/• fy f. PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sobota, 11. avgusta 1945 • lelo I. štev. 77 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1*1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri JdDonska ponudila predaioNeumestna Petrova izIava w w |v w e m vr or ■ ■ ■ or w«i we| w Odgovor jugoslovansko agencije na kraljevo izjavo Izjava japonskega zunanjega ministra sovjetskemu veleposlaniku: Tokijska vlada je pripravljena sprejeti pogoje potsdamskega proglasa Moskva, 10- Tassov komunike: * Tokia smo prejeli porodilo, da j« danes 10. avgusta sestal v j^jetskem veleposlaništvu novski veleposlanik v Japonski z japonskim ministrom za planje zadeve Togojem, ki je >vll sovjetskemu veleposlanici sledeče: laponska vlada je pripravlje-** sprejeti pogoje deklaracije z dne 26. julija t. L, ki se ji je pridružita tudi sovjetska vlada. Japonska vlada razume, da ta deklaracija ne- vsebuje nobenih zahtev, ki bi prejudicirale pravice o cesarju kot najvišjem vladarju Japonske. Japonska vla-da prosi v zvezi s tem za dokončno sporočilo*. Togo je dejal še, da je bila poslana preko švedske slična izjava tudi ZDA, Veliki Britaniji in Kitajski. in teli, dobiti čim/prej Izjavo ▼ tem proti temu, da se dovoli Japonski, obdržati vladarsko hišo. WEshimgton, 10. Reuter, — Objav smislu*. Zaenkrat še rti nobene vesti o tem, da bi v Londonu, Washingtoou tj eno je bilo, da se vlada ZDA po- Besedilo japonske note T*ndon, 10. Reuter. — Besedilo počila agencije Domej, ki je na-^'Jeno na švicarsko in. švedsko j*^° • prošnjo, naj bo »poročeno /•čara Velike Britanije, ZDA, Ki-4n ZSSR: ^olnjujoč ukaze, ki mu jih je dal JJ**h ki se želi truditi za zagoto-J1? miru na »vetu • trdno odloč-da doseže takojšnjo ustavi-7* SOvrainoeti z namenom, da Parani človeštvu novo trpljenje, 'shaja iz nadaljevanja vojne, je h* nekaj tedni japonska vlada fosila vlado ZSSR, ■ katero Je 7*Js še nevtralne odnošaje, naj . pri sovražnikovih silah v*Po»tavitev miru. Vendar so bili tl napori zaman. V interesu miru je japonska vlada v soglasju z najvišjo željo njegovega cesarskega veličanstva za vzpostavitev miru v namenu, da konča in Moskvi, bila japonska izjava u-radno predana kakemu zavezniškemu predstavniku. 'Vendar je mo-skovskl rad'!« objavil, da je dane« popoldne japonski zunanji minlsier izročil sovjetskemu veleposlaniku v Tokiu izjavo ■ ponudbo preepogoj-ne predaje. Neki diplomsutični urednik Je zatrdil, da bodo potrebna posvetovanja med zavezniškimi vladami, predno bo ponudba »prejeta. Posebno japonska zahteva, naj cesar ohrani svoje pravice, bo j svetuje z britansko, ru»ko in kitajsko vlado o japonski ponudbi pre-‘daje, To je bilo vse, kar je bilo doelej objavljeno. Vendar smatrajo to kot potrdilo, da so vsa tri velesile sedaj sprejele japonsko ponudbo. Oči-ijidno se sedaj vrše pogajanja z namenom formulacije skupnega odgovora. Predaja v 12 urah New Tork, 10. Reuter. — fiever- čer izjavile, da pričakujejo izid pogajanj o japonski predaji v 12 u-rah. Ko bodo sovražnosti končan«, bodo zavezniški predstavniki pristali na japonskih otokih, da izvrže predajo. Medtem ostane mornarica v borbi. Tudi Mongoli v volni proti Japonski Ulab Noator, 10. — VZN. — Dane« zjutraj je mali «Khural» in ministrski »vet mongolske republik*, Beograd, 10. Tanjug. — Ob pri- . smešno pa je izvajati iz tega dej- zahtevala nadaljno proučevanje. Danes popoldne se je zbrala bri- j tanska vlada k posebni seji. V WaahirtgtohU je predsednik i noameriške oblasti so danes zve- iiki izjav* kralja Petra z dne 8. t. rru, s katero je poizkušal odtegniti pooblastilo kraljevim namestnikom, ter vesti nekaterih inozemskih a-genciji in časopisov v zvezi s to izjavo, piše zunanje politični urednik Tanjuga sledeče: Netočno je, da bi maršal Tito imel govor, v katerem je izrazil svoje načelno stališče o vprašanju monarhije predi Antifašističnim! svetom narodne osvoboditve Jugoslavije. Maršal Tito je imel ta govor na kongresu zastopnikov Narodne fronte Jugoslavije v svojstvu predsednika izvršnega odbora Fronte, Kot je zpano, je Narodna fronta, kot svobodna demokratična orga-ki sta ker pa j« bil to navadno M?« te Narodnega odbora ln Je sovražnik delal še da bi nas ne samo (wVi dotičnega osemlja ali m«- ‘lljUveč, da bi n«s tudi uničil. 7 bilo s napadom »ovražni-'Jt, »apadno Bosno oziroma na času šest« ofenzive in kas-Vodmi ofenzivi na Drvar. V ,\>^*rnerah J* moral dol čla-Jltj godnega odbora in AVNOJ-a \ .'Ul Zatorej som mogel kot vrhovni poveljnik reševati z zavezniki mnogo velikih vprašanj, kar s* bo videlo iz tega poročila. Ta vprašanja »o se reč-vala po zavezniških vojnih misijah, ki so bila pri Vrhovnem štabu, ln prav tako po naši vojni misiji, ki je bila pri zavezniškem poveljništvu v Kairu, v Italiji in kasneje v Angliji. Tako se nam j« posrečilo z zaveznliko pomočjo prepeljati iz Italij« v Afriko nad 26.000 beguncev z otroci. Razen tega smo z letali prepeljali bodisi v Italijo ali na Malto 10.000 ranjencev. (Danes j* velika večina teh beguncev in ranjencev že prepeljana v domovino). V sporazumu z zavznikl smo ustanovili v Bariju svoje vojno o-poričče, ki je razen dela za preskrbo, opravljala tudi vse »predaj navedene posle. Sedaj je oporišče v Bariju likvidirano, ker njegov obstoj v Italiji ni več potreben. Sporazum s Subašičem In svobodno osemlja Hrvat-Slovenije, kjer je mogel °P1'*vIJatl koristno delo in okrepitev ljud-^ r, lta l1, ^ele po napadu na Dr- •i .'fta 1» &+•>> Tkrsvfioin ptok je Vrho kjhl s« je mogel tudi Na- 'r Hi *blatl na vl"u’ dR bl ■Uh JUnkovlUjsega izvrševanja ».°alog. v tUtem času zavez- . i^znavall Narodnega od- samo Vrhovni štab. Z odhodom naše misije, na čelu z generalnim majorjem Velebitom najprej v Kairu, nato pa v London, je bil vzpostavljen prvi stik s političnimi krogi v zavezniSkih deželah. Po tej vojni misiji s« nam Je posrečilo seznaniti zavezniško javnost v veliki meri a stvarnostjo v Jugoslaviji. Razen tega nam je to omogočilo, da je prišlo do sestanka z g. Suibačlčem, kraljevim manda-torjem za sestavo nove vlade v Londonu. Sestanek Je bil 16. junija 1944. na otoku Visu, kjer je bil sklenjen sporazum o sodelovanju vlade g. Subašiča s Narodnim odborom, o vstopu treh ministrov iz domovine v njogovo vlado. Po sestanku z g.. Subašičem som »e v Italiji sestal s zazveznlškim vrhovnim poveljnikom Wilsonom in nekaterimi drugimi vodilnimi osebami »ara-dt vojaških vprašanj. Ob tej priliki sem se sestal z g, Churchillom. Ta sestanek s g. Churchillom je bil v zvezi s pospešitvijo sestave enotn« vlade. Na njem »mo pretresli nekatera vprašanja v »vezi z vgporedltvl-jo operacij. Ob tej priliki je bilo tudi rešeno vprašanje izročitve vojne mornaric* Jugoslaviji, toda žal se Je mogel ta sporazum uresničil Jele pred par dnevi po krivdi nekaterih ljudi, ki nam niso bili naklonjeni. Pred par dnevi Je bilo to vprašanje končno veljavno odstranjeno z dnevnega reda, ker »e Je našemu zastopniku v Italiji pri razgovorih z zavezniškimi vojaškimi oblastmi posrečilo doseči, da bo jugoslovanska vojna mornarica takoj prešla v nače roke. Te ladje s* sedaj vračajo v našo domovino. Posadkam na teh ladjah je bilo dano na proato voljo, da se l*Ja' vijo, ali gredo z ladjami v Jugoslavijo ali pa ostanejo v tujini. V sporazumu z zavezniki bodo zbrani v taboriščih kot emigranti. mejo naše države, je bilo potrebno, da se sporazumem* o vzpore-ditvi operacij razgn tšga pa sem prosil sovjetsko vlado, da naj čete Rdeče armade prestopijo mejo vzhodne Srbije, da bl pomagale skupno z našimi silami osvoboditi Srbijo in Beograd. Nemci »o v tem času Imeli zelo močne svoje »il« in sil« qvlslingoveev v Jugoslaviji, s katerim smo vodili neprestane težke boje. Razen tega so Nemci imeli -’e v Grčiji ln na otokih močne sile, ki bi se morale umakniti preko Jugoslavije. Vse to je zahtevalo temeljito pripravo v vojaškem pogledu, da bi se naša zemlja čim prej osvobodila ln da bi na ta način preprečili sovražniku, da til med svojim umikom popolnoma uničil ne samo na»e prometne zveze, temveč tudi tovarne in mesta. Posebno vazno je bile, da čim prej osvobodimo Beograd ln na ta način ustvarimo pogoje tako za delo Narodnega odbora kakor tudi vseh drugih vojnih in civilnih oblasti. To je bilo potrebno zaradi učinkovitejšega bojevanja in hitrejše osvoboditve naše dežele. Sporazumeli smo se, da bodo močnejše sile Rdeče armade prešle preko Donave v vzhodno Srbijo in da bodo skupno z našimi »Hami osvobodile Beograd. Razen tega je dala Sovjetska zveza veliko količino orožja, vseh vrst sodobnih vojnih sredstev, od pušk in topov pa do tankov in letalstva za-našo vojsko, s čemer smo mogli oborožiti mnogo naših divizij in jih usposobiti, da izvrše težko nalogo, ki je bila pred njimi, S pomočjo »lavne Rdeče armade »ta bila naglo osvobojena Beograd in Srbija, s pomočjo bolgarske vojsk« pa je bila osvobojena Makedonija. Z osvoboditvijo Beograda nam j* bilo mogoče izvršiti vse priprav« za vojačke operacije večjega obsega, ker Je bil« sedaj naša vojska zaradi pomoči Sovjetske zveze tehnično zelo okrepljena, obenem pa smo mogli isveeti tudi mobilizacijo novega moštva. Razen zgoraj navedene pomoči nam je Sovjetska zveza « svojo rečno flotllo omogočila preskrbo Beograda z gorivom in žlvljensktml potrebščinami, tako da je bila zagotovljena Beogradu rszsvetjava, voda i prehrana. Razen tega nam je dala Sovjetska zveza 60.000 ton žita za prshrano, ne samo Beograda, temveč tudi nekaterih drugih krajev. t našall vojni material našim bor-j eem podnevi in ponoči in ki so ta- Pomoč ostalih zaveznikov Moja pot v Moskvo Septembra meseca 1944, »em odpotoval v Moskvo, da bl prosil za pomoč pri hitrejšem Izganjanju o-kupstorjev is nate države. Ker J« Rdeča armada pr,:*,a že »kopo na | Z druge strani »ta si naši zavsc-I Mici Anglija in Amerika močno pri-, zadevali za o»krbo naših čet, posebno v Dalmaciji. Sloveniji in Bosni, Ta pomoč Je prihajala s letali, -najpogosteje ponoči. Smatram za svojo dolžnost, da Izrazim priznanje in hvaležnoet onim angleškim in ameriškim letalcem, ki so ob največji nevarnosti lstsli podnevi ln ponoči in zalagali naše borce z vojnim materialom ln drugimi potrebščinami. (Navdušeno ploskanje). Izražam svoje priznanje vsem onim »ovjetsklm letalcem, ki so brez strahu sa »voj« življenja pri- i ko podpirali naš teSki boj. (Navdušeno pleskanje). Podpirali so nas v boju in mi smo jim za to hvaleš-! ni. To je bila podpora, zaslužena z ! nečloveškimi napori in žrtvami v j boju za skupno zavezniško stvar, ker smo mi dve leti in pol vodili : brezkompromisen boj proti okupatorju brez romoči kogarkoli. To je : bila upravičena podpora, ker »o tudi odgovorne osebe naših velikih i zavezniških dežel bil* na jasnem | o tem, da je v Jugoslaviji »amo na-j rodno osvobodilno gibanje, gibanje i brezkompromisnega odpora proti | okupatorjem, vse drugo pa je bila j laž, s katero so Draža Mihajlovič in njegovi somišljeniki v tujini goljufali ves svet. Caprav »mo do osvoboditve Beograda imeli v glavnem prostovoljsko vojsko, ki je v tem času »bela okoli 380.000 borcev, smo vendar takoj po osvoboditvi Beograda začeli redno mobilizacijo, tako, da se je to število podvojilo. Organizirali »mo s pomočjo sovjetskih inštruktorjev lahko topništvo, odlično letalstvo in tankovske enote. Vse to nam je omogočilo, da smo »pomladi letošnjega ista podvzeli na vsej fronti dd Srema pa do Dalmacije energično ofenzivo, ki se Je končala s našo zmago na mejah Sole in Karavank. V tej končni ofenzivi »mo popolnoma razbili ne samo nemško vojsko, tomveč tudi Paveličevo vojsko, ki je štela nad 200.000 vojakov. Zaradi močnega odpora Je bilo uničeno ogromno število Nemcev in ustašev, ujetih pa jih je bilo okoli 200.000; zaplenjena je bila ogromna količina vojne opreme, na tisoče kamionov ln topov, vsakovrstnega orolja, munlclj« itd. Pri j tem je važno pripomniti, da »e sovražnik ni hotel vdati ali kapitulirati niti po nemški kapitulaciji. Vsako ped naše zemlje, do same meje, »o morale naše enote osvojiti s svojo krvjo, dokler sovražne sile, ki so »e hotele vdati »amo zavezniškim silam, niso bile v Sloveniji obkoljene ali uničene. To je hila glavna in zaslužena zmaga oa-še v krvavem boju ustvaj-Jene ljudske vojske. To zmagd »i J« priborila vojska, ki se je skovala v boju od leta 1941. iz partizanskih odredov ln ki Je narastla do velike dobro oborržene vojske, zmagovalke in zvestega varuha tistih pridobitev, za katere so umirali najboljši sinovi naših narodov. Tej vojski bodo bodeči rodovi hvaležni za svojo iročo. (Burno odobravanje). j vajala, kakor tudi nasvet« velike .trojice s konference na Yalti, o čemer najbolj« pričajo dosedanji ukrepi in načrti zakonov, ki jih vlada predlaga v odobritev zasedanju razširjenega AVNOJ-a. Naloge, ki jih je imel Narodni odbor po prihodu v Beograd, in ki jih je imela enotna vlada, ki Je sestavljena, »o zelo težke. Treba je bilo ustvariti skoro ves državni aparat znova, ker je okupator razbil starega ali pa je bil ta v njegovi službi. Organizacija ministrstev in poslaništev zaradi pomanjkanja zavednih domoljubnih uradnikov in strokovnjakov še do danes ni izvršena ali pa ni na oni višini, ki bi ustrezala potreben posameznih resorov za pravilno opravljanj* vseh poslov v korist države. Knako Je bilo tudi v vseh federalnih vladah in nffijih uradih. Prav tako Je bilo In je še danes v državnih ln zasebnih podjetjih. Okupator ln narodni Izdajalci so zapustili globok« sledove v vsem našem družabnem življenju — gospodarskem, kulturnem in političnem. Vlada si je in »I še silno prizadeva, da bi odstranila vse t* pomanjkljivosti in da bi čimprej u-sposoblla državni aparat kakor tudi apart v narodnem gospodarstvu za pravilno delovanje. Mnogi ljudje z zlobnimi nameni niso razumeli in še vedno nočejo ali ne morejo razumeti vseh teh težav, « katerimi se mora nova vlada boriti. Nasprotno, zlonamerni ljudje izkoriščajo te težave za svoje nazadnjaške cilj* proti narodno osvobodilnim oblaatem in gibanju. Pri svojih poskusih, da čimprej obnovi gospodarsko življenj«, s« Je vlada morala zaradi zmed« v denarnem sistemu, ki jo Je napravil okupator, lotiti izmenjav* različnih okupatorskih ali quislinških novčania sa novi dinar DFJ. To J« bilo in j« še smerom zelo zapleteno delo. Pri tej operaciji j« bilo nekaj pomanjkljivosti, posebno v Bosni, Hrvatski in i Sloveniji, T« pomanjkljivosti so vi-j deti kot nekaka nepravičnost do j teh federalnih enot, toda on« ni-| majo subjektivnega, tsmvsč objek-| tiven značaj, in jih vlada skuša po-| praviti in jih bo popravila. Pri obnovi naše industrije, njenem vzpo ki naravnost sabotirajo. Veliki so napori pri prehrani prebivalstva v opustošenih krajih, v Orni gori, Dalmaciji, Gorskem Kotarju, v Kor-dunu, v Bosni in Hercegovini, v Sloveniji, itd. Pri tem so doseženi dobri uspehi ne glede na pomanjkanj« prometnih sredstev. Doslej j« bilo razdeljenih nad 400.000 ton raz-ne hrane in drugih predmetov, potrebnih za življenje. Skoro četrtino tega je dobavila ITNRRA. Ta problem prehrane postaja zaradi velik* suše v teh krajih še aktualnejši In zahteva ogromnih naporov, da bl bilo ljudstvo v teh krajih rešeno lakote. Te kraje moramo o-sbrbeti s potrebno hrano do zime, dokler ne zapade mnogo snega, ko bo vsak prevoz nemogoč, Vlada »i zelo prizadeva, da bi te kraje preskrbela tudi z drobnico in živino, ln J« v ta namen dala kredit 50 milijonov dinarjev za nabavo 200 tisoč glav drobnice in živin«, katerih j« nad 100 tisoč kupljenih v Makedoniji, Srbiji in Bolgariji. Razen tega Je naša vojska dala gospodarstvu na razpolago okoli. 45 tisoč konj. 1» vsega tega •« jasno vidi, da nosi naša država velika bremena in napore, da bi čim prej ozdravila rane, ki nam jih je zadal predložilo zaveznikom. (Pritrjevanje.) slavljenju v pogon, kakor tudi pri Sestava enotne vlade Dne L novembra 1944, j« prišlo io novega sestanka z,g. Subašičem na načem ozemlju, kjsr smo s« sporazumeli o sestavi enotne vlade. Dne 7. marca 1945. j« bila »»stavljena v Beogradu naša enotna vlada, v katero »o vstopili člani Na-i-odnega odbora ln člani vlade g. Subašiča, V svoji deklaraciji je vlada označila smernic« svoj« politik« o demokratizaciji ln obnovi naše dežele, ki jih je do d^oos Wno iz- obnavljanju našega gospodarstva sploh in prometa je bil izvršen » pomočjo federalnih vlad ogromen napor in so bili doseženi zelo lepi uspehi. Najboljše uspehe »mo dosegli pri vzpostavljenju prometa, pri graditvi mostov, pri popravljanju železniških prog in oest. Ssvs-da pa moramo biti najbolj hvaležni za t* uspehe naši mladini, našim delavcem, našim Žanam, našim vojakom, ki so delaH In delajo najpogosteje brezplačno s poletom, ki ga do sedaj ni bilo, ln z željo, da »e naša država čhn pirej dvigne is te porušenosti. Množice najboljših domoljubov so vložil« mnogo dela za blaginjo vs« skupnosti, kar mora •lužiti za zgled vsem onim, ki stoje ob strani • prekrižanimi rokami, onim, ki le kritizirajo in n*kBter|m, okupator. Reparacije Naša država Je strahovito opu-atošena in izropana. Glavna krivca za to puetbšenje sta Nemčija in I-talija. Do sedaj nam nista plačali ničesar na ono, kar sta izvozili ln izropali iz naš« države, a kaj sel«, da bl nam plačali vojno škodo. E-dino Madžarska J« na račun 70 milijonov dolarjev reparacij, kolikor je pripadlo Jugoslaviji, sačela i»-vrkevatt »voj« obveznosti proti nam. Splošna številka skupne škodo, ki jo je pretrpela Jugoslavija med to vojno, je ocenjena na 61 milijard dolarjev. Razume m, da dober del tega odpade razen na Nsmčijo tudi na Italijo, tako da mora biti človek prav zaradi tega presenečen nad drznostjo onih reakcionarnih slemen tov v Italiji, ki »e dane« iz krivca izpremlnjajo v tožitelja in klevetnika naših narodov, katerim so prav oni zadali to- j liko »la in opustošenja. Mi smo si na Jasnem o tem, da onih deset t|-sočsv naših žen in mož, poklanih In poetreljenlh od italijanskih fašistov v Sloveniji, Dalmaciji, Crni gori, Hercegovini, Liki itd., nikdar ne bo mogoče nadomestiti, toda o-na požgana ln podrta mesta in vse ono, kar je poropano v t«h krajih, mora biti nadomeščeno na breme teh reakcionarjev, za to pa mora poskrbeti italijanski narod. Vprašanje plačila reparacij e strani Nem-člj« je zelo nujna stvar za našo deželo. Ce gledamo realno, more naša država dobiti samo nadomestilo v naravi za storjeno škodo, to pa v glavnem na ta način, da dobi od Nemčije celotne tovarne, ki •o potrebne aa obnovo naše dežele, Teko zahtevo bo naše zastopstvo Prijateljstvo z demokratičnimi balkanskimi državami Narodni odbor kakor tudi enotna vlada sta stremela in stremita za tem, da bi bili naši odnošaji s zavezniki čim boljši’, 8e več, v interesu odstranitve vsega onega, kar j* bilo negativnega v zunanji politiki v preteklosti, smo se čvrsto odločili, da ponudimo roko v spravo našim sosednim deželam, ki so jih potegnili v vojno proti naši deželi profasistični vladni krogi v t«h deželah, Ze v pretekli je-seni sem na sestanku v Kraljovi z zastopniki Bolgarije sklenil sporazum o prijateljstvu, bratstvu in sodelovanju ter skupnem bojevanju proti Nemčiji. Ta naš prvi korak je rodil dober plod. Sprejet j« bil tako pri našem kot pri bolgarskem narodu z velikimi simpatijami. O-tfčestvena Bolgarija nam Je začela po lastni iniciativi pomagati na različna načine, čeprav j« sama v preoej težkem gospodarskem položaju. Bolgarska vojska j« »kupno Z našo vojsko osvobodila Makedonijo. Vse to s vsakim dnem krepi bratstvo med obema deželama jn odstranjuje tisti jez, ki so ga nekoč umetno delali (reakcionarji, ki so upravljali Bolgarijo ln Jugoslavijo, Danes imamo normaln* diplomatske »tike in kulturno sodelovanj* z Otačastveno Bolgarijo. Se več, danes so ti stiki taki, da more ljudstvo obeh dežel mirno gledati v svojo srečno bodočnost in v uresničenj« svojih stoletnih teženj. Skupni boj in trpljenj« albanskega naroda in našega naroda za svojo svobodo sta tesno povezala obe deželi. Stiki med obema državama so zelo prisrčni in v»i poskusi raznih sovražnikov, da skale te odnosajs, so ostali zaman. Mi smo prvi priznali demokratično albansko vlado z vzpostavitvijo normalnih diplomatskih odnošajev. Med obema državama je gospodarsko in kulturno sodelovanj«. Po okupatorju porušena dežela in obubožani albanski narod ata zaslužila s svojimi šrtvaml in doprinosom v boju največj« simpatij« in vsako pomoč, ki mu jo naši narodi morajo nuditi tem bolj, ker so se neke albanske enot« borile sa Izgon okupatorja iz Crne gore in Sandžaka (ploa- j kanje). Ta »kupen boj Je ustvaril ne azrušljlv* zveze med demokratično Albanijo in demokratično Jugoslavijo. tožbe. Njegov najnovejei napad na sporazum Tito-Subašič j« v reaniol samo njegov ponoven, brezmočen poizkus, da bi izpodkopal pridobitve štiriletne borb« našega ljudstva proti okupatorju in da bi onemogočil temeljni cilj te borbe: Ustvaritev demokratične federativne Jugoslavije. Poleg tega j* ta njegov po-stapk tudi protiustaven, kajti on j* prenesel svojo oblast na namestnike ln dokler ne preteče ta mandat, se ta ns more ponovno povrniti. Zaredi vsega tega se v tukajšnih uradnih krogih postopku kralja Petra n« pripisuje nobene važnosti. Nekoč je bil kralj Bratstvo s Sovjetsko zvezo, Poljsko ln Cehoslovaško Najpomembnejše dejanje v zgodovini Jugoslavije je bilo izvršeno dne 11, aprila 1945. v Moskvi s podpisom sporazuma o vzajemni pomoči ln prijateljstvu, gospodarskem in kulturnem »odalovanju s Sovjetske zvezo. (Burno ploskanje,) To veliko zgodovinsko dejanj« »* » navdušenjsm pozdravili v»i na* f Nadaljevanja na drugi »ironij. V svojih mladih leitih »mo radi prebirali o viteikih kraljih, M »o počenjali čudovito lepa stvari: Kako so se na čelu svojega Vjudstva, na vrancu, s vite f Mm mečem v roki borili proti »ovratnikom, kako »o na preprostem atolih P od fcola-tton hrastom ah pod hpo, »redi auo. je ga ljudstva, prejemali pritožbe svojih udanih podložnikov in delili pravico; kako so se pred njimi trosit mogotci, M »o »i s krvjo in krivico omadeževali vi teik* plofč ■svojih prednikov; * kaklno vztrajnostjo so se gnali sa dobrobit ln blagostanje svojega ljudstva. Ko smo dorasli smo sposnah, da jf legenda o viteškem kialju redkokdaj resrvioa, včasih pravljica, največkrat komedija tn satira, pogosto-ma oclto tragedeja. Danes imamo pred »oboj komedijo. Mlado poročeni kralj Peter ia vedno sam. Udi «e mu, da smo fo vedno v dobi potujočih vite.»o*. V mjegovis deželi se dogajajo atuori, ki morejo ogorčiti vsakega resničnega vtbesn, tembolj pa edinega branitelja ustavnih pravic mjegove-ga» ijudsdva. 6e samo malo pomislimo na potek dogodkov najbHžje preteklosti, bomo s Hikoto razumeli njegove besede tn dejanja: On, ki je «mnogo p red mkasneUm pojavom marldta Tito* dvignil prapor upora tn spravil revojo* deželo na stran rnveent-kov, js danes Pujso v * svoji* deieli in med «svojim» ljudstvom; on, ki je rzagovarjal vzpostavitev svobodne demokratične, federativne Jugoslavije* in v čigar imenu so Nedič, Mihajlovič, slovenski belo in phwo-gardtsti mimodučno tn federativno pomagali nemJkim nacistom 4n (tali jonskim. fašistom klati svoje Soro jake, »e ne more vmilh u domovino, dokler narodi Jugoslavije o tj.m no odločijo končnovetjavno. Res, čudno pojmovanje Viteških dolžnosti in običajev! Po kaki nih ustavnih pravicah t Po tistih ustavnih pravicah, * katerih odloča kralj Peter, kralj po božji volji, vsaj od takrat, ko se je Karadjordjevičem posrečilo iznebitI se svojih tekmecev, prav gotovo ne. Po katerih, torej t Saj »njegovo* ljuddivo vendar ne more imeti drv-gaš-nih Mctaoni* provio! Ker on ima ljudstvo. Kako »ima* t Ima, enostavno ima, tako kot ima, recimo, navaden zemljan seno, is je poroden tn n* vdovec. On ima ljudstvo. Kje pat l kje neki: v Jugoslaviji! A, če prav slišimo, ljudstvo v Jugoslaviji baje noče kralja. Kaj noče, noče. Ljudstvo je neumne! Kaj čudnega torej, če to »njegovo* ljudstvo zaradi štiriletne odsotnosti kralja zapade pod vpliv »zakasnelega pojava mariala Tita*, kakor je kralj Peter II. s teološko natančnostjo otnačU osvobodilno gibanje in borbo narodov Jugoslavije in ogorčeno vzklika; «Dol » kraljem I* Ker je torej položaj tak tn ker le nismo popolnoma pozabih na tope vitelke tradicije, je nale skromno mnenje, da kralju Petru pree-sbane samo en izhod, V Jugoslaviji *njegovega* ljudstva se je te dni vršil in zaključil kongres Enotne narodno osvobodilne fronte, v kateri so poleg ostalih skupin zastopane tud* razne politične stranke. Poteg teh je dana možnost, da skupine ah celo pose mezntki ustanove in agitirajo za svojo lastno stranko. On naj ustanovi kraljevo stranko, stranko «njegovega* ljudstva. Prijavi naj jo, objavi program in oilje ter naj stopi v volilno kampanjo, ki se nam obeta v najkraj-lem času. Ni potrebno, da se vošlns kampanje osebno udeleži. Danes, ko imamo na razpolago radio, se lahko poškili tega sredstva, ati pa svojVh zastopnikov, ker »4 za sedaj osebno is ne more ogledati uspehov svojih generalov. Na drugi strani pa tud» ne bi bilo priporočljivo i« drugega raztega; Ljudstvo namreč ie nima zadostnega razumevanja za viteške običaje. Edino ta pot se nam zdi, da ima osa/ nekaj iegledov na uspeh, Ce bi si pa te zastopnike moral Ubirati še mod *svojim» ljudstvom, ki s« pušča rasti brado po Furlaniji in Mi počasi, z previdno korafia, prihaja tudi sem v Trst, kjer se tu. patam spušča v provokstterske podvige dvomljive viteške narave, pri«, nam-*, da sa uspeh ne moramo jamčiti, PRIMORSKI DNEVNIK /Nadaljevanje Titovega govora). narodi. Toda žel« 26 lat po nastanku Jugoslavije, žele po tej veliki katastrofi, ki je doletela našo deželo 1941. Uta, šele po tem, ko so nerodi Jugoslavije dosegli a svojim osvobodilnim bojem to, da vzamejo usodo v svoje roke in odstranijo vse one, ki so ovirali zbližan j e z bratskim sovjetskim ljudstvom, šele potem so biU končno uresničene stoletne težnje našega ljudstva, šele sedaj je vzpostavljena nerazdruž-Ijlva zveza s Sovjetsko zvezo, ki bo jamstvo varnosti in zelo koristna za razvoj naše država (Burno ploskanje.) Kar se tiče Poljske, je bila Jugoslavija ena prvih držav, ki je po-zdravila začasno demokratično vlado Poljske in vzpostavila normalne diplomatske odnošaje z njo. To dejanje naše vlade so radostno sprejeli naši narodi, ki žele živeti z bratskim poljskim narodom, katerega usoda je bila podobna usodi naših narodov, v najboljših odno-aajlh in v bratskem sodelovanju. Naši odnošaji z bratsko Češkoslovaško niso pretrpeli nobenih bistvenih sprememb. Ponovno so se normalizirali z osvoboditvijo Češkoslovaške in še bodo še bolj kot pred vojno okrepili in poglobili na korist obeh držav. Sedaj ee dela na tem, da se znova obnovi gospodarsko in kulturno sodelovanje z bratsko Češkoslovaško, do katere naši narodi goje globoke simpatije. Prisrčni odnosi z zanadnlml zavezniki Kar se tiče naših velikih zaveznikov Amerike in Britanije, ima naša dežela z njimi tudi normalne diplomatske odnošaje. Prepričan sim, da zražam misli vas vseh, ako rečem, da želimo in stremimo za tem, da bj bilo naše sodelovanje in stiki s tema dvema velikima deželama ravno tako čvrsti v miru, kot so bili v vojni, ge več, želimo, da fci bili še prisrčnejši. Neki reakcionarni elementi iz poraženih dežel skušajo s klevetami izzvati neraz-položenje naših zaveznikov d® Jugoslavije. Trpljenje in žrtve ter doprinos narodov Jugoslavije k skupni zavezniški stvari so tako veliki ta neizpodbitni, da na temelju tega globoko verjamemo, da naše u-pravlčerve zahteve na mirovni konferenci ne bodo osporovane. (Bur-j no in dolgotrajno ploskanje.) Z osvobojeno Francijo naša vlada sedaj vzpostavlja normalne diplomatske odnošaje. Ni nobene ovite, da M se med svobodoljubnim francoskim narodom in narodi Jugoslavije ne vzpostavili najbolj prijateljski odnošaji ter kulturno in gospodarsko sodelovanje na korist obeh držav. Z našima sosednjima deželama (Romunijo in Madžarsko, ki imata ■daj demokratične vlade, smo že vzpostavili gotove odnošaje, in sicer dobre odnošaje, ki s« bodo vedno bolj .poglabljali med našimi narodi teh dežel. Pomirljivo in prijateljsko stališče Jugoslavije do narodov teh dežel, ki so bile potegnjene v vojno na strani Nemčije proti svoji volji, je z radostjo sprejeto v teh sosednjih deželah In pripravlja pogoje za take odnošaje, ki bodo trajno jamstvo, da se ne bo mogla več ponoviti žalostna zgodovina iz preteklih časov. Torej, g dobi dvajsetih mesecev so doseženi z ogromnimi napori tako na bojnem pojju, kot na polju tagradltvš naše dežele lepi uspehi. Največjo in najtfpjo nalogo je izvršila naša slavna vojska, kj je za ceno ogromnih žrtev osvobajala našo državo In jo je končno osvobodila z materialno pomočjo naših zaveznikov in s pomočjo slavne Rdeče armade. (Navdušeno burno In dolgotrajno ploskanje.) Strnjenost jugoslovanskih narodov Na polju organizacije In okrepitve ljudske oblasti so bili doseženi veliki uspehi ne glede na mnoge j težave, slasti če ee upošteva zelo S kratka doba, odkar je naša dežela popolnoma osvobojena. V pogledu organizacije la delovanja državnega aparata je bito tudi storjeno mnogo, ne glede na to, da še mnogo stvari ni v redu Je da jih je treba popraviti, V pogledu obnove naše države so doseženi tako ve. JZ 1 ■štetiMe MMteShtetititiHbi avgoftta Dnevni red L kongresa Slovansko-Italijanske Protifašistične nnije v Trstu, 12. avg. 1945 1. Otvoritveni govor predsednika pripravljalnega odbora. 2- Volitev delovnega predsedstva. 3. Volitve verifikacijskega odbora. 4. Volitve overovateljev. 5- Volitve volilne komisije. 6. Govori predstavnikov civilne oblasti. 7. Referat Borisa Krajgerja o političnih smernicah in programu unije. 8. Diskusije. 9. Referat Nefata o organizacijskih smernicah tal 10. Diskusija. 11. Poročilo volilne komisije in volitve delovnega In izvršnega odbora. 12. Slučajnosti. 13. Zaključni govor. PRIPRAVLJALNI ODBOR Rumunsko ljudstvo izraža hvaležnost SZ Bukarešta, 10. Tass. — Na kongresu »Aparerea patriotica* so sprejeli rezolucijo, ki poudarja, da je zmaga nad Hitlerjevo Nemčijo odprla Rumuniji pot do gospodarskega, političnega in kulturnega napredka. kateri se vrše obnovitvena dela pod vodstvom vlade Petra Groze, Id uživa popolno podporo naroda. Na kongresu so izvolili osrednji odbor organizacije, ki se sestoji iz 49 članov. Zaključno zasedanje, ki so mu prisostvovali delavci in pred- Resolucija pravi: Zmaga je bila ; atavnjjri bukareštanskega javnega dobljena radi trdnega in obširnega ' življ6nJa; ^ Je vršil v slavnostnem zavezništva med tremi demokratič- vzdušju. nimi silami, Zaradi junaštva in od- j točnosti narodov v njihovih bojih, I Kongres je poslal pozdravne br- qpradi junaštva armad združenih I 20*vke kral*u' kralJlci' Staltau' narodov na čelu z Rdečo armado, Ttoiumu. Attleeju, Grozi in pa-ki k. ItHarhu Nikodhnu. Ko so sprejeli fcr- ki jo je vodil njen genialni vodi- j f J i m Slovenskega Primorja se v Ju- telj jn veliki vojskovodja generali- ; zoJavko generaldsimu Stalinu, je iz- simua Stalin. Resolucija poudarja Misli 1 kongresu Italijansko-slo vansko bratstvo, o katerem tolikokrat pišemo ta govorimo, ni samo predmet za diskusije to polemiko. Italtjansko-slovan-sko bratstvo, ki ga Je prekalila prelite. kri italijanskih in slovanskih antifašističnih borcev, je danes dejstvo! Reakcija poskuša ta sad borbe razbijati z raznimi klevetami in podtikanjem, Nh ulico pošilja nekaj kričačev brez vsake politične razgledanosti, ki so napolnjeni z raznimi šovinističnimi frazami in gesti. In prav v betih trenutkih lahko doumemo tisto veliko ljubezen ta medsebojno spoštovanje, ki je vzraalo med zatiranimi delavnimi množicami pri delu ta v borbi. Slovenci in Hrvatje so namreč ob takih prilikah predmet skrajno šovinističnih napadov, ki jih uprizarjajo fašisti. Demonstracije 5. avgusta, na katerih eo Slovane nazi-vali s «adavi* ta Jim grozili s smrtjo ter si dajali dudka s svojimi imperialističnimi vzkliki »Fiume* ta «Istria» ostre obsoja vse tržaško antifašistično ljudstvo, Ze med demonstracijo so italijanski tovariši ostro zavrnili žalitev svojh slovanskih tovarišev. Vse šovinistične napise so odstranili z zidov, ker ne marajo videti, kot so dejali, take sramote za svoje mesto. Ko je včeraj okrog 20 prenapetih študentov napadlo tržaškega Slovenca, ki je strgal letak »Trieste i italiana* so tržaški antifašisti takoj razgnali napadalce. V «zoni B», kjer Je obnova v polnem teku, »e lažje opazimo povezanost Italijanov, Slovencev ta Hrvatov, ki delajo skupaj v delavnih bataljonih in četah, v tovarnah ter na poljih za skupno boljšo bodočnost, Slovenci dokazujejo svoje bratstvo tudi s svojo goetoljubn os tj o. Zbori volilcev ■ osnova liudske oblasti Neštetokrat smo poudarjali, da so zbori volilcev osnova ljudske oblasti. Zakaj? Za svoje delo so narodno osvobodilni odbori pred vsem odgovorni zboru volilcev. Njim polagajo račune o izvršenemu delu, od njih sprejemajo naloge, ki so čestokrat dane na pobudo krajevnega narodnega odbora samega, tu se razvija ta prihaja do izraza v največji meri pobuda in iniciativnost ljudstva, izraža se demokracija v vsej svoji globini in ljudskosti. Po zakonu se morajo zbori volilcev sklicevati najmanj enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat, zaviai od potreb, slučajev ta dejavnosti. Na zboru volilcev pride do izraza rea ljudska volja, njihove težnje ta želje, skratka zbor volilcev je izraz ljudskega hotenja, naročilo Za delo, z drugimi besedami: tu a« ustvarja ljudska oblast. Nismo šli v borbo samo zato, da izženemo okupatorja. Niti zato ne, da bi postavljali ali sprejemali programe, ki jih prav v teh dneh tako pogosto srečujemo pri nas, s katerimi bitijo na dan ofioielni ta neofi-cieini predstavniki strank in strančic. skupin in grupacij. Mi smo šli v borbo zato, da na podlagi programa tudi dejansko dosežemo cilj, odločati pri ureditvi države. To se pravi, po izgonu okupatorja ta po uničenju narodnih izdajalcev ta narodni izkoriščevalcev vzpostaviti ljudsko oblast in demokracijo. Za nas je toliko vredna, v kolikor se oživotvarja. Temeljna pravica ljudske demokracije se izživlja prav tam, kjer se odloča in soodloča o ureditvi države ta o postavitvi državnikov. In to je na voliščih ta na zborih volilcev. Naloge volilnih upravičencev na zboru volilcev širši in seveda ki bo sklepe zbora volilcev v predvidenem roku tudi dosledno izvedel. Pobudo Okrožnega izvršnega odbora moramo vsakogar pozdraviti, ker Je osnovno vprašanje prav izgraditev ljudske oblasti, ki jo je treba podpreti. To nalogo lahko izpolni samo temeljito pripravljen, v svojem bistvu zainteresiran zbor volilcev, ki svojo oblast, narodno osvobodilni odbor pri njegovem dolu vsestransko podpre, krepi ta mu pomaga. Kajti samo tista vas, ki se bo svojih de- mokratičnta pravic poatlužlle, !»• tare vaščani bodo premagali ostat' ke egoizma in žrtvovali nekaj taJ za svojo vas, bo res organidrs'1 vzorno življenje vse vasi ta važč»' nov posebej. Zato na zboru volilcev ne obrit navajmo samo svetovnih dogodke*, ne samo vaških prepirov ta vet, ne samo osebnih koristi, #0 pak na vaškem zboru rešujmo di vprašanja, ki so za dotično ** najnujnejša stvarna, vedno v s®* ri gospodarskega in kulturnega te predke, v splošen dobrobit vs»* si. Prav v tem je demokrat.-110*' je odločnost, je izv&javanje P® grama. ,■ WAV.W.W/.V.SVV^' Od Triglava do Jadrana BOVEC Cesto govorimo na zborih o viso- [ nju, itd. Tu eo vaščani temeljito ki politiki, o svetovnih dogodkih, o | pretresali vsa vprašanja in končno vprašanjih, ki so mednarodne važ- ; na podlagi glasovanja sprejeli sklep nosti, itd. Pri tem pa pozabljamo j o teko ah drugače rešenem vpra-na potrebe svoje vesi, na dolžnost j šanju. nas kot vaščanov pri dvigu gospo- j v nek, drugi v&ai ^ naTodno darskega stanja vasi, pri izboljša- osvobodilni odbor postavil na dnev-nju in popravi javnih inštitucij, na , nJ r€d vpraAmje poprave cest, *>1-dvig kulture, izobraze, itd. Pozab- j skega p^opja in občinskih uradov. Ijamo na dolžnosti, ki jih imamo . in delavci iz vasi so se ob- kot državljani do države ta kot i vezali> da bod(J popravili ceste ta vaščani do svoje vaške skupnosti. ^ g temj da žrtvuj€ waka dek>v- Tov. Markič Matiji iz Bovca 271 so v noči 22-23./7. t. L neznani zlikovci ukradli motorno kolo, katero je imol shranjeno na dvorišču hiše št. 113. Zadevo je takoj javil tamkajšnji zavezniški komandi in naprosil, naj bi mu izsledili vozilo. Ah na njegovo začudenje so mu odgovorili, da oni .pregledujejo samo vojaške avtomobile. Za civilne naj se pa zanima civilna oblast. Zaradi tega ljudstvo protestira in zahteva naj ee zopet vzpostavi Na-| rodna zaščita, katero so zavezniki razorožili, da bo ista, kakor je to častno izvrševala v preteklosti, tudi v bodoče iztikala zločince, kateri nemoteno krožijo okrog, kljub zavezniškim odredbam, ki so ostale na papirju, kakor nam to jasno dokazuje slučaj v Bovcu. To se godi zato, ker narodni oblasti manjka njen izvršni organ. Nočenm trditi, da ni prav, pogovo- j na mo- M dni dftla Vsi v^nni so j KOJSKO riti se o svetovnih dogodkih. Toda j dolžni delatl^ vozniki pa voziti z utemeljitvijo, da kot voznik para- te ne sme biti cilj ta smoter zbora volilcev. Zbor voMIcev najprvo ugotovi redno ali neredno poslovanje Koliko italijanske mladine Trste j narodno oevbodilnega odbora, kon- I bruhnil v dvorani vihar navduše- ! kr<^ da v ^eni >PO' nadalje, da je imela rumunska ar- nJa izrazov Prijateljskih čuvstov mada čast, da se je tudi bojevala za zmago ta da vsi čutimo, da smo v svobodni demokratični državi, v rumunskega naroda da ZSSR. Odposlanci so priredili Stalinu ta Rdeči armadi viharne ovacije. Razjarjeni Peter zapušča prestol List „Paily Herald“ o kraljevi izjavi London, 10. Tanjug. — Glavno glasilo britanske laburistične stranke <-QaiIy Heralds. prinaša pod na- sedaj razvija ▼ Jugoslaviji, je včeraj objavil neki proglas. V tem proglasu prekMouje po- slovom »Razjarjeni Peter zapušča ; oblastila, ki jih je dal namestni-prestol* sledeči dopis svojega di- j kom, ki ga sedaj zastopajo v Ju-plomatskega sodelavca Juera ob i goslaviji. S temi besedami Je priliki sinočne izjave kralja Petra: »Jugoslovanski kralj -Peter je sinoči končno odložil svojo krono. Besen zaradi izjave maršala Tita, da se »monarhija* ne more dovesti v sklad z novo vrsto oblasti, ki se stavno odpovedal sporazum, na osnovi katerega so bile očuvaoe vsaj oblike monarhije do trenutka, ko se bo to vprašanje rešilo s plebiscitom, S čisto praktičnega stališča ste sobna za študij In delo! ! Tako je bratstvo v dejanjih. Slovenski, hrvaški in italijanski antifašistični borci, združeni v italijansko - slovanski antifašistični ■vez), se bodo v nedeljo kl jub mnogim oviram zbrali na prvem Kongresu, ki bo pregledal dosedanje delo ta postavil program za bodočnost. Ta kongres bo nova manifestacija italijansko-slovansk* povezanosti na ozemljit Slovenskega Pri* j morja ta Istre. Manifestiralo bo i ljudstvo, ki zna misliti, ljudstvo, j ki ve, da Je povezanost ta bratstvo ; med vsemi narodi na tem ozemlju j — njihova življenjska nujnost. Italijansko - slovanska protifašistična zveza, ki edina združuje vse antffaktsbe, sl bo zato postavila program, H bo r osnovi temelju na poglobitvi odnosov ta utrditvi bratstva delovnega ljudstva, ki prebiva r Slovenskem Primorju ta Istri — brez ozira na narodnost. trolira izvedbo sklepov prejšnjega zbora, itd. Sledijo nato predlogi za j nadaljne delo, ki so v tistem mo-mentu v vasi najnujnejši in neod- : tožljivi. Po temeljitem pretresu se sprejme sklep, določi odgovornega , za izvedbo, ta to je zakon, ki je obvezen za vse vaščane, sevoda v kolikor je v skladu z državnimi zakoni. Lep primer z’ ora smo imeli te dni v Kobaridu. Ta zbor je pretresal konkretne naloge, kakor na primer vprašanje vodovoda, vpraša- ta več ceste. Vas je sklep sprejela in delo se je takoj drugi dan pričelo. V neki vasi je spet nastal .prepir zaradi razdeljevanje hrane ta podpor. Narodni odbor je seznanil vo-lilce s stvarjo ta stavil predlog na Dne 29. julija so se pionirji iz vasi Vrhovlje zbrali na skupni sestanek, pogovarjali so se o današnjem delu ta obnovi nase porušene domovine. V času nase borbe proti fašizmu so jim Nemci porušili cerkev, župnišče ta zažgali najljubše, kar so imeli, njihovo šolo. Zato so skle- glasovanje. Vsa taka vprašanja se i “ili, da mora vsak pionir na delo. na vaškem zboru rešujejo tako, da je največkrat vsa vas popolnoma zadovoljna redko kdaj pa vsaj pretežna večina. Prav v teh dneh, ko Je Okrožni izvršni odbor dal pobudo za nagrado najboljšega vaškega zbora, ki bo v svojih sklepih najbolj živ- nje vaJke pralnice, vprašanje skla- j ljenski, ki bo vsebinsko najglobji, dišča za brano, o poljskem čuva- j po svojem obsegu pri sklepih naj- 'AVAV.V.,V.WAV.VAVV.VIVWA% MVAVUW1APA Pred razstavo primorskih umetnikov Mlada modama štoveneka umet-1 Drago ta Nande Vidmar: Slikar-noert gre po poti velikega razvoja. ! stvo bratov nam pokaže prehojeno Ona -posega v potoo, sočno ta utrl- pot od ekspresionizma v slikarstvo pojoče življenje, i novega realizme. ~ , _ . ... , Birolla: Njegovo slikarsko delo Lukežiče, Cesarja ta Spacala-: sedaj odprti samo dve -poti, ker se ! Jr ?°m6n. ®p 1 označuje snovne krajine z ljudski- Trst že pozna i« tukajšnjih razstav. kot je kdaj koli stala Jugoslavija. Zaradi žrtev, ki so jih naši narodi dali za skupno stvar zmage nad sovražnikom, imamo danes več prijateljev po svetu, kot jih Je kdaj koli imela naša dežela. (Ploskanje.) ce je naša dežela izšla iz te vojne razrušena in materialno obubožana, je pa istočasno izšla duhovno prerojena m pripravljena na najveije ustvarjalne napore. Izšla je zedinjena in v bratstvu umirjena nova demokratična federativna Jugoslavija. Na koncu so neizmerne žrtve in trpljenje naših narodov v tej vojni poplačane z največjimi pridobitvami, ki so si jih priborili naši narodi, to pa je: Uničen je peklenski načrt okupatorjev in domačih izdajalcev, da s sejanjem medsebojnega sovraštva preprečijo ustvaritev močne Ju- mora delo vlade nadaljevati: Mi i noet ****** k,er odp*™ bodo namestniki enostavno prezrli i P*™P*k«va « »kupno delo to teko kraljevo voljo to is naprej vrfili j ~ “ skupno už,vanJ* radov del* svoje dolžnosti, ali pa bo takoj proglašena republika Drugega izhoda ni. Sicer pa pomeni to v enem ali v drugem primeru konec kralja Petra, zaključuje diplomatični sodelavec laburističnega glasila «Dei-ly Herald*. Spomenik Rdečearmej cem v Murski Soboti Murska Sobota, 10. Tanjug. — V nedeljo, 12. avgusta, bodo v Murski Soboti odkrili spomenik padlim junakom Rdeče armade in Jugoslovanske armade. Ta spomenik So ms tipi. Risba ekspresivna. | Slovensko kiparstvo ne vsebuj«; Ivan Čargo: Iz kubistične, kon- več Mttotem navlake, temveč se gtruktivistične smeri se v kasnej- iz»vTJa v samorasli umetnosti du-m delih preusmerja v svet reali- h°vno očiščenega realtoma. stično merjenih oblik. ; » Zdenko HaMn: Riko Debenjak: Med mladini so- jIrtcalca in reševalca modernega e-di k največ obetajočim, a kot gra- j ^k^ kaD<®a v figuralnem ki-fik »e danes med vodeče slovenske j Parstvu- umetnike. I ^2 P*™«*: fehaja te Meštmvi- ^ z* w « . M1 1 Gojmir - Anton - Kos: Je umetnik i katere se kimata otrese, vedno številko ki Jim j. bala izda- kompožičijske sinteze,'Kot rl;wr ««** socialnega na od nemških oblasti, z^di če- ■ _--------------! življenj*. Poziv lastnikov čolnov Ugotovilo se je, da .razni ribiški kakor tudi športni in delovni čolni ne nosijo predpisane številke ta da v ne katerih slučajih nosijo še ] Sklep so držali, začeli so tekati od hiše do hiše in zbirati vse potrebne stvari za čiščenje: krampe, lopate, kladiva, itd. S pesmijo «kovači srno* so pričeli z čelom. Držali so se kot pravi možje. Vodja je tekal od enega do drugega in dajal navodila. Samokolnice so bile naložene, treba je bilo peljati material v stran. Poizkuša eden, ne gre, drugi, tudi ne. Ivo, pojdi še ti sem, potem bo morda šlo, ko bomo v treh, toda le z voliko težavo Je šlo naprej. Drugi že kliče: Valentin, pomagaj dvigniti ta kamen, sam ne morem, ker je pretežak. Taki so naii pionirji, nobeno delo jim ni prenaporno, nobeno pretežko, hočejo biti res pravi junaki, pravi delavci, posebno pri obnovi domovine. Tako so pionirji iz Vrhovlja dela* ves dan. Zvečer so se vrnili vsi zmučeni domov, toda ponosni in s pesmi jo. Sklenili so, da bodo sli prihodnjo nedeljo ponovno nan delo, kajti zavedajo se, da mora vsakdo nuditi vse svoje sile in moči, da bomo čimprej dvignili naše domovino iz ruševin. sar se mora sklepati, da ni posledica nemarnosti, temveč nasnn iztegniti nadzorstvu od strani pomorske policije. Da se temu stanju odpomore, se pozivajo vsi lastniki čolnov, ki še postavila Slovenija v znak hvalež-; niao Pr«menjaii številk, da do 20. nosti padlim borcem kot simbol borbene povezanosti jugoslovanskih in sovjetskih narodov v borbi proti fašizmu. Spomenik zavzema prostor 200 m2 in stoji na glavnem trgu v Murski Soboti Na tem o- avgueta t. 1. uredijo tozadevno dovoljenje in natisnejo v barvah na vidno mesto čolna številko, kakor je predpisano po kodeksu, in SSpeir spredaj na desni strani in zadhj na levi. Po preteku gornjega roka bo po- kolorit je nasičen, nanos paatozen, | Kumar: Med najmlajšimi, kon-1 struktiven v risbi. Veno Pilon: Tržačanom že znan IZ povojne dobe, je mojster izredne nadarjenosti, ekspresionistične, kubistične smeri, ki se kasneje umiri. France Pavlovec: Je prefinjeni Frančišek Smerdu: V svoji drobni plesttkl naravnost preseneča, navdušuje. Ivan Sa javic: Portretist leipih solidnih kavTBtet, Naj ob tem površnem predstav- Kulturno delo na Krasu Tako kot še nikoli je kraška mladina oživela v avojem kulturnem delovanju. Nastalo je pravo tekmovanje med posameznimi va srni, ki postaja vedno živahnejše. Samo v mesecu avgustu do vštetega 16. ho rrtladtna priredila v sežanskem o-kraju več, kot 7 kulturnih prireditev. To je žfcv dokaz, kako se mladina, trudi, da bi nadoknadila vse ono, kar je zanudila. Primorska mladina Je svojemu _ _ . gromnem prostorji se dviga 17 m goslavije. Ustvarjeno je neraz- | visok obelisk s pozlačeno zvezdo na ! morska oblast zajrienila vse one dražljivo bratstvo in enotnost! vrhu, Na obeh straneh obeliska sto- j čolne, ki se te odredbe ne držijo, bo po zakonu postopala proti 'janju umetnikov omenimo, da jih mojster'kmjiišT'isvednih ^obn^ V**1 samo sanjamo z nato pu- j prvemu bopcUi maršalu Titu, dblju. gt4 j bitko, a da jih bomo tmtai v času j htte jrvestobo do groba, kajti sama J... ___ >aa*tave priliko oceniti s podrob- j ^ je prapr^^ ^ fašizem, za- ., ltk ’ zaletih': «na*telrqnjem njih del v IB- j to napoveduje najodločnejso borbo SSLSjST ST £2 i y *■?!“•«■ liti.t. * barvnih ploskev ta krepko zajete narodov Jugoslavije, ustvarje- Jito 2 kipa 2 m visoka, ki predstav-, i" na je ljudska oblast, ki je jam- j ‘,jata vo*ka Rdeče armade in na-, dotičnimlastnikom. —-------------------------- v-c- . * ' ' sega partizana. Načrt za spomenik Priporoča se vsem upraviteljem liki uapehi, da nam dajeja najbolj j 8JV0 pravičen socialen red in i Jzd€lal nvjtMii vojaftki arhitekt1 kopali« Športnih in nautfchrih dru-optimističen pogled aa nadalnjo iz- demokracijo. Ustvarjena je moo Arončlk. Kipa sta Izdelala kiparja štev, da ne dovolijo pristopa v graditev nato dežele. V pogledu od- j na državna skupnost enakoprav- Boris in Zdenko Kalin, »stala dela ! njim nakazanem vodovju čolnom, noto jev naše države z drugimi državami stojimo danes na boljšem nih narodov Jugoslavije.» (Bur- . pa so izvršile domače tvrdke iz j ki so sumljivi in ki niso v posesti no ploskanje.) J Maribora ta Ljubljane. j prepisanih rednih Ustim ■llkovttosbi. France Uršič: Subtilen v barvi, rigurem risar. Kida Piščanec: Pomembna v gra-ftki. Stl/plovšek: Sigurni, miren, dosleden grafik. Avgusta Santelj: Predstavlja z dobro postavljenim akvarelom to iskreno podanimi lesorezi. da nas ižkreno veseli stik z našimi primorskimi umetniki, katerih dasedaj nismo mogli srečati na naših tleh. Zanima nas n jihova smer, podajanje to doživljanje, ker je opazno, da vsak izmed n jih teži za samostojnim poda janjem In umetniškim Izražanjem. To bo posebna privlačnost razstave ki bo otvorjena jutri dopoldne oh 11. uri v Galeriji d’Ar. te al Corso. |lMlkol*J Ostrovski | Keiko se je kalilo jeklo nahruli ta tudi pretepe.* Pavlek je bel Artema. si to. Materi je (Roman) UL Ko se jp deček prepričal, da Je vse redu ta da voda v samovarju vre J* zabil roke v tope, plunil skoki stisnjene zobe to nekako prezirljivo ta zviška pogledal na Pavko z belkastimi očmi, potem pa Je dejal s glasom, ki ni dopuščal pogovora. — Ej, ti smrkavec! Jutri pridi ob i es tih na izmeno. — Zakaj ob testih? — vpraša Pavka. — Tukaj se izmenjavamo od sedmih. — Kdor se izmenjuje, naj se kar izmenjuje, toda ti pridi ob šestih, Ce boi preveč lajal, boš kmalu do. bil po gobcu. In kaj pa si ti končno? Komaj Je nastopil službo in Že hoče biti važen. Perice »o bile to predale svoje dežurstvo naslednicam ta z zanima, njem so spremljale razgovor med dečkoma. Predrzen ton in izzivalen način dečka Je Pavko razjezil. Pristopi korak bližje k svoji izmeni, pripravljen, d* prismoll dečku se je bližal domu in ko je odpiral vročo klofuto. Le bojazen, da ga ne vrata se je spomnil: «A onemu bi že prvi dan vrgli iz službe, ga smrkavcu moram razbiti gobec, je odvrnila od tega namena. Ves j moram.* rdeč od jeze mu je rekel: Mati je na dvorišču pripravljala — Ti, počasi, ne zaletavaj se, ' samovar. Ko zagleda sina, ga ker se boš opekel. Jutri pridem ob vznemirjeno vpraša: — No, kako je? — Dobro —, odgovori Pavka. Mati mu je hotela nekaj povedati. Razumel je. Skozi odprta okna so se videla široka ramena brata Artema. — Kaj, Artem je prltel? —, zmedeno vpraša. — Včeraj je prišel in ostane pri nas. Služil bo v skladišču. Pavka je bojazljivo odpri vrata sobe. Močna postava, ki je sedela za mizo, obrnjena z rameni proti njemu, se je obrnila ta izpod gostih črnih obrvi je pogledalo Pavko dvoje surovih oči njegovega brata. —- A, prižel sl! Ej, zdravo! Ničesar prijetnega ni obetal Pavki ta prvi razgovor z bratom. »Artem menda že vse ve —, po. sedmih. Tolči se, znam pa bolje kot ti. Ako hočeš, da poskusiva, izvoli. Nasprotnik se je umaknil za korak proti kotlom in začudeno ogledoval besnega Pavko. Tako odločnega odgovora ni pričakoval in to ga je nekoliko presenetilo. — Dobro; videli bomo —, je zamrmral. Prvi dan je minil srečno in Pav. ka je korakal proti domu v zavesti, da je pošteno zaslužil svoj počitek. Sedaj prav tako dela in nihče mu ne more reči, da je potepuh. Jutranje sonce se je leno vzdigovalo izza zidovja strugarske tovarne. Kmalu se bo pokazal tudi Pavki n dom. Evo ga. Takoj aa posestvom in hišo Leščinskih. klavrno, ker so me vrgli iz šole. »Mati še gotovo ne spl, sajsevra-| misli Pavka, — Artem me lahko čam od dela —, je mislil Pavka in pospešil korake — Ni baŠ tako Tako ali tako mi prokleti pop ne Toda izgleda, da Artem ni imel pomniti? Zapomni bi pustit živeti, a sedaj mi ne mo ’ namena tepsti. Bedel Je na stolu! dovolj tvojih otročarij. Kamorkoli re nič —, je razmišljal Pavka, ko j brez naslonjača, oprt z lakti na j za vraga ee deneš, povsod nespors- mtao in nepremično je ogledoval j sum, povsod nekaj zaigraš. Toda Pavko, pol posmehljivo, pol prezor- zdaj je dovolj. Ko odslužiš lete, ljivo. — Kaj praviš, univerzo sem bom zaprosil, da te sprejmejo kot končal, vee poklice sem se izuču vajenca v skladišče, kajti med te-sedaj pa, da bi prenašal pomije-’ —, reče Artem. Pavka je oprl pogled na razpoče. no desko stene in pazljivo motril delaj, kot se spodobi. Ce te spodijo | jata to odhajalo s fronte na fronto še odtod, te bom premlatil, da boš j no stotine vojaških transportov. S ni pomijami ne bo iz tebe nikoli postal človek. Izučiti se moraš obrti. Sedaj si »e majhen, toda čez leto dni bom zaprosil. Mogoče te bodo brata. Toda Artem je vstal in od-! sprejeli. Jaz bom odslej tukaj in ’el v kuhinjo. j bom tukaj delal. Mama ne more — Izgleda, da bo minilo brez klo.! več delati. Dovolj dolgo je upogi- fute —, Je olajševalno vzdihnil j tela hrbet pred raznimi grobi Jaš, Pavka. ja zdaj glej ti, Paivka. Bodi človek. Artem se je dvignil, >grml kratek plašč, ki je vieel na slonjalu stole, to rekel materi': — Grem po poelu. Zatvival je ovratnik suknje in Izrinil. Sele na dvorišči, ko je šel Med čajem je Artem mimo spreu seval Pavko o vsem, kar se je dogodilo v razredu. Pavka Je »povedal vse. — A kaj bo s teboj pozneje, ko dorasteš? —, z žalostjo pristavi mati. — Kaj naj naredimo z mjtm? In nad kom se je znesel? Gospod bog koliko muk sem prestala z njim —, je jadikovala. Artem ja odrinit prazno časo ta »e obrnil proti Pavki, rekoč: — Tako torej bratranček. Cc se Je to zgodilo že do sedaj, pazi da 1 tri ure ponoči med prihodom dveh odslej ne boš delal neumnost* tal vlekov, Skovl to postajo Je prib* - ilmo okuna, je dejal: —■ Tam sem ti prinesel čevlje to iožIč, mama ti bo dala. Buifet na železniški postaji Je delal neprrpehoma dan in noč. Jteleznlfeki vcetel je spajal šest. fronte so prihajali izmučeni, zaprašeni ljudje, na fronto pa so odhajale skupine novih, v sivih enakih plbščih. Dve leti je Pavko delal na postaji. Kuhinja in pralnica, to je bilo vse ker je Pavka v teh dveh letih videl. V ogromni podzemni kuhln.i je vladalo mrzlično delo. Delajo je 20 ta ic več ljudi. Deeet natakarjev je tekalo gori in doli iz bufeta v kuhinja Pavka Je odslej prejemal že po deset rubljev. Zraste! ta okrepil je za dve leti. Mnogo trpkega je orj-žiyel med tem časom. Pol leta se Je paril v kuhinji kot pomočnik kuharja. potem so ga vng* spet v pralnico, kamor ga je nagnal vsemogočni Šef. Ni mu ugajal ta dečko, od katerega Je mogel zmeraj pričakovati, da ga zabode r. nožem, če bi ga udaril po zobeh. Ze davno bi ga zaradi tega odpustih, če ne bi bil tako marljiv to neutrudljiv delavec. Pavka Je lahko deta! več kot vsi drugi in ni maral za utru jenost. Kozlar Je bilo v bufetu naj zato Je sklenila, da bo zopet obudila svoje tradicije, šege in navade. Dne 12. t. m. se bo vršilo največ kulturnih prireditev v proslavo cerkvenega dneva. Vesi Skopo, Kazlje, Kri® pri Tomaju, 2Irje, Orlje bodo tanele kulturne prireditve 16. t. m. pa vasi Voglje, to Vrhovlje. move. Ob devetih zvečer je začel »Veseli vster* s svojo no godbo v naši okrajni metel■ izvabil prav obflno mladih to rejših k plesu. Ljudski praznik v Gradiški ob $o«l Antifašistična mladina v G**" ški ob Soci pripravlja za 16. avgusta t. 1. vrsto priredit«* korist lokalne bolnice, v kateri zdravijo gariibaldinci in povrab*^ iz koncentracijskih taborišč, ŠS' ri »o potrebni zdravniške neg«- Prireditve bodo prineslo — vse kaže — najboljše rezultate, vsi mladi delajo z vsem ^ j, mladostnim, poletom za uspe*1 prireditev. Na praznik zjutraj bo odprt čolov, poln lepih dobitkov. ^ tako so pripravljene nagrad«, tekme košarke to odbojka F0^ dan bodo l judske igre to nog001* Ob 6. h zvečer se bo začela 6°® la in po tomboli bo ples. Mlad1 tlfašistt so priskrbeli zelo drt* orkester pod vodstvom prilju,,Jg nega diregenta Piam. Navzoči s« do lahko okrepčali v dobro ženem buffetu. Obvestilo f i Odsek za trgovino ta oskrt® ^ | .svobodi! n ega Sveta Mesta Trs*«-je preselil iz bivšega Corso št. 17. v via Nleolo Machiavrff ! L L nadstropje, tel. 78-18. PREHRANA Od 11. t. m. se bo delita prehrana: * Riž: 500 gramov na osebo te r padnike I. do VIL skutae. Oe®* ^ 17.40 lir za kg navadnega riž*> 18 tor za kg boljšega, po 19-^ . najboljšega. Moka za .tMteJjffl 500 gramov na osebo za vse nike od VIH. do XIII. skupi®6- ^ na po 17 lir za kg. Prodajata & . beta ameriška moka. Vsem ee-m je strogo prepovedano ^ , priliki deliti ali kakorkoli to moko z eventualnimi ostani® moke iz prejšnjih delitev. M«ka bo lahko dvignita na bon št. Testenine: 500 gramov na za one, ki presegajo 65 let 3tar\.t Dvig na odrezke št 63 do 67. C po 95 tor za kg. Delitev se konča 17. avgust«- Otroška prireditev na Opčinah V nedeljo 12. t. m. se priredi v Prosvetnem Domu na Opčinah otroška igra v treh dejanjih v »Kraljestvu palčkov*, od Josipa Ribičiča. Glasbene točke od Ivana Grbce. Sodelovali bodo pionirčki iz Opčin. prog. Postaj* Je bfla vedno pol-1 več dela, je Pavka skakal z nata na ljudi ta utihnila Je le za dve do kuriji kar preiko čtlrih a* pst rtop. nc v kuhinjo ta nazaj. f Nadaljevan)*! Sežanski muzikantje V Sežani se je ustanovil novi orkester »Veseli veter*. Prav odlično se je pokazal v nedeljo, dne 6. t. m. na okrajnem mitingu, ki ga je mladina priredita v Sežani. Nastopala je-mletima Sz devetih vasi sežanskega okraja. Eni z recitacijami, drugi s petjem, med programom pa Je »Veseli veter* lepo Igral. Nekaterim se Je zdel program predolg, a ko je enkrat pričel veseli del predstave, bi vsi najrajše kar naprej gledali. Posebno zanimiva Je bila slika, ki jo Je podala mladina ta Kozel i. »Nova Evropa* Je predstavljata Hitlerja ta Mussolinija, kako sta pričela vojno proti vsej Evropi, kako sta zmagovala ta potem njih padec. Tudi vsa druga dekleta to pljo-irji, katere j« po končanem pro-rnmu tovarišica Nuša odibarila z , "ezkl ta svinčniki, da jih bodo L za šolo, »o prav odHičoo nastopa«. Pr v-*-" »o svojo veliko spo-Isobnost ip dek. Ljudje so prav zadovoljni odhajali na svoje do- Obvestlio udeležen^ I. Kongresa Slovan**7 Italjanske protifašistične unii* Priporočamo vsem, da se časno udeleže Kongresa, ki ^ čel točno od 8. uri zjutraj 12 ^ v dvorani v via della Vali* ^ vodje delegatskih skupin tej. takoj po njihovemu prihodu čJa) javijo v kongresni pisarni, ^ 19, H, nadatr., kjer bodo kongresne značke in vsa drug* \ trebna navodila. Pripravljalo! bor. TRŽAŠKI RADI# Spored sa petek, 10, . 6.58 otvoritev, 7. glasba z« Jutro, 7.1Š) čttan je sporeda v ščlnil, 7.15 poročila v slovcte^ 7.30 poročita v italijanščini, 7»š8 ledor, 8. poročita BRC., 8.10 za vse okuse, 8.30 zaključek. 9.58 otvoritev, 10. jutranja (Videm), 11. tangi, orkester vodstvom dirigenta Eugen« (Videm), 11.30 Nelson Eddy ■ dem), 12. glasba za herm1 (Videm), 12.30 poročita v slove“> nJ, 12.46 plošče, 13. poročita ^ ^ (Videm), 13.10 poročita v šetai, 1325 peemi ta melodje Kjf šče), 14,10 obvestila svojcem. zaključek. ,yr 15.58 otvoritev, 16. poročite jf, dem), 16.15 športne kronik«^ Sinfonlčni orkester pod vudfjjl dirigenta R. P. O’ Donnelle-V razno iz Vidma, 16. plesni pod vodstvom dirigenta Nat A 18.30 glasba po željah, 19. V°\d B.B.C., 19.16 obvestila 1930 oddaja za delavce, 20 v italijanščini, 20.15 poročila venščtai, 2030 klavirski, k<^ Jt izvaja tov. prof. Mirca Sa-n®1^))!' operetna glasba (plošče), 21-3® f «ka igrica, 22. vokalni koncert^* pran krtke Peltegrtnl, 22.25 nje v italijanščini, 22.35 knrak J) glate», 23 zadnje vesti v itstrt^jii ni, 23.10 zadnje vesti v »loveJJv, j 23.20 plesna glasbo, 24. zak'ju‘ ZAHVALA J Vsem znancem ln prijate'! ^ so sočustvovali z nami izgubi naše predrage j VILME PU*NAR ( pl- in ki so jo spremili na n!*p prt" slednji poti ln darovali °hl f lepega cvetja se najiskren6' -hvaljujemo in Jo prip°r0^ moiitev. Žalujoča MATI * sorodtvota Odgovorni urednik JOŽE KOREN