obletnici ob rob IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si ^ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Vladimir Vaupoti~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop~e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre GRAFI^NA PRIPRAVA MAXILINE d.o.o. Ljubljana je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 22. decembra 2000. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 11. decembra 2000. za nami je bogato in pestro obdobje {tirih desetletij, v katerem pa je temeljno poslanstvo glasila slovenskega elektrogospodarstva pravzaprav ves ~as ostajalo isto – notranjo in zunanjo javnost seznanjati z aktualnimi dogajanji v elektrogospodarstvu. Danes `ivimo v obdobju hitrih dru`benih in tehnolo{kih sprememb in hkrati tudi v ~asu, ko vloga, pomen in vrednost informacij naglo na-ra{~ajo. Ko govorimo o prihodnosti glasila, kot je Na{ stik, se pravzaprav sre~ujemo z dvema zanimivima pojavoma. Na eni strani zanimanje za glasilo `e nekaj ~asa nara{~a tako pri bralcih kot pri ogla{evalcih, na drugi pa se nenehno sre~ujemo z vpra{anjem, kaj bo z glasilom jutri ob napovedanem odprtju in liberalizaciji trga ter pri~akovani privatizaciji posameznih elektroenergetskih podjetij. Na{ odgovor na zastavljeno vpra{anje je lahko samo eden in je povsem jasen. Odprtje trga z elek-tri~no energijo prina{a {tevilne spremembe, ki bodo bistveno posegle v sedanje razmere. Ravno pri uveljavljanju teh sprememb in njihovi uspe{ni uveljavitvi pa ima interno komuniciranje lahko odlo~ilno vlogo. Interno glasilo je pri tem sicer zgolj eno izmed orodij internega komuniciranja, ankete, ki jih med na{imi bralci opravljamo vsaka tri leta, pa ka`ejo, da je poleg osebnega komuniciranja ravno glasilo Na{ stik poglavitni vir informacij ali, ~e govorimo na ravni sistema, sploh edini vir informacij in kot tak{en opravlja tudi pomembno povezovalno vlogo med sicer samostojnimi, a tehnolo{ko in poslovno tesno povezanimi podjetji. Z ve~jo liberalizacijo lahko pri~akujemo, da se bodo podjetja morala komunikacijsko predvsem {e bolj odpreti, v tak{nih razmerah pa se ravno Na{ stik ka`e kot idealen prostor za pridobivanje podpore in predstavitev poslovnih ciljev posameznih elektroenergetskih organizacij. V tej lu~i lahko zato le re~emo, da so vam na{e izku{nje in znanje {e naprej na voljo, predvsem od vas pa je odvisno, v kolik{ni meri jih boste znali tudi koristno izrabiti. Na koncu bi se v imenu uredni{tva {e enkrat rad zahvalil vsem, ki glasilo elektrogospodarstva `e od samega za~etka odlo~no podpirate, saj brez podpore vseh, ki ste na{ dragoceni vir informacij, in seveda tudi vseh na{ih zvestih bralcev Na{ stik zagotovo ne bi mogel uspe{no `iveti. ISSN 1408-9548 www.eles.si / tema mesec ^ASI ZAHTEVAoJdO p rto KOMUNICIRANJE V dobi, ki je preplavljena s {tevilnimi klasi~nimi in sodobnimi komunikacijskimi orodji, prakti~no ni ve~ mo`nosti, da bi komunikacijsko zaprte organizacije pre`ivele, kar se ve~ina podjetij tudi zaveda. [e vedno pa ostaja odprto pomembno vpra{anje, ali je podjetjem uspelo najti pravo pot za zadostitev komunikacijskih potreb notranje in zunanje javnosti. O 2 odnosih z javnostmi, katerih sestavni del je tudi na{e glasilo, smo na teh straneh `e precej pisali. Ob 40-letnici izida prve {tevilke glasila slovenskega elektrogospodarstva pa smo se v podjetja napotili predvsem z namenom izvedeti, kak{ne oblike komuniciranja izvajajo in podpirajo v svojih poslovnih okoljih. Pogovorili smo se tudi z nekaterimi tujimi in doma~imi strokovnjaki s podro~ja internega komuniciranja, da bi lahko tako la`je doma~e izku{nje umestili v evropski prostor in jih primerjali s prakso v tujini in v drugih gospodarskih panogah. KOMUNICIRANJE V PODJETJIH PRIHODNOSTI Vsa sodobna informacijska tehnologija je namenjena enemu samemu cilju, prenosu in izmenjavi znanja, iz-ku{enj ter informacij oziroma komuniciranju med ljudmi. Na ravni podjetij se ta odnos prena{a na komuniciranje med zaposlenimi in vodilnimi, v sami poplavi tak{nih in druga~nih informacij pa se zastavlja temeljno vpra{anje, ali te informacije sploh dose`ejo ciljno publiko in ~e jih, ali jih ta tudi pravilno razume. To so bila nekatera osrednja izhodi{~a dvodnevnih razprav udele`encev 6. kongresa evropske zveze urednikov internih glasil, ki je potekal 12. in 13. oktobra v Londonu. Ena zanimi-vej{ih je bila tudi predstavitev dosedanjega predsednika zdru`enja Alana Peaforda, ki je dosedanje britanske izku{nje strnil v vpra{anje, kako u~in-kovito organizirati komunikacije v spremenjenem poslovnem in tudi informacijskem okolju. V Veliki Britaniji je spremembe, povezane s procesi globalizacije in nastajanja enotnega evropskega trga, do`ivelo 60 odstotkov podjetij, z zdru`evanjem podjetij in njihovo {iritvijo pa je pri{lo tudi do bistvenih sprememb na podro~ju komuniciranja. Z raz{iritvijo dejavnosti evropskih podjetij, pogostokrat tudi na ve~ dr`av ali celo celin, se je zato pojavilo vpra{anje, kako vsem tem razli~nim skupinam (starostnim, izobrazbenim, jezikovnim, verskim, kulturnim) posredovati informacije, da jih bodo pravilno razumeli in tudi dojeli, kako pomembno je njihovo delo za doseganje uspehov na trgu. Rezultati obse`ne raziskave med britanskimi podjetji so pokazale, da si zaposleni v sedanjih razmerah najbolj `elijo neposrednega komuniciranja z vodilnimi (pogovori, timsko delo, konference) in ~im bolj odkrite in po{tene informacije o dogajanjih v podjetju, na drugi strani pa naj-ve~krat dobijo prilagojene ter naspro-tujo~e si informacije in govorice. Ker je združevanje in preoblikovanje podjetij pripeljalo tudi do odprave srednjega menadžmenta, je izpadla še tista raven neposrednih komunikator-jev, ki so delno zapolnjevali vrzel med zaposlenimi in vodstvom. Zaradi tega je nujno, da se spremenjenim komunikacijskim razmeram podjetja čim prej prilagodijo tudi s spremembo komunikacijske politike, in sicer v smeri približevanja posameznim ciljnim javnostim in spodbujanja čim širše izmenjave informacij. Dejstvo je namreč, da se po zaslugi sodobne komunikacijske tehnologije (internet, intranet, elektronska pošta) informacije širijo zelo hitro, tako da jih ni mogoče več prirejati in skrivati pred zaposlenimi. S tem pa se je povečala tudi vloga uradnih komunikatorjev v podjetjih, ki morajo komunikacije zastaviti z določenimi strateškimi cilji in jih usmerjati k ciljnim skupinam. Iz tega izhaja, da je treba zaposlene zelo dobro poznati, komunikacijski odnos pa vzpostaviti na najvišji strokovni ravni. Pomen odprtih in usmerjenih informacij je še toliko pomembnejši pri uveljavljanju sprememb, ko se najprej srečujemo s strahom, zanikanji, jezo in šele v zadnji fazi s sprijaznjenjem in pogledi v prihodnost, saj lahko zaradi neustreznega komuniciranja in seznanjanja s spremembami vsa naša prizadevanja propadejo. Če torej skušamo tuje izkušnje prenesti v slovenski prostor, bi lahko dejali, da se s približevanjem Evropi podobnim procesom zagotovo ne bomo mogli izogniti tudi sami. Ker je elektrogospodarstvo ravno ta hip tudi v fazi številnih in obsežnih sprememb, bi morala vodstva podjetij več pozornosti nameniti komunikacijskim odnosom v svoji okoljih, v nasprotnem bodo morali za uveljavitev sprememb nameniti več truda in sredstev. KOMUNICIRANJE JE KLJUČ 00 USPEHA »Ze začetniška literatura na področju komuniciranja, ki je nastajala že na brez varovalke K prelomu prejšnjega stoletja, je pokazala, da vse organizacije temeljijo na komuniciranju. Ko govorimo o organiziranju, govorimo torej tudi o komuniciranju,« je začel dr. Dejan Verčič iz Pristopa, družbe za komunikacijski management, pogovor o pomenu internega komuniciranja. Znotraj internega komuniciranja moramo najprej ločiti dve temeljni vrsti, in sicer funkcionalno ali delovno komuniciranje, ki je neposredno povezano z izvajanjem nalog, in splošno korporativno komuniciranje, ki drži organizacijo skupaj in ji omogoča, da se usmerja v določeno smer. Čustvena vez med zaposlenimi in podjetjem je torej enakovredno gonilo podjetja. Interno komuniciranje je postalo po besedah dr. Dejana Verčiča v zadnjih letih tako pomemben del znotraj organizacij iz enostavnega razloga — ker se je hitrost, s katero se morajo organizacije prilagajati spremembam, zelo povečala, kar pomeni, da se morajo temu primerno hitro spreminjati tudi znanja. In kako na najlažji način prenašati znanje? S komuniciranjem. »Vse organizacije, ki stavijo na znanje, danes spodbujajo vse možne oblike komuniciranja med zaposlenimi. Po eni strani nadgrajujejo klasične oblike, kot so elektronski in tiskani mediji, po drugi strani pa so nekateri že tako daleč, da pri načrtovanju poslovnih stavb upoštevajo, kako bo razporeditev v prostoru vplivala na komunikacijo med zaposlenimi, se pravi, da urejajo posebne čajnice in parke, kjer se ljudje lahko srečujejo in pogovarjajo.« STRATEGIJE INTERNEGA KOMUNICIRANJA Strategije, ki jih prevzemajo podjetja v internem komuniciranju, so v veliki meri odvisne od situacije, v kateri se je podjetje znašlo. Dr. Dejan Verčič poudarja dva skrajna tipa. Prvi je poskus standardizacije komuniciranja in predpisovanja načinov komuniciranja, kar pogosto najdemo v sto- ritvenem sektorju — zaposleni morajo biti čim bolj prijazni in ustrežljivi, še več, predvideti poskušajo vse možne situacije, v katerih se lahko znajde podjetje in kako se naj takrat obnašajo. Druga strategija pa so zelo odprti modeli komuniciranja, kjer skušajo podjetja ustvariti pogoje, da se bodo zaposleni lahko srečevali. »Tudi za komuniciranje je potreben čas in podjetja morajo spoznati, daje čas, ki ga pustijo zaposlenim na razpolago za pogovor, dobro naložen, ne pa vržen vstran,« poudarja. Zato so potrebni, kot že omenjeno, posebni prostori za srečevanje. Podjetja morajo torej ustvarjati fizični in družbeni prostor, kjer se ljudje lahko srečujejo, komunicirajo in nenazadnje dobivajo dodaten zagon za delo. PSIHOLOŠKA POGODRA MED ZAPOSLENIMI IN VODSTVOM Vsega, kar zaposleni pričakujejo od organizacije, enostavno ni mogoče zapisati v pogodbo o zaposlitvi, zato obstaja še neka posebna pogodba, ki motivira ljudi - psihološka pogodba. To je, kot razlaga dr. Verčič, nenapisani dogovor med podjetjem in zaposlenimi o tem, kaj je zaželeno, potrebno, pravično in znotraj katerih meja je mogoče kaj pričakovati. »Uspeh organizacije temelji prav na teh pravilih igre,« dodaja. Kršitve te pogodbe za zaposlene niso nič manj dramatične kot kršitve pogodb o zaposlitvi. Pomemben del tega tihega dogovora je tudi informiranost zaposlenih o tem, kaj se v podjetju dogaja. Uslužbenci na delovnem mestu pogosto pogrešajo informacije o določenih temah in tu imajo pomembno mesto interna glasila, ki povezujejo zaposlene in jim ponujajo odgovore. V Sloveniji vladajo po besedah dr. Verčiča na tem področju zanimive razmere, ker interna glasila še niso doživela tranzicije, saj še vedno bolj ali manj delujejo preko karizme generalnih direktorjev. Poleg tega pa ugotavlja, da so pomemben del internega komuniciranja še vedno sindikati, ki KOMUNICIRANJE PRILAGAJATI POTREBAM *9o« 'odečpo odgovorih, ki smo jih na naša vprašanja prejeli od vodstev elektroenergetskih podjetjih, lahko sklepamo, da se večina podjetij sicer zelo dobro zaveda pomena komuniciranja in obveščanja javnosti o dogajanjih v podjetju, vendar pa hkrati ni zmožna prestopiti še tiste zadnje stopničke in tej dejavnosti v podjetju dati tudi strokovno podlago. Večina podjetij je namreč še vedno brez lastnih služb za odnose z javnostmi, posledično pa je tudi komuniciranje usmerjeno bolj k izmenjavi najnujnejših poslovnih informacij in ne h graditvi podobe podjetja, oblikovanja razpoznavnosti in spodbujanju pripadnosti. Kljub temu pa razveseljuje dejstvo, da vendarle večina skuša vzpostaviti z zaposlenimi čim bolj neposreden dialog, pri čemer so pač nekatera podjetja uspešnejša od drugih. Glede na vse večje število komunikacijskih medijev in s tem povezano pravo poplavo informacij, na drugi strani pa tudi vse večje pritiske trga tudi na elektroenergetsko področje, je pričakovati, da bodo v bližnji prihodnosti podjetja preprosto prisiljena več energije in sredstev nameniti tudi temu področju svojih poslovnih dejavnosti. Ne nazadnje so takšne tudi izkušnje velikih evropskih podjetij, ki so sicer to pot prehodila že pred časom in se ta hip srečujejo bolj z vprašanji, kako svoja sporočila prenesti v različna jezikovna in kulturna območja. Sodobna komunikacijska tehnologija je namreč svet res spremenila v globalno vas, vendar pa to še ne pomeni, da imajo vsi njeni prebivalci iste interese, vrednote in poglede. Lahko bi dejali ravno nasprotno. Šele globalizacija je prinesla pravo spoznanje o tem, kako pester je ta naš svet in z njim povezane komunikacijske potrebe. Zato tudi ne preseneča, da vsi vodilni komunikacijski teoretiki poudarjajo, daje treba komunikacije čim bolj odpreti in jih hkrati tudi prilagoditi posameznim ciljnim skupinam. In tista podjetja, ki bodo razumela ravno to -daje mogoče poslovne cilje uspešno uresničevati le z odločno in čim širšo podporo zaposlenih, bodo zagotovo žela tudi uspehe. BRANE JANJIČ tema meseca so neko~ dr`ali to podro~je v svojih rokah, zdaj pa ga {e niso pripravljeni izpustiti. K temu pa lahko dodamo {e `elje sveta delavcev. »V devetdesetih letih je interno ~asopisje v Sloveniji do`ivelo veliko nazadovanje, vsaj kar se ti~e {tevila glasil, denarja vlo`enega v to, in zaposlenih ljudi, a pri~aku-jem, da se bo ~i{~enje kmalu kon~alo in bo tovrstno ~asopisje spet za~elo rasti, vse pa je odvisno od tega, kako se bodo razre{ila razmerja med temi tremi silami, in od tega, v kolik{ni meri jim bo uspelo oblikovati celoten sistem komuniciranja,« trdi. Zaradi pojava intraneta se namre~ zdi marsikomu taka oblika komuniciranja nesmiselna. Dober primer za to je podjetje Hewlett Packard, kjer so hoteli zni`ati stro{ke za komuniciranje. Menili so namre~, da prodajno osebje ne potrebuje svojih pisarn, ker delajo na terenu, in da ne potrebujejo niti prostora za sestanke, saj so ra~unalni{ko povezani. Kmalu se je ta del prodajne mre`e razsul, saj ljudje potrebujejo stike, da se nau~ijo vsaj osnovnih prodajnih trikov, ki jih ni mogo~e najti v priro~nikih. KAJ MORA VSEBOVATI INTERNO GLASILO? Interni ~asopis naj bi po Ver~i~evem mnenju zdru`eval tri temeljne poglede. Najprej naj bi prek njega vodstvo pomagalo zaposlenim razumeti, kaj se pravzaprav dogaja v okolju, zlasti ko so pri~a hitrim spremembam, in kaj je klju~nega pomena za podjetje. Poleg tega naj bi vodstvo pokazalo {e, kje se podjetje pravzaprav nahaja na za~rtani poti, se pravi, kako napreduje, kak{ne so njegove vizije. »Zaposleni morajo dobiti ob~utek, kaj se dogaja, da bodo presene~enja ~im manj{a.« In nenazadnje mora biti ~asopis sposoben pokazati, kako podjetje deluje, v~asih tudi z razkrivanjem razlik s podobnimi podjetji na regionalni in mednarodni ravni. Intranet je sicer bolj ali manj preplavil `e vsa podjetja in je tudi pomemben del notranje informacijske mre`e, a kljub temu bosta, kot pravi dr. Ver~i~, `ivo komuniciranje in interno ~asopisje {e zmeraj ohranila pomembno vlogo. [e zlasti v zadnjem ~asu, ko organizacije zahtevajo druga~en na~in dela, in sicer intelektualno in ~ustveno navezanost. »Da lahko dela{ 12 ur na dan, v~asih tudi preko svojih fizi~nih zmogljivosti, potrebuje{ mo~no podporo, ki jo dobi{ s komuniciranjem.« Tehnologija daje sicer ve~ji dostop do podatkov, a ra~unal-nikov {e vedno ne more{ dati pod pazduho«. DELOVANJE ELESA ODPRTO JAVNOSTI Komuniciranje v podjetju je mogo~e razdeliti na dve ravni, navzven in navznoter, pri ~emer pa so za Eles kot javno podjetje, ki sodi v okvir infrastrukture in deluje na dr`avni ravni, odnosi z javnostjo {e toliko bolj pomembni, hkrati pa tudi ob~utljvi. Zato je v tak{nem podjetju, pravi direktor Elesa mag. Vitoslav Türk, potreba po organizirani komunikaciji nuja. Pri tem tudi organizirana komunikacija pomeni dvoje, obveznost po pravilnem obve{~anju javnosti, {e zlasti v obdobju, ko se vzpostavljajo povsem novi odnosi med posameznimi energetskimi podjetji in med porabniki in proizvajalci elektri~ne energije. Po drugi strani pa zaradi teh novih okoli{~in postaja tudi obvladovanje elektroenergetskega sistema tehni~no bolj zahtevno, pri ~emer je zelo pomembno, da javnost dobi prave informacije in vpogled tudi v to, kaj se dogaja v sistemu in kaj sku{amo dose~i v Sloveniji v primerjavi z izku{njami tujih podjetij. Eles je na podro~ju odnosov z javnostmi `e bil dobro organiziran (ima slu`bo za odnose z javnostmi, ki je v veliko pomo~ direktorju pri vzpostavljanju dialoga), tako da sem ob prevzemu dol`nosti direktorja sku{al vse obsto-je~e oblike komuniciranja ohraniti in vzpostaviti {e dodatne odnose med ljudmi v tej slu`bi in vodstvom podjetja, s ciljem odpiranja informacij in seznanjanja z vsemi pomembnej{imi dogodki v podjetju. Kot `e re~eno, elektrogospodarstvo ima kakovosten ~asopis, namenjen predvsem interni javnosti, pa tudi vzpostavljanju vezi z zunanjo, sam Eles pa na podro~ju komuniciranja uporablja tudi druga sodobna orodja, kot so internet, intranet in videokonference. Pri tem je moj osnovni cilj odpreti pretok informacij, ki pa morajo potekati preko nevtralnega subjekta - slu`be za odnose z javnostmi. Na ta na~in do-se`emo, da sta oblika in vsebina informacij enotni in strokovno primerno obdelani, ne glede na vrsto javnosti, ki ji je namenjena. Zdi se mi zelo pomembno, da je vir informacij isti, saj je s tem mogo~e zagotoviti urejen dostop do dogajanj v podjetju in pre-pre~iti zmedo, ki jo povzro~ajo raz-li~ni viri informacij. Pri tem je omenjena sodobna tehnologija zgolj orodje, ki se uporablja za dosego vi{jih ciljev, pri ~emer v celoti zagovarjam odprtost komunikacijskih kanalov. ^e ima podjetje jasne poslovne cilje, ni nobenega razloga, da bi bile te poslovne informacije zaprte v ozek krog direktorjev, saj ima v na~elu vsakdo izmed zaposlenih pravico zvedeti, kaj se v njegovem podjetju dogaja. V tej lu~i menim, da tudi prihodnost glasila, kot je Na{ stik, ni vpra{ljiva. ^e vzamemo na primer avtomobilsko industrijo, ima zdru`enje, v katerem se sre~ujejo predstavniki konkuren~nih podjetij in razli~nih koncernov, pa imajo kljub temu svoja skupna strokovna glasila, v katerih objavljajo tehno-lo{ke zamisli in re{itve, pa tudi svoje poslovne cilje in tr`ne dele`e. ^e lahko tak{ni koncerni, ki so na trgu zelo ostri tekmeci, objavljajo omenjene informacije, ni nobenih razlogov, da to ne bi mogla tudi slovenska elektroenergetska podjetja. Po odprtju trga bodo morala podjetja {e naprej sodelovati in vzpostaviti tudi dolo~eno izmenjavo informacij. Brez izmenjave stali{~ bi namre~ zamrli tudi stiki med podjetji, to pa ne more biti v interesu teh podjetij, saj prikrivanje informacij in delovanje za hrbtom ni pot, ki bi imela dolgoro~no vizijo. Vsaka oblika sodelovanja med podjetji bo v prihodnje zahtevala {e ve~ energije kot doslej in odnosi z javnostmi so zagotovo pomemben element, ki lahko vpliva, da se ti odnosi med podjetji ohranijo. NA DRAVSKIH ELEKTRARNAH ZA NEPOSREDNO KOMUNICIRANJE Dravske elektrarne sodijo med tista slovenska podjetja, ki imajo soupravljanje zaposlenih uradno zelo dobro razvito, saj ima vodstvo podjetja sklenjene dogovore o sodelovanju tako s sindikatom podjetja kot svetom delavcev. Po besedah direktorja Dravskih elektrarn Ivana Kralja so ti formalni odnosi o sodelovanju podkrepljeni tudi s konkretnimi dejanji v praksi, tako da sta omenjeni organizaciji tudi eni klju~nih komunikator-jev v podjetju oziroma tista organa, 4 ki skrbita za posredovanje informacij o dogajanju v podjetju zaposlenim. Poleg tega na rednih kolegijih z vodji posameznih proizvodnih enot urejajo in re{ujejo teko~e te`ave in slednji so tudi zadol`eni za prenos informacij na svoje enote. Po ocenah Ivana Kralja je na ta na~in v podjetju dobro poskrbljeno za komunikacijo z zaposlenimi, ki so jim med klasi~nimi komunikacijskimi oblikami ob~asno na voljo {e obvestila na oglasnih deskah. Tudi z zunanjo javnostjo Dravske elektrarne nimajo slabih izku{enj, saj mediji po besedah Ivana Kralja o njih poro~ajo korektno, glavni posredovalec informacij za medije pa je pri njih direktor podjetja. Dravske elektrarne se javnosti predstavljajo tudi na spletnih straneh, pri ~emer pa za samo vsebino teh strani v podjetju ni profesionalno zadol`en nih~e oziroma jih urejajo in spreminjajo skladno s potrebami. Glede na pri~akovano odprtje trga in organizacijske spremembe ter vse ve~je potrebe po hitri izmenjavi informacij razmi{ljajo tudi o vzpostavitvi intraneta, vendar so ta razmi{ljanja za zdaj {e na ravni ideje, ki jo bo v prihodnosti {e treba razviti. Druga~e pa Ivan Kralj pravi, da pomemben dele` k informiranju zaposlenih v elektrogospodarstvu in podjetju prispeva tudi glasilo Na{ stik, ki je v nekaj zadnjih letih uspelo najti pravo vsebino in jo dvigniti na ustrezno profesionalno raven, tako da je zanimiva za razli~ne skupine bralcev. Skratka, ~e povzamemo, tudi Dravske elektrarne bi lahko {teli med tiste, ki prisegajo na odprto in neposredno komuniciranje z zaposlenimi, kar se jim je po njihovih ocenah doslej tudi obrestovalo. HORIZONTALNO IN VERTIKALNO INFORMIRANJE Direktor TE Brestanica Drago Fabi-jan pravi, da glede na to, da so majhno podjetje s 130 zaposlenimi na eni lokaciji, poteka obve{~anje pri njih na razli~nih ravneh. Strokovne sodelavce obve{~ajo preko kolegija direktorjev in zapisnikov, ki so objavljeni na oglasnih deskah. Po potrebi nekajkrat na leto skli~ejo {ir{e informativne kolegije. Dva do trikrat na leto pa imajo tudi zbore delavcev, na katerih vodstvo posku{a pojasniti poslovno politiko podjetja. Kontinuiran pa je pretok informacij med vodstvom dru`be in sindikatom, predvsem o stvareh, ki zanimajo delavce, to pa so pla~e, delovna mesta in druge pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. V~asih so v TE Brestanica ob~asno izdajali elektrarni{ke novice, vendar pa te zaradi velikih delovnih obveznosti odgovornih delavcev `e nekaj ~as niso iz{le. Direktor Drago Fabijan skrbi za ob-ve{~anje zunanje javnosti na novinarskih konferencah, ki jih skli~e ob za~etku ali koncu pomembnej{ih dogodkov za dru`bo. Glede na to, da prav v tem ~asu intenzivno gradijo nove turbine, je bilo teh kar nekaj. Vse so bile dobro obiskane, njihov objekt pa je bil ustrezno predstavljen v osrednjih sredstvih obve{~anja v republiki ter lokalnih glasilih. Za promocijo svojega podjetja ustrezno izrabijo tudi Na{ stik. O slednjem direktor TEB meni, da je po vsebini in obsegu zelo bogat in v nekaterih delih prehaja iz informativnega ~asopisa v strokovno revijo. Povedal je {e, da mu ga glede na delovne obremenitve in pomanjkanje ~asa `al redko uspe prebrati v celoti. V NE Kr{ko si pri komuniciranju z zunanjo javnostjo zaradi specifike svojega objekta ne delajo prav velike promocije, vendar to, kar delajo, delajo korektno. Kot primer ustreznega komuniciranja z javnostjo direktor Stane Ro`man navaja obve{~anje javnosti o transportu uparjalnikov iz Kopra do Kr{kega. Znotraj NEK horizontalno obve{~ajo svoje delavce z uporabo oglasnih desk in prilo`nost-nih biltenov. »V elektrarni dajemo veliko pozornost vertikalnemu obve{~anju zaposlenih. Enkrat na teden razpravljamo na teme, ki so pomembne za nadaljnji razvoj elektrarne. Te h razprav se5 tema mese udele`ujejo zaposleni tudi ni`jih ran-gov. Ena od stalnih tem na{ih razprav je kakovost medsebojnega komuniciranja. Vemo, da smo lahko pri kak{nih stvareh manj uspe{ni, ~e podrejeni navodil ne razumejo in jih ne vzamejo za svoje. Zato je skrivnost kakovostno komuniciranje - od postavljanja ciljev do izvedbe posameznih nalog. ^e to odpove, se poka`e na rezultatih dela. Na tem podro~ju imamo v NEK {e rezerve in se trudimo, da bi jih izkoristili. Ena od rezerv na ravni podjetja je, kako biti bolj u~inkovit. Edini na~in za dosego tega je, da informacije razumejo tudi delavci v izmeni, v komerciali, skratka, povsod,« meni direktor Ro`man. Da bi to dosegli, pa se je treba ~im ve~ gibati med ljudmi in izmenjevati informacije. S takim na~inom se po besedah direktorja NEK prena{ajo standardi dela. S pojasnjevanjem sodelavcem pove{, kaj od njih pri~aku-je{. Pojavljanje med zaposlenimi ti da odgovor na vpra{anje, kaj si zaposleni mislijo o tebi in tvojih odlo~itvah. Izmenjava mnenj pa sodelavcem pomeni dvig zavesti, tudi zato ima notranje komuniciranje veliko te`o in je zelo pomembno. ^e pretoka informacij ni, vrednote padajo in vzdu{je v podjetju je slab{e. O Na{em stiku je direktor Ro`man ponovno povedal, da je zelo kakovostno, uredni{tvo pa da je vsekakor zelo sposobno, da tako v kratkem ~asu obdela toliko zanimivih tem. Omenil je, da je Na{ stik ostal {e edini povezovalni dejavnik v nekdanjem elektrogospodarstvu. Prepri~an je, da je v elektrogospodarstvu izobrazbena raven zaposlenih tak{na, da je potrebna tudi vi{ja raven revije, zato je po njegovem ni treba vsebinsko spreminjati. KAJ O KOMUNICIRANJU MENIJO DISTRIBUCIJSKI DIREKTORJI Za mnenje o vlogi komuniciranja smo zaprosili tudi direktorje elektro-distribucijskih podjetij. V ~em je po njihovem mnenju poslanstvo internih in eksternih komunikacij v sodobnem podjetju? Kako ocenjujejo trenutno stanje na podro~ju informiranja in komuniciranja v podjetjih? Kak{ni so njihovi na~rti za prihodnjo ureditev tega podro~ja? Kak{ne so mo`nosti za oblikovanje oziroma iz- popolnitev sistema vrednot in po- Podjetje namre~ uporablja strate{ko slovne kulture v njihovih podjetjih? upravljanje, da z njim pove`e svoje V ~em vidijo vlogo in poslanstvo namere s svojimi okolji. Podjetje mo-Na{ega stika? ra imeti vseobse`en strate{ki na~rt, Po besedah Petra Kozine, v.d. direk- kako izpolniti svojo misijo ali po-torja Elektro Ljubljane, (mnenje je slanstvo. Odnosi z javnostmi poma-bilo podano v ~asu, ko Vincenc Jan{a gajo strate{kemu upravljanju s tem, {e ni bil imenovan za direktorja da ustvarjajo razmerja z javnostmi dru`be) se temeljno poslanstvo inter- (komunikacijska podpora ciljem nih in eksternih komunikacij ka`e v podjetja, medsebojno vplivanje). izra`anju javne odgovornosti podjetja Strate{ki pristop pomeni, da podjetje do svojih javnosti. Organizacija na- na~rtuje program odnosov z javnost-mre~ ne more imeti dobrih odnosov mi za ve~ let vnaprej, kar pomeni, da z javnostmi, ne da bi bila odgovorna se opredelijo za podjetje pomembne do njih (praksa javne odgovornosti). strate{ke javnosti, ki bodo vplivale na Odgovornost spo{tuje, ~e vzajemno doseganje poslanstva podjetja, in da komunicira s temi javnostmi. Tak{no se zastavijo komunikacijski programi komuniciranje u~inkovito pomaga za delo z njimi. Pomembno je, da so ustvarjati razmerja, ki so ugodna za odnosi z javnostmi strate{ko na~rto-organizacijo in javnosti. Odnosi z vani, ker v nasprotnem primeru lah-javnostmi oziroma komuniciranje z ko postanejo odnosi z javnostmi ru-njimi so torej javna odgovornost tinski in neu~inkoviti in ne prispeva-podjetja. jo k prilagajanju dinami~nemu okoV Elektro Ljubljani se `e dalj ~asa za- lju. vedajo, da so kot javno podjetje, ki V zadnjih letih je celoten slovenski opravlja javno slu`bo po Zakonu o elekrogospodarski sistem soo~en z javnih glasilih, dol`ni zagotavljati jav- velikimi spremembami, ki jih je uve-nost svojega dela z dajanjem pra- del energetski zakon. Namesto dose-vo~asnih, popolnih in resni~nih in- danjega monopolnega polo`aja za-formacij o vpra{anjih s svojega delov- kon uvaja tr`ne zakonitosti v poslo-nega podro~ja. Na~in dajanja infor- vanje. Tako velike spremembe v po-macij je v podjetju predpisan z slovanju zahtevajo tudi temeljito re-organizacijskimi predpisi. Prav tako vizijo do sedaj veljavnega vrednostne-so dolo~ene osebe, ki so odgovorne za ga sistema in celotne poslovne kultu-zagotavljanje javnosti dela. re v podjetjih. Kot smo `e pisali v Na{em stiku (ma- V Elektro Ljubljani so se uprava, vo-rec 1999), se je uprava Elektro Ljub- dilni in vodstveni delavci tega najbolj ljane `e v letu 1998 zavedla pomena zavedli ob odlo~itvi za poslovanje po objektivnih in kakovostnih odnosov pravilih standarda kakovosti ISO do svojih javnosti in zaposlila samo- 9001, ki je bil podjetju podeljen pred stojno organizatorko odnosov z jav- pribli`no letom dni. Kot je znano, si-nostmi. Prihajajo~e velike potrebe po stem kakovosti zahteva opredelitev na~rtnem in strate{kem delovanju te- strategije in ciljev kakovosti v podjet-ga podro~ja in sam obseg dela, zahte- ju skozi politiko kakovosti, upo{teva-vajo kadrovsko okrepitev, saj ima jo~ temu primeren vrednostni sistem ve~ina primerljivih podjetij, ki imajo in celotno poslovno kulturo. Uprava, dalj{o tradicijo v delovanju odnosov z vodilni in vodstveni delavci so med javnostmi in se zavedajo njihovega drugim odgovorni za dajanje osebne-izrednega pomena, tako doma kot v ga zgleda zaposlenim s tako imenova-tujini, od tri do osem zaposlenih v no »zavezo vodstva« za doseganje lastnih oddelkih. opredeljenih ciljev. Uvedeni sistem [e posebej je treba poudariti, da je za kakovosti se mora ~vrsto zasidrati v uspe{nost delovanja odnosov z jav- vse pore poslovnega sistema Elektro nostmi v podjetjih izrednega pomena Ljubljane, kar bo postopoma uvelja-jasna zavest, da so odnosi z javnostmi vilo tudi spremembe na podro~ju vedno v pristojnosti uprave podjetja z vrednot in poslovne kulture ter pod-vso njeno podporo in so tako sestavi- jetju v nekaj letih omogo~ilo dose~i na strate{kega upravljanja podjetja. tudi poslovno odli~nost. 6 Glede na specifi~na razmerja in odnose, ki `e dalj ~asa veljajo v celotnem slovenskem EGS, je lastno glasilo slovenskega elektrogospodarstva odli~no sredstvo, ki omogo~a ob-ve{~anje zaposlenih, poslovnih sodelavcev, predstavnikov dr`ave in ne nazadnje upokojenih delavcev o vsem pomembnej{em poslovnem dogajanju v razli~nih podjetjih. V Elektro Ljubljani vidijo vlogo glasila predvsem v obve{~anju o aktualnih informacijah, ki pojasnjujejo pomembne poslovne odlo~itve. NA[ STIK EDINA VEZ MED ELEKTROGOSPODARSKIMI PODJETJI Kot meni [tefan Lutar, direktor del-ni{ke dru`be Elektro Maribor, je interno glasilo elektrogospodarstva {e edina vez med podjetji, ki se ukvarjajo z elektri~no energijo. Za dana{nji ~as pomeni interno glasilo na~in komunikacije med podjetjem in delavci ter med podjetji. Zaposleni so tako seznanjeni z dogodki v elektrogospodarskem sistemu, in sicer tako s prizadevanji, problemi in uspehi v svojem, kot tudi v sosednjem delovnem okolju. V podjetju Elektro Mariboru poteka informiranje in komuniciranje preko glasila Na{ stik in preko oglasnih desk, ki so name{~ene v poslovni zgradbi na sede`u podjetja in v vseh poslovnih enotah. Na podro~ju informiranja in komuniciranja so imeli v Elektro Mariboru sicer precej na~rtov, vendar pa jih niso mogli izpolniti zaradi zahtev po zmanj{evanju {tevila zaposlenih in zaradi finan~nih omejitev. Pred leti so sodelovali s komunikacijsko skupino SPEM, d.o.o., ki je opravila na po-dro~ju komuniciranja dolo~ene naloge. Zaradi omenjenih te`av pa je sodelovanje na tem podro~ju zamrlo. V vodstvu podjetju menijo, da je za ure-sni~itev teh nalog potreben strokovnjak, ki se bo ukvarjal le s tem po-dro~jem in ne bo nalog s podro~ja komuniciranja opravljal kot neko dodatno delo. Vendar pa njihovih potreb in `elja za zdaj {e ne morejo ure-sni~iti. Menijo, da je trenutno {e naj-bolj{a re{itev interno glasilo Na{ stik, ki je tudi po kakovosti in vsebini na zelo visokem nivoju. Verjetno si nobeno podjetje ne bi moglo privo{~iti tako kakovostnega glasila, ~e bi ga izdajalo samo. Peter Petrovi~, direktor delni{ke dru`be Elektro Celje, pa meni, da interne in eksterne komunikacije v sodobnem podjetju nadomestijo ~as, ki naj bi ga vodstvo namenilo ob-ve{~anju delavcev. Delavec ima pravico do obve{~enosti in z informacijami, podanimi preko nadrejenih delavcev, sestankov, okro`nic in internih ~asopisov, se to dejstvo la`je in hitreje dose`e. V obdobju uresni~eva-nja energetskega zakona je interno komuniciranje izredno pomembno v vseh fazah delovnega procesa. Poslovne komunikacije, kamor sodijo ob `e na{tetih tudi organizacijski predpisi in navodila, bodo nedvomno prispevale k poslovni uspe{nosti in posredno k zadovoljstvu njihovih odjemalcev. Trenutno stanje na podro~ju informiranja in komuniciranja v podjetju Elektro Celje je po oceni vodstva zadovoljivo, saj s strani zaposlenih ni bilo izra`enih `elja po dru-ga~nem informiranju. Sicer pa menijo, da glasilo Na{ stik dviga kakovost in je pomemben prispevek kontinuiranega informiranja zaposlenih in nekdanjih zaposlenih. KOMUNICIRANJE NUJNO ZA USPE[EN RAZVOJ DISTRIBUCIJE Kot pojasnjuje mag. Drago [tefe, direktor delni{ke dru`be Elektro Gorenjska, je komunikacijska tehnologija v zadnjih letih do`ivela razvoj in razmah, ki ga je te`ko primerjati s ~im znanim v minulem obdobju. Tako danes ni vpra{anje pomanjkanja informacij, temve~ kako v njihovi mno`ici pravo~asno izbrati pravo. Osebno komunikacijo je v veliki meri nadomestilo komuniciranje na daljavo, kar ima poleg pozitivnih tudi negativne u~inke. V podjetju posku{ajo slediti trendom sodobnega komuniciranja. V internem komuniciranju na razli~nih podro~jih uvajajo elektronsko poslovanje in komuniciranje, pri ~emer pa ne nameravajo opustiti dosedanjih ob~asnih pisnih informacij in sestankov, kadar ocenijo, da je taka oblika primernej{a. Ob~asno ugotavljajo, da na do-lo~enih ravneh informacije niso ustrezno prene{ene do delavcev. Glede Na{ega stika pa menijo, da glasilo skrbi za medsebojno informiranje o dogajanju v slovenski energetiki na dokaj visoki ravni, in `elijo, da bi to vlogo ohranilo tudi v prihodnje. Sicer pa jih na podro~ju eksternega komuniciranja ~aka {e veliko dela. Prvi pogoj je urejeno poslovanje z odjemalci. Kot ugotavljajo, bodo s prehodom na trg elektri~ne energije morali ve~ pozornosti nameniti tudi informiranju odjemalcev in lastni promociji. V vodstvu delni{ke dru`be Elektro Primorska pa menijo, da so interne in eksterne komunikacije nujne za razvoj in poslovanje vseh podjetij. Gre za osnovni pogoj za normalno in uspe{no poslovanje zaradi specifi~ne dejavnosti distribucije, ki mora obvladovati mno`ico stikov z javnostmi navzven in znotraj dru`be na geografsko velikem ozemlju. Sodobna dru`ba namre~ potrebuje sodobne komunikacije z veliko zmogljivostjo, ki se uporabljajo tako v procesnem kot poslovnem delu. Kot ocenjujejo, je trenutno stanje na podro~ju informiranja v Elektro Primorski dobro. V tehnolo{kem pogledu so povezani v notranjo mre`o. Informiranje je do-lo~eno s postopki. Mo`no pa bi ga bilo {e izbolj{ati s sodobno tehnologijo in novimi kadri na tem po-dro~ju. V Elektro Primorski si prizadevajo, da bi v naslednjih letih {e izbolj{ali kakovost informiranja in komuniciranja, predvsem na podro~ju nove zakonodaje in sprememb na tem po-dro~ju. Ta cilj je treba zasledovati posebej zaradi dejavnosti in doseganja rezultatov poslovanja. Osnovni princip je nenehno izobra`evanje delavcev. Pri tem bo treba opraviti posodobitev in raz{iritev sistema tako znotraj dru`be kot tudi v povezavi z zunanjimi institucijami. To bodo lahko uresni~ili le z novimi kadri in morebitnimi dodatnimi finan~nimi sredstvi. Vendar pa jih nenehno zmanj{evanje {tevila zaposlenih in fi-nan~nih sredstev vedno bolj siroma{i in omejuje le na izvajanje najnuj-nej{ih nalog. Ob tem {e menijo, da je glasilo Na{ stik dobra in kakovostna podlaga za vse vrste informacij v elektrogospodarstvu in podpirajo tak na~in informiranja zaposlenih in javnosti. Objektivno informiranje zaposlenih in javnosti o EES Slovenije je vsekakor zelo pomembno. BRANE JANJI] SIMONA BANDUR MINKA SKUBIC MIRO JAKOMIN 7 iz energetskih okolij INVESTICIJE V TE-TOL DIMNI PLINI V ZAKONSKIH V ljubljanski TE-TOL so pred dvema mesecema kon~ali rekonstrukcijo tretjega 50 MW bloka za zmanj{eva-nje emisij du{ikovih oksidov. S tem so termoelektrarno kot celoto glede emisij ekolo{ko sanirali. Tretji blok je bil zgrajen sredi osemdesetih let. Podjetjema Djuro Djako-vi~u in Babcocku, ki sta postavili blok, je bila zaupana tudi rekonstrukcija dimnih plinov v sodelovanju z zastopnikom omenjenih podjetij pri nas Sol International. Po besedah direktorja Angela Br{}i}a so se odlo~i-li za rekonstrukcijo, da bi s primarnimi ukrepi zmanj{ali {kodljive emisije du{ikovih oksidov, kar je skladno z na{o okoljsko zakonodajo ter strategijo Slovenije pri vklju~evanju v Evropsko unijo. »Projekt redukcije du{ikovih oksidov je tehnološko dokaj zahteven. Obstoječe štiri gorilnike premogovega prahu v klasični izvedbi smo zamenjali s 12 R S gorilniki. Novi gorilniki omogočajo postopno zgorevanje v višini zgorevalne komore, nižje temperature zgorevanja in manjše generacije dušikovih oksidov. Omenjena tehnološka rešitev je poleg zamenjave gorilnikov zahtevala tudi zamenjavo vodov za premogov prah, vodov za zrak, spremembo sistema obešanja vodov in poseg v pomožno konstrukcijo kotla. Poleg tega je bilo nujno treba povečati regulacijski sistem kotla ter dograditi sistem meritev na tak način, da se zagotovi tehnološka funkcionalnost in varnost obratovanja kotla,« pojasni rekonstrukcijo direktor Angelo Brščič. Za rekonstrukcijo so lani priskrbeli opremo, po letošnji kurilni sezoni pa jo montirali in zatem preskusili in grobo optimirali. Ze po grobi optimizaciji so ugotovili, da so doseženi rezultati po posegu boljši, kot so jih pričakovali na podlagi projektne dokumentacije. Zakonsko dovoljene emisije dušikovih oksidov za obstoječe stare velike naprave znašajo 650 miligramov dušikovih oksidov na normalni kubični meter suhih dimnih plinov. Sedanje meritve pa kažejo, da vsi trije bloki TE-TOL izločajo 250 miligramov dušikovih oksidov na normalni kubični meter. Emisije dušikovih oksidov v Mostah znižuje predvsem redukcija teh plinov v tretjem bloku, saj zaradi visoke starosti in predvidenega konca obratovanja starih dveh blokov do leta 2005 večji ekološki posegi vanje niso več ekonomsko upravičeni. Do popolnega zaključka 10 milijonov mark vredne investicije je treba opraviti še fino optimizacijo. Angelo Brščič priznava, da so imeli srečo, ker so tovrstne redukcije gradili že v TE Trbovlje in TE Šoštanj in so pri njih uporabili vse njihova dobre in slabe izkušnje pri gradnji in obratovanju. MINKA SKUBIC ELES SREČANJE Z VODILNIMI HEP-A V Zagrebu sta se 2. novembra prvič v novi sestavi sestali vodstvi Hrvaške elektroprivrede /HEP/ na čelu z direktorjem Ivanom Covičem in Elek-tro Slovenije /ELES/ z direktorjem mag. Vitoslavom Türkom. Namen srečanja je bil ponovno vzpostaviti tradicionalno dobre poslovne odnose med obemi elektrogospodarstvi, ki so bili v zadnjih letih prekinjeni zaradi nere{enih odnosov okrog NE Kr{ko. Slovenski elektroenergetski sistem ima urejene odnose z italijanskim in avstrijskim elektroenergetskim sistemom, ki delujeta v okviru evropskega trga z elektri~no energijo. Eles se letos preko njiju aktivno vklju~uje na omenjeni trg, {e aktivneje pa se namerava naslednje leto. Dogovori med posameznimi sistemi so potrebni zlasti o na~inu delovanja sistemov, ki upo{tevajo tako tehni~ne predpise kot evropsko regulativo o trgovanju z elektri~no energijo. »Ker je Hrva{ka tretji sosed, s katerim je slovenski sistem neposredno povezan, je vodstvo Elesa presodilo, da je ne glede na dolo~ene spore, ki izvirajo iz preteklosti, treba enako kot s severnimi sosedi graditi odnose tudi z ju`nimi,« pojasnjuje razloge za sestanek, ki je bil na pobudo Elesa, njegov direktor mag. Vitoslav Türk. Vodstvi sta sogla{ali, da nere{ene probleme iz preteklosti, zlasti NE Kr{ko, prepustita re{evanju na dr`av-ni ravni. Podjetji Hep in Eles pa bosta gradili odnose za prihodnost, saj obe vstopata na skupni evropski trg z elektri~no energijo. Po besedah direktorja Elesa je pomembno, da lahko obe podjetji z naravnim potencialom, ki ga imata, u~inkovito sodelujeta v interesu obeh strani. Slovenski potencial je meja z evropskim trgom z elektri~no energijo, hrva{ki pa razpolaganje z energetskim potencialom velikih akumulacijskih hidroelektrarn, ki so pri trgovanju na evropskem trgu zelo pomembne. Dogovorili so se, da Eles, ki je organizacijsko bli`e evropski regulativi, pomaga He-pu na tej poti, predvsem z redno izmenjavo izku{enj ter posrednim vklju~evanjem Hepa v dolo~ene aktivnosti trgovanja zunaj teritorija Slovenije in Hrva{ke. Sogovorniki so se raz{li z dogovorom, da Eles v za~etku tega meseca pripravi prve predloge za nadaljnje sodelovanje. Konec novembra naj bi se obe vodstvi sre~ali v Ljubljani, kjer bi te predloge konkretizirali. Obe strani razmi{ljata, da bi med operaterji elek- 8 pod medijskim žarometom troenergetskih sistemov Slovenije in Hrvaške vzpostavili podobne odnose, kot so med slovenskim in italijanskim operaterjem. ELES SOGLASJE ZA USTANOVITEV DRUŽBE BORZEN Vlada je 27- oktobra Elesu dala soglasje za ustanovitev družbe BORZEN, d.o.o., ki naj bi v skladu z energetskim zakonom v prihodnje opravljala delo organizatorja trga z električno energijo. S tem so bili dani tudi vsi temelji za ureditev pravnih postopkov, povezanih z ustanavljanjem družbe, ter nadaljevanje začetih procesov preoblikovanja Elesa. Kot je znano, bo borza oziroma organiziranje trga električne energije kot obvezne gospodarske javne službe, osrednje mesto, kjer se bo v prihodnosti organizirano trgovalo z električno energijo. Osrednje naloge borze pa bodo evidentiranje vseh pogodbeno dogovorjenih obveznosti med dobavitelji in upravičenimi odjemalci, sprejemanje ponudb za dobavo električne energije, sprejemanje in potrditev povpraševanj za nakup in ustreznih jamstev za nakup, izravnavanje ponudbe in povpraševanja, obveščanje udeležencev trgovanja in upravljalca omrežja o rezultatih izravnavanja, določanje končne cene proizvedene energije za vsak določen časovni okvir, informiranje vseh vpletenih v trgovanje in podobno. Ustanavljanje organizatorja trga bo potekalo v skladu z reorganizacijo Elesa, ki se prav tako mora reorganizirati v skladu z novim Energetskim zakonom. BRANE JANJIČ ELES ^^^^M CENE SE VEDNO POD EVROPSKIMI Vlada je po podrobni proučitvi razmer na energetskem trgu vendarle odobrila podražitev električne energije, in sicer se je s 11. novembrom električna energija za porabnike na visoki in srednji napetosti zvišala za dva odstotka, za porabnike na nizki napetosti pa za štiri odstotke. Povedano drugače, v povprečju so se cene novembra zvišale za dobre tri odstotke oziroma naj bi se na račun orne- > SEPTEMBRSKE PLACE NIŽJE TALUM POTREBUJE 200 MILIJONOV MARK BLOKIRA SLOVENSKA POGAJANJA ZEU VLADA POTRDILA REBALANS VREDNOSTNEGA PLANA Povprečna neto plača v septembru je bila po podatkih državnega statističnega urada za 0,3 odstotka nižja od avgustovske in za 10,4 odstotka višja od lanske septembrske plače. Zaposleni v podjetjih in organizacijah so zasluzili v povprečju 121.358 tolarjev. Bruto plača pa je znašala 192.558 tolarjev ali za 0,6 odstotka manj kot mesec prej. Realno so se bruto plače septembra glede na avgust znižale za dva odstotka, glede na lanski september pa zrasle za 1,5 odstotka. Sicer pa se plačam po podatkih Sindikata državnih in družbenih organov obeta zamrznitev. Nova vladna koalicija menda načrtuje spremembo dogovora o politiki plač. Njihova rast naj bi se usklajevala glede na pričakovano inflacijo, ne več glede na že doseženo. Če se o tem ne bodo dogovorili pred koncem leta, naj bi sindikat predlagal začasni zakon o usklajevanju plač v javnem sektorju ali trimesečno zamrznitev plač. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa že misli na trinajsto plačo. Delodajalce so namreč pozvali, da zagotovijo delavcem božičnico in trinajsto plačo - če je tako zapisano v kolektivni pogodbi. Dnevnik in Večer, 15., 16. november Ob tovarniškem prazniku, kije bil 21. novembra, je Tovarna aluminija Talum odprla svoja vrata vsem, kijih zanima, kje in kako nastaja slovenski aluminij. Pred 46 leti so na ta dan iz 40peči zdaj že zaprte elektrolize A načrpali prve tone aluminija, do konca tega teta pa so ga pridobili 757 ton, a z le četrtino elektrolitskih peči, ker niso imeli dovolj elektrike, da bi pognali vse. Danes proizvede Talum, kise uvršča v zgornjo četrtino najboljših svetovnih proizvajalcev, približno 100 tisoč ton aluminija na leto, zdaj že z elektrolizo čl, saj so elektrolizo A, pa tudi proizvodnjo glinice opustili leta 1991. Elektrolizo B so modernizirali, pripravljajo pa tudi podobne načrte za elektrolizo C. S tem bi proizvodnjo povečali za polovico, vendar potrebujejo za uresničitev tega cilja še dobrih 200 milijonov mark. Država, ki je prek Elesa 80-odstotna lastnica Taluma, bo podjetje prodala, saj potrebuje tovarna strateškega partnerja, ki bo lahko zbral dovolj denarja za odplačilo dolgov in nove investicije. Delo, 16. november Avstrija, kije z nasprotovanjem odpiranja jedrske elektrarne Temelin blokirala pridružitvena pogajanja Češke republike za vstop v Evropsko unijo, je podobno poskusila tudi s Slovenijo. Vzrok za blokado je raziskava o potresni varnosti Krškega, ki naj bi jo izvajala Zveza zahodnoevropskih jedrskih nadzornih oblasti. Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrer o Waldner je izjavila, da Slovenija ne bo dobila njihovega soglasja, dokler ne bodo znani rezultati študije. Avstrijska blokada zaradi Krškega in Temelina pa ne škodi le vpletenima državama, ampak tudi predsedujoči Franciji, saj je Pariz glede te teme že nameraval do konca izpeljati pogajanja z Ljubljano in Prago. Medtem ko Avstrija čaka na rezultate že omenjene študije, so mednarodni strokovnjaki že izvedli raziskavo o stanju reaktorjev v Vzhodni in Srednji Evropi. Rezultate naj bi objaviti konec novembra. Dnevnik, 16. november Minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen je kljub nasprotnim napovedim državnega sekretarja Severina Maffija zatrdil, da bodo koncesijsko pogodbo s Savskimi elektrarnami Ljubljana za izgradnjo verige spodnjesavskih elektrarn vendarle podpisali v določenem roku. Za začetek gradnje je SEL poleg 3,2 milijarde iz sistemskih rezerv dobil še 2,6 milijarde tolarjev, potem ko je vlada potrdila popravo internih kupoprodajnih pogodb in razdelita elektrogospodarskim podjetjem skupaj 6,9 mitijarde tolarjev. Poleg že omenjenega podjetja, ki lahko denar porabi zgolj za izgradnjo elektrarn, sta največ finančnih sredstev dobila še Eles, in sicer 1,5 milijarde, in nuktearka - 900 milijonov. Dnevnik, 17. november PRIREDILA SIMONA BANDUR 01776275 28 energetskih 10 njene podra`itve v elektroenergetsko blagajno do konca leta nateklo dodatnih 610 milijonov tolarjev. Zanimiv je tudi celoletni pregled spreminjanja cen elektri~ne energije, pri ~e-mer velja, da so se letos cene elektrike (~e upo{tevamo obe podra`itvi, 1. maja in 11. novembra) v povpre~ju zvi{ale za 6,67 odstotka, to pa pomeni, da naj bi bil njihov skupni finan~-ni u~inek 3,3 milijarde tolarjev oziroma pribli`no v z vrednostnim planom na~rtovanih okvirih. In kaj aktualne doma~e cene elektrike pomenijo v mednarodnih okvirih. Z zadnjo podra`itvijo elektri~ne energije smo v Sloveniji dosegli 82,7-odstot-no raven povpre~ne evropske cene brez davka, oziroma 96-odstotno za industrijo in 79,7-odstotno za gospodinjstva. BRANE JANJI] ELEKTROGOSPODARSTVO NADZORNI SVETI IMENOVALI NOVE DIREKTORJE PODJETIJ Po kadrovskih zamenjavah oziroma potrditvi direktorjev v Elesu in termoelektrarni Brestanica, so nadzorni sveti proizvodnih podjetij konec oktobra imenovali {e direktorje dravskih, savskih, so{kih elektrarn in termoelektrarne [o{tanj. V vseh omenjenih podjetjih so bili kljub dru-ga~nim pri~akovanjem in namigovanjem v javnosti potrjeni dosedanji direktorji, tako da bo Dravske elektrarne {e naprej vodil Ivan Kralj, na ~elu So{kih elektrarn bo Valentin Golob, vodenje Savskih elektrarn pa ostaja v rokah Boruta Miklav~i~a. Prav tako ni bilo sprememb tudi v [o{tanju, kjer je nadzorni svet za direktorja soglasno znova imenoval tudi Jaroslava Vrta~nika. Vsem novo imenovanim direktorjem ~estitamo tudi v imenu uredni{tva. BRANE JANJI] SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA PRVI KORAKI PRI URESNI^EVANJU KONCESIJSKEGA ZAKONA Vlada je na seji 9. novembra podelila Savskim elektrarnam Ljubljana koncesijo za izkori{~anje vodnega energetskega potenciala na spodnji Savi. Sklenila je tudi, da mora biti koncesijska pogodba med Ministrstvom za gospodarske dejavnosti in Savskimi elektrarnami Ljubljana podpisana v desetih dneh. Osnutek te pogodbe po naro~ilu gospodarskega ministrstva pripravlja prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete v Ljubljani. Na seji 16. novembra je vlada nadaljevala obravnavo spodnjesavske problematike in Savskim elektrarnam Ljubljana poleg `e odobrenih sredstev (3,2 milijarde tolarjev iz sistemske rezerve) dodelila {e sredstva v vi{ini 2,6 milijarde tolarjev, ki jih SEL potrebujejo za uresni~evanje zakona o pogojih koncesije za izkori{~anje energetskega potenciala spodnje Save. Borut Mi-klav~i~, direktor Savskih elektrarn Ljubljana, je povedal, da vladno od-lo~itev ocenjuje kot prve korake pri uresni~evanju omenjenega zakona. Glede nekaterih javno izra`enih pomislekov, ~e{ da bi lahko pri{lo do nepravilne izrabe teh sredstev, pa je izrazil za~udenje. Tovrstna bojazen je po njegovih besedah popolnoma od-ve~, saj so ta sredstva namenska. Sicer pa je po dolgoletnem obdobju `elja, razprav in obljub res `e skrajni ~as za uresni~evanje konkretnih potez. MIRO JAKOMIN GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE EVROPA SE SRE^UJE Z IZZIVI INFORMACIJSKE DRU@BE Kot so sporo~ili iz slu`be za odnose z javnostmi pri GZS, se je 19. oktobra v Berlinu na osmem kongresu Zdru`enja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres) zbralo ve~ kot 500 uglednih evropskih poslov-ne`ev in predstavnikov gospodarskih zbornic. Udele`ence je pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau in med drugim poudaril, da se mora Evropa graditi od spodaj navzgor. Ustvariti bi morali nove dav~ne in socialne standarde, ki bodo bolj sledili ciljem skupne blaginje. Med govorniki na otvoritvenem kongresu je nastopil tudi slovenski predsednik Milan Ku~an. Poudaril je, da so razvojno u~inkovite tiste dr`ave, ki zmorejo premi{ljeno dolo~iti razmerje med znanjem in kapitalom v korist znanja ter sprejemati in uveljavljati civilizacijske vrednote sodobnih dru`b. Sicer pa so na treh forumih razpravljali predvsem o izzivih, ki jih v konku-ren~nem boju predstavlja informacijska dru`ba. V ZDA je nova digitalna ekonomija v zadnjih petih letih ustvarila dve tretjini novih delovnih mest. Evropa mora v svojem globalnem konkuren~nem boju temu slediti. Evropski model varnega delovnega mesta je treba zamenjati z ve~jim podjetni{kim tveganjem, ki ga je treba u~inkovito nagraditi. Predsednik GZS Jo`ko ^uk je poro~al o vlogi slovenske zbornice kot promotorja ~im hitrej{ega prehoda podjetij na elektronsko poslovanje. Poudaril je, da nova ekonomija zahteva skladnost makroekonomskih pogojev in uvajanja TQM kot nove razvojne paradigme. Predstavil je tudi aktivnosti GZS pri uresni~evanju ekonomskega dela pakta stabilnosti in pri pogajanjih z Evropsko unijo. MIRO JAKOMIN ELEKTRO PRIMORSKA SILOVITI PLAZ PO[KODOVAL TUDI ENERGETSKE NAPRAVE Sredi novembra so katastrofalne posledice silovitega plazu na obmo~ju Loga pod Mangartom in Strmca poleg ~love{kih `rtev, materialne {kode na stanovanjskih in drugih objektih ter {kode v naravi povzro~ile veliko {kodo tudi na elektroenergetskih napravah in objektih v lasti So{kih elektrarn Nova Gorica in Elektro Primorske. V ~asu pred oddajo prispevka smo zvedeli, da je plaz zasul strojnico HE Mo`nica, odnesel vodno zajetje SLOVENSKI E-FORUM EVROPSKI PROJEKT MESECA Kot so sporo~ili iz Slovenskega E-fo-ruma, je Klimatska zveza evropskih lokalnih skupnosti in Indijancev tropskega de`evnega gozda proglasila projekt energetske izrabe lesne bio-mase v Gornjem Gradu za evropski projekt meseca oktobra. V bistvu gre za zamenjavo individualnih kuri{~ na fosilna goriva in les z modernim sistemom daljinskega ogrevanja na podlagi lesne biomase. Ker so se od julija 1998, ko je bila zgrajena kotlovnica, do danes vse javne stavbe in ve~ kot 50 odstotkov zasebnih stanovanjskih objektov `e priklju~ilo na potro{nikom in okolju prijazen vir pri HE Log pod Mangartom, poru{il 20 kV daljnovod na relaciji Bovec-Log pod Mangartom in hudo po{ko-doval nizkonapetostno omre`je na tem obmo~ju. Kot je povedal Radko Carli, direktor Elektro Primorske, PE Tolmin, so njihove delovne ekipe takoj ukrepale in v danih razmerah ob prete~i nevarnosti ponovne spro`itve plazu prakti~no storile vse, kar je bilo trenutno v njihovi mo~i, da bi ljudem vsaj nekoliko olaj{ale `ivljenje v izjemno hudih `ivljenjskih trenutkih. Vi{ino materialne {kode trenutno {e ugotavljajo, `e zdaj pa je jasno, da gre za ve~milijonski znesek. O hudih posledicah plazu na elektroenergetskih napravah Elektro Primorske bomo ve~ poro~ali prihodnji~. MIRO JAKOMIN ogrevanja, ki ne prispeva k emisijam toplogrednih plinov, so v omenjeni klimatski zvezi prepri~ani, da bo ob dokon~anju projekta ob~ini Gornji Grad uspelo zmanj{ati emisije toplo-grednih plinov za 30 do 40 odstotkov. Poleg tega so v obrazlo`itvi proglasitve {e zapisali, da ob~ina `e od svoje ponovne ustanovitve leta 1994 ka`e zgledno skrb za okolje, saj ima lo~en sistem zbiranja odpadkov in komunalno ~istilno napravo za odpadne vode, usmeritev k trajnostne-mu razvoju pa ka`e tudi s svojimi razvojnimi na~rti na podro~jih eko-lo{kega kmetijstva in turizma. Ob posredovanju Slovenskega E-foru-ma, dru{tva za energetsko ekonomiko in ekologijo iz Ljubljane, je bila ta ob~ina letos kot prva lokalna skupnost iz vzhodne Evrope sprejeta v Klimatsko zvezo evropskih lokalnih skupnosti. MIRO JAKOMIN TDR PROIZVEDLI @E DVA MILIJONA TON KALCIJEVEGA KARBIDA V TDR - metalurgiji v Ru{ah so v sredo, 15. novembra, proizvedli `e 2-milijonto tono kalcijevega karbida, ki sodi med najstarej{e izdelke te tovarne. Prve koli~ine kalcijevega karbida so namre~ v Ru{ah izdelali `e leta 1918, ko je iz takratne 8 MW pe~i pritekel prvi izliv karbida. Leta 1928 je bila v Ru{ah zgrajena nova 14,2 ME karbidna pe~, ki je bila v tistem ~asu najve~ja pe~ za kalcijev karbid na svetu. V naslednjih letih so v Ru-{ah izvedli {e vrsto posodobitev, naj-vi{jo letno proizvodnjo je ru{ka kar-bidna pe~ dosegla leta 1969 (42.324 ton), najvi{jo mese~no pa januarja 1966 (4.300 ton). Leto{nji poslovni na~rt predvideva proizvodnjo 21.000 ton kalcijevega karbida in 17.000 ton sredstev za raz`veplevanje, pri ~emer zna{a skupna vrednost proizvodnje 18 milijonov mark oziroma kar tretjino celotne prodaje TDR – Metalurgije. Podro~je uporabe kalcijevega karbida se je v dolgoletni zgodovini nekajkrat menjavalo, saj so dolga leta iz karbida proizvajali umetno gnojilo cianamid, uporabljal pa se je tudi kot sredstvo za razsvetljevanje v rudnikih in na ladjah. Velik vzpon je do`ivel s predelavo v acetilen, ki ga uporabljajo v ve~ kot 200 razli~nih kemijskih izdelkih. Najbolj raz{irjena pa je bila uporaba karbida oziroma acetilena v varilski tehniki, ~eprav ga tudi tu v zadnjih letih spodrivajo me{anice propan – butana. V zadnjih letih je karbid znova na{el novo podro~je uporabe, pri proizvodnji sredstev za raz`veplevanje v livarnah in grodlja v `elezarnah. V Evropi so danes {tirje uveljavljeni proizvajalci, katerim se je leta 1995 s prvimi 500 tonami pri-dru`ila tudi ru{ka tovarna. V zadnjih letih gre skoraj vsa proizvodnja s kar-bidne pe~i v izvoz, glavni kupec pa je postala skupina MESSER s pribli`no 7.000 tonami na leto. Ve~ji porabniki so {e nekatere svetovno znane `ele-zarne, kot so denimo VOEST // 67 iz energetskih okolij 12 ALPINE iz Avstrije, Bremen, THYSSEN, DILLINGEN, EKO STAHL iz Nem~ije in francoska skupina `elezarn SOLAC. BRANE JANJI] PETROL ZARADI NI@JIH STRO[KOV DOBI^EK Po nerevidiranih podatkih je dru`ba Petrol v prvih devetih mesecih ustvarila 177 milijard ~istih prihodkov iz prodaje in dobro milijardo ~istega dobi~ka. Kot so pojasnili v slu`bi za stike z javnostmi, je to posledica po-ve~anega obsega prodaje tako naftnega blaga kot tudi dopolnilnega programa, zlasti pa ni`jih stro{kov poslovanja. Negativni u~inek v oktobru uvedenega ponovnega dr`avnega nadzora na ceno kurilnega in plinskega olja pa se bo odrazil v prihodnjem poslovanju dru`be. Poslovni rezultat dru`be je v primerjavi z istim lanskim obdobjem ugoden in je presegel tudi na~rtovanega, {e vedno pa ga ni mogo~e primerjati s sorodnimi tujimi dru`bami, niti po vi{ini dose`enih mar` niti po si-cer{njih posegih dr`ave v poslovanje. Ob tem v Petrolu opozarjajo, da razen Slovenije nobena dr`ava Evropske skupnosti problemov, povezanih z nenormalnim dvigom cen derivatov, ni re{evala s poseganjem v za-slu`ek naftnih trgovcev. Zato oziroma v za{~ito interesov delni~arjev dru`be je uprava dru`be pri pristojnem sodi{~u proti Republiki Sloveniji vlo`ila tudi to`bo za pla~ilo nadomestila v vi{ini 1,9 milijarde tolarjev, s katero namerava pri dr`avi uveljaviti nerealizirano razliko med priznanimi in dejanskimi stro{ki prodaje goriv. Hkrati z vlo`eno to`bo pa je dru`ba Petrol pri Ustavnem sodi{~u Republike Slovenije vlo`ila tudi Pobudo za oceno ustavnosti nekaterih ~lenov Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki velja od leto{nje-ga oktobra naprej. MIRO JAKOMIN ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE POVEZOVANJE SINDIKATOV V EVROPI V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so s finan~no podporo Evropskih skupnosti med drugim pripravili tudi izobra`evalno gradivo Evropa in svet dela. Kot je povedal izvr{ni sekretar Milan Utro{a, v novej{em ~asu namenjajo {e posebno pozornost aktualnim temam glede organiziranosti delavcev in delodajalcev v Evropi, socialnega dialoga, odlo~anja na ravni skupnosti, socialne politike in podobno. Za gibanje evropskih sindikatov, ki je rezultat dolo~ene zgodovine, tradicije in kultur, je zna~ilna velika raznolikost. Sindikate v Evropi zastopa Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), ki uspe{no zdru`uje nadpano`ne in pano`ne ravni sindikalnega povezovanja. Po podatkih iz leta 1998 je v to organizacijo vklju~enih 63 nacionalnih konfederacij iz 28 evropskih dr`av in 14 evropskih pano`nih zvez. ETUC podpira poglabljanje evropskega zdru`evanja glede njegove socialne, politi~ne in demokrati~ne razse`no-sti. ETUC vztraja pri tem, da se socialne politike ne sme obravnavati zgolj kot podporno politiko, temve~ mora postati samostojen cilj Evropske unije. Cilji te politike morajo biti usklajevanje, pribli`evanje in napredek, kar odra`a model evropskega razvoja, ki temelji na solidarnosti in socialni pravi~nosti. Med prednostne naloge ETUC sodijo {e zlasti zaposlovanje, socialne pravice, boj proti vsem oblikam razlikovanja in prizadevanje za ve~jo vklju~enost sindikatov na vseh podro~jih politike. Ob tem {e omenimo, da so v tej konfederaciji prepri~ani, da bo napredek socialne Evrope temeljil na kombinaciji zakonodaje in kolektivnega pogajanja. Zato ETUC namerava {e naprej vztrajati pri krepitvi socialne zakonodaje Evropske unije in pritiskati na evropske delodajalce, da sklenejo za-vezujo~e pogodbe. Korak v to smer je tudi njegova zahteva po pravicah mednarodnega zdru`evanja, kolektivnega pogajanja, delovanja sindikatov in organiziranja stavk, vklju~no s solidarnostnimi stavkami. MIRO JAKOMIN DEM PODPISANA POGODBA MED SINDIKATOM IN SVETOM DELAVCEV Predsednik sindikata Dravskih elektrarn Ervin Kos in predsednik sveta delavcev Andrej Kova~ sta 16. no- vembra slovesno podpisala dogovor o medsebojnih razmerjih med svetom delavcev in sindikatom. Kot je ob tej prilo`nosti poudaril Ervin Kos, gre sicer za formalno ureditev medsebojnih odnosov med dvema razli~nima organizacijama, ki pa imata skupen cilj, ~im bolj{o informiranost zaposlenih o dogajanjih v podjetju. Na drugi strani pa je cilj tega sodelovanja in dogovora tudi razmejitev pristojnosti z namenom doseganja bolj{ega delovanja obeh. Naj povemo, da sta tako kot sindikat in svet delavcev pred tem `e podpisala tudi posebne pogodbe z vodstvom podjetja, v njih pa definirala delo organizacij, saj je, kot je dejal Andrej Kova~, zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju zelo ohlapno in tudi po-vr{no napisan, tako da si ga je mo-go~e razlagati na razli~ne na~ine. Ob tem je izrazil prepri~anje, da je sodelovanje med obema organizacijama in tudi vodstvom zgrajeno na zdravih temeljih, na skupnem sodelovanju in ne tekmovalnosti, kar naj bi prispevalo tudi k doseganju ~im bolj{ih rezultatov. Direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj, ki mu gre tudi najve~ zaslug, da imajo v podjetju odnose med vodstvom in zaposlenimi res zgledno urejene, pa je ob tej prilo`nosti dejal, da smo na pragu velikih sprememb, ki jih s seboj prina{a odpiranje energetskega trga. Zato se bo moralo podjetje tudi ustrezno preoblikovati, pri tem pa bo zagotovo potrebovalo tudi tvorne predloge in vso podporo sindikata in sveta delavcev. Hkrati je {e poudaril, da so se Dravske elektrarne s pravo~asno prenovo elektrarn ustrezno tehnolo{ko posodobile, da bodo lahko enakopravno nastopile na trgu, pri preoblikovanju podjetja pa bo vodstvo sledilo dosedanjemu na~elu, zagotovitve in iskanja dela za vse zaposlene. Tak{no razmi{ljanje je pozdravil tudi predsednik SDE Franc Dolar in ob tem dodal, da je kljub novim razmeram iskanje zaposlitev za vse pravi odgovor na izzive trga, sodelovanje z zaposlenimi v smeri, ki jo peljejo Dravske elektrarne, pa tudi najbolj{a pot za uveljavitev na~rtovanih sprememb. Ne nazadnje to potrjujejo tudi dobri poslovni rezultati Dravskih elektrarn, ki sodijo med najuspe{nej{a podjetja v energetiki. BRANE JANJI] FORATOM IZMENJAVA IZKU[ENJ JEDRSKIH STROKOVNJAKOV Konec oktobra je bila v Ljubljani tretja delavnica Foratoma na temo sistemi vodenja v jedrskih elektrarnah v pomenu zagotavljanja kakovosti in varstva okolja. Foratom je zdru`enje nacionalnih atomskih forumov, ki delujejo v sklopu Evropske unije in skrbijo za lobiranje nuklearne energetike. Slovenija za zdaj {e ni njegova ~lanica, je pa v razpravi pobuda za ustanovitev nacionalnega foruma, v katerem bi bili predstavniki industrije, povezane z jedrsko energetiko, upravnih organov in proizvajalcev jedrske energije. V sklopu Foratoma deluje ve~ delovnih skupin, najpomembnej{i sta skupini za transport jedrskega goriva in zagotavljanje kakovosti. Kot je povedal Bogo Pir{ iz EIMV, ki je ~lan delovne skupine za kakovost, je namen tovrstnih delavnic prenos zahodnoevropskega znanja s tega podro~ja na Vzhodno Evropo in izmenjava iz-ku{enj. V Ljubljani se je na delavnici zbralo 6o strokovnjakov iz 21 dr`av iz vse Evrope. Predavali so strokovnjaki Fo-ratoma iz Zahodne Evrope in strokovnjaki, ki jih je anga`irala Mednarodna agencija za atomsko energijo. Ta je {e prav posebej zainteresirana za prenos znanja in je za ljubljansko delavnico sponzorirala udele`bo 20 strokovnjakov iz vzhodnoevropskih dr`av. Po vsakem od 14 referatov so udele`enci, {e prav posebej tisti iz Vzhodne Evrope, imeli mo`nost predstaviti svoje poglede in izku{nje na posamezno temo. Sestavni del vsake Foratomove delavnice je ogled enega izmed jedrskih objektov. Ob ljubljanskem sre~anju so si ogledali Nuklearno elektrarno Kr{ko. Po koncu delavnice so organizatorji med udele`enci izvedli anketo, in sicer po podskupinah. Na podlagi rezultatov bodo dolo~ili temo, ki udele`ence najbolj zanima, ta bo tema prihodnje delavnice ~ez dve leti v ^erni vodi v Romuniji. MINKA SKUBIC SLOVENSKI E FORUM OVE OB ZAČETKU NOVEGA TISOČLETJA Slovenski E-forum si nenehno prizadeva, da bi obnovljivi viri energije (OVE) dobili ustreznej{e mesto pri oskrbi Slovenije z energijo in oblike podpore, ki bodo bolj spodbujale oblikovanje re`imov njihove trajnostne in za okolje prijazne rabe ter razvojne in tehnolo{ke potenciale razvoja in {irjenja tehnologij. Pomemben pris- pevek k uresni~evanju tega cilja pomeni tudi strokovna razprava o temi z naslovom Obnovljivi viri energije ob za~etku novega tiso~letja, ki jo je Slovenski E-forum pripravil 24. oktobra v Ljubljani. Na sre~anju so predstavniki energetskih in drugih in{titucij (EIMV, APE, IJS-CEU, Fakulteta za strojni{tvo, Fakulteta za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko idr.) podali metodolo{ka izhodi{~a {tudij ter ugotovitve in sklepe o potencialih energije vetra, sonca, bioplina, biomase, malih vodnih elektrarn in geotermalne energije v Sloveniji, hkrati pa so predstavili tudi ovire in prilo`nosti za izrabo teh potencialov. Razpravljavci so podali ve~ tehtnih pobud za ustreznej{o umestitev problematike obnovljivih virov energije v slovenski dru`bi. Med drugim je Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike, predlagal sprejetje zakona o obnovljivih virih energije, spremembo uredbe o CO2 taksi in ustanovitev podjetja za OVE. Kot so na~rtovalci zapisali v osnutku Nacionalnega energetskega plana, so obnovljivi viri najpomembnej{a stra-te{ka rezerva Slovenije. Pomenijo tiste nekonvencionalne vire, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali prete`no obnavljajo. Pri tem so vklju~ena vsa podro~ja OVE, kot so vodna energija (hidropotencial), biomasa (les, 13 iz energetskih okolij zanimivosti lesni odpadki, energetske rastline, biodizel, bioplin), sončna energija (fototermika, fotovoltaika, pasivna solarna gradnja), geotermalna energija (nizko in visokotemperaturni vo-donosniki), izraba toplote okolja in odpadne toplote, sežiganje odpadkov in energija vetra. MIRO JAKOMIN PREMOGOVNIK VELENJI V EVROPI ODKOP PREMOGA UPADA, V SVETU NARAŠČA Sredi oktobra sta bila v Las Vegasu v ZDA 18. svetovni rudarski kongres in razstava rudarske opreme. Kongres je bil namenjen predstavitvi posameznih problemov svetovnega rudarstva in premogovništva, s poudarkom na prestrukturiranju premogovnikov. Prijavljenih je bilo 98 referatov, organizatorji pa so med njimi izbrali 26 tistih, ki so bili predstavljeni na kongresu. Med temi je bil tudi slovenski, ki sta ga predstavila dr. Franc Zerdin, direktor Premogovnika Velenje, in dr. Evgen Dervarič, direktor tehničnih služb v Premogovniku Velenje. Govorila sta o ekoloških vidikih pridobivanja debelih slojev lignita v Sloveniji, temi, o katerih sicer ni bilo veliko govora. Iz referatov predavateljev iz Evrope je bilo razbrati trend velikega upadanja odkopa premoga na stari celini, zaradi česar se v tradicionalnih rudarskih državah - na Poljskem, v Franciji, Španiji, Nemčiji - zelo veliko ukvarjajo s prestrukturiranjem premogovniških podjetij. »Vzroki za upad odkopa premoga so v visoki ceni evropskega premoga v primerjavi z uvoženim, v zelo težkih geomehanskih razmerah za pridobivanje premoga, poleg tega pa so evropski premogi tudi ekološko problematični,« je po vrnitvi s kongresa ugotavljal dr. Franc Zerdin in dodal: »Na drugi strani pa opažamo izredno rast odkopa premoga v državah, kjer imajo ugodne razmere za njegovo pridobivanje, to je na površini ali tik pod njo. To so predvsem ZDA, Avstralija, Južna Afrika in Kolumbija v Južni Ameriki. Premog pridobivajo za domače potrebe, še več pa za izvoz. Evropejci večidel ne izvažamo več premoga, uvažamo pa zelo veliko, prav tako tudi Japonci.« Ob kongresu je bila tudi razstava rudarske opreme, na kateri je sodelova-"lo 1.600 razstavljal cev z vsega sveta. Tudi na razstavi so bile potrjene smernice v svetovnem premogovništvu, saj je bilo podzemeljskemu pridobivanju premoga namenjeno sorazmerno malo razstavljene opreme, zato pa toliko več površinskim kopom. MAJA REONIK ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE UČENJE JE TUDI STVAR SRCA Prihodnost organizacije je v rokah, srcih in mislih njenih ljudi. In če se ti ne učijo, organizacija ne more postati uspešna. S temi besedami so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije sprejeli program izobraževanja in usposabljanja sindikalistov (september-december 2000) in ga v pretežni meri tudi uresničili. Kot meni vodja izobraževanja Vanda Rešeta, je zaradi korenitih gospodarskih, političnih, sistemskih in drugih sprememb v svetu nujna tudi temeljita preobrazba organizacij. Ta preobrazba povzroča nove potrebe po oblikovanju sistema pridobivanja in aplikacije znanja in spretnosti ter razvoja človeških virov. Prvi pogoj za razvoj in doseganje višje inovativnosti pa je znanje. Ker se tega v ZSSS tudi dejansko zavedajo, so že leta 1995 začeli izvajati ustrezne programe izobraževanja in usposabljanja, upoštevajoč potrebe sodobnega časa. Doslej so na različne izobraževalne seminarje pritegnili večje število sindikalnih zaupnikov, profesionalnih sindikalnih kadrov, predstavnikov sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS, članov svetov delavcev in delavskih predstavnikov v nadzornih svetih gospodarskih družb. V zadnjem času so organizatorji in predavatelji vložili največ truda v posredovanje nujno potrebnih znanj, kot so soupravljanje, uspešno delo v sindikatih podjetij in zavodov, pogajanja, organizacijska kultura, marketing v sindikatih, sindikati in Evropa, finance, varstvo pri delu, poslovna kultura in tuji jeziki. Predavatelji so v jesenskem delu večino navedenih tem že uspešno predstavili. Do konca leta pa naj bi izvedli še nekaj izobraževalnih seminarjev (odvisno od števila prijav udeležencev). MIRO JAKOMIN NEMČIJA RWE RO PREVZELO THEMES WATER Nemški koncem RWEje konec septembra ponudil britanskemu podjetju Themes Water Pic za njihove delnice 7,1 milijarde evrov. Ti so jih sprejeli in tako bo podjetje odslej del nemškega podjetja, skrbelo pa bo za mednarodno vodno gospodarstvo znotraj RWE. S prevzemom je postal ta koncem tretji največji svetovni ponudnik vodne energije. ČERNOBIL LE SE DO SREDINE DECEMRRA Zadnji, tretji, reaktor jedrske elektrarne Černobil bodo 15. decembra ugasnili in s tem bo ta razvpita elektrarna nepreklicno nehala delovati. O zapiranju so se dogovorili že pred petimi leti z memorandumom med Ukrajino in državami, članicami G7, ki so tudi sofinancirale razgradnjo. Ta bo najbolj prizadela zaposlene, zato pripravlja posebna komisija Evropske unije programe, s katerimi bodo poskušali ublažiti socialne in gospodarske posledice, s katerimi se bodo srečevali ti ljudje. ŠVEDSKA ZAPRTJE NUKLEARK NEUMNA ODLOČITEV Zaprtje nukleark neumna odločitev Financial Times seje v enem izmed svojih komentarjev lotil zapiranja jedrskih elektrarn na Švedskem in označil to odločitev vlade kot neumno. Liberalizacija trga je namreč tudi tam znižala cene električne energije, kar pomeni, da so se zmanjšale naložbe v razvijanje novih virov energije, kot sta energija iz vetra in energija iz moči valovanja. Leta 1999 so po mnenju Financial Timesa mnogo prezgodaj in nepremišljeno zaprli prvo jedrsko enoto — Bar-seback 1. Če bi tako nadaljevali in zaprli še preostalih enajst enot, bi se morala energija krepko podražiti, da bi lahko začeli proizvajati nadomestno energijo. Ko je to spoznala švedska vlada, je odložila zaprtje Barseback 2 do leta 2003. Prehod na alternativne vire energije je namreč trikrat dražji kot proizvodnja jedrske energije. Sicer pa Financial Times zanika tudi verjetnost nesreč. Edina nesreča, kije zahtevala smrtne žrtve, je bila doslej le leta 1986 v Černobilu. Po njej pa so varnostne ukrepe tudi bistveno izboljšali. Veliko večja je možnost nesreč pri proizvodnji energije iz premoga in plina. Poleg tega pa nuklearne proizvajajo z nizkimi stroški in lahko delujejo tudi do 40 let. 62 proizvodnja in oskrba iTiTlliHlMfiHlli Sodeč po letošnji porabi električne energije in z njo povezani teoriji o gospodarski rasti bo slovensko gospodarstvo očitno tudi letos doseglo spodbudne rezultate, saj poraba elektrike že od začetka leta vztrajno narašča. Tako smo deseti letošnji mesec v Sloveniji porabili 901,4 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 18,7 milijona ali 2,1 odstotka več kot v istem času lani. Poraba je bila višja tako pri neposrednih odjemalcih, ki so oktobra iz omrežja prevzeli 181,2 milijona kilovatnih ur električne energije (za 2 odstotka več), kot pri distribucijskih podjetjih, kjer je odjem iz prenosnega omrežja znašal 720,2 milijona kilovatnih ur (za 2,1 odstotka več). Sicer pa je bila dejanska oktobrska poraba za 3,8 odstotka višja tudi od predvidevanj, zapisanih v letošnji elektroenergetski bilanci. GWh 1000 800 600 400 200 oktober 1999 oktober 2000 ] NEPOSREDNI QDISTRIBUCIJA [^SKUPAJ Umi jMl'lh'HWII tl/arava je bila oktobra precej prijaznejša do proizvodnje hidroelektrarn, saj so te v omrežje oddale 391 milijonov kilovatnih ur ter tako lanske primerjalne rezultate presegle za 11,2 odstotka. Doseženi proizvodni rezultati so bili tudi krepko nad pričakovanji, saj naj bi bila po prvotnih ocenah hidroproizvodnja za dobro polovico manjša. Nekoliko slabši od načrtovanih pa so bili dosežki termoelektrarn, ki so skupaj z jedrsko elektrarno Krško oktobra v omrežje poslale 745,8 milijona kilovatnih ur oziroma za 6,8 odstotka manj kot v istem času lani. Zaradi tega so bili nekoliko nižji tudi skupni rezultati, saj je oktobrska proizvodnja elektrike v Sloveniji dosegla milijardo 136,8 milijona kilovatnih ur in je bila tako za 1,3 odstotka manjša od lanske. GWh 500 400 300 200 100 * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu PO DESETIH MESECIH ZA 4 ODSTOTKE VEC DEM SEL SENG NEK* TEŠ TET TE-T0L TEB* I I oktober 1999 \M oktober 2000 P- ta, kat fo prvih desetih letošnjih mesecih je skupna rast porabe 4,2-odstotna, kar povedano v konkretnih številkah pomeni, da smo v tem času v Sloveniji porabili 8 milijard 692,7 milijona kilovatnih ur oziroma za 348,1 milijona več kot v istem obdobju lani. S svojim delom so se v tem času izkazale tudi slovenske elektrarne, saj smo iz domačih virov dobili 9 milijard 742,2 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 2,1 odstotka več kot lani. Za pokritje vseh potreb smo morali nekaj električne energije tudi uvoziti, in sicer je uvoz v tem obdobju znašal 602,4 milijona kilovatnih ur (za 18,4 odstotka več), na tuje pa nam je uspelo prodati tudi za milijardo 403,5 milijona kilovatnih ur presežkov. Po ocenah dispečerjev kljub naraščanju povpraševanja do konca leta ne bi smelo biti težav s preskrbo, saj je ob elektrarnah na zalogi dovolj goriv, izboljšujejo pa se tudi hidrološke razmere. GWh 1200 1000 oktober 1999 oktober 2000 [|PROIZVODNJA ?PORABA QuVOZ QlZVOZ 15 sindikat dejavnosti energetike OoDLOs^tITaEVvki ODVISNA OD REZULTATOV POGAJANJ Kot so povedali v vodstvu SDE, so jim predstavniki gospodarskega ministrstva na prvih pogovorih obljubili ureditev partnerskih odnosov, ko pa je pri{el ~as, da bi to dejansko uresni~ili, iz te moke ni bilo ni~ kruha. Tako {e naprej ostaja neizpolnjena potreba po vzpostavitvi takih odnosov med vlado in sindikatom, ki bi temeljili na prostovoljnih pogajanjih, medsebojnem zaupanju, enakopravnem pogovoru in uresni~evanju sprejetih dogovorov. Sindikalisti upajo, da bo nova vladna ekipa pokazala ve~ zrelosti in odgovornosti kot dosedanja. O tem, ali se bo generalna stavka SDE zgodila ali ne, bodo seveda odlo~ili rezultati pogovorov in pogajanj. Sr SDE sprejel (stavka - da ali ne), je seveda odvisna od poteka in rezultata pogovorov in pogajanj med vladno in sindikalno stranjo. V sindikatu si `elijo, da bo nova ekipa na MGD-ju resen in odgovoren partner s polnimi pooblastili za pogajanja. O klju~nih zahtevah SDE-ja smo sicer podrobneje pisali `e v prej{nji {te-vilki, vseeno pa na kratko omenimo nekatere pomembnej{e vidike. Kot je ponovno opozoril Franc Dolar, mora vlada RS jasno odgovoriti na vpra{anje: Rafinerija v dru`bi Nafta Lendava - da ali ne? ^e se dr`ava za rafinerijo ne bo odlo~ila, potem mora takoj pripraviti program celovite sanacije te dru`be. Glede premogov-ni{tva SDE zahteva popolno izvajanje sprejetih zakonov o zapiranju rudnikov. Vlada mora omogo~iti tudi uskladitev elektrogospodarskih v RS pla~ s povpre~jem pla~, kar pomeni, da jih mora dvigniti na tisto raven, ki je veljala ob podpisu kolektivne pogodbe za elektrogospodarstvo. V ospredju sindikalnih prizadevanj pa je trenutno tudi zahteva po podpisu protokola o socialnem dialogu med vlado RS in SDE. Sindikat je oblikoval predlog za dogovor o sodelovanju sindikata in uprav dru`b na podro~ju socialnih vpra{anj ter predlog pravil delovanja ekonomsko-so-cialnega sveta na podro~ju energetike. ^eprav so oba predloga pravo~as-posredovali predstavnikom no MGD-ja, se po besedah Franca Dolarja sindikalisti kljub prizadevanju 16 redi novembra so na seji predsedstva Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije prou~ili najno-vej{e razmere v zvezi z napovedano in prelo`eno generalno stavko sindikata. Kot smo `e poro~ali, je SDE uporabo skrajnih ukrepov prelo`il na ~as po volitvah in konstituiranju nove vlade, in to predvsem zaradi velike neresno-sti in nepripravljenosti vladne strani na pogajanja. Na omenjeni seji so se dogovorili, da bodo v naslednjih dneh sklicali seje konferenc posameznih dejavnosti in se na njih dogovorili o potrebnih dejavnostih za organiziranje generalne stavke. Po besedah predsednika SDE Franca Dolarja bodo takoj po konstituiranju nove vlade seznanili predstavnike Ministrstva za gospodarske dejavnosti s pere~imi razmerami v energetskem sistemu in jim posredovali sindikalne zahteve. Kon~na odlo~itev, ki jo bo gradnja prenosnega omre`ja niso mogli ni~esar dogovoriti z neresnim partnerjem. Kot je razvidno iz sindikalnega predloga Pravil delovanja ekonomsko-so-cialnega sveta na podro~ju energetike, ima Sindikat dejavnosti energetike jasen pogled o sodelovanju z vlado RS. Ekonomsko-socialni svet na po-dro~ju energetike (ESSE) je v bistvu tripartitni organ socialnih partnerjev, ustanovljen z namenom obravnavanja vpra{anj in ukrepov, ki se na-na{ajo na ekonomsko in socialno politiko, in drugih vpra{anj, ki zadevajo posebna podro~ja dogovarjanja socialnih partnerjev za dru`be v energetskem gospodarstvu. Med temeljna podro~ja ESSE sodijo socialni sporazum, socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, problematika zaposlovanja in delovnih razmerij, sistem kolektivnega dogovarjanja, cene, ekonomski sistem in ekonomska politika, pravna varnost, sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope, soupravljanje delavcev ter sindikalne pravice in svo-bo{~ine. ESSE v okviru svojega delovanja sodeluje pri pripravi zakonodaje, daje pobude za sprejem novih ali spremembo veljavnih zakonov, oblikuje stali{~a in mnenja glede delovnih gradiv, osnutkov uredb, odredb in zakonov, pa tudi glede smernic za gospodarske na~rte. Sicer pa tripartit-na organiziranost ESSE odra`a enakopravno zastopanost vseh treh socialnih partnerjev, in sicer delojemalcev, delodajalcev in lastnikov. Toliko o tem, kar na podro~ju odnosov med omenjenimi socialnimi partnerji {e ni za`ivelo, ~eprav bi ta razmerja morali `e zdavnaj uveljaviti. Te`ko bi trdili, da si SDE za ureditev odnosov z vlado v minulih letih ni prizadeval. Pri tem je treba upo{teva-ti, da je energetski sindikat deloval v te`avnih gospodarskih in politi~nih razmerah, ki doslej ob tolikih zamenjavah vladnih ekip temu cilju niso bile najbolj naklonjene. Res pa je, da SDE v tej smeri {e ni izkoristil vseh mo`nosti in ga v prihodnje na tem podro~ju ~aka {e veliko nalog. Eno je dose~i podpis protokola o socialnem dialogu, drugo pa zagotoviti konkretno uresni~evanje in spo{tovanje dogovorjenih pravil igre. MIRO JAKOMIN Eles zaDel uresniČevati NALOŽBO največjo Po skoraj trinajstih letih je Elektro – Slovenija 10. novembra vendarle tudi uradno odprlo gradbi{~e nove 400/110 kV RTP Kr{ko, ki naj bi bila dokon~ana do konca leta 2002. Gre za izjemno pomemben objekt, ki bo odjemalcem na obmo~ju Dolenjske, Posavja in Bele krajine zagotovil nemoteno in kakovostno dobavo elektri~ne energije. a lokaciji prihodnje razdelilno transformatorske postaje 400/110 kV RTP Kr{ko, ki je neposredno ob na-{i edini nuklearki, je bila v petek, 10. novembra, prilo`nostna slovesnost, s katero je Eles za~el ure-sni~evati enega izmed finan~no in tudi druga~e zelo zahtevnih nalo`benih projektov, ki je velikega pomena za zagotovitev nemotenega napajanja Dolenjske, Posavja in Bele krajine z elektri~no energijo. Kot je ob otvoritvi poudaril direktor Elesa mag. Vi-toslav Türk, gre za projekt, ki ni osrednjega pomena samo za Eles, temve~ tudi za dr`avo kot celoto, saj bo regiji oziroma tamkaj{nji industriji in porabnikom omogo~il odpravo ve~letnih te`av z zanesljivostjo in kakovostjo elektri~ne energije. Po drugi strani pa bo v ~asu, ko smo pri~a pospe{enemu odpiranju energetskega trga, omogo~il tudi dosega- nje tistih ciljev, ki jih trg prina{a -ve~je pretoke elektri~ne energije iz enega kraja v druge, meddr`avno povezovanje in prenos ve~jih koli~in elektri~ne energije na dalj{e razdalje. Sam objekt RTP Kr{ko sicer izpolnitve vseh teh ciljev {e ne omogo~a, je pa po besedah mag. Vitoslava Türka tisti temelj, ki zagotavlja, da se bodo tudi prihodnji Elesovi projekti izvajali v to smer. Tako lahko upravi~eno re~emo, da gradnja RTP Kr{ko ni le projekt Elesa, industrije in regije, ampak tudi projekt, ki Slovenijo postavlja v Evropo tako v tehni~nem kot ekonomskem pogledu. O izjemnem pomenu RTP Kr{ko je v nadaljevanju govoril tudi direktor EIMV dr. Maks Babuder, ki je poudaril, da bomo z zgraditvijo RTP Kr{ko dobili sodobno stikali{~e, ki bo temu ob-mo~ju zagotovilo vitalno povezavo med 400 kV in 110 kV prenosnim17 Temeljni kamen za novo razdelilno transformatorsko postajo 400/110 kV RTP Kr{ko sta polo`ila dr`avni podsekretar Severin Maffi in kr{ki `upan Franci Bogovi~. omre`jem. RTP Kr{ko bo zgrajeno v klasi~ni prostozra~ni izvedbi, saj je ob nuklearki na voljo dovolj prostora, poleg tega pa naj bi bila tako zagotovljena tudi bolj{a kompatibilnost z obstoje~im stikali{~em. Sicer pa je 400/110 kV RTP Kr{ko z razpletom daljnovodov objekt, katerega zametki segajo `e v davno leto 1987, ko je bilo pridobljeno lokacijsko dovoljenje. Zaradi {tevilnih konceptualnih, prostorskih in finan~nih zapletov so bila nato delno `e opravljena pripravljalna dela ustavljena, ~eprav si je nato ves ~as Eles prizadeval zagotoviti pogoje za nadaljevanje te investicije. V letu 1999 so bila tako opravljena vsa usklajevanja, pridobljena vsa soglasja, urejena nekatera lastninska razmerja, februarja letos pa je bilo nato pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje.V naslednjih mesecih je potekalo sklepanje dela pogodb z izvajalci in dobavitelji opreme (projektantska dela je opravilo podjetje IBE, gradbena dela so zaupana podjetju GIZ Gradis, jeklene konstrukcije pa bo dobavilo podjetje C&G, vsi iz Ljubljane), za nekatera dela in drugo potrebno opremo pa {e poteka obravnava prispelih ponudb na javne razpise. Kot `e re~eno, so Dolenjska, Posavje in Bela krajina {e vedno nezanesljivo napajane z elektri~no energijo, saj na 18 tem obmo~ju ni ve~jih energetskih virov, na drugi strani pa je ravno tu vrsta pomembnih industrijskih objektov, ki terjajo zanesljivo in kakovostno preskrbo z elektri~no energijo. Dolgoro~ne {tudije razvoja elektroenergetskega omre`ja namre~ potrjujejo, da je za izpolnitev te naloge oziroma za izbolj{anje napetostnih razmer in pove~anje zanesljivosti napajanja omenjenega obmo~ja nujna gradnja 400/110 kV RTP Kr{ko z razpletom daljnovodov, saj bo s tem omogo~en prenos elektri~ne energije iz jedrske elektrarne Kr{ko na naj-bli`je porabni{ko obmo~je, zagotovljen bo dodatni pomo`ni vir napajanja NEK in vklju~itev novozgrajenih plinskih blokov v TE Brestanica in predvidenih elektrarn spodnjesavske verige na energetski trg, precej manj{e pa bodo tudi energetske izgube (za pribli`no 30 GWh na leto). Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 3,6 milijarde tolarjev, od ~esar je bilo doslej anga`iranih `e 860 milijonov oziroma samo letos 445 milijonov tolarjev. RTP Kr{ko naj bi bila dokon~ana do konca leta 2002, pri ~emer pa je treba poudariti, da bo za zagotovitev njene funkcionalne usposobljenosti oziroma sklenitev elektroenergetske zanke na tem ob-mo~ju nujno treba zgraditi {e povezovalni daljnovod Beri~evo–Kr{ko. BRANE JANJI] prenova DEM Podpisana tudi pogodba o dobavi generatorjev Dravske elektrarne so s hrva{kim Kon~arjem v za~etku novembra podpisale pogodbo o dobavi generatorjev, potrebnih za izpeljavo druge faze prenove. Vrednost izdelave {estih generatorjev z vzbu-jalno opremo zna{a skoraj dve milijardi tolarjev. Vp prostorih Dravskih elektrarn na Mariborskem otoku je bil 2. novembra slavnostni podpis pogodbe za dobavo {estih generatorjev za potrebe prenove elektrarn Vuhred in O`balt, ki jih bo izdelalo podjetje Kon~ar -Elektroindustrija iz Zagreba. Pogodba poleg same izdelave, dobave, nad- zora monta`e in zagona generatorjev vsebuje tudi {olanje, celotna vrednost pa zna{a milijardo 922,5 milijona tolarjev. Prvi generator iz Kon~arja bo na HE Vuhred prispel novembra 2001, zadnjega izmed {estih na-ro~enih pa naj bi na Dravo pripeljali januarja 2004. Kot je ob podpisu pogodbe povedal direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj, izbira dobavitelja generatorjev ni bila te`ka, saj je Kon~ar dal najbolj{o ponudbo, poleg tega pa imajo Dravske elektrarne z njihovimi generatorji tudi `e dobre izku{nje. Kot je dejal Ivan Kralj, je Kon~ar zaradi vojne na Hrva{kem in z njo povezanih razmer v nekem obdobju izgubil reference, nedavni us-pe{ni poskusni zagon generatorja za HE Plave pa je znova potrdil, da gre za podjetje, ki je sposobno naro~ila izpolniti po vseh evropskih standardih. To je v svojih pozdravnih besedah potrdil tudi predsednik uprave delni{ke dru`be Kon~ar – Elektroindustrija Darinko Bago, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje, in dodal, da je Kon~ar uspe{no prebrodil krizo ter tako znova i{~e svoj prostor na svetovnem trgu. S tega vidika je opozoril tudi na obse`ne globalizacijske procese in povezovanje velikih svetovnih koncernov, ki precej zapirajo vrata manj{im podjetjem. Kljub temu pa gre hkrati tudi za procese, ki podjetjem, kot je Kon~ar, postavljajo no- ve izzive in jih silijo v iskanje ustreznih re{itev. Kon~ar eno izmed mo`nosti vidi tudi v povezovanju in tradicionalno dobrem poslovanju z ljubljanskim Litostrojem ter prilagajanju posebnim zahtevam kupcev. Pri tem bo slovenski trg za Kon~ar ostal zelo zanimiv tudi v prihodnjih letih, saj si obetajo tudi sklenitev poslov v okviru projekta gradnje spod-njesavske verige. Kot je znano, bodo Dravske elektrarne v okviru druge faze prenove elektrarn obnovile {e hidroelektrarni Vu-hred in O`balt, pri ~emer ne bo {lo zgolj za zamenjavo dotrajane opreme, ampak podobno kot pri prenovi prvih treh elektrarn, tudi za pove~anje proizvodnih zmogljivosti (HE Vuhred ve~ja letna proizvodnja za 31 GWh in HE O`balt za 32 GWh), koni~ne mo~i (za 31 MW) in mo`nosti sekundarne regulacije, kar je {e posebnega pomena za izbolj{anje obratovalnih sposobnosti slovenskega elektroenergetskega sistema. Vrednost celotne investicije je ocenjena na dobrih 14 milijard tolarjev, konkretna dela na objektih pa naj bi za~eli julija prihodnje leto in nato prenovo v celoti kon~ali septembra 2004. BRANE JANJI] @e podpisanim pogodbam za uresni~itev druge faze prenove Dravskih elektrarn s slovenskimi podjetji IBE (projektantske storitve), Iskra Sysen (programska oprema za potrebe daljinskega vodenja) in Litostroj (turbine) se je novembra pridru`ila {e pogodba s hr-va{kim Kon~arjem, ki bo izdelal generatorje. 19 prenova prenosnega omre`ja RTP KLE^E PRED ZADNJO FAZO obnove Eles je konec septembra kon~al ~etrto fazo obnove ene najpo-membnej{ih razdelilno transformatorskih postaj za napajanje Ljubljane 220/110/35 kV Kle~e, ki tako po~asi dobiva novo podobo. Za zagotovitev nemotenega napajanja slovenske prestolnice pa bo treba zgraditi {e manjkajo~i 110 kV daljnovod med Ljubljansko elektrarno – toplarno, Poljem in Beri~evim. RTP 20 220 /110/35 kV Kle~e je bila zgrajena `e v davnih 50 letih, sprva zgolj kot 110/35 kV postaja, pozneje, leta 1968, pa je bil dograjen {e 220 kV del. Ker je v minulih desetletjih elektrogospodarstvu vedno kroni~no primanjkovalo denarja in so bila razpolo`ljiva sredstva bolj namenjena {iritvi in dograditvi elektroenergetskega omre`ja, so bile visokonapetostne naprave, ki jih je Eles podedoval v za~etku devetdesetih let, `e tako dotrajane, da se je moral sektor za vzdr`evanje prakti~no lotiti celovite obnove vseh naprav. Poleg tega je te`avo predstavljalo tudi dejstvo, da je {lo za celo vrsto naprav razli~nih proizvajalcev iz nekdanje Jugoslavije, ki so bile tudi zelo razli~no oskrbovane. Zato je moral Eles v minulih letih vlo`iti ogromno truda in sredstev, da je prenosno omre`je povzdignil na enotno tehni~no raven in slovenskemu elektroenergetskemu sistemu zagotovil potrebne temelje za enakopraven nastop na odprtem evropskem energetskem trgu. Ker pa gre pri tem seveda za potrebne milijardne vsote, je obnova prenosnega omre`ja Elesa potekala v posameznih fazah, tako da bo 400 in 220 kV del daljno-vodnih in transformatorskih polj v celoti obnovljen prihodnje leto, ve~ji del 110 kV polj v RTP-jih (teh je 176) pa bo svojo prenovo postopoma do~akalo {ele v naslednjih letih. Med najbolj dotrajanimi na tem napetostnem nivoju, ki se jih je Eles vendarle moral lotiti prednostno, pa se je pred leti zna{la tudi RTP Kle~e 220/110/35 k V, ki je vitalnega pomena za napajanje Ljubljane in okolice ter tamkaj{nje industrije. Zaradi njenega izjemnega pomena za nemoteno preskrbo se je moral Eles prenove lotiti postopoma, pri ~emer je {lo za etapno obnovo posameznih delov 220 in 110 kV stikali{~a, ki bo v celoti prenovljeno {ele prihodnje leto z dokon~ano peto, to je zadnjo fazo prenove. Kot nam je povedal direktor Elesovega sektorja za vzdr`evanje Milan Kenda, je ta projekt veliko zahtevnej{i od podobnih ravno zato, ker je treba prenovitvena dela opravljati v stikali{~u, ki delno normalno obratuje in je tako pod napetostjo, kar zahteva posebne varnostne ukrepe. V ta namen je zgrajen poseben sistem pomo`nih zbiralnic 110 kV. Poleg tega RTP Kle~e le`i na vodovar-stvenem obmo~ju, kar je v prej{njih fazah terjalo tudi posebne okoljevar-stvene ukrepe. Zgrajen je namre~ posebni podzemni zbiralnik za primere morebitnega izlitja transformatorskega olja, saj je v posameznem transformatorju kar 50 ton olja. [e pose- okviru leto{nje ~etrte faze prenove RTP Kle~e so bila obnovljena tri 110 kV polja, med drugim tudi 110 kV polja [i{ka I in II ter tri 220 kV polja (Beri~evo, transformatorsko in merilno polje), zamenjan pa je bil tudi transformator 220/110/10 kV, 150 MVA. Za to fazo prenove je bilo namenjenih 446 milijonov tolarjev, vsa dela pa so bila opravljena v predvidenih rokih. Med ve~jimi izvajalci gre poleg delavcev Sektorja za vzdr`evanje oziroma enote Elektroprenos Ljubljana, ki jo vodi Milan Dodig, omeniti {e Gradis Ljubljana, ki je opravljal gradbena dela, Elex Elektrotehno, Merkur in Elektronabavo kot dobavitelje opreme, C&G kot izvajalca elektromonta`nih del s podizvajal-cema Elektroservisi in EM Bizant, projektanta IBE in EIMV. Posebna zahvala pa gre vsekakor tudi odgovornemu vodji tega zahtevnega projekta Marku Hrastu, vodji RTP Kle~e Primo`u ^i`manu in Marjanu Jarcu , ki so v preteklih {tirih fazah projekta vlo`ili veliko truda in znanja, ter sodelavcem iz sektorja za obratovanje. investicije SENG bej ob~utljiva pa je bila leto{nja ~etr-ta faza prenove, ki so jo Elesovi vzdr-`evalci skupaj z zunanjimi sodelavci uspe{no kon~ali konec septembra, saj je {lo za zamenjavo daljnovodnih polj [i{ka I. in II., ki sta napajani radialno. To z drugimi besedami pomeni, da so morali vzdr`evalci opraviti prevezavo na sosednja polja proti Vi-~u. Slednja pa imajo glede napajanja podoben status, s ~imer se je pove~a-la nevarnost, da bi v primeru kakr{ne koli okvare velik del Ljubljane ostal v temi in bi pri{lo tudi do velike gospodarske {kode. Podobna nevarnost bo tudi prihodnje leto, ko se bo situacija obrnila, in bodo vi{ka polja prevezana na [i{ko. Zaradi omenjenih te`av so se vzdr`evalci ~etrte faze prenove lotili z obilico priprav in tudi samo obnovo razdelili v dva dela, tako da so manj ob~utljive naprave in en transformator mo~i 150 MVA (te-`a 210 ton) zamenjali v pomladnih mesecih, najob~utljivej{i del stikali{-~a pa prenovili v zadnjih dveh mesecih. Za kako zahtevna dela pravzaprav gre, je mogo~e razbrati tudi iz fi-nan~nih podatkov, saj naj bi celotna obnova RTP Kle~ stala milijardo 625 milijonov tolarjev, pri ~emer je poleg popolne rekonstrukcije te postaje in zamenjave elektroenergetske opreme v{teta tudi zamenjava obeh transfor- matorjev moči 150 MVA (nakup enega novega in popolna prenova drugega). Sicer pa je po besedah Milana Kende Eles do konca četrte faze za obnovo Kleč porabil že milijardo 235 milijonov tolarjev, 390 milijonov pa bo potreboval še prihodnje leto. V omenjeni projekt tudi še niso všteta sredstva, potrebna za zamenjavo merilnih transformatorjev, prav tako pa tudi ne denar, potreben za posodobitev že precej dotrajanega sistema daljinskega vodenja postaje. Kakor koli že, konec leta 2001 bodo Kleče končno postale sodobna razdelilno transformatorska postaja, prilagojena zahtevnim nalogam, ki jih opravlja, čeprav je treba povedati, da se bomo v Ljubljani veliko bolj znebili strahu pred električnim mrkom šele ko bo dograjen manjkajoči del 110 kV zanke med Termoelektrarno - toplarno Ljubljana, RTP Poljem in RTP Beričevo. BRANE JANJI] Brez te@av pri tunelu za he doblar ii Medtem ko je hribina pri tunelu za HE Plave II `e kmalu po za~etku prodiranja vanjo pokazala svoj pravi obraz in povzro~ila nemalo te`av in stro{kov izvajalcem del in investitorjem, vrtanje dovodnega tunela za HE Doblar II poteka brez te`av. St troj TBM, ki so ga poleti prestavili iz Ajbe, kjer je predrl hribino za plavski tunel, je za~el z vrtanjem dovodnega tunela za HE Doblar II konec septembra. Sredi novembra je bil 1.150 metrov dale~ v hribu, kar je slaba tretjina 3.937-metrskega tunela. Za ta tunel so na za~etku klasi~no izkopali 230 metrov hribine, zatem pa je za~el z izkopom TBM, ki bo izkopal 3.200 metrov, naslednjih 507 metrov pa spet sledi klasi~ni izkop. 21 »Klasi~no izkopavamo hribino od povedal vodja gradnje objekta. Pri HE Plave II v tem ~asu gradbeniki injicirajo in konsolidirajo predor. Za montirane betonske elemente in-jicirajo gramoz, kar je potrebno za vzpostavitev zato, da so ti v trdnem stiku s hribino. Hkrati betonirajo prvih 200 metrov tunela, kjer so bili ve~ji pritiski hribine, kot so predvidevali, in je nekoliko na~eta monta`na obloga tunela. Dela v tunelu naj bi bila kon~ana januarja naslednje leto. Na vtoku v elektrarno delajo pri-klju~ek med vto~nim objektom in dovodnim tunelom ter postavljajo gradbeni objekt na spodnjem delu odpeskovalnikov. Sicer pa je na objektu montirana vsa hidromehanska oprema, razen ~istilnega stroja in zapornic na iztoku iz odpeskovalnikov. Izmed dveh vodostanskih ja{kov je eden kon~an, na drugem pa opravljajo zemeljska dela in betonirajo ja{ke. Strojnica te elektrarne je gradbeno kon~ana in vanjo montirajo agregat in generatorsko opremo. »Na podlagi sedanjega poteka del predvidevamo, da bo HE Plave II za~ela obratovati do prvega polletja naslednje leto,« zagotavlja Vlado Ga-brijel~i~. Problem glede povzro~anja hrupa bli`njim lastnikom hi{ v vasi Lo`ice je {e nere{en in je na sodi{~u. Prav tako {e vedno potekajo pogajanja z izvajalci del glede pokritja stro{kov ob zastoju stroja TBM na prvih 200 metrih tunela za HE Plave II. ^asovno zamudo pri zastoju vrtanja jim je s pospe{enimi monta`nimi deli uspelo nadoknaditi. MINKA SKUBIC 22 potoka U{nik do vtoka. Tam smo najprej napravili transportni tunel, da lahko odva`amo izkopani material. Hkrati z dokon~anjem vto~nega objekta bodo kon~ana tudi ta dela. Na U{niku izvajamo {e betonski prehod dovodnega tunela. V tej zgradbi bo tudi demonta`na komora za de-monta`o glave TBM, ko bo stroj predrl hribino. Ostali del kompozicije se bo vrnil po tunelu nazaj na njegov za~etek. Hkrati z vrtanjem tunela poteka v izpraznjeni akumulaciji jezera Podselo izkop za lo~no pregrado, ki bo {~itila gradbeno jamo za gradnjo vto~nega objekta,« opisuje dela, ki potekajo v tem ~asu za HE Doblar II, vodja gradnje projekta dogradnje HE na So~i Vlado Gabrijel~i~. Prazno akumulacijo HE Doblar izrabljajo v obstoje~i elektrarni za remont, in sicer za zamenjavo enega gonilnika agregata. Jim je pa visoka voda povzro~ila 15-dnevno zamudo pri izdelavi lo~ne pregrade za za{~ito gradbene jame. Sicer pa je opravljenega dobra polovica izkopa za vodo-stan nove elektrarne, dokon~an zgornji del in delno spodnji. V strojnici montirajo vgradne dele turbine, v tem ~asu montirajo turbinsko spiralo in betonirajo tla~ni tunel. »Sedanji potek del in predvideni operativni na~rt ka`eta, da bo pri tej elektrarni nastala nekaj mese~na zamuda za~et-ka obratovanja objekta. Razlogi so predvsem v strojnici. Pristopi vanjo in izto~ni tunel so povzro~ili zamudo za~etka monta`e predbetoniranih del in glavnih betonskih del v njej,« je elektrodistribucija pred odpiranjem trga Strma POT DO KONKUREN^NE STORITVE Temeljna dokumenta, ki elektrodi-stribucijskim podjetjem narekujeta novo tr`no naravnano organiziranost, sta energetski zakon in uredba o na~inu izvajanja gospodarskih javnih slu`b s podro~ja distribucije elektri~ne energije. Pri odpiranju trga z elektri~no energijo si v vseh petih distribucijskih podjetjih prizadevajo za vzpostavitev takih organizacijskih, kadrovskih in informacijskih temeljev, ki bodo elektro-distribuciji omogo~ali ~im bolj kakovostno in konkuren~no storitev ob ~im manj{ih poslovnih stro{kih. v uredbo o na~inu izvajanja gospodarskih javnih slu`b s podro~ja distribucije elektri~ne energije. Precej pozornosti namenjajo {e zlasti izobra`eva-nju zaposlenih o tr`enju v distribuciji, saj se bodo `e prihodnje leto sre~ali z doma~o konkurenco. Ob tem se pospe{eno pripravljajo na uvajanje sodobnih na~inov daljinskega merjenja in od~itavanja elektri~ne energije, in sicer tako pri upravi~enih kot tarifnih odjemalcih. [tefan Lutar, direktor delni{ke dru`be Elektro Maribor, pa je povedal, da so v njihovem podjetju za ure-sni~itev zahtev energetskega zakona in omenjene uredbe ustanovili {tiri delovne skupine, in sicer za podro~ja organizacijskih sprememb, pre-mo`enja, kadrov in dopolnilnih dejavnosti. V okviru delovne skupine za organizacijske spremembe so pripravili organizacijske sheme za posamezne javne gospodarske slu`be in predlog potrebnih delovnih mest. Dopolnilne dejavnosti bodo organizirali znotraj podjetja in te storitve ponujali odjemalcem. Sicer pa v okviru Gospodarskega interesnega zdru`enja distribucije elektri~ne energije potekajo aktivnosti po komisijah za zadeve, ki so skupne vsem distribucijskim podjetjem. Na podlagi rezultatov delovne skupine za organizacijske spremembe so za~ele z delom tudi ostale delovne skupine. Bojijo pa se, da jim do 1. januarja 2001 ne bo uspelo spremeniti informacijskega sistema tako, da bi izpolnili zahtevo glede priprave lo~enih ra~unovodskih izkazov po posameznih javnih slu`bah in dejav- istribucija elek- tri~ne energije je po energetskem zakonu obvezna republi{ka gospodarska javna slu`ba, pri ~emer so izvajalci distribucije odgovorni za razvoj, vzdr`evanje ter upravljanje distribucijskega omre`ja, hkrati pa so odgovorni tudi za vodenje, obratovanje in usklajeno delovanje distribucijskega omre`ja s prenosnim omre`jem. Poleg tega je v energetskem zakonu tudi dolo~eno, da se bo z elek-tri~no energijo trgovalo na organiziranem trgu, ki ga bo organizirala pravna oseba - organizator trga. Vlada bo do aprila 2000 dolo~ila upravljavce omre`ij in organizatorja trga v skladu z energetskim trgom. junijski {tevilki Na{ega stika smo pisali o pripravah elektrodistributer-jev na odpiranje trga z elektri~no energijo po tehni~ni in tehnolo{ki strani. S tem smo ostali le na pol poti, saj je zelo aktualno tudi vpra{anje, kako v elektrodistribuciji potekajo priprave na odpiranje trga s komercialnega vidika. Zastavlja se vpra{an-je, kako je v tej smeri z uresni~eva-njem poglavitnih zahtev energetskega zakona in uredbe o gospodarskih javnih slu`bah. Katere so najpomem-bnej{e vsebinske spremembe, ki so jih v elektrodistribuciji `e izvedli, katere naloge pa morajo {e uresni~iti? Kot je pojasnil Peter Petrovi~, direktor delni{ke dru`be Elektro Celje, potekajo priprave na odpiranje trga v skladu z energetskim zakonom in 23 trg v lu~i ~lanov IZIPE nostih. Ker {e manjkajo dolo~eni podzakonski akti, ki so bistveni za delovanje trga elektri~ne energije, dvomijo, da bo trg elektri~ne energije za~el delovati s 15. aprilom 2001. Glede teh priprav so v vodstvu Elektro Primorske pojasnili, da so se vklju~ili v obstoje~e oblike izo-bra`evanja. Sodelujejo pri izdelavi projekta Predlog metode za obra-~unavanje prenosa in distribucije elektri~ne energije v Sloveniji. V zvezi s tem so se udele`ili dveh delavnic, na katerih so se seznanili tako z izhodi{~i za metodo obra~unavanja prenosa elektri~ne energije v slovenskem prostoru in pregledom metod po svetu, kot tudi s primerjavo metod za obra~unavanje prenosa in distribucije elektri~ne energije. Na organizacijskem podro~ju so trenutno v fazi priprave nove organizacijske sheme dru`be. Imenovana je bila tudi posebna delovna skupina za izdelavo predloga prilagoditve zahtev `e omenjene uredbe. Med pomemb-nej{imi nalogami, ki jih ~akajo v prihodnje, sodi predvsem sodelovanje pri izdelavi preostalih aktov, ki izhajajo iz energetskega zakona. Sicer pa o nekaterih pomembnih vidikih v zvezi s ponudbo javnih podjetij za distribucijo elektri~ne energije tokrat pi{emo tudi v rubriki Na{ gost, in sicer v pogovoru s Karlom Per{oljo, direktorjem komercialnega sektorja delni{ke dru`be Elektro Primorska. O pripravah na odpiranje trga z elektri~no energijo v javnih distribucijskih podjetjih Elektro Ljubljana in Elektro Gorenjska pa naj bi predvidoma po-ro~ali v eni od naslednjih {tevilk Na{ega stika. MIRO JAKOMIN Porabniki pri^akujejo pregledna Proizvajalci elektri~ne energije te`ijo k ~im vi{ji ceni elektrike, porabniki pa seveda k ~im ni`ji. Kaj pomeni odpiranje trga za industrijske porabnike elektri~ne energije? Kako lahko porabniki sodelujejo v postopku priprave podzakonskih aktov? Kak{ne so njihove `elje in pri~akovanja? O tej tematiki so `ivahno razpravljali na 8. seji upravnega odbora Interesnega zdru`enja industrijskih porabnikov energije (IZIPE), ki je potekala 26. oktobra v upravni stavbi Gospodarske zbornice Slovenije. K 24 ot je poudaril predsednik upravnega odbora IZIPE dr. Janez Bratina, `elijo z razpravo o trgovanju z elek-tri~no energijo spodbuditi porabnike k razmi{ljanju in pripravi na odpiranje trga. Vsi izvedbeni predpisi sicer {e niso sprejeti, vendar pa se leto 2001, ko naj bi za~el delovati notranji trg z elek-tri~no energijo, hitro pribli`uje. Kot porabniki elektri~ne energije morajo biti pripravljeni, da izkoristijo mo`no-sti, ki jih bo dal prosti trg. Mag. Hinko [olinc (In{titut Jo`ef [tefan) je predstavil zna~ilnosti energetskega zakona in sprejetih uredb, in sicer z vidika pravnega reda na po-dro~ju trgovanja z elektri~no energijo. Do sedaj so sprejete tri uredbe, ustanovljena je Agencija za energijo, manjkajo pa {e uredbe o pogojih za dobavo energije in druge uredbe, ki bodo omogo~ile trgovanje z elek-tri~no energijo. Dr. Miha Tom{i~ je predstavil delovanje Centra za energetsko u~inkovi-tost, ki deluje v okviru In{tituta Jo`ef [tefan. Aktivnosti centra so usmerjene predvsem v informiranje porabnikov energije in usposabljanje za trgovanje z elektri~no energijo. Glede dr. Janez Bratina zanimivosti iteresno združenje industrijskih porabnikov energije (IZIPE) združuje 47 družb iz različnih dejavnosti. Največ družb je iz dejavnosti proizvodnje kovin (13), sledi proizvodnja tekstilne in obutvene industrije (11) ter proizvodnja papirja (6) in proizvodnja kemičnih izdelkov, gume in plastičnih mas (6) ter proizvodnja kovinskih izdelkov, strojev in naprav (4) in proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. Slabše so zastopane druge predelovalne dejavnosti, v katerih je tudi nižji delež stroška za porabljeno energijo v skupnih posl bije poslovnih stroških. možnosti, ki jih ima IZIPE v procesu odpiranja trga z električno energijo, pa je omenil sodelovanje pri pripravi zakonodaje (podzakonski akti za električno energijo in zemeljski plin), vplivanje na stroške dobave in njihovo razporeditev med porabnike (odločitve MGD, Agencije za energijo, MEOR in dobaviteljev) ter oblikovanje pogodb (tipske pogodbe, nomenklatura, struktura, velikost postavk). Poleg tega je poudaril tudi pomen potrebnih informacij in analiz za IZIPE (analize podzakonskih aktov, analize odločitev MGD, Agencije za energijo in dobaviteljev, tipske pogodbe in postavke) ter potrebo po usposabljanju članov IZIPE za trgovanje z energijo. Izven strokovnega dela Centra za energetsko učinkovitost pa bi lahko za IZIPE pripravili forum za širšo razpravo (GZS-vlada, Slovenski E-forum, posebne oblike soočanja). Na omenjenih strokovnih srečanjih bi lahko obravnavali teme o odpiranju trgov (uvoz in izvoz električne energije, zemeljski plin), vprašanje nasedlih investicij, obremenjevanje gospodarstva, zavarovanje tržnih nihanj energije in podobno. Med razpravo so člani IZIPE med drugim poudarili, da pomanjkanje informacij o pogojih dobave in načinu trgovanja z električno energijo postavlja vrsto vprašanj, ki jih je treba rešiti do uveljavitve prostega notranjega trga z električno energijo (1. april 2001). Porabniki električne energije morajo spremljati tako predpise o odpiranju trga, kakor tudi svojo količinsko in strukturno porabo energije, da bodo lahko postavljali zahteve pri trgovanju in s tem uveljavljali ugodnejše pogoje in ceno za dobavljeno električno energijo. Strošek transporta električne energije je pomemben del celotnega stroška za električno energijo in mora biti v razumnih mejah. Kot ocenjujejo, bi strošek transportne storitve znašal okrog 0,7 tolarja na kilovatno uro, kar ustreza današnjemu cenovnemu razmerju. Poleg tega so na seji IZIPE ugotovili, da bi morali sodelovati tako v razpravah o vsebini posameznih predpisov o sproščanju trga z električno energijo, kakor tudi pri oblikovanju stroška transporta. Ocene kažejo, da bi bila proizvodna cena v neposredni pristojnosti posameznega proizvajalca in bi trg uravnaval njeno višino. Po razpravi o problematiki trgovanja z električno energijo so člani IZIPE sklenili, da morajo biti pred oblikovanjem prostega trga z električno energijo pravočasno znana tako celotna pravila igre in principi delovanja prostega trga (splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije), kakor tudi drugi vplivi vstopa na prosto trgovanje z električno energijo. Poleg tega so sklenili, da mora biti oblikovanje transportnega stroška električne energije po omrežju trans-parentno in uveljavljeno s splošnimi načeli neprofitnega poslovanja, zaradi enotnega nastopa do vseh uporabnikov. Poudarili pa so tudi, da IZIPE želi sodelovati v pripravi izvedbenih predpisov za oblikovanje prostega trgovanja z električno energijo, in sicer z namenom oblikovanja ustreznih predpisov tako za dobavitelje, kakor za porabnike električne energije. MIRO JAKOMIN NEMČIJA NOVI, STROŽJI UKREPI Na šesti konferenci o podnebju je nemška vlada sprejela že dolgo načrtovani program za varstvo podnebja, ki predvideva predvsem zmanjšanje škodljivih emisij v ozračje. Med letoma 1991 in 1999 seje sicer delež ogljikovega dioksida po padcu težke industrije v vzhodnem delu države zmanjšal za 15 odstotkov, vendar pa so se emisije po drugi strani povečale zaradi vedno večjega prometa in povečevanja proizvodnje energije, pa tudi gospodinjstva so prispevala svoj delež. Z novim programom nameravajo emisije C02 do leta 2005 zmanjšati v primerjavi z letom 1990 za 20 odstotkov. V program so vložili 200 milijonov mark, nameravajo pa ga uresničiti z naslednjimi koraki: z gradnjo naselij, ki bodo imela svoj vir energije, s povečanjem deleža obnovljivih virov energije, z izboljšanjem tehnik gradnje hiš in varčevanjem, z nameščanjem solarnih kolektorjev (s tem naj bi zmanjšali emisije C02 do leta 2005 zapet do sedem milijonov ton), z nadomeščanjem tradicionalnih goriv za vozila z obnovljivimi in zmanjšanjem prometa nasploh ter s pritiski na industrijo, da začne uvajati okolju prijazne načine proizvodnje. TERMOELEKTRARNA R0XRERG SE SIRI Petega oktobra je na Saškem začel delovati nov 900 MWblok termoelektrarne Boxberg, kjer je trenutno zaposlenih 850 delavcev. Berlinsko podjetje VEAG gaje lahko zgradilo, ker so ga začeli načrtovati že leta 1991, vanj pa so vložili 14 milijard mark. Z novim delom bodo proizvedli približno šest milijard kWh energije na leto, s čimer bi lahko pokrili potrebe kar dveh milijonov gospodinjstev. Poleg ogrevanja bodo ponujali še toplo vodo. Blok naj bi deloval 40 let, do takrat pa ga bodo oskrbovali s premogom iz Nochtena. EVROPA TUDI ISLANDIJA RO TRGOVALA Evropske države povezuje več podvodnih povezav, prek katerih lahko trgujejo z energijo. Od leta 1994 deluje baltiški kabel, jadranski kabel med Italijo in Grčijo še gradijo, načrtujejo pa še 550 kilometrov dolgo povezavo med Nemčijo in Norveško, tako imenovani vikinški kabel Nekaj povsem novega pa je islandski kabel, po katerem naj bi stekla energija šele leta 2020. Ta bo v primerjavi z že omenjenimi povezavami tehnološko še bolj izpopolnjen. Izgube ener-fije med potjo bodo minimalne, stroški za ka-elz zmogljivostjo 600 do 700 MWpa bodo znašali približno 6,3 milijarde mark. 25 zamenjave v vodstvu Elektro Ljubljane Presene~enja SE KAR VRSTIJO Oktobra in novembra so v delni{ki dru`bi Elektro Ljubljana pre`ivljali napete trenutke ob kadrovskih zamenjavah v vodstvu podjetja. Eno od bistvenih vpra{anj je, kako so poleg zahtevanih meril in kriterijev upo{tevani eti~ni, psihosocialni in drugi ob~utljivi vidiki glede na cilje po uveljavitvi humane in socialno pravi~ne dru`be. Ni na{ namen, da bi o tem globlje razpredali misli, omenimo le nekatera vidnej{a dejstva. Dogajanje se je v jedru najbolj dotaknilo treh vodilnih osebnosti - Ludviga Soto{ka, Petra Kozine in Vincenca Jan{e - nekdanjega, za~asnega in sedanjega direktorja. V 26 lada RS je najprej poskrbela za presene~enje 26. oktobra, ko je bil sredi 4-letnega mandata s funkcije direktorja delni{ke dru`be Elektro Ljubljana razre{en dotedanji direktor Ludvig Soto{ek, ki je bil na tem mestu od leta 1991. Hkrati je za vr{ilca dol`nosti direktorja imenovala Petra Kozino, ki je dotlej opravljal delo direktorja sektorja za nakup in prodajo elektri~ne energije v tem podjetju. Zatem je vlada 28. oktobra objavila javni razpis za mesto direktorja v del-ni{ki dru`bi Elektro Ljubljana. Na tej podlagi je med prijavljenimi kandidati 16. novembra za direktorja delni{ke dru`be imenovala Vincenca Jan{o, dosedanjega direktorja PE Ko~evje, ki je novo delovno dol`nost prevzel s 17. novembrom. Kot ka`e, pa presene~enj s tem {e ni konec. V irektor Vincenc Jan{a je ob pomo~i sodelavcev in zaposlenih uveljavil PE Ko~evje kot eno najbolj u~inkovitih poslovnih enot v okviru javnega podjetja Elektro Ljubljana. Po velikosti je PE Ko~evje druga najve~ja PE v tem podjetju, po {tevilu zaposlenih pa naj-manj{a. Med najpomem-bnej{imi deli na obmo~ju PE Ko~evje omenimo naslednje projekte: izgradnja 20 kV daljnovoda s posebnimi poli-zoliranimi vodniki v PAS tehniki, posodobitev RTP Mlaka 110/20 kV, obnova po{kodovanega omre`ja v zimskem neurju, intenzivna gradnja elektro- energetskih objektov ob na{i ju`ni meji, podvojitev daljnovodov na trasi RTP 110/20 kV Ko~ev-je - Mrtvice in Ko~evje – Li-vold, prehod 20 kV izvodov iz RTP 110/20 KV na Mlaki iz prostozra~nih v zemeljske vode, idejni projekt avtomatizacije srednjenapetostnega omre`ja, vgradnja opti~nega kabla med RTP 110/20 kV na Mlaki in upravno stavbo PE Ko~evje, polaganje op-ti~nega kabla iz Ko~evja proti Ljubljani in ^rnomlju, uvajanje sistema daljinskih komand, namestitev sodobnih {tevcev porabe elektri~ne energije itd. O teh projektih, ki so v veliki meri `e ure-sni~eni, nekateri pa so {e v teku, smo podrobneje pisali v oktobrski {tevilki Na{ega stika. Vincenc Janša skrb za okolje ~asu do oddaje prispevka smo izvedeli, da je nadzorni svet Elektro Ljubljane 16. novembra javno objavil {e »svoj« razpis za direktorja omenjenega podjetja. Presene~enja v Elektro Ljubljani se kar vrstijo, zato je v tem trenutku te`ko napovedati razvoj prihodnjih dogodkov. Zaposleni pri~akujejo ureditev razmer, da bodo lahko normalno in spro{~eno opravljali svoje delo. V nadaljevanju prispevka pa {e nekaj besed o dosedanji `ivljenjski poti novega direktorja delni{ke dru`be Elek-tro Ljubljane. Vincenc Jan{a se je rodil leta 1950 v Prekmurju. Njegov o~e je bil mlekarski mojster; potoval je po Sloveniji iz kraja v kraj in pomagal pri obnovi v vojni poru{enih mlekarn. Leta 1952 je bil z dekretom preme{~en v Ko~evje, kjer je dru`ina prebivala tudi v naslednjih letih. Vincenc Jan{a je osnovno {olo in gimnazijo kon~al v Ko~evju. Nato se je leta 1969 vpisal na Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1975. Ker je bil Iskrin {tipendist, je bil najprej eno leto zaposlen v tem podjetju. Takrat je stanoval v podnajemni{kem stanovanju in kmalu za~el razmi{ljati o zamenjavi slu`be, saj v Iskri ni dobil mo`no-sti za re{itev stanovanjskega vpra{an-ja. Zato se je leta 1976 zaposlil v Elektro Ko~evju, kjer je najprej delal kot projektant. Nato je leta 1982 postal vodja slu`be razvoja in to delo opravljal do leta 1991, ko je bil ob odhodu predhodnika Rudija Grudna imenovan za direktorja PE Elek-tro Ko~evje. Od leta 1997 naprej je deloval tudi v komisiji za gospodarstvo pri dr`avnem svetu, kjer se je precej anga`iral pri oblikovanju osnutka novega energetskega zakona. Oktobra letos so mu na proslavi ob ob~inskem prazniku izro~ili zlato priznanje, ki ga je ob~ina Ko~evje podelila podjetju Elektro Ljubljana, PE Ko~evje, za prispevek k ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarskih in dru`benih dejavnosti v ob~ini. MIRO JAKOMIN Ustaviti segrevanje ozra^ja Sredi novembra je bilo v Haagu {esto zasedanje konference pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja - COP-6. Zasedanja se je udele`ila tudi delegacija na{e dr`ave pod vodstvom ministra za okolje in prostor dr. Andreja Umeka. Pred odhodom na Nizozemsko je MOP sklical tiskovno konferenco, kjer je predstavil sta-li{~a Slovenije do odprtih vpra{anj izvajanja Kyotskega protokola in osnutek strategije zmanj{evanja to-plogrednih plinov. Kyotski protokol h konvenciji Zdru`enih narodov o spremembi podnebja iz Ria de Janeira 1992, ki govori o stabilizaciji koncentracije toplogrednih plinov v ozra~ju na nivoju, ki bo prepre~il nevarne antro-pogene vplive na podnebni sistem, predvideva za razvite dr`ave in dr`ave v tranziciji obveznost zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov. Doslej ga je ratificiralo 30, podpisalo pa 84 dr`av. Slovenja ga je podpisala pred tremi leti. V protokolu je {e precej neznank, zato ga {e ni ratificirala nobena dr`ava, ki ima obveznosti zmanj{evanja oziroma omejitve emisij. Tudi Slovenija ne. To nas ne pre-sene~a, ob dejstvu, ki smo ga sli{ali na tiskovni konferenci, da je obveznosti, ki jih ima Slovenija po Kyot-skem protokolu, to je zmanj{anje emisij toplogrednih plinov za 8 odstotkov na izhodi{~no leto 1990, v zadnjih letih {e pove~ala za 4 odstotke. Eden najpomembnej{ih sestavnih delov protokola so kyotski mehanizmi, z uporabo katerih naj bi dr`ave dosegle predpisano zmanj{anje emisij ob ni`jih stro{kih. Ti mehanizmi so skupna izvajanja, mehanizem ~istega razvoja in trgovanje z emisijami. Slovenija poudarja pomen sprejetja jasnih in u~inkovitih pravil za vse tri mehanizme in podpira stali{~e EU, naj bodo ti mehanizmi le dopolnilo doma~im ukrepom za zmanj{anje emisij toplogrednih plinov, ne pa njihovo nadomestilo. Med pomem-bnej{imi vpra{anji, o katerih so razpravljali na COP –6, je {e uporaba zemlji{~, njihova sprememba in gozdarstvo ter prenos tehnologij, prilagajanje in institucionalna krepitev. Nadalje so slovenski predstavniki na haa{ki konferenci predstavili stali{~a strategije in kratkoro~nih akcijskih na~rtov zmanj{evanja emisij toplo-grednih plinov, ki jih je slovenska vlada sprejela sredi novembra. Strategija je le usmeritev in prikaz trenutnega stanja, nima pa {e operativnega dela, ki naj bi ga vseboval Nacionalni program zmanj{evanja emisij toplogred-nih plinov. Tu bo podro~je energetike, ki skupaj s prometom ustvarjata najve~ toplogrednih plinov, dele`no posebne obravnave. Na{a delegacija je podprla poziv ministrov dr`av pogodbenic Konvencije ZN o spremembi podnebja za proglasitev svetovnega dneva za za{~ito podnebja. Klimatologi namre~ ugotavljajo, da je vzrok negativnim vremenskim spremembam toplogredni pojav, kar pomeni, da je segrevanje podnebja posledica ~lovekovih dejavnosti. Za proizvodnjo dobrin potrebujemo energijo, ki jo prete`no pridobimo s kurjenjem premoga, nafte, plina in drugih goriv. Nara{~ajo~e emisije toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, pov-zro~ajo omenjeno segrevanje in spremembe v naravnih procesih po celotnem planetu. Zato ministri dr`av pogodbenic konvencije o spremembi podnebja pozivajo politike in vse druge ljudi po svetu, naj zdru`ijo prizadevanja za re{itev problema globalnega segrevanja, preden bo storjena nepopravljiva {koda. MINKA SKUBIC 27 na{ gost: Karlo Per{olja Odjemalec KOT KRAL Viharne spremembe, ki odpirajo in utirajo pot na trg elektri~ne energije, pomenijo tako za elektrodistribucij-ska podjetja kot za odjemalce velike izzive, prilo`nosti in tveganja v smeri te`ko predvidljive prihodnosti. V tem trenutku ni na voljo nekih ~arobnih napotil in receptov, kako naj se distribucijska podjetja obna{ajo, da se bodo lahko na trgu uspe{no uveljavila. Zelo pomembno pa je, da si pridobijo potrebna teoreti~na in prak-ti~na znanja in v ta namen anga`irajo vse tehni~ne, tehnolo{ke, komercialne in druge intelektualne sposobnosti. To 28 okrat smo se pogovorili s Karlom Per{oljo, direktorjem komercialnega sektorja v delni{ki dru`bi Elektro Primorska. Povedal je, da je leta 1982 kon~al srednjo elektrotehni{ko {olo v Ljubljani in se takoj zaposlil v Elek-tro Primorski kot pripravnik. Zatem je delal kot referent prodaje do leta 1990, nato je bil pristojen za ekonomske zadeve v slu`bi nakupa in prodaje elektri~ne energije, v letih od 1993 do konca 1999 je delal kot vodja te slu`be. Od 1. januarja 2000 naprej opravlja dela direktorja komercialnega sektorja, pokriva pa tudi slu`bo za nabavo materialov in storitve. V vmesnem ~asu je leta 1990 ob delu kon~al {tudij na vi{ji stopnji ekonomske fakultete v Ljubljani, leta 1997 pa je diplomiral na visoko{olski stopnji in tako postal diplomirani ekonomist. Poleg `e omenjenih nalog se je z dosedanjim delom uveljavil kot strokovni sodelavec MGD-ja pri raznih spremembah in dopolnitvah zakonodaje s podro~ja dobave elek- tri~ne energije (dobavni pogoji, tarifni sistem itd.). Uspe{no deluje kot recenzent strokovnih {tudij in pisec ~lankov in referatov s podro~ja tarif in cen elektri~ne energije. V zadnjem ~asu se je precej anga`iral na po-dro~ju odpiranja trga z elektri~no energijo, velik izziv pa mu pomeni tudi sodelovanje pri projektu gradnje vetrnih elektrarn na Primorskem. Kot je znano, je energetski zakon spro`il vrsto prelomnih sprememb. V kak{ni lu~i gledate na uresni~evanje postavljenih zahtev na podro~ju odpiranja trga z elektri~no energijo? »Po sprejetju energetskega zakona so sledile uredbe, ki obravnavajo posamezna tematska podro~ja distribucije elektri~ne energije. V okviru teh uredb je nujno potrebno, da se na{e podjetje prilagodi vsem zahtevam in izhodi{~em. Ker se izteka obdobje monopolnega obna{anja elektrodi-stribucije, bomo v naslednjih mesecih sku{ali ugotoviti, kako delujejo upravi~eni odjemalci, in kak{na so njihova pri~akovanja in `elje. V hitro bli`ajo~em se tr`nem obdobju je za elektrodistribucijski sistem, pa tudi zame osebno, velik izziv priprava tak{ne pogodbe med elektrodistribu-cijo in upravi~enimi odjemalci, ki bo odra`ala voljo obeh pogodbenih strank.« Kaj ste v smislu zahtev energetskega zakona in uredbe o gospodarskih javnih slu`bah na podro~ju distribucije elektri~ne energije do tega trenutka `e uresni~ili, katera vpra{anja pa ostajajo {e odprta? »Pripravili smo dolo~ena izhodi{~a za reorganizacijo delni{ke dru`be Elek-tro Primorska, kar pomeni delitev na posamezne gospodarske slu`be, upravljanje distribucije in dobavo. Poleg tega smo si `e ustvarili sliko o delitvi upravi~enih odjemalcev po dolo~enih kriterijih. Jasno je namre~, da vsi upravi~eni odjemalci ne bodo imeli enakih pogojev in enake cene elektri~ne energije, kot je bilo doslej. Odslej jih bo treba obravnavati individualno in vsakemu posebej nameniti ustrezno pozornost. Temelj za nadaljnje pogovore z njimi pa je vsekakor cena. Gre torej za klju~no vpra{anje, na kak{en na~in bomo ceno oblikovali in kaj bomo v njej zagotovili. Ali je to izklju~no dobava elektri~ne energije? Ali je poleg tega v okviru cene elektri~ne energije vklju~eno tudi vzdr`evanje, informiranje in zagotavljanje drugih storitev?« Pri oblikovanju ponudbe elektrodistribucije ste glede strukture odjemalcev elektri~ne energije po {tevilu in porabi ugotovili, da le 0,7 odstotka tako imenovanih upravi~enih odjemalcev porabi kar 64 odstotkov vse porabljene energije. Kaj to konkretno pomeni? (nadaljevanje na str. 37) POGLED EVROPO DO OKOLJU PRIJAZNE ENERGIJE Človeštvo se je v 20. stoletju začelo zavedati, kakšno škodo je naredilo Zemlji s svojim nepremišljenim poseganjem v naravo, zato je treba zdaj škodo nekako popraviti ali pa vsaj preprečiti še hujše posledice. K temu države zavezuje tudi tako imenovani Kjotski protokol, v katerem so razvite države prevzele odgovornost za znižanje toplogrednih plinov do leta 2008 oziroma 2012 za šest do osem odstotkov glede na leto 1990. To je mogoče doseči z zmanjšanjem števila termoelektrarn, nadomeščanjem tradicionalnih oblik ogrevanja z novimi, ki delujejo na obnovljive vire, in z okolju bolj prijaznim gorivom za vse vrste vozil. Da bi bolj učinkovito šli na pot zmanjševanja škodljivih emisij, so v Evropski uniji sprejeli tako imenovano Belo knjigo. V njej so se med drugim zavezali, da bodo do leta 2010 podvojili delež obnovljivih energentov, torej s šestih na dvanajst odstotkov. Največ pozornosti so namenili proizvodnji biogo-riv, nameščanju solarnih kolektorjev, proizvodnji energije iz vetrnic in spodbujanju ogrevanja na bio-maso. Ena izmed alternativ termoelektrarnam, ki sodijo med največje onesnaževalce okolja, so tudi jedrske elektrarne, vendar so te zaradi nepopravljivih posledic možnih nesreč nezaželene. Najbolj razširjen za okolje prijazen vir energije so za zdaj hidroelektrarne. Države skušajo čim bolj izkoristiti svoje vodne potenciale, a so pri tem precej odvisne od muh matere narave. Tudi kar nekaj alternativnih virov energije je vezanih na naravne danosti, na primer sončna energija, energija iz vetra in valov ter geotermalna energija. Znanstveniki poskušajo proizvesti energijo tudi iz odpadkov, ki jih proizvedemo ljudje, v nekaterih primerih pa tudi živali. Nekaj povsem drugega je vir energije, ki ga je mogoče izrabiti predvsem za pogon avtomobilov, in sicer vodikove celice. POLJA VETRNIC SE MNO@IJO Vetrnice so služile kot vir energije že v 19- stoletju, ko jih je bilo samo v Nemčiji približno 20 tisoč. Danes pa se po njihovih poljih razteza največ vetrnih elektrarn. Konec lanskega leta so imeli tam namreč kar tretjino vseh svetovnih vetrnic s skupno 29 močjo 4.000 MW, v zadnjem letu so jih od tega dogradili 1200. Moč vseh svetovnih vetrnic pa je 13-400 MW Samo leta 1999 so jih inštalirali 3-600 MW, kar je največ doslej. Nemčija, Španija, Danska in Združene države Amerike imajo kar 80 odstotkov vseh tovrstnih elektrarn. Nekatere med njimi, na primer Nemčija, proizvedejo na tak način kar deset odstotkov energije. Do leta 2030 pa nameravajo ta delež dvigniti na petdeset odstotkov. Posebno bogati z vetrnicami sta španska pokrajina Navarra, ki tako proizvede 20 odstotkov energije, in Schleswig — Holstein v Nemčiji, kjer pridobijo z vetrnicami 15 odstotkov energije. Na Danskem, ki že od nekdaj slovi kot država vetrnic, dobijo tako 13 odstotkov energije, letos pa so nekoliko nazadovali, saj niso zgradili nobenega novega objekta, to pa zato, ker nimajo zagotovila, da je EU pripravljena plačati za energijo iz novih turbin. Postavljanje novih je zato negotovo, danski proizvajalec vetrnic pa ni pripravljen prevzeti te odgovornosti. Tako bo najverjetneje na tem področju izgubilo zaposlitev kar tisoč ljudi oziroma četrtina vseh zaposlenih. V nasprotju s tem pa v Nemčiji delovna mesta na tem področju naraščajo, skladno s številom novih turbin. V Sloveniji redko kje piha tako močan veter, da bi lahko ta vir izrabljali kot samostojen vir energije. Kljub temu pa je veter na Nanosu dovolj sunkovit, pa tudi precej pogost vremenski pojav, da bi lahko z njim oskrbeli z električno energijo osamele kmetije. O taki elektrifikaciji tam že razmišljajo, zato si lahko tudi pri nas kmalu obetamo kakšno vetrnico. DOKLER SIJE SONCE, JE TUDI ENERGIJA S kolektorji je mogoče iz energije, ki jo daje sonce, ogrevati vodo vse poletje, delno pa tudi pozimi - če le sonce sije dovolj močno in dovolj dolgo. Razvoj teh naprav je danes že tako napredoval, da ponekod gradijo cela naselja, kjer se sončna energija zbira in izrablja za vse, tako za ogrevanje kot tudi za proizvodnjo električnega toka. Bolj ključnega pomena kot v zahodnem svetu je sončna energija v državah tretjega sveta, zlasti v Afriki, na prostranostih, kamor elektrike ni mogoče pripeljati po daljnovodih. V južnem delu Sahare je tako le pet odstotkov površin elek-trificiranih. Najlažje bi jim pomagali prav z namestitvijo solarnih naprav, s čimer bi vsaj šole, glavne centre in zdravstvene domove oskrbeli z elektriko. V Sahelu so s pomočjo denarja Evropske komisije že postavili 600 naprav, zdaj pa razvijajo bolj zmogljive solarne sisteme, s katerimi bi lahko oskrbovali cele vasi. Model so pred leti že preizkusili v Senegalu in na Filipinih. Pokazal se je sicer kot uspešen, vendar predrag. Solarne naprave, ki bi same oskrbovale cele regije, bi finančno bolj prizadele že tako revne države, kot POGLED EVROPO v pa jim ponudile poceni energijo. Za zdaj se lahko torej uporabljajo le kot vzporeden vir energije. ENERGIJA POD ZEMELJSKO POVRŠINO V zadnjem času se vedno bolj uveljavljajo tudi zamisli o oskrbi z geotermalno energijo. Enaindvajset držav po svetu proizvede s tem virom 8.000 MWh električne energije, več kot 11.000 MWh pa se v več kot 27 državah uporablja na področju kmetijstva in industrije. Po raziskavah bi lahko z uporabo geotermalnih virov v naslednjih treh desetletjih razvili še zmogljivosti z močjo 80.000 MW Z razvojem te energije pa se zmanjšujejo tudi stroški zanjo. V zadnjih dvajsetih letih naj bi padli kar za četrtino. Tudi pri nas se ponujajo možnosti za izrabljanje tega vira energije, zlasti v Prekmurju, kjer je največ termalne vode. Na območju Ljutomera in Lendave pripravljajo študijo o uporabi geotermalne energije iz globokih vodonosnikov za proizvodnjo elektrike in toplote za energijo, pridobljeno energijo pa bi lahko uporabljali tudi v kmetijstvu in industriji. Z LESNIMI ODPADKI DO ENERGIJE Biomasa oziroma organski odpadki (lesni odpadki, neuporaben les, živalski iztrebki ipd.) so pomemben vir energije predvsem v nordijskih državah, ki so bogate z lesom. Tudi v Veliki Britaniji se trudijo, da bi čim bolj izrabili ta vir. Takšno elektrarno so zgradili v Suffolku, s pridobljeno energijo pa oskr- bujejo kar 22 tisoč domov. Začetna vlaganja v razvoj te energije so sicer visoka, a na dolgi rok se stroški povrnejo, saj je to gorivo praktično zastonj. Tudi Slovenija je bogata z gozdom, kljub temu pa proizvodnja energije iz biomase trenutno nekoliko upada. Tak način je pomemben zlasti za lokalne skupnosti in posamezne domove oziroma kmetije. Prednosti — ekološka neoporečnost, izraba odpadkov in pospeševanje regionalnega razvoja — so velike, a za zdaj so naložbe še previsoke, zato ponuja država subvencije. Do leta 2010 naj bi razvili kar petdeset projektov daljinskega ogrevanja in prav toliko majhnih kotlov za gospodinjstva. MOČ MORSKIH VALOV Obala ni le idealno območje za izkoriščanje moči vetra, ampak se tam nahaja še en energetski vir — valovi. Po raziskavah britanskega oddelka za trgovanje in industrijo bi lahko z le 0,1 odstotka te energije pokrivali tudi do petkratne potrebe vsega sveta. A da bi to moč pretvorili v energijo, je potrebna zelo dodelana tehnologija. Za zdaj preizkušajo na škotski obali tako imenovani projekt Limpet, ki deluje na podlagi turbine, ki jo poganjajo valovi. Zmogljivost tega modela naj bi bila 0,5 MW VOZITI SE DO DALO TUDI DREZ NAFTE Biodizel, gorivo, ki lahko nadomesti navadno nafto, proizvajajo iz olja navadne ogrščice, iz odpadnih ** •*. 4 POGLEDv EVROPO Raj za proizvajanje energije iz obnovljivih virov je zagotovo Islandija. Tamkaj{nja vlada je pred kratkim sprejela poseben program, v katerem predvidevajo uvedbo alternativnih virov na vseh mo`nih podro~jih. Vpeljali bodo tako individualni kot avtobusni prevoz na vodikove celice, za~eli bodo proizvajati vodik, s katerim bodo poganjali ta vozila, na~rtujejo pa tudi celo vrsto novih hidroelektrarn in elektrarn na termalno vodo, ki je je tam zelo veliko. Z geo-termalno energijo lahko pridobijo kar 20 milijard kWh energije, s hidroelektrarnami pa 30 milijard Ta dva vira sta doslej le desetodstotno izrabljena. Z novimi na~rti bodo vsekakor imeli energije na pretek, zato jo bodo po podvodnih kablih izva`ali. Do leta 2020 naj bi zgradili povezavo do [kotske, ki bo lahko prena{ala do 700 MW energije. jedilnih olj in odpadnih živalskih maščob. Uporablja se lahko v skoraj vseh novih modelih osebnih avtomobilov z dizelskim motorjem, tovornjakih, pa tudi kmetijski mehanizaciji. To gorivo ima enake fizikalno-kemijske lastnosti kot navadno dizelsko gorivo z dvema prednostima — v njem ni žvepla in aromatskih spojin. Zato povsod po Evropi kar rastejo take tovarne, načrtujejo pa jo tudi v sklopu lendavske Nafte. Zgraditi nameravajo tovarno z zmogljivostjo 6000 ton biodizla na leto, pridobivali pa bi ga iz 4.000 ton navadne ogrščice in 2.000 ton odpadnih olj. Zdaj že izbirajo cenovno najprimernejšo tehnologijo, minister za kmetijstvo pa je kmetom že tudi obljubil subvencije za ogrščico. Poleg biodizla obstajajo načrti še za nekoliko drugačno gorivo, ki bi nadomestilo bencin - vodikove gorivne celice. Z novim gorivom za jeklene konjičke so se največ ukvarjali v nemškem Mercede-su. Izdelali so poskusne osebne avtomobile, pa tudi avtobuse, ki jih ne poganjajo tradicionalna goriva, ki jih bo prej ko slej zmanjkalo, ampak vodik in kisik. Te celice delujejo v principu podobno kot baterije. Sestavljene so iz dveh elektrod, ki objemata elektrolit. Vodik doteka na eno elektrodo, kisik pa na drugo in tako proizvajata energijo, vodo in vročino. Novo gorivo je torej čista kemična reakcija in ne nastaja z izgorevanjem, zato tudi ne izloča škodljivih emisij. Slovenija Kjotskega protokola, ki ga je sprejela leta 1997, sicer še ni ratificirala, vendar mu bo gotovo morala slediti, če bo hotela v stopiti v Evropsko unijo. To ne bo lahka naloga, saj emisije še naraščajo, namesto da bi se zniževale. Tako jih bo treba toliko bolj zmanjšati med letoma 2008 in 2012. Za zdaj so nam še najbližji ukrepi, povezani z rabo biomase in biodizla. Simona Bandur NOVA SVETOVNA PARADIGMA Javna uprava, v katero sodijo državna uprava, lokalna samouprava in javne službe, postaja vse številčnejša, dražja in žal neučinkovita, zato države že desedetja skušajo povečati učinkovitost javne uprave. Različne metode za povečanje učinkovitosti javne uprave so poznane pod imenom novi javni menedžment, ki pomeni novo paradigmo v javni upravi. Sektor javne uprave več kot 100 let neprestano narašča v odnosu na sektor tržnega gospodarstva. Načela tako imenovanega liberalizma, po katerih je treba pustiti svobodo kapitalističnemu podjetništvu, so se na prehodu iz 19- v 20. stoletje pokazala kot ogrožanje nadaljnjega razvoja družbe, saj mnogih dobrin, brez katerih bi bil ogrožen tudi nadaljnji razvoj družbe kot celote, ni bilo mogoče zagotavljati po načelih tržnega gospodarstva. Poseči je morala država v regulacijo vrsto dejavnosti, ki jih je tudi sama prevzela v last in upravljanje. Poseg države je bil v različnih državah različen, vendar je obseg javne (državne) uprave povsod naraščal. Postopoma je področje javnega sektorja in reguliranja države postalo preobširno in predrago (zajema preveč družbenega proizvoda). Posegi države so postali omejujoči za razvoj, in sedaj poteka poseg države v obratni smeri, v smeri privatizacije, deregulacije javnega sektorja. Prehod k liberalizaciji, privatizaciji, komercializaciji, deregulaciji javnega sektorja (torej vračanju nazaj!) je postopen, predvsem pa v posameznih državah različen zaradi različne razvitosti družbenoekonomskih odnosov. Država bo kljub omenjenim procesom vseeno ohranila določene pristojnosti, saj liberalizacija javnega sektorja zahteva nadzor države nad upravljanjem liberaliziranih področij, ki poteka preko tako imenovanih paradržavnih ustanov (na primer agencij). Pri uvajanju tržnih zakonitosti na področje javne uprave je v svetu prevladujoč koncept novega javnega me-nedžmenta (NJM) oziroma novega upravljanja javnega sektorja, angl. New Public Management (NPM). •* POGLEDv EVROPO v RAZLIČNE METODE NJM Izraz menedžment izhaja iz angleškega glagola »to manage«, ki pomeni obvladovati. V organizaciji želimo z menedžmentom doseči cilje, ki jih navadno potrdijo nadrejeni. S konceptom novega javnega menedžmenta želimo pri izvajanju javnih storitev z metodami zasebnega sektorja doseči učinkovitost, ki jo slednji že dolgo pozna. NJM je tako skupek konceptov, ki predlaga uvajanje sodobnih me-nedžerskih filozofij in metod v delo javnega sektorja po vzoru zasebnega sektorja. NJM vpeljuje v javni sektor elemente vodenja in upravljanja zasebnega sektorja, ki se nanašajo na ekonomijo in ekonomiko poslovanja, metodologije upravljanja in vodenja, delovne metode in tehnike, podjetniški način razmišljanja in delovanja, usmerjenost k ljudem, tako k uporabnikom kot zaposlenim, poslanstvo in strategijo organizacije, graditev nove kulture, opredelitev odgovornosti za rezultate, povečanje avtonomije organizacije in posameznika, vse to pa v javnem interesu in skladno z veljavnimi zakoni. To pomeni uvajanje podjetniških konceptov kot so: - ločitev politične (strateške) in strokovne (operativne, izvajalske) funkcije, - opredelitev vizije, poslanstva, ciljev dela, uvedba strateškega menedžmenta, - usmerjenost k uporabnikom javnih storitev, - naravnanost k rezultatom, uspešnosti in učinkovitosti, merjenje učinkov in vzpostavljanje odgovornosti, ekonomičnost, - avtonomija, decentralizacija in delegiranje odgovornosti, - uvajanje konkurenčnosti (Povzeto po Teorija in praksa, 2/2000, str. 281) Javni sektor se z uvedbo metod NJM ne loči več bistveno od zasebnega. Bistvo prehoda iz javnega upravljanja v novi menedžment je prikazano na spodnji sliki: Visoko Sklop predpisov, ki omejujejo svobodo javnih uslužbencev pri poslovanju z denarjem, delovno silo, pogodbami, itd. Nizko Nizko Visoko Stopnja do katere je javni sektor »izoliran« od privatnega sektorja, kar zadeva uslužbenca, strukturo in poslovne metode. *• Svet NJM je precej manj jasen, razčiščen kot pa tradicionalni model javne uprave, vendar so države kljub temu prisiljene, da uvajajo elemente NJM. Zaradi različnih družbenoekonomskih pogojev poteka politika NJM različno po posameznih državah. Vse razvite države izvajajo metode novega javnega menedžmenta, prirejene lastnim značilnostim. VELIKA BRITANIJA Različni sodobni reformni procesi v javnem sektorju, znani pod skupnim imenom New Public Menedžment, so se pod tem imenom začeli uvajati ravno v VB, od leta 1979 naprej s prihodom konzervativne vlade na oblast pod vodstvom »železne lady« Margareth Thatcher, in jih je tudi sedanja Laburistična vlada večinoma ohranila, kljub prejšnjemu opozicijskemu kritiziranju. Glavni principi novega javnega menedžmenta v VB so: - inciativa »Bodočih ukrepov« (Next Steps) in ustanavljanje izvršnih agencij, - decentralizacija, - novi kontraktualizem (pogodbena razmerja za prenos pooblastil in decentralizacijo v javnem sektorju), - odgovornost za delo/delovno učinkovitost, - vzpostavljanje trgov ali kvazi trgov, - ločitev izdelave programov od izvajanja, - iniciativa Državljanske listine. Vsak od teh principov bi zahteval posebno predstavitev, za uporabnike javnih storitev pa pomeni pomembno pridobitev od leta 1991 izvajana Državljanska listina. V Angliji imajo od 12. stoletja razvito pomoč oziroma zaščito državljanov, in v začetku 13- stoletja je bila sprejeta listina državljanskih svoboščin (Magna Charta Libertatum). Tudi izhajajoč iz te listine so definirane in javno obešene pri izvajalcih javnih storitev državljanske listine o pravicah do javnih storitev (Citizen’s Charter). Na podlagi teh listin poteka vsako leto preverjanje izvajalcev, in listine državljanskih pravic so tudi podlaga za priznanja Charter Mark Award. Dobitniki priznanj lahko uporabljajo znak Charter Mark (znak listine) na njihovih izdelkih, in s tem pokažejo, da so bila njihova prizadevanja ustrezno priznana in da so kakovostni izvajalci storitev. Načela za izvajanje javnih storitev v Državljanski listini (Citizen’s Charter): - standardi (Določanje, nadziranje in objavljanje izrecnih standardov javnih služb, kakršne lahko posamezni uporabniki upravičeno pričakujejo, kot tudi dejanska objava teh standardov.) - informacije in odprtost (Popolne in natančne informacije, ki so prosto dostopne v preprostem jeziku, o upravljanju javnih služb, stroških njihovega delovanja, uspešnosti in odgovornosti.) •* ~4 POGLEDv EVROPO - izbira in posvetovanja (Javni sektor bi moral povsod, kjer je to mogoče, uporabnikom omogočati izbiro. Posvetovanja z uporabniki javnih storitev bi morala biti redna in sistematična. Stališča uporabnikov o javnih službah in predloge za njihovo izboljšanje bi morale agencije javnega sektorja upoštevati pri določanju svojih ciljev.) - vljudnost in uslužnost (Uslužbenci javnih služb, ki bi jih morali vedno razpoznati po znački z imenom, morajo biti pri opravljanju dela vljudni in pripravljeni pomagati. Javne storitve morajo biti enako dostopne vsem, ki so do njih upravičeni, zagotoviti pa jih je treba v skladu z željami uporabnikov.) - popravljanje napak (Če že pride do napake, je uporabnik upravičen do opravičila in celovitega pojasnila ter takojšnje in učinkovite odprave napake. Vsi dokumenti Listine predvidevajo preproste mehanizme za vlaganje pritožb.) - kakovostna storitev za denar (Učinkovito in gospodarno opravljanje storitev ob kar najboljši izrabi razpoložljivih sredstev, povzeto iz Javna uprava, 1/1997, str. 106, 107.) Velika Britanija ima preko 40 državnih listin in preko 100.000 lokalnih listin, od katerih vsaka določa minimalne standarde za izvajanje storitev. V VB je bil izveden obsežen in temeljit program privatizacije javnih storitev, v letih 1989-1992 tudi v oskrbi z elektriko, in tudi ta privatizirana podjetja morajo imeti objavljene svoje listine. Zanimivo je, da je privatizacija podjetij za oskrbo z elektriko potrošnikom prinesla večjo rast cen in ne njihovega zmanjšanja, in šele odprtje trga z električno energijo je cene električne energije znižalo. Če državni monopol samo nadomesti zasebni, večinoma ni znižanj cen za uporabnike. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE V ZDA prisegajo na čim večjo zasebno pobudo, in na podlagi izkušenj zasebnega sektorja že leta poteka prenova javne uprave. V zvezi z menedžmentom lahko razumemo kot prelomnico v pojmovanju javne uprave leto 1930 in uvajanje načela modela POSDČORB (angl. Planning, Organization, Staffing, Direction, Coordination, Reporting, Budye-ting). Zadnjo prelomnico v pojmovanju javne uprave pomeni izdaja knjige avtorjev Osborna in Gaeblerja Re — Go ( Reinventing the Government), ki jo označujemo kot ponovno odkrivanje poslanstva in funkcije državne uprave in je postala tudi ime za reformno gibanje. V omenjeni knjigi navajata avtorja deset načel, ki združujejo vse elemente oziroma metode in tehnike NJM. Načela Re-Go so: usmerjanje, usmerjenost k uporabnikom, poslanstvo in strateško upravljanje, učinkovitost in uspešnost z naravnanostjo k rezultatom, ekonomičnost, avtonomnost, decentralizacija, konkurenčnost, preventivno delovanje in trg. Reformni procesi so seveda spodbujani s strani državne uprave. Predsednik Clinton je leta 1993 imenoval podpredsednika Al Gora za vodenje Nacionalnega partnerstva za prenovo uprave (National Partnerss-hip for Reinventing Government). Reforme štejejo za najdaljše in najuspešnejše državne reforme v ameriški zgodovini. Z njimi so dosegli desetine milijard dolarjev prihranka, tudi na račun bistvenega zmanjševanja števila zaposlenih (za 17 odstotkov ali za 370.000, vendar z možnostjo prezaposlitve). Državna uprava je postala manjša, toda učinkovitejša (kar je tudi cilj reforme), z uravnoteženim doseženim zadovoljstvom uporabnikov, zaposlenih in učinkov. Uvedli so tudi priznanja odličnosti javnih storitev Hammer Award. Leta 1996 je mestna uprava mesta Louisville prejela priznanje za projekt, ki je, povzemajoč pristop mestne tovarne General Electric, temeljil na tem, da so top menedžerji nemudoma reagirali na predloge zaposlenih. Zupan je omenjeni način uspešno uporabil pri delovanju mestne uprave in začel poleg zaposlenih v projekt vključevati tudi občane. Zanimiv primer za rast učinkovitosti storitev ima mesto Phoenix. Zupan mesta je v želji prihraniti mestu denar sprejel odločitev, da mora Konkurirati in ne privatizirati. Mesto že več let uspešno konkurira na trgu z zasebnimi ponudniki. ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA V Nemčiji je navzoča močna tradicija pravne države, javne uprave, uradnikov, in do leta 1989 je bilo reform zaradi stabilnosti in bogate države bolj malo. Po združitvi obeh Nemčij so se začele številne reforme, ker pa je Nemčija zvezna država, potekajo reforme različno po posameznih deželah. Na lokalni ravni se reformno gibanje imenuje »Neues Steuerungsmodell« - NSM (novi model upravljanja). Značilnosti NSM so podobne modelu NPM. Številni lokalni uspehi na področju modernizacije uprave so povzročili, da je vprašanje reforme javnega menedžmenta postalo pomembno tudi na državni ravni. Tudi v Nemčiji podeljujejo priznanja za kakovost v javnem sektorju, imenovano Speyer Award, ker Visoka šola za javno upravo iz mesta Speyer organizira natečaje za priznanja kakovosti. Podobni reformni procesi potekajo v vseh razvitih državah. Posamezne države imajo različen poudarek v reformah, toda kljub različnosti so reforme nujnost in potekajo tudi v Novi Zelandiji, Avstraliji, Kanadi, Skandinavskih državah, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Španiji ... Modernizacija javne uprave je v smislu uvajanja novega javnega menedžmenta globalen proces, toda lokalen v implementaciji. '**' POGLEDv EVROPO v REPUBLIKA SLOVENIJA Javni sektor tudi v Sloveniji preživlja obdobje velikih sprememb, ki so se začele leta 1989 s sprejetjem amandmajev k prejšnji Ustavi. Spremembe so prinesle redefinicijo vsebine in obsega javnega sektorja, tudi javnega gospodarskega sektorja. Slovenija je še vedno država v tranziciji, poteka harmonizacija z Evropsko unijo, toda tranzicijski in harmonizacij-ski predpisi so neke vrste prisila, medtem ko so metode novega javnega menedžmenta prostovoljne. V celotno javno upravo bomo vseeno morali aktivirati prenos politike novega javnega menedžmenta v veliko večji meri kot do sedaj, čeprav so se nekateri elementi NJM že pojavili, na primer direkcije, agencije, obvezni javni razpisi, ločevanje v računovodskih izkazih, privatizacija javnih služb in privatizacija državnega premoženja javnih služb, izboljšano je obveščanje javnosti, priznanja poslovne odličnosti. Tudi Energetski zakon povzema večino teh elementov, v nekaterih podjetjih so dodali tudi korak k poslovni odličnosti (pridobitev ISO 9001). Zal vsebuje Energetski zakon tudi določbo o zmanjšanju participativnih pravic zaposlenih, kar je v nasprotju s politiko NJM, ki zaposlene in uporabnike storitev upošteva kot participativen element, in je v nasprotju tudi z evropskim modelom poslovne odličnosti, ki kot kriterij upošteva zadovoljstvo zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih ne more obstajati brez uveljavitve individualnih in kolektivnih participativnih pravic zaposlenih. Udeležbo zaposlenih v javnih podjetjih pri dobičku družbe (profit sharing), kar je tudi eden od elementov NJM za stimulacijo zaposlenih pri doseganju večje učinkovitosti, pa za javni sektor omejuje predlog Zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe. Kaj privatizirati, kaj regulirati ali dereguli-rati, je tako osrednje vprašanje tudi v elektrogospodarstvu. Prehod na tržno naravnani sistem je v elektrogospodarstvu podan, saj bo za proizvodna podjetja veljala liberalizacija (prenos dejavnosti iz javne v zasebno sfero, torej vzpostavitev režima tržne dejavnosti brez omejitev konkurence), preostala podjetja bodo ostala javna podjetja (elektrodistribucij-ska podjetja in Eles v sedanji obliki), vendar bodo za nekatere dejavnosti možne koncesije javne službe. Ker je koncesija oblika privatiziranega izvajanja javne službe, bo ohranjen režim javne službe z vsemi omejitvami, ki jih to povzroča (administrativno določanje cen, monopolni položaj izvajalca, država ali lokalna skupnost narekujeta način oziroma režim izvajanja). Javno podjetje je v našem pravnem redu posebna statusna oblika in bo verjetno izginilo iz našega pravnega reda, saj s podelitvijo koncesije po navadi koncedent oceni, da bo z vzpostavitvijo konkurence v fazi izbire koncesio-narja mogoče zagotoviti cenejše in kvalitetnejše izvajanje javne službe kot v javnem podjetju. Javno slu`bo naj dr`ava ali lokalna skupnost izvaja sama, v okviru svoje uprave ali preko lo~enih organizacijskih oblik, v katerih ni zasebnega kapitala, ali pa naj izvajanje javne slu`be poveri gospodarski dru`bi (Virant, 1998, str. 139 in 140). Ne glede na obliko izvajanja gospodarske javne slu`be pa se bodo morali tudi pri nas v ve~ji meri upo{tevati elementi NJM, da bo u~inkovitost javnega sektorja primerljiva z zasebnim. Pri pove~anju u~inkovitosti javnih podjetij bodo koristni lo~eni ra~unovodski izkazi za regulirane dejavnosti in za neregulirane dejavnosti, ker bodo pokazali u~inkovitost oziroma vzrok izgube ali dobi~ka posamezne dejavnosti. V primeru izgube reguliranih dejavnosti (kar je `e ve~letno pravilo v elektrogospodarstvu) bo dr`ava morala pokriti izgubo javnemu podjetju, saj zasebni delni~ar oziroma dru`benik ne bo dopu{~al izgube. Z metodami NJM bi v ve~ji meri lahko uveljavili tr`ne zakonitosti tudi za regulirane dejavnosti, ki prina{ajo izgubo, in ne bi bila nujna privatizacija dr`avnega premo`enja v javnih podjetjih elektrogospodarstva, ker bi skupaj s pove~anim izvajanjem nereguliranih tr`nih dejavnosti, ki prina{ajo dobi~ek, lahko javna podjetja poslovala pozitivno. Dobi~konosna javna podjetja bi bila s tem la`je in postopno pripravljena na tr`ne pogoje poslovanja, zasebni delni~arji pa bi imeli ve~ji interes za nakup delnic, kar bi lahko pomenilo ve~jo vrednost delnic pri prodaji. Metode NJM bi tako lahko koristile vsem, tako zaposlenim, lastnikom kapitala in uporabnikom. Seveda pa posegi NJM niso enostavni, vendar tako enostavno kot sedaj, ko je vlada RS elektrogospodarstvu z vrednostnim planom dolo~ila cene (beri izgube), nato pa prevzela krivdo za te izgube, ter s tem dejansko dala odpustke (za morebitno slabo delo?) tako sebi kot podjetjem, ne bo {lo ve~ naprej. Ra~une bo treba poravnati, z metodami novega javnega mened`menta bi bilo njihovo pla~evanje la`je. Slavko Renko EVROPSKA UNIJA 34 INDUSTRIJSKE CENE VlSJE ZA SKORAJ ODSTOTEK Evropski statistični urad Evrostat poroča, da so septembra v EU industrijske cene zrasle za 0,8 odstotka, v enajsterici najbolj razvitih pa celo za 0,9 odstotka. Avgusta pa so se te cene zvišale le za 0,2 odstotka. K septembrskemu skoku je največ prispevala rast cen vmesnih dobrin — znašala je namreč kar dva odstotka. V drugih sektorjih so bili deleži rasti mnogo manjši, zlasti pri potrošnik dobrinah, kjer so cene zrasle le za 0,1 do 0,2 odstotka. Najvišji indeks rasti so imeli na Portugalskem in na Finskem — kar 1,3-odstotni, sledijo Nizozemska z 1,1 odstotka, Španija z enim in Nemčija ter Italija, obe z 0,9-odstotno rastjo. Za razliko od teh se cene niso spremenile v Grčiji, v Luksemburgu pa so ceh padle za 0,3 odstotka. V vsem letu so produkcijske cene v EU zrasle za 5,4 odtsotka. ** vA^f Izboljševanje zanesljivosti kabelskih omrezij IZBOLJ[EVANJE ZANESLJIVOSTI KABELSKIH OMRE@IJ Univerzalen sistem kabelskega pribora za vse tipe kablov. Raychemov pribor za mo~nostne kable uporabljajo najbolj inovativna javna in industrijska podjetja. Pribor je zasnovan tako, da prenese ostre pogoje na prostem skozi vso svojo dolgo `ivljenjsko dobo, prispeva k zanesljivosti vzdr`evanja tako nadzemnih kot podzemnih vodov. Raychemova paleta izdelkov za mo~nostne kable zajema: • nizko-, srednje- in visokonapetostne kabelske spojke in zaklju~ke, • povezovalne sisteme za kompaktna stikali{~a (npr. izolirane z SF6), • sisteme za tesnjenje, • cevi in servisne man{ete. Raychem je zasnoval posebne izolacijske materiale, ki so odporni na plazne pojave in druge negativne dejavnike, kot so na primer razjedan-je, ultravijoli~na svetloba in drugi okoljski vplivi. ELMAK PLUS d.o.o. [landrova 8a 1231 Ljubljana - ^rnu~e tel.: 01 560 2132 faks: 01 560 2140 e-mail: macek.ales@siol.net / lit ETRA 33 ENERGETSKI TRANSFORMATORJI NlQNet = (gEKTIFIKATšt. 082 ISO 9001 = IQNet = SD. ©EKTIFIKATšt. E023 IS014001 Šlandrova 10 1001 Ljubljana p.p. 4956 SLOVENIJA Tel: +3861 561 21 31 Fax: +3861 537 37 94 http://www.etra33.si Družba ETRA 33 je leta 1997 prejela certifikat ISO 9001 za sistem kakovosti, ki obsega razvoj, proizvodnjo, vgradnjo in servisiranje energetskih in specialnih transformatorjev ter dušilk. V letu 2000 je bil sistem kakovosti razširjen na področje ravnanja z okoljem, skladno z zahtevami standarda IS014001. V želji, da po svojih možnostih prispeva k varovanju okolja, je ETRA v svojo ponudbo storitev vključila tudi razgradnjo energetskih in distribucijskih transformatorjev po izteku njihove življenjske dobe. V oktobru je ETRA prejela certifikat IS014001 za sistem ravnanja z okoljem. ?991 (nadaljevanje s str. 28) »[tevil~no gledano bo od 115.000 odjemalcev na obmo~ju Elektro Primorske 1.458 takih, ki bodo lahko pridobili status upravi~enega odjemalca, kar pomeni pribli`no en odstotek. [tevil~no gledano je to zanemarljivo, po odjemu pa gre za 65-od-stotni dele` celotne energije, ki jo proda Elektro Primorska. Ker bodo omenjeni odjemalci upravi~eni do vstopa na trg z elektri~no energijo, to za elektrodistribucijska podjetja vsekakor pomeni dodatni izziv in pri-lo`nost.« Kje vidite poglavitne mo`nosti za uveljavitev elektrodistribucijskih podjetij in kak{en naj bo odnos do odjemalcev? »^e si pomagamo s primerjavo, lahko re~emo, da naj bo odjemalec za nas kot kralj. V razmerah, ko se kon~uje monopolno obdobje in se postopoma odpirajo mo`nosti za trgovanje z elektri~no energijo, se bo treba odjemalcu prilagoditi v bistveno ve~ji meri kot doslej, seveda ob upo{tevanju zakonitosti trga in ekonomskih zahtev. Tako bodo na prvem mestu `elje in pri~akovanja na{ega odjemalca. ^e bo kakovost dobave elektri~ne energije ustrezala evropskim standardom, bo temu primerna tudi cena, kar seveda velja tudi v primeru slab{e kakovosti. Tako bomo odjemalcu omogo~ili, da bo na primeren na~in sodeloval pri dolo~it-vi cene storitev elektrodistribucije. Ker ve~ina odjemalcev nima ustreznih energetskih znanj in mnogi ne lo~ijo, kaj je delovna energija, jalova energija, mo~ in podobno, jim bomo zagotovili tudi strokovne nasvete in pomo~.« Poleg cene elektri~ne energije je zelo pomembno tudi vpra{anje oblikovanja ustreznega tarifnega sistema. Katere poglavitne elemente naj bi upo{tevali za upravi~ene odjemalce, katere pa za druge skupine odjema? »Kot `e re~eno, bomo elektri~no energijo za upravi~ene odjemalce obra~unavali na podlagi cen in izho- di{~, ki jih bomo skupno oblikovali v posameznih pogodbah. To ne bo ve~ stvar tarifnega sistema, kot je bilo doslej. Pri tem ostaja odprto vpra{anje, ali bodo vsi upravi~eni odjemalci na obmo~ju Slovenije pla~evali enako ceno, ali ne, in bo to na posameznih obmo~jih razli~no. Na to vpra{anje naj bi poiskali odgovor v {tudiji, ki jo pripravlja EIMV. Glede drugih skupin odjema, ki nimajo statusa upra-vi~enega odjemalca, pa naj bi se dobavljena elektri~na energija obra~una-vala na podlagi tarifnega sistema, ki ga bo sprejela vlada. Tarifne postavke, ki jih bodo pla~ali odjemalci elek-tri~ne energije v posamezni odjemni skupini, bodo na posameznem omre`ju enake. Izvajalcu distribucije elektri~ne energije bo dovoljeno, da se bo s posameznimi odjemalci dogovoril za ugodnej{e pogoje, ~e bo tak odjemalec s svojim odjemom prispeval k ugodnej{i obremenitvi EES. Poleg tega mora dobavitelj na zahtevo odjemalca v vsakem trenutku obračunati dobavljeno električno energijo.« Kako je na področju odpiranja trga z električno energijo zasnovana ponudba elektrodi-stribucije? »Ker gre za obsežno vsebino, bi tokrat samo naštel poglavitne vsebinske točke. Gre predvsem za upravljanje z distribucijskim omrežjem, distribucijo električne energije po distribucijskem omrežju, proizvodnjo električne energije, dobavo električne energije neupravičenim odjemalcem, trženje električne energije upravičenim odjemalcem in druge dejavnosti, ki nimajo energetskega značaja.« Kakšno podporo bo treba zagotoviti pri opravljanju omenjenih osnovnih in drugih dejavnosti elektro- distribucije? »Pri tehnični podpori bo treba zagotoviti predvsem meritve električne energije z najsodobnejšo tehnologijo, strokovno svetovanje odjemalcem, soinvestiranje z odjemalci v projekte kogeneracije in racionalne rate energije, spremljanje kakovosti električne energije, uvajanje novih znanj in proizvodnjo električne energije z okolju prijaznimi viri. Glede finančne podpore so bistveni dogovorjeni plačilni roki in optimiranje stroškov za električno energijo. Glede pravne podpore pa bo treba zagotoviti zastopanje proti proizvajalcu električne energije in zastopanje proti podjetju za transport električne energije. Ob teh podporah si bodo v podjetjih za distribucijo električne energije zastavili tudi vprašanja, ali želijo delati še kaj drugega, kaj so še sposobni ponuditi, kaj odjemalec potrebuje, ali lahko dodatne aktivnosti tržijo in v kolikšnem obsegu. Dodatna ponudba podjetij za distribucijo električne energije bi torej lahko bila: organiziranje vzdrževanja elektroenergetskih naprav, dobava drugih energentov, telekomunikacije, informacijski sistem in druga infrastruktura.« MIRO JAKOMIN 37 na obisku v Talumu Dobro obratovanje starih naprav 4b> V Najve~ji izmed petih velikih porabnikov, Ta-lum iz Kidri~evega, porabi na leto pribli`no 1.100 GWh elektri~ne energije, kar je na mesec nekaj ve~ kot 90 GWh. Stara in nova elektroliza rabita za pridobivanje aluminija v pasu okoli 130 MW. Za obratovanje elektroenergetskih naprav, sprejem, transformacijo in razdeljevanje elektri~ne energije skrbi v podjetju posebna delovna enota Energetika pod vodstvom Hermana [krinjarja. 38 Talumovi energetiki dela 31 delavcev. Ve~ji del delovne enote predstavlja elektroenergetika, manj{i pa laboratorij za meritve, v katerem so pristojni za nadzor vseh meril v Talu-mu v okviru ISO 9000, opravljajo pa tudi druge elektri~ne in neelektri~ne meritve, kontrolo za{~it in instalacij. Kot je povedal Herman [krinjar, ki `e trideset let dela v tovarni, so uredili laboratorij, ker je bilo pri {tevilni instrumentaciji v tedanji TGA treba pregledovati merila in vzdr`evati elektronske merilne naprave `e pred pojavom zahtev standardov ISO. Vzdr`evanje usmernikov, krmilnih naprav, regulatorjev in nadzornega sistema opravljajo delavci Elektroenergetike sami, vzdr`evanje drugih energetskih naprav pa za delovno enoto Energetika opravlja skupina za visoko napetostne naprave, ki deluje v okviru posebne delovne enote Vzdr`eva-nje. Skrb delovne enote Energetika je predvsem nemoteno in zanesljivo obratovanje, sprejem, transformacija in razdeljevanje vseh energentov: elektri~ne energije, zemeljskega plina, toplotne energije in vode za druge delovne enote Taluma. Po besedah Milana @umbarja, vodje organizacijske enote Elektroenergetika, ki deluje v sklopu delovne enote Energetika, se Talum napaja po treh 110 kV daljnovodih iz RTP Cirkovci in enega iz RTP Ptuj. Iz RTP Ki-dri~evo se napaja za Talum devet transformatorjev 110 kV razli~nih mo~i in starosti: {tirje po 60 MVA iz leta 1987 za elektrolizo C, dva po 32,6 MVA iz leta 1970 za elektrolizo B, trije transformatorji 110/10 kV pa slu`ijo za napajanje 10 kV notranjega razvoda in starej{ih 10 kA usmernikov. Dva transformatorja po 60 MVA od teh sta iz leta 1954, tretji pa je bil letos zamenjan z novim, mo~i 31,5 MVA. Iz glavnega 10 kV stika-li{~a napajajo tovarni{ko 10 kV mre`o do 18 transformatorskih postaj po tovarni, transformatorje lastne rabe in usmerni{ke skupine 10 kA za elektrolizo B. Organizacijska enota Elektroenergetika skrbi poleg omenjenih TP 10/0,4 kV {e za tri glavne objekte: stikalnico in usmerjevalnico za elektrolizo B, usmerjevalnico za elektrolizo C in energetsko centralo za proizvodnjo lastne elektri~ne energije. V ta namen imajo dva dizel agregata s po 1,25 MW mo~i, ki sta pripravljena, da pokrijeta nujno porabo v primeru izpada elektri~ne energije iz javnega omre`ja predvsem za potrebe vodarne, procesnih ra~u-nalnikov in kompresorjev za elektrolizo C. Nadzor nad prevzemom elektri~ne energije, njenim razdeljevanjem in transformacijo na 0,4 kV ter usmerjanjem za potrebe elektroliz vodijo iz komandne sobe . »Zna~ilna za na{e elektroenergetske naprave je njihova ~astitljiva starost. Oba transformatorja 110/10 kV, mo~i 60 MVA, sta stara skoraj petdeset let. Obratujeta od za~etka delovanja tovarne, najmlaj{i transformator mo~i 31,5 MVA pa je v obratovanju od leto{njega poletja naprej. Usmer-ni{ke skupine za elektrolizo B so sedaj iz dveh generacij. Zna~ilnost prve generacije so lo~eni regulirni transformator, usmerni{ki transformator in regulacijske du{ilke. Leta 1970 so `ivosrebrne usmernike zamenjali usmerniki s silicijevi diodami. Vsak usmernik je zgrajen za nazivni tok 5000 A. Usmerni{ki transformatorji pa opravljajo svojo funkcijo od za~etka Skoraj pol stoletja stara oprema ABB komandne sobe Taluma {e vedno dobro deluje. obratovanja Taluma. V letih do 1985 so bila navitja teh transformatorjev sicer obnovljena, vendar so danes spet precej zastarela. V zadnjih treh letih smo v njih ponovno zamenjali olje in obnovili primarne priklju~ke. Vsa elektroenergetska oprema, tako stara za elektrolizo v hali B, kot no-vej{a za elektrolizo v hali C, je ABB-jeva. V svetovnem merilu je v obratovanju tovrstne opreme zelo malo,« pojasni Milan @umbar. Potem pa doda, da proizvodnja aluminija zahteva ~im bolj zglajeni in konstantni enosmerni tok. Prav zato morajo biti us-merni{ki transformatorji izvedeni tako, da omogo~ajo ve~pulzno usmerjanje in da lahko hitro reagirajo na spremembe upornosti elektrolize in nihanja omre`ne napetosti. Potrebna je groba regulacija usmerjene napetosti, ki jo opravljajo stopenjska stikala pod nazivnim tokom in posebne regulacijske du{ilke, s katerimi dosegajo fino regulacijo enosmernega toka. Ko sta v Kidri~evem obratovali samo elektrolizi A in B, je bilo za njuno napajanje dovolj 12 skupin 10 kA usmernikov. Pozneje so tok v elektrolizah s posodobitvijo tehnologije v elektroliznih celicah pove~ali in so bile potrebne dograditve usmerni{kih skupin. Sredi sedemdesetih let so dogradili transformatorja {tiri in pet, Avtotransformator z 10kV za usmerni{ki transformator 10kA skupine obratuje od leta 1954. 110 /0,85 kV, in dva usmernika z nazivnim tokom 30 kA. Po ustavitvi elektrolize A se za napajanje hale B sedaj uporablja deset od prvih dvanajstih usmerni{kih skupin. Zaradi njihove starosti in s tem ve~je ob~utljivosti na obremenitve je potrebno obratovanje z ni`jim tokom. Po zagotovilu obeh sogovornikov v Talumu ra~unajo, da bodo njihove najstarej{e elektroenergetske naprave vzdr`ale {e naslednjih deset let, ko se predvideva zaustavitev elektrolize v hali B. Vedo, da je dober gospodar tisti, ki uspe ohranjati transformator v obratovanju {tirideset let. Njihovi so stari petdeset let. @ivljenjsko dobo so jim uspeli podalj{ati z rednim vzdr`evanjem in pravilnim nadzorom njihovega obratovanja. Z dodatnim zra~nim hlajenjem sedaj obratujejo s temperaturo olja okrog 50 stopinj Celzija in tako prepre~ujejo prehitro staranje izolacije. Vedeti je treba, da so us-merni{ki transformatorji posebne vrste transformatorji in je zaradi njihove konstantne obremenitve segrevanje druga~no kot pri normalnih energetskih transformatorjih. Drugi razlog za ~astitljivo starost na{tetih elektroenergetskih naprav v Talu-mu je zagotovo tudi kakovostna izdelava naprav in opreme. Tega se zavedajo tudi v mati~nem podjetju ABB (neko~ BBC), in bodo~e kupce ve~krat pripeljejo na ogled delovanja naprav v Talum. 39 MINKA SKUBIC T&D World Expo 2000 Sodobne tehnologije osvajajotudi energetiko O temeljnih zna~ilnostih World Expo 2000 smo pisali `e v prej{nji {tevilki. Tokratni prispevek pa je bolj namenjen predstavitvi posameznih referatov, ki bodo zagotovo zanimivi tudi {ir{emu krogu bralcev. VZDA je prete`ni del opti~nega torjev, na katere se pritrdi nosilna spi-omre`ja po daljnovodih v izvedbi rala. ADSS (popolnoma dielektri~en sa- 40 monosilen snop opti~nih vlaken). Njegove prednosti so: pri dana{nji tehnologiji ima do 288 opti~nih vlaken, je okrog 30 odstotkov cenej{i glede na OPGW in OPWR, montira se 3-6 metrov pod vodnikom, mon-ta`a je enostavna in obi~ajno se izvede med obratovanjem. Ve~letne iz-ku{nje so pokazale, da je pri ADSS nujno treba nameniti pozornost pojavom, ki se pri drugih izvedbah ne pojavljajo. Prvi pojav je nastop korone na koncu nosilne spirale, ker je kovinska in ozemljena, kar po{kodu-je ADSS. Pojav je bolj izrazit v primeru, da posamezna `ica sega iz venca drugih `ic spirale. Problem re{i uporaba obro~ev za oblikovanje elek-tri~nega polja na koncu spirale. Drug pojav nastopi na mokrem ADSS ob vsebnosti ne~isto~. Vodniki inducirajo vzdol`no elektri~no polje, ki pov-zro~i tok po mokrem ADSS, ki je najve~ji pred nosilno spiralo. Ko se ADSS deloma posu{i, nastanejo med kapljicami kratki elektri~ni loki, ki povzro~ajo lokalne po{kodbe. Re{itev je namestitev ADSS na mestu, kjer je izgubni tok manj kot 1mA, kar se najenostavneje dose`e z oddaljevanjem ADSS od vodnikov. Omenjena je bila tudi uporaba kompozitnih izola- POVE^ANJE VREDNOSTI PRENOSNEGA OMRE@JA Z UPORABO NAPREDNIH TEHNOLOGIJ Deregulacija je spro`ila procese za zni`evanje stro{kov obratovanja in vzdr`evanja, zmanj{evanje rezerv in u~inkovitej{e izkori{~anje prenosnega omre`ja. Prenos elektri~ne energije vse bolj uporablja nove tehnologije, kot so prenos po visokotemperatur-nih superprevodnikih, uporaba ACSS (Aluminium Conductor Steel Supported), uporaba FACTS (Flexible AC Transmission System), uporaba aditivov za transformatorska olja, ki omogo~ajo ali pove~anje mo~i za 15-25 odstotkov ali podalj{ujejo `ivljenjsko dobo, shranjevanje energije v obliki stisnjenega zraka in uporaba majhnih generatorjev in baterij ~im bli`je porabniku. Avtor navaja, da uporaba novih tehnologij na po-dro~ju vzdr`evanja oziroma kontrola korone pri dnevni svetlobi, pregledi omre`ij iz zraka, snemanje z IR kamero, uporaba radarjev, laserjev in GPS ter uporaba GIS zni`ujejo obremenitev vzdr`evalnih ekip za prib-li`no 10 odstotkov, pogodbeno vzdrževanje pa za približno 35 odstotkov. Da bi preverili učinkovitost varnostnega ozemljevanja, so opravili preizkuse »v živo« na 500kV, 230kV daljnovodih in generatorskih zbiralkah v hidroelektrarni Hoover. Za več različnih kombinacij povezav so bile opravljene meritve tokov v varnostnih ozemljilnih kablih, tok skozi telo, napetost koraka in dotika (v ZDA 75V, če je trajanje do 30 nihajev). Meritve v hidroelektrarnah so pokazale, da v trenutku okvare niso nastopile razmere, ki bi ogrožale varnost delavca. Meritve pri daljnovodih so potrdile, da so vplivi na delavce, ki so blizu varnostni ozemljitvi na stebru, zanemarljivi, mnogo večji so na tiste delavce, ki se dotikajo nožnega dela stebra, najhuje pa so izpostavljeni delavci, ki se dotikajo kovinskega delovnega stroja (na primer žerjava), ki se v trenutku okvare dotika konstrukcije stebra. PRIMERJAVA METOD TESTIRANJA VISOKONAPETOSTNIH KABLOV Statistika okvar pri visokonapetostnih kablih kaže naslednja razmerja: 14 odstotkov v kablu, AG odstotkov v kabelski spojki in 40 odstotkov v kabelski glavi. Izbira metode testiranja je bistveno odvisna od razpoložljive tehnične opreme. Nekatere metode so primerne le za prevzemanje novih kablov, nekatere pa tudi za ugotavljanje lastnosti, preostale življenjske dobe in smotrnosti nadaljnjega vzdrževanja kablov, ki so v uporabi. Med pogostejšimi metodami preizkušanja kablov so: - tg 8 (enostavna meritev, primernejša za kable, ki so že v obratovanju, da odgovor, ali je smotrno nadaljnje vzdrževanje ali je potrebna zamenjava), - povratna napetost (je dolgotrajna, ni primerna za nove kable), - depolarizacijski tok (enako predhodnemu, le da se meri tok), - dielektrična spektroskopija (odvisnost dielektrične konstante od frekvence v območju od 0,1Hz do 1.0Hz) (metoda ni primerna za nove kable in ne omogoča določitve lokacije šibke točke v kablu), - popolna harmonska deformacija (ne omogoča določitve šibke točke v kablu, potrdi pa prisotnost vlage v izolaciji), - DC komponenta AC izgubnega toka (kot predhodna metoda), - metoda delnih praznitev (edina metoda, ki lahko napove lokacijo, kjer bo verjetno pri{lo do preboja izolacije, metoda primerna za kabel in kabelski pribor, je ob~utljiva, zanesljiva, nedestruktivna, ekono-mi~na, se lahko izvede med obratovanjem) V Minesoti so med 1600 kabelskimi odseki izbrali 241 z najslab{imi lastnostmi. Z metodo delnih praznitev so ugotovili {ibke to~ke, od ~esar so jih 40 odstotkov odpravili, kar je v naslednjem letu pove~alo zanesljivost obratovanja za 40 odstotkov. HELIKOPTERSKO PODPRTO SNEMANJE IN UPRAVLJANJE PREMO@ENJA Pri pregledih daljnovodov se vse bolj uporabljajo helikopterji. Tovrstni pregledi zahtevajo vsaj uvedbo enotne identifikacijske {tevilke stebrov, oznake odsekov, helikopter z vgrajenim GPS in pilot mora biti seznanjen z na~rtovanimi smermi preleta. Pri preletu helikopterja vzdol` daljnovodov s hitrostjo pribli`no 50 kilometrov na uro so traso posneli s kamero, in zajeli 15 podatkov o daljnovodih (lastnosti stebrov /{t. sistemov, material, tip oz. oblika stebra/, vrsta kon-zol, izolacija, antena za mobilno telefonijo, prisotnost distribucijskih vodov, gnezda ogro`enih ptic, poseljenost, zara{~enost trase). Pilota spremljata vzdr`evalec, ki pozna traso daljnovodov, in spremljevalec, ki sproti vna{a podatke v prenosni ra~unalnik. Po preletu so zajete podatke in razpo-lo`ljive podatke iz na~rtov vnesli v GIS oziroma digitalno bazo. GIS so nadgradili s programsko opremo, ki jim olaj{a odkrivanje vegetacije, ki ogro`a varno delovanje, poznavanje prizadetih lastnikov, hitrej{e ugotavljanje lokacij okvar, zmanj{anje ~asa za odpravo okvar na daljnovodih, povezovanje z obratovanjem. Priporo~ajo ozna~evanje stebrov tako, da bo vidno s helikopterja za la`je spremljanje oziroma orientiranje. VARNOSTNI PROBLEMI PRI UPORABI HELIKOPTERJEV V komercialni uporabi je 57 razli~nih vrst helikopterjev. Zelo pomembno je natančno opredeliti naloge, ki jih je treba izvesti s helikopterjem. Vrsta naloge določa nosilnost helikopterja, okretnost, uporaba za prelete in opazovanje ali za izvajanje vzdrževalnih del, lebdenje ali gibanje ter hrupnost. Predavatelj je na podlagi izkušenj priporočil še naslednje priprave pred poletom - določiti program preleta, preveriti oddaljenost objekta od začetnega položaja helikopterja - baze in možnosti preskrbe helikopterja z gorivom, pripraviti vso opremo in material na ustrezno lokacijo, koristen predhodni trening kadrov, vsi sodelujoči morajo delovati kot usklajena ekipa, natančno določiti kriterije, v katerih vremenskih razmerah se začne z letom, za vse situacije, ki jih je mogoče predvideti, pripraviti navodila za ukrepanje. V primeru dela na daljnovodu izbirati opremo, ki je enostavna za montažo. Med deli, ki jih opravljajo s helikopterjem, so obžagovanje drevja, montaža opozorilnih krogel, montaža OPWR, čiščenje izolacije in postavljanje distribucijskih stebrov. Pri izbiri izvajalca je zelo pomebno izbrati kvalitetno podjetje, ki razpolaga z dobro treniranimi piloti za enaka ali podobna opravila (število ur letenja zdaleč ni edino merilo), z nadpovprečno vzdrževanimi helikopterji. Poleg uporabe helikopterjev za preglede in izvajanje del so v ZDA vse bolj razširjeni še uporaba GPS; uporaba prenosnih računalnikov, ki imajo ali povezavo na bazo podatkov ali del baze za objekt, kjer se vzdrževalec nahaja; uporaba GIS, ki povezuje: baze tehničnih podatkov o prenosnih objektih, fotografije s terena, poročila o pregledih, delovne naloge in finančno vrednotenje teh aktivnosti. Pregledu sledi določitev prioritet vzdrževalnih del od 0 do 3 mesece, 3 do12 mesecev, odloženo popravilo in popravilo ni potrebno. GRADNJA TRANSSIBIRSKE OPTIČNE POVEZAVE Predstavnik podjetja Opten iz Moskve je predstavil enega največjih projektov montaže OPGW na svetu. Dolžina optične povezave je 3-500 kilometrov in poteka po 110 kV in 220 kV daljnovodih z montažo na 80 različnih tipih stebrov. Pretežno je vgrajen OPGW s 16 optičnimi vlakni (4 za potrebe elektroenergetskega sistema ostalo za tranzit Evropa — daljni vzhod), premer je 13 mm, zdr`i od –60 0C do +40 0C, monta`a dopustna do –30 0C. V izra~unih je upo{tevana hitrost vetra 30 metrov na sekundo in debelina ledu do 15 milimetrov. Najdalj{i razpetini na trasi sta 1.150 in 950 metrov. OPGW sta izdelala Fujikura in Alcoa Fujikura. Zanimivo je, da je na celotni dol`ini uporabljen enak presek, na mestih ve~je kratkosti~ne tokovne obremenitve je vgrajen vzporedni za{~itni vodnik (skupno 30 kilometrov). Na razdalji do 150 kilometrov so oja~evalci signala, ki se napajajo iz lokalnega distribucijskega omre`ja. Za izdelavo projekta so 1.200 kilometrov trase posneli z letala, ostalo pa s helikopterja z GPS in laserskim skeniranjem, ki je omogo~ilo to~nost dol`ine razpetin in povese vodnikov in za{~itnega vodnika z natan~nostjo do 20 centimetrov. Monta`na dela so izvajale {tiri ekipe, vsaka s svojo vle~no garnituro in eno rezervno. Monta`o so izvedli v letih 1997, 1998 in 1999, pri ~emer je skupna doba monta`e 14 mesecev. Osnovne informacije o temah kongresa in seznam ~lankov je mogo~e dobiti na internetnem naslovu www.tdworldexpo.com, morebitna vpra{anja pa mi lahko posredujete tudi na naslov ales.kregardeles.si. ALE[ KREGAR 41 sodobnim tehnologijam naproti Zra^ni pregled daljnovodov z uporabo laserskega skeniranja Razvoj laserske in navigacijske opreme omogo~a danes nov na~in zbiranja podatkov, potrebnih za dokumentiranje, projektiranje ali vzdr`evanje daljnovodov. Laserska prenosna merilna naprava omogo~a zra~no snemanje daljnovoda in s tem zbiranje podatkov o daljnovodu in njegovi okolici s hitrostjo nekaj 100 kilometrov dnevno pri geodetski to~nosti izmerjenih podatkov med 10 in 20 centimetrov. Digitalna narava metode, ki se ohranja na vseh stopnjah od merjenja, procesiranja in analize podatkov, omogo~a kreiranje u~inkovitih geoinformacijskih sistemov, primernih za pregledovanje, analizo in prenos v sisteme avtomatskega projektiranja. La 42 astnike daljnovodov vse bolj zanima, v kak{nem stanju se nahajajo njihovi objekti. Te podatke rabijo lahko tako zaradi a`uriranja dokumentacije, vzdr`evanja, zamenjave vodnikov ali obstoje~e za{~itne vrvi z novo z vgrajenim opti~nim vlaknom, kot zaradi prodaje, zdru`itve ipd. Obstoje~a dokumentacija navadno ne odra`a dejanskega stanja na trasi, zaradi ~esar je potreben ponoven pregled in meritev objekta. Obi~ajne metode pregleda in meritev (zemeljski, zra~na fotogrametrija) so ~asovno potratne tako pri zbiranju podatkov, kot pri njihovi poznej{i obdelavi in kar je danes morda {e pomembnej{e, njihovi rezultati niso neposredno v digitalnem zapisu. Z uporabo nove metode, laserskega zra~nega skenira-nja, odpravimo omenjene pomanj- kljivosti in dodamo {e nekatere prednosti. Osnova laserskega skeniranja (ALTM – Airborne Laser Terrain Mapping System) je kombinacija laserskega razdaljemera, moderne navigacijske tehnologije, zasnovane na GPS tehnologiji in opti~nem `iro-skopu, ter digitalne fotografije visoke lo~ljivosti. Z monta`o ALTM na helikopter ali letalo in preletom preko merjenega objekta dobimo podatke, ki so lahko podlaga za razli~ne geoin-formacijske kompilacije razli~nih stopenj zahtevnosti obdelave. Osnovni nabor tako izbranih podatkov vsebuje: - DTM (digitalni model terena) to~en in podroben opis posnetega reliefa terena, z rastlinstvom ali brez njega - To~en topolo{ki model objekta, ki je predmet pregleda. V primeru pregleda daljnovoda so avtoma-ti~no, v absolutnih geodetskih koordinatah, dolo~ena mesta stebrov z identifikacijo, tip, orientacija, to~ke vpetja vodnikov, povesi pri merjeni in simuliranih temperaturah, kri`anja z drugimi daljnovodi in druga prepoznavna kri`an-ja (ceste, vode …) - Geodetsko identificirana digitalna fotografija z resolucijo 10–12 centimetrov na to~ko. Skupaj z lasersko sliko omogo~a vektorizacijo objektov in avtomati~no izdelavo ortofotoplanov in fotokart v razmerju 1:2000–1:5000 ALTM pri preletu preko merjenega objekta izmeri odboj vsakega oddanega laserskega impulza v isti to~ki dvakrat: izmeri prvi in zadnji odboj. Tako dobimo trodimezionalne podatke o to~kah, najbli`jih laserskemu skenirnemu sistemu, kar odgovarja vrhu stebra, vodniku, strehi zgradbe, vrhu drevja ipd., medtem ko zadnji odboj odgovarja to~ki absolutne pre-preke za laserski signal, od katere {ir-jenje laserskega signala ni ve~ mo-go~e. Ta to~ka odgovarja to~ki dejanskega reliefa zemlje, strehi zgradbe, oziroma katerega koli drugega objekta, ve~jega od povr{ine laserskega signala. V nasprotju s klasi~nimi metodami ALTM »vidi« skozi rastlinstvo in tako omogo~a dolo~itev reliefa zemlje tudi na obmo~jih, pokritih z dokaj gostim rastlinstvom. S tako pridobljenimi podatki dobimo digitalni model terena (DTM ali DEM -Digital Elevation Model) s prikazano vegetacijo in umetnimi objekti ali brez njih. Pri izvedbi meritev se sre~amo z nekaterimi omejitvami oziroma zahtevami, ki jih moramo pri na~rtovanju poletov upo{tevati. Na primer: minimalna in maksimalna hitrost letenja, minimalna in maksimalna vi{ina letenja, dobra vidljivost in kvaliteten GPS signal. Z upo-{tevanjem omenjenih zahtev pridemo do naslednjih tipi~nih podatkov merjenja daljnovoda s pomo~jo laserskega skeniranja: - hitrost snemanja daljnovodov srednje in visoke napetosti 400 – 500 km/dan - hitrost snemanja distribucijske mre`e 100 – 200 km/dan - {irina snemanega pasu50 – 100 m - gostota merjenih to~k (1 to~ka) 0,5 – 1,0 m2 sodobnim tehnologijam naproti - to~nost izmerjenih ploskovnih koordinat 15 – 20 cm - to~nost izmerjene vi{ine 30 – 50 cm - resolucija digitalnih to~k na zemlji 8 – 12 cm - povpre~na hitrost obdelave podatkov 100 km linij/dan Z razvojem posebne programske opreme ALTEX Constallation, smo dosegli, da rezultati meritev daljnovoda in okolice, ki so, kot smo `e omenili, v digitalni obliki, ne omo-go~ajo samo hitrega in u~inkovitega dolo~anja vseh njegovih osnovnih parametrov, omogo~ajo tudi avtomatsko projektiranje tako novih daljnovodov, kot tudi projektiranje obnove `e obstoje~ih. S pomo~jo programa ALTEX Constallation se podatki lahko tudi avtomati~no prenesejo v specializirane programe, kot so: AUTOCAD, PLS-CADD, POLE-CAD, ArcView, MapInfo, Er-das Imagine … Program ALTEX Explorer med drugim omogo~a tudi: - izdelavo seznama stebrov z definiranim tipom, geodetskim polo`ajem, povesnimi dol`inami, - izdelavo seznama vodnikov z identifikacijo, dolo~enimi koordinatami prijemali{~, izra~un mehanskih obremenitev vodnikov pri razli~nih kombinacijah vremenskih razmer (temperatura, veter, led) - nosilnost stebrov pri razli~nih kombinacijah vremenskih razmer (temperatura, veter, led) - seznam in ozna~itev objektov, katerih oddaljenost od daljnovoda je manj{a od dovoljene - seznam z identifikacijo, razdaljami in koti kri`ajo~ih objektov (daljnovodi, ceste, `eleznice, vode) - izra~un kratkosti~nega toka na poljubnih odsekih daljnovoda - vektorizacijo objektov vzdol` merjene osi - izdelavo dokumentacije izvedenih del Opisano metodo laserskega skenira-nja, podprto z originalnimi programskimi re{itvami, {tejemo kot alternativno metodo klasi~nim zemeljskim in zra~nim metodam merjenja z nekaterimi prednostmi, ki jih ponuja uporaba novih tehnologij, kot so hitrost snemanja in obdelave podatkov, visoka to~nost in zanesljivost dobljenih podatkov, ki so v vseh fazah obdelave, v digitalni obliki. Daljinski nadzor naprav za prenos zaŠČitnih komand siemens swt2000d Temeljno poslanstvo Elesa je izboljševanje energetske učinkovitosti elektroenergetskega sistema in zagotavljanje nemotene oskrbe Slovenije z električno energijo. Zato predstavljajo zaščitni sistemi primarnih elektroenergetskih naprav in telekomunikacijsko prenosno omrežje najpomembnejše sekundarne sisteme elektroenergetskega sistema Elesa. Gl lede na vlogo komunikacijskega dobavo, monta`o in vklju~itev na-sistema v za{~itni funkciji lahko dalj- prav za prenos za{~itnih komand (v novodne za{~itne sisteme delimo v nadaljevanju DZ naprav) na 400 kV dve skupini, in sicer daljnovodni in 220 kV daljnovodih in vzpostavi-za{~itni sistemi brez komunikacije in tev daljinskega nadzora DZ naprav. daljnovodni za{~itni sistemi s komu- Na Elektro-Slovenija je bila za inve-nikacijo. Komunikacijska povezava sticijo odgovorna slu`ba za vzdr`eva-med obema za{~itnima opremama nje TK naprav v sektoju Teleinforma-{~itenega daljnovoda bistveno iz- tika. Poglavitni zahtevi investicije sta bolj{a delovanje za{~itnega sistema. bili zagotovitev zanesljivega prenosa Izbolj{a se hitrost in so~asnost izklo- daljinskih za{~itnih komand in vzpo-pa v primeru okvare na daljnovodu stavitev stalnega daljinskega nadzora na kriti~nih mestih, ki jih za{~itni si- DZ naprav v nadzornem centru v stem zaradi `elene selektivnosti izklo- RTP Kle~e. Z vidika optimizacije de-pa pokriva ~asovno zakasnjeno, kar lovanja sistema DZ naprav in mini-jam~i stabilnost celotne energetske mizacije obratovalnih stro{kov je bilo mre`e in bistveno zmanj{anje verjet- pri izvedbi projekta treba upo{tevati nosti po{kodb primarne opreme. vse mo`nosti, ki jih ponujajo obsto-Podjetje Iskra SYSEN je bilo v za~et- je~i sistemi Elesa: TK sistem, sistem ku leto{njega leta izbrano kot naju- za nadzor in vodenje TK omre`ja, Et- 43 godnej{i ponudnik javnega razpisa za hernet LAN/WAN omre`je. Ekranski izgledi nadzornega sistema DZ naprav SWT2000D. Za Iskra SYSEN, ki je dolgoletni proizvajalec DZ naprav za prenos za{~itnih komand, podjetje z bogatimi sistemskimi izku{njami, pridobljenimi na tujih trgih, in`eniring dejavnostjo in usposobljenim kadrom za delo z opremo drugih proizvajalcev, sta navedeni zahtevi pomenili {e poseben izziv. Za zanesljiv prenos za{~itnih komand je uporabljena sodobna digitalna procesorsko krmiljena DZ naprava SWT2000D proizvajalca SIEMENS, ki omogo~a dupleksni 44 RTPCIRKOVCE RTP BERIČEVO (4 x SWT2D0OD) RTP OKROGLO (1 x SWT2000D) RTP MARIBOR (1 x SWT2000DJ RTP PODLOG (3 x SWT2000D] Daljinski nadzor sistema DZ naprav SWT2000D. prenos komand preko digitalnega prenosnega kanala 64kbit/s (CCITT – G. 703). Na ta na~in je omogo~eno doseganje visoke stopnje varnosti prenosa, prenos ve~jega {tevila enakovrednih komand in kratkega prenosnega ~asa, kar {e izbolj{a delovanje celotnega za{~itnega sistema. Naprava SWT2000D ima pred drugimi napravami, ki jih Eles uporablja za prenos za{~itnih komand, do-lo~ene prednosti: - mo`nost sinhronizacije interne ure naprave SWT2000D z uro realnega ~asa in s tem opremljanje dogodkov z uro realnega ~asa, kar je velikega pomena pri analizi dogajanj ob nastopu okvar; - serijski port na zadnji strani naprave, namenjen daljinskemu nadzoru naprave; port na prednji strani naprave je tako vedno razpolo`ljiv za lokalni nadzor; - mo`nost raz{iritve naprave z lastno prenosno opremo. Za trajno zagotavljanje visoke razpo-lo`ljivosti daljinskih za{~itnih naprav mora imeti vzdr`evalna slu`ba Elesa jasno sliko o njihovem delovanju. Zato je zgrajen daljinski nadzorni sistem naprav SWT2000D, ki omo-go~a pregled obratovalnega stanja naprav in diagnostiko okvar, nadzor ~asovnega poteka prenosa komand in statistiko ~asovnega poteka prenosa komand ter pregledovanje nastavitvenih parametrov naprav SWT2000D. Odlo~eno je, da nadzorni sistem ne omogo~a daljinskega parametriranja naprav SWT2000D, saj predstavlja daljinski dostop do parametrov, ki so pomembni za delovanje celotnega za{~itnega sistema, dolo~eno stopnjo tveganja. Parametriranje naprav se izvaja lokalno s prenosnim PC terminalom. Funkcije nadzornega sistema so bile definirane skupaj s strokovnjaki slu`be za vzdr`evanje TK naprav Ele-sa, zaradi ~esar pomeni nadzorni sistem orodje, ki omogo~a hitro diagnostiko nastale okvare in izpis navodil za serviserja, v primeru da je potreben poseg na oddaljeni postaji. Ker naprave SWT2000D niso prilagojene SNMP (Simple Network Management Protocol) nadzoru, so na oddaljenih postajah uporabljene naprave SCU SNMP (SMNP adapter) proizvodnje Iskra SYSEN, ki zagotavlja prilagoditev med Siemensovim protokolom za nadzor naprav SWT2000D in protokolom SNMP upravljanja. Oddaljene postaje so s centrom vodenja v RTP Kle~e povezane preko Ethernet LAN/WAN omre`ja Eles, ki ob uporabi SNMP protokola omogo~a optimalno povezavo in delovanje celotnega daljinskega nadzornega sistema. Vizualizacija stanja DZ naprav je prikazana na delovni postaji - X terminalu, lociranem v TK prostoru upravno nadzornega centra v RTP Kle~e. Uporabljeni so sistemski viri obstoje~ega nadzornega sistema TK prenosnega omre`ja, kar zagotavlja kompatibilnost nadzora DZ naprav z nadzorom TK sistema. Pri zasnovi nadzornega sistema DZ naprav so bile upo{tevane tudi zahteve po enostavnem prilagajanju bo-do~im potrebam uporabnika z vidika vklju~itve novih naprav SWT2000D v nadzorni sistem in gradnje redun-dan~nih nadzornih centrov in uporabe mobilnega nadzornega centra (prenosni PC), kar je omogo~eno z uporabo Ethernet LAN/WAN omre`ja Eles. IGOR BRODNIK strokovna posvetovanja Mednarodni simpozij O U^INKIH KRATKIH STIKOV V ELEKTROENERGETSKIH SISTEMIH KRAKOW 2000 V prijaznem okolju Polonia Institute of the Jagiellonian University v Kra-kowu je od 11. do 13. oktobra potekal `e deveti mednarodni simpozij s tematiko kratkih stikov v elektroenergetskih sistemih. To strokovno sre~anje so organizirale visoko{olske ustanove Poljske in Belgije, sam simpozij pa je potekal pod okriljem elektrotehni{kega komiteja poljske akademije znanosti ob podpori ve~ sponzorjev iz vrst vladnih in gospodarskih institucij oziroma podjetij. O menjeni simpozij sodi v vrsto ozko specializiranih strokovnih sre~anj, ki so organizirana vsaki dve leti in potekajo izmeni~no v Belgiji in na Poljskem v okviru njunih univerzitetnih in{titutov za elektroenergetske sisteme. Simpozija se vsakokrat ude-le`uje okrog sto strokovnjakov iz {te-vilnih dr`av sveta. Na tokratnem sre~anju so bili uradno prijavljeni udele`enci iz 16 dr`av (Azerbijan, Belgija, ^e{ka, Egipt, Indija, ZR Jugoslavija, Francija, Kanada, Libija, Nem~ija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Sirija, Ukrajina) z 69 registriranimi udele`enci, vendar je bilo dejansko {tevilo manj{e zaradi neudele`be predstavnikov ZR Jugoslavije, Indije, Romunije, Rusije in Ukrajine. V prihodnje naj bi to strokovno sre~anje organizirali vsake tri leta, in to izmeni~no tako kot doslej, v Belgiji in na Poljskem. VRSTA STROKOVNIH REFERATOV Za leto{nji simpozij je bilo izbranih in za objavo v posebnem zborniku sprejetih 46 referatov od skupaj preko 100 prijavljenih referatov. Tridnevne razprave so bile razporejene v {tiri sekcije s podsekcijami, kjer so avtorji predstavili svoje referate, ki prikazujejo najnovej{e strokovne do-se`ke in izku{nje na podlagi vnaprej najavljenih tem. ^eprav je bila `e uvedena praksa posterskega predstavljanja izbranih referatov po vzoru drugih v svetu odmevnih strokovnih sre~anj, kot na primer IEEE in podobnih, je tak{na predstavitev na le-to{njem simpoziju iz objektivnih razlogov `al odpadla. Na splo{no je mo`no na ta na~in vzpostaviti te-snej{i stik med avtorji prispevkov in zainteresiranimi udele`enci simpozija, predstavitev prispevka pa je zgo{~ena in zelo pregledna. Na otvoritvenem delu simpozija je profesor Tadeusz Lipski iz Gdanske tehni~ne univerze v uvodnem predavanju podal pregled razvoja na po-dro~ju varovanja elektri~nih vodov pred vplivom velikih tokov. Prvi za~etki ukvarjanja s to problematiko datirajo v sredino devetnajstega stoletja z uporabo posebnih `i~k v svoj-stvu {ibkih mest (varovalk) v elek-tri~nem tokokrogu (weak link). Okoli leta 1864 je bila v ta namen uporabljena platinasta `i~ka, pozneje pa uporaba posebnih banda`, napolnjenih s peskom (Modrey leta 1890). Demonstracijski poskusi s posebno napravo (incadescent lamps) v Veliki Britaniji (Swan, 1878, patent iz aprila 1881) in skoraj hkrati v ZDA (Edi- son, 1880 patent iz maja 1880 z uporabo steklene ovojnice) so bili prak-ti~no prvi za~etki uporabe tak{nih materialov za za{~ito pred fenomenom, ki je v anglosaksonskih de`elah poznan pod imenom »fuses«, v Franciji in Nem~iji pa pod imenom »Sic-herung« oziroma »Schmelzsiche-rung«. Pri sodobnih izvedbah omejevanja toka kratkega stika se danes uporablja tiristorska tehnika. KORISTNA IZMENJAVA IZKU[ENJ V okviru prve sekcije (Short-Circuit Currents Evaluation) in posameznih podsekcij je bilo obravnavanih 21 referatov, kjer so bili prikazani najno-vej{i izsledki s podro~ja prou~evanja kratkosti~nih razmer v elektroenergetskem sistemu z ustreznimi aplikacijami. Predstavljeni referati v okviru te sekcije so prikazali vrsto zanimivih tehni~nih problemov in tudi izvirnih re{itev s podro~ja prou~evanja kratkih stikov na napravah in njihove za{~ite, ki so sestavni del elektroenergetskega sistema. Te re{itve so s teore-ti~nega in prakti~nega vidika podprte z ustreznimi ra~unalni{kimi programi in simulacijskimi modeli. 45 Med vidnej{imi referati iz prve sekci- 2305 46 je (podsekcija 1.2) je bil referat poljskih avtorjev Pawel Sowaja in Mi-roslawa Kielbona iz Silesian Technical University of Gliwice, ki obravnava kratkosti~ne razmere na nadzemnih vodih. V referatu »Comparision of Results of Computer Simulation and Short-Circuit Tests in 400 kV Transmission Line« je prikazana primerjava rezultatov ra~unalni{kih simulacij kratkih stikov z ra~unal-ni{kim programom NETOMAC, razvitem pri Siemensu in ameri{kim EMTP z rezultati eksperimentalnih testiranj iz leta 1981 na 168 kilometrov dolgem 400 kV nadzemnem vodu Pasikurowice-Joachimów. Gre za dragocene rezultate raziskav, ki so dokaj redke prav iz razloga malo{tevil-nih eksperimentalnih kratkosti~nih preizkusov na terenu v `ivo. Nekaj podobnega je mogo~e zaslediti v raziskavah, ki so bile opravljene v letih 1992 in 1993 na na{em daljnovodu 2x400 kV Maribor-Kainachtal v okviru zagonskih preizku{anj in testiranja vgrajene opreme in naprav pred poskusnim oziroma rednim obratovanjem tega mednarodnega daljnovoda med Slovenijo in Avstrijo. Rezultati teh raziskav so bili predstavljeni na 7. zasedanju SCC 1996 v Var{avi. Iz referata P. Sowaja in M. Kielbona je mogo~e zaznati, da se dobljeni ra~unalni{ki rezultati zaradi kompleksnosti in negotovosti glede to~nosti vhodnih podatkov nekoliko razlikujejo od eksperimentalnih rezultatov. Pri tem gre za nelinearne procese, ki so z ra~unalni{kimi modeli te`ko obvladljivi. V drugi sekciji (Short-Circuit Currents Effects) je bilo skupaj 10 referatov, ki so obravnavali podro~je ter-mi~nih in mehanskih u~inkov tokov kratkih stikov na vitalne elemente elektroenergetskega sistema, kot na primer na vodnike in strelovodne za{~itne vrvi pri daljnovodih, na energetske transformatorje, mo~nost-ne odklopnike, na zbiralnice v prenosnih razdelilnih postrojih, vpliv velikih udarnih tokov na mehanske obremenitve pri snopastih vodnikih pri razli~nih medsebojnih razdaljah med delnimi vodniki in z uporabo medfaznih distan~nikov pri dalj{ih razpetinah ter analize s probabili-sti~nim pristopom za oceno tveganj izpadov ob kratkih stikih v velikih elektroenergetskih sistemih s po-mo~jo metode Monte Carlo. Pri ma-temati~nih modelih izra~unavanja Rezultat raziskav segrevanja OPGW kabla iz na{ega omre`ja, prikazanem na konferenci v Krakowu mehanskih dinami~nih u~inkov pri delovanju toka kratkega stika se obi~ajno uporablja metoda kon~nih elementov. V to sekcijo je bil kot uvodni referat uvr{~en slovensko-hrva{ki referat, ki obravnava termi~ne vidike v kratko-sti~nih pogojih avtorjev F. Jakl, A. Jakl, I. Ugle{i~ z naslovom: »U~inki segrevanja za{~itnih strelovodnih vrvi in OPGW kablov v nestacionarnih pogojih« (»Heating Effect of Overhead Ground Wires and OPGW Cables under Unsteady State Condi-tions«). V referatu je prikazan mate-mati~ni algoritem za izra~unavanje nadtemperature, ki ga dose`ejo vodniki pri kratkem stiku. Model je podan za adiabatsko segrevanje, ki je za prakti~no uporabo dovolj natan~en predvsem pri ni`jih gostotah toka in kraj{ih ~asih trajanja kratkega stika. Dobljeni ra~unski rezultati so tudi primerjani z eksperimentalnimi raziskavami, ki so bile pri nas izvr{ene na razli~nih vrstah strelovodnih za{~it-nih vrvi z na{ega 400 kV prenosnega omre`ja Slovenije in na OPGW kablu, kakr{en je montiran v slovenskem telekomunikacijskem omre`ju Elesa. Prav tako je bila vrsta zanimivih referatov s podro~ja mehanskih vidikov, ki zadevajo vpliv mehanskih dina-mi~nih sil na zbiralni~nih postrojih v transformatorskih postajah pod vplivom kratkosti~nih tokov. Referati obravnavajo rezultate teoretskih raziskav, podprtih z izsledki eksperimentalnih raziskav na modelih naravne velikosti v razli~nih raziskovalnih laboratorijih, kot je FGH Mannheim/Nem~ija, kjer so se tudi pred tremi leti izvajale raziskave segrevanja v kratkosti~nih pogojih na OPGW kablih za teleinformacijsko omre`je Elesa. Podobni raziskovalni centri so {e raziskovalni in{titut EDF Les Renardieres/Francija, Akagi raziskovalni in{titut na Japonskem, CESI Milano, KEMA na Nizozemskem ipd. Gre za dinami~ne pojave mehanskih oscilacij pri snopastih vodnikih pri daljnovodih in zbiralni~nih sistemih pri velikih kratkosti~nih tokih (twisting), vpliv tak{nih dinami~nih mehanskih obremenitev na podpore, na jeklene konstrukcije, temelje ipd. Rezultati teh raziskav slu`ijo tudi za dopolnitev ustreznih standardov, ki pokrivajo to podro~je (npr. IEC 865). Izsledki teh raziskav so zelo pomembni za projektante tovrstnih objektov in seveda za vse tiste, ki se tako ali druga~e posredno ali neposredno ukvarjajo s to problematiko. V tretji sekciji (Short-Circuit Currents Limitation) je bilo uvr{~enih sedem referatov, ki obravnavajo problematiko limitiranja (omejevanja) tokov kratkega stika z ustreznim nadzorom v elektri~nem omre`ju. Predstavljene so razne metode in na~ini omejevanja kratkosti~nih tokov z uporabo novej{ih netoksi~nih sredstev na bazi galija, indija in kositra. Zna~ilnost tega medija je zelo visoka temperatura vreli{~a (preko 20000C) in velika izparejevalna toplota, ki je potrebna pri procesu izparevanja. Referat nem{kega avtorja K. H. Har-tunga prina{a najnovej{e izvedbe omejevalnikov, ki temeljijo na uporabi sodobnih regula~nih preklopnih sistemov. Te naprave so primerne predvsem pri zunanjih napajalnih sistemih, pri generatorskih in transformatorskih postrojih ter pri dogradnji novih napajalnih sistemov k `e obsto-je~im. Med posebno zanimivimi referati so bili referati predstavnikov podjetja AEC-Alexandria Electricity Company iz Egipta. Prvi referat nazorno prikazuje sistem nadzora nad obratovanjem sorazmerno velikega srednje-napetostnega kabelskega omre`ja mesta Alexandrije s 34 transformatorskimi postajami 66/11 kV in 66/20 kV (6493 km 11 kV in 106 km 20 kV kablov, 4993 distribucijskih postaj 11/0.4 kV, 110 distribucijskih postaj 20/0.4 kV, 233 km daljnovodov 11 kV ter 183 km daljnovodov 20 kV), kjer poteka oskrba z elektri~no energijo preko 1,3 milijona odjemalcev s preko 7 GWh letnega odjema elek-tri~ne energije (velja za leto 1999). Vse vgrajene naprave so za{~itene proti popolnemu ali delnemu uni~enju ob pojavu prevelikih tokov, ob kratkih stikih, ob zemeljskih stikih, proti previsokim oziroma prenizkim napetostim ter proti povratnim tokom in povratnim mo~em (reverse power flow). Celotni nadzor je izveden s sistemom SCADA (Supervisory Control and Data Acquisition). Drugi referat prav tako iz AEC- Alexandria Electricity Company iz Egipta pa dopolnilno prikazuje ra~unalni{ko podporo FLA-Fault Level Analysis v okviru sistema DNA-Distribution Network Analysis. Ra~unalni{ki program FLA je primeren za analizo okvar enofaznih, dvofaznih in trifaznih zemeljskih stikov v realnem ~asu. S pomo~jo ustreznih simulacij je tudi prirejen za razne druge aplikacije in kot tak primeren tudi za {tudijske namene. Preostali trije referati dveh ruskih in enega nem{kega avtorja pa obravnavajo problematiko omejevanja tokov kratkih stikov z vgrajevanjem dodatnih elementov v elektroenergetski sistem (na primer nelinearnih reak-tanc, posebnih serijsko vezanih linij ipd.) ter z razli~nimi na~ini ozemlje-vanja nevtralne to~ke. Slednje je bilo ob{irno raziskano na ruskem elektroenergetskem sistemu napetostnega nivoja 330 in 500 kV. Teoretske raziskave, primerjane z rezultati eksperimentalnih raziskav na terenu, so tudi pokazale, da so v dolo~enih konfiguracijah elektroenergetskega sistema enopolni tokovi kratkih stikov ve~ji od tripolnih, kjer je zaradi nevarnih prehodnih pojavov treba izvesti limi-tiranje le-teh. V ~etrto sekcijo (Short-Circuit Currents Consequences) pa je bilo uvr{~enih osem referatov, ki prina{ajo zanimive rezultate teoretskih in eksperimentalnih dognanj s podro~ja raziskav posledic kratkega stika in zmanj{anje teh vplivov na vgrajeno opremo in varnost osebja prete`no pri srednje in nizkonapetostnih postrojih. Pri teoretskih izra~unih so bili uporabljeni ustrezni matemati~ni algoritmi z ustrezno ra~unalni{ko podporo ter primerjani z rezultati eksperimentalnih laboratorijskih preizkusov in meritev. SLOVENIJA IMA SVOJE MESTO V STROKOVNIH KROGIH Tak{ni in podobni problemi so predmet razprav na mnogih strokovnih sre~anjih v okviru CIGRE, IEEE in na drugih znanstvenih sre~anjih doma in v tujini, kjer tudi slovenski strokovnjaki aktivno sodelujejo s strokovnimi referati in v razpravah v razli~nih strokovnih delovnih skupinah s prikazom svojih najnovej{ih raziskav. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da to na{e delo v tujini ni neo-pa`eno in najde svoj prostor v svetovni strokovni literaturi. Razvoj na tem podro~ju je na splo{no silovit in predstavlja svojevrsten izziv strokovnjakom in strokovni inteligenci nasploh. Brez sprotnega izpopolnjevanja ljudi, ki zasedajo strokovna in druga delovna mesta v podjetjih, in brez ustreznega vlaganja potrebnih finan~nih sredstev v razvojno in aplikativno delo tudi na tem podro~ju, ni mogo~e pri~akova-ti vidnega napredka. V mnogih primerih v svetu prihaja do usklajenega in vzajemnega strokovnega dela med univerzitetnimi ustanovami in gospodarstvom oziroma s pristojnimi vladnimi resorji. V svetu se za te namene namenjajo velika sredstva, za katerimi stojijo praviloma vladne in ustrezne gospodarske institucije, kar je pri nas `al velikokrat pravo nasprotje. Tudi tokratna konferenca je bila izjemen dogodek, ne glede na okoli{~ine, zaradi katerih je bil dejanski obisk predstavnikov iz nekaterih vzhodnih dr`av nekoliko okrnjen. Tako smo imeli udele`enci poleg spremljanja napredka na tem po-dro~ju tudi prilo`nost predstaviti okolje in delokrog podjetij in znanstvenih ustanov, kjer delujemo in s katerimi posredno ali neposredno sodelujemo. To je tudi mesto medsebojne izmenjave mnenj ter sklenitev mnogih poznanstev ter predstavitve strokovne dejavnosti avtorjev strokovnih prispevkov {ir{emu strokovnemu ob~instvu sodelujo~ih dr`av. DR. FRANC JAKL skrb za okolje Okoljskividiki energetskih transformatorjev Kriti~no stanje okolja na globalni ravni je pripomoglo k razvoju okoljske zavesti do sedanje stopnje, ko noben vpliv na okolje ni ve~ zanemarljiv. V dru`bi se to ka`e v tem, da javnost ni pozorna le na vplive na okolje dejanskih ali potencialnih ve~jih one-sna`evalcev, temve~ je vse bolj dojemljiva tudi za manj izrazite vplive na okolje. Za 48 animanje {ir{e javnosti za okolj-sko problematiko je spodbudilo silovit razvoj na podro~ju ekologije, v katerega so neposredno ali vsaj posredno vklju~ene skoraj vse znanstvene vede. Rezultat so nova spoznanja glede {kodljivih vplivov razli~nih snovi, tehnolo{ke izbolj{ave proizvodnih procesov in naprav ter izbolj{ave na podro~ju merilne opreme in merilnih postopkov za spremljanje vplivov na okolje. Razvoj na podro~ju ekologije mo~no vpliva tudi na poslovni svet. Nova spoznanja se prena{ajo tudi v zakonodajo in posledica tega so stro`je in bolj natan~ne zahteve na podro~ju tehnologij, porabe energije, uporabe materialov in karakteristik izdelkov. Poleg zahtev zakonodaje, ki je obvezujo~a za vsa podjetja, so se pojavili tudi okoljski standardi oziroma smernice, ki slu`ijo kot vodilo pri dopolnitvi poslovnega procesa glede ravnanja z okoljem, na primer: BS 7750, EMAR, ISO 14001. Tudi v industrijski praksi se je poglobilo in raz{irilo vrednotenje vplivov na okolje. Vplivi poslovnega procesa na okolje se obravnavajo celovito, kar pomeni, da vrednotenje ni omejeno le na vplive proizvodnega procesa na neposredno okolico, temve~ med drugim vklju~uje tudi izkoristek obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov (energija, surovine), vplive proizvodnega procesa na zaposlene, vplive izdelka na okolje v ~asu njegove `iv-ljenjske dobe ter tudi vplive na okolje po izteku `ivljenjske dobe izdelka. Nekatera podjetja so zaznala poslovno prilo`nost na podro~ju izdelave opreme ali ponudbe storitev na po-dro~ju ekologije. [e ve~ podjetij pa je spoznalo, da lahko nova spoznanja koristno vklju~ijo v svoj poslovni proces in tako izbolj{ajo njegovo u~inkovitost. STANDARD ISO 14001 Standard ISO 14001 je iz{el leta 1996 in obravnava sisteme ravnanja z okoljem. Nekateri standardu ISO 14001 pripisujejo vlogo nadgradnje standardov skupine ISO 9000, ki do-lo~ajo sisteme kakovosti. Namre~, v primeru poenostavljenega dojemanja zahtev standardov skupine ISO 9000 je kakovost nekaj, kar zadeva le kupca in dobavitelja. V tem kontekstu naj bi certifikat ISO 9001 predstavljal nekak{no zagotovilo kupcu, da je prejemnik certifikata sposoben razbrati kup~eve zahteve oziroma potrebe glede izdelka, in da lahko v primeru naro~ila te zahteve z veliko zanes- ljivostjo tudi izpolni. Zahteve standarda ISO 14001 pomenijo raz{iritev pojma kakovosti na podro~je ravnanja z okoljem, kar v povzeti obliki pomeni, da cena za dose`eno kakovost izdelka ni le tisto, kar pla~a kupec, temve~ ka`e v »ceno« vklju~iti tudi tisto, kar »pla~a« okolje v obliki osiroma{enja zaradi izrabe materialnih in energijskih virov ter zaradi onesna`enja z raznimi emisijami. Z raz{iritvijo kakovosti z okoljsko komponento so tako v poslovni proces vklju~eni tudi interesi {ir{e javnosti. OKOLJSKI VIDIKI TRANSFORMATORJEV V nadaljevanju so prikazani temeljni okoljski vidiki transformatorjev, pri ~emer je obravnava omejena na energetske in distribucijske transformatorje v ~asu njihovega delovanja ter po izteku njihovega `ivljenjskega cikla. Pomembnej{i okoljski vidiki transformatorjev v ~asu delovanja so: izgube, hrup ter elektromagnetno sevanje. Izgube sodijo v tiste lastnosti transformatorja, ki so `e vrsto let primarnega pomena za kupca in so praviloma ovrednotene ob izbiri naj-bolj{ega ponudnika. Zanimivo pa je, da na~in ovrednotenja izgub v kvalitativnem in kvantitativnem pomenu ni poenoten ali standardiziran in je prepu{~en presoji kupca ob posameznem primeru. V zadnjih desetih letih se je raven izgub zni`ala predvsem po zaslugi novih materialov - iz-bolj{ane lastnosti transformatorske plo~evine - ter novih spoznanj na po-dro~ju optimiranja izra~una transformatorjev. Naj bo kot primer naveden transformator mo~i 31,5 MVA, pri katerem so se v desetletnem obdobju izgube v bakru (Pk) zni`ale z 200 kW na 160 KW, izgube v prostem teku oziroma v `elezu (Po) pa s 30 kW na 15 kW. ^e je ~im manj{e izgube transformatorja mogo~e opredeliti kot primarni interes kupca oziroma uporabnika, je zmanj{anje hrupa transformatorja mogo~e opredeliti kot okoljski interes oziroma kot primarni interes okolice, v kateri transformator obratuje. Hrup je postal pomemben okoljski vidik {ele v obdobju zadnjih nekaj let, kar gre vsekakor pripisati nara{~ajo~i okoljski zavesti uporabnikov in {ir{e javnosti, katere interesi so se prenesli tudi v zakonodajo. Slovenska zakonodaja do-lo~a mejne vrednosti ravni hrupa za posamezna obmo~ja naravnega ali `ivljenjskega okolja in v povezavi s tem tudi mejne vrednosti za posamezen vir hrupa (mejne dnevne ravni od I. do I V. obmo~ja so 47, 52, 58 oziroma 68 dBA). Na splo{no je hrup mogo~e zmanj{ati s sti{anjem samega vira ali z izoliranjem vira. V primeru transformatorjev je raven hrupa mo-go~e zni`ati s primernimi konstrukcijskimi ukrepi, ki pa vplivajo na ceno. Avtorjema niso znani dose`ki drugih proizvajalcev transformatorjev glede zmanj{anja hrupa, a naj bo v tem prispevku naveden podatek, da je dru`bi ETRA 33 leta 1996 za kupca na Danskem uspelo razviti in izdelati transformator mo~i 25 MVA, ki v obratovanju ne presega 42 dBA, v letih 1999 in 2000 pa sta bila za slovenskega kupca (Elektro Ljubljana) izdelana transformatorja mo~i 31,5 MVA, ki obratujeta ob Kotnikovi ulici v Ljubljani in posami~no ne presegata 46 dBA. Naslednji okoljski vidik zaradi rednega obratovanja transformatorja je elektromagnetno sevanje. Pri tem ka`e navesti, da transformatorja ni mogo~e obravnavati lo~e-no, kot samostojen vir elektromagnetnega sevanja, ker je aktiven le kot sestavni del sistema, na primer razdelilne transformatorske postaje. Mejne efektivne vrednosti gostote magnetnega pretoka so dolo~ene z uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in `ivljenjskem okolju. EIMV je opravil obse`nej{o raziskavo magnetnih polj pred dvema letoma, v njej so zajeti tudi transformatorji. Rezultati raziskave ka`ejo, da so velikosti elektromagnetnih polj v vseh obravnavanih primerih bistveno manj{e od mejnih vrednosti v zadevni uredbi. Ob rednih okoljskih vidikih transformatorjev ka`e posebej omeniti {e vidika, ki sodita v izredne dogodke, to sta izlitje dielektrika in po`ar. Morebitno izlitje dielektrika je posebej pe-re~ problem tam, kjer pod transformatorjem ni lovilnega bazena, na primer distribucijski transformatorji na drogovih. Za take primere se v praksi postopoma uveljavlja re{itev, ko se namesto transformatorskega olja kot dielektrik uporabi biolo{ko razgradljiva sinteti~na izolacijska te-ko~ina. V razvitih dr`avah in tudi v Sloveniji postopoma sicer nara{~a zanimanje uporabnikov za okolju pri-jaznej{o re{itev, vendar vsaj v Sloveniji dejanska naro~ila {e ne ka`ejo na ve~je spremembe v praksi. Kar zadeva Pregled prodaje transformatorjev s sinteticnim dielektrikom. svetovne trende, nam kvantitativni podatki niso znani. Kar zadeva dru`bo ETRA 33, je po mo~i najve~-ji transformator (dve enoti po 21 MVA) z ekolo{ko bolj primerno te-ko~ino izdelala za kupca na [vedskem, pregled {tevila dobavljenih transformatorjev v obdobju nekaj let pa je prikazan v zgornjem diagramu Po`ar je na splo{no pomemben okoljski vidik, ki je obse`no obravnavan z zakonom in podzakonskimi akti. V primeru povezave po`ara z oljnim transformatorjem gre za specifi-~en problem. Plameni{~e transformatorskega olja je sicer nad 140 oC, kar zmanj{uje mo`nost za za~etek po`ara, vendar pa je kurilna vrednost transformatorskega olja nad 40 kJ/kg, kar je enakovredno kurilni vrednosti kurilnega olja. Ce do po`ara pride, ne glede na to, ali je za~etek po`ara na transformatorju ali v njegovi okolici, predstavlja transformator velik vir energenta. Kot primer, v transformatorju mo~i 31,5 MVA je pribli`no 14.000 kg transformatorskega olja. Iztekajo~e transformatorsko olje pomeni dodatno nevarnost za {iritev po`ara, ~e lokacija ni ustrezno varovana, na primer s po`arnim bazenom. Po izteku `ivljenjskega ciklusa postane transformator odpadek, ki ga ka`e do ustrezne razgradnje obravnavati kot nevarni odpadek. S primernim postopkom in ustrezno opremo je transformator mogo~e razgraditi na sestavne komponente, ki sodijo v eno od naslednjih skupin: - obnovljive materialne vire (na primer baker iz navitij, transformatorska plo~evina iz magnetnega jedra, jeklo iz armature in ohi{ja); - energetsko uporabne odpadke (na primer transformatorsko olje, naoljena izolacija); ter nevarne odpadke, s katerimi je treba ravnati lo~e-no in primerno vrsti odpadka (na primer modri silikagel); - komunalne odpadke (na primer kerami~ni del skoznikov, elementi iz termoplastov ali duroplastov, oran`ni silikagel). Strokovna razgradnja transformatorjev je pomembna, da se prepre~ijo ne`eleni vplivi na okolje. Strokovna razgradnja pomeni tudi to, da je zagotovljeno varno delo izvajalcev, ~e-sar pa ni mogo~e zagotoviti brez ustreznega znanja, izku{enj in opreme. Ka`e omeniti, da ni znano, koliko transformatorjev se na leto razgradi v Sloveniji. Dru`ba ETRA 33 je leta 1999 razgradila 12 transformatorjev, skupne mo~i pribli`no 160 MVA, leta 2000 pa {e 12 transformatorjev, skupne mo~i 172 MVA. Skratka, iz povedanega sledi, da je vpliv energetskih in distribucijskih transformatorjev na okolje sicer zmeren, vendar dolgotrajen, saj je njihov `ivljenjski ciklus dolg tudi do 40 let in ve~. Z leti obratovanja in ob nerednem vzdr`evanju postajajo transformatorji vse ve~ji potencialni vir vplivov na okolje. Zato okoljskega vpliva transformatorjev ne gre zanemariti in je v skladu s splo{nimi prizadevanji na podro~ju ravnanja z okoljem treba skrbeti za zmanj{anje rednih vplivov ter poskrbeti, da se v razumni meri prepre~ijo tudi izredni vplivi. BORUT BUNDARA IN ALEKSANDER GR^AR 49 z mi{ko po internetu Elektri^na krajevna zanka v 50 zadnjih nekaj ~lankih smo si ogledali ve~ tehni{kih re{itev za krajevni dostop do telekomunikacijskega (TK) omre`ja in do interneta. Spoznali smo sodobne tehnike za delovanje digitalnih naro~ni{kih vodov (x-DSL) po sukanih bakrenih parih, ki {e vedno povezujejo ve~ino telefonskih naro~nikov s centralo. Po drugi strani smo ugotovili, da lahko nove TK-dru`be in ponudniki komunikacij obidejo »zadnja dva kilometra« obstoje~e bakrene zanke, ki je pogosto {e vedno v rokah nekdanjih monopolisti~nih telekomov - zasi-drancev. Pri tem lahko uporabljajo videokabelsko omre`je po strnjenih naseljih ali pa vlagajo v postavitev ne-premi~nega brez`i~nega omre`ja za dostop (FWAN). Za mno`i~no komercialno rabo je najbolj primerna podzvrst FWAN-a - sistem brez`i~ne krajevne zanke (WLL), za zahtevne poslovne uporabnike pa {irokopasov-ni brez`i~ni dostop (BWLL). Ve~ino bralcev te revije bo posebej zanimala {e ena re{itev za komunikacijsko povezavo kon~nih uporabnikov s TK-hrbtenico in svetovnim medo-mre`jem. Gre za prenos podatkov po dostopovnih elektri~nih vodnikih (Powerline Line Transmission - PLT). [e pred dvema letoma so nekateri izvedenci za TK, zlasti v elektrodistri-bucijskih dru`bah po svetu, `e napovedovali elektrovodni{kemu dosto-povnemu omre`ju lepo prihodnost kot nadomestni mo`nosti za `i~ni ADSL ali radijski WLL. Zagovorniki PLT-ja pa so do`iveli hladen tu{ kimavca (septembra) 1999, ko je dru`ba Nor.Web, skupna nalo`ba kanadskega proizvajalca TK-opreme Nortel Networks in britanskega elek- tropodjetja United Utilities, zaprla svoja vrata. Materinski podjetji, zlasti Nortel, sta menda pri~akovali precej ve~ dobi~ka v letu dni, kakor ga je Nor.Web pridelal - oziroma izgubil. Nekateri analitiki trga TK zato menijo, da je tehnika PLT danes na podobnem razpotju, kot je bil xDSL pred petimi leti: ima mo`nosti, da uspe vsaj v tr`ni ni{i, lahko pa tudi za vselej ponikne. Tehnologija za sisteme PLT naj bi v zadnjem letu `e toliko napredovala, da je za komercialno rabo `e dovolj zanesljiva in podatkovno prepustna. Vpra{anje pa je, ali bodo dr`avne TK-agencije dovolile uporabo visokih signalnih frekvenc 1 MHz do 40 MHz v dostopovnem elektroo-mre`ju, ki lahko zagotavljajo {iroko-pasovne podatkovne povezave, namesto nizkofrekven~nega pasu 3 kHz do pribli`no 150 kHz. Na koncu pa bo tr`na usoda PLT-ja odvisna v glavnem od kon~ne cene za naro~nike; o njej telekomi in elektropodjetja {e modro mol~ijo. Tehnika PLT je precej bolj tr`no zanimiva za evropske in celo azijske dr`ave kakor za ZDA. Ta nima samo najve~jega svetovnega {te-vila telefonskih priklju~kov na prebivalca, temve~ ima tudi najve~jo gostoto »telefonskih vti~nic« po sobah v stanovanjih in hi{ah oziroma po prostorih v poslovnih objektih. Stara ameri{ka navada pri postavljanju novih zgradb oziroma pri posodabljanju prostorov je, da opremljevalci v vsak prostor napeljejo sukani bakreni par za telefonijo, ki ga danes lahko s pridom uporabljajo sodobne digitalne tehnike za krajevno omre`evanje. V nasprotju z ZDA pa ima ve~ina evropskih domov in starej{ih pisarn napeljan sukani par samo do telefonske vti~nice v predsobi. Po drugi strani pa so skoraj vsi Evropejci, celo v Romuniji ali Bolgariji, priklju~eni na elektri~no omre`je. Komunikacijska povezava PTL mika evropska elektropodjetja oziroma njihove telekomske enote tudi zato, ker je na nizkonapetostni transformator v dostopovnem omre`ju za gospodinjstva oziroma mala podjetja v povpre~ju priklju~enih kar 200 domov oziroma pisarn. V ZDA pa je na tak transformator priklju~enih vsaj desetkrat manj uporabnikov, na nekaterih obmo~jih pa ima celo vsaka hi{a v soseski svoj transformator. To pomeni, da se stro{ki podatkovnega pretvornika in usmerjevalnika, ki je priklju~en na transformator, v Evropi porazdelijo na precej ve~je {tevilo gospodinjstev oziroma na-ro~nikov. Zanimivo pa je, da se naj-ve~ji del stro{kov za vzpostavitev sistema PTL vendarle skriva v povezavi nizkonapetostnega transformatorja oziroma njegovega podatkovnega pretvornika s telekomunikacijsko hrbtenico. Pri tem imajo nedvomno bolj{i izhodi{~ni polo`aj tista elektro-distribucijska podjetja, ki `e imajo napeljan dobr{en del svetlovodnih (opti~nih) vodnikov ~im bli`e kon~nim transformatorjem. Strogo vzeto moramo razlo~evati med dvema tehnikama PTL. Prva omogo~a samo delovanje krajevne dostopovne zanke, ki nadome{~a klasi~no telefonsko sukanko in je napeljana med prostori naro~nika — njegovo razdelilno omarico z elektri~nim {tevcem -ter prvim transformatorjem. Druga vrsta je celovitej{a, saj obsega tudi komunikacijsko omre`je znotraj doma ali skupine pisarn, ki povezuje vse »pametne naprave«, priklju~ene na elektri~ne vti~nice. Opusteli Nor.We-bov sistem je uporabljal prvo tehniko, medtem ko nekateri sodobnej{i sistemi, denimo re{itev {vicarskega proizvajalca Ascom, omogo~ajo tudi omre`evanje znotraj hi{e oziroma stanovanja. @al, prenos podatkov po krajevnih elektri~nih vodnikih - tako kot po vi-deokabelskih vodnikih - temelji na omre`ni topologiji skupnega vodila in ne zvezde. To pomeni, da si morajo vsi uporabniki, ki so priklju~eni na isti kon~ni transformator oziroma komunikacijski pretvornik, deliti pasovno {irino za podatkovni prenos. DAVID PAHOR zanimivosti SCOTTISHPOWER (http://www.scottishpower.plc. ukl) Ste že kdaj obiskali spletišče elektropodjetja, ki premore celo elektronsko trgovino, kjer lahko izbirate med raznovrstnimi električnimi napravami, kot so HiFi-ji, predvajalniki DVD, TV-aparati, štedilniki, pomivalni stroji, električne peči ali celo mali gospodinjski strojčki? Stran škotskih energetikov je pestro oblikovana z jasnimi sličicami in ikonami, čez katere se lahko zapeljemo z miško in izbiramo možnosti v pojavnem meniju. Poleg rubrike Nakupovanje imamo na voljo tudi kotičke Vaš dom, kjer si lahko ogledujemo svojo porabo električnega toka, Vaše Podjetje, Poslovne zveze s podatki za vlagatelje in delničarje ter Zaposlitev. V splošnih podatkih o družbi izvemo, daje ScottishPower dejansko večja poslovna skupina, ki dobavlja električno energijo, plin, vodo in komunalne storitve petini vseh domov v Združenem kraljestvu, dejavna pa je tudi v ZDA. S skupnim letnim prometom 6,5 milijarde funtov sodi ScottishPower med britanske energetske velikane. Poleg tega zagotavlja skupina tudi telekomunikacijske in internetne storitve prek svojega hčerinskega podjetja Thus— nekdanjega ScottishTelecoma. ZVPL - ZURERSKI VODNIK PO LJUBLJANI (http://www. zvpl. com/) Ne morete spati v službi, ker vas mučijo misli, kam jo ubrati nocoj ali v petek zvečer, ko opravite tedensko prhanje in si zamenjate nogavice? Brez skrbi! Ce ste mladi po letih ali vsaj po srčnih prekatih, obstaja v slovenskem spletu poseben kraj. Namenjen je nemirnim duhovom, ki iščejo sočno prehrano, poskočno glasbo, barvito sliko ali pa naključno družbo članov oziroma članic nasprotnega spola. Spletišču je, jasno, ime Žurerski vodnik, oblikovan pa je kot tiskan časnik s pregledno razvrščenimi rubrikami in seznamom glavnih tedenskih novosti. Poleg teh si lahko preberete tudi novice, poročila o preteklih in napovedi prihodnjih dogodkov, recenzije, besedila o glasbi, seznam slovenskih lokalov z ocenami ter rubrike pisma, agonije, sms in čvek. Priporočam tudi branje koristnih napotkov, kot so Priročnik za zalezovanje ali Kako tip zapeca bejbo (v 5. korakih), brez katerih smo prav gotovo družabno izgubljeni. BERNČANI SO ZA V švicarskem kantonu Bern so prebivalci zavrnili protinuklearno pobudo za zaprtje jedrske elektrarne Muhleberg, ki pridobiva približno 40 odstotkov vse proizvedene energije v tem kantonu. Za nadaljevanje dela seje opredelilo 186.347 ljudi, proti pa 103.502. Zaje bila tudi večina parlamenta in vlade kantona. Muhle-derg deluje 28 let, dovoljenje za delo pa ima še do 2012. leta. Analize so potrdile, da do takrat še ni tehničnih ali varnostnih razlogov za zapiranje. ROŠKA REAKTORJA SE DELUJETA Madžarska vlada je odločila, da jedrskih enot Paks 3 in 4, dveh od štirih reaktorjev ruskega tipa, še ne bodo zaprli. Eletrarni sta namreč stari šele 14 in 15 let, zato soju le posodobili, za podaljšanje delovanja pa so dobili tudi ustrezno dovoljenje. Tako bosta omenjena reaktorja delovala še deset let, dokler ne bosta napolnila 25 let. MliMiWitlitiillWIK NASLEDNJE LETO DVA NOVA REAKTORJA Da se nuklearna energija ne bliža koncu, dokazujejo načrti v Južnoafriški republiki, kjer proizvedejo samo v nuklearki Koeberg, ki ima dva francoska reaktorja, približno šest odstotkov vse pridobljene energije. Skupaj z ameriškimi in britanskimi partnerji načrtujejo projekt, ki bi lahko služil kot model za nadaljnji razvoj tovrstne energije. Zgraditi nameravajo reaktorje, ki bi jih hladili s plinom, in bi bili konkurenčni termoelektrarnam, ki še vedno proizvedejo največ energije na svetu. Enota, ki bi služila kot model za še druge takšne elektrarne, naj bi začela delovati leta 2005. INDIJA SE VEČ JEDRSKIH REAKTORJEV Predsednik in upravni direktor Združenja za jedrsko energijo Indije V. K. Chaturvedi napoveduje, da se bodo njihove jedrske zmogljivosti na leto v povprečju povečevale za 500 do 1.000 MW, s čimer bodo povečali letno proizvodnjo tudi za 15.000 MWh. Ko so priključili v omrežje trinajsti reaktor Kaiga-1 in štirinajstega Rajasthan-4 je Indija dosegla skupno nuklearno zmogljivost 2.500 MW. V naslednjem letu načrtujejo, da bodo začeli graditi na območju Kudankulama na jugu države še eno nuklearko z dvema reaktorjema. 51 pogovor ob obletnici: Marko Pirjevec do Z ZAUPANJEM informacij Marko Pirjevec je pri{el v uredni{tvo Elektrogospodarstva konec sedemdesetih let kot novinar k takratnemu uredniku Tonetu Ban~i~u. Tri leta pozneje je postal urednik glasila, ki ga je preimenoval v Elgo. V za~etku devetdesetih let se je ponovno vrnil za in{pektorja med policijske vrste, pred dvema letoma pa se je upokojil. De 52 elati z njim je bilo dinami~no. ^e dinamike ni bilo, je poskrbel zanjo. Zamisli so se mu nenehno porajale. O vsaki stvari, dogodku, akciji je razmi{ljal in jo posku{al videti {e v drugi lu~i. ^asopis je bil zanj `iv organizem, ki je moral dihati z ljudmi v elektrogospodarstvu in okrog njega. V elektrogospodarstvo je pri{el z `eleznice. Tam je po treh letih dela pri njihovem ~asopisu ugotovil, da mu okolje ne ustreza. @elel je delati kot novinar in na tako mesto je pri{el v EGS. Bolezen je takratnega urednika priklenila na posteljo, in Marko Pirjevec je za~el opravljati uredni{ka dela in voditi informativno slu`bo. Razlike med novinarskim delom na `eleznici in v elektrogospodarstvu ni opazil. Te`ave so bile povsod enake. Pri svojem delu se je znal dobro v`iveti v delavce, ki se po njegovem spoznanju povsod sre~ujejo z istimi te`avami: premajhne pla~e in previsoke cene in stro{ki. Opazil je, da so delavci povsod zelo inovativni, ven- dar jim sistem ne omogo~a prodreti z inovacijami. Na vpra{anje, ali mu je bila tehnika blizu, glede na to, da je bil po izobrazbi pravnik, odgovarja, da razlik v treningu mo`ganov na fakulteti verjetno ni. Sam pa je te`ko razumel tehnike, vendar ga ni bilo sram vpra{ati, ~esar ni razumel. Spra{eval je toliko ~asa, da so mu bile stvari jasne. Spominja se, da so bili ljudje v elektrogospodarstvu, ki jih je sre~eval po vsej Sloveniji, izjemni. Dobro se je dalo z njimi pogovarjati in imeli so izredno toleranco. Glede na to, da je sam neposreden in komunikativen, mu pri delu nikoli ni bilo te`ko priti do informacij. Seje delavskih svetov so bile javne, na njih so padale ostre besede in se kresala mnenja. Kot mu je znano, danes na seje upravnih odborov in nadzornih svetov ni mogo~e priti, kar je v interesu sedanjega sistema. »Danes ~asopis v taki obliki in vsebini, kot je bil v osemdesetih letih, ne bi mogel obstajati. Zame je bil ~aso-pis oblika informiranja. Vsaka informacija, ki ni pravi ~as dosegla delavcev, je bila zamujena. Vse druge nein-formativne zvrsti, predvsem strokovni ~lanki, sodijo v revijo. Danes, ko je te`ko priti do informacij, pa je verjetno tudi revija ena izmed oblik ob-ve{~anja delavcev v elektrogospodarstvu in zunaj njega,« razmi{lja Marko Pirjevec. Je pa vpra{anje, ali so danes pogovor ob obletnici delavci zainteresirani za informacije. V~asih so delali {e za kaj drugega kot za pla~o, danes pa samo za slednjo. Pa tudi o vodstvih ni prepri~an, da bi bila zainteresirana za informiranje. Informacija je v primeru, da vodstvu povzro~a te`ave, lahko tudi negativ- na. Se je pa v zadnjem desetletju informacijska tehnologija silno razmahnila. Na voljo je internet in z njim mo`nost izmenjave vseh vrst informacij. Marko Pirjevec meni, da kogar zanimajo strokovni ~lanki, jih lahko prebere iz medmre`ja. Na to dejstvo navezuje tudi odgovor na vpra{anje, kako smotrno je izhajanje Na{ega stika v obliki, v kakr{ni izhaja danes. Meni, da ima vsaka pisarna ra~unalnik, in ~e Na{ stik berejo zaposleni v pisarnah, bi bilo smotrno izhajanje v elektronski obliki. »V ~asu mojega urednikovanja v osemdesetih letih smo delali informativni ~asopis, ker je delavec potreboval informacije za odlo~anje. Ali danes zaposleni potrebujejo ~asopis v taki obliki, v kakr{ni izhaja, bi morali povedati zaposleni. Mese~nik ne more biti informativni ~asopis, ker so informacije zastarele,« nadaljuje Pir-jevec. O tem, kako priti do informacij, pa meni, da je edini na~in vztrajnost. Vpra{a{ enkrat, dvakrat, trikrat. V ~asu njegovega novinarstva ni imel nobenih te`av priti do informacij. Ne spomni se, da bi kateri koli direktor, vodja ali tehnik kadar koli odklonil dati informacijo. Celo ve~, prihajale so do njega, ne da bi prosil zanje. »Bistvo pri pridobivanju informacij je medsebojno zaupanje. Vir mora biti stoodstotno prepri~an, da novinar ne bo objavil vsega, kar mu je povedal tudi z namenom, da bi novinar bolje razumel stvar. ^e tega zaupanja ni, je vsega konec. ^e `eli{ senzacijo, objavi{ vse in izgubi{ vir,« kon~uje Marko Pirjevec, upokojenec, ki je ne-ko~ priljubljeno kolo v zadnjih letih zamenjal za hojo po brezpotjih in mobilni telefon, ki ga bo uporabil v primeru, ~e se kdaj kje izgubi. MINKA SKUBIC Dopisoval 30 LET z Danes 73-letni Franjo Jeraj iz Novega mesta je sodeloval pri ~asopisu elektrogospodarstva od prve {tevilke pa vse do upokojitve v za~etku devetdesetih let. Pisal je predvsem o dogodkih v Elektro Ljubljani, kjer je delal vso svojo delovno dobo. [e vedno rad vzame v roke Na{ stik, ki mu je poleg upokojenskih sre~anj sodelavci ostal edini stik z elektrogospo- darst vom. Ko ot pravi Franjo Jeraj, je v za~et-ku {estdesetih let dal pobudo za ustanovitev ~asopisa pravnik na Elesu Lojze Hribar, ki je bil tudi prvi urednik glasila Elektrogospodarstvo. ^asopis je izhajal ob~asno. Pozneje je glasilo dobilo pravega profesionalnega urednika Toneta Ban~i~a, kar je omogo~ilo, da je glasilo izhajalo redno. So pa v sedemdesetih in osemdesetih letih vedno iskali najcenej{o mo`no ina~ico izhajanja. Tone Ban~i~ je bil osebnostno malce samosvoj, sicer pa deloven novinar, ki je ustvarjal vsebinsko bogat ~asopis. Podobnih ~asopisov v tistem ~asu ni bilo veliko. »[estdeseta leta, ko je ~asopis za~el izhajati, so bila obdobje elektrifikacije Slovenije. Na pode`elju se je veliko gradilo in distributerji smo bili cenjeni, `al pa ne temu primerno pla~ani. Moja naloga pri ~asopisu je bila, da tako kot drugi ~lani uredni{kega odbora pripravimo prispevke s svojega podjetja. Pokrival sem obmo~je Ko~evja, Novega mesta, Bele Krajine in Trbovelj. V ~lankih sem opisoval dogodke v podjetju, novogradnje in osebne vesti,« se spominja za~etkov ~asopisa sogovornik. Prvi Jerajev prispevek v prvi {tevilki glasila Elektrogospodarstva iz novembra 1960 opisuje ocenjevanje vo`nje motoristov in avtomobilistov podru`nice Elektro Novo mesto. V ~lanku med drugim pi{e, da je imela prireditev za njegove delavce {e poseben pomen, kajti s tem so se usposabljali za vo`njo po slabem terenu, kadar so morali hiteti s popravili pri okvarah omre`ja na odro~nih in te`je dostopnih mestih. Franjo Jeraj pravi, da je pisal z veseljem. Njegovo nagnjenje do pisanja so opazili tudi drugi v podjetju in so ga anga`irali za obve{~anje {ir{e javnosti o svojem delu. Franjo je bil sicer in`enir in vodja projektive pri Elektro Novo mesto. Spominja se, da se je tako, kot so se vrstile reorganizacije, spreminjalo tudi ime ~asopisa. Elektrogospodarstvo je pre{lo v Elgo 53 v spomin in ta v Na{ stik. Hitro je opazil, da tehnikom pisanje ne le`i. Svoje kolege je moral nagovarjati, da so vzeli v roke pero. Nazadnje mu ni preostalo drugega, kot da je zbral podatke in jih sam obdelal. Zaradi var~evanja z denarjem, ~lanki vse do prihoda urednika Marka Pirjevca niso bili ho-norirani. Poleg pisanja za glasilo elektrogospodarstva je Jeraj pisal tudi za ~asopis Elektro Ljubljane, ki je izhajal ob~as-no, zbiral podatke za poslovno po-ro~ilo Elektro Novo mesto, urejal interne informacije v dolenjskem elek-tro tozdu, sodeloval pri zbiranju gradiva za knjigo Razvoj energetike Slovenije 1945-1980. Pisal pa tudi o dogajanjih v podjetju v Dolenjski list. Od leta 1990 je upokojen. [e ko je aktivno delal, smo bili ob vsakem obisku na Elektro Novo mesto pri njem v vinogradu na Tr{ki gori. Tako je bilo tudi tokrat. Skupaj z `eno skrbita za nekaj ve~ kot 300 trt, sadno drevje poleg vinograda in zelenjavni vrt doma v Novem mestu. Pravi, da je vinograd dobra rekreacija. Drug nekdanji hobi - odkrivanje sveta - je zaradi svojih in `eninih bolezenskih te`av v zadnjih letih opustil. [e vedno pa veliko bere in spremlja aktualne energetske dogodke. Pohvali vzdr`evalce in obratovalce distribucije, ki so v dobr{ni meri sanirali nekdanje slabe energetske razmere na Dolenjskem, ki bodo dokon~no re{ene z dograditvijo RTP Kr{ko. K ozave{~anju tehnikov in elek-troin`enirjev Dolenjske je veliko prispevalo elektrotehni~no dru{tvo, katerega tajnik je bil na{ sogovornik vrsto let. Organizirali so kopico zanimivih strokovnih predavanj uglednih strokovnjakov in si ogledali preneka-teri energetski in industrijski objekt. In {e po ne~em je znan na{ nekdanji aktivni sodelavec. Napisal je na desetine nekrologov za sodelavce. @elimo mu, da bi {e dolgo u`ival sadove svojega dela, {e posebej `lahtno kapljico s Tr{ke gore. MINKA SKUBIC Drago 1909–2000 Z bole~ino v srcih smo se na ljubljanskih @alah v petek, 17. novembra, poslovili od Draga Chwatala, legende elektrogospodarstva, direktorja Elektarne Sava Kranj v pokoju. Bil je vzornik, cenjen strokovnjak delovne elektrotehnike, sposoben direktor, zagnan organizator in graditelj elektrarn, ki je s svojim bogatim delom vtisnil neizbrisen pe~at. Dr rago Chwatal se je rodil v 5. oktobra 1909 v Ljubljani. Odra{~al je kot sin mnogo{te-vil~ne zavedne prosvetne dru`ine na Prulah v Ljubljani. Ko smo ga obiskali v dneh pred novim letom 2000, se je {e posebno rad spominjal mladih let, ko je kot »Kota – guverner [pi-ce«, iz vode Grubarjevega kanala re{eval utopljence. @e takrat je izkazoval s tveganimi dejanji svoja `ivljenjska humanisti~na na~ela, `ivljenjsko mo~ in vztrajnost. Njegova narava se je skladala s poklicno potjo – elektrotehni{ko stroko. Z jakim tokom se je na nek na~in poistovetil, kar se je odrazilo v njegovi trdni, »jako« mo~ni osebnostni dr`i. In ko smo odhajali, je {e med vrati stanovanja na @upan~i~evi 3 v Kranju, ~eprav so ga `e izdajale mo~i, hotel priklicati v spomin {e posamezne dogodke iz polpretekle zgodovine, da bi nam jo posredoval. Kot bi hotel {e nekaj re~i in dopolniti v svojem slogu na~ela 3870 natan~nosti in popolnosti. Zrl je v varovalko, simbolno darilo ob 90-letnem `ivljenjskem jubileju, ki ga je spominjala na ta nepo-gre{ljivi varovalni element elek-troenergetikov od pionirskih ~asov do danes. Diplomiral je na Tehni{ki srednji {oli v Ljubljani konec dvajsetih let in postal vi{ji industrijski, pozneje pa vi{ji obratovalni tehnik. Zaposlen je bil v zagreb{kem Siemensu, potem pri izgradnji Termoelektrane Velenje in kot obratovodja Kranjskih de`elnih elektrarn v obratu Bohinj, @iri in Kranj. Po osvoboditvi je bil poobla{~en, da organizira DES obrat Kranj, ki ga je kot obrato-vodja vodil {tiri leta. Od leta 1949 je bil direktor Gorenjskih, pozneje Savskih elektrarn in Elektrarne Sava Kranj, kjer se je leta 1971 upokojil. Kar 22 let je ves svoj elan pogumno in z vso vnemo vlagal v proizvodnje objekte – elektrarne, oral ledino in sodeloval pri gradnji gorenjskih hidroelektrarn Savica, Moste, Medvode, kakor tudi pri rekonstrukciji in modernizaciji obsto-je~ih elektrarn. Kak{no modro vizijo je imel v odlo~nem in tr-masten vztrajanju malih proi- zvodnih energetskih virov, se zavedamo tudi danes, ko Evropa podpira in spodbuja razvoj zelenih, okolju prijaznih vodnih elektrarn. Z znanjem in izku{nja-mi je spodbujal inovacije in iz-bolj{ave, kar med drugim dokazuje za tisti ~as prvi jugoslovanski eksperimentalni cevni agregat, vgrajen v HE Sava Kranj. Bil je stalni ~lan raznih komisij za pripravo zakonskih in drugih predpisov ter organizacijskih aktov s podro~ja elektrogospodarstva. Drago Chwatal je bil redek po-sebne`. Trmast, vztrajen, uporen, ki je vedel, kaj ho~e. Kadar je vedel, da ima prav, je vztrajal na svojem stali{~u in se ni pustil prepri~ati. Imel je smisel za organizacijo, odli~en ob~utek za korespondenco. Bil je pedanten in natan~en kot {vicarska ura. Svojih na~el se je dosledno dr`al. Najve~je zado{~enje mu je bilo uspe{no opravljeno delo. Imel je {tevilne vrline in bil poln delovnega elana. Drago Chwatal je bil vzgojitelj mladih generacij, njim pa zgled in vzor. Podpiral je povezovanje elektroenergetskega sistema tudi z dru`abnega in {portnega vidika. Bil je prvi organizator zimskih in letnih {portnih iger delavcev Elektrogospodarstva Slovenije. Prizadevno je sodeloval v organizacijah in`enirjev in tehnikov vse od daljnjega leta 1931. Bil je med ustanovitelji nekdanjega Elektrotehni{kega dru{tva, sedanje Elektrotehni{ke zveze Slovenije. Ve~ kot 20 let je neprekinjeno kot organizacijski sekretar urejal probleme slovenskih elektrotehnikov. Pri Zvezi strojnih in elektrotehni{kih in`enirjev in tehnikov nekdanje Jugoslavije je bil tudi ve~ let podpredsednik in zelo aktivni ~lan komisije za organizacijo. Zavedal se je pomembnosti povezovalne vloge elektro stroke in proizvodno-distribucij-ske panoge, zato je podpiral in zavzeto spodbujal krepitev pripadnosti bran`i. Prirojene organizacijske sposobnosti je uporabil za operativno delo kot glavni izvajalec akcij, spominskih proslav, ob~nih zborov, skup{~in in izdajanja strokovnih publikacij. Za svoje dolgoletno, nadvse prizadevno, delo in napore je prejel {tevilna priznanja v obliki za-slu`nega ~lanstva, raznih plaket, vklju~no s plaketo 14. april Zveze in`enirjev in tehnikov nekdanje Jugoslavije. Vse od ustanovitve Tehni{kega muzeja Slovenije leta 1951 je sodeloval pri ohranjanju tehni{ke dedi{~ine. Sodeloval je tudi v {portnih, planinskih, pevskih in drugih organizacijah. Imel je svojstveni odnos do umetnosti, poezije, gledali{~a in zborovskega petja. V teh novembrskih dneh smo zopet spoznali osebni in gospodarski prispevek Draga Chwatala. Narava se je razbesnela, vodne ujme so neukrotljivo odna{ale bregove. Gorenjske elektrarne, katerim je temelj dal Drago Chwatal, z oblikovanjem v skupno celoto in povezanost pred 50 leti, so trdno ostale v svojem pogonu. To je tehni{ka dedi{~ina, ki nam jo je zapustil v upravljanje, vzdr`evanje in varstvo. Drago Chwatal, hvala za neprecenljivi prispevek k na{emu razvoju! DRAGO PAPLER 55 Drago Chwatal v Elektrarni Sava Kranj med ogledom razstavljenih fotografij proizvodnih objektov pred letom dni. pred 40 leti Pisalo se je leto 1960 Na Himalajo se je odpravila prva jugoslovanska himalajska odprava. Tega leta so bili prvi mednarodni smu~ar-ski poleti na Bloudkovi 120-metrski skakalnici v Planici. Prva `enska pre-mierka na svetu je postala Sirimavro Banderanaike, in to na [ri Lanki. J. F. Kennedy je s 43 leti postal naj-mlaj{i predsednik ZDA. Halogenska `arnica z bistveno ve~jim izkoristkom in svetilnostjo je pri{la na trg. J. Pic-card, {vicarski oceanograf, in D. Walsh, ameri{ki mornari{ki ~astnik, sta se z batiskafom Trieste potopila do najgloblje to~ke zemeljskih oceanov, v Mariansko brezno, skoraj 11 kilometrov globoko. Predpisovati so za~eli antibaby tablete. Kultura: Hitchcock je {okiral ob~instvo s srhljivko Psycho. Literarna dela: Canetti: Masa in mo~, Miller: Nexus, J. M. Simmel: Pa ~eprav ni zmeraj kaviar. Znameniti ansambel bratov Avsenik je po sedmih letih delovanja od{el na profesionalno glasbeno pot. Nagrade: Nobelovo nagrado za knji`evnost je prejel Saint-John Perse. Pre{ernovo nagrado so prejeli Fran Albreht (knji`evnost), Stojan Bati~ in Riko Debenjak (likovna umetnost), Sre~ko Brodar (arheologija) in Egon Kunej (glasba). Rojstva znanih osebnosti: Janez [kof, slovenski igralec. Tenisa~a Ivan Lendl in Yan-nick Noah. Ayrton Senna, formula 1. Diego A. Maradona, nogometa{. Said Aouita, teka~ na srednje proge. Kim 56 Wilde, pevka. To je tudi leto rojstva mese~nega ~aso-pisa Elektrogospodarstvo Slovenije, ki je novembra 1960 za~elo redno izhajati z namenom povezati raztresene delovne kolektive elektrogospodarskih organizacij na podro~ju Slovenije ter jih seznanjati s skupnimi problemi. Ustanovljen je bil nov 34-~lanski upravni odbor elektrogospodarske skupnosti, za predsednika je bil izvoljen Adolf O{lovnik, za podpredsednika Albert Verdnik in Ivan Kreft. Ob 23 predstavnikih podjetij je bil upravni odbor skupnosti ob ustanovitvi, 29. julija 1960, sestavljen tudi iz dr`avnih in ob~inskih predstavnikov - OLO Koper, OLO Kranj, OLO Ljubljana, OLO Maribor OLO Murska Sobota in OLO Novo mesto - treh predstavnikov izvr{nega sveta LRS ter predstavnikov Republi{kega odbora Sindikata kovin in Zvezne industrijske zbornice. Za predstavnika Skupnosti v UO JUGEL je bil delegiran ing. Stojan Armi~. Poslovanje Elektrogospodarske skupnosti Slovenije je bilo leta 1960 zelo us-pe{no, zlasti ~e ga primerjamo z do-se`enimi rezultati v predhodnih letih. Podatki o proizvodnji za leto 1960 povedo, da je bilo proizvedenih 1.949 GWh hidroenergije in 477 GWh ter-moenergije, to je skupno 2.426 GWh, kar zna{a 225 GWh ve~ kot v letu 1959. Navedeni podatki, izra`eni v odstotkih, ka`ejo nadalje, da je zna{ala proizvodnja v letu 1960 v primerjavi s proizvodnjo v letu 1959 110,2 odstotka, pri ~emer so bile HE udele`ene s 131,1 odstotka svoje proizvodnje v letu 1959, TE pa samo s 66,7 odstotka svoje proizvodnje v letu 1959. Prikazani premik v strukturi proizvodnje je od-lo~ilno vplival na ugoden finan~ni rezultat poslovanja elektrogospodarske skupnosti v letu 1960, omogo~ile pa so ga v prvi vrsti ugodne vodne razmere, ki so vladale preko vsega leta. V sistemu je bilo zaposlenih skupno 5.400 delavcev. V Eles, ki ga je vodil glavni direktor ing. Vekoslav Koro{ec, so bila ob upravi vklju~ena vsa proizvodna podjetja in Elektroprenos Ljubljana ter HE Hajdo{e v gradnji in TO Ljubljana v gradnji s 1.884 zaposlenimi. Organizacijsko je bila distribucija povezana v 16 enot Zdru`enja DES s 3.468 zaposlenimi. V Elektrogospodarski {oli EG[ Cerkno in EG[ Maribor je bilo zaposlenih 48 pedagogov in strokovnjakov, ki so izobra`evali nove generacije elektromonterjev. POVE^ANE PROIZVODNE ZMOGLJIVOSTI Leta 1960 so bile bistveno pove~ane zmogljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije. Skupna instalirana mo~ novih proizvodnih zmogljivosti je zna{ala 145,5 MW, pri ~emer je odpadlo 57 MW na HE in 88,5 MW na TE. Kronologija za~etka obratovanja novih agregatov: - 6. avgust 1960: 3. agregat 17 MW pri HE Mariborski otok - 17. september 1960: 1. agregat 20 MW pri HE O`balt - 5. november 1960: 2. turboagregat 13,5 MW pri TE Brestanica - 25. november 1960: 3. turboagregat 75 MW z dvema parnima kotloma pri TE [o{tanj II. - 26. november 1960: 2. agregat 20 MW pri HE O`balt Oktobra 1960 se je konstituiralo novo proizvodno podjetje Elektrarna O`balt, ki je bilo ustanovljeno kot podjetje v gradnji leta 1957. Novo podjetje je imelo v planu za leto 1961 {e gradnjo III. turbinskega stebra ter zavarovanje obre`ja in ureditve obale, s ~imer bi se gradnja te elektrarne kon~ala. V HE Dravograd so dokon~ali obnovo pre-kritja jezovne zgradbe, v HE Hubelj pa so dokon~ali temeljito rekonstrukcijo in pove~avo stikali{~a. V HE Podmelec je bil izmenjan pri enem agregatu turbinski teka~ z novim izdelkom Litostroj, z enakim delom so se tudi ukvarjali pri petih agregatih v HE Fala ter za~eli priprave na vgraditev osmega agregata. ELEKTRARNI[KA PROIZVODNJA V slovenskem elektroenergetskem sistemu je leta 1960 obratovalo 30 javnih hidroelektrarn v 13 podjetjih in {tiri samostojne velike termoelektrarne. Na Dravi je obratovalo in proizvajalo elektri~no energijo sedem elektrarn v {estih samostojnih podjetjih: HE Dravograd - in v njenem organizacijskem sklopu HE Podklanec (158.973 MWh), HE Vuzenica (270.385 MW-h), HE Vuhred (374.819 MWh), HE O`balt (48.163 MWh), HE Fala (235.637 MWh) in HE Mariborski otok (287.361 MWh). V podjetju So{ke elektrarne je bilo povezanih osem elektrarn: HE Doblar (197.069 MWh), HE Plave (112.404 MWh), HE Hubelj (10.691 MWh), HE Plu`na (5.215 MWh), HE Log (4.940 MWh), HE Podmelec (1.766 MWh), HE Mo`nica (1.484 MWh), in HE Gradi{~e (754 MWh). V okviru podjetja Elektrarna Sava – Kranj je delovalo 7 malih elektrarn: HE+TE Sa-va–Kranj (11.926 MWh), HE Fu`ine (1.816 MWh), HE Pristava (1803 MWh), HE Kokra (1.391 MWh), HE [kofja Loka (962 MWh), HE Cerklje (373 MWh), HE Rudno (459 MWh). V pore~ju Save in pritokov so obratovale {tiri hidroelektrarne HE Savica (20.302 MWh), HE Zavr{nica (8.933 MWh), HE Kranjska gora (373 MWh) v okviru skupne organizacijske oblike ve~je elektrarne HE Moste (76.037 MWh). V okviru ni`jele`e~e HE Medvode (107.208 MWh) pa je bila tudi HE Sava-Brod (6.231 MWh). Sava, ki je v celoti obsegala 15 elektrarn, pa je imela {e dve samostojni vodni elektrarni HE Zagradec v sklopu podjetja Elektro Ljubljana okolica (804 MWh) in HE Pre~na v sklopu podjetja Elek-tro Novo mesto (403 MWh letne proizvedene elektri~ne energije). Termo-proizvodnja je obsegala {est energetskih virov: TE [o{tanj (243.257 MW-h), TE Trbovlje (188.169 MWh), TE Brestanica (38.170 MWh), TE Velenje (6.924 MWh), TE Ljubljana v sklopu podjetja Elektro Ljubljana mesto (776 MWh) in TE Sava-Kranj (0 MWh) v sklopu proizvodnega podjetja Elektrarna Sava-Kranj pod vodstvom Draga Chvatala, ki je bila vklju~ena v distribucijsko strokovno zdru`enje DES, kar je bila vseskozi njena posebnost. Zaradi ugodnih vodnih razmer so bili pogoji obratovanja termoelektrarn zelo te`ki. TE [o{tanj je bila izkori{~ena 42-odstotno, TE Trbovlje 38-, TE Brestanica 35-, TE Velenje 12- in TE Ljubljana 4-odstotno. Elektrarna Velenje je obratovala zaradi ogrevanja Novega Velenja ter oddajanja pare rudniku Velenje, ne pa zaradi potrebe po elektri~ni energiji. Slabo izkori{~anje termoelektrarn je imelo za posledico kopi~enje premoga na zalogah. Rudniki so se dr`ali prvotno sklenjenih pogodb o dobavah premoga, tako da so zaloge premoga kontinuirano rasle skozi vse leto. Na ta na~in so elektrarne skupaj z Upravo skupnosti morale re{evati problem pomo`nih deponij in problem dodatnih obratnih sredstev. Junija 1960 je pri{lo do sprostitve cen drobnej{im vrstam premoga, tako da so vsi rudniki v drugi polovici leta dobavljali premog po vi{jih cenah. Ob koncu leta 1960 so imele elektrarne na zalogah skupno 523.890 ton premoga. ELEKTROPRENOS Elektroprenosna mre`a sistema je bila dopolnjena z novimi daljnovodi, trans- formatorskimi postajami in regulirni-mi transformatorji, kar je omogo~ilo izbolj{anje obratovalnih razmer. Konec leta 1960 je obsegala 593,3 daljnovodov 110 kV (enojni sistem), 162,65 kilometra daljnovodov 110 kV (dvojni sistem), 39,65 kilometra daljnovodov 50 kV (enojni in dvojni sistem), 45,21 kilometra daljnovodov 35 kV (enojni in dvojni sistem) in 11 transformatorskih postaj z instalirano mo~jo transformatorjev 550 MVA. Med letom so za~eli obratovati 110 kV daljnovod O`balt–Fala dvojni sistem v dol`ini 6,65 kilometra, Fala – Pekre enojni sistem v dol`ini 10,9 kilometra in Ko-per-Buje v dol`ini 12,12 kilometra. Na novo je za~ela obratovati razdelilna transformatorska postaja - RTP Novo mesto 110/20 kV s transformatorjem mo~i 20 MVA ter pove~ana transformacija v RTP Kle~e s transformatorjem 110/35 kV mo~i 31,5 MVA, v RTP ^rnu~e s transformatorjem 110/20 kV mo~i 20 MVA ter RTP Radvanje s transformatorjem 35/10 k-V mo~i 10 MVA. V kon~ni fazi gradnje je bila provizori~na transformatorska postaja 110/35 kV v Kromberku in prestavitev 2,7 kilometra 110 kV daljnovoda. Organizacijsko je Elektropre-nos imel direkcijo, pet obratov in elek-tro-kovinsko delavnico s 314 zaposlenimi delavci. Podjetje je poleg redno vzdr`evalnih in obnovitvenih del, v lastni re`iji zgradilo 110 kV transformatorsko polje v RTP Kle~e, razdelilni transformatorski postaji 110/20 kV v Novem mestu oziroma 110/35 kV v Kromberku in razdelilno transformatorsko postajo 50/35/10 kV v Kopru. DISTRIBUCIJA Leta 1960 so bile na novo zgrajene in dane v obratovanje: RTP Jesenice 35/10 kV mo~i 4 MVA, RTP Kamnik 35/10 kV mo~i 8 MVA, 208 napajalnih transformatorskih postaj z instalirano mo~jo 31,659 kVA, 320 kilometrov napajalnih daljnovodov 1–35 kV in 585 kilometrov enofaznih in trofaz-nih nizkonapetostnih vodov. Rekonstruiranih je bilo devet razdelilnih transformatorskih postaj 35/10 kV v Konjicah (2,5 MVA), Melje (16 MVA), Postojna (4 MVA), Grosuplje (4 MVA), Podlog (8 MVA), Selce (18 MVA), Ko~evje (6,3 MVA) in Kranj – Polica (8 MVA). Na novo je bila instalirana mo~ 66,8 MVA; rekonstruiranih je bilo 52 napajalnih transformatorskih postaj, 222 kilometrov daljnovodov 1–35 kV in 448 kilometrov nizkonapetostnega omre`ja. Elektro Celje je zaradi velikega po-ve~anja elektri~ne energije na celjskem obmo~ju pove~alo transformacijo 35/10 kV z dvema regulirnima trans- formatorjema mo~i 18 MVA; v RTP Podlog so bili {tirje transformatorji 35/20 kV nadome{~eni z regu-lirnim transformatorjem 35/20 kV mo~i 8 MVA. Najobse`nej{a je bila elektrifikacija Logarske doline, za kar so zgradili 17 kilometrov 20 kV daljnovoda. Elektro Gorica je naredilo rekonstrukcijo 27 oziroma 35 kV daljnovodov Plave–Kromberk, Hubelj–Razdr-to in Hubelj–^rni vrh. Podjetje je veliko pridobilo s popolno obnovitvijo razdelilne postaje v elektrarni Hubelj, katere investitor so bile So{ke elektrarne. Za servisno slu`bo so bili dograjeni novi sodobni prostori v Ajdov{~ini in Novi Gorici. Elektro Ko~evje je iz-bolj{alo kakovost elektri~ne energije na 10 kV nape- Gradnja daljnovoda 2x35 kV Kle~e-Logatec. 58 tostnem nivoju s postavitvijo regulir-nega transformatorja 35/10 kV mo~i 6,3 MVA v Ko~evju. Tako je Ko~evje z okolico vzpostavilo napajanje iz RTP Kle~e po 63 kilometrov dolgem 35 kV daljnovodu. Elektro Koper je rekonstruiralo vse 27 kV daljnovode na 35 kV napetostni nivo. Elektro Kranj je moralo zaradi hitro razvijajo~e se industrije v Kranju, Tr`i~u, [kofji Loki in Medvodah okrepiti transformacijo v razdelilnih postajah Labore in Polici z regulirnim transformatorjem 8 MVA ter zgraditi v teh mestih ve~ napajalnih postaj. Rekonstruiran je bil 20 kV daljnovod Polica – Radovljica za napetost 35 k V. Elektro – Kr{ko je zgradilo za napajanje industrije v Bregani 6,6 kilometra dolg 35 kV daljnovod iz Bre`ic, ki je za~asno obratoval z 20 kV napetostjo. Elektro Ljubljana mesto je zaradi {tevilnih upravnih in stanovanjskih blokov ter industrijskih objektov zgradilo 24 transformatorskih postaj, po-lo`ilo preko 27 kilometrov visoko in nizkonapetostnih kablov in postavilo 21 kilometrov nizkonapetostnega omre`ja. Na industrijskem obmo~ju Ljubljane v Mostah je podjetje gradilo novo razdelilno transformatorsko postajo 35/10 kV. Podjetje je opravilo notranjo reorganizacijo z zmanj{anjem {tevila rajonov in uvedbo ekonomskih enot. Elektro Ljubljana okolica je zaradi razbremenitve 20 kV omre`ja postavilo nove razdelilne transformatorske postaje 35/20 kV v Kamniku z regulir-nim transformatorjem 8 MVA in v Grosuplju s 4 MVA. Zgrajen je bil tudi 30 kilometrov dolg 35 kV daljnovod Kle~e–Logatec z dvojnim sistemom, od katerega je eden slu`il za napajanje @elezni{ke transformatorske postaje v Logatcu. Zaradi obse`nosti dom`alskega obrata je bil ustanovljen nov obrat Zasavje s sede`em v ^rnu~ah. Elektro Maribor mesto je opravilo rekonstrukcijo razdelilne transformatorske postaje 35/10 kV Melje in postavilo dva regulirna transformatorja skupne mo~i 18 MVA. Elektro Maribor okolica je poleg {tevil-nih transformatorskih postaj, daljnovodov in omre`ij za elektrifikacijo {e neelektrificiranih krajev zgradilo 14 kilometrov dolg 35 kV daljnovod Gra-di{~e–Radenci in tako izdatno iz-bolj{alo napajanje Pomurja. Rekonstruirana je bila tudi razdelilna postaja v Konjicah. Podjetje je napravilo reorganizacijo s tem, da je zmanj{alo {tevi-lo rajonov s 30 na 7 rajonskih centrov s svojimi gara`ami in servisnimi delavnicami ter 19 nadzornih okoli{ev. Elektro Novo mesto je zgradilo ve~je {tevilo transformatorskih postaj za napajanje novih porabnikov. Z vstavljanjem v obratovanje nove razdelilne postaje 110/20 kV v Novem mestu je bi- la Dolenjski zagotovljena zadostna in kakovostna električna energija. Elektro Sežana je naredilo rekonstrukcijo RTP 35/10 kV z regulirnim transformatorjem moči 4 MA v Postojni in začelo izvajati rekonstrukcijo 27 kV daljnovoda Postojna-Pivka za napetost 35 kV Zgrajene so bile rajonske stavbe v Kozini in Podgradu. Elektro Slovenj Gradec je elektrificiralo nekaj krajev na področju Dravograda in Črne. Rekonstruiran je bil od 5 na 10 kV daljnovod Velenje—Topolščica v dolžini 2,4 kilometra. Elektro Tolmin je zamenjalo 2.700 drogov na prostih vodih, ki so bili v letih množičnih akcij elektrifikacije na Tolminskem po osvoboditvi vgrajeni kot sveži in so zaradi dotrajanosti bili potrebni nadomestila. Elektro Trbovlje je nadaljevalo gradnjo omrežja v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, da se je osvobodilo rudniškega omrežja, po katerem so bili napajani do takrat skoraj vsi potrošniki iz Zasavja. Elektro Žirovnica je opravilo več rekonstrukcij na zastarelih 10 kV daljnovodih in se je lotevalo gradnje razdelilne postaje pri HE Savici in obnovitve 35 kV daljnovoda Bitnje-Savica. DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE Hidrološke razmere v letu I960 so bile v Sloveniji izredno ugodne. V hidroelektrarnah je bilo proizvedenih 1.948 GWh. V jugoslovanskem merilu je bilo proizvedenih v Sloveniji 33,2 odstotka od celotne proizvodnje HE v FLRJ. Zaradi pomanjkanja konzuma je bilo neizkoriščenih 68,6 GWh, od tega 53 GWh nočne in 15,6 GWh dnevne energije. Termoenergije je bilo glede na ugodne hidrološke razmere proizvedeno 477,3 GWh ali 23,8 odstotka od proizvodnje TE v FLRJ. Hrvaški je bilo dobavljeno v letu I960 536,7 GWh. UVOZ, IZVOZ IN IZMENJAVA Med pomembnejšimi pogodbami pred 40 leti je treba omeniti sklenitev pogodbe o izmenjavi električne energije z Italijo in dodatne pogodbe za dobavo električne energije iz Avstrije za tovarno aluminija in glinice v Kidričevem. V Avstrijo je bilo tako oddanih 20,74 GWh in uvoženih 24,58 GWh. Po pogodbi s SELVEG Italija je bilo za energetsko ločeno področje Kopra preko rekonstruiranega 50 kV železniškega voda Opčine—Divača dobavljenih 1,07 GWh nočne in 3,57 GWh dnevne energije, skupno 4,64 GWh; energija je bila vrnjena januarja in februarja 1961 preko agregatov v elektrarni Pla-ve. REDUKCIJE Energetsko stanje je bilo leta 1960 izredno ugodno, posebej kar zadeva hi-drolo{ke razmere in proizvodnjo hidroelektrarn. Tako ni primanjkovalo energije in ni bilo treba izvajati nepriljubljene redukcije ve~jega obsega. Junija in avgusta se je pojavilo pomanjkanje mo~i zaradi izpada proizvodnih zmogljivosti v vezanem sistemu ([o{tanj, Kakanj, Jertovac), zaradi ~esar so bile izvr{ene redukcije manj{ega obsega v konicah pri odjemalcih Ru{e in [tore. Tudi tovarna aluminija v Ki-dri~evem ni mogla januarja dose~i polnega odjema in ga je omejila na 6.270 MWh. Zaradi izpada lastne elektrarne je tovarna Roto zahtevala dobavo nad pogodbeno konico, kar je povzro~ilo »te`ave« v 10/20 kV transformaciji v TE Brestanici. PRERO[KA NAPOVED ING. VEKOSLAVA KORO[CA Konec leta 1960 se je kon~alo 15-letno delo novega elektrogospodarstva po drugi svetovni vojni. »Podatki zgovorno govorijo o uspehih, ki so bili v teh letih, posebno pa v letu 1960, do-se`eni, in to na podro~ju proizvodnje, prenosa in distribucije elektri~ne energije. Pri tem velikem tehni~no-energet-skem razvoju pa moramo ugotoviti tudi vedno ponavljajo~o se te`njo po reorganizaciji, ki odvzema kolektivom mnogo delovne mo~i. Upajmo, da se bo tudi to delo kon~alo s takim rezultatom, da bo dalo delavcem {e ve~ poleta na poti novih uspehov,« je zapisal ing. Vekoslav Koro{ec, glavni direktor elektrogospodarske skupnosti Slovenije Eles, in presodil, da se kon~uje doba, ko so morali obnavljati, zgraditi osnovne elektrarne, transformatorske postaje ter sploh skrbeti, da je porabnik imel dovolj energije. Prihaja doba, ko bo treba uvajati nove tehni~ne metode, posebej mehanizacijo in avtomatizaci-jo.Tehni~no razvojno delo bo glavna naloga. Tak{no delo pa bo zahtevalo od ljudi mnogo strokovnega znanja in prakse. S samim fizi~nim delom delavcev ne bo mogo~e dose~i ve~je storilnosti. To bo lahko dose`eno samo z novo tehniko, ki pa ima v elektrogospodarstvu {iroko podro~je. In ing. Vekoslav Koro{ec je zelo prero{ko natan~no napovedal dogajanje v naslednjih {tirih desetletjih. DRAGO PAPLER s knji`nih VREDNOTENJE KAKOVOSTI ELEKTRI^NE NAPETOSTI S KRITERIJI ELEKTROMAGNETNE ZDRU@LJIVOSTI S pojavom standarda EN 50160, ki obravnava zna~ilnosti napetosti v javnih razdelilnih omre`jih, so bili v evropskem prostoru postavljeni pogoji, da je na trgu z elektri~no energijo mogo~e blagu, ki mu najve~krat na kratko re~emo kar elektrika, dolo~iti njegovo kakovost. Zaradi principov prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala v dr`avah Evropske unije, ki si utirajo pot tudi k nam, je bilo samo po sebi umevno, da dobi mesto med slovenskimi standardi tudi standard o zna~ilnostih napetosti v javnih razdelilnih omre`jih. Zaradi zanimanja strokovnjakov je bil standard tudi preveden v sloven{~ino takoj po tem, ko je iz{el terminolo{ki standard s podro~ja elektromagnetne zdru`ljivo-sti SIST IEC 60050(161). Standard o kakovosti v sloven{~ini je iz{el 15. marca 2000. V ~asu javne razprave je bilo po njem tolik{no povpra{evanje, kakor {e za noben standard v slovenskem jeziku do zdaj, tako se je `e ob prevajanju utrnila ideja, da je treba standard komentirati. Ozadje njegovega nastanka je zelo zapleteno in vredno pozornosti, {e posebej, ~e `eli-mo razumeti njegov u~inek in mo~ v praksi. Standard bo v polni meri za`ivel, ko bo v Sloveniji za~el delovati trg z elektri~no energijo, kar se bo po napovedih zgodilo `e leta 2001. Snov za knjigo so prispevali trije avtorji. Prvi – mag. Djordje @ebeljan -je eden od akterjev energetske politike v Sloveniji, druga dva – dr. Franc @lahti~ in mag. Mateja Zorman – pa poznavalca principov elektromagnetne zdru`ljivosti, standardov s tega podro~ja in standarda o zna~ilnostih napetosti. Knjigo lahko naro~ite pri agenciji POTI, d.o.o., Stegne 35, Ljubljana, telefon 01 500 31 14. DRAVA NEKO^ IN DANES Zalo`ba Obzorja je pred kratkim na trg poslala zanimivo knjigo z naslovom Drava neko~ in danes, ki na skoraj 450 straneh opisuje geografska, zgodovinska in aktualna dogajanja, povezana z `ivljenjem ob in na eni najlep{ih slovenskih rek. Tako v uvodnih poglavjih najdemo vrsto podatkov, od geolo{kih in podnebnih zna~ilnosti Podravja do prebivalstva in na~ina `ivljenja v teh krajih, ter se nato skozi osrednji del, ki je namenjen zgodovini in razvoju splavarstva, sprehodimo tudi do opisa Drave kot pomembnega vira elektri~ne energije ter ne nazadnje tudi kot zanimivega obmo~ja za razvoj turizma. Skratka, gre za zelo celovito delo, ki je nastalo na podlagi obse`ne dokumentacije in pri~evanja tistih, ki so velik del svojega `ivljenja namenili ravno nenehnemu spopadu in iskanju so`itja s kraljico Dravske doline, kar nedvomno knjigi daje {e poseben ~ar. Uredni{ki odbor v sestavi Peter Macuh, Marjan Šmon, Ivan Verboten, Maja Kanop in Igor Ziberna je tako opravili izjemno delo, saj imajo bralci prvič priložnost, da se podrobno seznanijo z nedvomno sila zanimivo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo reke Drave, ki je krajem ob njej vtisnila svojevrsten pečat. Kot nam je povedal član uredniškega odbora, pristojen za energetski del, vodja splošnega sektorja Dravskih elektrarn Marjan Šmon, je bila sicer knjiga prvotno zamišljena kot posvetilo dravskim spla-varjem, a je pozneje med člani uredniškega odbora prevladalo mnenje, da bi bila izdaja precej nepopolna, če ne bi vanjo vključili tudi drugih poglavij. S tem je hkrati postalo jasno, da bo treba v delo, namenjeno Dravi, nujno vključiti tudi energetski del, saj so ravno elektrarne na Dravi v zadnji desetletjih pomembno krojile usodo tamkajšnjega prebivalstva. S tem pa so tudi Dravske elektrarne dobile priložnost, da na enem mestu objavijo bogato dokumentarno gradivo, ki je bilo doslej objavljano le delno in v priložnostnih publikacijah. Skratka, vsem, ki omenjeni del Slovenije slabše poznate, pa bi si življenje ob Dravi radi pobliže ogledali, branje toplo priporočamo. BRANE JANJIČ SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE Kot pojasnjuje avtor mag. Mato Go-sti{a, je `e dobrih {est let minilo od sprejetja Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in dobra {tiri leta59 počitnice z Eldomom od izdaje prvega tovrstnega priro~ni-ka. V tem ~asu je sistem delavskega soupravljanja v Sloveniji do`ivel do-lo~en razvoj, ki je prinesel marsikaj novega tako na teoreti~nem kot prak-ti~nem podro~ju. Priro~nik vsebuje naslednje pomembne vsebinske sklope: Predstavitev sistema delavske participacije (splo{no o delavski participaciji, v ~em je pravo bistvo sistema delavske participacije, individualna in kolektivna participacija); Kaj moramo vedeti o podjetju in gospodarski dru`bi (opredelitev pojmov podjetje in gospodarska dru`ba, razlike v sistemu upravljanja osebnih in kapitalskih dru`b, upravljanje delni{ke dru`be, enotirni in dvotirni sistemi korporacijskega upravljanja, sodobno pojmovanje podjetja in poslovne uspe{nosti); Slovenski model sodelovanja delavcev pri upravljanju (splo{ne zna~ilnosti slovenskega modela, predstavitev zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, razmejitev med sindika-lizmom in soupravljanjem, re{evanje soupravljalskih sporov, pravno varstvo soupravljalskih pravic); Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetju (vloga sindikata pri vzpostavljanju sistema delavske participacije, kako v akcijo, navodilo o postopku sprejemanja odlo~itve o oblikovanju sveta delavcev, kako se izvedejo volitve sveta delavcev, kaj sledi po izvolitvi sveta delavcev); Oblike in na~ini sodelovanja delavcev pri upravljanju (individualno uresni~eva-nje soupravljalskih pravic, kolektivne oblike delavskega soupravljanja); Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splo{nih aktov (splo{no o avtonomni pravni ureditvi delavske participacije, vzorci splo{nih aktov); Zbirka vpra{anj in odgovorov iz prakse za prakso (glede najpogo-stej{ih problemov). Splo{ni priro~nik za delavsko soupravljanje po besedah mag. Gosti{e obsega vse, kar je nujno potrebno za poglobljeno razumevanje in u~inko-vito prakti~no uresni~evanje tega sistema, hkrati pa je raven obravnavanja celotne tematike prilagojena tako, da bo lahko uporaben tako za najraz-li~nej{e delavske predstavnike v podjetjih, kakor tudi za kadrovske in druge mened`erje ter strokovne delavce v podjetjih. Kako okvirno opredeliti vsebino naj-pogostej{ih pojmov v tem priro~ni-60 ku, kot so sodelovanje delavcev pri upravljanju, delavska participacija, delavsko soupravljanje, delavsko soodlo~anje in industrijska demokracija? V zvezi s tem mag. Gosti{a pojasnjuje, da je mednarodno uveljavljen izraz za razli~ne oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij tudi delavska participacija. Pogosteje ga sre~amo predvsem zato, ker je kraj{i in primernej{i za uporabo, zlasti v govorni obliki. Pri nas se je za isti pojem v praksi uveljavil tudi izraz delavsko soupravljanje. Te`ko je re~i, ali gre pri tem dejansko za pravi sinonim. Dejstvo pa je, da ga je praksa sprejela v tem pomenu in ni videti razloga, zakaj ga tako ne bi uporabljali tudi v tem priro~niku. Nikakor pa ne gre za sinonim, kadar govorimo o delavskem soodlo~anju. Delavsko soodlo~anje je o`ji pojem in oz-na~uje le eno izmed razli~nih mo`nih oblik sodelovanja delavcev pri upravljanju, in sicer gre za tisto najvi{jo »stopnjo participativnosti«, pri kateri sveti delavcev o dolo~enih vpra{anjih odlo~ajo povsem enakopravno z vodstvom podjetja oziroma delodajalcem. Gre za primere, ko vodstvo podjetja po zakonu ne more sprejeti dolo~ene poslovne odlo~itve brez predhodnega soglasja sveta delavcev. To obliko sodelovanja delavcev pri upravljanju na{ ZSDU ureja v do-lo~bah 95. in 96. ~lena. Pod pojem soodlo~anja v pravem pomenu besede pa lahko uvrstimo tudi delavska predstavni{tva v organih dru`be (predstavniki delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor kot predstavnik delavcev v upravi dru`be), kajti delavski predstavniki so v vseh pogledih popolnoma enakopravni ~lani teh organov. Zelo pogosto pa se za vse oblike sodelovanja med udele`en-ci poslovnega procesa znotraj podjetij (lastniki, mened`erji, zaposleni) ter nasploh za filozofijo sodobnega participativnega na~ina upravljanja podjetij uporablja tudi izraz industrijska demokracija. Praksa je hvale`no sprejela `e prvi tovrstni priro~nik, kar je sedaj pri~ako-vati tudi pri drugi izpopolnjeni izdaji. Splo{ni priro~nik za delavsko soupravljanje je zami{ljen kot ~im bolj celovit pripomo~ek pri uveljavljanju sistema delavskega soupravljanja v praksi sodobnih slovenskih podjetij. MIRO JAKOMIN Bela opojnost na krvavcu Smu~arska sezona je pred vrati in ljubitelji strmih smu~in so se na zimske po~itnice nedvomno `e pripravili, saj je treba s tovrstnimi prijavami pohiteti. Tistim, ki svojega prostor~ka na sne`nih poljanah {e niste izbrali, pa priporo~amo, da prou~ite tudi mikavno Eldomovo ponudbo za zimovanje na Krvavcu. Po o ocenah mnogih sodi Krvavec med na{a najlep{a smu~i{~a, zaposleni v elektrogospodarstvu pa imamo to sre~o, da imamo na njem tudi svoj po~itni{ki dom, ki nas vsako sezono razveseli s kak{no novo ponudbo. V Eldomu so podobna presene~enja pripravili tudi letos, najprej pa si poglejmo njihovo klasi~no ponudbo. V po~itni{kem domu so na voljo dvo-, tro- in petposteljne sobe, ki imajo vse lastni tu{ in sanitarije. Dom bo letos za~el obratovati 23. decembra, ko se bo za~ela prva sedemdnevna izmena, vrata pa bodo predvidoma zaklenili 25. marca prihodnje leto, pri ~emer so glede na sne`ne razmere in zanimanje gostov v Eldo-mu sezono pripravljeni tudi po-dalj{ati. Sicer pa so tudi letos za tiste, ki `elijo prihod novega leta pri~akati na snegu, pripravili tradicionalni tridnevni novoletni paket. Ker zna vreme v~asih tudi ponagajti in kak{en dan ni ravno primeren za smuko, so v Eldomu poskrbeli tudi za sprostitev kultura v takšnih dneh, tako da je gostom poslej na voljo tudi soba s fitnes orodji in pikadom. MOŽNO PLAČILO NA OBROKE Cene na Krvavcu so pač takšne, da omogočajo kritje stroškov, da bi zimske počitnice vendarle približali zaposlenim v elektrogospodarstvu, pa v Eldomu znova omogočajo plačilo na tri obroke, pri čemer se za potrditev rezervacije vplača akontacija, ki šteje tudi kot prvi obrok, naslednji obrok se plača ob začetku letovanja, zadnjega pa Eldom zaposlenim odtrga pri naslednji plači. In kakšne so sploh letošnje cene? Novoletni paket vas bo skupaj s slavnostno večerjo stal 25 tisočakov oziroma za mlajše od dvanajst let 20 tisoč tolarjev, drugače pa boste za polni penzion morali odšteti 4.600 tolarjev na dan oziroma za otroke od štirih do dvanajst let 3-250 in za najmlajše 1.650 tolarjev. V Eldomu so na podlagi lanskih izkušenj priskrbeli tudi 20 prenosnih smučarskih vozovnic po ceni 3-000 tolarjev na dan (odločitev za najem boste morali sprejeti že ob prijavi), seveda pa si lahko smučarske vozovnice priskrbite tudi sami in izberete kakšno izmed uradnih ponudb krvavškega smučarskega centra. Za tiste, ki vam zimske radosti niso ravno najbolj pri srcu, pa imajo v Eldomu na voljo tudi počitniške apartmaje na Belem križu pri Portorožu, ki se zadnja leta ponaša tudi s precejšnjim številom pokritih bazenov. V apartmajih s kuhinjo boste za dnevni najem odšteli 4.500 tolarjev, za tiste brez pa 3-500 tolarjev, pri čemer naj še dodamo, da imajo vsi apartmaji urejeno tudi ogrevanje. Za še proste termine tako na Krvavcu kot v Portorožu in druge podrobnosti lahko pokličete Vlasto Maherl na telefon 02/2521-780. BRANE JANJIC RAZSTAVA SLIK Zaradi generalne obnove notranjosti IBE-ja je bil njihov direktorski hodnik pol leta brez razstave, ki so si prej sicer redno sledile. So pa kot eno od mo`nosti umetni{kih u`itkov za svoje delavce in poslovne partnerje novembra ponudili razstavo slik na svilo v tehniki batik Janje Sever. Avtorica, ki je po poklicu arhitektka, se je poleti za dva meseca preselila v Istro, kjer je s ~opi~em na svilo nanesla svoje vtise z morja. V devetnajstih delih je `elela deliti svojo domi{lijo na svili z motivi z morja tudi z obiskovalci razstave. MINKA SKUBIC V BREZČASNOST UJETI TRENUTKI Kot je bilo pred ~asom `e zapisano na teh straneh, je tudi v elektrogospodarskih vrstah ve~ likovnih, kiparskih in drugih ustvarjalcev. Tako pomeni {e posebno veselje predstavitev njihovih umetni{kih dose`kov s povabilom k ogledu razstav. V prostorih galerije Commerce je bilo 14. novembra odprtje razstave slik Tamare Burmicky-Taye in skulptur Aleksandra Arharja, ki je zaposlen v Elektru Ljubljana, d.d. Kot je zapisa- la Milena Re`un, dipl. komparati-vistka in umetnostna zgodovinarka, »kipar in grafik Aleksander Arhar vabi z vso svojo subtilnostjo in igrivostjo v svoje dojemanje bivanja. Kontrast med grobo materijo plo~evine in ob~utljivostjo izpovedi nam da slutiti, da gre za umetnika z zelo iskreno osebno izpovedjo in zanimivega iskalca lastne likovne govorice.« V svoji najnovej{i predstavitvi se je Arhar povsem posvetil terminu skupaj. Kot s slikarko razstavljata skupaj, tako tudi njegovi liki vse po~nejo skupaj. Skupaj berejo, kolesarijo, ple-{ejo, pi{ejo ... Opazno je, da se je v njegovih delih za~ela pojavljati barva. Ta iskanja novega in druga~nega so gonilna sila njegovega ustvarjanja. Po Arharjevih besedah je njegovo platno plo~evina in `ica, ~opi~ pa elektroda. Pod oblo~nim plamenom tako nastajajo liki iz vsakdanjega `ivljenja in bajk. V svojevrstnem umetni{kem izra`anju Arhar najde predvsem sprostitev in zadovoljstvo ustvarjanja. Kipar in grafik Aleksander Arhar predstavlja svoje delo na samostojnih in skupinskih razstavah od leta 1989. Poleg razstav na Slovenskem je svoje delo predstavil tudi na Japonskem, v Avstraliji, na Malti in v Avstriji. Po izboru doc. dr. Polajnarja je bil Arhar eden izmed {estih umetnostnih varilcev, ki so poleti razstavljali v galeriji [panskih borcev. Razstava bo na ogled do 22. decembra, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. VIOLETA IRGL , ^^^^^^H 61 7413 najprej je zdravje Ko udarijo virusi Zopet je pred nami sezona prehladov in gripe. Slednja polo`i v posteljo vsako leto na tiso~e Slovencev, zato se jih je veliko od-lo~ilo za preventivno cepljenje, ~eprav tak{na za{~ita pred virozami ni stoodstotna. Gripa je namre~ prav zvita zver in spreminja oblike, zato ji je te`ko ube`ati. Ko nas doleti, je ni te`ko prepoznati – utrujenost, {ibkost, nahod, kihanje, vneto grlo, glavoboli, bole~ine v kosteh in mi{icah so njeni stalni spremljevalci in ~e jih ho~emo premagati, moramo, pa ~e nam je prav ali ne, za nekaj dni v posteljo, piti veliko ~aja in potrpe`ljivo ~akati, da bole~ine minejo. Gr 62 ripa ali influenca je virusno obolenje dihal, katerega znaki so vro~ina, glavobol in bole~ine v mi{icah. Pov-zro~a jo virus influence, neceli~ni in-fektivni mikroorganizem, ki se raz-mno`uje le znotraj `ivih celic. Znani so trije tipi tega virusa – A, B, in C. ^loveka najbolj prizadene prvi, tip A, ki je precej nestabilen, zato se kar naprej tvorijo nove, {e neodkrite oblike. Ko se oku`imo s tem nepridipravom, se `e na{tetim splo{nim znakom pri-dru`ijo {e ka{elj, bole~ine v prsnem ko{u, vneto grlo in nahod. Zdravila za gripo pravzaprav ni. Ne pomaga ni~ drugega, kot veliko teko~ine, predvsem ~ajev in vitaminskih napitkov, bole~ine pa bodo olaj{ali razni analgetiki. Tudi apetit vam bo padel, zato posku{ajte jesti vsaj zelenjavo in sadje, ki krepita telo, saj vsebujeta veliko vitaminov. Najbolj pomemben pa je po~itek. Gripo je treba preboleti v postelji. Morda boste v tem ~asu lahko prebrali kak{no zanimivo knjigo, pogledali film, ki ste si ga `e dolgo `eleli, ali pa si vsaj malo odpo~ili od vsakdanjih skrbi. Vsekakor je bolje tako, kot da v slu`bi oku`ite {e sodelavce. Zaradi teh vsesplo{nih resnic o zdravljenju gripe se le malo ljudi odlo~i, da bodo obiskali zdravnika, a tudi samozdravljenje ima mnogo pasti, predvsem v zvezi s starimi zdravi- li, ki so ostala {e od zadnjega obolenja. ^e `e vzamete zdravila iz doma~e lekarne, najprej skrbno preverite, ali jim ni morda `e potekel rok. Poleg tega povzro~ajo nekatere kombinacije zdravil neza`elene stranske u~inke, zato se je treba ob nakupu tudi posvetovati s farmacevtom. V vsakem primeru pa ne jemljite starih antibiotikov. ^e jih potrebujete, raje obi{~ite zdravnika. Nikakor ne zanemarjajte pomena tega na videz lahkega obolenja. Posledice gripe so lahko hude, ~e se ne pozdravite ustrezno. Gripa se lahko namre~ razvije tudi v plju~ni-co, ki velikokrat pusti na plju~ih posledice za vse `ivljenje. TA NADLE@NI PREHLAD Tudi navadni prehlad je lahko posledica viroz. Povzro~alo naj bi ga kar dvesto razli~nih virusov, obi~ajno prizadenejo nos in `relo, lahko pa oku`ijo tudi grlo in plju~a. Prepozna ga vsak – kihanje, solzenje, vneto `re-lo, hripav glas, ka{elj in nahod, temu se ve~krat pridru`ita {e glavobol in zvi{ana telesna temperatura. A vse to lahko pozdravimo v nekaj dneh, v vsakem primeru (~e se stanje ne zaplete) pa naj ne bi trajal ve~ kot teden dni. ^e traja ve~ kot deset dni, je najbolje obiskati zdravnika, zlasti ~e so simptomi zelo izraziti, na primer visoka vro~ina, te`ave z dihanjem in bole~ine v u{esih. Priporo~ljivo pa je, da k zdravniku peljete otroke, zlasti dojen~ke, in starej{e ljudi, saj lahko pride do neza`elenih zapletov. Tudi nose~nice se morajo o zdravljenju posvetovati z zdravnikom ali pa vsaj s farmacevtom. Virozam je skorajda nemogo~e ube`ati. Na nas pre`ijo na vsakem koraku, sploh, ko se raz{irijo. Izognemo se jim lahko le z odpornostjo, ki jo pove~ujemo z raznimi preventivnimi ukrepi, kot so razna cepljenja, poleg tega pa po mnenju mnogih k temu veliko pripomorejo tudi telesna kondicija, razni vitaminski napitki, u`ivanje velikih koli~in sadja in zelenjave, skratka, napotki, ki se {tejejo kot navodila za zdravo `ivljenje. Po nasvetih babic pa se tovrstnim obolenjem izognemo tudi, ~e tu in tam zau`ijemo kak{en strok ~esna. Ta nasvet sicer ni prijazen na{em naj-bli`jim, a ~e deluje, ka`e tudi tega preizkusiti. Nih~e namre~ ne po~iva rad, ko je to zares nujno. SIMONA BANDUR rekreacij Temenica Ko si izbiramo cilje, ki bi jih radi obiskali za nedeljski izlet, mnogokrat spregledamo tiste, ki se nahajajo v morda na prvi pogled turisti~no manj privla~nih okoljih. Marljivim turi-sti~nim delavcem se imamo zahvaliti, da tak{na obmo~ja postajajo za obiskovalce vse bolj vabljiva. Dolenjska je de`ela, ki po kra{kih pojavih ni najbolj znana, pa vendar lahko tudi tam najdemo skrivnosten svet suhih strug, ponorov, brezen, jam in kra{kih izvirov. Zato se bomo tokrat odpravili po zapletenih poteh dolenjske ponikalnice. Te emenica je najve~ja dolenjska po- te~e naprej mimo Mirne Pe~i po nikalnica, ki na svoji poti do izliva v {irokem kra{kem podolju do vasi reko Krko dvakrat ponikne. Izvira Vrhovo, kjer spet ponikne. Zadnji~ pod vasjo Javorje ju`no od Litije. V izvira v zatrepu Luknja pod Lukenj-zgornjem toku ima {e alpske zna~il- sko goro, od koder se kot Pre~na po nosti. Do vasice Dolenje Ponikve nekaj kilometrih izlije v Krko. Zijalo (ponikve = po`iralnik, tj. kraj poni- in Temenica sta zavarovana kot na-kanja vode v kra{ko podzemlje) te~e ravni spomenik. po nepropustnih dolomitnih kamni- Kako si lahko ogledamo zanimivosti nah, tam pa prestopi na prepustne toka Temenice? Vabim vas na tri apnence in ponikne v ve~ ponorih kraj{e izlete oziroma oglede. Prvega (imenovanih Rupe, Velban kveder za~nemo v Bregu (vzhodno od Treb-idr., ponor = po`iralnik). Dolina s su- njega) pri podru`ni~ni cerkvi sv. himi strugami se zaklju~uje s kon~- Marjete. Po cesti gremo do verskega nim po`iralnikom in breznom Risav- znamenja, tam pa zavijemo desno na nica ob vzno`ju razglednega gri~a sv. kolovoz, ki nas v ju`ni smeri pripelje Ana. V razse`nem ravninskem gozdu do ponikev Risavnica. Kako bo pote-je {e polno vrta~, brezen in kra{kih kala na{a pot, je odvisno tudi od jam (najve~ji sta Ma~kova jama in vla`nosti terena, ponikve so namre~ Zgonuha), ob vhodu v Risavnico pa lahko precej zamo~virjen teren. ^as je tudi zanimiv naravni most. Po ogleda: dobra ura. Od tu lahko po kratki podzemeljski poti pride Teme- kolovozih in stezicah ~ez travnike in nica spet na dan pri naselju Vrhpolje skozi gozdove ~ez Struge in mimo v slikovitem kra{kem obrhu (to je kamnoloma nadaljujemo do Sv. Ane mo~an kra{ki izvir, kjer voda vre iz- in do istoimenske cerkvice. pod stene) imenovanem Zijalo. To je Izhodi{~e za ogled Zijala je vas Jel{e. 35 metrov visoka skalna pe~ina na Sem pridemo po cesti iz Trebnjega koncu zatrepne doline. Pod pe~ino je proti Mirni Pe~i tako, da peljemo visokovodni bruhalnik, v katerem so skozi Gradi{~e {e dober kilometer, na do sedaj raziskali 63 metrov podvod- odcepu pa zavijemo desno (tabla Zi-nih rovov. Stalni izviri so nekoliko jalo) do dna doline. Ob rde~ih ozna-ni`je ob strugi. V steni nad izvirom kah hitro dose`emo Zijalo. Po ogledu sta tudi dve kra{ki jami (Ajdovska ja- nadaljujemo proti sv. Ani. Prestopi-ma in Fantovska luknja). Temenica mo vodo (usmeri nas smerokaz) in poi{~emo stezico nad strugo. S po-mo~jo kratkih `i~nih vrvi se vzpnemo mimo razglednega mesta ~ez strmo pobo~je (znak ^ebelar Kastelic). Stezica nas iz gozda pripelje na travnike do ceste. Pre~kamo cesto in zavijemo levo na kolovoz, ki nas v vzponu pripelje do vrha (ob poti smerne table). Nagradil nas bo lep razgled. Cerkvica je srednjeve{kega porekla z gotskim glavnim portalom, ki je bila ob koncu 17. stoletja barokizirana. Glavni baro~ni oltar je iz prve polovice 18. stoletja. Sestop po strmi poti ni primeren. Zato se vrnemo do ceste in gremo po njej do odcepa levo, nekaj ni`je pa spet levo proti vasi Vrhpe~. Po levem kolovozu sestopimo do doline in mimo doma~ije ter ~ez most dose`emo izhodi{~e. Vi{inska razlika: 160 metrov, ~as slabi dve uri, pot nad Zijalom pa je zahtevna. Izhodi{~e za ogled Luknje je vasica Marof. Sem pridemo, ~e v Novem mestu zavijemo zahodno mimo Pre~ne. Parkiramo pri razgledni gostilni. S ceste pri tabli za Brezno Stra`ica zavijemo desno. Mimo vikendov se v klju~ih vzpnemo ob ob~asnih oznakah (modra pika, ob-kro`ena z belim polkrogom) na gozdnato sleme. Po valovitem terenu hodimo nad zatrepno dolino Temenice (na desni). Steza zavije levo in spet desno, pod klancem je kra{ko brezno (informativna tabla). Nadaljujemo do spomenika (pot se ob~asno izgubi). Tu zavijemo desno (pozorno spremljamo markacije!) in gremo do kri`i{~a: desno je kratka, a zanimiva plezalna Trdinova pot (z nekaj plezanja po skobah, klinih ob `i~nih vrveh pridemo do ostankov gradu), levo pa je la`ja razli~ica. Blizu je {ir{a pot, ki nas nad ribogojnico pripelje do gradu. Vrnemo se do kri`i{~a, nekaj ni`je ob cesti si ogledamo {e Luknjo. Z `e znanega kri`i{~a zavijemo na odcep Pre~na. Pot nas pripelje do travnikov, nad njimi stopimo na cesto, po njej dose`emo vas Pre~na in desno izhodi{~e. Vi{inska razlika: 100 m, ~as: dobri dve uri. Zemljevidi: Dolenjska 1:50.000 (planinski), Trebnje in Dolenjske Toplice, 1:25.000 (topografski). VLADIMIR HABJAN 63 križanka 64 Na policijski akademiji pri uri matematike profesor izbere kandidata in mu zastavi vprašanje: »No, mladenič, koliko je tri plus tri?« Vprašani izstreli kot iz topa: »Sest.« Profesor začudeno obnemi za nekaj minut, v tem času pa se soglasno oglasijo sošolci: »Gospod profesor, zakaj ste tako strogi? Dajte mu vendarle še eno priložnost!« Na zboru delavcev direktor odločno napove: »Takole, s takim delom ne bomo nikamor prišli. Zato bomo od jutri naprej začeli delati 25 ur na dan. Jasno.« Po krajši tišini se vendarle nekdo opogumi: »Gospod direktor, ampak dan ima samo 24 ur.« »Pa kaj potem, boste pa eno uro prej vstali.« Učiteljica ob koncu pouka dodeli domačo nalogo: »Opišite v sto besedah, kako ste preživeli vikend.« Mali Jože se takoj po prihodu domov loti pisanja in napiše: »Ta vikend smo se hoteli odpeljati na deželo k babici. Naložili smo se v avto, ta pa nikakor ni hotel vžgati. Žalostno smo šli iz avta, razen očeta, ki je ostal v avtomobilu in izrekel ostalih šestdeset besed, ki pa niso primerne za mojo nalogo.« Zakaj se je Hitler ubil? Zato, ker je dobil račun za plin. Med poslovnim sestankom začne telefon direktorja neutrudno zvoniti. Ker se ta ne zmeni za zvonjenje, ga sodelavci opozorijo: »Gospod direktor, kaj pa če je kaj nujnega?« Direktor na to mirno odvrne: »Ce je kdo iz podjetja, bo že prišel k meni, drugi pa lahko počakajo na konec sestanka.« »Kaj pa če se je mogoče, kaj zgodilo vaši ženi?« »Oh, ko bi se le.« V glavno pisarno priteče zaskrbljeni finančnik: »Gospod direktor, imam dve novici. Ena je dobra, druga pa slaba.« »Torej, podjetje je tik pred stečajem.« »In, katera je druga novica?« zaskrbljeno vpraša direktor.« »Do stečaja še ni prišlo.» Pri spovedi: »Gospod župnik, imam en velik problem. Med vojno za Slovenijo sem skrival teritorialce.« »Ja, pa to je vendarle dobro delo.« »Ze, že, ampak jaz sem jim to tudi računal.« »Pa nič hudega, to stane, stroški so veliki.« »Ze, že, ampak jaz jim še nisem povedal, da je vojne konec«