodo počenši z 18. decembra to je z dragim torkom meseca decembra vsak mesec drugi torek tam sejmi, ker je občina dobila dovoljenje za šest novih živinskih sejmov, ki se morajo kot rečeno vršiti vsak drugi torek v mesecu. Dosedanji sejmi dne 20. I.. 12. ITI., 9. VI., 24. VTIT, 15. X. in 4. XII. odpadejo. Letos pa se na dan 4. decembra še vrši sejem. Ako pade seimski dan na praznik, se vrši dotični sejem prihodnji delavnik.
— Kopališka sezona na Rabu. Na Rabu so bili od 1. januarja do 30. septembra #504 gostje. Od teh ie bilo 2034 naših državljanov, 2784 Avstrijcev, 2316 Nemcev. 880 Čehoslo-vakov. 246 Madžarov, 125 Poljakov, 56 Ru-munov. 25 Angležev. 17 Švicarje?. 9 Italijanov. 3 Holandci. 2 Belgijca in 2 Francoza. V primeri z lanskim letom ie poset Raba narastel za 800 ali za 10 %.
— Luksnsna namizna s'd Uprava monopolov je odredila. <]* bodo i- bodočp v dr-» žavni šolar"' KroV" p ro izve i *r' m-mizno sol. Ta sol bo v kartonskih škatlicah, ovita s pergamentom. Prodajala se bo v škatlicah po 1 kg in bo nekoliko dražja cd navadne.
— Vreme. Dobili smo pravo jesensko vreme, ki bo sodeč po staniu barometra trajalo delj časa. Ponoči je močno grmelo in od jugozapada so se podili črni oblaki, ki so se pa od časa do časa razpršili tako, da je bilo nebo čez noč opetovano jasno. Proti jutru se je popolnoma pooblačilo in začelo je liti. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju, povsod drugod pa več ali manj oblačno V Skopi ju je bilo 22, v Splitu 21, v Mariboru in Zagrebu 17, v Beogradu 16.6. v Ljubljani 14 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 757 mm, temperatura je znašala 10 stopinj.
_ Dete   padlo na vroč   štedilnik. V
ljubljansko bolnico so včeraj popoldne pripeljali Smesečnega sinčka kretničaria Končana iz Hrastnika. Dete je doma radi neprevidnosti domačih padlo na vroč štedilnik in se precej opeklo. Otrokovo stanje je zelo resno.
— Nesreča pri delu. Livar Ivan Prezelj, delavec v livarni zvonov v St. Vidu, se je snoči precej nevarno opekel. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v ljubljansko bolnico.
— Legitimacije za polovično vožnjo na sejem v Zagrebu se dobe pri »Putniku«: v Ljubljani, Dunajska c. 1. 7S4-n
— Da si osvežite kri pijte skozi nekaj dni, dnevno zjutraj čaio naravne »Franz-Josef« grenčice. Po mnogih zdravnikih priporočena grenčica »Franz-Josef« uredi prebavo, okrepča želodec in zboljša kri, pomiri živce in osveži glavo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T
H B. Ir. ftMb Ms
ordinira od 17 oktobra dalje
na Poljanski cesti št 17 (Joiefim)
(vhod tudi z Zrinjskega c. štev. 2) od 2. do 1 i 4. ure*
Iz LjeMpmt
—Ij Stavbna nadzorstva, zganite se: V
Ljubljani se letos mnogo izda. K sreči imamo stroge gradbene predpise in pogoje. Skušnja pa kaže, da drže ti predpisi in pogoji le dotlej, dokler se delajo načrti, sestavlja proračun ter vodijo pogajanja s stavbniki za cene. Ko je pogodba sklenjena, se pa — ako je lastnik nove stavbe la-jik ali pa Po svo'em poklicu prezaposlen — od zato poklicanih za točno in predpisano izdelavo nihče več ne briga. Predvsem se veliko greši pri betonskih in železobeton-skih delih. Zmesi prodca in cementa se dostikrat mešajo podobno kakor v Pragi. Stavbenik prihrani s tem na škodo solidno-sti stavbe 40—50% predpisane količine cementa. V slučaju, da se ga pri tem delu zasači, se izgovarja, da bo delo ravno tako dobro in da se stavba ne bo — podrla. Strogi predpisi za sestavo gradbenega materijala so torej le za to tu, da vplivajo na cene stavb. Delo je popolnoma prepuščeno vestnosti stavbnikov brez nadzorstva onih, ki so odgovorni za varnost stavb. Prosimo merodajne činitelje, da posvete več pažnje tudi gradnjam privatnih hiš. S strogo kontrolo bi mnogo koristili lastnikom novih hiš, ker so Po večini iz onih slojev, ki pomagajo reševati stanovanjsko krizo ter grade svoj dom drago in na up. Preprečila bi se s tem tudi malomarnost stavbnikov. Nemogoč bi bil v bodoče primer, ki je v Ljubljani splošno znan (seveda tudi mest. magistratu) da namreč stoji nova hiša na betonskih temeljih, katere se lahko zdrobi s prosto roko. Komisijonelno se je ugotovilo pri tej zgradbi, da je zgrajen temelj z zmesjo povsem prstmatega gramoza s cementom v izmeri 1 : 25 in celo 1 : 30. Ako imamo stavbna nadzorstva za izdelavo načrtov, naj bi jih imeli tudi za izvrševanje stavb.
—Ij Opozarjamo na nedeljsko razstavo ugledne ljubljanske tvrdke P. MagdiČ. Prekrasna razstava nudi neizčrpen repertoar modnih novosti za dame in gospode. Naj-apartnejši in najmodernejši blagovni vizor-ci za jesenske in zimske toalete, za nastopajočo ples. sezono, kakor crep georget, crep de chine, crep satin, valour sifon, baržtm, jacquart, taft mauseline, til, brokat, nakit za obleke čipke, zaponke, cvetke in biseri itd., bodo razstavljeni ter bodo nudili zares prijetno ter pestro sliko, ki bo zadovoljila tudi najbolj razvajene dame. Razstava je pravcata revija modnih novosti za jesen in zimo in zato vsakogar opozarjamo, da si jo sigurno ogleda.
Danes »Sobotni plesni tečaj
— šole Jenko« ob 8. zvečer v »balkonski« dvorani Kazine«
—-Ij Nova moderna brizgalna v Ljubljani. »Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani* je naročilo najmodernejšo motorno brizgamo, ki bo stala ca. Din 240.000. Upoštevajoč važnost gasilnega orodja je ljubljanski občinski svet naklonil društvu v to svTho primerno podporo. Društvo samo, ki razen vsakoletne malenkostne podpore iz gasilskega sklada, nima nobenih dohodkov, ne razpolaga z nobenimi denarnimi sredstvi. Da krije stroške za motorno brizgalno, bo vsled tega prisiljeno uvesti nabiramo akcijo. Občinstvo naprošamo že danes, da to akcijo podpre, kajti nujno potrebno je, da tudi Ljubljana dobi moderno gasilno orodje. Nabiralno akcijo prične društvo v nedeljo dne 14. tm. in sicer s tem, da priredi popoldne ob 16. uri v vseh prostorih hotela Lloyd na Sv. Petra cesti vinsko trgatev. Ljubljansko občinstvo vabimo, da poseti to prireditev in na ta način podpre delo za nesebično in vzvišeno gasilsko idejo.
—Ij Sokol I. na Taboru naznanja, da prične v torek, dne 16. tm. z rednimi vajami za moški pevski zbor ter vabi vse člane - pevce na sodelovanje. Vaje se bodo vršile vsak torek in petek od S.—10. ure.
—1] Iz Mestnega središča TM- Danes dne 13. t. m. se bo pričel zopet redni kur z iz alkoholnega vprašanja v Aikad. kolegiju, pod vodstvom br. Cerkvenika ob 18. uri. Dolžnost vsakega zavednega abstinenta (tke) je, ta kurz posečati. Po kurzu seja širšega odiboTa. — Tajnik.
Društvo za zgradbo DRUŠTVENIH DOMOV priredi jutri ob 15. uri na Kongresnem trgu veliko tombolo _s krasnimi dobitki_
—Ij Zborovanje železničarjev. Oblastni odbor Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev Ljubljana je sklical za nedeljo dne 14. tm. ob pol 9. uri dopoldne v zborovalnici mestnega magistrata delegatsko zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o stanju železničarjev in UJNŽB; 2. Raznoterosti. Vabimo tovariše, da se tega delegatskega zborovanja udeleže. — Oblastni odbor UJNŽB.
—li Sadna razstava na velesejmu. Letošnja sadna razstava odnosno sadni sejem se ni mogel zaključiti ta teden, ker je povpraševanje po sadju izredno veliko. 2e prve dni taikoj po otvoritvi je bilo sadje razprodano. Razstavljale!: Lenarčič iz Vrhnike. Leskovec iz Smrečja, Kmetijska podružnica v Št. Joštu itd. so sadje takoj razprodali, zlasti kar je bilo lepega je takoj pošlo. Prispela je nova pošiljka prav lepega sadja od sadjarske podružnice iz Šmart-na ob Paki. Kdor reflektira na lepe kanad-ke, na zlate parmene, lepe belefleure, lang-berške renete, ananas renete, Baumanove renete itd., dalje na trpežme mašanegarje, bobovce, londonske pepinge in druge, maj pride v nedeljo na razstavo. Cene so približno iste kakor dosedaj.
—13 Ogenj uničuje narodno premoženje. Da se zajezi pot temu zahrbtnemu sovražniku, je treba predvsem skrbeti, da bodo naša gasilna društva opremljena z dovolj modernim gasilnim orodjem. Podprimo vsled tega akcijo »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva« za nabavo nove motorne brizgal«e in udeležimo se vinske trgatve, ki jo priredi društvo v nedeljo dne 14. tm. popoldan v vseh prostorih hotela LIoyd. Pomagajmo tem neplačanim samaritanom do uresničenja lepega cilja.
—Ij Plesna perfekcija — vežba se vrši jutri v nedeljo ob 8. zvečer v »balkonski« dvorani Kazine pod nadzorstvom strokovnjaka g. Jenka. Vabljeni vsi plesalci in plesalke ljubljanskih plesnih šol. 780-n
—Ij Plesni večeri krožka Tabor bodo vsako nedeljo ob 20. v veliki dvorani So-kolskega doma na Taboru. Vabljeni vsi, ki se želijo temeljito in točno naučiti letošnjih družabnih plesov. Za začetnike-ce poseben pouk v valčku Itd., od pol 20. ure naprej, nato pouk in nadaljevanje najmodernejših plesov za vse posetnike. Plesne večere vodi plesni moister g. J. Košiček.
783-n
—Ij Dobrodelno društvo grafičnega delavstva priredi danes zvečer v »Unionu« veselico z godbo, petjem in plesom, da proslavi z njo Šestdesetletni obstoj organizacije tiskarjev, kamenotiskarjev, litografov in sorodnih strok v Ljubljani. Obisk veselice tudi mi vsem prijateljem grafičnega delavstva toplo priporočamo.
—Ij Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Jutri, v nedeljo dopoldne ob pol 11. radi slabega vremena moški zbor, v ponedeljek zvečer obvezna vaja vsega zbora. — Tajnik. 78^n
— Promenadni koncert na razstavi »Tisk«. Občinstvo opozarjamo, da bo jutri od 11. do pol 13. na razstavi »Tisk« v slučaju ugodnega vremena promenadni koncert godbe dravske divizije.
— Friderik H. Veliki. Opozarjamo cenj občinstvo na filmski spored ZKD, ki ima na programu izredno zanimiv in poučen nemški Ufa-film »Fridericus Rex«. V drugem delu nam popisuje ta film nastop in prevzem vladarskih poslov po mladem prestolonasledniku, ki se je naenkrat iz sanjavega zgolj umetnost ljubečega princa prelevil v enega največjih nemških vladarjev. On je bil prvi svobodomiseln kralj, saj je znan njegov izrek, da se v njegovi državi lahko vsakdo zveliča po svoji lastni fazoni. Jutrišnja predstava se prične ob 11 uri dopoldne v prostorih kina Matice. Predstava v kinu Ideal tokrat odpade.
—Ij »Teheran«. Te dni je bil na Sv. Petra cesti otvorjen popolnoma nov salon, ki bi nedvomno zanimal ljubljansko občinstvo. Otvorila ga je tvrdka »Teheran« pod imenom »Orijentalni salon«, v katerem nudi najizbranedšo zalogo ročnih de!, rezbarskih
izdelkov in orijentalskih antikvitet. Pestra je tudi njena zaloga perzijskih preprog. V zalogi Lma bosanske, zeničke, srbske, ma-cedonske in angorske vzorce. Tvrdka sprejema perzijske in druge preproge v popravilo, sprejema pa tudi razna druga naročila.
—Ij »Nedeljske popoldanske družabne plesne vaje g. Jenka« se otvorijo iatrl od 3.—7. pop. v »veliki« dvorani Kazine. G. Jenko ponovi celotno revijo letošnjih naj-modernefših plesov, nato pouk za vse posetnike v najnovejšem Foxtrotu in Tangu. Za začetnike v valčku in dTUgih plesih se vrši poseben pouk točno od 3.—4. Vabljeni vsi ljubitelji plesa. Srudentl-nje znižano članarino. 781-n
— Krasna izbira bluz, otroških obleke Po nizki ceni. Kristoflč - Bučar Stari trg 9.
—Ij Knjižnica in čitalnica Delavske zbornice v Ljubljani poslujeta od ponedeljka 15. t. m. dalje v lastni palači na Miklošičevi cesti, v pritličju, desni vhod. Odprti sta vsak delavnik od 10.—12. ure dopoldne in od pol 6.—9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9.—12. ure dopoldne. V knjižnico se lahko vpise vsakdo, ki se zadostno legitimira. Čitalnico bodo stalno krasile slike mlajših umetnikov, organiziranih v »Umetniški Matici«. Slike se bodo vedno menjale tako, da bodo lahko obiskovalci knjižnice in čitalnice stalno sledili razvoju naše umetnosti. Knjižnica je preurejena po najmodernejšem sistemu. Tako si je Delavska zbornica ustanovila najmodernejšo čitalnico in knjižnico v Ljubljani.
—Ij Pretep na celovški cesti. Pišejo •nam: V nedeljo 7. tm. se je neka družba vračala iz mesta v Šiško. Na Celovški cesti na koncu velesejma pri delikatesni baraki »Vrhnika« se je stepla, kričala in podila preko ceste. Odlikoval se je neki moški, ki je imel menda v rokah sabljo z nožnico in mahal z njo sem in tja. Razgrajanje je kmalu privabilo več gledalcev iz bližnjih hiš. Ko je vesela družba korakala proti Šiški, je nekdo klical stražnika, ki ga pa ni bilo nikjer. Občinstvo najbolj zanima, kdo so bili razgrajači, ki so se tako pozno v noči pretepali po cesti.
—Ij Pes se Je Izgubit S mesecev star Do-berman, rujave barve z znamko Lukovica 5. ki sliši na ime »Drug«. Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi v Kersnikovi ulici št. 7. 785-n
Sokol
Po letošnjih javnih nastopih
Minila je poletna doba in z njo sezona sokolskih javnih nastopov. Že takoj po občnih zborih so naša društva pričela z intenzivnim sokolskim delom v telovadnicah za svojo javne telovadbe in proslave. Predvsem moramo omeniti tri znameniteiš> prireditve v našem Sokolstvu: olimpijado v Amsterdamu, VI. pokrajinski zlet v Skoplju in pohod na Kosovo polje ter lahkoatletske tekme JSS. O vseh teh prireditvah je naše časopisje obširno poročalo in so nedvomno dosegle gotovo velik moralen uspeh, pri teh prireditvah je bila Častno zastopana naša ljubljanska sokolska župa. pna največjih JSS-a, ki šteje 36 edinic s 75o0 sokolskemi pripadniki. Zaradi neugodnih zvez župa letos ni priredila župnega zl°ta, ampak so^ se vršili delni župni, oziroma okrožni zleti v Kočevju, pri Sokolu TI., Cerknici, Šiški, E'b-nici, Jezici, Dol. Logatcu, Domžalah in Radomljah, ki SO v moralnem oziru prav lepo uspeli. Kar se tiče nastopajočih oddelkov naslednje:
Moška deca je nastopila pri vseli društvih deloma z župnimi, deloma z lastnimi društvenimi prostimi vajami, igrami itd. Proste vajje so bile večinoma srednje dobro izvedene — sicer ne merimo otroške telovadbe tako kritično, kot onih naraščaja ali članstva — želeli bi pa drugo leto od dece malo več izvežbanosti, tako glede izvajanja, kritja, kakor tudi skladnosti. In še nekaj bi priporočali vodnikom dece; k nastopom pustite samo ono deco, ki je dovolj stara in vaje tudi popolnoma obvlada. Peca pod 6 leti sicer lahko telovadi, za javni nastop pa ni. ker samo kvari celoten vtis in nastop.
Kar velja za moško deco, velja v polni meri tudi za žensko, ki pa je vendar nastopala bolj pazljivo in tudi številčno večja od moške dece.
Posebno pohvalo pri letošnjih javnih nastopih pa zasluži moški naraščaj, ki je po številu nastopal najčastneie. Proste vaje za I. jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1022. je pri vseh nastopih izvedel strumno, skladno in skoro brezhibno. Pri orodni telovadbi pa je hotel pokazati preveč cvt-hunskih^ vaj, zlasti velia to za drog in bradljo, kjer je naraščaj poskušal vaje, ki so zanj neprimerne in pretežke, posebno na drogu smo videli večkrat poskušanje *ele-točev itd. To treba v bodoče popraviti, naraščaj naj izvaja na orodju sebi primerne vaje, ki bodo gotovo dosegle večji uspeh, kot pa ponesrečeni veletoci in stoje na bradlji.
Kakor moški naraščaj, ic ludi ženski naraščaj častno rešil svojo nalogo. Proste vaje s kiji, sestava sestre Jucrove na znano Po-spišilovo godbo, so naraščajnice izvedle povsod zelo precizno in grarijozno, ter napravile na občinstvo najboljši vtis.
Posebnost pri letošnjih javnih nastopih so bile proste vaje članic za pokrajinski zlet v Skoplju, sestava načelnice JSS sestre Julove na godbo br. V. Švajgraria. Precej dolge vaje poživljajo naša narodna kola in lahko trdimo, da so bile te vaje povsod izvajane lepo, dobro in skladno. Številno članice niso dosegale članov niti pri delnih župnih, niti pri okrožnih zletih. Pri orodni telovadbi so nastopale povečini članice ljubljanskih sokolskih društev z lepimi, in ženski telovadbi primernimi vajami.
Člani so imeli tudi letos zelo efektne pio-ste vaje, določene za VI. pokrajinski sokolski zJet v Skoplju. Sestavil jih je br. Stane Vidmar in tudi sam oskrbel godbo. Vaje so bile večinoma dobro izvedene ter je bilo tudi število nastopajočih telovadcev zadovoljivo — najmanj 30, največ 73. Poleg obveznih prostih vaj so mnoga društva nastopala tudi s posebnimi točkami, zlasti 'ta se udomačili znani br. Murnikovi sestavi <Na-prej> in cMarseljeza^ ter razne češke sestave.
Končno še nekaj o sokolskih povorkah. Ugotoviti moramo, da udeležba peša in dobili smo skoro vtis, da se Članstvo, zlasti mlajše, sramuje javno obleči sokolski kroj. V
tem pogledu mora župa drugo leto ukrenit potrebne korake. In sokolske prapore 'majo zaklenjene v omarah, namesto da bi z njimi pohitela na zlete in tako povečala pestrost sokolske povorke. Vsi ti nedostatki morajo drugo leto izginiti in prepričani smo, da bo uaš drugoletni župni zlet i po številu članstva v kroju i i>o številu telovadcev v ponos vsemu jugoslovenskemu Sokolstvu. * *
— Češkoslovaški narodni in državni praznik ter naše Sokolstvo. Jugoslovenski Sokolski Savez je razposlal starešinstvom vseh žup o tem predmetu okrožnico naslednje vsebine: 28. oktobra proslavi bratski češkoslovaški narod dan osvobojenja lastne države. Ta dan pomeni tudi za nas dan osvobojenja. Zato }e naša dolžnost, da posvetimo v teh dneh nekoliko ur zgodovini osvobojenja češkoslovaškega in našega naroda, kar naj nam da novih moči pri nadaljnem delu. Poživljamo vas, da opozorite vsa svoja bratska društva, da naj prirede primerna predavanja o češkoslovaškem narodu in njegovih borbah za svobodo. Vsaka župa naj pošlje ČOS kratko, pismeno čestitko do 27. oktobra, a v onih krajih, kjer se bo vršila svečana proslava tega dne, naj naše Sokolstvo aktivno sodeluje. Istočasno vas poživljamo, da opozorite vsa svoja društva na proslavo L decembra 1925. Ta dan mora ravno v sedanjih prilikah naše Sokolstvo kar najdo-stojneje proslaviti. To je proslava lOletnice našega ujedinjenja in je Sokolstvo prvo pozvano, da da najkrepkejSega izraza tej proslavi, ki ji moramo dati Sokoli obči narodni in vsedržavni značaj. — Prosvetni odbor JSS bo izdal pravočasno navodila, toda potrebno je, da se društva že zdaj pripravljajo na to.
— V sokolski župi Užice se je ustanovilo novo sokolsko društvo v Bijelem polju.
— Ustanovitev Sokola na Vestfalskem.
Nedavno se je mudil v Ljubljani ugleden Slovenec, ki živi na Vestfalskem v Nemčiji. Ob tej priliki je posetil tudi starešinstvo JSS, in je poročal podrobno o življenju naših ljudi na Vestfalskem. Med drugim je sporočil, da se snuje tam prvo jugoslov. sokolsko društvo, ki mu bodo sledila še druga. Sokolska društva bodo najsigurnejši porok, da se tamkajšnji Slovenci ne odtujijo svojemu narodu; ona bodo tudi iako važen telesno-vzgojni in kulturni činitell. JSS jim bo nudil vso svojo pomoč.
— Poljsko Sokolstvo v Nemčiji. Po prevratu niso Nemci na svojem ozemlju dovolili Poljakom sokolskih društev; zdaj pa jim dovoljujejo, da oživotvori jo svoja sokolska društva in tudi ne nasprotujejo ustanovitvi novih sok. društev.
— Pređnjaški tečaj v Zemunu. To jako uspelem letovanju v Aleksandrovem (na Krku) je priredilo sokolsko društvo v Zemunu pretekli mesec nrednjaški tečaj za izobrazbo prednjakov in prednjačio. Društvo se ni omejilo za izobrazbo prednjakov samo v vrstah svojega članstva, marveč je odprlo vrata tudi okoliškim društvom in to posebno najmlajšim društvom Batajnica in Beograd II. Odziv na prednjaškem tečaju je bil jako lep, tako da je bilo 26 bratov in sester in sicer iz Beograda, Pazove, Bataj-nice in Zemuna. Uspeh prednjaškega tečaja je bil popolen.
—c Ljudsko vseučilišče je otvorilo 8. t. m. svoja redea predavanja v letošnji sez:>ni. Uvodoma se je gosp. vlad. svt. Lilek spominjal desetletnico prebitja solunsko fronte. Padlim borcem se je zaklirala trikratna slava. Nato je imel predavanje gosp. dr. Wln-terhalter z Maribora O esperantu*. Govoril je o veJevažnem pomenu tega pomožnega jezika, o njiegovem razvoju, o esperantskem gibanju itd. Predavanje je bilo zelo zanimivo. — Drugo predavanje bo 13. t. m. ob 20. uri. Predavala bo gdč. Lelija Fermevc, slu-šateljica Sorbonne o temi -Metodologija za žive jezike>. Predavanje bo v francoskem jeziku.
—c Himen. Poročil se je dne 10. t. m. v Ljubljani gosp. Josip KuŠer, veleposes'ivk v Vitanju z gdč. Mico Marinčevo, uradnico Zdravstvenega doma v Celju. Bilo srern >!
—c Ustrelila se je v Vitanju lOletnn ločena žena Helena Pristovšek. Zadnjfi čas j<* služila pri gostilničarju Horvatu v Žal-u.
—c Nočno lekarniško služil opravlja ta teden lekarna <rPri Mnriii pomagaj) na ftlav-nem trgu.
—c Poroči se v nedeljo 14. t m. v Šoštanju gosp. Fr. Natek, trgovec iz Celja, z gdč. Danico Senica, hčerko ugledne trgovske obitelji Seniceve v Šoštanju. Bilo srečno!
—c Starejše sestre Sokoliće v Celju bodo telovadile vsak ponedeljek in četrtek od tričetrt na pet do tričetrt na šest. Vse dame, ki se zanimajo za telovadbo, se prosijo, da pridejo že prvi telovadni uri. Ne odlašajte in pridite točno!
—c Svojo tovarišico okradla. Katarina La-mut, baje iz Celja, se je v Četrtek 11. t. m. sestala na mariborskem kolodvoru z Alojzijo Polanc, s katero sta stanovali svoj čas v skupnem stanovanju. Obe sta imeli isto pot v Celje, kjer ima Lamutova baje brata, ki je zaposlen v tovarni VVestetn. V Storah, kjer je imela opravke, je Polančeva izstopila. Tudi Lamutova je izstopila in rekla, da bi rada kaj jedla, da pa nima denarja. Polančeva jo je povabila v bližnjo gostilno in ji naročila jedila in pijače. Polančeva se je za kratek Čas odstranila iz gostilne in ousfi-la na^ mizi zeleno čepico in ročno torbico, v kateri je imela razne listine m 214 Din. Lamutova je v odsotnosti Pclančeve posrrabila torbico in čepico in neznano kam izginila. Polančeva se je peljala s prihodnjim vlakom v Celje, kjer je celo tatvino priia-via. Lamutova |e policiji znana in jo ta pridno zasleduje.
—c Sumljiva četvorica. Pred kakimi 4 dnevi je beračil na Liubljanski cesti v družbi 3 moških neki nemško govoreči 27 do 2S let str možakar, ki je bil oblečen v ponoSeno temnorjavo obleko, s svetlosivo športno Čepico in pisano srajco, usnjalim pasom in suknjenimi čevlji. Postave je srednje velike, bledega podolgastega obraza, po govorici soditi mora biti doma iz Gradca. Potikal se je okrog stanovanja kolarskega mojstra Jakoba Stajnkota, kateremu je pozneje zmanjkalo z dvorišča par rižastih hlač. Vsa četvorica se je jako sumljivo vedla
UUUH
Stev 235
•SLOVENSKI  NAROD* dne 13. oktobra ivzo
Stran 5.
---Moda---
Če bi ostala damska moda toliko let tako konservativna, kakor je že dolga leta moška, bi sc dame odločno uprle. Gospodje so pa zelo veseli, da jim modne novotarije ne delajo pre* glavic in da imajo na razpolago oble? ke, ki so elegantne, obenem pa praks tične in udobne. Pri moški modi niso važne podrobnosti, kakor so pri dam? ski, marveč celotna slika, odnosno sil* hueta. Dober krojač mora znati zdru* žiti eleganco z udobnostjo. To modno načelo mora priti do veljave pri vseh moških oblekah.
Elegantne moške obleke ne smejo biti vatirane. Samo tam, kjer je pustila narava moškega na cedilu, sme krojač odstraniti naravni nedostatek z vato. Nikoli pa nc sme biti obleka tako pod ložena z vato ali žimo, da bi na ramah ali v pasu štrlela od telesa. Obleka je grda, čc se ji že od daleč pozna, da je krojač preveč mislil na efekt. Ele* gantna obleka ne sme imeti nobenih, niti najmnajših gub. Če nastanejo gu* be radi slabega kroja ali površne izde* lave, jih je treba seveda odstraniti. — Drugačna je pa stvar z naravnimi gu« bami, ki nastanejo pri gibanju telesa in ki so znak, da je obleka v najširšem pomenu besede udobna. Suknjič mora imeti na hrbtu šiv, kajti drugače se ne more lepo prilegati. Razrez zadaj na sunjiču je stvar okusa. V tem primeru moda   ne   pozna   nobenih predpisov. Gumbi so na modernih suknjičih pri* siti nekoliko bolj narazen, kakor do* slej.
Moški modi sc obeta novost, ki pa s krojem nima ničesar skupnega. Gre namreč za izenačenje barv, tako da bi bila obleka in suknja enake barve. To* da industrija še ni tako daleč napredo* vala, da bi mogla izdelovati popolne komplete. Zaenkrat zadostuje sestavi* ti približno enake barve in vzorce bla*
ga, ki si ne nasprotujejo preveč. Naj* modernejša je letos siva barva, ki je popolnoma izpodrinila dolga leta mo* derno rjavo. Med raznimi vrstami bla* ga za moške obleke propagira moda letos najbolj ševijote in nove vzorce kamgarna.
Sako obleke so sive ali modre, pa tudi črne. Črni sako na eno ali dve vr* sti gumbov je postal nekaka uniforma za čajanke. Hlače morajo biti proga* ste. Zdaj se nosi taka kombinirana ob? leka tudi za vsakdanjo rabo in je lahko vsa črna, ne glede na to, kdaj se začno hlače zadaj svetiti. Da bi pa moški ne
napravil vtisa, da nosi žalno obleko, mu dovoljuje moda pisano mehko srajco in ovratnik s svetlo kravato.
Moderni so sivi klobuki s črnim tra? kom ali pa črni in rjavi, ki se nosijo večinoma k raglanu. Črni čevlji se nosijo tudi jeseni samo k temnim oble? kam. Najbolj moderni so temnorjavi angleški čevlji. Zelo elegantni so nizki čevlji, kombinirani z rjavim in svetlej? še rjavim usnjem. K družabni obleki spadajo črni lakasti nizki čevlji. Pri kravatah prevladujejo temne barve. — Svetlejše kravate se nosijo" samo k temnejšim oblekam.
Nove smeri pariške mode
Tvorci damske mode v Parizu bijejo energičen boj proti uniformiranosti, ki jo je uvedel in uveljavil sport. Ne samo med moškimi, marveč tudi med ženskami se je razpasla po vojni navada, da nosijo angleške športne obleke ob vsak: priliki, na izprehodih, na promenadi, na Taznih družabnih prireditvah itd. Posledica je bila, da s»o hodile malone vse ženske enako oblečene. Športna obleka pa spada samo k sportu in sicer v prosto naravo, ne pa v plesne dvorane, na izprehode ali na domače zabave. Zanimanje za športne obleke se je pojavilo med vojno, ko ljudje niso imeli denarja niti za najpotrebnejše, kaj šele, da bi se po modi oblačili. Športne obleke so namreč v primeri z drugimi poceni in če je iz dobrega trpežnega blaga, zadostuje ena za več sezon. Zdaj se pa dame zavedajo, da mora biti ženska obleka praktična, obenem pa elegantna in mikavna.
Parižanke hočejo imeti zdaj lepe popoldanske obleke, ki so prikladne za vse družabne prireditve. Uniformiranost in univerzalnost obleke izginja in dame
se oblačijo zopet bolj po svojem okusu in postavi. Modni seloni upajo, da se kmalu vrnejo časi, ko bodo ženske zopet lepo in okusno oblečene. Pariz se brani očitka, da pariški krojači diktirajo modo in trdi, da to nikoli ni bilo res in da si ženske zlasti zdaj same vsiljujejo modo. Pariški krojači si prizadevajo ženskam le ustreči. Ženske ne more nihče prisiliti, da bi si izbrala kroj, ki ji ne ugaja. Nedavno je hotel neki znani pariški krojač uvesti pas v naravni višini. Toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Francozinje hočejo biti vitke in ne trpe, da bi se že od daleč videlo, da so čez pas široke.
Moda v Parizu je velikega gospodarskega pomena in obleci lepo žensko okusno, je stvar umetniške in duševne potrebe. V inozemskem tisku se piše in razpravlja na vse mogoče načine, kaj se v Parizu nosi, kaj je moderno in kaj ne. V inozemskih modnih žurnalih se često piše o kratkih krilili, ki ne segajo niti do kolen. Toda nobena Parižanka, ki hoče biti elegantno oblečena, ne nosi tako kratkega krila. Kratko krilo je samo za vsakdanjo rabo, ne pa za promenado in družabne prireditve.
^\jasa zrcalo pravi :.,zPepa si potom Slide!
Toda dve kremi morata biti: Elida Coldcream za čiščenje in hranjenje koze ponoči. — Elida Creme de chacrue heure, ki jo tisoče dam čisla kot najboljšo kremo sveta. Ta se takoj vsrka v kožo ter ima presenedjivo zdravilen učinek. — Kozi daje mnogo občudovano, zazeljeno alabastru enako barvo.
ELIDA KREKE
Nemčija, Anglija, Amerika in Italija so že opetovano skušale iztrgati Parizu iz rok prvenstvo v modi. Toda vse prizadevanje je bilo zaman, kajti Pariz je in bo Še dolgo svetovno središče mode. Tu je nastal svetovni okus in specifična atmosfera, brez katere izgubi človek sigurnost in orijentacijo glede mode. To velja zlasti za Američanke. Pariška moda ni samo delo Pariza, marveč delo vseh evropskih narodov, njihovih običajev in navad, ki so se v svetovnem modnem središču spojile in medsebojno opilile.
Za zimsko sezono
V zimski sezoni bo polagala moda največjo važnost na plašč, kajti zim* skih kostumov skoro ne bo, vsaj za one dame ne, ki nimajo najmanj pet promenadnih oblek. Plašči so letos ze= lo razkošni in zadaj razširjeni, če niso namenjeni zgolj praktičnim svrham ali sportu. Izrazito popoldanski plašči so lahko zadaj nekoliko daljši. Na takih plaščih vidimo velike kožuhovinaste manšete, ki segajo včasi do komolcev. Popoldanski plašči so večinoma zame* tasti ali iz imprime žameta, iz katerega so narejeni tudi prekrasni popoldanski ansambli. Zelo pogosto se kombinira tudi žametast plašč in obleka iz mot* nega lame ali satena. Ansambli so za* čeli izpodrivati plašče in obleke.
Za damske obleke propagira moda letos vseh vrst imprime blago, ki se je nosilo že poleti, še bolj pa bo moder* no pozimi. Za popoldanske obleke je moderen imprime žamet, za večerne pa imprime svileni voali in muselini.
Velike večerne obleke imajo vleč* ke, manjše so pa podaljšane zadaj ali pa ob straneh skoro do tal. Za večerne prireditve priporoča moda čim več sa* tena, lame in čipk. Pri večernih oble* kah prevladuje črna, bela, roza in vseh nijans beige barva. Tupatam se vidi
tudi zelena, toda samo redko, zlasti po* dnevi. Za obleke, ki jih nosimo čez dan, je najmodernejša modra in tem* nomodra barva. Za praktične obleke ostane priljubljeno blago tvvecd in jer* sey. Skoro na vseh modelih vidimo ten* denco okraskov, razširjenja in gub. to* rej ravno nasprotno, kakor Je bilo v zadnjih letih.
Temeljna ideja zimske mode je har* monija, toda ne harmonija ene ali dveh barv, marveč spojitev večih barv v cc» loto. Zdaj niso več moderni enobarvni ansambli, ki so lansko zimo v tolikem številu strašili. Zelen plašč, zelen klo* buk, zeleni čevlji itd. so zdaj nemogo* Či. Moda postaja vedno bolj ženska. Zdaj smo že daleč od ravne linije moških oblek in kratko ostriženih glav. S tem se moda razvija tudi v smeri oseb* nega okusa in originalnosti.
RAZSTAVA
TISK
UUBUANSKS VELESEJEM
7 m 2*1*
OKTOBRA
N. A. Telli:
Dobrodelna dama
Tajnik dobrodelnega društva sedi za mizo v prazni posvetovalnici in polaga na kup listke pnevmatične pošte.
Kar prilomasti skozi vrata dama z lomonom in se nervozno ozre.
Ah, c? est ici? Tu je ta seja?
Tanik spoštljivo: Tu, prosim.
Dama ošabno: Res lep brlog ste si našli! Kje so pa druge dame? Zakaj še nikogar ni? Kdaj bi se morala pričeti seja?
Tajnik: Ob petih, prosim.
Dama: A koliko je zdaj?
Tajnik pogleda na uro: Točno tri četrt na sedem.
Dama: Torej sem prišla dovolj zgodaj, očividno sem pa edina tako... tako točna.
To je res imeniten ozir na dobrodelnost. — Sede. — No, ne morem več čakati. Otvarjam sejo. Vi ste tajnik? No torej, gospod tajnik, gotovo imava oba malo časa. Kar preidiva na dnevni red. Ka ste pripravili?
Tajnik: Pnevmatične listke in sama opravičila zadržanih dam.
Dama: Preči taj te jih hitro!
Tajnik premetava listke in hitro čita: Viendrai pas. vublie adresse. Mada-me Boulkine... Ne viendrai pas, en peu franee. Julie de Kouritzine.. Zakaj pa ni bila povabljena na sejo tudi gospa Mriabinova? To me žali, ne morem priti... Galkinova ... Danes sem zadržana. Pridem jutri. Pentebrjakova...
Zakaj je seja že zopet v petek? Saj sem že zadnjič izjavila, da imam čas samo ob torkih. Agrippina d Ivanoff... Zakaj ie bila povabljena tudi ta goska Galkinova? V takih okornostih se seje ne morem udeležiti. Helena Svituško.. Včeraj sem se zglasila v društveni pisarni, pa nisem našla nikogar. To me globoko žali. Videti je, kako malo je med nami razumevanja za javno delo. Zglasim se jutri dopoldne. Zdravnica G. Protoplazmova ...
Dama si zatisne ušesa: Dovolj, za božjo voljo, nehajte. To je grozno kako si predstavlja večina naših dam požrtvovalno javno delovanje. Čakajte! Ne motite me. Moram razviti svojo idejo. Res sem sama toda moči imam dovolj. Saj smo dolžne služiti ljudstvu. Veliki ideji se morajo umakniti vse osebne koristi. N* est ce pas? No, zakaj molčite. Vsaka moja minuta je draga.. Kaj je še na dnevnem redu? Samo požurite se, prosim!
Tajnik jeclja: — Jaz... jaz bi bil prav za prav pri kraju —
Dama nervozno: Nikar me ne motite! Prišla sem s točno zasnovanim načrtom. Naše društvo nima denarja. Ne preostaja nam drugega nego prirediti dobrodelni koncert. Dobro! Toda koncerti niso več v modi. To je fakt. Treba si bo izmisliti nekaj posebnega, apart-nega. Ponavljati se ne smemo brez konca in kraja... Pevec poje, plesalec pleše, občinstvo pa kupuje vstopnice in srečke. Napravimo enkrat narobe. Naj občinstvo poje in pevci bodo kupovali
vstopnice ... Čakajte, pustite me govoriti do konca. Vi ste v tem rutinirani. Izmislite si nekaj originalnega ... presenečenje za občinstvo. Razumete? Na sporedu bo recimo: Ana Pavlova v vlogi umirajočega laboda... Toda namesto Ane Pavlove se pojaviva na odru nenadoma jaz in Mary Probkinova ... Jaz bom vsa rdeča, ona pa vsa modra v dolgih oblekah do kolen. Stopiva na oder in zapojeva kako efetkno romanco. Kaj porečete na to? Občinstvo bo presenečeno, očarano. Nepričakovano vedno očara. In sploh — le nikar dolgega sporeda. In strogo intimna družba, da nas ne bo mnogo in da lahko pojdemo takoj po koncertu v restavracijo na večerjo. Občinstvo bo rado plačalo na vstopnini kakih 15, no recimo raje 20 tisoč! Čemu bi torej še mučili ljudi z dolgimi sporedi, saj imajo itak dovolj smisla za dobrodelnost? To je torej moj načrt idealnega koncerta. Društvo, čigar predsednica mi je čast biti, »Društvo za podpiranje siromašnih fantov«... pustite me izgovoriti do konca, prosim... se popolnoma strinja z mojimi načeli.
Tajnik lovi sapo: — Oprostite, ma-dame, toda...
Dama maha nestrpno z rokami. Pardon, takoj končam. Ne prekinjajte me sicer izgubim nit svojih izvajanj... Da, kje sem že ostaTa? Aha, torej ta koncert Prejšnji je dosegel sijajen uspeh primanjkljaj je znašal komaj tri tisoč. Toda pomislite, v odboru so zopet nastali ti umazani spori zastran
kritja primanjkljaja. Kdo naj prav za prav plača? Tako se ne da delati. Ti večni spori!
Tajnik obupano: Toda madame, oprostite. Saj niste na pravem ...
Dama mu ne pusti govoriti: Jaz da nisem na pravem stališču? Jaz?! Dovolite, gospod! Sem odločno proti umazanim sporom, ki samo zastrupljajo atmosfero in ovirajo požrtvovalne ljudi pri delu. Če toga ne bo kmalu konec, se bo nekega lepega dne izkazalo —
Tajnik si briše z robcem potno čelo: Toda madame, poslušajte me, za božjo vod jo!
Dama... nekega lepega dne se bodo vsi požrtovalni ljudje med seboj poklali ... in kdo bo potlej skrbel za siromašne fante?  Kdo,  vas vprašam?
Tajnik ves iz sebe: Bože moj! Kdo jo je tako nabasal? Madame, Čujte me! Madame!
Dama užaljeno: Kaj pa hočete prav za prav? Kaj vam je?
— Milostiva, očividno niste prišli na pravo odborovo sejo. Morda ste se zmotili.
Dama: Kaj, da ni prava? Sa imam vabilo.
Tajnik naglo prečita vabilo: »Društvo za podpiranje siromašnih fantov ... seja veseličnega odbora ... 1. maja 1927«... Vidite, da sem imel prav. Danes je sicer prvega maja, toda leta 1928.
Dama: Hm... da, malo pozno je torej. Najbrž sem zamenjala vabila. Teh družabnih dolžnosti je toliko, da
se človek ne spozna v njih. Sicer pa nič ne de glavno je, da sva se sestala in opravila z dnevnim redom.
— Toda tu je pisarna drugega odbora. Že od lanske jeseni. Tu je »Društvo za opremo siromašnih nevest.«
Dama flegmatično: Torej ne več za siromašne fante? Glej no! Torej za mlade neveste? Hm... To je zanimivo... Zakaj mi tega niste takoj povedali? To je brezobzirnost! Sedim tu. razpravljam, tratim čas. sile in dragoceno zdravje, on pa sedi in molči kakor štor. Sicer pa, ker sem že tu ddi-oeva novo sejo. Pišite: Nujna seja veseličnega odbora »Društva za podpiranje siromašnih fantov« prihodnji teden v četrtek 8. maja...
Tajnik: Toda 8. maja*ni četrtek, marveč torek ...
Dama: Ne v torek mi n.e konvenira. Pišite torej v soboto 8. maja.
Tajnik ves obupan: Toda to sc ne ujema, prosim. Sicer pa. jaz sem tajnik drugega društva... To ne gre, prosim ... Sklene proseče roke .
Dama ga ne posluša: — Da ... torej v soboto 8. maja... točno ob petih.
Tajnik zardi, lovi zaman -apo, vstane, prevrne stol in pade zadet od kapi.
Dama užaljeno: No. kaj vam je? Tako se kavalir ne vede vpričo dame. — Se dotakne s prstom njegovega čela: Mrtev? To je brezobzirnost! Čujte, ali bi mi ne mogli prinesti kozarec vode? Ah, moji živci! Pa naj človek še dela in se žrtvuje za javne interese!
Stev. 233
Stran
Grozote na razvalinah porušene hiše v Pragi
Do četrtka zvečer so odkopali že 34 trupel. — Matere z otro-čiči iščejo može, — Nova teza o vzroku katastrofe.
Število žrtev, ki so jih izkopali iz razvalin porušene hiše v Pragi, je doseglo v četrtek zvečer že 33. V noči od srede na četrtek so odkopali še štiri trupla. Identiteto treh so ugotovili. Četrti je bil pa tako razmesarjen, da ga niso mogli spoznati. Popoldne so delavci odkopali v betonskeim rovu pet trupel, med njimi tudi delovodjo Pulcmana. ki ga je stlačil betonski steber. Pod njim je molela iz ruševin noga nekega delavca. Pri Pulcmanu so našli 1000 kron v bankovcih, legitimacijo in fotografijo njegove žene. Pri ogledu trupel so ugotovili zanimivo okolnost, ki je menda edina v takih primerih. Dasi so bila trupla nekaterih delavcev strahovito razmesarjena, so ostale njihove žepne ure nepoškodovane. Že od torka, ko se je hiša porušila, prihajajo k policijski stražnici blizu kraja katastrofe dolge procesije
objokanih žen in otrok.
Mnoge nesrečne matere vodijo za roke otročičke in prosijo za božjo voljo policijske oblasti, naj jim povedo, kaj je z njihovimi svojci.
V četrtek dopoldne so ponovili poizkus prejšnjega dne. V rov sta se spustila dva delavca, ki sta trkala na betonsko ploščo med porušeno hišo in hodnikom. Toda vse prizadevanje, da bi ugotovila, če so v kleteh zasuti delavci še živi. je bilo zaman. Na trkanje se ni nihče odzval. Na vprašanoe, je-li mogoče, da se zasuti delavci niso zadušili, je inženjer Viktor izjavil, da to ni izključeno. Tudi policijski zdravnik dr. Hla-dik je izjavil, da lahko zasuti delavci v kleteh vzdrže 15 do 20 dni. seveda če so zdravi in če je dovolj zraka. Ob 11. dopoldne, ko so razkopavali ruševine na hodniku v mezaninu, so našli še eno truplo, ki je pa že začelo gnHi. Truplo je ležalo z glavo navzdol in iz gline je molela
strahovito razmesarjena noga
neke druge žrtve. Blizu trupla so našli suknjič in sledove krvi, kar priča, da morado biti v neposredni blazini še druga trupla. Upanje, da bi se posrečilo rešiti v kleteh zasuto skupimo 7—8 delavcev, je vedno manjše. Vojaštvo in mestni delavci so storili vse. da bi prekopali rov do kleti, toda ni se jim posrečilo. Šele v četrtek so prikopali do kleti, toda ugotovili so, da so
vse kleti zasute z gramozom.
Delavec, ki je prvi dosegel kleti, je na vso moč klical, toda nihče se ni odzval. Iz tega sklepajo, da so tudi v kleteh zasuti delavci že mrtvi.
Razvaline pomaga odkopavati tudi Srb Mirko Savič iz Beograda, ki je zaposlen kot vratar v nekem praškem podjetju. Savić je sam potegnil iz ruševin štiri trupla. Ko je pomagal kopati rov do kleti, se mu je zavalil velik kamen na nogo in mu jo v gležnju zmečkal. Ko so mu nogo obvezovali, je izjavil, da pomaga odkopavati nesrečne Žrtve zato, ker so Cehoslovaki med vojno pomagali Srbom. Boril se je s Cehoslovaki tudi pri Verdunu in leta 1919 se je udeleževal bojev proti Madžarom na Slovaškem.
Zupan dr. Baxa }e predložil občinskemu svetu, naj bi se pogreb vršil na stroške mestne občine. Svečan pogreb bo najbrž jutri. Vodje komunistične stranke so izjavili, da. napravijo po ulicah , kjer se bo pomikal žalni sprevod, kordon in da ne bodo prirejali demonstracij.
V četrtek zvečer so
odkopali 34. truplo.
Kopali so tik nad kletmi in naleteli na
hrbet mrtvega delavca. Katastrofa ga je zalotila, ko Je stal na lestvi. V roki je držal kladivo. Ugotovili so, da gre za loletnega delavca Horaka.
Zanimivo je pripovedovanje delavcev, ki so se po srečnem naključju v zadnjem hipu resili sigurne smrti. Ta-
ko je neki očividec katastrofe pripovedoval, da je nosil v torek popoldne v podstrešje nove stavbe trame in naenkrat je pod njim strahovito zabobnelo. Tla so se mu zamajala pod nogami, od vseh strani je padalo tramovje z betonom in v naslednjem hipu je padel tudi on. Sam ni vedel, kaj se je zgodilo. Obležal je nekje v pritličju porušene hiše in ker je bila okrog niega popolna tema, je začel prižigati vžigalice. Ko je ugasnila zadnja vžigalica, je začel klicati na pomoč, toda nihče ga mi slišal. Šele čez nekaj ur je začul nad seboj glasove delavcev, ki so prekopali steno in ga potegnili iz ruševin. Zanimivo je. da mož sploh ni vedel, da se je porušila cela hiša. Mislil je, da so se porušili samo stropi. Mož tudi ni vedel, da je prebil v betonskem grobu celih osem ur.
Tudi njegov tovariš ni vedel, da se ie porušilo vse poslopje. Pripovedoval je, da je močno zahreščalo, tla so se nagnila in strmoglavil je s tramom na glavi v globino. Obležal je v temi in začel tipati okrog sebe. Že je tnistil. da je izgubljen, ko je začul v bližini udarce krampa in kmalu so delavci prekopali do njega.
Javnost še vedno zanima vprašanje, kje tiči pravi vzrok, da se v Pragi podirajo nove hiše. Pojavila se je nova hipoteza. Znamo je namreč, da so nekateri deli Prage na pesku, ki ga je nanesla Vltava, ko je imela še drugo strugo. Nj izključeno.
da se peščena tla sesedajo in da ne zadene na katastrofah nobena krivda stavbenikov. Zanimivo je, da so se podrle vse hiše na krajih, kjer so tla peščena. Strokovnjaki bodo sedaj natančno preiskali dotične okraje, da ugotove, v koliko prihaja ta Jteza v pošte v. Če se izkaže, da se peščena tla v teh krajih res sesedajo, bo treba mnogo hi-š izprazniti in podreti. V tem primeru bi seveda stavbnikov ne zadela nobena krivda na katastrofah.
tiiiimiiiiilllliiimiiniit.......
Slovenka pred pariško poroto
Pariz ima zopet senzacijo. Pariška porota obravnava izredno zamotan in zagoneten zločin. Gre za sadistični umor 10-letne deklice, ki jo je baje umorila Slovenka Julka Kureševa. O tem zločinu smo poročali že lani in tudi včeraj, danes pa objavljamo še nekatere podrobnosti.
Nekega dne so našli v Boi>s de Bou-logne, kjer je torišče ljubavnih tragedij, zločinov in umorov, mrtvo 10-letno Carmen, hčerko pariškega trgovca Bourneau-a. Trupelce umorjene deklice je ležalo v grmovju ob poti. Naravno, da je bestijalni zločin vzbudil v Parizu veliko ogorčenje in splošno sočutje s težko prizadetimi roditelji. Zato je pariška policija napela vse sile, da izsledi zločinca. Vsa javnost je bila prepričana, da gre za običajni sadistični umor, toda veliko je bilo presenečenje Pari-žinov, ko so zvedeli, da je policija umora osumila neko žensko. Deklico so namreč zadnjič videli v družni neke blondinke, potem pa je izginila vsaka sled za njo. Po dolgotrajnih poizvedovanjih je policija aretirala osumljenko v osebi Slovenke Julke Kureševe, ki biva že več let v Parizu.
Ves Pariz se je začel zanimati za aretirano Sloveniko. Vsi pariški listi so prinesli obširna poročila o zločinu in slikali Julko KureŠevo kot krvoločno sadistično žensko. Toda tako gladko, kakor so si predstavljale pariške policijske oblasti, ni šlo. Kureševa je namreč trdovratno zanikala krivdo in tudi dokazi policije so bili precej pomanjkljivi. Policija in sodišče se opirata zgolj na indicije. Ena indicija je pas, ki ga je našla policija pri hišni preiskavi. Nekatere priče so namreč izpovedale, da je imela Kureševa isti pas na sebi.
ko je bila v Bourneau-jevi trgovini. To pa še ni bil dokaz, da je Kureševa res morilka. Zato je policija nadaljevala s poizvedovanji. Druga indicija, ki po mnenju policije Kureševo precej obremenjuje, je dejstvo, da Je Kureševa kmalu po zločinu plačala najemnino za stanovanje v znesku 1000 frankov, dasi popreje ni imela denarja. Kureševa je izpovedala, da ji je dal denar njen Ijub-ček, trgovec Desire Gray, kar je ta tudi pod prisego potrdil. Toda z deklico vred je izginilo tudi 3000 frankov in zato je poiicia trdno prepričana, da se je denarja polastila Kureševa. Pa tudi ta indicija ni povsem zanesljiva, zakaj mogoče je, da je Gray res dal svoji ljubici denar.
Tretji dokaz o krivdi Kureševe naj bi bil krvav madež na njeni nogavici. Kureševa je izjavila, da je zaklala kokoš in da ji je kri kanila na nogavico. Policija je sicer dognala, da je kokoš zaklala njena kuharica, toda kemična analiza ni mogJa pokazati, da-li gre za človeško ali kokošjo kri. Torej tudi s tem dokazom policija ni imela sreče.
Toda policija le ni hotela odnehati in na pomoč je pozvaJa pariškega Sher-lock HoJmesa, slovitega kriminalista in učenjaka dr. Bayla. V obtoženkini omari je policija našla par starih blatnih čevljev. Blato je Mo ilovnato. Dr. Bay-le je kemično preiskal sestavino ilovice in dognal, da je prav ista, kakor na kraju, kjer so našli umrjeno dekletce.
To bi bil glavni dokaz, a obenem najmočnejša indicija, ki res zeđo obremenjuje Kureševo. Obtoženka sama, ki je duševno in fizično popolnoma strta, še vedno taji umor in tudi pred poroto zatrjuje, da pokojne Carmen sploh ni poznala. Mogoče je dvoje: AVi je Kureševa res nedolžna in je postala žrtev justačne zmote, ali je pa prefrigana komedijantka, ki zna spretno hliniti nedolžnost. Pariška javnost je zelo radovedna, kakšen bo izid te senzacij onal-ne porotne obravnave.
Triki izsiljevalcev
Edgar VVallace, sloviti angleški pisatelj napetih kriminalnih in detektivskih romanov, je zdaj nedvomno eden najpopularnejših avtorjev na svetu. Njegova opazovanja in opisi zločinskega sveta so izredno zanimivi, kajti avtor je sam proučeval kriminalne tipe, pozna vse njihove manipulacije, trike, ustroj njihovih organizacij in sploh ves zločinske milje. Sam se je že potikal med zločinci po beznicah in zakotnih igralnicah in sam je bil že član raznih apaskih klubov, da se temeljito seznani z življenjem zločincev.
O vsem tem VVallace včasi poroča v londonskih listih, v katere stalno dopisuje. Nedavno je objavila »Morning Post« serijo opisov raznih zločinskih tipov in način njihovih manipulacij. Najprej je VVallace točno opisal razne metode sleparskih in prekanjenih igralcev, nedavno je pa poročal o trikih, ki se jih poslužujejo izsiljevalci.
Izsiljevanje je doma v Ameriki in samo v Nevvvorku izsilijo zločinci na leto več milijonov dolarjev. Toda tudi v Angliji se najdejo ljudje, ki hočejo živeti od izsiljevanja..VVallace pripoveduje o zanimivem dogodku, ki se je nedavno pripeti v Angliji.
V nekem angleškem mestu se je pred Jeti nastanil mož, ki je bil prvotno duhovnik. Ker je pa ioneJ mnogo masla na glavi in so mu zlasti ženske bolj rojile po glavi nego sveto pismo, so ga nekega dne odslovili. V mestu, kjer se je naselil, je ustanovil knjigarno in začel prodajati verske knjige. Toda kmalu je policija vtaknila moža v zapor. Ljudje so bili presenečeni, kajti knjigarnar je bil miren mož in v občevanju z ljudmi zelo prijazen. Sploh so ga smatrali za poštenjaka in imovitega trgovca.
Preiskava je pa spravila na dan prav zanimive stvari. Bivši duhovnik in knjigotržec je bil naročnik skoraj vseh londonskih listov, pa tudi malih angleških lokalnih dnevnikov in listov. Niso
Claude Farrere:
2 one strani zemlje
Ura je šest. Nizko nad reko zaliva kri, solnce in voda postaja škrlatno rdeča. Na gorečem zapadu stoje koničaste pagode, podobne nemim stražarjem.
Čolni švigajo na vse strani, iz dimnikov tovornih ladij se vali gost dim, ki zastira rdečkastosinje nebo.
Ou Cang na zapadu, Han-Yang na vzhodu, Han-Keo na severu. Tri mesta, ki tvorijo eno, večje od Londona, se razprostirajo na obeh bregovih tja do obzorja ravnine brez konca in kraja. Kaos hiš, čudnih, smrdečih kitajskih hiš. Dva milijona mongolskih streh, pod katerimi se godi nekaj, česar mi, ljudje Arije, rojeni na drugi poluti, ne moremo razumeti, niti predstavljati si.
Jaz pa. kljub vsemu radoveden na to azijsko tajno, ki je ne pojasni noben človek moje rase, zapuščam vsak večer, ko se stemni svojo ladjo, zasidrano sredi reke in se odpeljem s čolnom na breg, ker tavam po blatnih, odpadkov polnih ulicah. Zavijem v hišico, ki sem jo kupil, zaklenem se v nji, da bedim in sanjam v kitajski obleki, v kitajski atmosferi, v kateri se meša vonj popra in kadila s smradom po gnilobi. V tej hišici imam kitajskega slugo in kitajsko služkinjo.
Tudi danes pojdem v mesto, pa naj se zgodi karkoli. Nekdo me je svaril, naj ne hodim na breg. Bil je jezuitski misijonar, zek> star, resen in dobro in-
formiran mož. Po mestu da se govori o izgredih, o pokolju, ki ga pripravljajo Kitajci za noč.
Toda kaj za to? In kdo se more sploh pohvaliti, da je v tej deželi kaj spoznal? Pojdem, seveda pojdem.
Ura je devet. Glej, sem že v svoji kitajski hišici. V mestu nisem naletel na nobeno oviro. Zleknil sem se na pleteno slamo v edini sobi, ki zavzema vse prvo nadstropje. Dolga nizka soba, tlakovana z opeko in pobeljena z apnom. Tri okna gledajo v temno noč. Pod zelenim pristreškom. ki ie nadaljevanje upognjen« strehe, se dviga veranda nad skrivnostno ulico. Moja glava počiva na usnjeni blazinici, leva roka opri jemlje bambusovo pipo z opijem. Kadim, da bi imel poleg drugih še ta kitajski dojem. Pri tem malone pozabim, da sem rojen na zapadu in da imam belo kožo.
Sluga, sključen ob mojem vzglavju, meša in gnete neko smrdljivo zmes v ponvi nad petrolejko. Prijetno je poslušati, kako opij vre. Služkinja čepi ob vznožju, gleda mi v oči in čaka, da ji dam s pogledom povelje. Rad jo gle* dam, saj je poslušna in pripravljena na vsak migljaj ohladiti mi čelo s pahljačo.
Imam dobro shtžinčad, pa tudi sam sem dober gospodar. On je skočil v j najhujšem mrazu v reko po klobuk, ki | mi ga je odnesel veter. Ko me je mu- | čila strašna mrzlica, je sedela ona ves j teden ob moji postelji in mi stregla bo- i Ije, nego bi mogla usrrriljenka.
Njemu je ime Tsi, nji pa Kao. On je star trinajst, ona pa štirinajst let Zdi se mi, da sta si v sorodu. Kupil sem ju od starega bandita, mršavega in brada-vičastega kakor limona. Klub temu. da sta moja sužnja, ju skoro nikoli ne pretepam. Če ju že natepem, storim to, ker morata vedeti, da sem sicer barbar in belokožec, vendar pa njiju gospodar.
Kadim. Usta imam polna narkotina in pekla bi me, da mi jih Kitajka po vsaki pipi opija ne obriše s svilenim, parfum i rani m robcem.
Izgred ali pokolj? Pokolj Evropcev? Da, to ni izključeno. In vendar, kako divno bi bilo. ,V tej krasni noči. V tem kotičku, pogreznjenem v mir in tišino.
— Kaj je pa to? Strel v daljavi? — Drugi! Trije streli, drug za drugim. Potem zadnji, po desetrnin,utne>m presledku. In zopet je vse tiho.
Tsi in Kao sta se tudi zdrznila in napeto poslušala. Čepita nepremično in zreta v noč. Z bambusovo paličico udarim po najbližji glavi in pokažem s prstom na petrolejko. Kaj ju more to zanimati? Tsi in Kao? Streli so namenjeni meni in samo meni. Služinčad se znova pokorno loti pipe in petrolejke, da mi ne ugasne.
Znova zavlada tišina, povsod, v hišici, nad mestom, nad reko. Dani se ~e. kmalu zapoje petelin. Ni bilo in ne ' o izgredov, ne pokolja.
Močni mir rlan-Keona, Han-Yanga n Ou-Čanga so motili samo streli. To-*a ti redki streli so zadostovali, da sta Kao in Tsi za drhtel a.
Vsiljuje se mi misel: AH sta slutila?
ga zanimali toliko dogodki po svetu, kolikor vesti o smrti angleških duhovnikov. Čim se je prepričal, da je dotični duhovnik res umrl, je najprej poizvedoval, kakšne so bile njegove premoženjske razmere. In če so bile količkaj ugodne, je prejel izvršilec oporoke račun za knjige, ki jih je dobavil bivši duhovnik pokojnemu. Često je notar ali kdor je pač upravljal zapuščino pokojnega .račun takoj poravnal, če je pa zahteval točen imenik dobavljenih knjig ,je prejel listo, na kateri so bila označena imena raznih lascivnih in celo pornografskih knjig, dočim o nabožnih knjigah ni bilo duha, ne sluha. In knjigotržec je dal diskretno razumeti, da pride stvar v javnost, če račun ne bo kmalu poravnan. Naravno, da se je vsakdo ustrašil in raje poravnal račun za knjige, ki pa nikoli niso bile naročene.
Nekega dne se je pa slepar sam ujel. V grofiji VVales je namreč umrl star župnik. Ni bil še pokopan, ko je lopov že poslal notarju račun za celo kopico naročenih knjig. Notar je zahteval podroben seznam vseh knjig. Sledil je odgovor kakor običajno. Toda na mesto računa je prejel knjigotržec vabilo na policijo. Župnik je bil namreč že 20 let slep in ni čital nobenih knjig, kaj šele da bi se zabaval z lascivnimi storija-mi in romani.
H
C c
žicon
i "II
C
1
Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše!
Zanimiv orijentalski gost v Londonu
V Londonu imajo senzacijonalen po-set. Mesto megle in hladnega podnebja je posetil vladar najtoplejše države ma svetu sultan Savd Taimur bin Fai-sal bin Turki, vladar Muškatov in Omanov', kraljestva na jugovzhodu Arabije ob Perzijskem zalivu. To je ena najstarejših arabskih držav. Orijentalski mogotec je prispel v London deloma, da bi ga lečili angleški zdravniki, deloma pa da bi se pogajal z angleško vlado glede priključitve Omanov njegovi državi.
Sultan Sayd Taimur dobiva od Anglije letno 6000 šterlingov apanaže, ki mu bo zdaj zvišana, kajti Anglija namerava zgraditi na njegovem ozemlju velik aerodrom za zračno progo London — Indija. Zato posveča diplomatski London visokemu gostu veliko pozornost. Odpeljali so ga v Crovdon, kjer je sultan letal, pokazali so mu bojno ladjo »Tvgra«. ki je oddala njemu ma Čast salvo, vozil se je s podmornico itd.
Dežela sultana Tairmira je najtoplejša na svetu. 50 stopinj Celzija ie tu običajna temperatura. Zato se peča sultan z državni-m-i posli samo vzgodnjih jutranjih urah, drugače pa spi ali pa se kratkočasi z raznimi igrami.. Vsak teden se vrši pri njem velika recepcija in enkrat na leto prepotuj-e vso državo. Kraljevska karavaina šteje na takih potovanjih, ki trajajo navadno 2 meseca, nad 200 velblodov. V celi Taimurovi državi biva samo 12 Evropejcev, 6 ameriških misijonarjev in aingleško-indijski častnik, ki je vrhovni poveljnik sultano-
Oba? Ai sta vedela?
— Kao, ti vedeti? Vsi Evropci biti ponoči pobiti?
Obračam se nanj v narečju »pid-žin«, ki je nekaka mešanica angleščine, francoščine in portugalščine in ki se rabi tu povsod od Kantona do Pekina.
Odgovarja naglo, odločno:
— Da, jaz vedeti. A ti, Tsi vedeti?
— Da, vedeti.
Torej oba sta vedela? Smehljata se, zelo mirno, povsem mirno se smehljata. Tako mirno, da ne morem razumeti.
In znova vprašam.
— Evropejce pobiti? Zakaj?
— Ne vedeti.
In obema se razširijo zenice, obema se ustnice skrive v grimaso dvoma. Sama ne vesta zakaj se tako čudita. Ne razumeta, zakaj niso bili ponoči vsi Evropci pomorjeni.
— A jaz? Tudi mene umoriti?
— Da.
V en glas sta odgovorila in se znova nasmehnila. Tako je. Umorjen bi bil. O tem ne more biti nobenega dvoma. In zakaj bi bas mene ne umorili?
— Vi — Kao, Tsi, ubiti?
— Ne.
Naenkrat počita v smeh. Moja zapadna odkritosrčnost se zdi njuni kitajski zahrbtnosti neverjetno smešna. Bogme, niti besedice ne razumem iz te storije. Tepec sem, popoln tepec.
Tsi mi pa takoj pojasni. —Ti. Evropec — ubiti. Jaz — Kitajka — ne ubiti.
ve vojske. Glavni sultanov svetovalec je raziskovalec in agent angleške vlade Bertram Thomas. V Omanu še vedno obstoja suženjstvo. Toda sužnji se ne pritožujejo, ker ravnajo z njimi lepo in ker lahko dosežejo svobodo in tudi visoka uradniška mesta.
Angleži tekmujejo z Nemci
Generalni ravnatelj »Airship Guaran-tee Company« C. R. Burney, ki vodi gradnjo orjaškega angleškega zrakoplova R 100, je glede na polet »Grofa Zeppelina« v pogovoru z nekim ameriškim novinarjem obširno razpravljal o razvoju zrakoplovstva in o angleških načrtih za bodočnost. Polet novega »Zep-pelina« v Ameriko bodo Študirali z zanimanjem konstrukterji angleškega zrakoplova, da se prepričajo o njegovih tehničnih zmožnostih. Angleži so prepri-caini, da bo polet »Grofa Zeppelina« dokazal, da potovanje po zraku iz Amerike v Evropo ni nevarno. Tehnični napredek bo omogočil v bodoče konstrukcijo se večjih in hitrejših zrakoplovov, ^e angleški zrakoplov R 100. ki ga grade v Hovvdenu, pomeni v tem pogledu znaien napredek.
R 100 bo vdrževal zračno zvezo med Egiptom in Indijo. V primeri z razdaljo, ki jo preleti »Grof Zeppelin«, je to seveda kratka pot, toda angleški zrakoplov ima 5 milijonov kubičnih čevljev prostornine in je torej znatno večji od »Grofa Zeppelina«, čigar prostornina znaša samo 3,250.000 kubičnih čevljev. Angleži nameravajo v kratkem zgraditi tako velike zrakoplove, da bo v vsakem prostora za 160 potnikov. Poleg potniškega prometa pride v poštev zlasti poštni promet. Burney je izjavil, da bo glavni cilj angleških zrakoplovov redna zveza med po edinimi deli angleškega imperija, obenem pa severoat-lantski poleti. S to zračno progo ima Anglija posebne načrte in ne bo dovolila, da bi jo kdo prehitel.
Angleška javnost se zelo zanima za razvoj zrakoplovstva. V Hovvden prihaja vsak teden nad 4000 radovednežev, da si ogledajo novi zrakoplov. Tudi R 100 bo napolnjen z novim plinom, ki ima neprekosijrve lastnosti. Na vprašanje, kdaj bo zrakoplov zgrajen, je Burney izjavil, da bo lahko nastopil koncem tekočega leta prvi polet in sicer nanjprej v Kanado. Burney bo na prvem poletu sam vodil zrakoplov.
Humoristični kotiček
Ženo vara.
— Povej mi odkrito, dragi prijatelj, če si že kdaj varal svojo ženo.
— Seveda sem jo. Tole športno srajco nosim že mesec dni, žena pa sploh ne ve. da še ni oprana.
Nadomestilo.
— Pa vendar ne boš vzela Kralja? Saj ga nisi marala.
— Kaj hočem. Ce me niso na lepotni konkurenci izvolili za kraljico, bom vsaj Kraljeva.
Slabo uspavalno sredstvo.
— Zibelka da je uspavalno sredstvo? Neumnost! Ce se spomnim, da bo moje dekle čez tri mesece rabilo zibelko, vso noč ne spim.
Navihan otrok.
— Videl sem, kako ste poljubljali mojo sestro.
— Evo ti 10 Din, samo da bos molčal.
— Nikomur ne povem. Tu imate 5 Din nazaij. Ne morem namreč sprejeti od vas več, nego od drugih.
Doslovno,
— Kaj pravi vaša žena, če pridete pozno pomoči domov?
— Historična postane.
— Histerična, mislite?
— Ne. historična. Pogreva namreč najstarejše storije.
Razlika.
— Ženska, ki pade moškemu okrog vratu, je zelo dražestna. Manj dražest-na je pa ženska, ki ostane moškemu na vratu.
To je res enostavno... Da, tepec sem, tako velik tepec, da še vprašam:
— Ubili bi me tu, pri vama?
— Da.
Neprestano se režita in kažeta bele zobe, toda brez najmanjše zlobnosti. Smehljata se prijetno. Moja naivnost se jima zdi neverjetna.
Kadim zelo veliko pipo opija. In v širokih kolobarjih dima vidim krvavo vizijo: Moja odsekana glava, obešena na kol tam za plotom. Moje telo raz-sekano, na belih stenah rdeče lise. Kao in Tsi pa gledata vse to smeje.
— Kao, Tsi, vidva me torej ne ljubita? Mar vama nisem dober gospodar?
Na krasnih rdečih ustnah ni več" smehljaja. Začudenje napolni poševne oči, čijih sijaj prodira v moie oči in skuša v njih nekaj prečitati. Ha. kai sem bleknil? Kaj morejo biti barbari iz Evrope radovedni na čustva svoje slu-žinčadi?
Odgovora ni. Ponavljam:
— Mar vama nisem dober gospodar?
Tedaj se Tsi odloči. Začenja se do-brikati:
— Da, rada te imam, dober gospodar si.
Gleda mi v oči in ponavlja:
— Dober gospodar, zelo dober.
In nenadoma me objame in poljubi. Ta poljub ni Iškarijotov. Ne, ta poljub ne laže.
A zdaj?
Zdaj ničesar ne razumem. Ne razumem ničesar, ničesar ne razumem.
Stev. 235 »SLOVENSKI   NAROD* dne 13. oktobra I9J». Strmo 7.
Roger de Beaavolr:
Sužnja
Roman
— Okraden! — Je kričal markiz ves iz sebe. — Okraden! Prokleto! Zdaj mi povejte, gospod Grimani . . .
— Tako, tako. dragi markiz — }e dejal inkvizitor smeje, — ne jezite se! Vprašajte raje Olivaria. Mar ni res. da je prišel snoči po svoje cekine in prstane, gospod markiz?
— Prisežem, da je bil on ali pa njegov dvojnik, — je odgovoril krčmar. — Moji ženi je pomahal z roko v pozdrav... takole, kakor dela gospod markiz kot pra*vi Francoz vedno, kadar je dobre volje.
— Vrag te vzemi! — je zakričal markiz in zgrabil krčmarja za vrat. Tatu je pustil v mojo sobo.
— Tega ni - sem zmožen, tega ni -sem zmožen, gospod markiz, — je jecljal Olivario, ki ga je Gramani rešil iz markizovih rok. — Moja hiša je vama kakor Marijin hram.
— Toda tega lopova moram najti! — je kričal markiz srdito.
— Najdete ga, gospod markiz, prav gotovo ga najdete, — je dejal Olivario. — Gospod inkvizator bo že poskrbel, da ne uide roki pravice. Le nikar se preveč ne razburjajte, to bi vam utegnilo škodovati. Tu imam lek, ki vam bo pomagal bolj nego vsi zdravniški recepti. Tole pisemce bo najboljši lek. Diši tako prijetno, da ni dvoma, da ga je pisala odlična dama. Neka stara sužnja mi ga je izročila za vas opoldne na trgu. Mislil sem, da spite in zato ga nisem prinesei takoj.
— Reci raje, da si se bal zasluženega plačila za svojo malomarnost in nesramnost, mrcina ti grda! S tem lopovom si v zvezi, o tem ni dvoma.
— Ah, gospod markiz, kar se tiče tatvine, je stvar slaba. Će se človek že loti tega posla, je pač žalostno, če se zadovolji samo s polovico.
— Daj mi to pismo, pokaži ga. Dobivam jih vsak dan tucat, prečitam ga z drugimi.
— Kakor vam drago, gospod markiz. Obed je pripravljen. Ali bo gospod Grimani obedoval z vami?
— Imam druge opravke, — je odgovoril Grimani. — Kaj se ti je zmešalo, Olivario? Kaj ni potrebno, da čim prej izsledim lopova, ki je okradel gospoda
markiza? Zapomnimo si dobro, je nadaljeval Grimani. Aretirati je treba Ca-gliostra in tatu, ki je okradel gospoda Markiza. Očividno se bom zadovoljil s Cagliostrom.
— Kaj, zadovoljili se boste? Kaj pomeni to. gospod Grimani? Kaj tako iz-polnujete svoje dolžnosti? Naročit« svojim biričem, nai poiščejo tega lopova, in izvolite sprejeti mojo ovadbo.
— To so malenkosti, ki se dogajajo v vseh civiliziranih deželah.
— Da. Toda vi imate tu preveč napredno civilizacijo, namreč masko. S pomočjo tega koščka blaga na obrazu nekaznovano kradete in ubijate.
— Svetujem vam, da se v svoji kritiki malo omejite. Danes sem zvedel o tatvini v vašem stanovanj«. In ker hočete tirati to zadevo do skrajnosti, vam tole pisemce dokaže, da je vaš dolžnik plemič, ki obvlada francoščino kakor vi in ki se strogo drži vseh pravil korektnosti.
—'Pokažite mi to pismo, — je dejal markiz.
Grimani je potegnil iz žepa več pisem. Eno je bilo v kuverti z naslovom. Glasilo se je:
»Ker hoče poslati beneški dož vojno brodovje proti mohamedanskim piratom, menimo, gospod Grimani. da beneško plemstvo ne sme držati ta čas rok križem. Kakor smo se doslej, tako se bomo torej tudi v bodoče zabavali v našem dragem mestu. Napovemo vojno zakonskim možem, inkvizatorjem in židovskim bankirjem, če se že ne borimo na ladjah republike. Opozorite torej vse tujce v Benetkah, naj razmetavajo nam v prid denar v igralnicah, naj bodo prijazni, radodarni in vljudni, sicer bomo primorani pobirati od njih posebno kon-tribucijo.«
— Boli jasno ni mogoče povedati, — je pripomnil markiz. — V tem ni nobene dvoumnosti.
— Tako je splošno mnenje, — je dejal Grimani. — Toda tole pismo je še razločnejše. Prvo sem dobil včeraj, drugo pa davi. Vidite, da v naši deželi ne zapravljamo časa:
»Gospod Grimani! Sporočili smo Vam že, kaj nameravamo. Opozoriti Vas moram, da je eden naših bratov snoči pogledal v denarnico nekega markiza de Saluces, lahkomiselnega, nadutega zelenca, ki si domišlja, da mu bodo padle vse beneške ženske okrog vratu, dasi jim plačuje ljubezen po krčmah z rokavicami, pomarančami in uhani. Ta mladič naj si
dobro zapomni, da mora biti človek Ca-sanova, če hoče v ljubezni kaj doseči. Čast mi je opozoriti ga na to, obenem ga pa prosim, naj bolje zapira svoje predalčke pri Olivariu. Cim priigram nekaj denarja, mu vrnem dolg pri prvi partiji kart. Opozorite ga samo, da bomo čez nekaj dni znova redno igrali in da stavimo vse, da ne bo razbil našega banka. Zbogom.«
— Vidite, dragi markiz, — je nadaljeval Grimani, — da je bil vaš sum povsem neutemeljen. Plemič, ki si je izposodil vaše zlato, je bil v denarnih stiskali. Vrne vam dolg, čim bo imel toliko denarja. Kar se pa tiče zbadljivk v tem pismu, morate biti veseli, ker pričajo, da ste napravili na beneške dame dober vtis, da so gospodje na vas ljubosumni in da bi vas najraje videli mrtvega.
— Mrtvega! Grom in strela, gospod Grimani, kaj jim ni dovolj, da sem v prokletem domu malone izdihnili pošteno dušo? Še nikoli nisem bil tako neprijetno presenečen, kakor v hipu, ko sem obležal po dveh strelih na Cagli-ostra v podzemlju v isti višini z morsko gladino. Tam sem tako kričal skozi lino, da so me vaši biriči slišali. In zdaj so me za nameček še okradli.
— Poglejte se v ogledalo, — je dejal inkvizitor in markiz niti slutil ni, kako se norčuje iz njega. — Le poglejte se in povejte, če niste tako skrokani, da bi morali ležati doma. Barva vašega lica ni nič kaj prikupljiva. Da ne pozabim, kaj je pa z ljubavnim pisemcem, ki vam ga je izročil Olivario? Nočem biti indiskreten. toda stavim glavo, da je vaša lepotica... Glejte, v očeh se vam pozna, da pojdete drevi na sestanek...
— Jaz! Sai se ne morem ganiti!
— Tem bolje, boste vsaj lahko igrali vlogo junaka. Toda povejte mi, ali niste imeli dveh lakajev?
— Reči hočete dveh lopovov. Pila sta kakor suha goba, bila sta v rjavili livre-jah in čim sem se vrnil, sem ju spodil. Mar ste mi hoteli dati slugo?
— Nikakor ne. — je odgovoril Grimani. — Toda mnogo mi je ležeče na tem, da se vam drevi. ko pojdete k svoji ljubici, ne pripeti kaka nezgoda. Dva moža, ki bi ju izbral...
— To je dovoli spretno zamišljeno, da zveste, kje stanuje moja izvoljenka. Bodite brez skrbi, signor Grimani. ta trud vam prihranim. Da, sam pojdem na sestanek, — je odgovoril markiz in hitro prečital pisemce, ki mu ga je dal Olivario. — Prepričan sem, da bom v tej
I palači bolj varen nego sem bil v pro-
j kletem domu.
Boječ se, da bi se ne zdel radoveden, je Grimani zapustil markiza, ki se je oblačil in parfumiral  v pričakovanju
i svojega brivca. Brivec je kmalu prišel
i s culico v roki.
— Važna novica! — je vzkliknil že I na pragu. — Gospod Francoz, vojna je
napovedana. Naše brodovje odpluje na j morje.
— Tepec, to sem vedel že včeraj.
— Potem takem, gospod Francoz, vam pa povem drugo novico: Gospod Casanova de Seingalt se je vrnil v Benetke.
— In kaj še? Tudi to že vem.
— Dalje, gospod markiz, je velika sreča, da še niste oženjeni, kajti ta kača bi zapeljala vašo Evo.
— Ali ti je kaj znano o nekem CagU-ostru?
— Gospod markiz, to ime slišim prvič.
— Pojdi in pošlji po nosilnice.
— Zgodilo se bo, gospod markiz. Kmalu je markiz premagal vse bolečine in naročil nosačem, naj ga odneso v palačo d Azola, kjer ga je pričakovala grofica.
XV. Črna knjiga, Častitljiva signora Grimani se je bila vrnila iz cerkve. Zvečer je naročila svoji komornici Moreniti. naj poskrbi, da odidejo z doma vsi lakaji in drugi vohuni njenega moža. Inkvizitor je bil na seji sveta in njegovo odsotnost je markiza izkoristila. Pripravljala se je na sprejem zagonetnega moža. ki je hotel govoriti z njo med štirimi očmi.
Vidimo torej, da je bila signora Grimani že po naravi določena za pustolovščine. Začela je s sv. Petrom in Pavlom. Toda na drugi strani se je bala pustolovščin in potrebna je bila svetovna slava moža, ki naj bi prestopil prag njene spalnice, da se je odločila sprejeti ga. Novi gost je bil doktor Foenix.
Ura v spalnici je odbila osem, ko je komornica previdno odprla vrata in privedla dr. Foenixa k markizi Grimani.
Bil je lep starec sivih las in častitljive postave. Za vratom je imel najkrasnej-še čipke, kar so jih premogle Benetke. Njegova lasulja je bila stara najmanj dvatisoč let, njegova obleka je bila iz Herodove dobe. njegovi okraski pa iz dobe Ponciia Pilata. Levo oko je imel prevezano. Na čevljih ni nosil običajnih draguljev. Pač pa je imel na kazalcu prstan z velikim dijamantom, pod vratom pa dve blesteči zvezdi.
Henry Torres in Moro Giaffier!
Parišku odvetnika Torres in Giaifieri sta postala na mah tudi pri nas slavna, kajti pozvana sta kot zagovornika obeh strank po strašnem zločinu 20 junija v naši Narodni skupščin. Giaffier* na-j bi zagovarjal morilca Račića, Torres pa tožite-lja go. Radićevo.
Hanry Torres je se mlad. star je komai 31 let in je postal znamenit s procesom, kt je nastal, ko so komunisti v Parizu pobili neke člane rojaltsličiie^a društva L' Aetion Frarn;aise. Razen tesa je zagovarjal morilca generala Petij ure tako dobro, da }e bil oprrščen. Pozvan je bil tudi v Rurnu-nijo. da kontrolira rurmrnske sodnike v velikem procesu proti Rusom, kr ^v bili ob-dolzeni zarote proti Rumuniji. Po svojem političnem prepričanju pripada Torres skrajni levfci.
Oiaffieri je posta! slavci za časa procesa proti morilcu žen Landroja ki je bil obsojen na smrt na giHotini. Ta proces je zanimal vso Evropo. Giaffieri je 50 let star in pravi tip Konzičana. V mladosti je bil desničar, pozneje se je pa priključil levici in sicer republkiancem, ki se zbirajo okoli Painleveja in Brianda. Bil je tudi zastopnik Korzike v francoskem parlamentu. vendar s svojimi govori kot karlaroeuUrcc ni dosegel večjih uspehov. Njegov odvetniški patos je izzval pri izkušenih parlamentarcih samo smeh. Tako ie bil prisilien, da se je umaknil. Dobil ie mesto tajnika za avia-cijo in je bil ta čas predmet Številnih napadov., češ, da uvaja v ta resor proteku -jonizem. Letos je Oiaffieri kandidiral in je propadel.
Pariz ima pa še druge znamenitejše aa vokate kakor sta ta dva. Torres in Oiaffieri se niti primerjati ne moreta z odvetniki, kakor Henrv Robertom ,e ki Je bil izvoljen za člana Francoske akademije, Pavlom Boncourom, bogatim zetom tovarnarja čokolade Menierja in francoskim pravnim zastopnikom pri Društvu narodov in Andrejem Berthonom. ki je tako uspešne? branil alzaške avtonomiste pred poroto v Colmaru. Francoski odvetniki Imajo pravico, da intervenirajo pri pričah med preiskavo odnosno razpravo tako, da neposredno vplivajo na izid procesa Francoski odvetniki apelirajo največ na usmiljenje porotnikov in se ne ozirajo preveč na paragraf. Ker odločuje pri francoskih procesih največ glas porotnikov, more dober odvetnik z vplivom na nje tudi odločiti ob-toženčevo usodo. Zaradi nepoznanin naših pravnih razmer m našega jezika ter aktivnega sodelovanja pri procesu intervencija Torresa in Oiaffierija nemara ne bo imela učinka, kakor bi ga imela na Francoskem.
ry     wf m
IBMMHMMMMP »
Svar"
Neki Franjo Klemen ponuja zasebnikom manufakturno blago proti plačilu na obroke Vsakogar najodločnejše svarimo, da bi dajal Franju Klemenu napladla, akonto-plačila ali podobno; če bi prišel s takimi ponudbami oddajte ga prvi policijski oblasti isi2
Svojim cenj. odjemalcem naznanjam, da od 1. okt. t. 1. nisem ved vodja podružnice tukajšnje
ZALOGE   ČEVLJEV HUMANIK
ker sem to mesto odložil. Zahvaljujem se cenj. odjemalcem za v podružnici Humanik mi izkazano zaupanje in prosim obenem, naj mi ga ohranijo v moji trgovini z modnim blagom.
Z odličnim spoštovanjem
FR.  KRICK, CELJE.
Zoh a a.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega so* čutja ob izgubi našega nepozabnega, drage* ga strica, gospoda
Luka Viharja
bivšega urar.a
za poklonjeno krasno cvetje in vence, ka* kor tudi vsem onim, ki so našega blagega pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku, se vsem prav srčno za* hvaljujemo.
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1928.
Žalujoči ostali.
Po nizki ceni prodam
3 težke is 2 napol težka konja, za vsako delo sposobna. Ogleda se lahko vsafc dan od 12. do 14. ure. Kolodvorska aEca St. 6. 1865
Angleščino
poučud* Miss Fairlar. Ovcuraikova ulica 3. III. Hiša Tdnnias-Oim<wa.
1971
Osamljen uradnik
star 29 tet, s stalno službo, žci: znanja s simpaitačno in značajno damo. Vdove z eonm oArofcooi niso isključene. Ponudbe s pofaam nastavom ie poslati na upravo tega litsfta pod ? Zaupan je  1973 r.
Zastopnik
obiskrajoč privatne stranke v Sloveniji, »prejme prodajo primernega predmeta katerekoli stroke. Ponudbe ne. upravo tesa lista pod »Zastopstvo 1972«.
Postrežnica
išče službo za popoldanske ure. — Ponudbe na upravo Usta pod »Po-stirežrrica 1538«.
Trgovski pomočnik
železninar. išče službo v Ljubljani. Ponudbe na opravo tega lista pod »Starejša moč 1844«.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon riibšer. Ljubljana, Sv. Petra cesta It. 25. 89/T
Moško suknjo
Crno, skoraj novo, za srednjo moško postavo, prodam. Ogleda se v nedeljo 14. t. m. ob 9.—10. ure dopoldne in od pol 2. do pol 3. ure popoldne. Rožna dofeia cesta VI. St. 4. I. nadete. 1837
Dekle
staro 16 let, močno in pridno, se želi učiti v trgovina, da bi imela stanovanje in hrano v hiši. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda € pod »Trgovina 1833«.
Enodružinsko hišo
l do 3 sob, s kuhinjo, dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »SI. Naroda« pod »Enodružinska 1854«.
Uradnik
s prakso tudi v lesni stroki, išče službo. Zmožen slov., nemškega, italijanskega in nekoliko francoskega Jezika. Nastopi lahko tako). Ponudbe na opravo tega lista pod »Zmožen 1853«.
Šivilja
iz učena, pridna in poštena, išče začetne službe. Ponudbe na upravo tega lista pod »Začetnica 1859«
Šivilja
izurjena tudi za perilo, išče službo v damskom salona afi trgovini —
Ponudbe na upravo lista pod »15. oktober 1839«.
Teod. Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta štev. 3.
Krovec, stavbni, galanterijski bi okrasni klepar, instalacije vodovodov. Naprava strelovo* iov, kopališki in klosetne na* prave. — Izdelovanje posod is pločevine za firaež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle za konzer* ve) ter litografija 22/1
Krasna bukova drva
zdrava, popolnoma suha. \i pokritega skladišča, dobavlja promptno Cehom, Wotfova 1. TeL 2756. 93-T
Ceneno češko perje.
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, najpoi belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Don in 150 Dan, mehko kot puh 200 m 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Požd-Ijatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštni nin-e prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neueajajoče vzame nazaj. Naročala samo na Benetikt Sachsel, Lobez št. 2 v Ptzou, Češkoslovaška. — Poštne Pošiljke rabijo ta  Češkoslovaške v Jugoslavijo približno  10 *m\
Za dom!
ta šivilje, krolaca, čevljarje Itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vas polet Uvtttjt en tki (obliva), resa (it&a). krpa pe-reo ta aogavfee. Bret vsakega preainjaaja plošč te drogo je strel t tokrat! prtpravnea aH ta rezanje ta ravno tako hitro copat ta navadno šivanje. — Po-tag rseh prednosti. Id Vb ta-vzeraa  Hrabri   ttrof STOEVVER,
Ne tamodke agodoa prilike ta ogtojte tt to tarednoet pri
Lud. Baraga,
LlobOaoa, Šeteabortova 6, L
Brezplačen pouk r reaenja, rabi aparatov itd, —   Ugodni občin!
potof  — ISletno tamstro.
Vplika IThirfl* žePnlh robcev, rokavic, NOGAV.e FLOR in VOL VClina Izlili a. NENIH triko perila za dame in gospode. Volnerr puloverji, jopice za dame in gospode, svileni šali. Srajce, ovratnike, kravate, DISEĆA MILA. — Kompletne potrebščine za šivilje. *<ro!ače čevljarje in tapetnike. — Vezenine In čipke
pri Josip Peteline. Ljub.jana
blizu Prešernovega spomenika (oh vodi) ====—   Oglejte si zalogo in se boste prepričali.»
St 801/pr.
Odprodaja mestnih konj, kočij, sani in plinskih razvijalcev (generatorjev)
Mestna občina ljubljanska  namerava odprodati   10 parov tovornih konj, nekaj kočij, 2 kočijske sani in 3 plinske razvijal ce (generatorje).
Konji se lahko ogledajo in kupijo vsak dan od 11. do poi 13. in od 17. do 18. ure na mestni pristavi, Povšetova cesta št. 8. ostali predmeti pa vsak čas prav tam.
Kolikor se konj ne bo prodalo že na pristavi, bo zanje prostovoljna javna dražba na konjskem sejmišču dne 17. oktobra 1928.
Mestni magistrat v Ljubljani, dne 11. oktobra 1928.
Mestni pogrebni s&TOd
Umrl nam je ljubljeni soprog, nepozabni in predobri sin, brat, svak in stric, gospod
dr. Edo Faidiga
srez. zdravst, referent v Litiji
danes ob 8. uri zjutraj, spravljen z Bogom, po kratki in mukepolni bolezni.
Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 14. oktobra ob 3. uri pop. z Valvazorjevega trga št. 5 na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalia!
Litija — Ljubljana, dne 12 oktobra 1928.
Žalujoči ostali.
°frr,r» R
.SLOVENSKI   NAROD, dne 13. oktobra 1928.
«285.
379
Ivon Motnih*
felitBi
379
Lovske puške
flobert puške* browningo, pištole za strašen je psov. samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj.
F. K- Kaiser,
pa I kar.   Uubffaaa   3eleiitrargova o lic* t.
mestni tesarski mojster,
____LJUBLJANA, Dunajska cesta 46----
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike — ShOfiprmsmm fim, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov In mtinOV. PARNA ŽAGA. 16 L TOVARNA FURNIRJA.
PUH-PERJE R.MIKLAOC LJUBLJANA
Velika izbira — najnižje cene
Dvokolesa od Din 1000*—
Šivalni stroji od M 1400*— Otroški vozički od „ 240.— Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom na*o -.alogo. Prodaja na obroke. — Ceniki franko.
„Tribuna" F. B. L Liubliana, Kartovska cesta št 4.
Hniboljš! brnslit mm
zajamčeno čisto volneni
moški in domski blasovi
Zadnje novosti za
jesensko in zimsko sezono
razpošilja starorenomirina zaloga tvornice sukna
Siegel - imhoft Brno
Palackeho tf. 12 <Češkosicven>ka) Največja izbira. Najnižje tvorniSke cene. :: NajsolidnejSa izvršitev vseh naročil -.: Na zahtevo vaorci zastonj in poštn. proste
Novol
Veličastna
Novo!
aparata za
mm
lokalov
Čast nam je zahvaliti se za čestitke klij en tov, ki so že aparat dobili, kakor tudi za pomoč ob početku našega dela.
Izdelava aparatov je bila začeta naglo in v krat« kem bodo tudi druge naročbe izvršene.
Vsakdo, kdor si želi ta aparat, ga mora naročiti tako, da ga dobi že pred zimo. — Cena aparatu za 1. 1928 je 120 Din.
Gorivo aparata stane dnevno 3 Din, se dobi povsod, pa ne potrebuje ne drv ne premoga in ni treba skrbeti za zimo.
Vsakemu aparatu je priloženo navodilo v cirilici in latinici, kako se kuri in ravna ž njim (popolnoma priprosta stvar). Aparat se kuri s špiritom, ki vsled svojih snovi in regulatorja povzroči strašno toploto. Velikost aparata je: 30 cm višine, 18 cm širine in je 4 kg težak. Komodno se ga lahko postavi na mizo, na klop, v biro, na stol, segrevanje se čuti že po 3—4 minutah, tako da se soba 60 do 80 m* naglo segreje, 10 do 15 minut zadostuje, kar bi stalo 0.50 Din. Pol deci špirita enkratna kurjava (3 Din dnevno).
Naročila se izvršujejo po redu vknjižbe in niko* gar ni treba skrbeti, vsakdo dobi svoj aparat čez mesec, dva dni ali prej, kakor se pač pomnože de* lovne sile. — Aparat se pošlje po povzetju po že* leznici ali po pošti«
Vsa naročila, sklenjena to leto, veljajo za te cene in za tekoče leto (četudi se podraže) napram pogodbi s tovarnarjem. Na tem aparatu se zamore kuhati kava, čaj in pogreti ohlajena jedila, samo treba je lonec pokriti, da prej zavre. Aparat za kuhanje navadnih jedi se še preizkuša radi obroč* kov in gorečega plina, za kar je treba več časa, pa se mora tudi dovršiti, naj stanejo preizkušnje pri poškodbi in izdelovanju aparatov kar hočejo do končne izdelave. — Aparat stane Din 150.— franko kraj kupca. Po povzetju osem dni po prejemu naro* čila. 1867 S spoštovanjem
Petar Stojković, knjigarnar in izumitelj, Ruma, Srem.
POZOR! POZOR! POZOR! fg
Parne in gospodje!       Jtovost za Slovenijo!
Tvrd ka 12011
„TEHERA N"
je otvorila na Sv Petra cesti štev. 44 svoj
Orijentalni salon
ČLMLl
z veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del. Ne zamudite ozledati si največje skladiŠ so na izbiro najlepši pdirotski, bosanski,
vzorci. — Ogl
Tvrdka sprejema v popravilo ooškodov
perzijsko volno popravijo strokov
Zamenjava preproge, oziroma lih vzame
pojasnila za pravilno čiščenje perzijskih
mo
rezbarskih izdelkov in antikvitet ortjenta. če perzijskih preprog v Jnzoslaviji, kjer zenički, srbski, macedonski in angorski ed r^rezobvezeia.
ane perzijske preproge, ki Jih s pristno
no iizvežbane delavke iz Perzije, v p roti račun. Sprejema naročila m daje preprog ter za obvarovanje istih pred
tri.
Ustanovi,eno 180U
Kamnoseška industrija
Najnovejši kamin za salon
L|UBL|ANA
poleg gl. kolodvora.
Cerkvena umetna dela
altarii. prižniee. obhajilne mize itd
Marmornate plošče
za mobillje, elektromonterje, strojar] e, trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stopniSča in veže v vseh barvah.
Nagrobni spomeniki,
mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele
Marmornati kamini
za salone in elegantna stanovanj?
Kameniti liiak«
jiaćuje najvišje M. Geršak & Co.
LJubljana, Prečna ulica 4
(poteg mestne »odate kope*). — TeftefOOZ329.
Snežne čeri je in galoše dajte pravočasno v popravilo, tvTcflr*
M. TREBAR, Tjublfana,
Sv, Petra cesta štev, 6 Kupim
rsbOeoe avtomooJk, motorje, stružnice Itd. Fooodbc poslati om P. B*tkL UobHana. Kar lovska ee-
sja it 4.__1706
Na prodaj
Več rabljenih otroških mačkov In drokoaea, v dobrem stanju, selo poceni na prodaj. P. Batjef. Uub-Hana, Karlorafca cesta St. 4. 1705
Stražnice
rana strofe is orodja, avtomobile in motorje kupam. Ponudbe poslati na P. Btffet, Lliftlana, Kar-trnka eeata st. 4. 82-T
Stanovanje
1 do 2 sob s knUnjo in prftdkftna-mi fiče mina stranka (3 osebe) v notvf aH start UM. Ponudbe na upravo Mata pod »Stanovanje 1832«
Nagrobne svetflfke
vseh vrst In draga kleparska deta fevrfak točno in soMdno tvrdka Jos. Otorsnsc Za Oradom 9 (ob hancaj Ssreaahe at). 1819
Stanovanje
obatesece k dvsn.  Ireh si Mirih
1851 T0BLER
Svetovna tovarna
čokolade, bonbonov, kakao-a
Patentirane po celem svetu: TOBLERONE: z alpinskim medom in mandlji N1MROD: s sladom in biskvitom. TOBLERIDO: grenka čokolada za gurmane
m	
■a a B	
6 m	
o	
o B	
O	
Prva
parna vianizatija v Liudijan
Peter Škafar«
Rimska cesta štev. 11
je edina tvrdka v LJubljani, ki ima oblastveno dovoljenje za popravila galoš in snežnih čevljev, kakor tudi vseh drugih gumastih predmetov. Zatorej da iti svoje galoše in snežne čevlje v popravilo samo tej tvrdki, ki ima za popra vila gumastih predmetov zaposlene samo strokovnjake, ki na specijalnih stro*
fih stroko vn j aško izvrše popravila.
Letos znižane cene
Postrežba solidna
Za obiskovanje privatnikov v manjših krajih iščemo za Slovenijo nekaj
provizijskih potnikov
Predmet nudi možnost velikega zaslužka in je neutrpen v krajih brez električne luči in torej lahko razpečISiv.
Znanje slovenščine in nemščine pogoj. Prosilcem, ki razpolagajo z dobrimi referencami ali ki za kolekcijo morejo položiti 1000 Din kavcije, damo nredipem na notnino. Ponudbe na »Rarzel« d. d. Subotica.
ovetu,emo Vam, da si nabavite samo edino najboljše in najlepše
KOLO in ŠIVALNI STROJ
in švicarski pletilni stroj „DUBI ED" istotam najboljši pisalni stroiv konstrukciji in materijalu „URANIA"
Gritzner'»Mer
same pn
Josip Peteline u
LJUBLJANA. Telet. 2913
Moderno pranje z
Benzit-nadmilom!
pod
»VaeS-
OUMtf
Ako perete z BENZIT*NADMILOM, imate dva čistilca: Pralna možnost z izvrstnim milom in energično razkro-jenje z Benzitom. — Benzit je razkro-jevalno sredstvo, katero z malim trudom največjo nesnago odstrani, celo olje in mastne madeže odstrani. — Benzit deluje, ne da bi se pri tem blago poškodovalo, ker nesnaga se razkroji. — Benzit=nadmilo vsebuje veliko množino Benzita, kar lahko zapazite na svežem vonju Benzita. — Milo in Benzit tvorijo srečno dopolnitev, ker skupaj delujejo: Benzit razkroji nesnago in milo isto Upere. — Pcrite z Benzit-nadmilom vse Vaše barvasto perilo! — BenziUnadmilo varčuje najfinejše tka* nme, svila pridrži svoj poprejšnji blcuk. — Perite z Benzit-nadmilom v*e mastno perilo, metle za prah. krpe za prah' in podobne umazane komade: ker Ben* zit*nadmilo razkroji kemično vso ne# snago, olje in mast. — Perite z Ben/it-nadmilom po mogočnosti mrzlo aH mlačno. — Ne drgnite in ne kukajte perilo po nepotrebnem!
Benzif Nadmi,°
z dvojnim uankom
Tvornice Zlaforog, Maribor
Urejuje: Junp ćupaocifi. — Zrn Nerodno »»-»fl-rft-T freo Jesertek. — Ze opre.c to mieratot del (tete: Oton Olftrtiol, - Vii i Ljubljani.
0606
39
18
EY