Stav. 256 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v torek 14. d«nmbri 1920 Posamezna Številka 20 stotink letnik XIV .-■.i — Izvze.aši pnnedci)t.» — vsak dan ajutraj. —• UreUniltvo: uiica »v. f-rftnt-1.4 Ašiakega 20, L nadstropje. — Djpial nai se poliljaio of«1-liitvu. — Neiranklraiu pisma se ne spi^ ,\nton Požar, tf_čajat«Ij in odgovorni urednik fticfan Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost- — h« - , pol jeta L 32.— in ccle leto L 60.—. — TeJeio* .. „avc 3tev. 11-57. župu u»ia EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi ce računajo v -žirokosti ene kolone (72 mit). — Oglazl trgovcev In obrtnikov mm po 40 ttou. ! •smrtnke, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi deMralh uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacijo se pošiljajo it kiju čn o upravi Edinosti, v Trstu, talk« av. Frančiška AsiSkega fitev. 20,1. nadstropje. — Telefon urodniStva in uprave 11-5? Poginule o krivcih (pogodbo, da ina veljati kot meja med bodočo jugoslovensko državo in Italijo ; strogo začrtana narodnostna meja, prav Dve leti se je pripravljala naša usoda.; gotovo ni kar čez noč menjal svojih na^ Dv ;cti je naš narod, oprt na svojo pra* Zorov. To vidimo iz njegove izjave, da vic o, čakal in čakal, da se mu prizna j se ukloni — sili. pravica. In ko sta minoli dve teti, je bil se je torej hotela izogniti izvedb "' hi londonskega pakta, je morala Jugo* slavija podpisati, ker so vsi zavezniki priznavali omenjenemu paktu veljav? nost in ni bilo po NVilsonovem padcu nikogar, ki bi bil podpiral jugoslovensko. stališče. Neurejena, od vseh strani ogro* žena Jugoslavija je bila v Rapallu pos nolnoma brez moči. To nam potrjujejo zastopniki nekaterih italijanskih strank, Vi predbacivajo Giolittiju. da je premalo izkoristil neugoden položaj Jugoslavije. To so bili vzroki, ki so vplivali na od* 'oči te v i ugoslo venske delegacije. Nika* kor torei ne more biti govora o izdaj* stvu od strani drja. Trumbiča. Izdala in r»rodala nas ie vsa er^enta. ker je zavr* tfla geslo o samoodločbi narodov, kakor Mtro se to geslo ni več ujemalo z nje* nimi računi. t fca svojo pravico opeharjen. Čisto nara* [ven pojav je, da išče krivica svoji ne* kreči in ravno tako naravno je. da isce krivca tam, kjer je bila krivica zapeca* leiiii. L)o lu se&a njegov pogicu; vse, [je še dalic v ozadju, tega ne vidi. £ato ^e ne smemo čuditi, ako porablja v svo* i nevolji najbolj vidno osebo in ji mc= e \ obraz ponižujočo besedo: izdajalec. l)r. Trumbić nas je izdal, tako pravi priprost naš človek; dr. Trumbić nas je iz. *al se sliši neredko tudi iz ust inteli* 7enta. ki bi lahko malo dalje mislil m vh ego -amo do Sv. Margante Lu ki smo ga še včeraj povzdigo* Vali v deveta nebesa in mu peb slavo, sneve je bil sredi bojnega viharja vrgel med svet geslo o samoodločbi narodov. Takrat so segali nemški topovi do Fari* prf T * ada!e so -ušila, voina sreča je bila popolnoma na lit-ani osredn i se evasc. nost je bila, da zm*ga nemški miMtan rem. In v tej nevarnosti so se oprijeli ententni državniki žarečega ^ibonove* £a sesla kot rešilne bilke: svohoH* in Samoodločba narodov, tudi najmanj je postalo v njihovih rokah o-rre ici Je aecalo dalje nego nemški torovi. Pa Je pnšcl dan, da so se osredn;e velesile zgraiene na bajonetih, *n*i'e v-pod težo Wilsonovega orožja. Kakor mtro se ie to zfiodilo ie Postalo >o orore tudi odveč in Wi'sonove i^eso bile nokonane. In ker jih njihov last-i „r.« »ataiiti. ie mo-nl iti tv^ rn f-4 t-" IV' Vi Vrvt J ■ ti da ie rr ost0 ' ;vo-irr» l'c»pim otrokom. T«;*-. rro^ i 71 iimo tfa slavili včer?i ravro ----------P.-OV* * "'stto a.. "O-, HH^H -rtiTr^^niVi nravi pit ----— ---------■■ ----- r vič c? - el-.tS«mn 'Vrtvr?«*' t.f^t ----rj^ič "n*^1 pa /-o-"« r **a T^n^i nos'edica Wjf-»roti o^-onina večina naših državnih ?.astor- :t v v konstituanto, 419 poslan* "pv H ^o^o ?nali varovati interese 0 večine nahoda proti tej manj* "-» lic ip piceovi tovariši so bili iz* t- T v konstituanto naše kraljevine, t.; ;e ^-jjjfa vseh velesil, 1 ^mrl-'i- vo'i'ne^a reda. ki ga je iz* časni n^rlament naše kralje\ine. Por»o!rir>mfl nelogično je torej, če sedaj f* \r: ' i' tev-i, da se prizna zastopstvo l rv:» Vecta državnega sabora. — »Rijeć« p v? da sr danes že jasno vidi, > Protič s svoiim podpira- pa bi!i to Slovenci iz zase er^ U za ie^nice podpiral direkt* Ua. že hočete — danes ne ^ pr0tjfir2fVII0 nolitiko. To mora pre* vc^e-o nič drugega nego — ra ;:r većne vladne krize itd. Priiateli, : da so biH strankarski boii, r• to |Tv,e'i za posledico neštete vlad«r r -\ o oh času, ko ie bila narodova slož* i naibolj potrebna, neume«tni in t mlade države skraino škodljivi, 1 Vor ie bilo škodljivo izdainiško rovar^ ■ re raznih Frankov in Sachsov. To^a T tvrri vzrok diplom atičnega poraza tiči dri'god. ^ko poflledamo na zemljevid, vidimo r1" in« mlada J^coslaviia skupne meje c šestimi sosednimi državami. Med nji* mi so poleg Ttalije tudi Nemška :a. Madžarska, Romunska. Bolgarija. Vse te države so zahtevale več ali manj jugoslovenske posesti zase. Nemški A v«4tri;i so ie cedile sline r.c *e no ^'»roš«« kem plebiscitnem ozeml u. marveč rud« po južni Štajerski. Madžarska je hotela Imeti zase ne le Prekmrrje. marveč vse pokrajine, ki so pripadale prei kroni sv. Štefana; z Romunsko ie bila Jugoslavija sicer uredila svoje meie, toda romunskim želiam s tem še ni bilo ustreženo v polnem obseuu. Bolgariia pa 5c danes protestira proti zasedbi desne* ga timoške^a breifa 111 nekaterih dtusih obmeinih pokrajin. Vzemimo, da bi bila Jugoslavija na znotraj že popolnoma urejena država, niena voiaška sila ne bi bila mogla vzdržali napada. z dveh ali x*eč strani. In v slučaju voiaškega kon* flikta z Italijo bi bila morala računati najmanj z Madžarsko in Nemško Avstriio. Dt kler pa država svoji zuna* nji politiki ne more dati potrebnega pou* darka z rojaško silo, ne more računati z 'jspehom. So pa še drugi vzroki. Jugoslaviia v Rapallu lii stala samo nasproti Italiji, i.mpak proti vsej ententi. Vsa ententa je Lila na strani Italije. Ko je bila v rim* ski zbornici razprava o mirovni pogodbi med Jugoslavijo in Italijo, je čutil mini* ster Sforza potrebo, da izreče zavezni* kom. zlasii Franciji, zahvalo za moralno podporo pri sklepanju pogodbe. Ta za* hvala gotovo ni bila samo čin vljudnosti, gola fraza; ona nam jasno priča, da so Francozi dejanski posegli v tek poga* janj na korist Italiie. Spominjamo se, da so listi v poročnih o poteku po2a* janj naenkrat prinesli vest, da so prišla pogajanja na »mrtvo točko« in da se Imajo razbiti. Takoj za tem so poročali listi, da je zastavila Francija svoj vpliv pri jugoslovenskih delegatih in da je —• ..pnrazum dosežen. Trumbić. ki ie te* V pehati, če voČomo res trdno in jako dr žavo —r rib koncu svoiih izvajanj do* stavlja »Riječ SHS«: Naša drŽava je tu, 'o si nai zapomnijo vsi in tudi gosp. Radić, ker se bodo na tem temelju iz* delali zakoni, ki bodo veljali za vse, to* f..^; - * Vr> noče sodelova* ti pri nalogah konstituante, ki so ji r ' e in katere si bo še sama stavi* la. potem ie iasno, da moraio avtoma* tično ugasniti tifdi niegovi mandati. Če nride za teh 49 mandatov potem do no« vih volitev, je gotovo, da se bodo zanje potegovale vse stranke in gotovo je tu* di, da Radić in niegova stranka iz tega boi a ne bodo izšli tako močni, kakor cedai. Našo državo so priznale malo drugačne velesile kakor ie Radič, in ie gotovo, da tudi njemu ne bo preostajalo drni?e moral v takem slučaju takoj napovedati, katara članica Zveze Narodov ima nalogo tzvrSiti to «^yera-cife, vrhutega bo moral Svet poskrbeti vse ukrepa kateri se bodo smatrali za umestna. Mednarodna bloka dna komisija bo imela nalogo rešiti sastalo vprašanja. Razprave se udeležijo razni delefatt, med njimi belgijski zastopnik La Font sine. Motta prosi in tudi dooeze za ftvico izjemno postopanje, ona se bo smela zbog ovoje neutralnosti odtegniti dolžnostim blokado. Nekateri delegati pripomnilo, da ta izjema ne bo smels pomeniti odprtih vrat, skozi katera bodo lahko ubežale drage držav« dol. žnostim. ki fih nalaga člen 6. Predlog komisije s« odobri in seja zaključi Seja komkije za smeji te v oborožitve ŽENEVA, 12. Danes pcedipoldne »o je pod predsedstvom Švedca Bratiaga zbrala v polni javni seji Aeata komisija za omejitev oborožitve. Nor-»eiki delegat Lange je predložil sledeči dnevni red: V pričakovanju predvidevanj, ki jih bo poskrbel Svet Zveze Narodov glede omejitve oborožitve. poživlja komisija občni sbor. no| prosi Svet. da stavi tako! vladam predlog, kateri itrctmt za tem, da se razne države pri prihodnjem proračunu v hipu odobritve njihovega vojnega p«». irorakega in zrakoplovnega bugdeta obvežejo, da rm> bodo v času naslednjih dveh proračunor do nadaljnega proračuna prekoračile okrogle svote r imenovanem proračunu določenih izdatkov, seveda izvzeraii: 1. kakršnokoli dostavitev čet, vojnega materijala in denarja, katero zahteva in nameni Zveza Narodov v .*vrho lavriitve obvez, katere državam glasom člena 15. pogodbe ali določeb od Zveze Narodov regisirovanih dogovorov naložene; 2. tajemem položaj kake države, namo da se je bil po členu 8. pogodbe naznanil Zveri Narodov, Nato je prosil za besedo Schanzer, ki fe ob napeti pozornesti izjavil v imenu italijan>ke delegacije, da bo glasoval za predlog. Schanzcrjeve besede so napravile velik in najugodnejši vtis Francoski delegat je Izjavil, da *e bo vzdrževal glasovanja, kar da nima navodil od svofe vlade. Angležki delegat se je pridružil predlogu, ki je bU izvzemai vzdrževanja francoskega delegata eno-dužno sprejet. Častitke Bourgeoisu k Noblovi nagradi. Razprava o načrtu mednarodnega »talnega sodnega dvora ŽENEVA, 12. Občni zbor Zveze Na~ rodov. V začetku sej častita Hymans Bourgeoisu v imenu občnega zbora k podelitvi Nobelove nagrade za mir in izjavlja, da znači izbera sijajno prošla* vo moža. Čigar blesteča karijera je na čast Francije in človeštvu. Hvmans spominja na Bourgeoisovo civilizatorično delovanje pred in med vojno in pravi, da se raduje nad tem, da lahko pofcilja tudi daljnjemu začetniku Zveze Naro* dov izraze ljubezni in občudovanja občnega zbora. (Vsi delgati stoje vročo pritrjujejo). Brazilijski delegat £fhuna podari Bougeoisu ko« ^etHr w nje se podvoji). Globoko ganjen se Bourgeois zahvaljuje in pravi, e čast, ki mu jo je bil izkazal odbor za Nobelove nagrade, Franciji, kateTa je za triumf pravice in svobode narodov žrtvovala morda več, nego drugi narodi. Bourgeois fcziavlia. da g* posebno raz* veseljuje okoliščina, da mu je bila izkazana ta čast med zasedanjem občnega zbora v Ženevi, kajti ona vsebuje dra» sioceno vzpodbujo nadaljevati na trdni podlagi zgradbo mednarodnega miru in sprave. Nato jc občni zbor Zveze Na« rodov razpravljal o načrtu mednarocL nega stalnega j"stičnega dvora. Komi* sija, ki ji je poverjeno proučavanje na« črta, zavrača predlog argentinske dele« gacije, kateri stremi za tem, da se od-» pravi haško stalno razsodišče. Komisija smatra, da tudi razsodišče lahko dobro služi in da ni mogoče razveljavljati do« govorov, katere je podpisala tudi mar* sikatera država, ki ni članica Zveze. Komisija zavrača tudi neki predlog kolumbijske delegacije, da naj se porazdelijo sodniki pronorcijonalno med raz* ne pogodbenice. Kar se tiče Člena, ka* teri se nanaša na nezdružljivost, Je ko* misija določila člen 6., kateri pravi: čla* ni dvorov ne bodo mogli opravljati nobene politične ali upravne službe. Francoski milijoni na Grškem PARIZ, 13. »Journal« piše, da dolt»u# je Grška Franciji 376 milijonov frankov v posojilih in zakladnih vrednotah in 450 milijonov fca odstopljeni materijal i. dr. Skupaj torej 826 milijonov, kur* pomeni da je Franciia najglavnejši upnik Grške med zavezniki. Stran O. •EDINOST« tev. 2S*. V Teuto. da« 14. <*ac*Mbra 1#<20. Grk! nadaljujejo boj proti Kemalktom RIM, 11. Grška leteti« javlja agenciji Štefani: Grška legacija je pooblaščena, da v najbolj odločni obliki opovrže vse glasove glede nekake možnosti miru med Grki in Kemal*paŠo. Nasprotno, vse mer, ki jih je ukrenila grška vlada, da utrdi maloazijatsko fronto, kažejo o njeni trdni volji nadaljevati boj proti kemaiistom neglede na financijelne žrtve, ki jih nosi država. Velik potres v Albaniji KIM. Iz Valone javljajo: Silen po* tres je razdejal vse vasi v okraju Tepe* leni. Mesto Tepeleni je bilo popolnoma uničeno. Do sedaj se je ugotovilo nad 2tH) mrtvih, docim je ostalo 15.000 ljudi brez strehe. Apostolski nuncij na Dunaju DUNAJ, 11. Dospel je apostolski jmncij monsignor Selvaggiani Marchetti. Domače vesti AteaUt r bombami v Gorici. V nedeljo je biLo •itJto gorižko pczcrHčt dogodka, ki bi bil izzval itajvečjo in najbolejtncjo s®nzaciji>, če bi sc bilo to dogodilo v drugačnih časih. Toda danes sc čut-^tva prei-ej otopela, čemur &e pa ni čuditi, ko eo p-c liudje nekako privadili ta-kin? dogodkom, ko te fc uveljavila ti-sla znana. Nulla <*ics...l Ni ga skoio dneva, ko ne bi sv dogajali izgredi, na&ilja, kalema javnega miru in reda, omejevanja politične nm olfui«io nikakor M ctoy v V9akem Tako ,e možno, da ,e tržaSki bstj poročaj kakor J ^ ^^ oMmSb dežcl (terrc redente) o kaki navadni vsakdan,, stvarnln to sc do-j ^ ^^ ^ ^ postopalo z uradniki O- gaja - in ra>™ v tem ,e ******* rvobc^enifa dežel (terre liberaU) d 1. Januarja 1921, »> — v imena patriotizma, zve- t* »..j; _^ na^vzvilenetih idsj Mobe do domovin« iri ljubezni do tvojega naroda. V nedeljo so priredili rcpluhlikanci v Podgori {.vi Gorici in v Gorici sami spominsko slavnosl v počeičenje Aldo Comandinija, ki je padci pri Podpori kot bujevmk. Po tem činu pi,ctete so se poti «Ji udelež. v mesto gorifko. kjer se zbrUi na tako da bodo deležni tudi prvi istih odškodnin. ki bi &e prisodile tem poslednjim. • • » Uradniki Julijske Benečije naj bodo prepričani, da bodo mogoča večja popuščanja, ko ee izvrSi aneksija in ko se sprejme zahtevano izenačenje tedeiu tamoSnjc skupine republikancev. V tem pa z uradniki iz kraljestva. Tudi je težko vpraŽanje sc ec začele zbirati \ bližini sumljive skupine in gmotnega stanja uradnikov vsega kraljestva že kmalu na to se je pojavil \ lokalu — tako poroča poverjeno parlamentu, ki j« edini poklican, da ga t Lavora tere* — marial karabinerjev, ki jc iri a vil,, reši. da fe prejel od Eatistov nalog, naj zahteva, da se * * odstrani z balkona zastava. Tej zahtevi pa ni bolo i Generalni civtir.1 komidarijat opozarja vse dv- -.»treženo. Potem bo sc podali republikanci k neki žame uradnike vseh uprav, da tfm bodo ustav-•portnl prireditvi (foot-ball). Proti večeru so se po- ijene plače za ves čas odsotnosti in torej da bodo dali zopet na sedež republičanske skupine, a od poihrženi morebitnemu disciplinarnemu in kazen- tam skupno na kolodvor. Na prostoru pred kolodvorom je ianfara odigrnla republičansko himno In nekaj drugih koračnic. Ko se je žc popolnoma zmračilo, je zagrinfln silna detonacija. Znana — neznana roka je vrgla bombo med ljudi. Nastala je grozna paniks, izlasti med ženskami. Mnogo jih je padlo v nezavest. Ranjenih pa je bilo okoli trideset oseb — nekatere telko. Tudi par Triača-uov in trije karabinerji. ki so sprvmlj. republikance. Vržena je bila 5e drugo bomba, ki pa ni eksplodirala. To je cp:s dogodka v glavnia pelerah. Mi pa bi podčrtali par zelo značilniii de,stev. N* sedež je priiel marfial karabir.erjev po nalogu faSistov. To daje misliti: Je-li so organi -javne varnosti na razpolago .poedinim političnim strujam na izvajanju njihovih političnih činev! Dejstvo p-1 govori tudi, da je moralo biti varnostni oblasti znane, da bi moglo priti do grdih dogodkov. Je-li kaj ukrenila skcn>u postopanju v zmislu določeb, ki so v vo Ijavi, vsi tisti, ki se ne javijo najdalje do 15, t. m. v nad ali v §olo in tudi vsi tisti, ki se prijavijo, a n« bodo vTftili pravilno svoje službe. Začasnemu oeebju se ne izplača nikska me z dr zs čas njegove odsotnosti in to brez ozira na končne ukrepe proti temu osobju. Takfne so vladne obljube in grožnje. Med tem traja stavka celotno dalje. Uradi so zaprti is večinoma prazni. Kjer ao ec uradniki vendar javili v i-radne prostore, delajo tako imenovano »belo stavko«, t. i. etavko, ki se izvaja na ta način, da so uslužbenci prisotni, da pa držijo »križem tuke«, mesto da bi delali kakor po navadi. V sled stavke brzojavnega osobja je seveda popolnoma obustavljena poročevalna služba raznih agencij, in naii Čitatelji bodo prikrajšani za pre-cej&nji del najnovejših brzojavnih vesti. Zadrego pomanjkanja brzojavne službe čutijo m sapnici 4v& afeata, Iti at*. Jakoj *po- caala StaHo ca aepoštaeaga >tščka*. lUdavedae ata ga vpcsiala, k|e da ia 4ofafl — as^nn dolarje. Kar jim m zna! odgovorili, rta ga aretirala. Ko sta mu preiskala žepe, ste oaila pri njem 423 lir in dve lirtnir i, kateri srta asu aapteaila. Aretirani ee bila tudi Stoliovi pomagači, kateri se mu pomagali pri izvrševanju vžeparake obrti^. PiScjo se: Josip Grogorich, star 19 lat, Brano Sustan. star 15 let, Peter Fasa^ Ivan Besbradica in Ivan Strantl. Vse te mlade lumpače ao hoteli spraviti pod ključ. Mad-potoma eo jim pa uili brez sledu. Tatovi ▼ stanovanju. Preteklo noč ao odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi, stanovanje Eme Crcmato v ulici Valdirivo št. 2. Iz stanovanja ji odnesli za 20.000 lir raznih srebrnih predmetov. Lastnica je naznanila tatvino kvesturi. Živinski človek. 37letai Guido Caris je zvabil v nedeljo popoldne neko llletno deklico v gozd pri Opčisab. Nekaj časa je govoril Žnjo naskočno. ali konečno jo je posilil. Nesnago s odvedli v zap« v ulico Coroneo. Ponarejeni IMOlirski bankovec. Te dni je prijel | v naše merto trgovec Aristide Briazoleri iz Palma-j nove, da plača prt ključavničarju Fumaroliju v ulici1 Media št. 41 dolg 600 lir. Plačal je z lOOOlirskim j bankovcem, katerega je Tumaroli takoj spoznal za ponarejenega. Da bi sc o tern še bolj prepričala, 6ta ga nesla na požtni urad v ulici Ugo Fcscolo, ali tam «o ga jima zaplenili, zato ker nos* serije-9708 - P 30. Brizzolerija »o zapri*. * Pesek«. Včeraj popoldne sta zasačila dva policijska agenta v ulici Cavawa možakarje, ki ao pe-Ijli na dvokolesnem vozičku dve vreči. Eden izmeo agentov vpraša možakarje »Kaj pa peljete na vozu?« »Pesek« — odgovori eden izmed njih. »Kje &ta ga pa dobili?- »V morju-:- Ali možakarji nrjo zapazil!, da se je raztresa vala po vocu neka bela tvarina... sladkor. Agenta, ki sta to videla, sta aretirala trojico. Na kvesturi so 3e legitimirali za: Scopiz Giordano. Tivoli Enrico in Palan Fenrucio. Pozneje se fc »kazalo, da je bil sladkor ukraden v tovarni čokolade »LejcA«. j Aretacija. Včeraj je bil aretiraš 211etai Marko] Prcmiager. ker je oaumljtn. da je ukradel Benjaminu Zulsonu, stanuj o čem u v Skednju, kožuh, vreden 3000 lir. Ok, te prisadi ii»hi |ndk. Včeraj zvečer je prišla iskat pomoči aa rešilno postajo neka Viktorija Facchinetti, stanujoča aa Corzu Garibaldi št 25. Tam službujočemu adravnlku je povedala, da so jo nabile babe vsled predolgega jezika. Nočni napad. Preteklo noč okoli 1. ure je prišel iskat pomoči na reSilno postaio 221etni Angeli Ga-j 5 peri ni, stanujoč v ulici Pozzacheria It. 2. Tam' »lužbujoč zdravnik je ugotovil, da ima tri rane aa, glav in več prank na obeh rokah- Gasperiui je pripovedoval zdravniku, da so ga nabili štirje napa-; dalci in mu vzeli Ustnico « 60 lirami. Zdravnik; mu je podal primemo pomoč ter ga dal odpeljr.ti! v mestno bolnišnico, kjer so ga »prejeli v IV. od-j delek. f« g. Sauafri c£r»l pcjdušaice z cadnjo bo^ jedrevito točko »Allcgro cemodoj. Bachova Arija aa G-atruni« sc jt odlikovala po vznešenih, gorkih tonih, Schubertorra ljubka »Cebelac po lahkcrkrili tehniki fc Saacfaova karakteristična »Pri zibeli« po caaj&vem tonu. Poslednja skladba je lepa u-•pavank«. 1« pogresivna modulacija v sredini skladbe je prevsakdanja, dkoro neukusna. Pagonin:-Jev ^C»priccio», predstepn^a najtežjih del glede tehnike, je bil podan z bravuro. Doda! jc cn koSček izven prograa-a. Najlepša točka vsega večera je bila Bc-ethove-. neva -F-dur aonata-i za klavir in gosli. Tu sta nam pedala gg. Kumar in Sarcin Bcethovena v pristnem cd>evu. Hitela tfta v pripovedovanju dru^ za drugim, zdaj šepetaje, do najtanjega Suštcnja, zdaj zopet elra^lno vskipevajoče dc najbumejšega valevenja. Divcn je bil sAllegro ma non troppo--. Nastopila je tudi gdč, A. Sancin kot soiopevka. Njen glas je precej močan in se nagiblje k altu. Zapela jc pe-t samospevov: tri Larovičevc in dva Grbčeva. Njeno prednašanje je ugajalo. Nekoliko metile so nekatere diatcnacije, pojavivše se v>.led muskularnega pritiska v grlu. Najbolj sla jej vspeli Lajoviče\'a »Pesem tkalca« in Gerbčeva Idi!-Gospodični je bil poklenjen šopek cvetlic. Na pozorišče >c pozvalo občinstvo tudi g. Gerbca, skladatelja dveh mičnih peainic: »Zdrava Marija« in »Idila«. Obe srečno zasnovani pesmi pričate o Isfrem vstvarjsjočem daru g. skladatelja. G. Kumar je spremlja! na klavirju gdčno. San-cinovo. kakor tudi g. Sancina z globokim ume-vanjem, V. S. Borzna poročila Jadransko banka Cosnlich Dalmatia Gerolimicb Libera Triestina Lloyd Lnssino Martinolich Oceania Premudn Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Krka Tečaji: Trstu. 13. decembra 1920. 450 462 395 1520 725 970 noo 337 458 500 544 t>30 410 406 600 Dopisi Tofa val a ta aa trSaikem trgu: V Trstu, 13. decembra 1920. Neprepcčaiene krone 5'25— 6'— Avstrijsko - nemške krone 5'- 5*50 čeb oh!oven ske krose 32*-- 33 — dinarji 75 50— 76 — leji 3S'50— 39'— marke 38 50— 39'50 dolarji 28*50— 28'70 francoski fiankl 167 50—167'75 v pr^prečenie? In potem: tržaški listi ne vedo nič j tudi cbia-«ti". Da bi si pomagal iz nic, je ukrenil povedati o kakih aretacijah. In vendar sc je do- generalni civilni komisarja! potrebno, da se mu godil čin, ki je stavljul v nevarnost zdravje in Življenje — človeka, kar je menda kažnjivo v redni in pravni državi. Pa podčrtajmo še dejstvo, da niti iPicctlo- v svojem poročilu nič ne govori o kakih provokacijah, ki bi — če že ne opravičevale — kazale v milejši luči, kar sc j^ dogodilo. Na tem. kar ee je zgodilo \ Gorici minelo nedeljo, te mora zgraiati vsak dostojen človek že v imenu človečanslva misii. da niti ne govorimo o visokem načelu politično svobode, lu 2cpel moramo vprašati oblastnike: kam plovemo? in kam do- aapravi -posebna zrakojavna postaja, do čim pe rabijo za telefon vojaški telefonisti- Medmeatna telefonska s'užba pa je strogo omejena na potrebe državnih cblssti. Izgubljene — najdeno. Tukajšnji magistrat javlja: Na poveljnietvu mestne straže se nahaja srebrna torbica, ki jc je našel neki ognjegsscc okoli 10. t. m. na kerzu Vittoric Emanuele LU. Prava Ustnica uredništva. Z ozirom na napad v »lirtnici uredništva- v nedeljskem izdanju, izjavlja _____________^________glavno uredništvo, da je to prišlo v list brez nje- -pemo Sc. če bo'še nadalje"dopuščen politični boj! govega znanja: da je ^listnica uredništva- le tisto. srtakLTii sredstvi in — nekažnjeno?! j kar je pisano z vednoatjo glavnega uredništva, tn Stavka državnih ramefičencev. V nedeljo o pol-, u>. kar p4iejc pcedlni člani s svojim podpisom, r.oči se jc začel« splošni stavka vseh državnih aiec nikake izisve uredništva, uslužbencev v Trstu ia celi pokrajini. Stavke sej udeležujejo \&i stanovi, profesorji ravne tako kot tolski sluge, sodniki in esekuiorjl. uradniki ravno;«* tako kot njim podreieni »li ncjniZie stopnje bene hierarhije. Dočim pa so preglasili prolesorfl in učitelji meičan«kih šol stavko na svoje roko, kot je biJo žc javljeno, je bila sklenjena stavka «=lalih državnih nameščencev na dv«h zborovanjih, ki st^-' se vršili pieteklo nedeljo predpoldne Požar v Velikeaspolfa pri Vrabčah. Dne 9. t. m. ob 9. url evečer je izbruhnil ogenj v Velikempolju pri Vrabčih pri Jerneju Jelerčiču. Zgorel je tudi hlev s 100 q krme in vse podstrešje. Usmiljenja vredna družina, ker jc ostala brez strehe. Popravek. Proeint »lavno uredništvo »Edinosti«, da z ozirom na dopis iz Idrije v št. 254 z dne 9. v t. m., priobči na podlagi S 19. tiskovnega zakona sledeči popravak: 1.) Ni re9, da zaslišujem in izprašujem učence o svojem kolegi. 2.) Ni re«. da izrabljani oblast nad dijaki proti stene vek s mu tovarišu. Pač pa fe res. da ne zaslišujem fi» fxpra£ujem učencev o svojem kolegi, ki se nahaja v diserpli-i narni preiskavi. Res je, da jaz ne izrabljam evoje 1 oblasti proti stanovskemu tovarišu. Res je tudi, da dotična notica je brez vsake podlage. — Trat, dne 14. dec. 192«. — Praf. dr. Ante Gasperčič. švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati napolecnl 435'-440'— 98"- 98'25 115*-116'— 91 r 93' hali ocilasi M računajo po sto tisk bes« d a. — Najanujls pristojbina L J.—. Debele črke 46 stotink beseda Najnanfša pristojbina L 4r—. Kdar išče službo plača polovične rsna GOSTILNIČARJI! Viktor Štoka, Trst, Via Petromo št. 24 priporoča svojo zalogo vica. 697 KUPUJEM staro železo, cunje, kosti in steklenice. Opčine, št. 345. 696 cb 10 v gled^lilču Froiccc in istočasne v dvorani '^Dante-. Zborovanje v gledališču ]"en:-ce» jc priredila tukajšnja Dc!a\ska zbornica za svoje Udt- Mrtvega so našli na oHci. V nedeljo zvečer okoli 22. ure »o našli ležati mimoidoči ljudje na ulici Ponzian^ moškega, starega okoli 60 let, ki ni dajal nobenega znaka življenja. Obraz in glavo je i-mel vse okrvavljeno. Dva gespeda. ki sta na prvi mah mislila, da je racŽ še pri življenju, sta ga nesla v bližnjo hiSo it. 80 iste ulice. Eden izmed n.ju je skočil v bližnjo gostilno, cd keder je telefoniral na rešilne postajo po zdravnika. Kmalu nato je despel zdravnik, ki ni mogel drugega ugotoviti kot Icžba je bila velika. Kot prvi govornik jc n^atopil p1-ei kratkim nastopiv3o smrt vsled izkrvavljecja. ■predsednik Zvez: državnih uslužbencev Mario J\Je vc Fe, ali je bil mož napaden, ali pa povožen Fermaglia. ki je obrazložil sborovalcem pomen c4 kakega a\tomcbila. Sklepa sc, da je bil najbržje /bjrovanja in kratko zgodovino prizadevanja Z*, e- povožen, ker je imel glavo vse pomaščeno. Ce-zc, du bi dosegla ?boljaar»je gmotnega položaja dr- velj. ki ga je imel na nogi, jc bil popolnoma cel, iavnib uslužbencev. Pred desetimi dnevi — je dočim je ležal drugi ves raztrgan tri metre od rekoi — . -.cic predložili vladi ultimatum, v kate- j mrtveca. Ko so mu preiskali žepe, so našli pri rerr. rnio zahtevali: 1.) predujem na ričun bodo- njem listnico z majhno vsoto denarja in dozo za iltga izenačenja s tovariši iz kraljestva z veljavo l&bak. Kasneje se je izvedelo, da se nesrečnež od !. jutusrii 1920. dalje; 2.) po^bac dragin;sk» pdic: Ivan J.kcsun. star 60 let. Truplo so odpe-U klade \*e državne uradrikc in uslužbence1 Ijali v mrtvašnico pri sv. Justu. ,luli:rke Benečije brez izjeme, in aicer v iznosu j Z eno nogo že v pasti. Včeraj zvečer se je predstavil v menjalnici denarja BolaHio neki Iglctni Ca: trianu Stolfa in zahteval, naj rc mu izmenjajo 30° lir na mc*iC za oženjene, ir. 200 lir za samske, računajoč od i. julija 1920. Obe zahtevi je vlada odklonila ali pa ponudila lukšue pop^rstitre, kij 4 delarj:- Ravno v istem času sla te nahajala v Književnost In umetnost Vokalao-iaiirumentaiai koncert v Skednju. Kakor se čelo razvedri popotniku, ki je v megleni zimski noči utrujen stopil v razsvetljeno, gorko izbo, tako se nam je vzradcvalo srce v tej duževni megH v soboto pri koncertu, ki »o ga priredili gg. S. Kumar, pianist, K. Sancfai, vijoiiniit in gdč. A. Sascin. koncertna pevka, v dvorani Gospodarskega d rušiva« v Skednju. Od biizu in daleč je prihitelo občinstvo v velikem Številu, da se navžije hrane, pcgreSane že toliko časa. , G. Kumar, pianist je nastopil v sobe,to prvič rred naio javnostjo s Chopinovimi skladbami. Njcgcv mehak vdarec je v skladu « njegovim temperamentom in z njegove mehko dufio; zato se zdijo Choptnove skladbe zanj zelo prikladne. Večja Chcpinova dela z nažno-ra«ikoSnim razmetavanjem tonov imajo pravi improvizateričen značaj, ki ga Se bolj stopnjuje »rabate*, brez katerega si sploh ne moremo predstavljati večjih njegovih del. S točno izvedenim ruba to je vdahnil g. Kumar -vrf« Življenje v prvo Chcpinove skladbo »Im-—-. žal tra. da r.jegmra volja in čutenje ni-sUi mogli povsod doseči nadvladja nad utruje-n.ui org-inlzaiem, kar se je opazilo pri baladi. Ta fizičao-duAcvna depresija je bila tudi vzrok, da ni mcgel doigrati vseh napovedauih Chopinovih eiud. j Prevelika zahteva je. de ee naprti komu poleg; njego vili samostojnih nastopov ie spretnijanje j vseh osialih točk sporeda. G .Sancin je pakaaal pri prvem svojem aastopu med naaii lepih vrlin. On gre isto pot kakor Pfi-* hoda. glede streaaljenja po lepem tonu in po kri-' tttahtl tehuiki. Ko se pa & časom njegov kristalni , t cn. podred! zahtevam uQ>>etni£k«ga čustvovanja, dcsp-c na pot, po kateri kodi Kscijan. Turtiaije\a sonata v g-molu »4 naredila posebnega vtisa, kaj vsebuje prav malo pe«ufctega vzleta. Pred vsem velja to za prvi del »Tempo moderato«; a kljub GOSPOD srednje starosti, saobražen, blagega značaja želi znanja s samostalno gospodično ali udovo. Cenjene poaudbc na upravo pod -Robinzon-. Odi rižev škrob Ultramarin - Ociovj kislina - Soda v kristalih - Sod J So!vay -Pralna mila - Barve in lake Glaiib^rjeva sol COLONiALE OLAKDESE Družba za uvo? in izvoz Kis c*i ufcK1. fefsvas u (BdiKiijAt ssrfcf. lult, »elcuj; tltgi Trst - Pier Luigi vl2 Palcstiisa it. 2 srebrn«, zlai« plača po najvišji^ Krone cenah le Perlo t §1. S. Fraaceira 15. II.d. rana: (290 Pozor! ies aa J ■ Kupujem srebrne krone po L '2,15, m goldinarje L 5.50 fn petaKe L 10.2C | VERZEGHflSSl, nilco Dima it 3 I0.2C i I. III. [ mmmammm zast (jpstu 0 ju žne železnice Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „C0SUL1CH", Societi Triestina (ii Navigazione via Milano *i0f pritličje. Agencija želez, voznih listkov, Via Boru t (184) RAZPRODAJA. Radi pomanjkani« prostora razproUain vKju množino Škafov, sit, reiet, Kctev. 13 „ nitje o^ prejšnjih cen. (2921 ISMACiJ PRATNIK, Sv. Lucij« ob Sofi. l\m in srebrne krone plaćam več Kot drugI kupci. AM Povii, urar, Mazzlnl 46 (291) (v bližini drvetjegjg trgaj RojsnsHo ~Konsiiinno društvo me KRČMARIA. Tozadevne prošnje naj se pošljejo dc 16. t. in. na naslov R. Ferluga, Rojan, Piščanci št. 799. IŠČE SE pridao dekle za gostilao, »t. 7. LT1. S. Luzzaro' 685 PRODAJALKA z večletna prakso, ineibdna posebno v manufakturni in specerijski stroki, iSčc primerne službe v mestu ali pa na defeli. Po-! nudbe pod »Trgovka« na upravo, 682 ANGELA BIZJAK, Greta it. II, priporoča svojo prodajalno šivalnih potrebščin. 680 DEKLA z dobrimi spričevali se sprejme takoj | Dobra hrana in plača. Naslov pove uprava. (67 SAMOSTOJEN foepod išče veščo gospodinjo, j N«»1gv pove uprava. plača vedno par c -m. več nejfo vsak dru£l — kupec, edl' ole — AtoizlJ Povh, trgt»sin» Piazza Ga-rtbaidi «L 3, tel. 3-29 (prej trg Barrlera) (23 KUPUJEM železo, lito železo, kovine in stroje. Miheučič, ria S. Francesco 10. 654 KUPUJEM cunje ter jih plačam do 40 L q, in železo po ugodnih ccnah. Piazza Belvederc št. 2. 652 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D Assisi Ji. 34. III. nad. je edin« dobroznana krojačnica v Trstu. 3°5 LESICJI KOŽUHI IZDELANI, črni, aivi in temno-rnjavi ter se al sk in z& l!ole, se prodajajo po nizki! ceni- Ustrojenje, izdelovanje fn barvanfe kožu-. hovin se izvrinje z jamstvom. TRGOVINA KO- j 2UHOVIN V VIA GATTERI 32. TRST. 624 j ASBEST - FILTER ZA VINO iz bakra, počinjen, sistem Seitz, znamka i:Sknplon.< it. 1 — čisti] na uro ca. 20 hI, v najboljšem stanu produ Fr. Kavčič v §t. Vidu pri Vipavi. Cena po dogovoru. 651 JADRANSKI* SANK L)el. glav.: K ^»,^»0.000. Rezerve K 10.000.000 bel^rad, Celje, Dubrovnlfc, Dun^j. Kotor, Kranj, Ljubljana. *artbor, Metkovič, Opa-clja, Sarajevo, Split, Šibenik. TRST, Zadar. Zagreb Obavlja vse v bančno sU«>ko spadajoče posle. Sprejema vlog« na hranilne knjižice ter jih obrestuje po J-tr t a v baneogiro prometu po 4'{,. Vloge, ki sc iinajo d-.IgnHi s;nno p;oti pred hodni odpovedi sprejemi po posebno ujjodnili pcgojlh, Id sc pogodijo od sL'čaja oo slnčcja Dijc v najer.t V'ifuostne predale (vales). Oančni prostori v Tritu se nahajajo : ul. Caiu <11 RIap»rmJOt ul. S. Hitelo Telefon : Mcv U^. 17Pa si mi lepa zaročenka, ki bi ji trebalo kako mačiče, da se poigra žnjo. ne pa moža. Tedaj je Mada poizkušala biti resna, kakor de jo vidi on, ali zastonj. Kmalu je začela zopet objemati in poljubljati Bcatrico in Pavle, no, tudi ti ste jo nagnali: ? 2e vevi, komu gredo to milovanje in ti poljubi* ste ji rekli, braneč se pred njo kakor objestno vso. Takoj po večerji se je zopet zaprla v sobo. da mu napiše list in ga odpošlje, čim se zdani. Tako ju je zalotila tudi krasna noč, pa še ni nič napisala. Sedela je za mizo. lasje so »e ji neurejeno »puščali na ramena in izmišljeno je naslonila glavo na gole tank-j rako. Visok* farmska s veti! jk a je od zgoraj riLzsvetljavala nje podolgftiti obraz, zastrt od dekliške skrbi, med tem. ko je prrodigala papir in Šepetajo črtala napisaAe besede. Bilo ji jp prvikrat v zirljenju, da piše tako pismo, pak je hotela reči nekaj, ki bi biio vsaj podobno temu. kar je Čutila. Ni pa vedel«, kako nemožno jc to, kar želi: ganoija in vakita, selz ia emehu v duši zaljubljene deklice šestnajstih let ni fte opisal aikdo. Več započetih pisem na rofautih lističih, ki jih je dala sestra, je ležalo raztrgano po mizi, a v vseh približno i*»to: ~ Dragi Stanko moj, pridite jutri, t. j. danes, čim prej, mati moja je dovolila. Pridite, da Vas .... In tu je siromašno dekletce prenehalo, ker jo je bilo zelo sram napisati, kako bi ga začela poljubiti, četudi je to tudi delala doslej veselo in brez sramu. Vsakokrat je napisala po par be«ed, pak ni znala dalje. Poslušala je po cele minute veter in vodo, ki sta razsajala okolo hiše. pa se ni bala. marveč jc zopet rvoje prekrasne zaljubljene oči obrnila na papir, vzela pero, se nasmehnila radostno in začela pisati tudi na desetem lističu iete besede: »Dragi moj Stanko, pridi dames . . Polem fe odložila pero, si pogladila čelo z roko In ae h krat u nasmehnila in vzdihnila. (Dalje.) Rlunlone Adnotlca dl Sicam u Trstu (Lastrna palač: l Uatacovljcsa teta 1S3S. | Zav*rov. proti Škodi, povzročeni po oeniu. streil ! ia eksplozijah. Zavarovanja stekknih dIošč rroti razbitju. Zavarovanja prati tatvini z vloutoai. Zavarovanja pošiljate v ua morju in to suhem. Življenjska ravaroviaJa v- najrazličnejših kombinacijah — Zastoprava v v*fch dežd-nil' glavnih mestih hi važtie>£Hi krajih. VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic itd. K. IMEL Trti, [ono V. I III. itev. 24. B=r „CROAtlA" Zavarovalna zadruga v Zagrebu. Ustanovljen« leta Podnižnica v Trstu ni. li(atiit1,IL 8. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, po'jakih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju In streli in zavaruje st^kl. Sipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torJI se sprejemajo po najugodnejših pogojih. JAKOB PERHAUr — Tis! i ulica deiie Ac«=ue Štev. 6. — Telefon 2-56. ZALOGA VINA, ŽGANJA in LIKtRJEV (282) | POSEBNOST ŠUMEČA VINA in JAJČNI KONJAK