TRGOVSKI
časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO IX.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, 25. septembra 1926.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 112.
Tarifna reforma.
n.
Za vzpostavitev konkurenčnih pri-staniščnih tarif med Sušakom in postajami Direkcije državnih železnic v Ljubljani je bilo premagati velike težkoče, ker je pot iz Ljubljane preko Karlovca na Sušak za 200 km daljša kot pa pot iz Ljubljane preko Rakeka na postajo Fiume. Železniška uprava je morala za vzpostavitev teh pristaniščnih tarif doprinesti velike žrtve, a za ljubljansko direkcijo, ki naravno gravitira na pristanišče Trst in Reko, dali še posebne koncesije in ugodnosti, da najde promet v smeri proti Sušaku svojo konvenijenco. Tako je bila za postaje ljubljanske direkcije vzpostavljena posebna pri-staniščna tarifa 18/b, ki je za 12 do 15% cenejša, kakor pa je splošna pristaniščna tarifa, ki velja za izvoz lesa iz področja zagrebške, sarajevske in subotiške direkcije v smeri na Sušak in Split. Enako je bila vzpostavljena za ljubljansko direkcijo tudi posebna pristaniščna tarifa 19/b, ki velja za železniške pragove in ki je na razdaljo 300 km za 8 in pol odstotka cenejša, kakor pa je tarifa za izvoz železniških pragov iz ostalih pokrajin v smeri na Sušak. Kljub tem velikim žrtvam pa je še vedno tarifni položaj kočevske doline zelo neugoden. Vsi popusti ne morejo rekom-penzirati ogromnega ovinka za prevoz blaga preko Grosuplja in Karlovca in tako baš ta na lesu izredno bogata dolina ne more priti v eksport-nem prometu do prave veljave, ker /naša oddaljenost Kočevja od Sušaka 872 km in imajo vsled tega Polzela, Rogaška Slatina in Poljčane cenejšo tovornino do Sušaka kot Kočevje.
Za podroben pregled konkurenčnih razmer v različnih izvoznih smereh navajamo v naslednjem nekoliko primerov vozarinskih stroškov za 10 ton rezanega in tesanega lesa, ki znašajo:
km Din
iz škofje Loke do Boh. Bistrice drž. meja	BO 505
iz škofje Loke do Rakeka drž. meja	74	545
iz škofje Loke do Sušaka pristanišče	359	905
odnosno Splita iz Kranja do Boh. Bistrice	71	545
iz Kranja do Rakeka drž. meja 83	585
iz Kranja do Sušaka pristanišče 368	920
iz Kočevja do Boh. Bistrice drž. meja	177	890
iz Kočevja do Rakeka drž. meja 131	700
iz Kočevja do Sušaka pristanišče 372	935
iz Straže-Toplice do Boh. Bistrice drž. meja	185	915
iz Straže-Toplice do Rakeka drž. meja	139	780
iz Straže-Toplice do Sušaka pristanišče	272	770
iz Poljčan do Rakeka drž. meja 177	890
iz Poljčan do Sušaka pristanišče 365	920
iz Prevalj do Rakeka drž. meja 285 1155 iz Prevalj do Sušaka pristanišče 473 1095 iz Logatca do Rakeka drž. meja 16	305
iz Logatca do Sušaka pristanišče 377	935
iz Metlike do Rakeka drž. meja 184	915
iz Metlike do Sušaka pristanišče 209	045
Iz gornjega vidimo, da imajo kraji jugovzhodno od Novega mesta kakor tudi Straža-Toplice cenejšo tovornino do Sušaka, kakor na Rakek, dasi znaša oddaljenost teh krajev od Sušaka še enkrat toliko kakor od Rakeka. S pristaniščno tarifo je posebno pritegnjena na Sušak cela Dravska dolina od Maribora do Prevalj, ker je izvoz od Prevalj prekcf Rakeka za 60 Din pri vagonu dražji, kakor pa izvoz preko Sušaka, dasi znaša v zadnjem primeru razdalja za 180 km več. Važna je tudi odredba v novi tarifi, ki omogočuje, da se pri pošiljatvah, ki gredo iz naših krajev na Sušak, odnosno prihajajo od tam v tranzitu
preko Fiume iz Št. Petra, računa kilo-meterske oddaljenosti skupaj in na to za skupni vozarinski stavek določi vozarina in ne ločeno kakor dosedaj. Tako na primer znaša razdalja Ljubljana—Rakek dr. meja 59 km, drž. meja pri Sušaku—Sušak 25 km, skupaj 84 km, ter znaša torej tovoru ina za blago, ki tarifira po razredu C za 10 ton 695 Din, dočim bi znašala pri ločenem računanju za 59 km 555 Din in za 25 km 355 Din, torej skupno 910 Din ali za 215 Din več kot po novem računanju. K gornjemu stavku jo prišteti še 30 Din za prevoz blaga iz postaje Fiume SHS transit do državne meje pri Sušaku.
Za uporabo pristan iščnih naprav, predvsem električnih dvigal za nakladanje in krcanje na ladje, odnosno v železniške vagone ali na obalne nasipe na Sušaku, so določene sledeče tarifske pristojbine:
I. a) za kosovno blago, pri katerem posamezni kosi niso težji od 25 q, se računa za dviganje iz ladje in nakladanje na odprt vagon ali na cestna vozila, odnosno obratno, Din 7.50;
b) za dviganje iz .železniškega vagona ali s cestnih vozil ter za spuščanje na obalo, odnosno obratno, Din 8.80;
c) za dviganje iz ladje na ladjo in krov Din 6.50.
II. Za blago v razsutem stanju, ki se razklada s pomočjo košar, zajemalk ali na sličen način, se računa za vsakih pričetih 1000 kg za dviganje iz ladje in tovorjenje na odprti železniški vagon Din 11.—.
III. Najemnina dvigala pa stane za celi dan 450 Din, za pol dneva 250 Din, za 1 uro po dnevi 75, po noči pa 125 Din.
Omenili smo že, da je za eksport preko Sušaka največje važnosti dejstvo, da je blago, ki se lahko natovori na odprtem železniškem ležarin-skem prostoru, 21 dni prosto od le-žarine. Ta določba je bila posebno pri današnjem nesigumem dostavljanju vagonov absolutno potrebna. -
NOVA ŽELEZNIŠKA TARIFA IN TRGOVSKI KROGI.
Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo je poslala vsem svojini elanom naslednjo okrožnico:
»S 1. oktobrom t. 1. stopa v veljavo nova železniška tarifa za prevoz blaga. V svrho informacije najširših trgovskih krogov v glavnih določbah tarifne reforme ter o posledicah, ki jih bodo imele nove tarife in tarifni predpisi na poslovne kroge v ^Sloveniji, je sklenila Zveza objaviti serijo informativnih člankov. Namen teh člankov je omogočiti našemu trgovstvu pravilno orientacijo v tarifno-političnem položaju, ki je nastal po tej reformi in opozoriti na razne nedostatke in potrebe dopolnil v sedanjih odredbah.
Zato priporočamo vsem gremijalnim pisarnam, da si nabavijo novo lokalno tarifo, ki stane 60 Din, ter novo prastar niščno tarifo (cena 60 Din), ki se> naročajo pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani ter da zaslišijo vse večje interesente svojega gremijalnegu okoliša in nam nato poročajo o vplivu, ki ga ima nova tarifa na tamošnje gospodarske kroge in razmere. V kolikor bodo pri tem stavljeni predlogi za izpremembo odnosno dopolnitev tarif, prosimo, da nain obenem pošljejo tudi podatke, iz katerih se razvidi, da so stavljeni predlogi zadostno utemeljeni, da bo mogla zveza v Vašem interesu posredovati v zadevi pri tarifnem odseku prometnega ministrstva.«
Pomanjkanje vagonov v Sloveniji.
V zadnjem času se čujejo od vseh strani pritožbe nad pomanjkanjem vagonov, posebno za nakladanje Jesa. Trgovci tožijo, da morajo .po cele. tedne čakati na vagone, ki so jih naročili na posameznih železniških postajah in za katere so položili predpisano kavcijo 48(1 dinarjev. Navajajo se primeri, da vsled tega niso bili v stanju izvršiti svojih kup-čijskih obvez, ker niso dobili pravočasno vagonov.
Da bi se moglo interesiranim strankam v lej situaciji odpomočf 'in ker je pričakovati, da bo pomanjkanje _ vagonov postalo v toku jesenske in zimske izvozne sezone še občulnejše, je skleni-La Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani, organizirati točno evidenco nedostatkov vagonske službe na železnici. V to svrho poživlja Zveza vse gremije, da poizvejo pri posameznih ekspertnih tvrdkah in veletrgovcih sledeče podatke:
1.	Kdaj so posamezne tvrdke naročile vagone in kakšne vrsta ter na kateri postaji, ki jim še do danes niso bili dostavljeni?
• 2. V koliko primerih so trpeli zaradi nedostatka vagonov tamošnji poslovni krogi in v kakšni meri?
3. Koliko časa so morali čakati pri posameznih naročilih na dostavitev naročenih vagonov?
4. Ali imajo sedaj nujne pošiljatve, ki so vezane na gotove termine, in koliko vagonov potrebujejo najnujneje za prvo dobo, katere vrste, za kakšno dobo in za katere kraje?
Zveza naproša vse gremije, da organizirajo točno poročevalno službo na vseh železniških postajali svojega okoliša, dokler traja sedanje pomanjkanje vagonov ter da sproti obveščajo zvezno pisarno o potrebah trgovskih krogov na vagonih in o vozovni situaciji, da bomo mogli na pristojnih mestih takoj intervenirati, da se ne oškodujejo vsled tega interesi naše izvozne trgovine.
R. S!.:
»300 vagonov po najmanj 10.000 kg«: koliko je to?
(Iz sodne prakse.)
Šlo je za kostanjev les in spor v tej določbi v sklepnem pismu je zadobil za stranke svoj posebni pomen, ko je v tem času cena kostanjevemu lesu pričela padati.
Prodajalec je razlagal to določbo tako, da mora dobaviti 300 vagonov lesa, katerih vsak mora imeti vsaj 10 tisoč kilogramov, da pa sme doposlati kupcu in da je kupec dolžan prevzeti po dogovorjeni ceni, ki se je ustanovila za 100 kg, z vsakim vagonom tudi več nego 10.000 kg. Kupec se pa opira taki razlagi tudi v tem besedilu nespornega sklepnega pisma, češ, da je to določbo treba razumeti tako, da mora biti vagon glede teže popolnoma izrabljen, da torej ni treba plačati t. zv. zračne tovornine. Tako so se pri pogajanjih izrečno dogovorili. Sploh je tudi trgovinski cbičaj pri kostanjevem lesu, da pomeni vagon prav toliko kakor 10.000 kg; označba »najmanj 10 tisoč kilogramov služi torej samo, da se prepreči zračna tvornina. Dolžan je torej prevzeti samo 3,000.000 kg in sme računati vsak vagon s samo 10 tisoč kilogramov.
Pravdno sodišče je razsodilo v prilog prodajalcu, ko je sprejelo dokaze o zatrjevanem trgovinskem običaju po izvedencih, o volji strank pri sklepanju pogodbe pa obe stranki.
Oba izvedenca sta soglasno izpovedala, da pomeni beseda »vagon v tuzemskem trgovinskem poslovanju običajno prav toliko kakor 10.000 kg, da se ta beseda torej v tem oziru uporablja le, da se označi količina blaga ta-korekoč kot računska enota in ne v železniško-tehničnem zmislu. Da obstoji kak trgovinski običaj, ki bi določal, kaj pomeni označba »vagon po najmanj 10.000 kg , izvedenca nista mogla ničesar povedati. Glede razlage sporne pogodbene določbe pa sta bila različnega subjektivnega mnenja. Po 'enem izmed njiju je smel prodaja-
LEGISLATIVNO DELO V M1NISTSTVU
TRGOVINE IN INDUSTRIJE.
*
Ministrstvo trgovine in industrije pripravlja pravilnik 1: zakonu o valorizaciji bilančnih vrednot javnemu polaganju računov zavezanih podjetij, ki izide v najkrajšem času. — V delu se nahaja predlog zakona o industrijskih obveznicah, kd naj odpomore naši kreditni krizi z možnostjo kreditov v inozemstvu na širši podlagi, kakor je to predvideval čl. 71 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april—junij 1925. — Nadalje se izdelujeta v ministrstvu zakon o gospodarskem svetu in zakon o gospodarskih zbornicah (trgovskih, obrtniških in industrijskih), ki v bistvu ne bo izpremeuil sedanjega položaja. Ministrstvo obljubuje za dogledno doho še celo vrsto gspodar-skih-administrativnih zakonov, katerih sestavo je poverila g. dr. Mirku Kosiču', tajniku novosadske trgovske in obrtniške zbornice, kojega je v ta namen vpoklicalo v ministrstvo na začasno službovanje.
REDUCIRANJE DAVČNIH URADOV.
Kakor čujemo se v Sloveniji ukinejo davčni uradi v Ložu, Tržiču, Sevnici, Vel. Laščah, Rogatcu in Marenberku in njihovi posli preodkažejo sosednim davčnim uradom. Za razlog tega reduciranja se navaja v prvi vrsti štednja, ki bo prizadetemu prebivalstvu brez dvoma povzročila veliko nepotrebnih potov in stroškov, ker se mora v gotovih poslih vendar
osebno obračati na davčne urade, n. pr. pri diferencah o plačilih, v taksnih zadevali itd., povzročalo pa bode osobito ob sedanjih stanovanjskih razmerah nepri-like tudi uradnikom, ki bodo brez dvoma težko dobili na svojih novih mestih primerna stanovanja. Po našem mnenju je prihranek na redukciji tako malenkosten, da bi ministrstvo moglo brez ogrožanja ravnotežja državnega proračuna počakati z redukcijo do uveljavljenja re>-forme finančne uprave.
OGRSKE BANKE IN PREDVOJNO PREMOŽENJE.
Ogrske banke so predelale svoje račune na valuto pengo, so izdale bilance in so priobčile statistiko ogrske kreditne organizacije. Doslej so mogli ugotoviti sledeča zanimiva dejstva: Na ozemlju sedanje Ogrske je delovalo leta 1913-820 denarnih zavodov, leta 1924 samo 680, in letos je priobčilo na pengo prikrojene zlate bilance samo 600 zavodov. Leta 1913 je imelo onih 820 denarnih zavodov 1506 milijonov zlatih kron lastne glavnice, leta 1924 680 zavodov samo 13'8 milijard zlatih kron; in na podlagi pred kratkim priobčenih bilanc razpolaga sedaj obstoječih 600 ogrskih denarnih zavodov s 183T milijard zlatih kron lastne glavnice; banke v Budimpešti imajo 141.2 milijard zlatih kron, provincijalne banke pa 41'9 milijard. Kakšna razlika med predvojno in med povojno dobo!
lec dobaviti kupcu navedeno število vagonskih pošiljatev, 'ki je vsaka morala imeti vsaj 10.000 kg, a meja glede teže navzgor ni bila omejena, vsaj toliko ne, da bi se ne smelo naložiti na vagon do 12.000 in 15.000 kg. Drugi izvedenec pa je mnenja, da bi smel prodajalec dobaviti le ono količino blaga, ki bi ustrezala navedenemu številu vagonov, računjenih po 10.000 kg, in bi torej število efektivno dobavljenih železniških vagonov sploh ne bilo upoštevano. Z ozirom na to različno subjektivno razlago sporne pogodbene točke od strani obeh izvedencev je jasno, da v tem oziru o kakem Irgovinskem običaju sploh ne more biti govora, in da se mora prava pogodbena volja strank ugotoviti na drug način.
Kupec je sicer tudi še uveljavljal, da je v istem letu z različnimi drugimi strankami sklenil slične pogodbe, da se je pa pri vseh teh »vagone jemal za 10.000 kg in ne več. Toda to samo po sebi ne more izključiti, da bi pravdni stranki ne bili sklenili izrecno dogovor drugače, tako kakor ga zatrjuje prodajalec. Na podstavi prodajalčevega zaslišanja kot stranke je sodišče ugotoviol, da je prodajalec 8. aprila kupcu, ki se je bil zglasil pri njem, izjavil, da ima kakih 400 vagonov, t. j. 4,000.000 kg kostanjevega lesa na razpolago, na kar je bil kupec pripravljen kupiti to količino in še pripomnil, da jo bode prodajalec lahko naložil na 300 železniških vagonov, ko je bila pogodba že napisana, je kupec še izrečno izjavil, da bode vpisal besedo »najmanj«, da bode bolj sigurno, da bo dobil vso omenjeno količino lesa. Po tem pa je jasno, da se je sporazumna volja obeh strank nanašala na vso, po prodajalcu omenjeno količino kostanjevega lesa, t. j. na okoli 4,000.000 kg in da v pogodbo napisane besede »300 vagonov po najmanj 10.000 kg niso bile rabljene z onim pomenom in onim zmislom, ki ga imajo običajno v trgovinskem poslovanju, t. j. kot absolutno določena računska enota v tem zmislu, da pomeni vagon toliko kakor 10.000 kg, ampak da ie s temi besedami bila mišljena vsa po prodajalcu omenjena količina okrog 4,000.000 kg, ki bi se naj dobavila kupcu z efektu iran jem 300 efektivnih železniških vagonov. Kupec je, kot stranka zaslišan, sicer zanikal, da bi se bilo ob pogajanju govorilo o
4,000.000 kg, in je trdil, da se je enostavno govorilo o 300 vagonih ter da se je beseda v tem zmislu, da mora biti godbo le v tem zmislu, da mora biti nakladalna teža vagonov izrabljena popolnoma, da ne bode treba plačevati zračne tvornine. Sodišče pa je moralo prisoditi večjo verojetnost prodajalčevi izpovedi, ker ni uvideti, kak poseben interes bi mogel imeti kupec na tem, da se prepreči zračna tovorni-na, ki itak ne obremenjuje njega, ker je po mnenju izvedencev itak trgovinski običaj, da mora morebino zračno tovornino kupcu prodajalec povrniti, če ima prevozne stroške nositi kupec, kakor v tem primeru dogovorjeno.
Prizivno sodišče je potrdilo prvo sodbo. — Izvedenca sta pač oba izjavila, da pomeni vagon brez drugega dostavka toliko kakor 10 ton. Glede razlage sporne določbe, ki ima tak dostavek, je pa izpovedal eden izvedencev, da bi se smelo naložiti na' vagon 12 do 15 ton, drugi pa, da mu ni znano, kaj sta hoteli stranki izraziti z besedo najmanj po 10.000 kg«, vendar da on misli, da je dobaviti na vagon 10.000 kg. Iz teh izpovedi, predvsem iz slednje navedene, pa sledi, da o kakem trgovinskem običaju v tem oziru ne more biti govora in 'da bi bilo torej odveč, da se zasliši še tretji izvedenec, kakor meni prizivatelj.
Vsebino pogodbe in dotično voljo strank je razmotrivati tudi pogledom na vse okolnosti tega posebnega primera, ki so utegnile biti merodajne strankam za njujin sklep. Ugotovitvam, ki jih je v tem oziru napravilo ha podstavi. sprejetih dokazov prvo sodišče, ni kaj prigovarjati in se jim iz pravilnih razlogov prve sodbe pridružuje v vsem obsegu tudi prizivno sodišče.
Revizija tudi ni imela uspelia. — V pravni zmoti pobijane prizivne sodbe
sploh ne more biti govora. Če smatra prizivno sodišče, da je šel dogovor med strankama za tem, da je dobaviti ne 300 vagonov v običajni teži po 10 ton, marveč 300 vagonskih tovorov po najmanj 10 ton, a prosto prodajalcu dobaviti tudi večje vagonske tovore, k tem ni rešilo nikakega pravnega vprašanja. Gre le za ugotovitev volje strank, torej dejanskih okolnosti, ki s pravnim vprašanjem nima stika. Dejanske ugotovitve pa se dajo z revizijo pobijati le, če so v protislovju s spisi ali napravljene brez zadostne podlage. Ne v enem, ne v drugem oziru pa ni utemeljenega očitka proti sodbi. Sicer nasprotuje po mnenju revizije ugotovitev, da ne gre za dogovor o 300 vagonih kot določeno množino 4000 ton, nego za 300 vagonskih pošiljatev z nedoločeno skupno težo, od katerih pa vsaka poSiljaev mora najmanj 10 ton iznašati, trgovinskim običajem. Toda v tem oziru ne gre za trgovinski običaj, ker morejo stranke proti njemu kaj drugega dogovoriti, kar se je tukaj po podsodnih ugotovitvah tudi dogodilo. Ali pomeni označba »najmanj po 10.000 kg« Ie, da se hočejo s tem izključiti t. zv. zračni tovori, izvedenca nista mogla točno odgovoriti, ker je bil eden mnenja, da more prodajalec dobavljati vagone, naložene s 10, 12 ali celo 15 tonami, drugi pa, da gre za vagone po 10 ton. Pravilno torej zaključuje prizivna sodba, da sledi iz tega, da kakega trgovinskega običaja v tem oziru ni. Glede na to in pa ker je po § 362. civ. pravdn. z. v takem primeru dopustitev dokaza po tretjem izvedencu prepuščena preudarku sodišča, tudi ni pomanjkljivosti postopanja in je prizivna sodba vseskozi pravilna.
Kupujmo in podpirajmo
domači izdelek, izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
-
Trgovina.
Opozoril« trgovcem s tekstilnim blagom. Na prošnjo čsl. tvrdke Vomviller et Cie., ek&port volnenega blaga v Brnu, ČSK, opozarja konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani, tukajšnje ti'govce, da so se v zadnji dobi pojavili v Jugoslaviji neopravičeni zastopniki omenjene firme, ki so za nje račun fingirali naročila in za ista kasirali neopravičene predujme, s čimer so dotične trgovce občutno oškodovali, tvrdko pa postavili v zelo neprijeten položaj. Opozarjajo se vsi tukajšnji trgovski krogi, da so v takih slučajih oprezni.
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: Slaščičarna »Jora«, družba z o. z., Celje, Reprezentanca delniške družbe Donava-Sava-Jadransko morje (prej družba južne* železnice) za kraljevino SHS, Ljubljana, Vode-Reicher-Turk, lesna trgovina, Ljubljana, in Tovarna parketov in lesne volne Marenec in drug v Št. Petru v Sav. dolini. Izbrisali sla se nastopni firmi: Tvornica mo-drila F- Turin & Komp. v Celju, družba z o. z. v likvidaciji, in Perhavec & Va-Ijak, tovarna za izdelovanje likerjev, družba z o. z. v Mariboru v likvidaciji-Monopol tobaka v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je šest tvornic tobaka, dvoje za cigarete, ena tvornica za zaboje, dve solarni in 46 skladišč za predelavo to-# baka. Uprava monopolov ima 733 uradnikov, 237 zvaničnikov in 456 slug. Skupaj torej 1426. Dohodki monopolov neprestano nastejo. Leta 1923 so znašali 2.008,653.000 dinarjev. Leta 1924 2 bilijona 300,000.000 dinarjev, lani pa
2.405,000.000 dinarjev. To so dohodki brez taks. Monopolska uprava plačuje anuitete za vse predvojne dolgove bivše kraljevine Srbije in za Blairovo posojilo. Za prve plačuje pa 102, za drugo pa po 70 milijonov dolarjev na leto. V kratkem bo uprava monopolov zgradila nekaj novih skladišč soli. Največjo paž-njo posveča uprava prodaji tobaka v inozemstvo.
Ureditev delovnega časa v beograjskih trgovinah. Pogajanjem, ki »so se vršila med delojemalci in delodajalci glede ureditve delovnega časa že skoro tri leta, je napravila uprava mesta Beograda, v katere kompetenco spada zaščita
reda in ugleda prestolice, konec s tem. da je te dni izdala na osnovi obrtnega reda in zakona o zaščiti delavcev na-redbo, ki je to vprašanje definitivno uredila. Delavni čas po trgovinah v Beogradu bo trajal sedaj 10 ur. Trgovine se bodo odpirale ob 7. predpoldne in ob
2.	popoldne, a zapirale se bodo ob 12. »poldne in ob 7. zvečer. Varnostni organi so dobili navodila, po katerih bodo pazili, da se ta odredba ne bo izigravala.
Italijansko . runiunska trgovska pogodba. Po sklenjeni pogodbi o prijateljstvu med Italijo in Rumunijo nameravati obe državi skleniti še novo trgovsko pogodbo, ki naj okrepi medsebojne odno-šaje tudi v gospodarskem oziru.
Češkoslovaški trgovski stiki z Albanijo. Češkoslovaški izvoz v Albanijo se razvija pretežno preko Italije in italijanskih pristanišč. Od celokupnega italijanskega izvoza v Albanijo odpade približno ena dvanajstina na češkoslovaško blago. Ker pokriva Italija približno Y\ ceu lokupnega albanskega uvoza, odpada na češkoslovaško blago okroglo ena desetina ivsega albanskega uvoza. Od češkoslo; vaškega blaga se uvaža v Albanijo največ sladkorja, stekla in porcelana.
Industrija.
V Šibeniku se ustanovi nova tovarna za aluminij. S pomočjo ameriškega kapitala se namerava zgraditi v Šibeniku novo tovarno za pridobivanje aluminija. Kakor znano tvori bauksit, kojega nahajamo v Dalmaciji v velikih množinah, surovine za aluminij in brez dvoma bo tovarna, ki bo prva te vrste v naši državi, dobro uspevala. *
Začetek ogrske sladkorne kampanje. Nekatere sladkorne tovarne na Ogrskem so z obratovanjem že pričele in so začele s produkcijo sladkorja. Večina tovarn pa začne z delom šele v zadnjih septemberskih dneh. Strokovni krogi pravijo, da je pesa kvalitativno prav dobra, da je pa kmeti nočejo odkopati, ker čakajo na dež in s tem na večjo težo. — V bodočih dneh se bodo začela med finančnim ministrstvom in med zastopniki sladkornih industrijcev pogajanja o določitvi cene za sladkor. Kakor beremo, se domače cene za sladkor ne bodo spremenile.
Gratis-akcije rumunskih petrolejskih družb. — V gospodarskih in finančnih rumunskih krogih se govori, da bodo začela izdajati petrolejska podjetja gra-tis-akcije. Družbe, ki so dale delničarjem primerno dividendo, so morale odšteti državi velike zneske kot dividendni davek. Da se temu ognejo, bodo izdale nove akcije in jih bodo prepustile starim delničarjem namesto dividend, bodisi brezplačno ali pa po skrajno nizkem kurzu. Finančni krogi se pa bojijo, da lastniki delnic, ki sedaj svojo delniško posest podvojijo, novih akcij ne bodo obdržali, temveč da jih bodo prodali na borzi. V tem slučaju bi pa prišlo do pre-plavljenja borze s petrolejskimi akcijami. — O rumunski petrolejski industriji in o njenem razvoju bomo prinesli poseben članek.
SSSS £5 S & £■ iHF £? E SSi S- S S ffS >BUiiDHA< f~TT 1 .	ZJ
Akc piješ „6uddfia“ čaj, vžigaš že na zemlji raj!
i- >-	.....
T:?ADE MARK I 	—	■
Oenarstvo.
Valorizacija galiških deželnih posojil.
Posojila bivše dežele Galicije iz let 1893, 1904, 1905, 1908 in 1913 se v smislu poljskega zakona o valorizaciji zamenjajo za 5% poljsko konverzijsko posojilo. Rok za zameno poteče dne 30. junija 1927.
Davki In takse.
Donos državnih monopolov v prvem tromesečju proračunskega leta. V mesecih april, maj in junij t. 1. so znašali donosi državnih monopolov 619'3 milj. Din. Na posamezne monopolne predmete se razdele sledeče: tobak 441'2, sol 77'6, petrolej 30'4, vžigalice 33'5 cigaretni papir 35 in razno 1'6. Proračun je prekoračil donos tobaka za 35'1, vžigalice 0'6 in cigaretnega papirja za 1'5 milj. Din, za proračunom pa je zaostal donos soli za 0'5 milj. Din in donos petroleja za 5 8 milj. dinarjev.
Promet
Prometna konferenca na Sušaku. —
Generalna direkcija državnih železnic je sklicala za torek dne 23. septembra t. 1. na Sušak konferenco o voznem redu za prihodnje leto 1927. Na tej konferenci se bo razpravljalo: 1. o mednarodnih brzovlakih in potniških zvezah, 2. o lokalnem voznem redu potniških, poštnih in mešanih vlakov ter 3. o drugih eventualnostih, ki so v zvezi s potniškim prometom.
Nadomestitev železnih telefonskih žic z bakrenimi. Ministrstvo pošt in brzoja-va je sklenilo, kakor se poroča iz Beograda, da izmenja telefonske in brzojavne proge v Sloveniji, ki so opremlje*-ne z železnimi žicami. Proge bodo dobile bakreno žico. Dasi se je to tudi s strani naše zbornice neštetokrat zahtevalo in bi bilo že res potrebno, da se nadomestijo železne žice, ki električne struje tako slabo prenašajo, da so pogovori na večje razdalje skoro izključeni, se zdi ta notica vendar komaj verjetna.
Preustroj poljskih železnic. Z začetkom novega gospodarskega leta bodo oddali poljske železnice na novo posebej za to ustanovljeni generalni direkciji državnih železnic, ki bo upravljala železnice na strogo trgovski podlagi. Na Čelu direkcije bo generalni ravnatelj, ki bo imel poleg svoje plače še določene odstotke na čistem dobičku. Prometno ministrstvo bo obdržalo samo kontrolne funkcije in pa določitveno pravico v tarifnih vprašanjih.
Rumunske železnice. Rumunsko prometno ministrstvo študira načrte za zboljšanje železniškega prometa. Brez ozara na potrebo novih železniških zve«z je podstavek obstoječih prog deloma zelo slab, in prav tako tudi lokomotive in vagoni. Za redno obratovanje je potreb-nilc 3500 lokomotiv, 5000 osebnih in 80 tisoč tovornih vagonov. Imajo pa samo 2000 lokomotiv, 3500 osebnih in 46.000 tovornih vagonov. Pogajajo se za dobavo kapitala, ki bi omogočil nabavo novih vazalnih sredstev in pa popravo prog.
Strokovno šolstvo.
Začetek šolskega leta na Gremijalni trgovski Soli v Ljubljani se vrši dne 4-. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne. Vsi vajenci in vajenke naj se zglasijo točno ob določeni uri na Ledini. Pouk se Ibo vršil v pondeljkih in torkih popoldne. Podrobnosti so razvidne na šolski deski v veži šole na Ledini.
RAZNO.
Klavnica v Subotici. V Subotici se ima zgraditi velika klavnica in tržnica. Pogoji za eventualni nakup klavnice in tržnice so interesentom na vpogled pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Zbližan je med Jugoslavijo in Bolgarsko. Bolgarski finančni minister Volo* je sprejel nekatere zastopnike tiska in jim podal važne izjave o pokretu, ki je nastal pod novim režimom med Bolgarijo in Jugoslavijo. Volov je izjavit, da je zadovoljen z uspehi in s pogoji posojila za begunce, ki ga je dobila Bolgarija. Zadnje zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo pomeni prvo etapo za vzpostavitev tesnejših stikov med obema na rodoma. Jasno je, da ta dva naroda ne moreta živeti ločeno in ju ni mogoče obzidati s kitajskim zidom. Bolgarska vlada bo kmalu pokazala, da želi iskreno prijateljstvo in zavezništvo z Jugoslavijo. Pokret makedonskega komiteja bo v kratkem popolnoma zatrt. Sploh manjkajo osebe, ki bi ga hotele voditi. Dogodki, ki so pred enim mesecem zastrupljali medsebojne odnošaje, so urejeni.
Mednarodna gospodarska konferenca.
V zadnji seji druge komisije v Ženevi je poročal Loucheur o pospešenem sklicanju Mednarodne gospodarske konference. Povedal je, da je prvi tajnik Zverco narodov določil za datum drugega zborovanja pripravljabie gospodarske komisije že 15. november. Šele potem bo mogla Zveza narodov razpravljati oN vprašanju vpoklica in sestave gospodarske konference. Pripravljalna gospodarska komisija je dobila samo splošna navodila, nato je predložil Loucheur svojo resolucijo, ki pozdravlja spomenico Zveze narodov za sklicanje mednarodne gospodarske konference in ki ugotavlja, da zahteva sedanji svetovnogospodarski
položaj l>olj kot kdaj prej mednarodno sodelovanje držav. Komisija je predlog Loucheurja soglasno sprejela in ga bodo predložili »boru Zveze narodov. V poročilu omenja Loucheur, da je uspeh konference mogoč le tedaj, če izlušči pripravljalni odbor iz ogromne možice gospodarskih problemov samo majhno število bistvenih vprašanj, za kojih ureditev bi se pa konferenca morala pač pošteno potruditi. Kakor vidimo, hočejo res nekaj narediti. 1200 milijonov mark za Porenje! >New York Times« prinaša.-jo poročilo iz Berlina, da je Nemčija pripravljena dati na razpolago za 1200 milijonov mark prednostnih akcij nemške državne železnice reparacijskim upnikom, da dobi za to oprostitev Porenja, Saarskega okrožja in okrajev Eupen in Malmedy. Državna vlada nima nič proti temu, da pridejo za stabilizacijo franoo-ske-belgijske valute potrebni železniški boni na trg.
Modnnrodua konferenca dela. Urad dela v Ženevi je poslal Centrali industrijskih korporacij v Beogradu vabilo na 83. zasedanje Sveta mednarodnega urada dela, ki se bo vršilo v dneh 13. in 14. oktobra t. 1. v Ženevi. Mednarodna organizacija delodajalcev bo imela predhodno dne 11. in 12. oktobra v Ženevi posebno konferenco, na kateri bo razpravljala o delovnih razmerah v evropskih državah. Našo državo bo na tej konferenci zastopal glavni tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. Gj. čurčin.
Gospodarska kriza v Runiuuiji. V zvezi z jesensko kampanjo se pojavlja v Runi uniji občutno pomanjkanje denarja, ki se bo ob sladkorni kampanji še> poostrilo. V gospodarskih krogih se splošno izraža bojazen, da ne bi pomanjkanje denarja povzročilo kreditne krize in da ne bi banke, ki ne razpolagajo z zadostnimi likvidnimi sredstvi, deloma kreditov ne omejile, deloma pa že dovoljenih kredi-
tov ne odpovedale, v splošnem pa kreditov ne podražile, da ne bi gospodarski krogi za povišane stroške mogli najti 1;ritja v svojih kalkulacijah.
Spominska knjiga češkoslovaške industrije in trgovine. Povodom desetletnice obstoja češkoslovaške republike bodo izdali Čehi posebno propagandno publikacijo o češkoslovaški industriji in trgovini o njenih prvoboriteljih. Knjiga je namenjena bodočim rodovom v spomin in pa sedanji praktični potrebi. Obravnava vse zanimive pojave iz zgodovine češkoslovaškega gospodarskega podjetja in pa v soudeležbi republike na njegovem razvoju.
TRŽNA POROČILA.
Dunajska borza za kmetijske produkte (22. t. m.). Tendenca svetovnega trga je. zopet čvrstejša, ker .so slabša poročila iz Kanade dala povod za špaku-lacijska nakupovanja. Dooim na budim-peštanskem tržišču ta čvnstoča ni vplivala, je bilo dunajsko tržišče čvrstejše, zlasti ker so se ponudbe v žitu zmanjšale. Uradno nolirajo vključno blagov-noprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica domača 88—39, potiska 42.50—43.50, rž 28.25—28.75, ječmen domači 31—39, slovaški 34—39, turšči-ca 25—26, oves domači 23.75—24.50, moka >0« ( trgovini na debelo) domača 72—75, madžarska 68—73, jugosloven-ska 67—71.
Ceno na njujorški banki. Dne 21. septembra t. 1. je. notirala na njujorški borzi kava santos 4 = 22*31, rio št. 7 = 17*75, za september 16‘75, za december 16*27, za marc 15'84, za maj 15'54, in za julij 15‘24, sladkor pa za september 2'71, za december 2'79, za januar 2*81, za marc 274.
Oaj. Na svetovnem trgu se položaj ča-jeve trgovine v zadnjih tednih ni spremenil. V Hamburgu imajo cene za srednje in fine vrste prav čvrsto tendenco. Pridelek v Severni Indiji je bil koncem avgusta za dobra dva milijona kilogramov boljši kot lani in za 11 milijonov kilogramov boljši kot leta 1924. Vreme je dobro. Zato pričakujejo za slabše vrste večjega dovoza v Evropo in s tem vred tudi nekoliko znižanih cen, čeprav je tendenca zaenkrat še prav trdna. Za boljše vrste pa znižanja ni pričakovati, ker je njih produkcijska možnost omejena. Pridelek na Kitajskem je otež-kočen vsled neprestanih domačih bojev. — Povprečni letni svetovni pridelek čaja znaša ca 650 milijonov kilogramov, od kojih pride na Kitajsko 300 milijonov kilogramov, na Indijo nad 150, na Cey-lou ca 80, na Japonsko ca 40 itd.
Ljubljanska borza.
Petek, dne 24. septembra.
Vrednote. Invest. pos. den. 72, bi. 73.50; loter. drž. renta, den. 307, bi. 310; zast. listi Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; kom. zadolž. Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica, den. 193, bi. 196; Ljublj. kred. kan-ka, den. 165, bi. 170; Merk. banka, Kočevje, den. 92, bi. 94, zaklj. 92; Prva hrv. šted., Zagreb, den. 866, bi. 870; Slav. banka, Zagreb, bi. 12; Kred. zavod, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne, bi. 112; Združ. papirnice, den. 104; Stavbna družba, den. 55, bi. 65; šešir, den. 104, bi. 104, zaklj. 104.
Blago. Les: 2.60 m 14 X 24 X 14 otesani, dobava do koncem aprila 1927, plačilo proti akreditivu, fco meja za kom. den. 37; bukovi pragovi: 2.45 m 12X X 22 X 12%, dobava do koncem marca 1927, plačilo proti akreditivu, fco meja za kom., den. 33; deske 24 mm, 4 m dolž., suhe, I., II., media 23, 24, fco meja den. 510; skorete 13 mm, 4 m dolž., media 21, 22, I., II., fco meja, den. 540; deske 25 mm, od 2 do 3 'A m dolž., od 9 do 15 cm šir., suhe lepo izdelane, za 100 kg fco meja, den. 60. — Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco nakl. post, bi. 260; pšenica domača nova, fco nakl. post., bi. 285; koruza, fco vag. nakl. post., bi. 165; rž domača, fco nakl. post., bi. 210; oves novi, fco nakl. post., bi. 155; fižol beli novi, fco vag. nakl. post., bi. 170; krompir rani, fco vag. slov. post., bi. 95; laneno seme, fco Ljubljana, den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana, den. 370; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post., bi. 100.
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi
I )uevna gojitev s »Kalodonrom« je .lajsigurnejša pot, da obvuru-
Tie lepoto in zdravje Vaših zob.
jaiOM.
O-Cna 'cny
Edino ŽIV Ciini stroji in najboljSi kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
D£ I. HOGLER
se je preselil in ordinira od torka, dne 28. septembra naprej v Ljubljani
v Dalmatinovi ulici št. 9
(vhod Kralja Petra trg št. 3) dopoldne od pol 10, do pol 11.,
popoldne od 2. do pol 4. ure.
Grltzner Adler
Ljubljana, btizu Prešernovega spomenika
Pouk v teženju brezplačno. — Večletna garancija.
Najnlije
cenel
Tudi na obroke 1
V Mariboru “
prostorni trgovski lokali z skladišči in kletjo in posebej še štiri velika skladišča s kletjo.
Pojasnila daje Pokojninski zavod za nameščence'jv Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Pozor!
Zahlevnjte cenik!
bogato zalogo nogavlo In rokavlo za dame, gospode In otroka, vezenina, naSivkov in 8lpk ter drugega modnega in toaletnega blaga, potrebštln za il-vlile, krojaie In 6ovl|ar|o
na veliko In malo
po na]nii|l dnevni ceni pri:
JOSIP PETEIM
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi levo.
JAVNOSTI
Predsednik Saveza čevljarjev le trdil na kongresu v Zagrebu dne 22. avgusta
'.J	' » X ’	.	•	!	-.
da znaša poraba obutve v naši državi
letno...............................12	milijonov	parov
da znaša domača produkcija letno . .	4	milijone	parov
ter da se uvozi letno............... S	milijonov	pafOV
Ta trditev z netočnimi podatki zavaia javnost v zmoto.
Resnica je:
državna statistika izkazuje v letu 1924 uvoz 298.008 kg, t. i. 500.000 PAROV
v letu 1925 uvoz 468.863 kg, t. j. 782.000 PflROV računajoč povprečno težino 1 par 600 gr.
Po teh podatkih je znašal uvoz 1.19244°lo i.192561|20io
od celokupne letne porabe.
Uvoz ni vzrok krizi in brezposelnosti v čevljarstvu. Proizvajalci se protivijo uvozu samo zato, ker jim na trgu kontrolira njihove cene.
VPRAŠAMO JAVNOST:
1.) Je-li uvoz 6V|o od celokupne letne porabe v državi uničujoče konkurenčen?
2.) Je-li zahteva, da se poviša carina, iz pridobitnih razlogov upravičena?
•ar .	‘	■
3.) Bo-li povišanje carine in s tem zvišanje cen obutvi služilo interesu 13,000.000 prebivalcev?
1.1.
Uvoz 1.1925
Uvoz 1.1924
782.000 parov
$
>
©
&
S
a
o
o
o
o
o
o
M
<o
ja
(0
O
a
(0
01
500 000 ptrov
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgav*ko-!nduatri]«ko d. d. >MBRKUR> kot izdajatelja in tl«karja: A. SEVER, Ljubljana.