V petek bo oblačno z občasnimi padavinami, proti večeru se bo delno razjasnilo. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno. V soboto bodo popoldanske plohe in posamezne nevihte.
o o o	/ ■ t rr	
številka 33	četrtek, 26. avgusta 1993 70 tolarjev	
S/huL_
8UTIK ZA BODOČE MAMICI IN OTROKE
J/onifror Irg 7, Žtlu, lil.: 10631 712 515
Bliža se prvi šolski dan
• a x m « « «
!Ktttttt»K«»«»3
W «8 « S88S8
Pazi, na cesti nikdar nisi sam!
Tovrstna opozorila boste v naslednjih dneh velikokrat slišali. Bodo šla pri enem ušesu notri in pri drugem ven? Ne vemo. Pri nekaterih prav gotovo.
Kolikokrat poudarimo, da so otroci naše največje bogastvo. Neštetokrat into ob zelo različnih
priložnostih. Spomnimo se tega tudi v prvih šolskih dneh, pogosteje kot sicer, ko bodo po naših ulicah in cestah, čez križišča , hodili mali razposajeni šolaiji, ki jim prav gotovo ne bo edina skrb le to, kako naj varno pridejo do šole in domov. Sedem, osemletni otrok ima druge
r
(\u je mm mom u&smuLtev v &AIB
, » MSČ .^JsJ+M ŽMBMRJM MŠO
skrbi, čeprav mu tako starši kot učitelji velikokrat zabičajo naj pazi na cesti. Na njej pa tudi sami vidijo le malo svetlih vzgledov, celo mamica ali očka jih pelje čez prometno cesto na mestu, kjer ni prehoda za pešce...
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje je v torek sklical izredno sejo, na kateri so veliko pozornosti posvetili prav prvim šolskim dnem. Pa ne le te. Pot v šolo mora biti varna skozi vse leto! Rumene rutice bodo še vedno opozarjale na prvošolčke in male šolaije, popoldanci bodo dobili tudi kresničke. V teh dneh cestna podjetja opravljajo še zadnja vzdrže valana dela na voziščih, čistijo okolico prometnih znakov, postavljeni bodo veliko večji prometni znaki, ki bodo opozaijali na bližino šolskih poti. Policijska postaja Velenje je pripravila posebno akcijo za prve 3 šolske dni, 14 policistov bo se-delovalo v njej, poleg tega bodo v bližini vseh šol postavljene radarske kontrole, ki imajo le ta namen, da omejijo hitrosti voznikov, ne pa "kasiranje". Poti v šolo bodo varovali tudi mladi prometniki, kijih boste opazili že od daleč...
Bodite pozorni in previdni, ne le prve tri šolske dni, saj je le redko povzročitelj prometne nesreče otrok, ampak mi, odrasli, ki bi jim morali biti vzgled.
■ Bojana Špegel
V šoštanjskih termoelektrarnah pospešeno gradijo odžveplevalno napravo bloka 4. Še ta teden bodo zabetonirali 1,6 metra debelo temeljno ploščo, ki bo nosila več kot 50 metrov visko stavbo glavnega objekta te naprave. Dela potekajo po načrtu in tako lahko pričakujemo, da bo deloval 4.blok konec prihodnjega leta ekološko neobremenjujoče.
■ mz
V nedeljo so Kozjačani spet pripravili prireditev Kozjak poje in igra, kije pred Planinski dom privabila lepo množico. Tam so "za stvar" tudi najmlajši, zato bo prireditev gotovo še lep čas živela.
■ bš
Letošnje poletne prireditve privabljajo toliko ljudi, kot že dolgo ne. Sobotno velenjsko "Noč ob jezeru" je obiskalo kar kakšnih 8 tisoč ljudi, nekateri pa zatijujejo, da celo več. Podjetje Gostje presenetilo z raznoliko ponudbo, očitno paje bilo tudi samo presenečeno nad tolikšnim obiskom. Presenečen paje bil tudi Mišo Kovač.
■ vos
Minulo nedeljo so oži vela igrišča prve in druge slovenske nogometne lige. Želje so različne, prvi sanjajo o Evropi, drugi o uvrstitvi malo nižje, tretji o obstanku v ligi. Med kandidati za Evropo je nepričakovano razočaral Maribor Branik, Velenjčani so se dobro držali v Novi Gorici tri četrt tekme, ERA Šmartno paje visoko odpravila Dravinjo.
■ vos
Nemški koncem Bosch Siemens Hausgerate je letošnjega marca prevzel v lastništvo nazarsko podjetje Mali gospodinjski aparati. To je njegova dvanajsta tovarna v Evropi, ki pa postaja razvojni in proizvodni center malih aparatov za evropski trg v okviru koncema. Prejšnji četrtek so položili temeljni kamen za nove proizvodne prostore, zgradili pa jih bodo v treh mesecih.
■ jp, foto vos
■NHHHHHK
NOriGe
7. septembra zasedanje velenjske občinske skupščine
VELENJE - V torek, 7. septembra, bodo v Velenju zasedali vsi trije zbori občinske skupščine. Na skupni seji bodo uvodoma obravnavali predlog, da se prične postopek za spremembo in dopolnitev Statuta občine ter Poslovnika, v nadaljevanju pa bodo med drugim obravnavali predlog odloka o oskrbi z vodo, zazidalni načrt obrtno servisne in stanovanjske cone Stara vas, ustanovitev Stanovanjskega sklada občine Velenje in program vlaganj v oskrbovalni sistem vodovoda ter odvajanja in čiščenja odplak.
Zbor krajevnih skupnosti bo zasedal brez treh delegatov, ki so odstopili : Staneta Lipnika, Branka Aubrehta in Ivana Kadlička, za odstop pa seje odločil tudi delegat v zboru združenega dela Tone Ravnikar.
■	mkp
Dobrodelna prireditev
SLOVENJ GRADEC - Turistično društvo iz Slovenj Gradca bo jutri (v petek) pripravilo dobrodelni koncert. Ob tej priložnosti bodo v goste povabili svetovno znane glasbenike Juvavum Brass Quintetta iz Sal-zburga. Program, ki ga bodo udeleženci dobrodelnega koncerta sli šali, bo obsegal dela od baroka do jazza.
Vse se bo dogajalo na gradu Rotenturm v Slovenj Gradcu, in sicer od 20. ure dalje. Če bo deževalo, bo prireditev v slovenjegraškem kulturnem domu. Izkupiček od te dobrodelne prireditve bo organizator namenil otrokom, ki se zdravijo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
■ (tp)
Končno avtobusna postaja
MOZIRJE - Po dolgih letih pričakovanj se bo avtobusna postaja iz središča Mozirja na svoje novo mesto preselila prihodnji ponedeljek, 6,sep-tembra. Novo postajo ob obvoznici nasproti Savinjskega gaja so sicer dogradili vpredvidenem roku, tehnični pregled 16.junija paje opozoril na nekaj manjših pomanjkljivosti. Njihovo odpravljanje se je zaradi različnih razlogov (dopusti!) precej zavleklo, v teh dneh pa naj bi bilo končno vse v redu. Uradno bodo postajo odprli najkasneje do 31.avgusta, dan in uro so določili v sredo, avtobusi pa bodo prve potnike na njej sprejeli 6,septembra. Razlog za nekajdnevni zamik je v tem, da želijo potnike pravočasno in primerno obvestiti o tej spremembi.
Slavje ob 100 - letnici
MOZIRJE - V soboto, 28,avgusta, bodo slavili mozirski planinci. Ob 100 - letnici ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva bodo pred ploščo na Goričarjevi hiši v Mozirju, v njej je bila podružnica ustanovljena, pripravili spominsko slovesnost Pričeli jo bodo ob 17.uri, osrednjo prireditev ob tem pomembnem jubileju pa bodo pričeli ob 20.uri v dvorani mozirskega prosvetnega doma. Veliki dogodki in veliki ljudje tistega davnega časa si takšno pozornost in dostojen spomin gotovo zaslužijo.
Ujp.
4. Jesen na gradu
Šmartno ob Paki Letošnje poletje v tretjem središču Šaleške doline pestrosti ne pozna. Razen praznovanja 90 - letnice šmarškega gasilskega društva se v tem kraju ni dogajalo nič takega, kar bi tako ali drugače razgibalo krajane. Vse pa kaže, da bo vsaj za konec poletja nekoliko drugače.
Krajevna skupnost Šmartno ob Paki bo namreč to nedeljo (29. avgusta) pri razvalinah starega gradu nad šmarškim Vinom organizirala tradicionalno prireditev "Jesen na gradu". Za dobro voljo in prijetno razpoloženje bodo poskrbele znane slovenske zvezde s področj a narodno - zabavne glasbe: ansambla Čuki, letošnji zmagovalci Melodij morja in sonca ter Štirje Kovači iz Slovenj Gradca, zmagovalka Melodij morja in sonca do 15 let Sai\ja Mlinar ter domačinka Tanja Majhen. Program bo povezoval Boris Kopitar. Prireditev Jesen na gradu bodo začeli ob 14.30 uri. Če bo deževalo, bodo pevci, pevke in ansambli nastopili v ŠmarŠkem kulturnem domu. Organizatotji se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki jim bodo pomagali pri organizaciji prireditve (Era Velenje, Black Decker Grosuplje, Gorenje Velenje, Naš čas, Radio Velenje).
■	(tp)
Gozdovi v Velenju med najbolj ogroženimi v Sloveniji
Iz dela velenjske vlade
iiiiiiiiii
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani
Obveščamo vas, da prehaja EKSPOZITURA TOMŠIČEVA s 1.9.1993 na deljen delovni čas in
sicer bo odprta vsak dan razen sobote
od 8.30 do 12.00 ure od 14.00 do 16.30 ure
V času od 7.00 do 8.30, od 12.00 do 14.00 in od 16.30 do 18.00 ure, ko je ekspozitura Tomšičeva zaprta, lahko koristite usluge
ekspoziture NAMA
ekspoziture RUDARSKA
ki poslujete neprekinjeno od 7.00 do 18.00 ure.
Za dvig gotovine pa vam priporočamo uporabo bankomata v ekspozituri Rudarska v Velenju in v ekspozituri Šoštanj.
Lubadar še vedno išče nova
X-	■ -v -v
zarisca
V občini Velenje so v lanskem letu zaradi iubadarja posekali 4200 kubikov drevja. Poznavalci pravijo, da je bil to po drugi svetovni vojni, največji razmah podiubnikov na tem območju. Posek zaradi malega in velikega Iubadarja je predstavljal skoraj četrtino poseka na območju občine. Število žarišč, 319, pa govori o precejšnji razpršenosti pojava.
Obseg škode zaradi Iubadarja pa se letos še povečuje. Samo do konca maja so na območju občine Velenje odkazali za posek 5200 kubikov drevja, kar pomeni, daje posek že v tem času za četrtino večji kot lani. Pojavilo se je čez 200 novih žarišč in le na tretjini lanskih, doslej niso zaznali nadal-jnega širjenja lubadatja. Z ozirom na splošno oslabelost gozdnega drevja zaradi emisij in suše, velike razpršenosti in obsega žarišč podiubnikov, gozdarji predvideva-
jo, da se bo letos količina posekanega drevja zaradi lubadaija, podvojila.
Na Gozdni upravi Šoštanj pravijo, da sodi velenjska občina med najbolj obrožena območja v Sloveniji. Izredno ogroženi so gozdovi v katasterskih občinah Velenje, Šoštanj, Topolšica in Škale, zelo ogroženi pa so tudi gozdovi v Lokovici, Cirkovcah, Bevčah, Ravnah in Plešivcu.
M mkp
Pospešimo drobno gospodarstvo
bčini Velenje poudarjamo, da je treba več energije usmeriti v razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva.
Prav zato ustanavljamo v občini na pobudo velenjske vlade mrežo za spodbujanje drobnega gospodarstva. Združili naj bi organizatorje, pospeševalce in izobraževalce, ki bi pripomogli z večji razmahnitvi drobnega gospodarstva, k sodelovanju pa pritegnili seveda tudi sklad republike Slovenije za drobno gospodarstvo. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik velenjske vlade Srečko Meh, imajo za ustanovitev takšnega centra vse možnosti, tudi kadre. Energetska svetovalna pisarna
Že v mesecu septembru naj bi tudi v občini Velenje zaživela energetska svetovalna pisarna, ki jo bo vodil mag. strojništva Branko Caglič, ki sije pridobil licenco vladnega energetskega svetovalca. Glavni namen tega svetovanja je spodbujati
energetsko varčno gradnjo in racionalno rabo vseh vrst energije.
Energetska pisarna naj bi bila odprta enkrat mesečno, vsak prvi nasvet v njej bo brezplačen. Tehnološki center v ustanavljanju
V želji, da bi povezali v občini velenje vse razvojno raziskovalne potenciale, ustanavlja Skupščina občine Velenje v sodelovanju z nekaterimi velenjskimi podjetji Tehnološki center, ki naj bi deloval kot Zavod za raziskovalno razvojne storitve.
Vse aktivnosti za ustanovitev zavoda vodi dr. Stanko Blatnik, ki poudaija, da so že dane možnosti za povezavo z raziskovalnimi in razvojnimi institucijami v Sloveniji in svetu. Oblikovanje zavoda naj bi omogočilo med drugim tudi racionalno uporabo opreme in prostora, informiranje gospodarstva o novostih in o prenosu razvojnih dosežkov v industrijsko okolje. Ustanovili naj bi informacijski sistem občine za potrebe razvoja in nudili izobraževanje.
Zavod naj bi slovesno ustanovili 8. septembra letos.
Podjetje Brivnice in česalnice iz Velenja
Lastninjenje v polnem zamahu
Od 2600 podjetij v Sloveniji, ki naj bi se lastninila po privatizacijskem zakonu, jih je na agencijo za privatizacijo poslalo svoje programe za lastninjenje le 21. To je 0,8 -odstotka. Po informacijah iz prejšnjega petkaje med njimi le eno podjetje iz velenjske občine, in sicer Brivnice in česalnice. Slednje paje tudi eno od treh v Sloveniji (Yulon, EGP iz Škofje Loke), kije trenutno nared za lastninjenje.
Direktorica Brivnic in Česalnic iz Velenja Milica Tičič pravi, da so s to stvarjo pohiteli iz znanih razlogov. Radi bi se namreč čimprej lotili uresničevanja pomembnejših razvojnih nalog podjetja. K projektu so pristopili v času, ko še ni bilo natančnejših navodil, niti odredb v zvezi z ocenitvijo programov lastninjenja, izdajo certifikatov, niti agencija sama ni imela natančnejših navodil. Model lastninjenja? "Odločili smo
se za čisti delavski odkup. Torej kombinacijo interne razdelitve delnic in notranjega odkupa teh oziroma izraženo v odstotkih 40 za sklade, 20 za interno razdelitev delnic, 40 za notranji odkup. " Navezanost zaposlenih na podjetje, njihov občutek, da so ga ustvarili sami, ne napoveduje posebnih težav pri vlaganju certifikatov v podjetje. Anketa, ki sojo opravili, je mnenje o pripravljenosti delavcev za odkup družbene lastnine potrdila.
Prejšnji petek je v Brivnicah in česalnicah v Velenju postopek lastninjenja že stekel. V naslednjih 30 dneh, po objavi javnega poziva, bodo zbirali certifikate od upravičencev.
Je podjetje uspešno ali ne? Sogovornica meni, da glede na današnje razmere poslujejo kolikortoliko uspešno. Redno pokrivajo vse tekoče obveznosti, tudi zadolženosti ni. "Res pa je, da so obremenit-
ve za storitvene dejavnosti precejšnje, škodo nam povzroča črna ekonomija. Ta se nenadzorovano širi. Kljub vsemu smo v našem podjetju prepričani, da smo ga sposobni "narediti" za zelo uspešnega. Razvoj želimo razvijati v taki smeri, da se bomo lahko vključili tudi v turistično ponudbo naše .občine. Možnosti za razširitev trga izven meja niso tako neskromne."
Po procesu lastninjena, ko bodo dejansko viJtli, kam gredo, nameravajo narediti kar precejšnje razvojne korake. Med največje načrtovane naložbe uvrščajo preureditev in obnovo salona naCankar-jevi 1 v Velenju, kjer nameravajo dejavnost ne samo dvigniti na še višjo kakovostno raven, ampak tudi popestriti ponudbo v njem. V razvojne načrte so prav tako vključili lokale v Šoštanju, današnjim tržnim razmeram pa nameravajo prilagoditi še obe pralnici.
■ tp
Pogovori o sodelovanju
VELENJE - Prejšnji teden, v sredo in petek, se je vodstvo Gorenja sešlo z vodstvi dveh zahod-nonemških koncernov - Quelle in Bosch Siemens Hausgarate.
Predstavniki koncernov Quelle in Gorenje so ugodno ocenili dosedanje dolgoletno medsebojno sodelovanje, seznanili pa so se tudi z delovanjem podjetja Quelle Slovenija.
Med pogovori srn vodstvi obeh koncernov obravnavali tudi možnosti skupnega nastopa Quelleja in Gorenja, tako v Sloveniji kot na trgih držav Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi na drugem sestanku so obravnavali možnosti za medsebojno sodelovanje obeh koncernov.
Vodstvi koncernov Quelle in Bosch Siemens Hausgerate je med obiskom v Sloveniji sprejel tudi predsednik Državnega zbora mag. Herman Rigelnik. Na sprejemu predstavnikov koncema Quelle sta bila še državni sekretar za trgovino Davor Valentinčič in nemški veleposlanik v Sloveniji Gunter Seibert.
■ ek

Na čudni tehtnici smo
Verjetno se boste strinjali z menoj, da se pri nas še vedno ali pa vse bolj, godijo čudne stvari. Tudi take, za kakršne smo pred časom še menili, da so nemogoče. Samo si, na primer, pred časom še lahko mislili, da bodo Nemci pri nas opravljali zidarska dela. Kje pa! Naši ljudje so bili sicer v Nemčiji znani kot dobri gradbeniki, da pa se bo zgodilo še obratno, nismo niti premišljevali. Ampak glej ga zlomka: zdaj sredi naše lepe Savinjske doline Nemec Herbert Wdrner lastnoročno polaga temeljni kamen za novo tovarno. S tem je tudi zanikal, da se lahko z zidarstvom ukvarja vsakdo - ali pa nasprotno, da se res lahko s tem ukvarja vsakdo, ne le nekvalificirani delavci, kot je še vedno marsikje pri nas. To je bilo namreč doktorsko polaganje temeljnega kamna.
Seveda bi lahko kdo kdo ta svojevrstni čudež zasukal tudi drugače in bi rekel, da je Nemec gradil svoje na svojem, čaprav tisto drugo na srečo le ne drži. Je pa res polagal temelj za novo halo nemškega koncema, saj je že nekaj časa odkar seje MG A izločil iz mane ga slovenskega koncema in prešel v nemškega. Čeprav ne velja, da je res, kar nekateri natolcujejo, da
naj bi to tudi veljalo, da se uresničuje pri nas že slišano geslo tu se govori le Nemško.
Toda če je bilo polaganje tega kamna m ljudi na tem koncu vendarle pomembno dejanje, je pomembno dejanje vendarle z negativnim znakom, tisto, ki se kot plaz širi po znanem štajerskem odkritju skladišča orožja. S tem orožjem so močno žvenkljali tudi po ostalih delih naše rajne države in vsakdo je o tem vedel povedati svojo resnico. Pa se temu seveda niti ne moremo čuditi; saj celo pri nas vsakdo govori po svoje in po svoje razlaga to odkritje. Zaradi orožja pa se zadaj v eno, zdaj v drugo stran tudi nagiba tehtnica, ki naj bi vendarle merila resnico. Najbolj je to tehtnico, ki naj bi odmerila prcvico in resnico, zmagal sam obrambni minister. Ze zlepa se pravosodje pri nas ni tako "majalo" zaradi različnih vetrov, kotzdaj. Inob tem so se spet prijemali za glavo tisti, ki so vendarle pričeli bolj verjeti, da bodo na sodiščih res našli pravico. Da sodniki ne sodijo po strankarskih ali kakšnih drugačnih pritiskih, ampak jim je osnova le zakon. Saj ni, da bi zdaj spoznali, da ni tako - le z/nedeni so spet, ko tudi z vrhov slišijo spet toliko raznih očitkov. In če
prihajajo od tam, si mislijo, potem mora že biti nekaj narobe. In če je kaj narobe pri tako velikih zadevah, kako je lahko šele pri kakšnih mislih, ko v valovih zakonov plavajo majhne ribe.
In ob tem nekateri tudi drugače razumejo čudne grožnje občana s sredine Savinjske doline, ki hoče tudi z najhujšo grožnjo visokemu sodnemu človeku doseči, da se bo roka pravice njegovih zadev lotila le drugače. Predvsem tisti, konkretnih zadev ne poznajo dosti dobro, slišijo pa številne očitke na račun našega sodstva, ki da je edino/ali eno redkih/ ni doživelo "demokratične" prenove, so ob tem primeru tudi pomislili: kaj pa če ima občan le prav, pa mu naši čudni sodni mlini ob upoštevanju drugih, ki so zanje pomembnejši, ne znajo ali nočejo zmleti prave resnice.
Vse to, kar se dogaja, še vedno kaže, da smo marsikje pri tuis še vedno na čudni tehtnici. En krat se nagiba sem drugič tja! To je sicer pr/f -le da tega, zakaj se tako nagiba, pogosJ ne vemo, ali pa tega ne razumemo! Ker am ni dajo razumeti!
.d '
■ K,
Mali gospodinjski aparati
• MKft»*K****)KKM»«»XWttSatKIK«tt
26. mednarodni obrtni sejem v Celju
Iz Nazarij za vso Evropo
Prejšnji četrtek je bil za delavce Malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah in za Zgornjo Savinjsko dolino v celoti izjemno pomemben dan. Po več kot dvajsetletnem te-
v Španiji in eni v Grčiji je nazarska tovarna dvanajsta v velikem nizu tega koncema. Vse ostale tovarne proizvajajo velike gospodinjske aparate, v Nazarjah pa nastaja cen-
"Dež Je zalll našo prireditev, zalljmo Jo še mil"
snem poslovnem sodelovanju je svetovno znana firma Bosch Siemens Hausgerate GMBH iz Nemčije najprej v letošnjem marcu prevzela lastništvo nazarske tovarne, v četrtek pa seje zgodil nov pomemben dogodek. Ob petih tovarnah v Nemčiji, prav tako petih
ter proizvodnje malih motornih gospodinjskih aparatov. Zelo pomembno je dejstvo, da tovarna v Nazarjah ne bo izključno proizvodna, ampak bo v njej nastal center razvoja in proizvodnje malih aparatov v sklopu koncema Bosch Siemens za vso Evropo. To dejstvo
trženja, obrti in podjetništva
obenem pomeni dolgoročno zagotovitev okrog 500 delovnih mest, kar projektu daje še večjo težo.
V četrtek so torej v Nazarjah položili temeljni kamen za nove proizvodne prostore, ki jih bodo zgradili v pičlih treh mesecih. Celotna naložba, ki sevega tudi v prihodnja leta, bo vredna 35 milijonov mark, letno pa bodo v razvoj in širjenje proizvodnjer namenili 7,5 milijona mark. Četrtkove slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki koncema in podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Josip Skoberne, temeljni kamen pa sta položila in vzidala listine direktor podjetja MGA Jože Kuder in predsednik poslovodnega odbora Bosch Simens Hausgerate dr.Herbert Worner. Predsednik koncema si je ob nalivu, ki je zmotil slovesnost, zaželel, da bi dež pomenil plodnost in hitro rast nazarske tovarne letos in v prihodnjih letih. Ob vsem tem velja dodati, da so vsa ta dejanja in načrti posledica velikega zaupanja v sposobnosti delavcev v nazarski tovarni, ki so si ga s trdim delom pridobili v več kot dvajsetletnem sodelovanju z nemškim koncernom.
Kaj so povedali ob tem dogodku na novinarski konferenci, v prihodnji številki.
■ jp, foto: vos
Le še tri tedne in mesto ob Savinji bo spet prizorišče največje slovenske sejemske prireditve. 26. bo že po vrsti, trajala pa bo od 10. do 18. septembra.
"Šablonsko je sicer govoriti o tem, da bo tokratna resnično še večja, lepša in boljša, vendar to so dejstva. Celjsko sejmišče postaja eno najbolje opremljenih na področju Alpe - Jadran." S temi besedami je predsednik izvršnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik poslovnega odbora MOS - a Stane Kramberger začel novinarsko konferenco pred to veliko mednarodno prireditvijo. Poudaril je tudi, da bo to spet sejem rekordov z zanimivo in pretehtano zasnovo. Postaja namreč tako velik, da si ga ne bo mogoče ogledati v enem dnevu. Za večdnevne obiske pa v Celju za zdaj nimajo na voljo dovolj prenočišč. Ob osrednji sejemski prireditvi bo še vrsta spremljajočih dogodkov, srečanj med obrtniki, podjetniki iz različnih držav, okroglih miz, strokovnih posvetov in tudi velik simpozij o Zakonu o družbah.
Direktor firme Step Vlado Po-dhostnik je o letošnji celjski sejemski prireditvi povedal nekaj številk. Od 17 tisoč kvadratnih metrov lanskih pokritih razstavnih površin jih bo letos na voljo že 25 tisoč. Število
razstavljavcev se bistveno ne bo spremenilo, saj je sejemski prostor že nekaj časa povsem oddan. Prijavljenih je 1628 podjetnikov ter obrtnikov iz 17 držav. Prihajajo iz Anglije, Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske, Francije, Hrvaške, Italije, Japonske, Koreje, Nizozemske, Nemčije, Švice, ZDA, Turčije in Slovenije. Posebno težavo predstavlja 200 čakajočih razstavljavcev. Ti čakajo na morebitne odpovedi tistih, ki so si pravočasno zagotovili prostor na sejmišču. V celoti je to letos namenjeno sejmu. Po besedah Vlada Podhostnika postaja celjski sejem stičišče slovenske obrti, središče podjetništva in trženja, iskanja novih tržnih poti, ki jih v Sloveniji danes primanjkuje.
Da bo letošnja sejemska prireditev resnično boljša, lepša, večja so pripomogla vlaganja. Za naložbe so, po trditvah direktorja Celjskega sejma Franca Pangerla, namenili milijon in 500 tisoč nemških mark. Novosti (teh so si želeli že prejšnja leta) so večnamenska pokrita dvorana za potrebe sejemske dejavnosti, nekaterim športnim in v veliki meri raznim komercialnim dejavnostim, predstavitvam in promocijam. Nova sta informacijski sistem ter telefonska centrala s 100 priključki. Postavili bodo tri "žive" informacije, podprte z računalniki, s
pomočjo osmih samopostrežnih računalniških informacij pa si bodo obiskovalci lahko "priklicali" pregled hal, se seznanili s sodelujočimi razstavljavci in še in še. Ob umnejši razporeditvi in s tem večji preglednosti je omembe vredno še, da bo strogo ločen poslovni del sejma od prodajnega. Organizatorji si želijo, da bi trgovci in tudi drugi občani Celja mesto za to priložnost še posebej svečano okrasili.
Na sejem bo redno vozil sejemski vlak: plačilo zanj bo vključeno v ceno sejemske vstopnice. Po zagotovilih sogovornikov bodo cene teh zmerne: za posameznike bodo stale 400 tolarjev, za organizirane skupine 300, za otroke, študente pa 200 SIT.
Organizatorji - Obrtna zbornica Slovenije, firma Step, Celjski sejem ter generalni pokrovitelj Kovino-tehna Celje - pričakujejo 250 tisoč obiskovalcev. Med drugim pa obljubljajo precej bolje rešene težave s parkiranjem in prometnim režimom.
Po predvidevanjih naj bi tudi letošnjo celjsko sejemsko prireditev na že 55 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin odprl predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek.
■ (tp)
Šoštanjske termolektrarne so veliko gradbišče

lll#IllllIIIIIIRIllXllllIIIIHIII«XIi8>
Nič več mrtvo jezero
Čistilne naprave na blokih loštanjskih termolektrarn so dolgoletne sanje prebivalcev Šaleške doline. Zdaj pa vendarle postajajo resničnost. Okolica blokov in deponije pepela ter premoga se je spremenila v veliko gradbišče. Zagotovo eno največjih v Sloveniji.
Prva faza ekološkega sanacijskega programa je sklenjena. Na vseh blokih so zgrajene naprave za aditi vno odžvepljevanje ter naprave za izvajanje primarnih ukrepov za zmanjševanje dušikovih oksidov na bloku 4. Deluje pa tudi ekološki informacijski sistem.
Po besedah tehničnega direktorja Borisa Dejanoviča zdaj že uresničujejo drugo fazo, to paje izgradnja večjih in popolnejših naprav za čiščenje vseh škodljivih snovi.
Odžvepljevalno napravo že gradijo na četrtem bloku. Ko smo jih obiskali na gradbišču, so delavci Vegrada, okoli 70jihje bilo, vstavljali betonske palice, nato pa bodo še ta teden zabetonirali temeljno ploščo, ki bo, kot nam je povedal vodja gradbišča odžve-pljevalne naprave Marko Kom-pan, debela 1,6 metra. Vsa bo prepojena z železobetonom.
Pripravljalna dela za začetek del so opravili že pred uradnim začetkom,torej pred 1. julijem. Prestaviti so morali kar 23 cevovodov, ki jih potrebuje termolektrarna za svoje
tehnološko obratovanje. Med bloki so komaj našli toliko prostora, da bodo lahko postavili velik objekt, kar 50 metrov bo meril v višino. Gradbeno jamo so zakopali pet me-trovgloboko. Vanjo so nasuli meter in pol gramoza, nato pa sloj podložnega betona. Ta čas, kot smo že zapisali, pripravljajo vse potrebno za betoniranje temeljne plošče.
"Veliko je težav , še zlasti zaradi utesnjenosti in zahtevnosti gradbišča, vendar zankrat delamo po sprejetem planu in upam, da bo tudi v prihodnje tako,"je optimističen Marko Kompan.
Zdaj torej že gradijo glavni gradbeni objekt, vzporedno s tem pa že izdelujejo glavno in pomožno opremo. Prve elemente bodo začeli montirati že v letošnjem letu, zahtevna montaža pa se bo nato vlekla skozi vse prihodnje leto.
Prihodnje leto je predvidena tudi daljša, kar štirimesečna ustavitev bloka. Izvedli bodo redni remont, priključili odžvepljevalno napravo in razširili elektrofiltre. Torej ta blok ne bodo razbremenili le žve-plovega dioksida, ampak tudi prašnih delcev, že sedaj pa so zelo blizu predpisani meji dušikovih oksidov. Z izboljšanjem primarnih ukrepov jih bodo seveda še zmanjšali. "Če bo šlo vse po sreči, bo blok štiri že konec prihodnjega leta obratoval ekološko neoporečno," se veseli Boris Dejanovič.
V TEŠ pa se zavedajo, daje pred njimi še ena velika obveza. Sanacija petega bloka. V teh dneh iščejo, skupaj s slovensko vlado, možne fi-
nančne rešitve. Aktivnosti skušajo kar najbolj pospešiti, saj se zavedajo, da poteče od sklenjene finančne konstrukcije do izgradnje naprav skoraj tri leta.
Tu pa so še prvi trije bloki, ki so že opremljeni z napravami za adi-tivno odžvepljevanje. Prav sedaj potekajo poizkusi. Upajo, da bodo dali dobre rezultate in da bodo s to metodo še v letošnjem letu povečali odžvepljevanje. Stopnja čiščenja bi se povečala na več kot 50 odstotkov. S tem bi pomembno zmanjšali emisijo, predvsem pa delno obvarovali Šoštanj, kije bil to poletje tako pogosto prekomerno onesnažen. Prvi trije bloki so kljub svoji starosti v zelo dobrem tehničnem stanju in bodo lahko obratovali še od deset do petnajst let.
Še ena obsežna naložba : zaprti krogotok transportnih voda
Vzporedno z omenjenimi deli, poteka v šoštanjskih termolektrar-nah še ena obsežna naložba, ki bo dokončno razrešila problematiko onesnaževanja valenjskega jezera in posredno tudi reke Pake. Doslej se mehansko čista voda, s katero odplavljaj o pepel, izli va v velenj sko jezero. Ker je ta voda močno bazična, njen PH presega 12, je jezero biološko mrtvo. Iz njega se izliva voda tudi v Pako in naprej v Savinjo in onesnažuje tudi ti dve reki.
Vse naložbe, ki jih ta čas uresničujejo v šoštanjskih termolek-trarnah so izredno zahtevne tako tehnološko kot finančno. Viktor Robnik, vodja financ na investicij-
/ direktor Boris Dejanovič: "Če >o sio vse p0 sreči že letos jezer ni bomo več obremenjevali."
Marko Kompan:"Dela potekajo po planu."
Viktor Robnlk:"Vellk problem Je z likvidnostjo, gotovinsko plačevanje je omejeno na najnujnejše."
skem področju, nam je povedal, da je investicija odžvepljevalne naprave četrtega bloka sicer pokrita, vendar imajo nenehne težave z zagotavljanjem lastnih sredstev. "Čeprav so investiocije v teku in formalno pokrite z ustreznimi viri, je največji problem v zagotavljanju sredstev. To še posebej velja za lastna sredstva, ki bi morala biti v celoti pokrita s ceno električne energije. Država, ki vodi svojstveno politiko na področju energetike neposredno vpliva na višino lastnega vira.
V teku so pogovori z ustreznimi republiškimi organi za priznanje tolikšnega dela stroškov amortizacije, da bi lahko v letošnjem letu izpeljali predvidena dela. V bistvu pa še vedno ostaja odprto vprašanje amortizacije kot elementa cene na eni in vira naložb na drugi strani. Da to ni nepomembno vprašanje se vidi iz podatka, da ima TEŠ v letošnjem letu za 170 milijonov pretežno ekoloških naložb in da mora zagotoviti 47 odstotkov lastnih sredtev." pravi Viktor Robnik, ki poleg tega opozarja še na velike likvidnostne težave.
Vse to pa se v prihodnje nebo več dogajalo. Tehnološko vodo bodo šoštanjske termolektrarne zbirale v posebnih akumulacijskih bazenih in jo vračale v tehnološki proces. Zgradili bodo več objektov, med drugim tri večje bazene prostornine 7500 kubičnih metrov. Ti bodo stali nasproti klaširnice RLV. V nasipih bazenov bodo posebna črpališča, namestili bodo tudi povratne cevovode do elektrarne in opravili predelave in povezave na samem odlagališču pepela. Sedaj prestavljajo tudi industrijsko cesto, ki vodi na deponijo pepela in premoga. "Skušali bomo izkoristiti jesenski čas in vse našteto narediti še pred zimo, tako da bi bil krogotok sklenjen še v letošnjem letu. Potem velenjskega jezera nebi več onesnaževali. Počasi bi začelo oživljati," pravi Boris Dejanovič.
Uresničitve vseh teh nalog pa se prebivalci Šaleške doline zares zelo veselimo. Čistejši zrak in oživljeno jezero so namreč, poleg našega lastnega boljšega počutja, tudi temelj naših hotenj po turističnem razvoju.
■ Mira Zakošek
MM
V čigavem imenu?
Kot da bi ji zadnje čase šlo predvsem za to, da nas v skisanem poletnem času prijetno zabava, si je naša mlada država z delom svoje oblasti spet javno pridržala ogledalo, iz katerega se kaže piše: Jože Krajnc ena njenih posebej komičnih podob. Res, zelo smešna je in ker je resnična, je žal tudi dokaj žalostna. V nekaterih slovenskih dnevnikih se je v minulih dneh pojavil velik oglas, s katerim Temeljno sodišče v Kranju z enoto v Kranju sporoča vsebino sodbe v primeru gospodarsko kazenske zadeve zoper obdolženo pravno osebo Živila Kranj, Trgovina in Gostinstvo Naklo, p.o. in obdolženi odgovorni osebi Milico Gorenc ter Anko Orehar. Obsojeni so bili po Zakonu o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, "ker so opustili potrebno skrb nad tem, da niso v prometu živila, ki jim je potekel rok uporabe". Nekaj takih živil so odkrili v dveh njihovih poslovalnicah in če bi človek bral zgodbo samo do sem, bi kajpak rekel, vsa čast tistim, ki budno pazijo, dajemo neoporečno hrano, tistim, ki bi to morali početi, a niso pa seveda zaslužena kazen. Ta jih je tudi doletela. Toda pozor! Kakšna?
Sodišče je podjetje Živila Kranj zaradi dveh prestopkov po omenjenem zakonu kaznovalo s tisoč tolaiji denarne kazni, poslovodkinji Milico Gorenc in Anko Orehar pa s 25 tolaiji. Prav ste prebrali. Petindvajset tolarjev kazni. Zaradi korektnosti informacije je treba še dodati, da bo podjetje Živila Kranj moralo plačati tudi 6.500 tolarjev odmerjene sodne povprečnine (beri stroškov postopka). Kako je uspelo udeležencem v tem postopku zadržati smeh, ko so slišali tudi sodbo, ni znano, lahko pa si mislimo, kako je njenajavna objava ustrahovala podobne potencialne kršilce, ko so videli, kaj jih hudega lahko doleti, če nam bodo na prodajne police podtikali pokvarjeno hrano.
Kakorkoli že, mine te, dabi se upravičeno norčeval iz tistih, ki si to več kot zaslužijo, ko vidiš, kdo pravzaprav potegne kratko v tovrstnih oslovskih sodbah, kdo je najbolj kaznovan. Tisti, v imenu katerega je takšna sodba izrečena. Ljudstvo ali natančneje povedano davkoplačevalci. Zelo hitro in dokaj natančno bi se namreč dalo izračunati, koliko je ta postopek požrl denarja od trenutka, ko gaje nekdo sprožil in z njim precej dela najbrž kar številnim delavcem v vseh organih, ki so se ukvarjali z njim do objave velikanskega oglasa na dragih centimetrih časopisnih strani. Primer se mi zdi samo navidez nepomemben in obroben. Kaže namreč zaskrbljujočo neži vljenskost in ohromelo praktičnost v prodrob-nostih, vrag paje - kot vemo - prav v njih. Zato nam, dokler ne bo drugače, ne preostane drugega, kot da sami poskrbimo za potrebne jasnosti. Ker je bila ta abotnost izrečena v imenu ljudstva in ker sem sam tudi del tega ljudstva, javno izjavljam, da v mojem imenu ni bila. Pa v vašem?
AMNOSEŠTVO KOZJA
Tomšičeva 1, Velenje, tel.: 857 000
UGODNA PONUDBA:
•	nagrobni spomeniki
•	izdelava in obnova nagrobnih napisov
•	montaža šankov, miz, tlakov iz vseh vrst naravnih in umetnih kamnov
Del. čas: vsakdan od8. -12. in od 15. -19. ure.
rmmm u m mm mm
U»ltllSHMMIfiL
I!
V Koroški regiji, ki je kmetijsko usmerjena predvsem v prirejo goveje živine, ima dolgoletno tradicijo tudi mesarska dejavnost V njej ima vodilno mesto podjetje "Mesnina" Otiški vrh, danes organizirano kot Klavniško predelovalna zadruga Mesnina z o.o., ki zaposluje 120 delavcev.
Korenine pa segajo daleč nazaj, v trgovsko podjetje "Mesnina" Ravne na Koroškem, ki je imelo dobro razvito mesarsko dejavnost. To podjetje je bilo pred dvajsetimi leti tudi glavni pobudnik izgradnje klavnice na novi lokaciji v Otiškem vrhu, ob sotočju Mislinje in Meže. Prav ta klavnica pa je pomenila temelj za združevanje mesarske dejavnosti v regiji, ki je bila prej v sestavi posameznih kmetijskih zadrug.	j
Nadaljevalo se je tako, kot se je pri dobrih gospodarjih moralo. Vzporedno z gradnjo poslovnih prostorov so uvajali sodobno tehnologijo. Ob odkupu vse ponujene goveje živine iz regije, so za nemoteno oskrbo regije s svežim mesom in proizvodnjo s surovinami, sovlagali v organizirano prašičerejo v Ljutomeru in dodatno dokupovali svinjsko meso.
JHHhNI
"Vseskozi izvajamo tudi kakovostno uslužno klanje, kot se temu reče, za potrebe zadruge Vuzenica in Šoštanj, ter zasebnike. Strategija Mesnine je danes ob strokovnem delu, izkoriščanju sodobne opreme, ki jo nenehno nadgrajujemo, usmerjena v proizvodnjo svežega juničjega in svinjskega mesa, izdelavo poltrajnih, barjenih, trajnih in suhomesnatih izdelkov, ki sloni na dolgoletni tradiciji in uporabi sodobnih dosežkov mesarske znanosti," nam je ob obisku Klavniško predelovalne zadruge Mesnina razlagal direktor, dipl.ing. Franc Javornik.
KUMKil JIH JTOUil fllffM
Svoje proizvode prodajajo v lastnih prodajalnah, petnajst jih imajo, v nekaterih krajih celo več: v Črni, Mežici, na Prevaljah, Ravnah na Koroškem, Dravogradu, Slovenj Gradcu, Mislinji in seveda Otiškem vrhu, kjer je sodoben Diskont.
Prisotni pa so tudi v velenjski občini. Zapisali smo že, da nudijo uslužnostno klanje Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, zelo dobro pa je njihovo poslovno sodelovanje tudi z ERO Velenje.
Vse bolj pa se uveljavljajo tudi zunaj meja Koroške. Potrošniki pač radi posežejo po dobrem in ker se dober glas daleč sliši, korakoma osvajajo Slovenijo.
Nenazadnje njihovo kakovost potrjujejo vsakoletna priznanja, ki jih dobivajo na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Vsak dan pa njihovo kakovost testirajo potrošniki sami.
KLAVNIŠKO PREDELOVALNA ZADRUGA MESNINA z.o.o.
OTIŠKI VRH 168, 62373 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU TEL. 0602 85062, 85066. FAX. 85247
UUMO.
Pod spretnimi rokami mesarjev in budno kontrolo strokovnjakov ob pomoči sodobne tehnologije nastajajo v Mesnini Otiški vrh okusni in privlačni mesni izdelki.
Dravograjska domača klobasa, izdelana iz prvovrstnega svinjskega mesa in slanine ob dodatku govedine za vezavo in naravnih začimb, dobi v dimu, ki nastane z zgorevanjem bukovih drv iz pohorskih gozdov značilno aromo, ki je drugje ne najdete.
Koroška polsuha salama, turist, tirolska, mežiška, goveja klobasa in navadna salama so poltrajni izdelki. Osnova jim je kakovostno meso koroških goved ter pravilno razmerje slanine in svinjskega mesa. Začinjeni s poprom, česnom in drugimi naravnimi začimbami imajo prijeten okus.
Prekajeni suhomesnati izdelki - šunka, rebra, krače, kosti, svinjski vrat, kmečka šunka z razsoljevanjem in prekajevanjem v naravnem dimu dobijo značilen, zelo iskan okus. Obarjene klobase, značilne po blagem okusu imajo radi še zlasti otroci. Hrenovke in safalade v naravnem črevu, pariška, posebna, zelenjavna salama in mes-ninka imajo značilno rožnato barvo, ki se ji je težko odreči.
Pečena slanina, tlačenka, krvavice, pečenice, pašteta in zaseka pa so lahko dobro izhodišče za pripravo drugačnega obroka. Poleg vsega tega se v Mesnini Otiški vrh niso odrekli trajnim izdelkom, skrbno izdelanih iz obarjenega svinjskega mesa, govejega mesa in hrbtne slanine. Prekajeni so v hladnem dimu in zorjeni v naravnih pogojih: gozdarska in hribovska klobasa, koroška goveja salama, koroški salamin, planinska salama, krčmarska klobasa, budjola, suha mesna panceta.
»ajiniimioffiniiL
Marsikje v Šaleški, Savinjski in Mislinski dolini, v različnih trgovinah, delikatesah, marketih in mesnicah že lahko zahtevate izdelke Mesnin Otiški vrh.
Naj vam jih za "pokušino" naštejemo nekaj, kjer vam jih bodo z veseljem postregli: Gala Trade v Celju, Hmezadove prodajalne v Spodnji Savinjski dolini, prodajalne ZKZ Mozirje, Mern •Savinje v Mozirju, ERE, Name, Doline, Tržnice in Mesnice Sušeč v Velenju, Name, PA-GATa in KGZ Ledine v Slovenj Gradcu...
Ob njih pa še v vrsti zasebnih prodajaln, marketov in mesnic. Predolg bi bil spisek, če bi hoteli našteti vse.
Kakovost Mesnin Otiški vrh potrjujejo vsakoletna priznanja z ocenjevanja izdelkov na Kmetijskem živilskem sejmu v Gornji Radgoni ter zadovoljni potrošniki, ki so njihove izdelke že spoznali. Pridružite se jim!
Letošnja suša je nadaljevanje lanske


Dolgoročne posledice v živinoreji
Letošnja dolgotrajna suša, ki je v bistvu nadaljevanje lanske, je močno prizadela tudi celotno območje Zgornje Savinjske doline, nekoliko manj morda le višinski svet v njenem gornjem delu. Glede na zelo zgoden pojav suše (nadaljevanje iz lanskega leta) so bile najbolj prizadete tra-vinje. Bistveno maiy je bil že sena, otave praktično ni bilo, kvečjemu za vzorec, močno vprašljivi pa sta tretja košnja in jesenska paša.
Prisilno so dozorela žita, krompir seje slabše razraščal, slabo
so razvite krmne okopavine, pri koruzi paje opazna nizka rast z zelo slabo razvitimi nastavki storžev. Ker prevladuje koruza za silažo, bo veliko manjši pridelek zelene mase, se pravi doma pridelane krme. Prav tako je bistveno manjši pridelek hmelja.Vse to se že močno pozna v živinoreji, predvsem pri govedu, prireja mleka upada, vse večja je ponudba krav, prav tako je vse več zakolov slabših živali na kmetijah. Že lanska suša je povzročila večje izločanje krav iz osnovne črede, ki se je zmanjšala za de-
set odstotkov preko normalnega obrata v čredi, stalež krav pa se bo letos dodatno zmanjšal še za 20 odstotkov, kar pomeni ogromne in dolgoročne posledice za živinorejo kot glavno kmetijsko panogo v mozirski občini. Glede na sedanje stanje so v mozirski občini ocenili, da je škoda povzročila za 635 milijonov tolarjev škode. Škoda bo še večja, saj se posledice pri koruzi in travinjah večajo, v ta znesek pa niso vštete vse posledice suše. Ni namreč upoštevana škoda v
gozdarstvu, saj se mladi nasadi in druga drevesa na posameznih področjih sušijo tudi samo zaradi suše, brez vpliva lubadarja, onesnaženega zraka ali drugih razlogov.
V zvezi z gozdovi povejmo še to, da seje v petek dopoldne sestala občinska komisija za usmerjanje in spremljanje izvajanja ukrepov za preprečevanje in zatiranje podlub-nikov. Člani so nedvoumno ugotovili, da se pojav lubadarja po drugi generaciji še povečuje, podrobno poročilo pa pripravljajo prav v teh dneh.
■vp
15 - letnica Savinjskega gaja
"Živeti s cvetjem"
SAJ NE BI BILO TREBA - Kako so Nazarje "okrašene" s prahom vseh velikosti, strupom in dimom, ki se vali iz dimnikov in najde krasnega zaveznika v vetru in različnih vremenskih razmerah, vedo vsi, ki tam živijo ali se slučajno pomudijo v kraju. Kako lepo se lahko nadihaš boljšega zraka in si okrepiš dušo in telo na okoliških obronkih in v gozdovih, marsikdo tudi ve.
A kaj, ko popotnika tudi tam srečujejo najrazličnejša presenečenja, ki vsaj očem niso najbolj mila.
■7P
Čudovit prostor ob Savinji v Mozirju več ali manj vsi dobro poznajo, navdušujejo se ob lepotah te velike razstave cvetja v naravi, ob narodopisnih posebnostih in še čem, in to že celih 15 let. Tolikšno obdobje je namreč že minilo od prvih začetkov v trški gmajni do današnjega enkratnega prostora na veliko hektarih.
Letos torej Savinjski gaj slavi 15-letnico. Obsežnih načrtov v zvezi z jubilejem sicer niso v celoti uresničili, je pa zato gaj letos gotovo lepši kot je bil kda-jkoli. Obletnici primerno bo slavje zadnje dni prihodnjega tedna. To pomeni veliko mednarodno razstavo, ki soji dali
v
Andragoški zavod
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
bo v š. I.1993/94poleg dejavnost1 s področij
•	izobraževanja, ki ga narekuje aktualna zakonodaja (varstva pri delu, požarno varstvo, higienski minimum ipd)
-	izobraževanja za potrebe Zavoda za zaposlovanje ter
-	izvajanj posebej naročenih izobraževalnih oblik s strani delovnih in drugih organizacij organizirala in izvajala še naslednje izobraževalne oblike namenjene poredvsem individualnim naročnikom oz. občanom:
•	tečaje tujih jezikov za odrasle (nemščina, angleščina, italijanščina in francoščina)
•	tečaje tujih jezikov za otroke (nemščina in angleščina)
•	tečaje slovenskega jezika za občane, ki jim to ni materin jezik
•	osnovne in posebne tečaje s področja računalništva
•	tečaj vodenja poslovnih knjig
•	tečaj strojepisja
•	tečaj strojnega pletenja
•	tečaj šivanja in krojenja
•	izvajanje kreativnih delavnic (oblikovanje v glini, slikarska delavnica, igranje na synthesizer, retorika, hitro branje, poslikavanje svile in stekla...)
•	tečaj klasične masaže za domačo rabo
•	tečaj tradicionalnega in dietnega kuhanja
•	usposabljanje za opravljanje raznih ljubiteljskih dejavnosti (delo v sadnem oz. zelenjavnem vrtu, usposabljanje za delozvideotehniko, naredi sam...)
•	ter vse tiste izobraževalne oblike, za katere boste občani sami dali pobudo in bo zanje ugotovljen primerno velik interes.
Za vse navedene izobraževalne oblike bomo zbirali prijave do 24.9.1993.
V S. letu 1993/94 nameravamo oranizirati tudi:
•	OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (7. in 8. razred)
•	ŠOLO ZA PRIUČENE ŠIVILJE (240-urni program)
•	1. LETNIK SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE ter
•	ŠOLO ZA PRIDOBITEV POKLICA PRODAJALEC, na katero še posebej opozarjamo vse tiste, ki se ukvarjajo s privatno trgovinsko dejavnostjo (UL RS št. 28 z dne 4.6.1993)
Rok za prijavo v navedene šole je 10.09.1993
-šole pa bodo organizirane seveda le v primeru, če bomo zanje zbrali primerno število slušateljev.
Vabimo vas, da se v katero izmed ponujenih izobraževalnih oblik vključite. Dosedanji udeleženci izobraževanja so bili s kvaliteto našega dela, predvsem pa z nadvse ugodnimi cenami zelo zadovoljni - prepričano smo, da boste tudi vi.
Za izotraževanje se lahko prijavite neposredno na LJUDSKI UNIVERZI VELENJE, Titov trg-?, ali po telefonu na štev. 853-576 oz. 854-539 - vsak delovni dan med 8. in 12. Ui), 0b ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 18. uro.
pomenljivo ime "Živeti s cvetjem".
Odprli jo bodo v petek popoldne, ko bo svoj nastop z mnogimi gosti ob 17.uri pričel Mito Trefalt. Razstava bo odprta v soboto in nedeljo, v ponedeljek pa bo Savinjski gaj na voljo šolski mladini. Ob bogatem cvetju bodo poskrbeli za narodopisje v vseh razsežnostih, izkazali se bodo čebelarji, rejci malih živali, pa pevci od blizu in daleč, ki bodo po vsem gaju prepevali od soboto popoldne naprej. Seveda bodo poskrbeli še za marsikaj, omenimo le slovesen blagoslov cerkvice sv.Valentina, ki ga bodo z mašo pričeli v nedeljo ob 15. uri.
Srečanje
iiiaiiiii
Cvetka Goličnik
Čeprav se z njo še nisem srečala, sem ob prihodu v slikovito gorsko vasico Šmihel nad Moziijem vedela, kdo je dekle za mikrofon, z veliko mapo v rokah. Obiskovalcem ovčarskega praznika je Cvetka Goličnik v besedi poskušala čim nazorneje predstaviti nekdanje življenje in delo pastiijev ovac tod okoli. Za"sliko" so poskrbeli izvajalci - člani krajevnega odbora podeželske mladine Zgornje Savinjske doline iz Šmihela nad Moziijem.
Na klopci pred škorjevko (hišo ovčarskega pastirja, postavljeno za to priložnost) se nam je pridružila z nasmehom na ustih, vedrim pogledom in zvrhano mero zadovoljstva. Z njimi je bila radodarna tudi do obiskovalcev."To je tisto pravo kar si organizatorji želimo." je pojasnila."Ni zanemarljiva tale naša turistična in narodopisna prireditev. Z njo obujamo spomine na nekoč tod zelo razširjeno ovčerejo in pastirsko življenje. Po drugi strani paje to praznik za nas krajane Šmihela. Vsaj enkrat na leto se takole zberemo in dokažemo, da smo s skupnimi močmi sposobni nekaj narediti."
Mnogi trdijo, daje Cvetka najzaslužnejša za vsakoletno obujanje ovčarske tradicije. Sama trdi, da si zasluge delijo vsi, ki kakorkoli pomagajo pri organizaciji in nato še pri izvedbi prireditve. Jasno paje, da nekdo mora povezovati, dajati pobude.
Za njo in ostalimi je torej 17. ovčarski praznik. Pred njo 18., pa 19.,... Že danes razmišlja o teh? Najbrž ne, kajti tega ji ne dopušča čas. Na sedežu Zveze podeželske mladine Slovenije, katere predsednica je od letošnjega aprila dalje, je dela več kot preveč (sedajle se med drugim gotovo vneto pripravlja na srečanje predstavnikov 26 tovrstnih društev iz cele Slovenije. To bo konec tedna pri Prod-nikovih v Juvanju). Ja, tuje še manjkajoča diploma na Biotehnični fakulteti - smer živinoreja. Pa delo na kmečkem turizmu njenih staršev v Šmihelu nad Moziijem. Priskoči jima na pomoč kadar le utegne.
Načrti? Dolgoročnih ne snuje. Malo dlje kot"od danes do jutri"
že, daje v življenju ne bi presenetilo prevečkrat. Upamo in želijo ji, da bi bilo res tako.
■ tp
Prijetni spomini
nad	^
Mozirjem tlB lepe CSSO
Obujanje spominov na minule čase znajo biti prijetni in zanimivi. Sploh tisti, ki spominjajo na tesno povezanost človeka z naravo. V prijetni, lepi in prijazni hribovski vasici Šmihel nad Mozirjem so minulo soboto pripravili obujanje enega takih običajev - ovčarski praznik. 17. po vrsti je bil to, pripravila pa sta ga tamkajšnji krajevni odbor Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline in Aktiv kmečkih žena Šmihel nad Mozirjem. Članice tega so se le-tjs prvič vključile v to narodopisno turistično prireditev.
Poleg že običajne izdelave ograde, pranja in striženja ovc, predelave volne se mladi prireditelji trudijo, da vsako leto pokažejo obiskovalcem prireditve kaj novega. Letos je bila to skorjevka - pastirjeva hiša in oprema, ki jo je ta imel na planini. Pa masovnik - specialiteta v njihovi prehrani. Kdor je želel, jo je lahko tudi poskusil. Seveda so za to priložnost tamkajšnje gospodinje pripravile še druge domače dobrote, ponudili so ovčjo pečenko in še bi lahko kaj omenili.
Sicer pa za Šmihel in tamkajšnje krajane pravijo, da niso nikoli preveč obljubljali, se nikoli "silili" v ospredje. Več ali manj je bilo pri njih vedno prijetno, zanimivo in po domače veselo. Če je tako vsak dan, velja to za ovčarski praznik sredi vasi še toliko bolj.	■ tp
Striženje ni enostavno opravilo. Zlasti za mladež je bilo to pastirjevo delo nadvse zanimivo
krtačenje... predenje..
RDEČI PAJEK
Žalec

Ob prazniku za vsak okus nekaj
Svoj dan bo v počastitev II. zato zvrstilo več kulturnih
4. septembra bodo odprli prenovljen športni center, 10. septembra pa bo v cerkvi svetega Nikolaja v Žalcu koncert Godalnega orkestra iz Celja. Na njem bo nastopila tudi domačinka, so-
. slovenskega tabora praznovala tudi mestna skupnost Žalec. V začetku septembra se bo In športnih prireditev.
pranistka Andreja Zakonjšek. Praznovanje se bo zaključilo s svečano sejo mestne skupščine, na kateri bodo najzaslužnejšim krajanom podelili priznanja.
Sicer pa se mestna skupnost
lahko pohvali s komunalnimi pridobitvami, med katerimi je najpomembnejša izgradnja pločnikov v Žalcu in na Ložnici. Tudi letos so največ pozornosti posvetili izgledu kraja, saj so se udeležili republiš-
kega tekmovanja za najbolj urejen tranzitni kraj v Sloveniji. Pričakujejo, da se bodo tudi tokrat uvrstili med najbolj urejena mesta.
rox
Suša pospešila spravilo
Doris in Denis poznata gobe
Včasih so gobarji dejali, da gobe rastejo po dežju, dandanes pa rastejo čeprav je suša. Dokaz temu so tile jurčki, ki jih imata v rokah Dejan in Doris Lukman iz Podvrha pri Braslovčah. Našla sta jih v gozdu blizu domače hiše. Mamica je bilajurčkov vesela, saj jihje bilo več kot en kilogram. Presenečena paje bila tudi nad gobarskim znanjem obeh svojih otrok.
Besedilo in slika: -er
Tudi v žalski občini pomanjkanje vode
Kot povsod po Sloveniji tudi v žalski občini suša iz dneva v dan manjša zaloge pitne vode. Izviri se sušijo drug za drugim, tako, da posebno v višjih predelih, marsikje vode že ni. V tej občini skrbijo za oskrbo pitne vode gasilska društva, ki jodovažajo. Poveljnik Občinske gasilske zveze Franci Naraks je povedal, da sojo v zadnjih štirinajstih dneh pripeljali okoli 6 miljonov litrov. Največ od tega sojo pripeljali žalski gasilci, sledijo pa društva Griže, Letuš, Braslovče, Drešinja vas in Vinska gora.
Besedilo In slika: -er
ti* V«ft
Cveto Poznlč pri natakanju vode v cisterno, ki Jo bo nato odpeljal v zbiralnik Studence
Kje je Stefov grob?
Živel je vaški posebnež Štef. Umrl je in bil z vsem spoštovanjem pokopan. Potem pa...Stjepan Strelec je bil najprej miličnik nekje na Hrvaškem. Potem je že pred mnogimi leti z družino prišel v Savinjsko dolino kot sezonski delavec. Tu je tudi ostal. Ločil se je od žene in pustil dve hčerki. Od takrat naprej je v sobi na posestvu v Latkovi vasi živel sam.
Rad je pil, to je res. Res pa je tudi, da so mu ljudje radi plačali za kakšen kozarček. Močan kot je bil, je mnogim pomagal kopati jarke za hiše in podobno. Dolga leta je bil grobar v Preboldu. Tudi pokojn ino je imel. Ohranil je stike z eno od hčerk in bil ponosen na svoji vnukinji. Kadar je bil pač sposoben, jih je obiskal in vedno prinesel kakšno darilce. Jabolko, na primer. Pomoč je odklanjal. Izbral sije življenje, v katerem je bilo pomembno samo to, da je bil sit in seveda ne žejen. Otroci so se norčevali iz njega, drugače pa je bil med ljudmi priljubljen. Svoje misli je vedno povedal brez dlake na jeziku in pošten kot je bil, nikoli ni lagal. Njegova zagorska govorica je bila polna kletvic. Pravi vaški posebnež torej, kakršnega bi bil vesel še pisatelj Jurčič.
7. julija ga je na domačem dvorišču povozil tovornjak. Pet dni pozneje je v bolnišnici umrl. 14. julija so ga v Preboldu pokopali tam, kjer je sam hotel biti pokopan. Očitno so tudi na krajevni skupnosti vedeli, kje je to. Pogreb je bil cerkven, ljudi zelo veliko. Govornik krajevne skupnosti je med drugim povedal, zakaj je bil Štef tako cenjen in spoštovan. Zato, ker je živel v skladu z občečloveškimi in kulturnimi vrednotami.
Čez deset dni pa neverjetna novica. Neuradna, a očitno resnična. Šte-fov grob je bil prekopan, vencev nikjer. Pravzaprav so venci bili na drugem grobu, čisto ob robu pokopališča. Hčerka jih je našla. Toda ali je v njem res njen oče? Zakaj so ga prekopali, zakaj niso obvestili svojcev, zakaj ni bil pri prekopu navzoč vsaj duhovnik? Ali sploh še obstaja kakšna družba na svetu, ki ne spoštuje svojih mrtvih? Štef je bil vaški posebnež. Zato bi ga morali spoštovati tudi po njegovi smrti.
K. Rozman
Med sezonskimi delavci v Savinjski dolini
Z zaslužkom zadovoljni
V Savinjski dolini je ta čas kakih tisoč sezonskih delavcev, največ iz sosednje Hrvaške, ki pomagajo pri obiranju hmelja. Večina so moški. Prišli pa so zato, ker so doma brez zaposlitve ali pa bi radi v teh dneh še dodatno kaj zaslužili. O tem, kako so delavci zadovoljni z delom in zaslužkom ter ostalim so nam povedali takole:
STJEPAN KOVAČKO:
"Doma sem iz D o n j e Voče kot mnogo drugi h, ki smo sem prišli pomagat obirat hmelj. Delam na sušilnici v Latkovi vasi, delo pa je zaradi vročine in dvanajst urnega turnusa kar naporno. Tu sem že četrtič in sem zadovoljen."
STANKO HAREGA: "Tukaj pomagam pri obiral-nem stroju letos prvič. Sicer pa sem živel 13 let v Mariboru,
Š
\

sedaj pa sem zopet v Donji Voči, kjer sem živel kot otrok. Delo je kar naporno in mislim, da smo lahko zadovoljni z delom, zaslužkom in ostalim, v primerjavi s pogoji na Hrvaškem."
JOŽE MOJZES: "V Savinjski dolini sem prvič. Pomagal pa sem hmelj obirati že
pred leti na Ptuju. Ker sem brez zaposlitve, mi bo teh nekaj več kot tristo mark prišlo zelo prav. Pri nas bi moral delati dva meseca, tu pa jih bom zaslužil v dvajsetih dneh in imel še hrano in stanovanje. Še bom prišel, če bo potrebno."
RADO MOJZES: "Delam na sušilnici v Latkovi vasi, kjer nas je iz Donje Voče okoli 30. Tukaj bomo približno dvajset dni. Če ne bi bilo tako vroče ne bi bilo pretežko, tako pa nas vročina daje. S hrano in ostalim sem zadovoljen,
pa tudi plačilo ni slabo. Če bom zdrav, bom rade volje prišel drugo leto."
FRANJO KRŽENJAK: "Delam v hmel-j i š č u , kjer tr-g a m hmeljske trte z žičnice. To delo je tudi boljše plačano kot ostala dela pri obiranju. Upam, da bo ta vročina kmalu pojenjala, saj je delo v tej vročini zares naporno. Če bom prišel drugo leto še ne vem."
Besedilo in slike: -er
Hmelj odhaja, zima prihaja
V teh dneh kmetje in družbeno kmetijstvo hitijo s pobiranjem hmelja. Zgodnje vrste so pričeli obirati že okoli 10. avgusta, ostale pa bodo obrali ta in prihodnji teden. Kot je že v navadi, se takoj ko ostanejo na poljih le še žičnice, vreme prevesi v jesen.
Letos kmetje res nimajo kaj prida od hmeljne sezone. Ker se niso zavarovali proti suši, pač ne bodo nič pokasirali od zavarovalnic. Pridelek je le okoli 70%, zato bodo iztržili na hektar le okoli
Hmelj Je pobran
8.000,00 DEM čistega. Zaradi tovrstne katastrofe bomo že v septembrskih skupščinah in sestankih izvršnih svetov in komisij za oceno škode kot posledico katastrofalne suše, priznali ubogim kmetovalcem primerne bonifikacije, kot so na primer oprostitve plačevanja prispevkov in ostale podobne zadeve.
Kmetje se bodo morda pobrali do pomladanske setve, vendar če bo drugo leto spet takšno, bodo posledice že na meji prave katastrofe. Drobnica še nekako ostaja, medtem ko se govedo precej redči in kot posledica se nam lahko dogodi, da bomo že konec leta morali uvažati cenejše meso iz tujine, kar žal ne bo prizadelo žepov delavcev in ostaklih potrošnikov.
Kmetje bodo pozimi težje izvajali mlekarske štrajke, saj mleka ne bo preveč in ga ne bodo mogli zastonj deliti pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani. To pa bo spet negativno vplivalo na rat-ing Marjana Podobnika in njegove stranke, kajti ljudje, ki ne bodo nič zastonj dobili, ne bodo našli razumevanje za blebetajoče strankarske prvake iz vrst SLS. Najbolj bo to prizadelo tisti del politikov, ki so dobro krmarili že v dobrih partijskih časih in dobro krmarijo v desnostrujnih časih, zdaj pa naj bi jih ena nesramna suša pokopala.
Tekst: Tea Rinček, foto: Ljubo Korbar
Novice, ki odkrivajo tančice
Po dolini se šušlja, da so SKD, SLS in LDS naredili pakt in da bodo kot novega mandatarja IS predlagali v septembru Vinka Drčo, LDSu ne verjamejo in prav je, da mu ne.
Pred kratkim je pricurljala na piano novička, da naj bi šel Boris Kranjc na novo delovno mesto v Hmezad Export Import.
Upravni odbor podjetja tega še ni potrdil.
****
Zavod za spremljevanje aktivnosti je prišel do boljših obnovljenih prostorov. Medtem ko v večini šol razmišljajo samo o nujnih popravilih, so se na Zavodu ovekovečili s
pozlačenim okovjem. Upamo, da se Zavod ne bo sprivatiziral.
«***
Janeza Janšo ogrožajo komunisti. To je nekaj tako nemogočega, kot če bi rekli, da ribiče ogrožajo bolgarski plemenski bojevniki.
Žgečkljiva
TOTOGRAriJA
"Povem vam, da bo ml močnejši del politikov
bo hrana
Tekst-juf, foto: Wka Cfovšek
■ I v v I
poljščin
Jesen je z vsakim dnem bližja in kmetje že hitijo pospravljati nekatere poljske pridelke. Obiranje hmelja gre h koncu, pričenja pa se spravilo krompirja in siliranje koruze. Tako kot hmelj in krompirje tudi koruza prej kot ponavadi, zaradi suše, dosegla zrelost primerno za siliranje. Posebno na prodnatih površinah, kjer je suša najbolj prizadela poljščine, s siliranjem hitijo, da bi ohranili kvaliteto krme, saj je znano, da preveč zrela koruza in že poru-menela koruznica nista več tako hranljivi kot takrat, ko sta še v mlečnem oziroma v zelenem stanju.
Besedilo In slika: -er
Velenjsko glasbeno poletje
itiiiifiiiiiiniiaifii
Za konec še klavirtuozi
Ni se še dobro polegel utrip letošnjega poletnega glasbenega tabora v prostorih velenjske glasbene šole, že so tu mladi nadarjeni klavirtuozi. Od 15. avgusta do jutri 9 pianistov iz Slovenije (od 13, ki so se prijavili za avdicijo) "hiti" po črno - belih tipkah, dva udeleženca sta pasivna poslušalca, po akus-tistični dvorani pa se razlegajo melodije Bacha, Schuberta, Beethovna,... Svoje znanje o klavirju, skladateljih izpopolnjujejo pod vodstvom enega najbolj znanih ameriških pedagogov in kon-certantov Jacoba Lateinerja.
Pobudnica tovrstne skrbi za mlade nadarjene klavirtuoze je bila naše svetovno znana pianistka Du-bravka Tomšič - Srebotnjak. Prvič sta se z omenjenim pianistom srečala kot člana žirije na tekmovanju leta 1981, nato še dvakrat. V Združenih državah Amerike pa se jima srečati še ni "posrečilo". Profesorjevo veliko spoštovanje Du-bravke Tomšič - Srebotnjak kot pianistke in kot osebnosti same je bilo najbrž tisto, zaradi česar se
njenemu vabilu za sodelovanje v klavirski šoli v Sloveniji ni odrekel. To je bilo pred dvema letoma.
Njune takratne namere je preprečila vojna v Sloveniji. Letos jima je v zadovoljstvo vseh sodelujočih to vendarle uspelo. "Srečen sem, da sem prvič obiskal samostojno državo Slovenijo. Srečen zaradi ljudi, ki so gostoljubni, odkritosrčni, prisrčni. Srečen zaradi študentov, ki pridno prihajajo vsak dan na seminar. Presenetili so me, kajti raven znanja je višji kot sem ga pričakoval. Skratka, prijetno mi je in zelo dobro se počutim tu v Velenju," je povedal profesor Lateiner ob našem obisku.
Njegov odgovor na vprašanje: ali je organizacija takšne poletne šole prava skrb za mlade, nadarjene pianiste, je bil pritrdilen. Tradicija velenjske violinske šole in pridobljene izkušnje so zgovorne. Prav na takšen način bi - po njegovem mnenju - morala zaživeti sedaj še klavirska šola. "Zanjo mora izve-
deti več mladih pianistov tudi v drugih državah. Ne samo zaradi njih in njihovega izpopolnjevanja znanja o klavirju, ampak tudi zaradi dežele - gostiteljice same."
Čeprav je delo v poletni šoli bolj skupinsko kot delo s posamezniki (eden igra, drugi poslušajo in se tako učijo), se na profesorjev širši vpogled v glasbo udeleženci različno odzivajo: nekateri z občutkom, drugi z razumom, tretji kopirajo in o skladbi in skladatelju ^ razmišljajo kasneje....."Časa imamo za vse na
voljo zelo malo. Zato je (bo) zame pomembnejše, če bodo študenti pridobljeno znanje uporabili pri svojem nadaljnjem delu."
Z jutrišnjim koncertom (v petek) ob 20. uri se bodo udeleženci poletne klavirske šole razšli. Seveda v upanju, da se prihodnje leto spet snidejo, skupaj s profesorjem Lateinerjem in Du-bravko Tomšič - Srebotnjak. "Če me bodo povabili, bom z veseljem rekel ja," je sklenil pogovor Jacob Lateiner.
tp
Topolšica
lasna*«
Razstavlja Janko Kastelic
Slikar srednje generacije iz Sežane Janko Kastelic, je v hotelu Vesna razstavil 13 barvnih jedkanic večjega formata. Zanimivo je, da seje slikar izpopolnjeval v Zagrebu pri znanem akademskem slikarju, prof. Marinu Tartaglii. Doma in v tujini je razstavljal že na 23 samostojnih razstavah in dosedaj
prejel že 9 različnih nagrad in priznanj. V katalogu je Polona Škodic zapisala:" Pred slikarjem se prav gotovo odpira prihodnost, ki ga nezadržno izziva, da seji odziva na svoj način, v nadaljevanju iz tradicije v sodobno umetnost. Njegovo umetnost zato lahko doživljamo kot zanimive umetniške stvaritve, polne pripovedi, vedno čistejšega slikarskega izraza. Simbolno obarvana estetska figurativnost njegovega filozofskega razmišljanja in iskanja
Kakšen filmski okus imamo?
V Velenju še vedno nimamo Kino dvorane, zato si filme ogledujemo v Domu Kulture. Izgleda, ta ta lokacija tudi veliko bolj ustreza obiskovalcem, saj njihovo število narašča. Tako si je lani 274 kino predstav ogledalo 12202 gledalcev ali 45 na predstavo. Letos pa seje v prvih sedmih mesecih na 125 predstavah pojavilo že 15546
obiskovalcev ali kar 124 na predstavo. In to kljub temu, daje bilo veliko predstav ob neugodnih terminih.
In kateri filmi so Velenjčane najbolj navdušili? Največ gledalcev je imel film Telesni stražar, ki je na devetih predstavah zbral 1699 obiskovalcev. Sledi mu Prvinski nagon. Ogledalo si gaje 1006 gledalcev. Tretji paje Dra-cula, ki je na petih predstavah zbral 844 obiskovalcev.
■ bš
fT
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje Vsak četrtek v tedniku Naš čas
Prav gotovo je čas veselic "kriv", da je v nedeljo, 22. avgusta, zmagala pesem s poletno obarvano tematiko:
1.CVERLE:	"Veselo na rajanje"	6 glasov
2.PODKRAJSKI	FANTJE: "Sinu na pot"	4 glasovi
3.ŠTIRJE	KOVAČI: "Žeja je huda"	3 glasovi
4.DOBRI	ZNANCI: "Očka moj"	1 glas 4.SLOVENIJA: "Gosli, citre, orglice" 1 glas Predlogi za nedeljo, 29. avgusta:
T.KLAVŽAR: "Zlagana ljubezen" ' 2.KREŽE: "Zrcalce povej" ; SKUB1C: "Nemirno srce" ŠTAJERSKIH 7: "Veselo v hribe" 5 V^DERBER: "Vrt brez smeha"
- • *>	VIII Grabner
Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik"
VSI MOJI OSEMTISOČAKI
Jutri, v petek, bo v okviru IX. poletnih kulturnih prireditev na velenjskem gradu predavanje našega znanega alpinista Vikija Grošlja z naslovom: VSI MOJI OSEMTISOČAKI.
Predavanje se bo pričelo ob 20. uri.
Vstopnice po 300 SIT lahko dobite eno uro pred predstavo na kraju prireditve.
V	primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani doma kulture.
PRVI ŠOLSKI DAN
V	sredo, 1. septembra - na prvi šolski dan, pa bo na vrtni terasi velenjske Name prava zabava. Ob začetku novega šolskega leta se bodo otroci lahko poveselili skupaj z Matejo Koležnik.
Nama pa jih bo prijetno presenetila.
Prireditev se bo pričela ob 16. uri. V primeru slabega vremena bo Mateja skupaj z otroci prepevala v pritličju Name.
Zgodilo se je...
^FPP^ 26. velikega srpana
LETA 1876
Kot osvežitev za te vroče avgustovske dneve vam ponujamo smešnico, ki so jo objavili v Slovenskem gospodarju:
"Bila je gospodična, ki je rada prismuknjene povesti prebirala, par francoskih besed se naučila, po glasoviru (fortepiano) ščipala in zraven prav po mačkinje mijavkala. Druga revče ni vedlo ničesar, kakor k večem še na drago obleko misliti. Kuhnja, gospodinstvo bilo jej je nepoznano. Pripetilo seje, daje moža vlovila. Kot mlada gospa je nekokrat z deklo pricepetala na trg. Brž zagleda precej drobička jajca v košari neke kmetice ter začne nevoljna vrešati: "Jojmene, kako neumni ste pač kmets-ki ljudje; ali niste zamogli drobička jajca še par dni na gnezdu pustiti, da bi bolj na debelo vzrastla?"."
Včasih so lahko stare zgodbe oziroma smešnice zelo poučne in tudi aktualne!
LETA 1877
Leto dni kasneje so v Slovenskem gospodarju objavili naslednji članek z naslovom "Kmetje šoštanjskega okraja pred ces. kralj, namestnikom":
"Prošlo nedeljo nas je se svojim visokim pohodom počastil Nj. ekscelencija gosp. namestnik Štajerske, baron Kiibeck, da bi želje in pritožbe ljudstva osobno zaslišal. Brž po prihodu se jamejo avdijencije v sledečem redu: Predstavi se deputacija trga zahvaljujoča se za tukaj ustanovljeno telegrafsko postajo in cimentirni urad, proseča pa za blagovoljno dozvoljenje ločitve občine, namreč trga od okolice. Potem se predstavijo uradniki sodnije in davkarije, potem duhovniki. Za temi pride okrajni zastop, kateri mej različnimi točkami posebno povdarja željo za stavljenje tukaj uže projektirane železnice z ozirom na potrebo taiste. Sedaj pridejo na vrsto vsi občinski zastopi celega okraja, kateri pa svoje želje pismeno v obliki promemorija izroče, ki sledeče točke vzdržuje: 1. odpravljenje okrajnih zastopov; - 2. odpravljenje še bolj nepotrebnih okrajnih šolskih svetov, kateri toliko denarja stanejo, pa vpliva nimajo; 3. naj bi se, ker smo od okraj, glavarstva jako oddaljeni, političen
komisar tukaj nastanovil; 4. občinam naj se naložene dolžnosti po členu 24. obč. reda, s tem polajšajo, da se jim pravica podeli, da smejo v posebnih slučajih z ozirom na policijske razmere in javno varnost žandarmerijo naravnost v vsego pozvati; 5. pri šolah na deželi naj bi ne bili otroci primorani do 13. ali celo 14. leta šolo obiskovati, marveč samo do 12. in naj dež. šolski svet v tem smislu, kolikor mogoče, polajšanja dozvoli; 6. stavljenje novih šolskih poslopij naj bi se za nekoliko časa odložilo, da si kmet od zadnjih slabih letin malo opomore in se denarne razmere zboljšajo; 7. občinam naj bi se zopet pravica podelila, da bi smele pri ženitvah ugovarjati in dozvoljenja davati, da se občna beda kolikor toliko omeji; 8. sedaj tako zelo napredujočemu razkosavanju zemljišč naj bi se v okom prišlo. Gori omenjenih 8 kmetskih želja si naši ljudje slobodno zapomnijo za prihodnje volitve!"
Ali so si to zares zapomnili, pa žal ne vem!
LETA 1895
V Slovenskem narodu so objavili, za ta letni čas zelo zanimiv članek, z naslovom "Nekaj za pijance":
"V pravosodnem ministerstvu seje ravnokar izgotovil zakonski načrt o ustanovitvi dežele in občine, a to pravico bo imela tudi država. Okrajna sodišča bodo imela pravico izreči, je li koga oddati v tak zavod. Kdor je bil zaradi pijanosti kaznovan v jednem letu trikrat, kdor je kot pijanec v naravnem ali gospodarskem oziru ali tudi telesno nevaren drugim, se bo oddal v to poboljševalnico im moral bo ostati tam vsaj 2 leti. Tudi bo prostovoljni vstop dovoljen. Pijanec kateri bi želel priti v ta asil, se bo samo oglasil pri sodišču in želja njegova se bO izpolnila. Ostati pa bo moral notri dve leti. Tolažilno za pijance je le to, da se v ta asil ne bodo vzprejemali tisti, katerih nagnenje k pijančevanju je neozdravljivo."
Boj proti pretiranemu pitju alkoholnih pijač ima torej tudi pri nas že kar bogato tradicijo. Sodeč po številu alkoholikov v Sloveniji pa mislim, da ni ravno najbolj uspešen.
■ Damijan Kljajlč
GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE
Profesor Jacob Lateiner med učenci
resnice so refleksije preteklosti in sedanjosti našega bivanja..."
Slikar Janko Kastelic seje rodil 4.4. 1953 v Pivki. Od leta 1984 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov.
■ Viktor Kojc
Petnajsti dan v mesecu vsaj v Velenju ni čisto navaden dan. Takrat se namreč (po ne vem katerem pravilu) v večini velenjskih podjetij delijo (in prejemajo) plače. Zaradi te čudovite lastnosti dnevi po petnajstem že od nekdaj pomenijo velik izziv za vse okoliške gostince, v času sezone prireditev na prostem pa še posebej za organizatorje le teh. Zato ni naključje, ampak posledica dobro premišljenega ravnanja, da se tudi tradicionalna prireditev "Noč ob jezeru" vsako leto organizira prav prvo soboto po petnajstem avgustu. Okrog petnajstega zaradi večje količine finančnih sredstev v družinskih proračunih in s tem zaslepljujočega občutka posedovanja nekakšnih viškov, ki jih je dovoljeno potrošiti še zakaj drugega kot zgolj za preživetje in v soboto zato, ker že stoletja in stoletja za njo vedno prihaja nedelja. Ta pa je, vsaj v tistih krajih, ki jih je skozi zgodovino zaznamovalo krščanstvo, dela prost dan, torej idealen za počivanje po prekrokani noči. In tako je bilo tudi letos. Trume, od pričakovanja razburjenih davkoplačevalcev in davkoplačevalk ter njihovih otrok, ki jim je vznemirjenje skozi kožne pore neusmiljeno
potiskalo na dan kapljice znoja, so se v železnih škatlah valile skozi industrijske cone proti priljubljenemu rekreacijskemu in turističnemu centru Jezero in hromile promet na že tako slabo prepustnih cestah. Že vsega naveličani, a še vedno odločni in neusmiljeni v svojih odločitvah, so jih gasilci v nemogočih uniformah usmerjali na, že tako od suše ožgane in uničene, okoliške travnike, kjer so lahko pustili svoje ljubljene jeklene konjičke, večinomajugoslovanske ali pa vzhodnoevropske proizvodnje. Center dogajanja je bil, tako kot je to že v navadi, razdeljen po načelu že nekoliko preživetega pluralizma samoupravnih interesov (za vsakega nekaj) na različna prizorišča, ki naj bi zadovoljila še tako različne in zahtevne interese posameznikov. Od ljubiteljev po-dalpskih polk in valčkov, preko nekoliko bolj mediteransko usmerjenih gospodinj, oboževalk Miše Kovača, častilcev popularnega ročka skupine Chateau, pa vse do tistih, ki prisegajo na poduhovljeno drugačnost orientalskega izvora, s kakršno so postregli člani skupine Transcendental, častilci Hare Krišnegandijevskega izgleda, ki so
nekoliko presenetljivo, ne ravno posrečeno vklapljajoč se v kolaž sobotne prireditve, tam vendarle nastopali, vsi ste lahko prišli na svoj račun minulo soboto na tradicionalni velenjski "Noči ob jezeru". Ljubitelji plesa po netradicio-"nalnih plesnih površinah kot sta asfalt in beton, pivci bolj ali manj toplega piva in gurmani z izostrenim okusom za balkansko kuhinjo ter njihove, za uživanje izdelkov slovenske mlečne industrije izurjene hčerke, so verjetno dosegli enega vrhuncev vsesplošnega dogajanja v njihovih življenjih. To pa je bilo več ali manj tudi vse, kar ste lahko videli in izkusili na tej letošnji mega prireditvi, tisto, kar je bilo tam najboljše in to res najboljše, pa je bil čudovit ognjemet, ža v reklamiranju prireditve najavljan kot "ognjemet, kakršnega še niste videli". In to je bilo tudi res. Takega v Velenju, pa upal bi si trditi, da tudi kje drugje ne, zares še nismo videli. In če bodo drugo leto marljivi organizatorji želeli prirediti še boljšega, se bodo morali prekleto potruditi. Čejim bo to uspelo, klobuk dol! Pa nasvidenje drugo leto, prvo soboto po petnajstem avgustu, ponovno na jezeru.
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
FREDDIE MERCURY ***
Skoraj dve leti po njegovi tragični smrti je Freddie Mercury ponovno na lestvicah. Aprila letos sta namreč belgijskaDJ-a Paul Van der Jonck-heid in Ray Burdis v nekem studiu posnela remix Freddijeve skladbe "Living on my own". Ker je pesem že po nekaj tednih postala pravi hit na belgijskih in angleških radijskih postajah, seje Mercuryeva založba plošč odločila omenjeno pesem ponovno izdati. *** CHESNEY HAVVKES *** Takšne smole, kot jo je pred kratkim doživel Chesney Havvkes s svojimi hišnimi ljubljenci, ne bi privoščili niti svojemu največjemu sovražniku. V enem samem tednu se mu je namreč na lastnem povodcu zadavil njegov ljubljeni kuža, domačega zajca mu je pokončal nek neznani pes, kot da to ne bi bilo dovolj, pa mu je za namenček utonila tudi muca. Res velika smola za tega mladega angleškega pevca, ki se žal ne more pohvaliti niti z uspehom svojega
zadnjega singla" Whats wrong with this pieture". *** MADONNA *** Madonna, ki je pred kratkim praznovala svoj 35-i rosjstni dan, se odpravlja še na zadnje počitnice pred veliko svetovno turnejo. Nekaj tednov pred začetkom turneje, slikovito poimenovane "Bad girl", bo Madonna nabirala moči na Havajih, 25. septembra pa bo na vrsti otvoritveni koncert turneje v Londonu. Po njem bo ta slavna pevka le še dvakrat nastopila v Parizu, nato pa bo turnejo nadaljevala v svoji domovini ZDA. *** JODECI *** "Lately" je naslov uspešnice skupine Jodeci, ki seje pred kratkim pojavila v vrhovih ameriških lestvic popularne glasbe. Gre za remake stare balade Steviea Wonderja, s katero je četverica vokalistov iz Charlotte (Severna Karolina) dobesedno pometla s konkurenco podobnih (vokalnih) skupin, kot sta npr. Silk in pa Shai. V svoji domovini (ZDA) Jodeci niso neznani, saj so v vrhu popularne glasbe že od
leta 1991, ko so izdali svoj album prvenec, z naslovom "Forever my lady". *** RICK SPRINGFIELD
*** 23. avgusta je svoj, že44-i rojstni dan praznoval v osemdesetih letih zelo uspešen in popularen avstralski pevec Rick Springfield. *** 2 UNLIMITED *** 2 Unlimited, znani nizozemski technoduet obstaja šele dobrih dvajset mesecev, pa sta v tem času 20-letni bivši kuhar Ray Sljingaard in 21 -letni bivši model AnitaDoth, že uspela doseči laskavi naslov najuspešnejšega izvajalca dance glasbe na svetu. Šest svetovnih uspešnic, ena za drugo, to je uspelo le malokomu. Kljub uspehu pa mlada ustvarjalca ne mirujeta. Po načelu: "Kuj železo dokler je vroče", pravkar vtikata v ogenj novo železo. 23. avgusta je namreč izšel njun novi single z naslovom "Fac-es". Pred kratkim sta obiskala tudi ZDA, da bi proučila možnosti za uspeh njune glasbe tudi na tem, za tecnho še dokaj zaprtem tržišču.
■ Mitja Čretnlk
Grajski vodnjak brez
Po treh dneh na dnu: globina vodnjaka 12 metrov
Edini podatek o tem vodnjaku je iz leta 1885, ko je Jožef Janisch v Štajerski topografiji med podatke o velenjskem gradu vključil tudi podatek, daje globok 26,5 metrov.
Začetek akcije čiščenja grajskega vodnjaka so v Kulturnem centru Ivan Napotnik povezali z začetkom raziskovalnega tabora mladih v Škalah, prejšnji ponedeljek. Že po treh dneh intenzivnega dela so naleteli na dno in to na globini dvanajstih metrov. Eno dejstvo je torej že tu: podatek o globini iz Štajerske topografije ne drži.
Kaj pa zakladi, srebrni pladnji, zlati novčiči? Tone Ravnikar pravi, daje bil vodnjak, tako so zdaj ugotovili, čiščen pred drugo svetovno vojno. To je drugi podatek, ki zanika predpostavko, da so ga nazadnje očistili pred tristotimi leti. Torej so že tisti pobrali iz njegovih skrivnostnih globin srebrne pladnje, če so bili res v njem? Našli pa so vseeno nekaj: dve srednjeveški sulični osti in
zakladov
V grajskem vodnjaku Je hladno, o srebrnih pladnjlh pa ne duha ne sluha
Fotografije: Stane Vovk
novčič, ki pa ni bil zlat.
"Bila pa je to vseeno simpatična akcija. Zvedeli smo, kje je dno, veliko pa je dala tudi s strokovnega vidika. Naslednja akcija, ki jo načrtujmo bo namreč obseženjša in zahtevnejša. Očistili naj bi tudi zunanji vodnjak, ki je izmerjeno globok do globine reke Pake. Izmerili so ga v 60. letih strok-
ovnjaki Rudnika lignita Velenje."
Čiščenje vodjaka ni enostavno delo. Lotiti se gaje treba strokovno in previdno, čeprav Rifet Os-manovič in Martin Fajdiga, delavca Rudnika lignita Velenje, ki imata tako ali drugače pri svojem delu vsak dan opravka z globinami in jaški, nista takšnega mnenja. "Nič kaj težko ni," zatrjujeta.
Malo so pomagali tudi jamarji iz Topolšice, pa je šlo. "Čeprav smo prvotno načrtovali, da bomo napredlovali le 30 centimetrov dnevno, je šlo veliko hitreje. Kar po meter in 40 centimetrov na dan."
Kako je spodaj, smo ju vprašali. Odgovor je bil enostaven in kratek: "Hladno." Jasno.
Milena Krstič - Planine
Grajski vodnjak, postavljen pod arkadami na notranjem dvorišču velenjskega gradu, namenjen zbiranju vode kapnice, je zadnje dni stopnjevano buril domišljijo. Tistih, ki sodelujejo pri njegovem čiščenju in tistih, ki so za zadevo tako ali drugače zvedeli in imajo radi nenavadne, skrivnostne, globoko v zemljo zakopane zaklade. Zgodbica o tem, daje v njem veliko srebrnega posodja, ki gaje dekla po nerodnosti porinila vanj, ni pa bilo junaka, ki bi si upal ponj, je akciji dajala dodatno draž.
Dejstvo je, da se je čiščenje vodnjaka samo po sebi ponujalo kot primeren začetek česa še večjega. Tako pravi tudi Tone Ravnikar, kustos velenjskega muzeja: "Za vse nas predstavlja pomembno učno uro, obenem pa gre za historično zanimiv primer, ki ga ne gre kar tako pustiti ob strani in ob njem zgolj razmišljati, kaj skriva."
In če skriva, kako dolgo že skriva? To zanima tudi pokrovitelje akcije čiščenja grajskega vodnjaka: Rudnik lignita Velenje in Skupščino občine Velenje ter
Tone Ravnikar: "Pomembna učna ura."
seveda Kulturni center Ivana Napotnika, pa še množico tistih, ki imajo radi skrivnostne zaklade.
vodo
em človek, ki je poleg Jožeta Kra-jnca med najzaslužnejšimi pri izgradnji ceste, ter sedanji "šentil-jski župan" Janko Jelen, kateremu tudi nihče ne more očitati nedela, sta mi še povedala, da so že za letos načrtovali temeljito obnovo ceste. Na žalost paje zaradi pomanjkanja denarja vse skupaj padlo v vodo. Domačini so pripravljeni prispevati del denarja, tudi dela se ne branijo. Povsem upravičeno pa pričakujejo izdatnejšo pomoč s strani občine, saj je navsezadnje ona odgovorna za nastalo škodo. Janko Jelen je še dejal, da so mu ta sredstva obljubljena za naslednje leto, vendar dokler nima črno na belem ne verjame.
Ko so prve večerne sence dosegle Šofto, kakor domačini imenujejo svet, ki se razprostira pod vasjo, smo se razšli. Skupna pa nam je bila misel, da bi jim naslednje leto uspelo uresničiti dolgoletno željo.
M. Hrusti
Prebivalce Podkožlja boli cesta
Vse padlo v
Zaselek Laze ali natančneje Podkoželj sestavlja razpotegnjena vrsta hiš in gospodarskih poslopij stisnjenih pod južno pobočje mogočnega Kožlja, ki deli šentil-jsko in šaleško dolino. Kraj je poznan po številnih vinogradih, domačini pa po tem. da so delavni in napredni. Kot takšni so si pred dvajsetimi leti zadali za tiste čase precej zahtevno nalogo. Temeljito izboljšati slabo cestno povezavo. Kot vsepovsod, tako so se tudi tukaj srečevali s številnimi težavami. Bili so vztrajni, imeli so tudi precej sreče, da so bili pravi čas na pravem mestu, in velikokrat potrkali na prava vrata, in slabi dve leti pozneje so ponosno predali svojemu namenu lepo izpeljano asfaltirano cesto. Vendar njihovo zadovoljstvo ni trajalo dolgo. Pričela seje gradnja cestnega odseka Črnova Velenje. Ves promet so takrat preusmerili skozi Bevče in Podkoželj. Če bi bili to samo osebni avtomobili, bi to še nc bilo tako
hudo. Toda prišli so težki tovornjaki, ki so v Arji vasi spregledali slabo postavljeno zaporo, in ti so dodobra uničili njihovo z tolikšnim trudom zgrajeno cesto. Da bi bila smola še večja, je bilo takratno vodstvo šentiljske KS premalo previdno glede dogovora za povzročeno škodo. Tako se je zgodilo, daje vse ostalo bolj ali
manj pri obljubah. Tistih nekaj sredstev, katera so jim bila namenjena je pohrustala inflacija, cesta pa je ostala do današnjih dni takšna, kakršno so naredili tovornjaki. Bilo je vroče avgustovsko popoldne. Termometer je kazal preko trideset stopinj. Moja sogovornika Mirko Kralj, takratni predsednik gradbenega odbora in oben-
Novo šolsko leto v osnovnih šolah velenjske občine
Šiabo, vendar bi bilo lahko še slabše
Ugotovitev na začetku šolskega leta najbrž ni prav nič spodbudna. Je pa dejstvo in ravnatelji osnovnih šol v velenjski občini se bojijo, da bo kronično pomanjkanje sredstev prehitro vplivalo na padec kakovosti vzgojno - izobraževalnega dela. Brez denarja pa ni mogoče zamenjati dotrajane šolske opreme, posodobiti učnih pripomočkov in podobno.
Žalost in beda so besede, s katerimi so ravnatelji najpogosteje označili opravljena nujna vzdrževalna dela v letošnjih počitnicah. Beljenje učilnic je namreč še najpogosteje na seznamu opravljenih tovrstnih del. Pa še teh niso uspeli opravili povsod in v tolikšni meri kot so načrtovali. Vse kaže, da so (bodo) največja
vlaganja opravili na šoli Antona Aškerca v Velenju, vredna približno milijon 800 tisoč tolarjev. Tu so šolo nekoliko obnovili, na novo pridobili dve učilnici, malo drugačno organizacijo pouka na razredni stopnji pa jim bo omogočila preureditev prostorov nekdanjega Viza v učilnice. Omembe vredni sta gotovo tudi novi učilnici na šoli v Šaleku. Denar zanju so zbrali delavci šole sami. Vse, kar so dobili z dodatno ponudbo, so namreč namenili za to naložbo.
Do nekaterih sprememb bo prišlo pri organizaciji pouka. Poleg že omenjene na šoli Antona Aškerca v Velenju bo pouk na šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje še vedno potekal za predmetno stop-
njo v eni, za razredno v dveh izmenah. Na šoli bratov Mravljakov v Velenju bodo učenci prvič po toliko in toliko letih sedali v šolske klopi le v eni izmeni. S prestavitvijo oddelka na podružnično šolo v Paki (tja bo otroke in učiteljico vsak dan vozil avtobus) bo na šoli Šalek v Velenju dvoizmenski pouk "doletel" le oddelek tretjega razreda. S kar precejšnjimi težavami pa se glede tega srečujejo na podružnični šoli v Topolšici. Prvič bodo namreč v prvem in drugem razredu morali uvesti kombiniran pouk.
Več optimizma kot prej zapisano vzbuja vsebina vzgojno -izobraževalnega dela na osnovnih šolah občine Velenje v prihodnjem šolskem letu. Ta sicer še vedno ne
bo takšna kot so si prizadevali (nekateri bolj, drugi manj), nekaj pa vendarle. Novosti, vpeljane v življenje in delo na šolah v preteklem letu, ostajajo sestavni del pro-
grama. Skoraj na vseh šolah so ga dopolnili še z več urami tujegajez-ika v 8., 7., 6. in 5. razredih. Tudi poskusi učenja tega na razredni stopnji niso več redkost, kar za
zdaj ni mogoče trditi za nive^' pouk matematike. Izvajali gJ°do le na šolah bratov Mrav'*Kov in Gustava Šiliha Velenje
tp
r — — — — —
Topolšica
Veselje ob Toplici
Pred dvema letoma
je bila v parku pred Hotelom Vesna prireditev pod gornjim nazivom. Prizadevno Turistično društvo v Topolšici, ki ga vodi uspešna organizatorka Marjeta Menih, je letos v soboto 21. avgusta, to prireditev zopet oživila. Seveda letošnja prireditev ni bila v takšnem obsegu kot leta 1991, vendar je bila za domače in tuje goste v hotelu kar zanimiva, saj se je v parku ob Toplici zbralo precej obiskovalcev. Razlegala se je prešerna pesem domačinov, tako peric z veliko žehto kot koscev in grabljic malega travnika, ki pa ga niso mogli "uspešno pokositi", ker so dregnili v veliko osje gnezdo na travniku. Tu je bil še lončar Igor Bahor, pa kotel za žganjekuho in obilno z dobrotami in spominki obložena stojnica Turističnega društva Topolšica. Nastojnici so bile tudi nove razglednice Topolšice, ki sta jih posnela Peter in Marko Marinšek. Na Veselju ob Toplici so lahko letošnji obiskovalci videli lepe ljudske običaje, ki jih prebivalci Topolšice zelo radi pokažejo gostom hotela Vesna.
Viktor Kojc
Cerkev Sv. Jakoba v Topolšici foto: Peter Marinšek

opic -
H61BZ
Miha Valenci... ' "Suči, suči, ples, rgf=> ples, saj to ni res...!"
Prošnja PTT podjetju
V avli hotela Vesna v Topolšicijepoleg telefonske govorilnice zemlejvid bivše Jugoslavije, kije na shemi razdeljena na 4 cone sedaj že bivšega telefonskega omrežja. Za 1. cono velja minuta pogovora 20 din, za 4. pa 60 din. Ker že skoraj 3 leta ni več takšne Jugoslavije in tudi ne dinarjev, vsaj pri nas ne, bi bilo prav, da PTT podjetje, kije sicer zelo ekspedi-tivno, ta zemljevid končno odstrani. Še zlasti, ker so navodila tudi v tujih jezikih, pa tujim gostom ni prav jasno, kje se nahajajo - v samostojni Sloveniji ali v Jugoslaviji.
"Schdnstein" spet kdaj?
Kar je res je res. Šoštanj je po postavitvi Marije na osrednji tron postal tudi sicer lep (schon). Le nekaj korakov stran pa se prične tako grd "kamen ", da je prevod v slovenščino docela nemogoč, Namreč, zaradi popolnoma sesute ceste iz mesta proti Pohrastniku in v Penk, lepo ime popolnoma zbledi. Že razumno, da Studio za kopalnice Notranje opreme (umetni marmor) ne more tlakovati ceste kot v sanjskih dvorih kopalnice - cesto pa bi vendarle lahko s skupnimi močmi pričeli sanirati cestni vzdrževalci, Kraljeva skupnost, podjetja, obrtniki in krajani. Da bi bila pozabljena zahodna vpadnica spet varna, spodobna in "schon" - Stein!
Marsikaj se sliši o Žlabru in složnih krajanih te prijetne vasice. Neprijetna je le neposredna bližina Nazarij, ki jih s svojo iverko v rednih presledkih zastruplja, a so pod Žlabrom brez tega krepko zastrupljeni, vendar v tistem žlahtnem pomenu besede. Pravzaprav je ta zastrupitev kronična in s tem neozdravljiva; na vso srečo. Pridno držijo skupaj, si pomagajo ob vsaki priložnosti, še zlasti ob prijetnih, veselih in koristnih stvareh hkrati. Marsičesa se domislijo in to tudi storijo. Kdor zna in hoče tudi sme, bi lahko dejali. In pod Žlabrom vsekakor smejo.
Tik nad vasjo je vsem očem
mala anketa ■■■■■■■■■■
Nekateri
A kaj? Ja imeli počitnice, seveda. Le še nekaj dni, pa bo konec brezskrbnega jutranjega poležavanja, tekanja po dvorišču, obiskov prijateljev, dedkov in babic, pa tudi morje se bo spet močno oddaljilo. Otroci se v teh dneh tega že krepko zavedajo. Eni so žalostni in pravijo, da je edina slaba stran počitnic to, da prehitro minejo, drugi si že želijo v šolo, ker pogrešajo sošolce. Poglejmo, kaj so nam povedali pred zadnjim celim tednom letošnjih počitnic velenjski šolarji.
Grega Založnik:" Kaj sem počel? Največ sem se igral. Bil pa sem tudi na morju, v Puli, kjer je bilo zelo fajn. Dva tedna sem preživel ob morju, spoznal sem tudi nekaj novih prijateljev. Te
skrita kotlina, katere prijetnost so pridno "izkoriščali" že v preteklih letih; res v njihovem Peklu je bilo vedno veselo in bo še bolj. Pekel je namreč ime tej kotlinici, gotovo zaradi globokega žrela na enem delu, ki obhudih nalivih zna tudi peklensko bruhati. Pa nič ne de, iz pekla so naredili raj in v njem bodo mnogi lepo uživali. Lani so se (med drugim) odločili za mali nogomet in zasilno uredili igrišče. Seveda s tem niso bili zadovoljni, z veliko dela so ga preko zime lepo zravnali, navozili zemlje, posejali travo, poskrbeli za nujno opremo, pod zemljo napeljali elektriko in danes imajo svoj razvedrilni "cen-
sem našel tudi v Ormožu, pri starih starših, kjer sem prav tako preživel del počitnic. V teh zadnjih dneh bom še šel k babici, seveda pa bom še precej časa namenil igri. Če bi bilo po moje, bi počitnice trajale še nekaj časa. Prekratke so bile."
Niko Bedenik: " Večino počitnic sem preživel pri stari mami na Konovem, bili pa smo tudi na morju v Puli in Umagu. V tem času sem spoznal vsaj tri nove prijatelje, seveda pa sem se igral tudi s starimi. Zadnje dni letošnjih, zame čisto prekratkih počitnic, bom preživel na dnevnih taborjenjih na Slemenu. Upam, da bo zabavno."
Aleksandra Krajšek :" Med letošnjimi počitnicami sem se imela "uredu". S starši smo bili na morju v Fiesi, ta del je bil zame tudi najlepši. Hitro so minile, sploh, ker
ter". Imajo tudi svoje muzikante, ki so množici godli in peli v soboto, od kdaj do kdaj sploh ni pomembno, bilo pa je veselo, kot je pod Žlabrom vedno. Brez plakatov, brez hrupne reklame, se je v najbolj prijetnem Peklu na svetu trlo prijetnega počutja željnih ljudi. So že vedeli kam so se podali in se še bodo. Šest ekip je odigralo turnir v malem nogometu, pa dosežki in uvrstitve gotovo niso najpomembnejše,	tisdto
najpomembnejše je že zapisano; če kdo nc verjame, naj gre v žlabrski Pekel, tamkajšnji vragei mu bodo že pokazali.
»jp
sem se veliko igrala s prijatelji. Teh nekaj zadnjih dni bom vsak dan hodila na dnevno taborjenje na Sleme, vendar si že želim v šolo. Grem v peti razred in imani že čisto vse pripravljeno."
Barbara Podhraški:" To so bile moje počitnice po tretjem razredu osnovne šole, za četrtega pa imam pripravljeno že vse razen berila in ovitkov. Bile so prekratke. Preživela sem jih v Brežicah, pri naših nekdanjih sosedih, ki imajo dve od mene precej starejši hčeri, vendar smo se krasno razumele. Tudi doma sem se veliko igrala pred blokom. Če bi bilo po moje, bi imeli eno leto počitnic, eno leto pa bi hodili v šolo."
■ tekst in foto: Bojana Špegel
bi še, drugi pa ne
Nlko Bedenik Aleksandra Krajšek Barbara Podhraški

. ..jI
Grega Založnik
Zgodila se je največja
Noč ob jezeru
Dobrna
V petek zvečer je bila v dvorani hotela Toplice na Dobrni zaključna prireditev za izbor Miss Celja 93. Prireditev je organiziralo podjetje Novi tednik Radio Celje in je izjemno uspela. Naslov najlepše Celjanke je osvojila petnajstletna Nataša premlada, da bi se lahko udeležila polfinalnega tekmovanja za izbor Miss Slovenije, ki bo v začetku septembra v Portorožu. Zato je petčlanska žirija na Dobrni izbrala še tri tekmovalke, ki se bodo udeležile polfinalnega tekmovanja za Miss Slovenije. To so Lidija Pratnemer iz Slovenskih Konjic, Sandra Andrašič iz Šentjurja ter Marjana Kolar, trav tako iz Šentjurja.
'i/lepše v konkurenci za Miss Celja 93 (od leve „otl desni): Lidija Pratnemer (2) spreml-le^lka, Nataša Dobelšek (Miss), Sergeja Štefančlč (1) spremljevalka.
■ Aljoša Videtlč
■ ■ ■ ■ ■
Je kje še bolj vesel pekel?
Ob velenjskem jezeru se je zbrala v soboto zvečer nekaj tisoč-glava množica željnih presenečenj in zabave, pa čeprav se te letos v občini vrstijo kar na tekočem traku. Gost seje tokrat izkazal, razširil ponudbo, poskrbel za mnoga presenečenja, presenečen paje bil verjetno tudi sam.
Nad vzdihovanji vsekakor. Najprej so najbrž vzhihovali kar sami, saj tolikšnega števila gostov niso pričakovali (in proti polnoči je bilo najbolj iskano blago pivo). Nismo jih šteli, saj to ni bilo mogoče, smo pa prisluhnili različnim ugibanjem in največkrat smo slišali številko okoli osem tisoč. Avtomobili so dobesedno zasedli prostor daleč naokrog, mnogi pa so seveda z veseljem sprejeli gostoljubnost Gosta, ki je poskrbel za brezplačne prevoze.
Nato so začeli vzdihovati obiskovalci, ki obožujejo Miša Kovača, razen ene izjeme, vzdihovanje paje vsekakor doseglo vrhunec ob veličastnem ognjemetu. Najlepšem doslej!
Seveda paje bil tu še cel kup večjih in manjših zanimivosti in pozornosti, veliko dobre volje, zadovoljstva, pa tudi kritik. A vendar, prav nič ne pretiravamo, če zapišemo, daje bila to najlepša noč ob velenjskem jezeru.
■ m,s
Ja, i pošto se dogaja marsikaj. Včasih se izgubi, včasih tudi ne J pride v prave roke. Teh šest pisem pa smo našli kar navrhu nabi-1 ralnikov na Kardeljevi 1. Na pošti sedaj preverjajo, kdo je kriv za | takšno ravnanje, poštar ali pa neustrezni poštni nabiralniki ali kaj ■ drugega. Dejanje vsekakor nima opravičila in bi bilo prav, da bipro-ti tistim, ki so tako neodgovorno pripomogli, da se je pošta znašla na I povsem neustreznem mestu, ukrepali.
Borili so se, kot se za pekel spodobi
...Mlšo Kovač pa z "gorilami". Ko je končal prvi del svojega nastopa, je eden izmed gledalcev, ki očitno nI občutil pomanjkanja piva, skočil na oder in poskušal napasti pevca
Odvržena pisma
Žlabor
Sedemdeset (!) plesalk za sedem križev
Lepše, a priznajmo, napo meje, kotje proslavil kdo svojih sedem križev, ni nihče... razen nam dobro poznanega občana in državljana Miha Va-lencija. Čeprav je želel v svoji skromnosti, beri-anonimnosti, preskočiti en razred, so ga številni ljubitelji in oboževalke prečitali v Škalah. Ko je zaključil še eno gasilsko fešto, popoprano na njegov način, so mu čestitali v njegovem, plešočem stilu: Na ples za dva kroga in en obrat so ga povabile vse prisotne gasilke na tamkajšnjem tekmovanju "dobre volje in cviček za čvrsti tiček." Bilo jih je natančno sedemdeset (!). No, tokrat se je Mihu zares ulilo, saj je bilo tudi v Škalah okrog triintrideset stopinj v senci. Če gospod Valenci ne bo pozabil na ta ples "tepejeve kombinacije", ga bodo pomnile plesalke, ki so čakale v vrsti kot Rusinje na kruh. Miha je vse to zjnogel in nato dejal: "Kje je Gelca?!"
Hccosrcp
Oven od 21. marca do 20. aprila
Življenje je lahko lepo že, če je človek zadovoljen z majhnimi stvarmi. Vi to že skoraj ne znate več biti, zato ste večno slabe volje. Res paje, da niste krivi sami. Sedanje okolje bi morali vsaj malo spremeniti ali pa se končno odločiti, da nekaj dni preživite daleč stran od vsega, kar vam gre na živce. Želeli si boste nežnosti.
^ Bik od 21.aprila do 20.maja
Hitro ste razočarani in to tudi močno pokažete. Tudi v naslednjih dneh boste. Poskušajte živeti tako, kot ste pred dogodkom in se ne obremenjujte z njim, saj bo čas vse zgladil. Jeseni se ne boste prav nič veselili, zakaj, veste le vi, zato boste iz dneva v dan manj veseli. V dobro voljo vas bo spravil le partner, ki bo naravnost čudovit.
H Dvojčka od 21.maja do 21.junija
Nov znanec vam ne bo šel iz glave, sploh, ker se vam bo zdelo, da se vam ni nasmihal kar v en dan. Veliko boste presanjarili zaradi tega, prav načrtno se boste spet želeli srečati z njim. Ko boste to poskušali izpeljati, pazite na besede, saj lahko partnerju postanete sumljivi. Finančne težave se bodo sicer še nadaljevale, pa ne dolgo.
G Rak od 22.junija do 22.julija
Tako čutni boste v naslednjih dneh, da solze v vaših očeh ne bodo nobena redkost. Enkrat boste jokali od sreče, že v naslednjem trenutku zaradi žalosti. Predvsem pa se boste preveč posvečali težavam drugih, da se vam ne bo treba svojim. Lahko pa se celo zgodi, da slednjih ne bo, saj so vam zvezde sicer povsem naklonjene.
SI Lev od 23.juiija do 23.avgusta
Resno se boste morali poglobiti v svoj odnos do partnerja, saj sta oba precej načetih živcev. Ni več časa, da bi stvari dolašali na jutrišnji dan, ali pa z njimi obremenjevali sebe in dobre znance. Na koncu bosta le vidva morala razčistiti in pri tem ne potrebujete prav nobenega nasveta od zunaj. Nakupovalna mrzlica bo prav posledica teh dogodkov.
Devica od 24.avgusta do 23.septembra
Spremenili se boste. To pomeni, da se boste krepko vzeli v svoje roke in temu primerno se bodo takoj odzvali tudi vsi v vaši okolici. Če se vam ponudi možnost, da spremenite delovno mesto, ne recite takoj da. Vedno je dovolj časa, da premislite, sploh, če ne gre le za vašo bodočnost. Vzemite si čas tudi za stare prijatelje, pogrešajo vas.
£ Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra
Počasi se približuje vaša vladavina, že sedaj pa so vam zvezde močno naklonjene. Sicer pa to čutite in tudi znate dobro izkoristiti. Že dolgo se trudite, da bi to, kar o nečem mislite vi, vsilili tudi drugim. Sedaj boste obupali in ugotovili, daje tako celo veliko bolje. Prijeten obisk.
ITI Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra
Nič kaj pretresljivega se vam ne obeta v naslednjih dneh. Zaposleni boste s stvarmi, ki ste jih pričakovali, ne bodo pa vam dajale nobenega notranjega zadovoljstva. Tega boste mrzlično iskali daleč od doma, uspešni pa ne boste. Razmislite, morda bi bilo dobro, če bi prijateljem za nekaj časa popolnoma izginili izpred oči, ker bi potem ugotovili, koliko jim pomenite.
Strelec od 23.novembra do 21.decembra
Postali ste pravi slabovoljnež, kar nekateri zelo težko prenašajo. Ne krivite le njih, saj ni vse v njihovi moči, precej nemogoči ste tudi zaradi svojega slabega počutja. No, vsaj to se bo proti koncu tedna čisto izboljšalo, ni pa tudi popolnoma izključeno, da se ne boste odpravili daleč od doma. Tisti, ki vam gre zelo na živce, bo sedaj postal neznosen.
Kozorog od 22.decembra do 20.januarja
Prehitro ste verjeli na besedo, še hitreje odreagirali, zato je sedaj kar pač je. Koliko se bo dalo še rešiti, boste že kmalu ugotovili, zato le mirno spite. Vesele družbe, ki vas bo obiskala konec tedna, ne boste prav nič veseli, kar boste tudi pokazali. Saj bodo razumeli, le pokazati tega ne bodo hoteli!
ss Vodnar od 21.januarja do 20.marca
Približuje se čas, ko boste morali nekomu povedati, kaj nameravate narediti s svojim življenjem. Tega se upravičeno bojite. Tudi zato, ker velikih sprememb v sedanjem načinu življenja ne želite, pa vendarle veste, da se nekaj bo spremenilo. Tudi zato, ker ste nekaj mesecev preživeli prepasivno. Na ljubezenskem področju lahko pričakujete manjše težave.
K Ribi od 21.februarja do 20.marca
Bolj kot vse drugo na svetu si želite malo miru in počitka. Po spletu čudnih naključij vam bo to celo uspelo, res, da bo kratko, bo pa nepozabno lepo. In to boste za spremembo znali celo ceniti. V krasni družbi boste uživali in prišli do mnogih spoznanj, ki so počivala nekje v ozadju vaše zavesti. Ni še čas za velike spremembe, zato previdno!
Moda
Udobno tudi poletje 94
Medtem, ko mi na razprodajah še brskamo med (že prebrano) poletno garderobo in so dnevi še vedno dovolj vroči, da v mislih še nimamo pospravljanja omar in pripravljanja jesenske garderobe, v svetu visoke mode že vedo, kaj bomo nosile drugo poletje. Vse to v teh dneh že prikazujejo na munchenskem tednu mode, ki seje zaključil 17. avgusta.
Ohlapna, lagodna, zračna, lahka in ležerna - poletna moda 1994 stavi vse na preprosto udobnost.
Dolga, ozka krila, ki komajda omogočajo hojo, so pri modernih ženskah doživela poraz. Današnja ženska se spogleduje z modo onstran luže - Made in ZDA določa modne tokove. Hrepenenje po obsežni in nedotaknjeni naravi
določa modo prihodnje sezone. Otroci in tiste, ki bi to še rade bile, bodo segali po karirastih, robatih srajcah, dobrem, starem jeansu in športnih jaknah v stilu ribičije.
Bermuda hlače kombinirane z dolgimi krili, brezrokavniki in puloverji oblečeni prek srajc. Enostavna moda poletja 1994 bo dobila erotični prizvok s polprozornimi tkaninami. Ponovno prihaja v veljavo bombaž, včasih grob, včasih svileno fin. Zmagovalne barve poletja 1994 pa bodo bela in barve slive, banane, olive, zelenih jabolk ter višnje.
Veliko sprememb torej ne bo, zato lahko na to računate že, ko boste letos še kupile kaj poletnega. Le barve bodo nekatere čisto nove,
Dobro je vedeti
•	Če želite, da bo vaše cvetje v lončnicah bujno in kar najbolj lepo, bo dovolj, da enkrat tedensko v zemljo vlijete malo mleka.
•	Se vam zdi, da vaše palačinke niso dovolj rahle? Potem jih poskusite pripraviti tako, da v testo vlijete malo piva in dodate čvrst sneg.
•	Če želite olupiti paradižnik, ga najprej za kratek čas dajte v vrelo vodo.
•	Če se vam kdaj zgodi, da jed presolite, jo lahko še rešite. Vanjo dajte malo surovega olupljenega krompirja.
•	Pazljivo s parfumi, kadar odhajate na sončenje. Na mestih, kjer ste ga nanesli, se lahko pojavijo temne lise.
•	Poletna oblačila, ki spuščajo barvo, isperite v vodi, ki ste ji dodali malo kisa.
Novo na vašem jedilniku
Se nekaj solat
Zakaj ne. Ravno v mesecu avgustu in septembru jih lahko pripravimo največ in to sveže, saj nam narava nudi neštete možnosti.
Bučke v solati
Potrebujemo: 1 kg mladih, podolgovatih bučk, sol, 5dkg olja, zelen peteršilj, 3 stroke česna.
Mlade bučke operemo in neolupljene postrani zrežemo na koščke, dolge 2-3 cm. V slani vodi jih le prevremo, toliko, da posteklene. Poberemo jih v skledo, še tople pokapamo z oljem, pokisamo in potresemo s sesekljanim česnom in peteršiljem. Rahlo premešamo oziroma pretresemo s skledo vred. Ponudimo ohlajeno.
Cvetačna solata s paradižnikom
Potrebujemo: 1 veliko in lepo belo cvetačo, sol, 1/2 kg zrelih paradižnikov, 1 kozarec nemastne juhe iz kocke ali prave mesne, po 2 zeleni in rdeči papriki, vinski kis, sol, poper, muškatni orešek, 1 žličko gorčice, 4-5 žlic olja, zelen peteršilj.
Cvetačo skuhamo v slanem kropu, ki ga nekoliko okisamo (z brezbarvnim kisom). Dodamo tudi cvetačne liste, le zunanje, ki so pretrdi, porabimo za kaj drugega. Ohlajeno cvetačo razdelimo na cvetke, štorček in liste zrežemo. Očiščeno papriko zrežemo na rezance, paradižnike na rezine. V stekleno skledo lično naložimo pripravljeno zelenjavo. Polijemo jo z marinado, ki jo pripravimo takole: juho pogrejemo, daje mlačna. Prilijemo ji kis in olje, začinimo z naribanim muškatnim oreškom, gorčico, poprom in se-sekljanimzelenim peteršiljem. Po okusu solimo. Solato pustimo v tej marinadi nekaj ur. Skledo večkrat nagnemo in z žlico poberemo ob robu nateklo marinado in jo zlijemo po solati.
Prehransko dopolnimo to solato z jajcem, koščkom mesa, salame ali sira (beljakovine).
Imenski koledar
26.8. Aljoša, Čerin, Arni, Viktor
27.8. Monika, Zlatko, Svet-ka (Sveta)
28.8. Avguštin, Hermes, Sara, Julijan
29.8. Binca, Mojmir, Mojca, Janez
30.8. Feliks, Roža, Rožle (Rozman)
31.8. Rajko, Iza, Ajden, Pavlin
1.9. Tilen, Verena, Tama-ra, Mladen
O Lunine mene 1.9. polna luna ob 04.33h
C% Vremenska prorokovanja
v obliki pregovorov
Veliki srpan
Dež na svetega Janeza (29.) glave, rad stori orehe piškave.
Kakor zadnji srpan vremeni, tako cela jesen se drži.
Kimavec
Kakor bo vreme Šent Ila <1.) kazalo, bode i celi mesec ostalo.
CEDE, Božičeva 3, tel./fax: 063/25-881 MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel./fax: 069/22-921 MARIBOR, Limbuško nabrežje 15, tel.: 062/102-800 RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5, tel.: 0602/20-175 ERA Velenje, GRANIT Slovenska Bistrica, OREH K0MERC Fram, DISKONT UNIVERZAL Križevci/Ljutomer, ABD DRAVI NJA Slovenske Konjice, METALKA Ptuj, SAVINJSKI MAGAZIN Žalec
NOVO NOVO NOVO NOVO
.................... " ^ f
bistro
Partizanska 7, Velenje, tel: 063 / 855 - 380
poura mmmm izbire
RAZNOVRSTHi HJA& LAHICO OD ODAJ Pil NAS OKUSIT E TUN IZVMSTOE JEPf I
PRIPOROČAMO VAM :
-	IZVRSTNE PIZZE -ODOJKA
-	POLŽE V PIKANTNI OMAKI
-	ORTOBAGE -JEDI Z ŽARA
-... V teh vročih dneh se vam bo gotovo prilegla sadna kupa ali izvrsten sladoled iz Nizozemske.
Prtefff« in srn prepri^jtel GotorM bo ym§lo netaj tudi zr***

Loka, Kidričeva 58, tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261
okna, senčila, vrata popust montažne stene prenova oken
opuščeni program ga pohištva
■mm/nm BPS
flVTO-MOTO TRGOVINI) SERVIS, STORITVE, d.o.o
Mariborska 112, Celje (pri LIK Savinja) Telefon: (063) 32481
Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
HIT Gorica:Rudar 1:0 (0:0)
tu««**«««*«*
Do točke ni manjkalo veliko
V nedeljo seje pričel prvenstveni ples na igriščih prve in druge slovenske nogometne lige. Končno, so dejali nekateri, se vsaj ne bomo več pogovarjali izključno o vojni in pogajanjih, o mariborskem orožju, pravosodju, suši in še o čem. Malo za šalo torej, zelo zares pa so v novo prvenstvo krenili slovenski klubi. Tudi slovenska nogometna liga se postavlja na trdne temelje, sponzorji se odločajo za vlaganja, liga se vse bolj nagiba k profesionalizmu, ki je seveda pogoj mednarodne uveljavitve slovenskega nogometa in še marsikaj se dogaja na tem najbolj pomembnem postranskem področju na svetu. Pričelo seje torej zares, cilji in možnosti klubov še zdaleč niso enaki, prav tako uvodno nedeljsko kolo še ni bilo pravo merilo pripravljenosti in moči, zanimivo paje bilo vseeno že na začetku. Omenimo samo poraz ob Olimpiji in Muri glavnega favorita prvenstva Maribor Branika sredi Maribora. Po 37 kolih so Mariborčani prvič klonili, z 1:0 paje bil boljši ljubljanski Optimizem.
Nogometaši Rudarja so za začetek gostovali v Novi Gorici. Zeljeno točko so imeli v nogah do 71.minute, ko so domačini dosegli edini in zmagoviti zadetek. Mlada velenjska ekipa je sicer imela precej priložnosti, žal pa so bili igralci v zaključkih napadov premalo odločni. V njihovi vrsti seje proti HIT Gorici odlikoval vratar Leitinger in s tem potrdil, da je trenutno prvi Rudarjev vratar. Glede na to, da obnovitvena dela na mestnem stadionu v Velenju ne tečejo po načrtih, bodo Rudarjevi privrženci svoje igralce v novem prvenstvu prvič pač morali pozdraviti v Šmartnem ob Paki, kjer se bo Rudar v nedeljo srečal z ekipo Braneta Oblaka Živila Naklo.
ERA Šmartno:Dravinja 4:1 (2:1)
Dober začetek za spodbudo
Balinanje
Pestro po odmoru
Smučarski skoki
liiiiiiiiaiii
Podmladek dežel Alpe - Jadran
Mladi smučarski skakalci bodo v prihodnjih dneh opravili že 5.turnejo podmladka dežel Alpe - Jadran. Druga tekma turneje bo v soboto, 28.avgusta, v Velenju. Na 55 - metrski skskalnici bodo tekmovali starejši dečki, na največji napravi pod velenjskim gradom pa mlajši in starejši mladinci.
V soboto od lO.do 12.ure bo uradni trening, starejši dečki na manjši skakalnici bodo s tekmo pričeli ob 16.uri, mlajši in starejši mladinci pa na 80-metrski ob 19.uri.
Squash
m ss » m m m
Viharjeva v vrhu
Na čelu mladega vala, ki je v slovenskem ženskem squashu prevzel vodilno vlogo, je po zadnjih rezultatih prav najmlajša, Velenjčanka Petra Vihar. Tako je s slovensko reprezentanco minule dni nastopila na troboju Avstrije, Luxemburga in Slovenije (Madžari so imeli težave na poti) na Dunaju. Slovenija je premagala Luxemburg s 3.1 (Petra ni nastopila) in izgubila z Avstrijo z 1.3, edino zmago pa je zabeležila Vihaijeva. Slovenskim reprezentantom seveda predvsem manjka mednarodnih nastopov, zato bosta moška in ženska reprezentanca na pripravah v Avstriji ostali do konca avgusta in se pripravljali na oktobrske mednarodne nastope.
■ S. v.
Velenjska pilota v državni reprezentanci
Na državnem članskem prvenstvu v jadralnem letenju na Ptuju sta Jože Ver-dev in Zvone Kaš, člana Aero kluba Velenje, dosegla lep uspeh. Uvrstila sta se med prvih deset, kar jim je prineslo mesto v slovenski državni reprezentanci v jadralnem letenju.
Kinološko društvo Mozirje
Pasji praznik v pasjih dneh
Člane kinološkega društva Mozirje bo na njihovem vadbenem prostoru v Varpol-jah treba obiskati več kot enkrat na leto; ali paje nemara enoletno obdobje pravšnji čas, da ostrmiš nad vsem, kar v tem obdobju postorijo. Iz zaraščene gmajne je resnično zrasel lepo urejen prostor s površinami za učenje in vadbo psov in njihovih lastnikov, z ličnimi objekti za druge potrebe, prostor za vse bolj uspešno delo društva, za sprostitev in razvedrilo v lepem naravnem okolju - ne le enkrat letno. V soboto popoldne in še kasneje so se predstavili. Vodniki in psi so množici pokazali kako pridno so se učili in vadili v zadnjem obdobju, kako poslušni in ubogljivi so, kako obvladujejo ovire, kako napadajo in se branijo, pa saj vemo kaj vse sodi k redni dejavnosti (uspešnega) kinološkega društva. Vsega je bilo po malem, največ sprostitve, poslastica pa je-bila predstavitev mnogih pasem psov. V uradnem delu, različnih poslastic je bilo dovolj tudi kasneje in pozno v sobotno noč.
■ ;p
Hkrati s l.in 2.1igo so novo prvenstvo pričeli tudi mladinci in kadeti. Pri tem je treba omeniti novost, ki naj bi prispevala k zmanjšanju stroškov prvenstva. Mladinci in kadeti bodo namreč poslej imeli v vsakem kolu nasprotnike istega kluba. Novost je tudi dejstvo, da ob morebitnem izpadu iz lige mladinske ekipe izpadejo tudi kadeti, ne glede na svojo uvrstitev na prvenstveni lestvici.
V nedeljo sta v Velenju gostovali ekipi HIT Gorice. Mladinci so zmagali kar s 5:0, pri kadetih pa so bili na Rudarjevem pomožnem igrišču boljši Novogoričani z 2.1.
■ vos
Atletika
M	iS® 38$
Hrapič zmagal v Celovcu
Na 7.uličnem teku v avstrijskem Velikovcu je med 150 atleti iz Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Slovenije v absolutni konkurenci na 5.000 metrov dolgi progi zmagal član velenjskega atletskega kluba Izudin Hrapič.
Takšni In drugačni nepridipravi - premislite
Skale
Družabne igre gasilk
Čas kislih kumaric je mimo in brobe za obstanek v 2.državni balinarski ligi -vzhod se bolj ali manj uspešno nadaljujejo. Ekipi RLV in Trbolje sta bili poraženi in sta na nevarnih 1 l.in 13.mestu, Instor Trebeliško paje po zmagi nad Bistrico na varnejšem 6.mestu. Balinarji ŠOBZ so se v začetku avgusta pomerili v preciznem zbijanju v Rogaški Slatini. Zmagal je "veteran" Vinko Hudovemik pred Vodončnikom, Djurdjevičem in Ruprehtom. Po 4.kolu lige ŠOBZ vodi Šampi-on 85 iz Rogaške Slatine pred GIP Vegrad in Žalcem, zadnje je Velenje. V nedeljo so se v kvalifikacijah za državno prvenstvo pomerili dečki. Najboljši v ŠOBZ je bil Milja Skale, za njim pa so se uvrstili Šoljar, Križančič, David Skale in ostali.
Na tradicionalnem balinarskem turnirju ob prazniku občine Velenje je nastopilo 12 slovenskih ekip. Najboljši so bili balinarji s Trebeliškega pred ekipami Žalca, RLV in GIP Vegrad.
■ Boris Knavs
Pikado
v* ■ ■ *
Šepet turnirjev
* Na 6.nagradnem turnirju v pikadu za pokal "Poletje 93" v Starem Velenju je ztVgal Pfeifer (Baron), za njim pa so se uvrstili Hodnik (Glin), Čerenak (Gorenje). S (Pluton), Učakar (Orodjarna) itd. Po 6.turnirjih vodi v skupni uvrstitvi Trs s 53 Hamj sledij0 pa mu Grmič 5| Čirič 50, Pfeifer 41, Čerenak 39 itd. Do konca le-n0vanja bo še 5 turnirjev zato je v skupni uvrstitvi še veliko možnosti zaspreme.^g Naslednji turnir bo jutri, v petek, od 17.do 21 .ure v pikado centru v Starem Vc •. 1
i
S -
Milan Goršek
Državno prvenstvo veteranov
Jutri, v petek, 27,avgusta, bo na Kladivarjevem stadionu v Celju državno atletsko prvenstvo za veterane (moški nad 33, ženske nad 30 let). Prvič bodo imeli pravico nastopa tudi člani neatletskih klubov, disciplin bo več, prijave pa bodo sprejemali na stadionu.	■ h.j.
•	T0M0S: -Motorne črpalke SMP 1	24.722,00
■Motorne črpalke SMP 2	32.228,00
•	GILERA: - Gilera 125CX	407.000,00
-Gilera ŠPORT 02	407.000,00
•	PIAGGIO SFERA in VESPA
•	Na zdogi imamo MOTORNA KOLESA in rezervne dele TOMOS HUSOUARNA!
•	Velika je izbira otroških TROKOLES KOLES!
PREPRIČAJTE SE O IZJEMNI PONUDBI!
l#i
trgovina
Stari trg 36, Velenje, tel. 852-890
UGODNA PONUDBA:
- ŠOLSKI NAHRBTNIKI od 1950 do 2858 SIT možnost nakupa na 2 čeka ali zamik plačila 10% popust
1008 SIT
Del, čas: vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
DEL OS: vse
SfuUL
DEL fitS: vsok dan od 9. do 12. in od 15. dol 9.ure, soboto od 9. do 12. ure BUT1K ZA BODOČE MAMICE IN OTROKE
Šlondrov trg 7, Žale c, tel.: 10631 712 515
•	KONFEKCIJA ZA BODOČE MAMICE, NEDERČKI ZA DOJENJE, BLAZINICE ZA DOJKE, PRIPOMOČKI ZA DOJENJE
•	NASTAVKI, LITERATURA 0 NOSEČNOSTI IN PORODU
•	OTROŠKA KONFEKCIJA DO 6 LET
•	IGRAČE CHICCO, POUPV...
•	OTROŠKA KOZMETIKA CHICCO, KNATSN, JOHNSON, FISSAN
•	STEKLENIČKE, DUDE IZ PROGRAMA NUK, CHICCO, AVENT
•	PAMPCKS PLENICE
•	OPREMA ZA ZIBELKE IN POSTELJICE
•	PREVIJALNEMIZE, VOZIČKI, STAJICE, HOJCE, ZLOŽLJIVE POSTELJE, AVTOSEDEŽI, LEŽALKEZA DOJENČKE, KENGURUJČKI, STOLČKI ZA HRANJENJE IZ PROGRAMA CAM..
DA BO PRVO ODKRIVANJE SVETA TOPLO IH UDOBNO!
Trgovina Agata
Galicija 75, Galicija (Zadružni dom) Telefon: 779-206,779-106
Odpiralni čas: vsak dan, sobota 7.-19. ure nedelja in prazniki 8.-12. ure

■	Vse vrste živil, pijač, sadja in zelenjave po izjemno ugodnih cenahlll
■	Konfekcija
-	ženske obleke od 5000,00 do 7500,00 SIT, bluze 2500,00 SIT m Akustika:
-	"Fugison" stolp s CD 34.890,00 SIT, na daljinsko upravljanje od 19.000,00 do 34.000,00 SIT
-	"Fugison" avtoradio že od 8.800,00 SIT dalje m Sladkor - rinfuza 87,80 SIT, 1/1 91,40 SIT
■	Šivalnica oblačil in šivanje po meri, tudi popravilo oblačil
HITRO, KVALITETNO, POCENI!!! Se v mesecu avgustu rojstni dan, VSO KUPLJENO BLAGO VAM LAHKO Zl^TbnZpu J5.000,00 DOSTAVIMO TUDI NA DOMU!	SIT deležni LEPEGA DARILA!!!!!
Zunanja trgovina
Mariborska 7, Celje -t n ▼ n r h « tel. 063/ 411 -256,441 -245
MpE
ZELO UGODNA PRODAJA PIANIN
BELARUS - cena 168.000,00 SIT GNESSIN - cena 180.000,00 SIT
Možnost plačila na 4 ali 6 obrokov Za gotovino 5% popusta Garancija 1 leto
"P<vtf*t0l puutfa
CK JOU/KUtfcV
Novo prvenstvo v 2. slovenski nogometni ligi so nogometaši ERA Šmartno dobro pričeli. V uvodnem srečanju prvenstva so na domačem igrišču zasluženo premagali goste iz Slovenskih Konjic, s katerimi soimeli v zadnjih sezonah precej neugoden izkupiček. Domačini so povedli že v 2.minuti z zadetkom Žureja. napadali so šenaprej, vendar so v tem obdobju gostje izkoristili nepazljivost domače obrambe. Gostujoči napadalec je namreč pobegnil domačim branilcem, ki so ga zrušili v kazenskem prostoru in gostje so z 11 metrov izenačili. V 29.minuti je sodnik izključil
Denis Delameja: "Ja, važni so
gostujočega igralca Vasiča, domačini	' zadetki " (vos)
so izkoristili številčno premoč in v	__	• ( /
43.minuti je Delameja dosegel drugi zadetek za Šmarčane. V drugem polčasu je bilo bolj razburljivo. Gostje so seveda želeli izenačiti, gostitelji pa povišati vodstvo. Najlepšo priložnost v tem obdobju je zamudil /rman, v 65.minuti je «ra\ zaradi drugega rumenega kartona z igrišča še Žurej, le minuto zatem paje Delameja s svojim drugim zadetkom povedel ERO v vodstvo s 3:1. Gostje so napadali še naprej in celo zadeli prečko, v 88.minuti paje Druškovič dosegel še en zadetek in zagotovil domačinom zasluženo zmago. V naslednjem kolu bo ekipa ERA Šmartno gostovala v Kranju pri Jelen Triglavu.
■ Janko Goričnik
Nogomet
Tudi mladinci in kadeti
Minulo, peklensko vročo nedeljo, so se pri domu krajanov in gasilskem domu srečale gasilke sedmih društev OGZ Velenje, sektor Velenje ter iz štirih društev OGZ Žalec. Družabne igre, ki so sijih že drugič omislili škalski organizatorji, so popestrile dogajanje v sicer od vročine omrtvičenem kraju.
Gasilke so tekale, skakale, vse v gasilski opremi, najbolj z užitkom pa so izvajale mokre vaje. Ker je bil osnovni motiv družabno srečanje, dekleta vseh iger niso vzela "smrtno resno". Zato je bilo ob komentarjih "superspik-erja" Miha Valencija veliko smeha in zabave. No, sodniki so le uspeli odločiti o najboljših in
Zmagovalna ekipa GD
manj boljših, ter vsem poklonili lepe nagrade. Najboljše nagrajujemo tudi mi v uredništvu, saj jim brezplačno objavljamo fotografijo. Tokrat so na sliki gasilke GD Šalek, za prihodnje leto pa se v Skalah že dogovarjajo...!
■ Jože Miklavc
Policijska postaja Velenje
n n m ■ m m
Kazenska ovadba za maltretiranje
Zaradi večletnega maltretiranja bivše žene in otrok se bo Jože V. iz Velenja kmalu našel pred roko pravice. Policisti so namreč zanj zaradi ogrožanja varnosti podali kazensko ovadbo.
Bodo kadili, jedli in pili?
Iz ponedeljka na torek, prejšnji teden, so neznanci vlomili v ribiško kočo v Šoštanju. V njenem skladišču so našli precej zavitkov cigaret, prehrambenega blaga, pijač in še nekaj drugih stvari. Seveda so veliko od tega pri zapuščanju prizorišča vzeli s sabo. S tem so oškodovali najemnico koče Zlatko L. za približno 50 tisoč tolaijev.
Prometna nesreča s pobegom v Velenju...
Prejšnji torek, okoli 20.40 ure, seje pripetila prometna nesreča izven naselja na cesti na Jezero v Velenju. Tu naj bi doslej še neznani voznik osebnega avtomobila zastava 750, bele barve, vozil po levi strani cestišča in pri tem trčil v nasproti vozeče vozilo Hermine Kanduti iz Plešivca. Domnevni povzročitelj je s kraja prometne nesreče odpeljal dalje. Če bi kdo karkoli vedel o tem, naj to sporoči na telefonsko številko 92.
... dan kasneje še v Šmartnem ob Paki
Sredi prejšnjega tedna, nekaj minut čez 18. uro, naj bi na regionalni cesti v Šmartnem ob Paki doslej še neznani voznik motornega kolesa (najveijetneje kawasakija, rdeče barve, reg. št. CE), trčil v spredaj vozeče vozilo. Tega je upravljal Ivo Rakun iz Rečice ob Paki. Nesreči naj bi botrovala neprimerna hitrost voznika kawasakija. Pri trčenju je sicer motorist padel, vendar je nato kmalu odpeljal dalje. Zaradi razjasnitve okoliščin nezgode, če kdo kaj ve o tej nesreči, naj to sporoči na najbližjo policijsko postajo.
Ukradel motorni čoln
Prejšnjo sredo so velenjski policisti dobili sporočilo o malce nenavadni kraji. S Plevelovega jezera v Velenju je "izginil" neznano kam Elanov motorni čoln. Njegov lastnik je bil DDO PLP, ki je s tem prikrajšan za približno 140 tisoč tolarjev.
Ključavnica ni pomagala
Prava drznost bi lahko označili odtujitev gorskega kolesa Bianchi Thomisus SH 200GS, črne barve, minulo sredo, ki ga je lastnik U. K. iz Velenja zaklenil in ga pustil pred veleblagovnico Nama v Velenju. Ko se je približno ob I 1.30 uri vrnil po kolo, tega na tistem mestu ni bilo več.
Mati z nožem grozila hčeri
18. avgusta, v popoldanskem času, sta se v stanovanju na Jenkovi prepirali Nevenka F. in Marjana F. Tu je prva med prepirom posegla po hladnem orožju in z njim grozila svoji hčeri. Zadevo so pomirili šele policisti.
Za marcedes dolžan še milijon 400 tisoč SIT
Na velenjski policijski postaji seje pred tednom dni oglasil Janez D. iz Velenja. Ne kar tako, ampak iz določenega razloga. Povedal je, daje prodal svojega železnega konjička 22 - letnemu Tomažu R. iz Celja. Ker pa ta doslej še ni povsem poravnal celotne kupnine za marcedcs, in ker se poravnavi dolga očitno izmika, bodo policisti zanj napisali kazensko ovadbo na temeljno javno tožilstvo. Tam naj bi mu zaradi kaznivega dejanja - goljufije izrekli "vzgojni" ukrep.
Založil seje z oljem V noči iz 19. na 20. september je nekdo vlomil v skladiščne prostore trgovine Varia v Šaleku. Od tam je odtujil blago.
v vrednosti 25 tisoč tolaijev. Toliko naj bi stalo 10 zabojev belega olja, večja količina praška in druga čistila. Oškodovanec je Peter T. iz Velenja.
Zavijal naj bi po levi strani
21. avgusta,približno ob 7. uri, je bila v križišču Trga bratov Mravljakov in Trga svobode v Šoštanju "gneča". Voznik motornega kolesa 23 - letni Jože Laure iz Lokovice naj bi v omenjenem križišču prehiteval po levi strani osebni avtomobil, ki gaje vozila Milojka Jelenko (22 let) iz Topolšice. Ta je v križišču zavijala levo. Prišlo je do trčenja, v katerem je Laure padel po cestišču in se pri tem telesno poškodoval. Pomoč so mu nudili v bolnišnici.
Hudo telesno poškodovan traktorist
Prejšnjo soboto, približno ob 16. uri, je voznik traktorja Darko Blatnik (33 let) iz Velenja upravljal traktor na travnih površinah Paškega Kozjaka. Pri tem je bil očitno premalo previden, saj se je traktor prevrnil. Pri prevračanju se je Blatnik hudo telesno poškodoval. Na zdravljenje so ga odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Njegovemu delovnemu sredstvu pa najbrž mehaniki ne bodo mogli več pomagati, saj je vozilo nevozno.
Huda prometna nesreča na Partizanski cesti v Velenju
Pet telesno poškodovanih oseb, od tega štiri hudo in ena lažje, je "rezultat" prometne nesreče, ki se je pripetila minulo soboto, ob 21.45 uri na Partizanski cesti v Velenju.
31 - letni voznik osebnega avtomobila Petar Mijatovič iz Velenja je vozil iz smeri Šoštanja proti Velenju. V bližini firme Gorenje je zapeljal na levo stran vozišča, po katerem je tisti trenutek pripeljala voznica osebnega avtomobila Stanislava Rajh (28 let) iz Podgorja pri Letušu. Čeprav se mu je izmikala skrajno desno, je prišlo do oplazenja med voziloma. Za njo je, prav tako v smeri proti Šoštanju, vozila voznica osebnega avtomobila 38 - letna Jožica Šlebinger iz Šoštanja, ki pa se čelnemu trčenju ni mogla izogniti. V Mijatovičem vozilo so se v nesreči 3 osebe hudo telesno poškodovale. Poleg voznika Petra še njegova žena Radojka (30 let) in sin 3 - letni D. Hudo telesno poškodovala se je tudi voznica Jožica Šlebinger, njen sin Renato (18 let) paje zadobil lahke telesne poškodbe. Vsem so pomoč nudili v celjski bolnišnici. Na vozilih je nastalo za približno 600 tisoč tolarjev škode.
Zapeljal s ceste
Prejšnjo nedeljo, okoli 11. ure, je vozil po lokalni cesti v Škalah motorno kolo 23 - letni Peter Aristovnik iz Škal. V levem blagem ovinku je zapeljal s ceste, padel in se pri tem hudo telesno poškodoval.
Čelno trčenje pri TEŠ
22. avgusta, približno ob 17.40 uri, sta na regionalni cesti v Šoštanju, v bližini šoštanjskih termoelektrarn, čelno Učila voznik osebnega avtomobila Vinko Lampret (32 let) iz Velenja in voznica osebnega avtomobila Jožefa Bovha (51 let) iz Raven pri Šoštanju. Oba udeleženca sta se v prometni nesreči hudo telesno poškodovala. Na zdravljenje soju odpeljali v celjsko bolnišnico.
Pester minuli teden za velenjske policiste
Minuli teden so imeli delavci velenjske policijske postaje polne roke dela. O tem govore nekatere številke. 37 - krat so jih pri zagotavljanju javnega reda in miru poklicali na pomoč občani. Prav tako se je pripetilo 33 nesreč s samo materialno škodo. 7 velenjskih gostincev pa se bo v kratkem znašlo pred sodnikom za prekrške. Razlog? Preglasna glasba iz lokalov po 22. uri. Tudi sicer pravijo velenjski policisti, da občani zelo pogosto kličejo in se pritožujejo nad kaljen-
siffseaemmfl niETKn:
Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name ), tel.: 855-283
Vabimo vas, da se osvežite na NOVEM, PRIJETNO UREJENEM IN POKRITEM VRTU Slaščičarne Metkal
Za osvežitev vam nudimo:
velika izbira vseh vrst sladoleda, med drugim posebna ponudba: stracciatela, amarena, tiramisu, jogurtov sladoled... Ob standardni ponudbi pa vas opozarjamo na MARJNIRANE JAGODE S SLADOLEDOM!
. Delovni čas: vsak dan - razen ponedeljka -od 9. do 20. ure. ,
jem njihovega nočnega počitka. Le malokdo pa ob tem pove tudi svoje ime in priimek. Ker pa brez tožnika ni sodnika, policisti na teren v takih primerih ne gredo.
Zapisalo se nam je
V	prejšnji številki našega tednika se nam je pri Modro - beli kroniki zapisalo, da je v prometni nesreči (pripetila se je 12. avgusta v Floijanu) voznica osebnega avtomobila 65 - letna Terezija Goličnik iz Belih vod trčila v 26 - letnega Marjana Hudournika iz Velenja. Ta je vozil osebni avtomobil iz Belih vod proti Šoštanju. Bilo paje ravno drugače. Trčil je namreč voznik v voznico. Za napako se opravičujemo.
Policijska postaja Mozirje
■ ■ * • a «
Povzročil za približno 460 tisoč SIT • škode
V	noči na 12. avgust je neznanec vlomil v samopostrežno trgovino v Nazaijah. Od tam je odtujil več zavojčkov različnih vrst cigaret, iz blagajne paje odnesel tudi nekaj denarja. Trgovsko podjetje Savinja Mozirje je oškodoval za približno 450 tisoč tolaijev.
Delovna nezgoda v Gorenju Glin Nazarje
12. avgusta, ob 12.30 uri, seje v delovni nezgodi v Gorenju Glin Nazaije hudo telesno poškodoval Jože Moličnik (24 let) iz Krnice. Krožna žaga mu je odrezala prst na levi roki, ostale pa poškodovala.
Je bila kriva prekratka varnostna razdalja?
Prejšnji ponedeljek, ob 13. uri, je 17 -letni J. G. iz Podtera vozil motorno kolo za osebnim avtomobilom, ki ga je iz smeri Radmirja proti Ljubnemu vozila 29 - letna Mira Kolenc iz Radmiija. Ko sta pripeljala v naselje Ljubno, je J. G. s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del osebnega avtomobila. Padel je po vozišču in se pri tem hudo telesno poškodoval. Ali je bila nesreče kriva prekratka varnostna razdalja voznika motornega kolesa, bo sedaj poskušal ugotoviti sodnik za prekrške.
Delovna nezgoda pri obiranju hmelja
Prejšnji petek seje pri obiranju hmelja v Radmiiju pripetila delovna nezgoda. Polž obiralnega stroja je namreč "zagrabil" levo roko Janezu Prislanu (38 let) iz Savine in mu jo hudo telesno poškodoval. Najbrž je omenjeni z roko segel predaleč v obiralni stroj.
Ovadba na Temeljno javno tožilstvo
22. avgusta, ob 10. uri, je 15 - letni J. K. iz Rečice ob Savinji vozil kolo z motorjem iz smeri Poljane proti Rečici ob Savinji. Ko je pripeljal do križišča pred omenjenim naseljem, je iz stranske smeri zapeljala voznica osebnega avtomobila 20 - letna Metka Atelšek iz Poljan in trčila vanj. V nesreči se je J. K. hudo telesno poškodoval. Na zdravljenje so ga odpeljali v bolnišnico. Zoper Atelškovo so mozirski policisti napisali ovadbo na Temeljno javno tožilstvo.
Nesreča v gorah
Minulo nedeljo, približno ob 15. uri, se je v bližini Kocbekovega doma na Korošici hudo telesno poškodoval Roman Žagar (32 let) iz Nazarij. Pomoč so mu v ponedeljek zjutraj nudili reševalci s helikopterjem. Prepeljali so ga najprej v dolini, od tam pa v bolnišnico.
OPRAVIČILO!
V nekrologu TONETU ULRI-HU V SPOMIN (tako se pravilno glasi priimek) se nam je pri prepisovanju zapisalo več napak.
Avtorju in drugim prizadetim se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Policija svetuje
Poskrbite za varen prenos denarja!
Pisali in opozarjali smo že na ustrezen način varovanja premoženja, hranjenje in prenos denarja ter vrednejših predmetov. Tokrat naša opozorila namenjamo direktorjem podjetij, obrtnikom, predstavnikom različnih ustanov in vsem tistim, ki imajo pri svojem poslovanju opravka z večjimi vsotami denarja. Posebno pozornost je treba nameniti varnemu prenosu in prevozu denarja in drugih vrednosti.
Ukrepi, ki jih bomo navedli, so rezultat dogovora na posvetu v Ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani.
Do milijon in pol tolarjev lahko prenaša polnoletna oseba. Prenos opravite čim manj opazno. Ne tako, da kasete nosite pod pazduho, ali v prozornih PVC vrečkah! Po možnosti uporabljajte primerne torbe ali kovčke, v katere lahko vgradite tudi alarmne naprave.
Do štiri milijone in pol tolarjev lahko prenašata dve polnoletni osebi. Prenos se opravi v posebaj prirejeni torbi
ali kovčku z vgrajeno alarmno napravo, po možnosti pa vedno s prevoznim sredstvom - avtomobilom.
Do štirideset milijonov tolarjev se prevoz opravi z avtomobilom, v katerem je poleg voznika še oborožen spremljevalec. Spremljevalec ne prenaša denaija, ampak skrbi izključno za varnost.
Nad štirideset milijonov tolarjev se prevoz opravlja le z avtomobilom, ki ima posabaj prirejen prostor za prevoz gotovine in vrednostnih predmetov. Poleg voznika bi morala biti še dva oborožena spremljevalca, ki skrbita za varen prevoz.
Dobro je biti seznanjen s tem, kajti v primerih, da nastane premoženjska škoda zaradi neupoštevanja opisanih pogojev, so podani elementi kaznivega dejanja nevestnega ravnanja z zaupanimi stvarmi po členu 129 KZ RS.
■ Adil Huselja
Nepazljivost velikokrat vzrok prometnih nezgod
Nepazljivost je med vzroki prometnih nezgod na četrtem mestu. Zaradi nje, pravi statistika, na cestah celjske regije vsako leto umreta v poprečju dve osebi, deset do petnajst pa se jih lažje ali huje telesno poškoduje. Policistom pa praksa kaže, da se zaradi nepazljivosti pripeti še več prometnih nezgod in to prav tistih s smrtnim izzidom. Ni tako redko, da beremo, kako je voznik osebnega avtomobila iz neznanega vzroka zavil levo, zapeljal s ceste in umrl. V primerih, ko policisti ne morejo ugotoviti vzroka lahko sklepajo, daje
šlo za nepazljivost voznika med vožnjo.
Kaj paje najpogosteje krivo, da so vozniki med vožnjo nepazljivi? Policisti pravijo: prižiganje radia in iskanje ustrezne radijske postaje med vožnjo, prižiganje cigarete, iskanje kakšnega predmeta v vozilu, pogovor ali prepir s sopotnikom, oziranje za znanimi ali neznanimi osebami iz vozila, pobiranje predmeta, ki je padel na tla, lovenje insek-tov... Že to dovolj pove o tem, česa med vožnjo ne bi smeli početi.
■ mkp
Komunalni nadzorniki in nepravilno parkiranje
Velenje - Približno pol leta je od takrat, ko so v Velenju uvedli službo komunalneganadzora. Velenjčani so dobili komunalne nadzornike, ki skrbijo za komunalni red in nepravilno parkiranje v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Čeprav pri svojem delu uporabljajo predvsem opozorilne metode, pa v težjih primerih tudi kaznujejo. V prvih petih
mesecih letošnjega leta so zaradi nepravilnega parkiranja kaznovali več kot tisoč voznikov, od teh so jih 56 predali sodniku za prekrške. Slišati paje, da naj bi se že v kratkem občina Velenje pridružila tistim v Sloveniji, po katerih straši PAJK, ki odvaža nepravilno parkirane avtomobile.
■ mkp
Previdneje na cesti!
V prvi polovici leta seje na cestah žalske občine zgodilo 57 hujših prometnih nezgod. V njih je umrlo kar deset ljudi, medtem ko so bili v enakem obdobju lani samo trije mrtvi. 69 ljudi seje v teh nezgodah huje telesno poškodovalo. Kljub številčnejšim ukrepom policistov je stanje na naših ces-
tah zelo kritično. Med vzroki za prometne nezgode prevladuje neprimerna hitrost, zato policisti zlasti v prvih šolskih dnevih opozarjajo voznike, naj vozijo previdno. Po počitnicah razigrani otroci niso dovolj pozorni na promet okoli sebe, zato je predvsem dolžnost odraslih, da jih zavarujemo.
■ rox
ODMEVI
DRŽAVLJANSKI PROTEST
Odločnost slovenskega naroda v pravem zgodovinskem trenutku je kljub provokacijam in odkritim sovražnostim jugoslovanskih oblasti rodila slovensko državo, državo tisočletnih sanj in velikih pričakovanj, državo poštenih ljudi in moralnih vrednot.
Zato ne dovolimo, da:
♦	tiste, ki obelodanijo kriminal, obtožijo pred sodiščem;
♦	tiste, ki dokazujejo kršenje Ustave in zakonov, obtožijo nezakonitih metod pridobivanja podatkov;
♦	tiste, ki opozarjajo na divjo privatizacijo in veliko krajo latnine v podjetjih, ki gredo potem v stečaj, delavci pa na cesto, obtožijo nasprotovanja tržnemu gospodarstvu;
♦	tiste, ki zahtevajo objavo dosjejev politikov sodelavcev Udbe, obtožijo kršenja človekovih pravic;
♦	tiste, ki zahtevajo ustanovitev parlamentarnih preiskovalnih komisij, obtožijo pritiska na "neodvisno" sodstvo.
Podpisniki tega protesta zahtevamo, da zakonodajna, izvršna in pravosodna oblast zagotovijo slovenski državi vrednote civilizirane družbe in dajemo pobudo državljanom in državljankam, društvom, organizacijam in strankam, da se nam v tem dejanju pridružijo.
Franjo BARTOLAC, Anton DeCOSTA, Marko JER-AJ, Milica KOVAČ, Anton LOVREC, dr. Bogdan MENIH, Branko NIMAC, Franc PEČOVNIK, Franc SEVER, Matjaž ŽELEZNIK, dr. Anton ŽUNTER
Gošnik ne podpira Gerlanca
V Našem času je bil 19.8.1993 pod naslovom "Referendum za nas ni več vprašanje" objavljen pogovor z g. Ger-lancem, v njem pa tudi tale misel: "Dobili pa so podporo nakaterih posameznih politikov, med njimi Vaneta Gošnika /Zeleni Slovenije/". Trditev je izmišljena, saj se niti jaz niti Zeleni Slovenije nikoli nismo srečali s stranko g. Gerlanca, še manj pa smo ji kjerkoli izrekli podporo. To pa seveda ne pomeni, da se ne strinjam s potrebo po reviziji zakona o državljanstvu.
Vane Gošnik
Zakaj tako?
Privabila meje reklama VVolfkom-merca iz Ljubljane, ki je ustanovil sklad vzajemne pomoči občanov in podjetij in zato sem se odločil za namensko varčevanje pri njih. Da bi dobil
600.000 tisoč tolarjev kredita iz tega sklada, sem podpisal 17. avgusta 1992 pogodbo, ob tem plačal 300 DEM članarine in se obvezal, da bom 6. mesecev nakazoval 15. 000 tolarjev. Po tem času pa bi mi naj nakazali kredit v vrednosti 600.000 tolarjev, ki bi ga odplačeval 40 mesecev. Vsak mesec sem nakazal na firmo Wolfkommerce znesek, ki mi je šel po pogodbi, pravzaprav sem že tretji mesec znesek nakazal na novo firmo, saj seje Wolfkommerce preimenoval v Sklad za vzajemno pomoč članom. Ko je poteklo 6 mesecev in so prejeli že 123 tisoč tolaijev mojega denarja, sem pričakoval, da mi bodo izplačali pričakovan kredit. Vendar iz tega ni bilo nič. Firma je še enkrat spremenila ime, sedaj je to Asista, z istim sedežem podjetja na Kersnikovi 3 v Ljubljani, z istim direktorjem g. Mio-dragom Vukičevičem. 20. maja sem prenehal plačevati sredstva v ta sklad in šel na sodišče. Overil sem zahtevo za izplačilo vseh mojih vplačanih sredstev.
kar sem tudi poslal na Asisto. Po pogodbi bi mi morali denar vrniti v najkrajšem roku 90 dni, kar bi bilo najmanj, kar bi morali storiti. Že tako sem ob vplačilu izgubil 300 mark članarine, zato sem pričakoval, da se vsaj tu ne bo zataknilo. Pa seje. Tajnica v podjetju mi je zagotovila, da so mi znesek (brez obresti, ker baje tega ni bilo v pogodbi) že nakazali, ko sem preveril na SDK-ju, tam ni bilo nič. Poklical sem nazaj in tajnica mi je povedala da sedaj nimajo denaija in da zato ne morejo nič nakazati. Ne vem, ali Sem edini, ki so me pri tej trikrat preimenovani firmi z močno reklamo potegnili za nos, vendar bi rad s tem pismom opozoril vse, naj ne veijamejo in ne podpisujejo pogodb s firmami, ki obljubljajo veliko, ne naredijo pa nič. Pozdravljam vse, ki so skupaj z menoj nasedli reklami tega zavoda, ne vem katero ime naj uporabim, priporočam pa jim, da vložena sredstva čim prej zahtevajo nazaj.
Sulejman Jašič, Velenje
DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah In nedeljah od 8. do 14. ure.
Stari trg 12, tel: 856 - 763 Tomšičeva 15, tel: 855 - 420
305,70 SIT
SOL KUHINJSKA	43,10 SIT
ZOBNA PASTA DENTAMED	126,70 SIT
MILO BEAUTY 3/1	148,20 SIT
VLOŽKI ONA	48,70 SIT
DETERGENT ZA POSODO TIC0 PIATI41 339 SIT BELI FIŽOL	114 SIT
KIS 31	308,30 SIT
POKROVI ZA KOZARCE - KOVIN. 36 kom. 369 SIT -PVC 50 kom. 325 SIT MEHČALEC MAXILAN	310 SIT
PUDING ČEŠKI	29,90 SIT
ZA VEČJE NAKUPE MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA IN ZAMIK PLAČILA! POHITITE, KOLIČINE SO
OMEJENE!
AVTO SERVIS MAUKER
Veliki vrh 47 a, Šmartno ob Paki
telefon & fax: (063) 853-730, mobitel: (0609) 612-017
Del. čas: 8. -12., 13. -17. delavnik, 8. -12. h sobota
Pooblaščeni servis in prodaja vozil za:
alel^o g TAVRIA
HUCENEJŠE TERENSKO V02IL3LM4M V SLOVENIJI
M
cena do registracije 600.000.00rf LEASING, KREDIT, STARO ZA JV0
ČETRTEK, 26. AVGUSTA
SLOVENIJA 1_
10.30 Video strani 10.40 Zgodbe iz školjke
11.3020. mednarodni MPF
Celje '93, 5. oddaja 12.00 Analitična mehanika, 29/52
12.30 DomaČi ansambli: ansambel Ivana Ruparja 13.00 Poročila 13.05 Video strani 15.15 Pro etcontra 16.00 Opus
17.30 Otroški program
sledi Snorčki, amer. risana naniz. 8/11 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Kronika, dok. oddaja,
18. del 18.35 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.05 Gozdarska hiša Falke-nau,nemška nanizanka 12/13 21.00 Škandal, 4/4 22.30TV Dnevnik 3,vreme 22.47 TV šport 22.55 SOVA:
sledi Novopečeni princ z Bel-Aira, 11. del
23.20Zakulisje, ang. nadaljevanka, 3/6 00.10 Video strani
SLOVENIJA 2
16.00 Video strani
16.15 Film tedna: Mladi Cas-
sidy, amer. film 18.00 SOVA, ponovitev sledi Ribicija, amer. naniz., 6/6
18.30Zakulisje, ang. naniz., 2/6 19.20 TV nocoj 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj
20.05 Postelja, ang. dok. odd. 20.35 Večer sarajevskega režiserja Vlatka Filipo-
vlča, trije filmi: 20.35 Oporoka 20.55 Sporočila s stečkov 21.20 Ognji Sarajeva , 21.50 Znanost in resnica: Dvom, 6. zadnji del
HRVAŠKA 1_
09.00 Dokumentarna oddaja
za otroke 09.30 Cobljeva četa (10)
10.00 Poročila
10.05 Poletni šolski program
.11.00 Beverly Hills, 12/23 11.45 Risanka 12.00 Poročila
12.05 Svet gre naprej, (200) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella, (200) 14.00 Poročila 14.05 Poletni predah
..... Cross of Fire, 3/4
16.35 Afternoon Report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara, (492) 19.18 Risanka 19.30TV dnevnik 1 20.05 Šport 20.08 Vreme 20.15 Poslovni klub 21.00 Večer z vami, 10/15 21.45 Ekran brez okvirja 22.45 Kronika dneva 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v angl. jeziku 23.55 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za petek
i PETEK, 27. AVGUSTA
SLOVENIJA 1
09.00 Video strani 09.10 Safari, češka nadal., 11/13
09.35 Mi, živi, ital. film 12.25Že veste 13.00 Poročila
13.05 Umetniški večer: večer sarajevskega režiserja Vlatka Filipoviča Trije filmi: 13.05 Oporoka 13.25 Sporočila s stečkov 13.50 Ognji Sarajeva 14.20 Video strani 17.35 Zmigaj se, športna oddaja za mlade 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Postelja, ponovitev
ang. dok. oddaje 18.35 Znanje za znanje, učite
se z nami 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.05 Forum 20.25 ONA, angleški film 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.22 Šport 22.30 SOVA: sledi Zakulisje, 4/6 23.30Ženskar, francoski film 01.05 Video strani
SLOVENIJA 2_
16.30 Video strani 16.40 Gozdarska hiuša Falke-nau, 12/13
17.30SOVA, ponovitev sledi Novopečeni princ z Bef aira, 11. del
18.00 Zakulisje, 3/6 18.50 Berlin: GP v atletiki, prenos
21.4!">TV nocoj
21.50 Tisočletje, amer. dok.
serija 8/10 22.45 Pihalni kvintet
00.15 Kristjani: rojstvo Evrope, ang.dok.ser. 6/13
HRVAŠKA 1_
09.00 Družba Pere Kvržice,
otroška oddaja 09.30 Super babica, 10. del 09.55 Glasba 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 11.00 Beverly Hills, 13/23 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Svet gre naprej, (201) 12.50 Risanka 13.05MikserM 13.35 Zgodbe iz Monticella (201) 14.00 Poročila 14.05 Reprizni program Cross of Fire, 4/4 16.35 Afternoon Report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Duhovni klic 18.10 Turizem alacarte 18.35 Santa Barbara, (493) 19.18 Risanka 19.30TV dnevnik 1 20.05 Šport jf 20.08 Vreme
20.10 Dokumentarni film: Špike Lee
20.45 Film 22.45 Kronika dneva 23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za soboto
SOBOTA, 28. AVGUSTA
SLOVENIJA 1
10.30 Radovedni Taček 10.45 Lisica zvitorepka, portu-
gal. risanka, 13/13 11.00Snorčki, 8/11 11.20 Otroci širnega sveta, 9/26
11.45 Zmigaj se, športna oddaja za mlade 12.10Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Video strani 16.10 ONA, angleški film 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Brooklynski most, amer. nadalj. 6/12 18.35 Divji svet živali, 16/25 19.00 Risanka i9.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.25 Tuji show 21.35 Ljubezen da, ljubezen
ne, 15. del 22.00TV dnevnik 3, vreme 22.35 SOVA:
sledi Mona Liza, angleški film
00.15 Video strani
SLOVENIJA 2_
12.00 Video strani 12.15 Kogojevi dnevi'92 13.20 SOVA, ponovitev sledi Zakulisje, 4/6 14.15Ženskar, franc. film 15.55 Športna sobota: sledi Poletna hokejska liga,
prenos iz Bleda 18.15 SP v kolesarstvu, posnetek iz Osla 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.05 Ljubezen boli, ang. nadalj., 2/10 21.00 Homo turisticus 21.30 Sobotna noč 21.30 Trinajsto prase z gosti 22.00 Nočni videomeh 23.20 Video strani
HRVAŠKA 1_
09.00 Otroška oddaja 09.45 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Dokumentarna oddaja 11.15 CRO POP ROČK 12.00 Poročila 12.05 Film 14.00 Poročila 14.05 Busove zgodbe, (10) 14.25 Zvonili ste, milord?, 10/12
15.15 Prizma, multinacionalni
magazin 16.00 Poročila
16.05 Koncert v študiju, zabav-
no-glasbena oddaja 16.35 Program za otroke 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.15 Santa Barbara, (494) 19.05 Na začetku je bila beseda
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 1 20.00 Šport 20.05 TV tednik
20.35 Pas de vieux os, francoski film
22.10 Preteklost v sedanjosti:
osvoboditev Istre 22.45 Kronika dneva 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleškem jeziku 23.55 Poročila 00.05 Serijski maraton ^^^TV^gonec^ajedeljo^
NEDELJA, « 29. AVGUSTA
SLOVENIJA 1_
10.45 ŽIV ŽAV 11.35 Huckleberry Finn, 25/26
12.00 Poj in piskaj prelepo na to staro žveglico Trio Trutamora Slovenica 12.30 Peti poletni videomeh 13.00 Poročila 13.05 Thomas in stari, nizozemski film 14.55 Video strani 15.20Tisočletje, 8/10 16.20 Nenadno izginotje,
amer. filma 18.00 TV dnevniki 18.10 Splošna praksa, 11/11 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Preživetje v avstral. divjini, 6/15 22.00 TV dnevnik 3, vreme 22.20 SOVA:
sledi Ljubezen do Lidije, 9/13
sledi Zakulisje, 5/6 00.05 Video strani
SLOVENIJA 2_
11.30 Video strani 12.10 Ognjeno drevje Thike, 5/7
13.00 A tale of two weddings 13.50 Športno popoldne: sledi SPA: F-l 16.00 Atletika TOP 12, reportaža
16.30 SP v kolesarstvu, posnetek
18.30 Praški komorni balet:
Ožarjena noč 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport
20.00 Na konju v naravo,
izobr. oddaja 20.30 Za kralja, francoski film
22.45 Športni pregled 23.30 Formula-1, posneteke iz SPA
00.10 Kolesarska dirka Roga,
reportaža 00.25 Video strani
HRVAŠKA 1_
09.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci
10.30 Gledališka predstava ali festival za otroke 11.30 Narodna glasba in
običaji 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 TV izložba 13.40TV spored 13.45 Lovejoy, 10/12 14.45 V avtobusu, (50) 15.10Andersenove pravljice (4)
15.35 Ali si se kdaj sramoval svojih staršev ameriški TV film 16.20 Risani film 16.25 Poročila 16.30Opera Box 17.00 Dopolnitev 17.15 Mara Maru, ameriški film
18.50 Leteči medvedki, 8. del 19.15 TVfortuna 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Les grandes familles,
serijski film, 1/4 21.45 Glasbena oddaja 22.45 Kronika dneva 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemškem jeziku 23.55 Poročila 00.05 Sanje brez meja 00.10 TV spored za ponedeljek
PONEDELJEK, 30. AVGUSTA
SLOVENIJA
11.25 Safari,češka nadaljevanka 12/13 11.55 Divji svet živali, 16/25 12.25 Znanje za znanje, učite
se z nami 13.00 Poročila 13.05 Na konju v naravo, izobraževalna oddaja 13.30 Športni pregled 16.35 Homo turisticus,ponovitev 17.05 Radovedni Taček 17.15 Otroci širnega sveta, 16/26 17.40 Risanka 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Dober dan, Koroška 18.40 Podjetniška mreža 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Potepanje po Karibih,
reportaža 20.55 Omizje 22.20TV dnevnik 3, vreme 22.45 SOVA:
sledi So leta minila, 13/13
sledi Zakulisje, 6/6 23.55 Video strani
SLOVENIJA 2
15.30 Forum 15.45 Utrip 16.00Zrcalo tedna 16.15 Nedeljskih 60
17.15 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen da, ljubezen ne,
15. del 17.40 Ljubezen do Lidije,
9/13 18.30 Zakulisje, 5/6 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Sedma steza 20.30 Življenje Josephine Baker, amer. nadalj., 2/2 21.50 Konfliktne situacije,izob.oddaja, 3/4 22.15 V živo, 3. del glasbene
oddaje 23.15 Video strani
HRVAŠKA 1
09.00 Jaz lutkar - dr. Zlatko Ba-stašič
09.15 Srečni ljudje, otroška
oddaja 09.301001. Amerika (21) 10.00 Poročila
10.05 Poletni šolski program
11.00 Beverly Hills, 14/23 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Svet gre naprej, (202) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella (202) 14.00 Poročila 14.05 Poletni predah 16.35 Afternoon Report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Katedrala sv. Dujma,
dok. oddaja 18.35 Santa Barbara (495) 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 1 20.00 Šport 20.10 Hrvaška in svet 21.05 Inherit the Wind, amer. film
23.00 Kronika dneva 23.15 Slika na sliko
00.00 Poročila v angleškem jeziku 00.05 Poročila 00.15 Sanje brez meja 00.20 TV-spored za torek
TOREK, c 31. AVGUSTA
SLOVENIJA 1_
10.10 Safari, češka nadaljevanka, 13/13 10.40 Podjetniška mreža 11.10 Konfliktne situacije, 3/4
11.40 Življenje Josephine Baker, 2/2
13.00 Poročila 15.05 Sobotna noč
sledi Trinajsto prase z gosti 15.35 Videomeh 16.55 Sedma steza 17.15 Huckleberry Finn, 26/26
17.40 Enci Benci Na Kamenci 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Porabski utrinki, oddaja madžarske TV
18.40 Iz življenja za življenje
19.15 Risanka
19.30TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59 TV nocoj
20.10 Žarišče
20.45 Magija in moda
21.40 Kronika, kanad.dok.se-
rija, 19/20 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA:
sledi Če ti misliš, da imaš težave..., 1/6
sledi Biti najboljši, 1/4 00.00 Video strani
SLOVENIJA 2_
17.20 Potepanje po Karibih,
reportaža 18.00 SOVA, ponovitev sledi So leta minila, 13/13 18.30Zakulisje, 6/6 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Modžejevska, poljska
nadalj., 5/7 21.35 Videošpon 22.15 Svet poroča 22.50 Video strani
HRVAŠKA 1
09.00 Peljite starše v muzej 09.301001. Amerika (22)
10.00 Poročila
10.05 Poletni šolski program
11.00 Beverly Hills, 15/23 11.45 Risanka 12.00 Poročila
12.05 Svet gre naprej, (203)
12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella
(203) 14.00 Poročila 14.05 Poletni program sledi Nadaljevanka 16.35 Afternoon report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Poučni program 18.35 Santa Barbara, (496) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.10 Dokumentarna oddaja 21.05 V obsežnem planu 22.45 Kronika dneva 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za sredo
SREDA, 1. SEPTEMBRA
SLOVENIJA 1_
10.40 Klub klobuk na počitnicah
11.20 Videošpon
12.00 Iz življenja za življenje
12.30 Avstralska dok. serija,
6/15 13.00 Poročila 13.05 Video strani 16.30 Modžejevska, poljska
nadalj., 5/7 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Svet poroča 18.45 Analitična mehanika,
30/52 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Žarišče
20.35 Film tedna: llona in Kur-ti, avstrijski film
22.30 TV dnevnik 2, vreme 22.45 SOVA:
sledi Hal Roach predstavlja, 17. del
sledi Biti najboljši, 2/4 23.50 Video strani
SLOVENIJA 2_
15.00 Magija in moda 15.55 Omizje 17.10 SOVA, ponovitev sledi Če ti misliš, da imaš
težave..., 1/6 17.40Biti najboljši, 1/4 18.30 Otroški program: ŽIV
ŽAV 19.15TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi Nogomet 21.55 Gorske hitrostne dirke, reportaža z Gorjancev 22.25 Video strani
HRVAŠKA 1
09.00 Silas, 11. del 09.25 Ovidije, 11. del
09.50 Glasba 10.00 Poročila
10.05 Poletni šolski program
d,1.00Beverly Hills, 16/23
11.55 Risanka
12.00 Poročila
12.05 Vodilna zvezda, (41)
12.50 Risanka
13.00 Monofon
13.35 Zgodbe iz Monticella
(204) 14.00 Poročila 14.05 'alo 'alo, 10/17 14.35 Bruklinski most, 2/11 15.05Tusitala, 6/6 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Aquaventure, 4/26 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara, (496) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.10 Happy Birthday, Turke,
nemški film 21.50 Hrvaška knjiga 22.45 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za četrtek
Petek, 27. avgusta TVS1 20.25
ONA, angleški film, 1965
Igrajo: Uršula Andress, Peter Cushing, Bernard Crib-bins
Režija: Robert Day Filmska zgodba se prične v Je ruzalemu 1918. leta, ko filmski junak Leo Vincey, njegov prijatelj major Holly in njun služabnik Job praznujejo ko-nefi svetovne vojne. Med zabavo v lokalu spozna Vincey lepo Wane, ki ga zvabi stran od PnJ*eljev, v mračnejši del me sta. vinceya ugrabijo in prenesio v ekSotično stanovanje...
TVS1 23.0 ŽENSKAR, >ncosk,
film,1978
Igrajo: Jean rochsfort, Nicole Garcia, Danielle Dar-rieux
Režija: Philippe de Broca Edouard je slavni občudovani pianist, ki med enim in drugim koncertom ali snemanjem, teka od ljubice do ljubice, vmes si vzame čas, da obišče mlado ženo, neprestano se vtika tudi v zakon bivše žene, otroke srečuje naključno, ima skorajda odraslo hčer iz bivšega zakona, pa se niti ne zaveda, da hčerka ni več otrok. Njegovo življenje je sila naporno, v resnici ga vse ženske ljubijo, sam pa ne najde niti kančka časa, da bi se za hip zaustavil. Lepega dne se to njegovo življenje kruto spreme
ni, ko ga nadvse potrpežljiva žena zapusti in ostane v praznem stanovanju...
Sobota, 28. avgusta TVS1 22.35 MONA LIZA, angleški film,1986
Igrajo: Bob Hoskins, CathyTy-son, Michael Caine
Režija: Neil Jordan Mali lopov George se potem, koga odpustijo iz zapora, znajde v praznem prostoru. Žena ga noče sprejeti, hoče mu pre prečiti stike z najstniško hčerko, pa tudi primernega dela ne najde. Naposled po stane šofer in varuh temnopolte prostitutke Simone. Med njima se razvije svojevrsten odnos, ki ga George razume
kot odnos naklonjenosti, v resnici pa Simone Georga potre buje, da bi našel njeno izginulo prijateljico Cathy, prav tako prostitutko. George v svoji omejenosti ne dojame igre, v katero se je tako odločno za pletel in katere junak misli da je. Šele spoznanje odnosa med Simone in Cathy ga postavi na realna tla...
Nedelja, 29. avgusta TVS1 13.05 THOMAS IN STARI, nizozemski film,1985
Igrajo: Lex Gouldsmit, Bart Ste-enbeck, Karin van Ea
Režija: Karst van der Meulen V ospredju zgodbe je 12-letni Thomas in njegovi prijatelji -sošolci ter 70-letni mož, ki ga
druženje z malim Thomasom poživlja in mu daje nove spodbude. Po poletnih počitnicah je sevega tega druženja manj, zato je stari mož kar nesrečen. Domisli se zvijače, s katero hoče pritegniti Thomasovo pozornost. Ponaredi pismo "pirata Bernarda" s podatki o skritem zakladu in ga skrije v model ladjice, vse pa nastavi tako, da ga Thomas najde...
TVS1 16.20 NENADNO IZGINOTJE, amerški film, 1985
Igrajo: Ellen Burstyn, Sam Ro-
bards, Robert Prosky Režija: Roger Young Devetnajstletni Brian Walker se je 1978. leta v poletnih počitnicah s starim kombijem
odpeljal iz Ottavve na tečaj kreativnega pisanja v univerzitetno mestece Boulder v Colo-radu. Zaskrbljena mati mu je zabičala, da se mora redna ja vljati s poti, a fant se je po tele fonu oglasil enkrat samkrat. In to v trenutku, ko matere ni bilo doma, mlajši brat pa, ki se je pogovarjal z njim, ga ni vprašal, od kod kliče. To napa ko so kasneje vsi skupaj zelo obžalovali. Izvedel je le, da je imel Brian težave z avtom. Na slednjega dne od Briana ni bilo več nobenega glasu in to je v materi seveda vzbudilo hude slutnje...
Sreda, 1. septembra TVS1 20.30
ILONA IN KURTI, avstralski film, 1990
Igrajo: Elfi Eschke, Hanno Poschl, Louise Maritni
Režija: Reinhard Schwabenitz-ky
Nepričakovani val dogodkov se sproži, ko umre lastnica hiše, v kateri že vrsto let stanuje gospa Schneiderjeva s svojim odra slim sinom, po gospodičini smrti sta podnajemnika pre pričana, da bosta postala srečna dediča, saj se jim niti ne sanja, da je imela stara gospa sorodnike nekje na Balkanu. Ko se pojavi tuje dekle, ki niti ne obvlada nemškega jezika, ne dvomita, da bosta z njo kaj hitro opravila, kajti hiši se nikakor ne nameravata odpovedati...
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Vračajo se s počitnic
Po tistem, ko je Radio Velenje skozi poletje deloval z "zmanjšano močjo", zaradi česar pa jasno, poslušalci niso bili prikrajšani, saj so prisotni delovali s potrojeno močjo, se radijske vrste spet polnijo.
Za nekatere vemo, kje so bili, za druge se še zanimamo.
Aleš Ojsteršek in Matjaž Salej sta se šla tabornike v Rib-nem in raziskovalce v Skalah, Niko Rabič je odkrival prelesti prelestnega Lošinja, kjer seje imel čast srečati s šefico Miro Zakošek in šefom Borisom Zakoškom, tehnik Marjan Slapnik seje selil in preselil k
sosedom v Moziije, kar je že dolgo načrtoval, Suzana Kok se je navduševala nad Bernardinom, Mitja Cretnik še vedno trdi, da je najlepše v Poreču, Matjaž Jeršič je igral, mogoče pa celo še igra na Rogli, Martina Plešnik je bila na Rabu, Tatjana Podgoršek pa ob Črnem morju, v njem pa menda ne, Bojana Špegel je odkrila Bled, Dragan Ber-
kenjačevič je še vedno neznano kje, Bogdan Mugerle je bil po prihodu iz Fiese viden v Starem Velenju, Janez Plesnik pa je
mogoče že kje, mogoče pa še ni.
Spisek seveda ni popoln, ko spet kaj izvemo, bomopribeležili.
Kdo sije ali pa si še bo najbolje odpočil, pa bodo tako ocenili poslušalci sami.
I mkp
Odpiralni čas:
MATJAŽ MARKETING
POLZELA, 'I informacije
tel.: (063) 721-052
| delavnik od 8h -	16h, sobota od 9h-12h |
ZASTOPSTVO VOZIL	
SUBARU, DAIHATSU, ROVER	
| TAVRIAcenadori	tq. 609.477,00 sit
NOVO NOVO NOVO NOVO	
DAEWOO BASE	cena do reg. 20.500 DEM
DAEVVOO GSi	cena do reg. 22.600 DEM
mm m ni m bii 11 —	
flAT:	cena do reg.
PANDA	14.590 DEM
UNO	14.590 DEM
TI PO	20.110 DEM
TEMPRA KARAVAN	21.990 DEM
ALFA ROMEO:	
331,7 IE KARAVAN	24.500 DEM
1551,813	28.160 DEM
■
I^IINiO
^nnnmTTT
i^iNI®


Dom kulture Velenje
Ponedeljek, 30.8. ob 20.00 uri (filmsko gledališče)
IGRALEC (The Player) - drama
Režija: Robert Altman
Vloge: Tim Robbins, Greta Sac-chi, Whoopy Goldberg
2 Zlata GLOBUSA (film in igra-
lec), v Cannesu (režiser in igralec)!
Rim za FILMSKE SLADOKUSCE!!!!!
Letni kino BAZEN
KIIIIII>lllll|gR)tRC«l
Četrtek, 26.8. ob 21. uri
Julija Roberts v srhljivki V POSTEUIS SOVRAŽNIKOM
Torek, 31.8. ob 21. uri
TELESNI STRAŽAR z Whitney Huston in Kevinom Costnerjem.
Filmi v septembru: Nespodobno povabilo, Reka poje mi, Made in America, Zatreskan, 57. potnik, Waynov svet, Napihnjenci 2
AVTO STEKLA AWS za vse lip« vozil SONČNE STREHE FARM0NT • M0BITEL
UGODNA PONUDBA RABUENIH VOZIL
TIP	LETNIK CENA
FIAT COMPANIOLA 74 2.500 DEM JUG0 45 KORAL 89 4.200 DEM K0MBIIMVTRAFIC 82 11.100 DEM GOLF JX bencin 88 12.000 DEM
Ginekološko porodniška ordinacija
mr. sc. Dušica Glušič * med.
spec. ginekologije In porodništvo
Cenjene pacientke obveščam da sem odprla
zasebno samoplatniško ordinacijo za ginekologijo, porodništvo, preglede dojk in ultrazvok
Obiščete nte lahko v
Osnovna šola
Bibe Ročka Šoštanj
Kajuhova 8 objavlja prosto delovno mesto
knjižničarja - slavista za nedoločen čas, s |
Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri.
Začetek dela: 1.9.1993
Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi
O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
V tednu od 16. 8. do 23. 8.1993 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo:
125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja
v naslednjih dneh:
16.8. AMP TOPOLŠICA 110 mikro-gramov S02/m3 zraka 22.8. AMP ZAVODNJE 110 AMP GRAŠKA GORA 110
B Sekretariat za varstvo okolja
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 16.8. do 22.8.1993
konc. SO 2 (mg/m3)
SOS.
TOP. V.V. ZAV. VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
m	16.8.	^ 17.8.	GD	18.8.	■i 19.8
	20.8.	CZ) 21.8.		22.8.	
UPI
LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Usposabljanje ln permanentno Izobraževanje Ulica Ivanke Uranjekove 6, Žalec Tel.: 711-343, 711-417: fax: 711-417
VABIMO VAS K VPISU V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE
ODRASLE
6., 7„ 8. RAZRED +
PROGRAM USPOSABLJANJA ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST
KUHARSKI POMOČNIK NATAKARSKI POMOČNIK
i
SKLADIŠČNIK
OBLIKOVALEC KOVIN IV. st. MONTER IN UPRAVLJALEC ENERGETSKIH NAPRAV IV. st.
BREZPLAČNO!
VARILEC
STROJNI TEHNIK V. st.
RAČUNOVODJA
POSLOVNA TAJNICA
TESAR OPAZEV
OBDELOVALEC LESA +
POMOŽNI TEKSTILEC
INFORMACIJE IN VPIS VSAK DELAVNIK MED 8. IN 16. URO.
EKONOMSKI TEHNIK
V. stopnja KOMERCIALNI TEHNIK
V. stopnja +
NOVO!
INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC V. stopnja
MODNI OBLIKOVALEC V. stopnja
OSNOVNO		PROGRAM		SREDNJEŠOLSKI		ENOLETNE		VIŠJEŠOLSKI
IZOBRAŽEVANJE		USPOSABLJANJA		PROGRAM		SPECIALIZACIJE		PROGRAMI
		1. IN II. STOPNJA		IV. In 7. STOPNJE		PO V. STOPNJI		VI. STOPNJE
1				i		i		
VIŠJA UPRAVNA ŠOLA Višji upravni delavec
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizator dela
J.
PEDAGOŠKA FAKULTETA Vzgojitelj 1 predšolskih otrok
KONKURENČNE CENE. POPUSTI... OBROKI...
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 26. AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro: 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 27.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 28.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 29.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK,30.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Lestvica poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK,31.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slo- I vensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.	i
SREDA,1.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitevje naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
mm m mmmusmmst
Oglase za podjetnike, obrtnike... spre/emamo po telefonu U3 855■ 450,853-451 in telefaksu 0^3 851-9% ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, la objavo v četrtek.
OGLASI
HIŠO V PESJU prodam. Informacije na Šolnovi 14.
OTROŠKI VOZIČEK, Šivalni stroj in žensko kolo ugodno prodam. 8 858-005, zvečer. PANASONIC TELEFON model KX-T4000 prodam. 8 857-534. STRUŽNICO TIP LEINEN (za 120.000,00 SIT) in dva kompre-sorja ugodno prodam. 8 858-597. VIKEND v bližini Dobrne velikosti 8,5 x 7,5 - dvoetažen, prodam. 8 858-597.
OBJEKT velikosti 7x7 dajem v rušenje najugodnejšemu ponudniku. 8 858-597. LASTNIŠKO OPREMLJENO GARSONJERO v Velenju podarim za lastninsko pravico nad večjim stanovanjem. 8 851-406. IŠČEM PROSTOR ZA TRGOVINO S tekstilom v smeri Šmartno - Žalec. Naslov: PINOCCHIO d.o.o. Polzela 102.a.
AVTO FIAT CROMA 1600 letnik 1989 prodam. 8 856-595, od 19. do 21. ure.
POSLOVNO - STANOVANJSKI OBJEKT 180 m2 v 3. gr. fazi v zdravilišču Dobrna prodam. 8 063/851-392, od 8. do 10. in od 15. do 18. ure.
AVTO FW1300 prodam. 8 892-303.
SOBO IN KUHINJO oddam v na-
jem. Pogoj: brez otrok. 8 855-753.
STOPNICE VSEH VRST izdelamo in montiramo. Odkupujemo suh rezan les. Prodamo parcelo za vikend. 8 779-187. NOVO TAJNICO PANASONIC prodam za 8.900,00 SIT. Možnost plačila na dva čeka. 8 850-552. R4 TL letnik 78, registriran do junija 94, prodam. Cena po dogovoru. 8 882-418.
KRZNENE AVTO PREVLEKE iz naravnega MERINO krzna prodam za 12.000,00 SIT. 8 854-181 interna 239 ali 858-810. DVA PRAŠIČA 120 kg, prodam. 8 721-552.
ZAMENJAM TROSOBNO STANOVANJE v centru Velenja za stanovanje ali hišo na Ptuju. 8 062/771-849.
LETO DNI STARO TELIČKO SIMEN-TALKO prodam. 8 881-324. PUJSKE TEŽKE 25 kg prodam. 8 885-661.
HIŠO Z DELAVNICO v Skornem prodam ali dam v najem. 8 885-661.
PET OKEN z polkni 140 x 180 prodam. 8 893-522. POSLOVNI PROSTOR ODDAM v na jem za mirno obrt ali pisarno. 8 857-342.
DVE ŠPORTNI KOLESI, otroški voziček, kombiniran štedilnik in ko-
vinsko konstrukcijo za streho kioska, prodam. 8 857-342. KATRCO GTL, letnik 87, karamboli-rano, še registrirano, prodam za 1200 DEM. 8 853-826. 50 LITROV DOMAČEGA ŽGANJA prodam. 8 888-160.
ŠKODO 120 LS, letnik 82, dobro ohranjeno, prodam. Cena 2200 DEM. 8 851-931. PLASTIČNO CISTERNO ZA VODO 10000 litrov, prodam. 8 063/831- 356.
METERSKA JAVORJEVA DRVA prodam. 8 885-846. KOMBINIRANO NOVO MIKROVALOVNO PEČICO prodam. 8 882-782.
KLETKE ZA 30 KOKOŠI nesnic ugodno prodamo. 8 850-932.
RABLJENE SALONITKE: črne 124 X100, 35 kom. po 400 SIT; sive 75 X 100, 32 kom. po 300 SIT; sive 90 X100, 32 kom. po 300 SIT. 8 893-226. TAKOJ ZAPOSLIMO OFFSET TISKARJA. Grafika DONKO. 8 856-248.
V GABRKAH PRODAMO HIŠO do 3. gradbene faze. 8 856-248 do 15. ure.
STREŠNO OPEKO nerabljeno prodam. 8 853-420, zvečer.
V trgovinah ERA za vas:
-	VKTNA GARNITURA
-	LESTEV ALU7KLINOV -VINOTEKAR- OPEČNI -KUNKER-RDEČ ■P0R0UT12CM
KOM.	20.364.30 SIT
KOM.	5.832.00 SIT
KOM.	139.14 SIT
KOM.	52.20 SIT
KOM.	66.24 SIT
KOMBI PLOŠČA 3.5 CM KOM.	927.45 SIT
BETONSKA PLOŠČA 50X50 KOM.	214.29 SIT
TERACO PLOŠČA 25X25 KOM.	56.61 SIT
KUNKERPLOŠČICE-RJAVEIII.KL Hf	879.66SIT SALONIT PLOŠČE 6V-SIVAII. KL KOM. 577.80STT
CENI SO MALOPRODAJNE Z10% GOTOVINSKIM POPUSTOM!
ER A;
Gradbeni material, Koroška 2a, tel.: (063) 853-448
V SPOMIN ALOJZU ZLODEJU
24.8.1992-24.8.1993
V NAŠIH SPOMINIH BO ZATE VEDNO TOPEL KOTIČEK.
TVOJI
Tiho in skromno kot je živela, seje od nas za vedno poslovila naša ljuba mama, stara mama in prababi
TEREZIJA KRUMP
rojena 12.10.1912
Odšla je tja, kjer je našla svoj mir, brez trpljenja, kajti njeno srce, polno ljubezni, dobrote in nežnosti je upešalo in se nato tudi ustavilo, toda v naših srcih bo spomin nanjo vedno živ. Od nje smo se poslovili v ožjem sorodstvenem krogu dne 5.8.1993.
VSI NJENI
ZAHVALA
Mnogo prerano in nepričakovano je nehalo biti srce našega dragega sina in brata
FRAN J A RADIKOVIČA
iz Gaberk, rojenega 24.6.1965 -17.8.1993
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te je prerano vzela, a v naših srcih vedno boš ostal.
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter ga v tako velikem številu
pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu TEŠ, govornikom za poslovilne besede, pevcem in gospodu duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: Mama Greta, brata Ciril, Peter in sestra Betka z družino ter ostali sorodniki.
DEŽURSTVA
Občina Velenje
IlillllllVtilHIlliH
Zdravniki:
Četrtek, 26. avgusta - dopoldan dr. V.Renko, popoldan dr. Bola, nočni dr. Rus in dr. Stupar Petek, 27. avgusta - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Urbane in dr. Bola Sobota, 28. avgusta in nedelja, 29. avgusta - dr. V.Renko dr. Vrabič in dr. Pirtovšek Ponedeljek, 30. avgusta - dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Grošelj in dr. Slavič
Zobozdravstvo:
Sobota, 28. avgusta in nedelja, 29. avgusta - dr. Danica Bakulič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna:
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 27. avgusta do 3. septembra
-	Franc Blatnik, dr.vet.med., Sta-netova 47, tel.: 857-875.
Občina Mozirje:
ttftKMIltIlllIKMIlllMHtt«*««*«
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 29. avgusta - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769.
Od 30. avgusta do 5. septembra
-	Maijan Lešnik, dr.vet.med., Lju-bija, tel.: 831-219.
Sekretariat za notranje zadeve | Center srednjih Šol občine Velenje |	Velenje
obvešča, da veljajo stara vozniška dovoljenja do 25.6.1994
Da bi se izognili gneči naslednje leto, prosimo občane, da zamenjavo uredijo čimprej. Ob zamenjavi vozniškega dovoljenja je potrebno prinesti staro vozniško dovoljenje in vozniško dovoljenje za traktor (kdor ga ima), osebno izkaznico, eno novejšo sliko velikosti 3,5x4,5 cm in potrdilo o plačani taksi, ki se dobi v sprejemni pisarni.
Kiiiiiuimm«W/H m i n » m vi
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje
Poroki: Damjan Lipnik, Škale št. 66/d in Danica Oštir, Velenje, Kidričeva c.št. 51; Jožef Gril, Janškovo selo št. 8 in Jožica Vi-demšek, Prelska št. 1. Smrti: Ivan Utrankar, roj. 1924, Celje, Malgajeva ul.št. 10; Janez Grobelnik, roj. 1940, Zabukovica št. 133; Franc Račev, roj. 1908, Šentjanž 32; Martin Kotnik, roj. 1950, Velenje, Goriška c.št. 45.
Občina Žalec
Poroki: Aleš Meh, Breg pri Polzeli
in Bernarda Potočnik, Breg pri Polzeli; Drago Vasle, Breg pri Polzeli in Vlasta Baluh, Breg pri Polzeli. Smrti: Dragutin Mlinarič, star 50 let, delavec, Prebold št. 127/b; Martina Zabukovnik, stara 20 let, Založe št. l/a; Jožefa Plesničar, stara 87 let, upokojenka, Polzela št. 18; Angela Bokal, stara 62 let, upokojenka, Miklavž pri T. 65, Antonija Razpotnik, stara 54 let, gospodinja, Pondor št. 9/a; Kristina Jelen, stara 67 let, upokojenka, Pernovo št. 18.
zvezek A4 40 listni	71.7( St	šum 1/1	59.80Sit
zvezek A 4 60 "	85.00 Si t	Stil 1/1	66.60 Sit
zvezek A 560 '	47.00 Si t	kumare vložene 320gr.	52.50Sit
JOLYbatvice	228.00Sit	kumare vložene 650gr.	111.70 S t
kozarci za vlaganje	33.20S t	rdeča pesa	107.10Sit
FAX3kg	453.00 S t	čokolešnik2kg	986.70Sit
Radikal 3 kg	423.50 Sit	puding 4 kom.	148.00 S t
		ribezovo vino	198.00 S t
ugodne cene ženskih spalnih srajc, moških in otroških pidžam, ženskih			
predpastnkov, otroških majic... Se priporočamo!			
razpisuje naslednja dela:
■	1.5 učitelja telesne vzgoje za določen čas s polnim delovnim časom
pogoj: profesor telesne vozgoje U učitelja praktičnega pouka v elektrotehniški
usmeritvi za določen čas s polnim delovnim časom
pogoj: inž. elektrotehnike, smer elektronika s tremi leti ustreznih delovnih izkušenj
■	učitelja praktičnega pouka v programu gospodinjske storitve za predmet priprava in servisiranje jedi
pogoj: predmetni učitelj biologije in gospodinjstva ali gospodinjstva s predhodno izobrazbo v gostinski stroki
Za vsa razpisana dela je nastop dela takoj.
Kandidate na razpisana dela vabimo, da pošljejo
vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni
od objave na
Center srednjih šol Velenje, fig mladosti 3, Velenje.
Obvestilo o razultatih izbire bodo kandidati dobili v roku 30 dni od dneva objave razpisa.
, V ** "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje ' j NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novi-
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451, 854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev,
Rač. prelom in oblikovanje: R* 111IImmmi in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Izhaja ob četrtkih	nari')'Peter Rihtaric (oblikovalec).	trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.	Nenaročenih rokopisov in fotografij ne
vračamo.
Jutranji delovni sestanek
Skupina za proučevanje ljudskega izročila
Peti raziskovalni tabor Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Kamenčki iz Škal
Raziskovalec in raziskovalka, pred nami je častna naloga. Da vrnemo Šaleški dolini to, kar je od nekdaj bila: Šaleška dolina. Torej ji je treba vrniti samo ime. Sedemdeset raziskovalcev je delalo na tem od nedelje do nedelje, že petič zapovrstjo pod okriljem Kulturnega centra Ivana Napotnika iz Velenja, letos v 3 km oddaljenih Škalah.
Raziskovalec in raziskovalka, pred nami je častna naloga. Da vrnemo Šaleški dolini to, kar je od nekdaj bila: Šaleška dolina. Torej ji je treba vrniti samo ime. Sedemdeset raziskovalcev je delalo na tem od nedelje do nedelje, že petič zapovrstjo pod okriljem Kulturnega centra Ivana Napotnika iz Velenja, letos v 3 km oddaljenih Škalah. Škale kot vas so izjemno arheološko, etnološko in zgodovinsko bogate in zanimive, zato so tu našli prostor pod soncem tako arheologi, sociologi, geologi, geografi, kot tudi ekologi in v tednu dni ni bilo opaziti ozonskih lukenj. Res paje, da tabor počasi prerašča svoje okvire, in organizatorji že razmišljajo, da bi ločili družboslovni del od naravoslovnega.
Dan raziskovalca je dolg, da o nočeh sploh nc govorimo. Pravi raziskovalec sc ne boji dela na terenu in pogovora z ljudmi. Nadure se v taboru potencirajo, spalne vreče pa večkrat samevajo v vročih poletnih nočeh, ko pride do izraza tarok ob odprtem hladilniku. Prava kuharica nc izgubi volje do dela, ko zjutraj opazi opustošenje. Pojav izhlapevanja pijače in hrane iz kuhinjskih prostorov mora sprejeti z razumevanjem in sc navsezgodaj odpraviti po nove zaloge.
Siccr pa so iz zbornice počasi, vendar vztrajno odhajale tudi sladkarije. Z dovoljenjem seveda.
Tabor je bil zanimiv tudi kar se uradnega dela tiče. mentorji, ki so bili ponoči zloženi na podstrešju, so čez dan poučevali udeležence tabora o stvareh, ki so za Šaleško dolino in Škale pomembne. O zgodovini, sedanjosti, o možnostih, ki se bodo še ponudile. Kot izredno hvaležna tema seje izkazalo raziskovanje preteklosti. Člani skupine za starejšo zgodovino so večji del raziskovanj opravili na gradu, v Velenjskem muzeju. V teh dneh so bili priče medijsko odmevnem do-
godku ob poglabljanju in čiščenju grajskega vodnjaka iz 12. stoletja, ko je bil zgrajen tudi grad.
Ta vodnjak je bil v začetku globok 26 metrov, ker pa so predvsem ženske uporabljale njegovo bogastvo za pranje posode in ker so zunanji faktorji naredili svoje, je skupaj s črepinjami nastalo 17 metrov usedlin.
Moj sogovornik, Franc Žerdin, direktor RLV-ja, je razložil akcijo izkopavanja od korenin nazaj in iz slabih posnetkov in malo boljšega spomina je razbrati, daje akcija pomembna zaradi dveh dejstev:
Ceneje je poglobiti vodnjak, kakor dovažati cisterne bistre tekočine ljudem brez vode. Suša torej.
Možne izkopanine bodo prinesle ugled gradu. Ali povečale. Kakor gledamo. Medijska kost. To tretje le med vrsticami. Pričakovanja vseh ljudi, ki so se aktivno vključili v preteklost, so velika. Nič manjša od želja pasivnih sodelavcev.
Stari cekini, ki bodo priče prostora in časa, ki ga ne poznamo dovolj. Pračrcpinje, ki so padale i/, rok nerodnim Zemljankam in-Zemljanom.
"Trideset lc jc bilo potrebnih, daje delo steklo," je ponosno povedal župan Pankrac Semečnik. Zakaj? "Pravi ljudje so prišli na prava mesta."
Mislim...
Včasih je dobro, da človek misli. Tako so teamsko nastali načrti za poglobitev, izkopavanje, odstranjevanje blata. Koordinacijajc padla v roke Borisu Salobir-ju, ki mi jc pokazal (udi načrte.
Resnici na ljubo... Pustimo strokovne stvari strokovnjakom. Ampak če se kaj zalomi, morajo strokovnjaki tudi odgovarjati. "Bog.ne daj," bi rekla sveta Baroara, zavetnica rudarjev, ki sojo le-ti obesili nad poglobitve že(l)jni vodnjak. Ženska je vedno postavljena zraven stolpa brez oken in vrat, kamor je ljubo-
Pa zaplešiva (pri Miklavžinovih v Škalah)
Otroci so zelo hvaležno občinstvo, čeprav mnogi neugnani in razposajeni. Veliko sijih je želelo k Suzani, Heidl in ansamblu Oiivver Tvvlst pridružiti kar na odru. Tudi, ko jih nI nanj nihče povabil, ta večer pa so jih kar nekajkrat. Eni so peli, drugi
sodelovali v družabnih Igricah.
Četrtek je bil otroški
V Starem Velenju so v okviru poletnih prireditev pripravili pravi otroški živ žav. Čeprav seje pričel precej pozno, je bil trg napolnjen z malčki in njihovimi starši. Magnet je bila prav gotovo nič več mala Heidi, zato pa še vedno prava slovenska otroška zvezda. Dokaz - otro ci pod odrom so znali zapeti skoraj vse njene pesmi. Izkazali pa so*6 tudi organizatorji. Prav vsi so pripravili posebno ponudbo za otrok'en' brezplačen sladoled, drugi sokove, prispevali so številne nap^e za družabne igrice...	* W
Kozjak poje in igra 93
Vsako leto bolje obiskan
"Veseli smo Kozjačani, da se je zbralo toliko ljudi..." je pričela uradni del letošnje pete tradicionalne prireditve simpatična povezovalka, domačinka Sonja Ramšak, kije to letos počela že četrtič. In res so bili lahko veseli, saj je bil prostor pred Planinskim domom na Paškem Kozjaku poln. Na žgočem soncu, ki jim ponavadi na dosedanjih prireditvah ni stregel, sije med prireditvijo gasilo žejo vsaj 400 domačinov, veliko pa jih je, po še vedno prašni makedamski cesti, prišlo tudi iz doline. Tam v kotu je bilo slišati poke iz zračne puške, ki niso odmevali tja ven dan. Nagrada tistemu,ki je zadel sredino tarče, je bila čisto ta prava, živa koza, ki je medtem, ko je čakala novega lastnika, veselo mulila grmovje okoli sebe...
In kaj smo lahko videli na odru? Kozjačani so se spet potrudili in zbrali družine in skupine prav iz vseh štirih koncev Kozjaka. Na dosedanjih prireditvah so prikazali že veliko šeg in navad Kozjačanov, tako poroko in šrango, klic neveste, delo koscev, grabljic in predic in lansko leto še običaj pravih kmečkih kolin.
orodje vse potrebujejo pri svojem delu, spravljanju hlodov iz gozdov v dolino, zraven pa so tudi zapeli. Eno izmed svojih pesmi je odreciti-rala tudi gospa Angela, ki je na Kozjaku zelo znana po svojih hudomušnih pesmicah, mnogi pa njena besedila tudi uglasbijo. Te so nam predstavili tudi že v prvem delu prireditve, v drugem pa so na oder prišle nekatere gostujoče skupine, potem pa so za zabavo pozno v noč poskrbeli Podkrajski fantje.
Skratka, na Kozjaku je doma domača, ljudska pesem in mnoge šege in navade, kaže pa, da se vse to tudi uspešno prenaša iz roda v rod. Vsakoletni Kozjak poje in igraje še ena od možnosti, dajo predstavijo tako domačinom, kot radovednežem od vsepovsod. Zato vas bodo pred Planinski dom na Paškem Kozjaku prav gotovo povabili tudi prihodnje leto.
Če ne drug, bosta zato poskrbela prizadevna oskrbnika Planinskega doma, Olga in Rado Ramšak, ki sta tudi letos veliko pomagala pri izvedbi prireditve.
■ bš
Letos pa so v prvem delu predstavili kozjaško pesem, ki se prenaša iz roda v rod, tako zapisana kot nezapisana, predstavilo pa jo je kar 12 skupin, med njimi tudi cele družine.
Najmlajši nastopajoči so bili še pravi otroci, ki pa so prav navdušili. Poleg te so vpletli šege, poudarek je bil na oleariji. Na odru so olcaiji na precej šaljiv način razložili, kakšno
Olcarlja Je bila težko delo, tokrat pa so olcarjl na odru pripravili le veselje. Vseeno pa so nam razložili, kaj je nepogrešljivo pri nJem. Flaška z žganjem prav gotovo tudi!
našli gotski kip (Pa.ški Kozjak 92) in rotundc - okrasna znamenja iz 12. stoletja. Obiskali so veliko starejših kmetij. Najprej so se ustavili pri Mihu in zapisali: 1915. leta so gospodarjevi starši (Straus) kupili to posestvo od prejšnjih lastnikov, ki so se "spufali". Njegovi starši so bili doma z Dobrne. Gospodar ima zanimivo življenje o življenju na kmetih: "Deklete! Ožente se u hribe, na paure! Tam sc najleži trpi!"
Starejši ljudje vedo, daje v bližnjem kraju živela ženska, ki je imela sedem nezakonskih otrok. "T'k teško jih je g'r sprajla, ko paje bla na smrtni pojstli, je pa čist nobeden ni prešu pogledat". Dva njena sinova sta v Cirkovcah, ena hčer pa stanuje v Velenju.
Tako Etnologi 1, pri delu na taboru pa so pomagale tudi skupine za dokumentacijo. V Foto skupini so v sedmih dneh razvili 1000 filmov, zgodovinarji so med drugim odkrili tudi enormno količino touke-ca, ki so ga popili že pri prvem, zgolj informativnem obisku.
Najdaljši delovni čas pa smo imeli novinarji. Kadar ni spal na obali, nas je Aleš Ojsteršek metal v moije medijev. Brez rešilnih pasov. S sestankom smo začeli ob 9.00, po zajterku, črto pa smo potegnili s te-trisom, (računalniška igra) ob pol petih zjutraj. Prvi medij, ki seje letos "zagrebel" za informacije, so bile Slovenske novice, sledili so jim vsi ostali predzadnji dan pa nas je za 20 minut prišla pogledat tudi ministrica za delo, g. Jožica Puhar in reportažo o njenem smo ji, s pomočjo snemalca Milana Mariča, predvajali že čez pet minut. Njena prva reakcija: "Vidi se. da sta Zoisova štipendista."
Milanu manjka do pokojnine sedem let. (Res paje, daje nadarjen). Nekaj najboljših posnetkov je naredil na Kavčnikovi domačiji, kamor je prišel legendarni Zbičelj - Jure in bruce polepšal z zelenim jupolom. V imenu očeta in Žbičelja, to je bil naš krst. Zdaj smo. raziskovalci s statusom.Opravili smo del naš častne naloge. Drugo leto pridemo nazaj.
Čakaj nas, Šaleška dolina.
■ Damjana Krošelj,
Ekološko geološka skupina ■ zamišljeni	članica novinarskega krožka
nad našim okoljem
sumno-skrbni oče zaklenil svojo princesko, da ne bi ljubila mladega princa. Stolp brez oken in vrat je asociativno povezan z bivalnimi razmerami v rudniku in tako je sveta Barbara vzela pod okrilje utrujene rudarje. Legenda.
Nekaj pomoči bo dala Barbara, svoj delež pa bodo primaknili še ljudje iz RLV-ja, KC Ivana Napotnika svojega, nekaj bo šlo iz sklada za elementarne nesreče, LB paje bila pobudnik celotne zadeve. Tudi duhovno udejstvovanje je potrebno. Za začetek.
Danes je že minilo tistih trideset let, o katerih je govoril župan mesta, in prvo vedro umazane brozge so ob prisotnosti medijskega ljudstva že privlekli iz vodnjaka.Mladi raziskovalci bodo najdene predmete datirali in pravilno shranili, saj je to delo hkrati tudi njihov prosti čas, zato so si grad izbrali tudi za svoj operativni center.
Dela opravljajo v rokavicah, kar se zaščite kože in pristopa tiče, sicer pa skrajno resno in odgovorno. Tako mi je zatrdila Danijela.
Tabor zbližuje raziskovalce in domačine. Mladi ljudje spoznavajo stare običaje, starejši začnejo obujati spomine, vas zaživi. Največ stika z domačimi imajo prav gotovo etnologi. Letos je ETNO 1 obiskal mnogo starih domačij. Raziskovalci so povedali, da jih povsod lepo sprejmejo, odprejo prašne albume in se odpravijo na podstrešje. Na enem izmed njih so lani