137. številka.
Ljubljana, v soboto 18. junija 1904.
XXXVII. leto.
mm
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeraan za avstro-ogrsk* dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h.  Za LJubljano s pofiiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol iota 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, čo se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če i© trikrat ali večkrat tiska    —   Dopisi naj se izvole" frankovati.   —   Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlštvo je v Knailovih ulicah fit. 5, in sicer nredni&tvo v I. nadstropja, upravnifitvo pa v pritličja. —
Dpravnidtva naj se blagovolijo po Su jati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne a t van
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Birma v Senožečah.
V dne 12 ruaija je bila
birma v Senožečah. Skof te prišel ie v soboto popoldne. Najbrž je pričakoval, da bo sijajno sprejet, ali do živci je veliko razočaranje. Njegova upanja se niso izpolnila. JSkof je bii sprejet tako, kakor zasluži. Razen komandiranih učiteljev s šolskimi ca-oki in razen duhovnikov ni ; f a nihče ofieijalno sprejel; rrzen nekaj  deklet in nekaj starih
.  8p;ch nt bito nikogar videti pri sprejemu.   Pa to še  ni bilo vse Hrtien na zvoniku ni bilo nobene zastave in tudi slavoloka ni bilo nobenega.
Toda Senožečsni ae niso samo omejili na to, da škofa niso hoteli i in pcčestiii, nego so mu tudi pokazali, da obsojajo njegovo početje in početje njegove stranke.
Senož^ški fantje so na dan rme p?irediii ples na prostem. Siofa je to silno peklo in je tudi po-f ine v cerkvi omenil, da cn ve, da se je to nalašč zaradi njega storilo. Godci, kateri so na plesu igrali, so bili seveda doDro razpoloženi in so v ponedeljek, ko 8e je škof peljal v Vremsko dolino k birmi, ga v vasi Gabrče počakali in mu eno za« godil Skof se je seveda zopet jezil in se v vremski cerkvi »bridko« pritoževal Čez S&ncžeČane. Tudi je omenit:, da je senožeški kaplan prišel k plesu intervenirat (!) in ljudi domov pod t! Razen šolskih, oziroma majhnih otrok, se seveda nobeden človek ni brigal z^rj in so se mu ljudje le bii ali Kcdar je godb« zaigrala, plesalo je vse, ne meneč se za kaplanov od jeze zeleni obraz.
Tako ao rienožečani dostojno it moško, a vendar cdicčno de-n&on&trirali proti škofu. Tako jasne m krepke demonstracije škof se ni doživel. A bila je jako umestna. Klerikalci vedno pisarijo, kake. »ljudstvo« z veseljem in veliko navdušenostjo sprejem« š&ola in kako ljube
i zen goji do njega. No, zdaj se je en-I krat tudi nasprotje pokazalo in j to je prava zasluga, ki so si jo j pridobili Senožečani.
Zadnji   »Domoljub«   psuje Po-j stojnoe,   da niso  niČeaar   storili za i sprejem svojega višjega dušnega pa-| stirja.  Hantajte, to je vendar čudno, j da se škcf ie tsdaj z&ve, da je tudi i dušni pastir liberalcev, kadar od nas potrebuje časti ali pa denarja. Skof naj se v vsem svojem delovanju in nehanju vede tako, kakor se spodobi dušnemu pa-j stirju, potem sem u bodo tudi j izkazovale   časti,   ki  jih   z a -I hteva.  Doslej so je škof odlikoval samo s tem, da je oznanjal najhujši boj proti naprednjakom in je vso svojo škofovsko uradno oblast in avtoriteto postavljal v službo klerikalne stranke   Ako hoče biti škof od vseh prebivalcevspo -j štovan,   potem   mora  stati nad istrankami, se ne sme vtikati v j politične boje in mora skrbeti, j da duhovščina ne bo zanašala I politike v cerkev, na lečo in ! v spovednico. Dokler pa bo Anten Bonaventura Jeglič strankar tudi kot škof, dokler bo v pastirskih listih j deiai propagando  za zavrženo kleri-j kalno stranko, dokler se bode za 3u-J steršiča in njegove  kumpane izpo-
• stavljalo sv. Rešnje Telo, dokler bo j duhovščin* po škofovem ukazu terorizirala  in  preganjala somišljenike
* napredne stranke ter uničevala eksi-| stenco poštenih ljudi, samo zato ker i niso klerikalci, dotlej nima škof
nobene pravice zahtevat i, naj so mu izkazujejo kake časti.
Zato pa so tudi Senožečani prav storil?, da so demonstrirali proti škofu in ma pokazali, da o b s o j aj o njegovo početje in početje njegove duhovščine. Č ■> bi škof imel kaj preudarnosti, bi moral že davno spoznati, da jo je korenito za vozil in je zadnji čas, da krene na drugo pot. Toda kakor mi poznamo škofa, ni prav nič upanja, da bi se ravnal po zdravi pameti, nego bo — dasi so i
dandanes razmere taka, kakor so bile okoli leta 153 0. — napenjal strune toliko čas^, da bodo — počile.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Admirala Skridlovega smela akcija,
Ž tj pred dnevi, komaj ko se je izvedelo o smelem morskem pohoiu admirala Skridlova, so razni lisci že tudi poročali, da se je japonskemu admiralu Kamimuri posrečilo, celo vladivostoško eskiidro zajeti. M« srno že takrat naglašali, d* jo ta vest zelo neverjetna, da; ctlo nemogoča, in nismo su motili. Uradno japonsko poročilo nsmreč samo pravi, da je eskadra admiraia Kamimure šele v četrtek cdpluia na široko morje z nalogo, da izsledi rusko br:,dovje in ga prisili k bitki. Is tega uradnega komunikeja pa jo tudi razvidno, da so bila tucU neresnična poročila o veliki pomorski bitki mei tl&divo-stoiko eskadro in japonskim bro dovjem. Te vesti so pač nastale * sled U ga, ker se je opetovano slišalo v korejski morski ožini gromenje topov, iz česar se je krivo sklepalo, da se bije pomorska bitka. V resnici so pa ruske križarke sara o streljale na razne japonske transportne in trgovske ladje, kar pa je rodilo domnevanje, da se je le vnela m*d ru?k mi križarkami in japons&o eskadro ljuta bitka, v kateri se obe stranki borita na življenje in smrt.
Iz Tokiia se uradno p »roča: Zjutraj, 15. trn, ee je pojavilo ob korejski morski ožini vladivostoško brodovje, obstoječe iz velikih oklop nih križark »Oromoboj«, »Rosija« in »Rjurik«, ter napadlo naš transportni pamik »H i t a h i ma r u«, ki se je potopil. Od posadke se jih je le malo rešilo. O parobrodu »Sado-msfu«, ki je bil zadet od torped, se misli, da se je večina moštva rešila. O ugodi transportne ladje »Ničiumaru« so še ničesar ne ve, najbrže so  tudi ta paro* i
brod potopili Rusi, Rusko, bro-dovje so včeraj videli pri otoku Aki. E »kadra adir.iraia Kamimu-a je včeraj odpluia na široko morje, da zasleduje ruske ladj«.
Vojaki, ki so se rešiii z ladjo »H.tah maru«, pripovedujejo, da so opazili rusko eskadra ob 7. uri zjutraj. Na signal z rusk'h ladij se je parobrod ustavil; ob 10. uri so Ja ponci poskusili ubežaii, nakar so ruske ladje z vso silo ]v;le streljati na parobroi. V teku nekaj minut je bilo na krovu ubitih nad 200 mož. Vsa ladja je bila prenapolnjena z ubitimi trupli. Angleški kapitan CampbeJi je skočil v morje in utonil, inženirje bil ub t, poveljniki armade, ki bi se imela izkrcati, so pa izvršili samomor. Nekaj moštva se je rešilo v čolnih »Sado-maru« je naletela na ruske križarke 35 milj zapadno od otoka Širo. Dasi bo ji Rusi ukazali, da se naj ustavi, se za tO nt brigala in je plula naprej. Nato so ruske fcrižarke odkrile na ladjo strahovit ogenj in signalizirale, da naj takoj vse mošt?o parnik zapusti. Mnogo vojakov je poskakalo v čolne in se tako reSii o. Ruai so parnik nato torpedirali in potopih.
Ker se pogreša še več transportnih in trgovskih ladij, so v Tokiju v velikih skrbeh, tembolj, ker se prav nič ne ve, kje se sedaj nahaja ruska eskadra, in se resno d?omi, da bi se japonskemu brodovju posrečilo uničiti ruske križarke. Spioh pa vlada v Tokijo prepričanje, daje vladivostoška eskadra že zdavna na varnem. O operacijah ruskega vladivostoškega brodevja se širijo najrazličnejše vesti, ki pa še niso potrjene. Admiral T r u n o d a je takoj odpodai proti Rusi>m močno torpedno f i o t i i o, katera pani mogla uspešno operirati, ker so jo pri tam zavirali dež, veter in nepredorna megla.
Iz Seula pa se poroča, da so pri F uzanu tri japonske t o p -ničarko srečale štiri ruake vojne ladje. Rusi so takoj jeli
streljati na topničarke, h kak sni m uspehom, se še ne ve. Od tega časa ni nobenega sledu več o vladivostoški eskadr;. Nikdo ne ve, ali se je vrnila v VJ&divostok, ali pa odpluia proti Port Arturju. Ako se upošteva, da se je Skridlov ž | nahajal na polovici pota med Viadivostokom in Purt Arturjeni in da bodo Japonci tč»ko pred Viadivostokom, kakor pred Port Arturjem prežali nanj, je pač verjttneje, da so je napotil v Port Artur, kjer mu be lož,e dosp-h v pristanište, ker ga bo v njegovem stremljenju podpiralo tudi portartur-ško brodovje. Takiato pa bi bila njegova ekspedicija za Ruse veliko večjega pomena, »ko dospe v Port Artur, afco tudi izgubi eno svojih iadii, kakor pa da se vrne v VUdivoattk s popolnoma nepoškodovanim bro-dovjem!
Japonsko poročilo o boju pri Vafankovu
Poveljnik japonsko armado na Liactongu poroča v Tukijo: Dne 14. t. m. je giavna naša armada v dveh oddelkih prodrla proti severu in pregnala sovražnika iz njegove pozicije pri Vafanuenu. Ob 5. uri popoldne nas je eovražnik zadržal pri Lung-van^miavu Po dveurnem boju smo zavzeli ob mraku pozicijo pri Panj hiatunu in Jahotumu. Druga kolona, ki je imela nalogo obiti desno sovražnikovo krilo, je prodirala v smeri proti Tanghiaku in Nahialingu. Pri Lungvang iavu je sovražnik znatno cjačil svoje bojne vrste. 15. t. m. je bila giavna sovražna vojna sila zbrana pri T^iisu; močna je bila dve in pol devizije. Ob zori smo pričeli z napadom. Glavna naša sila so je pomikala proti sovražniku ob železniški progi, druga kolona pa od Čučičava. Ob 9. uri dopoldne je dospela tretja kolona od čunglungra, opoldne pa konjenica iz Č&čingtava. Sovražnik je bil s tem obkoljen in so je po najljutejšem boju ob 3. uri rep .Idno umaknil proti severu Našo izgube znašajo 1000 mož. Zaplenili amo
LISTEK.
Odlomek iz knjige življenja.
Helen Heleno v.
V zakajeni beznici starega me sta sta sedela dva človeka: čokat, debeiuhast možiček, kateri se je bavil pocajveč s transcendentalnimi vprašanji ter so mu zaradi tega dobni jeziki nadeli ime »filoaof«, in buh, prepadel dolgin, ena najnevad nejših prikazni sedanjega Parnasa —- strog oboževatelj naturalistične BOis — iti se pa s svojimi nazori, Kakor se to obično dogaja, ni upal pokazati v pravi luči v sirjeVn krogu sposiene« človeške družbe. — Odkar ae mu je izneverila ljuba, popival je najrajši po staromestnih krčmah v družbi svojega prijatelja filozofa, kateremu je razlagal svoje nazore.
»Tebi torej še ne gre v glavo, jo ljubezen samo pojem, katerega y resnici ni in se samoumevno tudi ne bode nikdar aktualno pojavil«, ?eče pesnik tovarišu, kateremu se je PO kretanju poznalo, da se ne razlo-
čuje od njega samo telesno, temveč tudi r/ioralno.
»Nikakor ne. Sodeč po ljudeh tvoje vrste bi ti moral sicer pritrditi, aii upoštevati je treba predvsem drugo 6tran človeštva, ki je v vseh ozirih daleč pred vami in malone glavni faktor našega obstanka.« »Ne verjamem.«
»Vem, ker si egoist in aodiš po sebi.«
»Hm, ker sem egoist — aii izvea Krista smo vsi egoisti. Vsi smo iz mesa in krvi . . . vsi smo enaki. In da mi pritrdiš, povem ti resn>.Čni do-godljaj iz družbe, ki spada po tvojem mnenju v boljšo stran človeštva«
»Radoveden sem«
Pesnik potegne iz žepa časnik ter ga poda tovarišu, pokazavši mu s prstom mesto: Dnevne novice.
Filosof čita: »Včeraj zvečer se je ustrelil v starem mestu pred gostilno »Pri zlatom jelenu« še mlad Človek N N. Vzrok samomora neznan «
»Tu vendar ni nič zame?' »Imaš prav, sli blagovoli poslušati:   Ta N. N. je bil moj nekdanji
Boiolee in osebni prijatelj. Bil je jake Živahne narave in jako kreposten mladenič. Zadnji Čas pa jo postajal bolj in bolj potrt in lice se mu je odelo z voščeno biedostjo, v kateri so bili zarisani divji notranji boji. Večkrat sem ga videl, ko je blodil tu po starem mescu, mrmrajoč sam s seboj neumljive stvari. Nekega dne ga slučajno najdem v neki tukajšnji krčmi, kjer je že precej vinjen sedel za mizo in si pulil lase iz glave, ne zmeneč se za ljudi, ki bo ga gledali z veselo zadovoljnostjo in prezirljivo ironijo.
Jaz sedem k njemu. Takoj se nekoliko pomiri in za malo časa .sva začela običajne pogovore. Poznal sem, da gre beseda nekam prisiljeno iz njega in da se imam ie najinemu staremu prijateljstvu zahvaliti, da mi ne obrne hrbta kakor drugim pivcem.
— »A ti si se zadnji čas čisto spremeni.!,« rečem mu, hoteč izsiliti iz njega kake zanimivo podrobnosti.
— »Da, spremenil sem se, kakor se spreminja vse na tem puhlem svetu. Prišel sem do zaključka, da je   svet    in   vse    življenje tekmu-
joča borba za obstanek, in da se moraš % tej borbi boriti z najradi-kalnejšimi sredstvi krivice, da so ohraniš. Kdor se teh sredstev oginlje, pade, in pogine v zasmeh človeške družbe.
— »Ali kako si prišel do tega mnenja, saj ai bil včasi popolnoma drugačen ?«
— »Kako? Povsem enostavno!«
— »Morda si čital revolucijo narne knjige?«
— »Uganil si. Čital sem tako knjigo, ali bolje prelistal in pregledal sem v tej knjigi par strani, pa sem spoznal bitnost človeštva in življenja. Aii ta knjiga, dragi, še ni izšla v vsem svojem obsegu, piše in izpopolnjuje se vsak dan z maogimi novimi članki.«
— »To mora biti izredno delo, ali jaz še, žaiibog, nisem nikdar slišal o njem . . . Ali veš naslov?«
— »Knjiga življenja.«
— »Aha, to misliš! Ali kaj Bi vae čital v nji?«
— »Ne mnogo, prijatelj; ali to kar sem čital. je strašno, tako strašno, da ee mi je lice prevleklo z biedostjo, ko sem prišel do konca . . .«
— »Ne razumem te«
— »Vem, da me no razumeš, ali bodi vesel, da me no razumeš; kajt: kdor to razume, izgubi veselje do življenja, izgubi vse cilje in vso prthodnjost.ft
— »Ali bi mi mogel povedati en odlomek iz tega zanimivega in btrasnega dela?«
— »Preveč si radoveden. Ali, da se mi ne boš rogal, kakor se mi rogajo drugi, povem ti odlomek, zapisan pod poglavljem »Ljubezen«.
— »Zelo ti bom hvaležen.«
— »Poslušaj torej:
Po končanih gimnazijskih naukih sem Be podal v P nadaljevat svoje študije. Tam sem poučeval kot hišni učitelj pri bogatem odvetniku njegovega mladega nadarjenega sinka in užival *»e slobodščme. Posvetil sem se z vsem ognjem svoj m pravniškim študijam in vzgajanju svojega gojenca. MaLa družina je bil« prijazna z menoj in tako sem prebil pri nji srečno kake tri mesece. Prišel je Božič.
Odvetnik se je odpeljal za nekaj časa na počitnice k svojemu prija-
14 topov, nekaj zastav tfvr vjeli 300 moi, med njimi tudi poveljnika 4.
strelskega polka. Na<l 500 mrtvih in
ran'en-h sovražnikov je    krilo bojno
pelje
Prodiranje generala Kurokija.
Iz Berolina se poroča, da je general Kuroki 15. t. m jel znova prodirati proti severu. Ob gorskem pre-iazu Motien se vsak hip pričakuje, da se bo vnela velika bilka.
Križarka „Bogatir".
Razni listi so opetovano trdili, da se je križarka »Bogutir« v Vladi-vostoku ponesreč la. To vest 80 po najnatančnejših i? formacijah že pred tedni demontirale »Novosti«. Navzlic temu te kr^žarke razni listi več ne navajajo, kaHar omenjajo vladivostoške eskadre, kakor d* bi se bila v istini potopil?. Srtdaj pa »Novoe Vremja« vnovič naglasa, da so vsa poročil a o poneerečenju križarke »Bogati r« neresnična, kar dokazuje dejstvo, da je križarka 13 t. m. rešila vse moštvo nekega potap-IjajoČega se čolna in bila zato od admirala Skridlova posebno odlikovan4.
General Kuropatkin se ne misli umikati.
Londonski list »D*ily New$« piše. da je general Kuropatkin izvršil spretno uprizorjen strategični manever s tem, da je jel navidezno prodirati proti jugu, kar je preslepilo generala Kurok'ja, da je pričel zopet z ofenzivo in jel prodirati proti severu, meneč, da se namerava Kuropatkin re^ s svojo ar;nado nspotiti proti jugu, d* osvobodi Port Artur, vs)ed česar bi se Ja^onc^m prav lahko posrečilo dospeti do Mukdena in priti Rusom za hrb< t. Tod* Kuropatkin ne namerava zapustiti Liao-janga, marveč hoče vztrajati v tej svoji poziciji, katero je knr najmočneje utrdil. Kurokijovo ofenziva je torej posledica Kuropatkinovega sira tegičnega manevra. General Kuro-patkin je obvestil o svojem načrtu carja Nikolaja, ki ga jh odobril. Rusi prično z odločilno akcijo, čim dospo pričakovani vojašii transporti.
Slovenski Američan o ruskem jeziku in rusko-jšponski vojni.
Slučajno sem dobil v roke „Slov. Narod - in Čital Članek, v katerem se povdarja zlasti korist ruščine in se na njo opozarja posebno trgovski naraščaj. Zanimanje za ruščino je v zadnjih letih zelo napredovalo, zlasti pa se je še povečalo povodom sedanje rusko-japon-ske vojne. Ta vojna zanima sedaj ves svet; posebna pa še nas Slovane. Sicer pišejo angleški listi, katere čitani, da se Rusom slabo godi, vendar pa stavim z vsakim sto proti eni, da končno zmagajo Rusi, in to sijajno.
Ako je že pri nas znanje ruščine velikega pomena, je to še v večji meri na Daljnem Vztoku. Ruščina je naravnost neobhodno potrebna v vseh pokrajinah severno od Sangkaja. In res govori rusko skoro vsak Kitajec, vsak trgovec Japonec, rusko in le rusko se občuje po vsej Mandžuriji.   Akojjse ti
narodi uče rusko, Čemu bi se ne učili Slovenci. Trdim in vsakdo mi bode priznal, kdor je živel med Rusi, da je
za Slovence igrača naučiti se ruski; Živeč med Rusi se Slovenec nauci ruskega jezika v 2 mesecih.
Za trgovce, vešče ruskega jezika, je bila Mandžurija pred začetkom vojne pravi „eldorado." A kdo je otvoril to pokrajino trgovini? Rusija! Rusi so zgradili železnico, mnoga mesta, osigurali varen promet in žrtvovali za to ogromne svote denarja. Seveda bi vse te naprave donašale končno velikih koristi Rusiji sami. To pa Angležem, tem nenasitnim kramarjem, kajpak ni bilo po volji. Zato so naščuvali Japonsko na vojno z Rusijo, da bi, ako mogoče, pospravili sadove ruskega kulturnega dela v Mandžuriji v svojo malho.
Veliko vprašanje pa je seveda, ako se bo ta tako lahkomiselno započeta vojna tudi srečno završila za Japonce, odnosno za Angleže, ki stoje za njimi. Kakor sem že gori naglašal, je v to prav malo upanja. Najbolj verjetno je, da bo Mandžurija, katero so bili Rusi preje samo začasno zasedli, po vojui prešla popolnoma v rusko last. V tem slučaju pa bo brez dvoma znova v tej deželi jela cveteti trgovina in se bo v tem odprlo prostrano polje delavnosti vsakemu marljivemu in podjetnemu trgovcu. Da bo dotičnik ložje uspeval, ki bo znal ruski, je pač naravno. Morda se bo tudi med Slovenci našel podjeten, trgovsko izobražen mož, vešč ruščine, ki bo hotel poskusiti svojo srečo na Daljnem Vztoku.
Ne dvomim prav nič, da jo bo tudi našel, ako bo imel na pravem koncu glavo, Kot dober poznavalec razmer bi mu pa svetoval, da naj v tem slučaju stopi v zvezo s kako svetovno trgovsko firmo na Nemškem, Angleškem ali v Ameriki, nikar pa se naj ne zanaša na avstrijske tvrdke, zakaj na Avstrijskem ne bo našel nikdar podpore, naj še njegovo podjetje obeta toliko dobrega sadu in dobička! Američan in Anglež pa sta trgovca in prav hitro spoznata, kje bi bilo kaj profitirati, in se pri J4tem ne strašita niti prvega risika. Zato bi bilo vsakomur svetovati, ki bi šel za srečo na Daljni Vztok, da se naj najprvo nauči ruščine, potem se pa naj v vseh svojih podjetjih naslanja na angleške in ameriške lirine in prepričan je lahko, da bo dobro jadral!
Canada.   Fr. Grampovčan.
Koalicija madjarske opozicije.
Budapešta 17. junija. Med strankami, ki stoje v državnem zboru V opoziciji, se sklepa medsebojna zveza, da se vrže Tiszovo ministrstvo. Tako zvezo je hotel že grof Apponvi skleniti, ko je bil še v liberalni stranki, kar pa se mu ni posrečilo, ker ni bila neodvisna stranka za to. Seuaj pa, ko grof T i s z a ni izpolnil niti enega pogoja, pod katerimi je opozicija ostavila obstrukcijo, je tudi neodvisna stranka za tako zvezo. Vse stranke obdrže svoj program in svojo organizacijo, le v nekaterih glavnih točkah se zedinijo.
Ogrski državni zbor.
Budapešta,   17. junija. Zbornica je začela razpravljati o zakonskem
načrtu glede zvišanja plač Železničarjem. V imenn KoSutove stranke je govoril proti predlogi posl. Mezoffy, ki je hudo napadal ravnatelja ogrskih državnih Železnic, Ludwigha, češ, da stremi le za tem, da hi vozil čim več dvomih vlakov ter dobil Čim več redov. Izmed Apponyijeve stranke je govoril grof Bathyany, v imeuu ljudske stranke pa Dura ny i.
Tudi Italija se oborožuje.
Rim, 17. junija. V senatu je izjavil general P e 11 o u x, da sedanji proračun, ki je določen na šest let, ne bo več zadostoval z ozirom na spremenjene razmere v notranji in zunanji politiki. Vojni minister je odgovoril, da se razmere na zunaj in znotraj od določitve zadnjega vojnega proračuna niso poslabšale. Misli celo nasprotno, da so se ramere celo zbolj-šale. „Ali naj Italija", je vprašal minister „ le zato, ker se sedaj druge velesile oborožujejo, takoj sledi njihovemu zgledu. Moč naroda obstoji iz različnih elementov, med katerimi so dobro gojene finance in močna armada posebne veljave." Minister je nadalje rekel, da ni dandanes nič bolj spremenljivega, kakor način oboroževanja in utrdb, posebno glede tehniškega dela. Vendar je minister končno izjavil, da vlada za sedaj Še ne misli od par lamenta zahtevati zvišanja izdatkov za armado. Porabili se bodo temveč preostanki zadnjih dveh državnih proračunov.
Kralj Peter in knez Ferdinand
Dunaj, 17. Kakor se poroča iz Belgrada, pride jutri knez Ferdinand v Belgrad ter ostane več dni pri kralju za gosta. Splošno se sodi, da se pri ! tej priliki dožene s r b s k o-b o 1 g a r s k i dogovor.
Naslednik Bobri .ova.
Petrograd, 17. junija. Vrhovni guverner Finske postane general pl. Wahl, sedaj namestnik ministra notranjih zadev. Wahl je med ruskimi izobraženci zelo nepriljubljena oseba. Ko je bil guverner v Vilni, se je tudi izvršil atentant proti njemu, pri katerem pa je bil le lahko ranjen. Kartuzijanska afera na Francoskem.
Pariz, 17. junija. K zaslišanju pred preiskovalno komisijo je prišel tudi generalni komisar z rastave v St. Louisu, Lagrave, ki je izpovedal, da mu je Chabers samo namignil, da bi si država lahko pridobila od kartuzi-jancev lepe svote za dobrodelne na mene. Lagrave je to povedal sinu ministrskega predsednika, Edgarju Com-besu, ki je drž. tajnik v ministrstvu notranjih zadev. Povedal mu je to le kot tovarišu v uradu. Edgar Combes je odgovoril, da je dobro, da tega ne sliši njegov oče, ki bi vsakega vrgel skozi vrata, kdor bi kaj takega ponujal. Dasi je tedaj jasno, da ima Edgar Combes popolnoma čisto vest, vendar je posl. F aure predlagal v zbornici, naj ministrski predsednik pošlje sina na dopust do konca preiskave.
Nemški državni zbor.
Bero lin, 17. junija. Državni zbor
je sprejel v tretjem branju zakonske načrte o najemu novega posojila za afriško kolonijo, za železnico Dar-es Salam Mrogoro in glede trgovskih sodišč. Zadnji zakon se je sprejel v spremenjeni obliki, da se  ženskam odreka
aktivna in pasivna volilna pravica. Nato se je državni zbor odgodil do 29. no-vemhra, a predsednik je naznanil, da
ima cesar pravico sklicati državni zbor poprej, ako zahtevajo posebne predloge, posebno, ako se sklenejo trgovinske pogodbe.
Dopisi.
Od Sv. Križa pni Kostanjevici. V „Slovencu" od 15. t. m. se je neka klerikalna smet obregnila ob mojo osebo, nazivajoč me Šolski Jo han. Ob plitvi stilizaciji in bedastem humorju bi sodil, da je ta neumni elan-Čič skrpucal g. Franc. Napada me zaradi dopisa v ,,Slov. Narodu" v zadevi procesije na Telovo. V odgovor sledeče: S tukajšnjo požarno hrambo nimam ni-kake zveze. Se manj me pa briga kaplan Erzar, ker ž njim že skoraj dve leti ne občujem. Glede procesije na Telovo mi je toliko znano, da se je tisti dan splošno zabavljalo Čez kaplana Erzarja. Tudi pristni klerikalci so si ga prav dobro privoščili, kar znači njegovo „splošno priljubljenost-4. O članku iz Sv. Križa glede udeležbe požarne hrambe pri procesiji nisem prej vedel, dokler ga nisem čital. Vendar je bila moja soproga od nekih žensk, na čelu jim kaplanova Barba, napadena, češ, da sem jaz poročal „Slov. Narodu- o križevski procesiji. Zakaj napadate nedolžne ljudi, ve pobožne žene V Ali vas tako uče vaši blagoslovljeni gospodje? — Ona klerikalna reva mi hoče pribiti na usta ključavnico. Boljše bi bilo, da sebi priveze na farizejski gobec pasjo torbo, da ne bi grizel krog sebe kakor stekel pes. Zalajal je ua spomine iz mojega samskega življenja. Potebuo _ra bode v oči moj desetletni nezakonski sin. Da hoče s takim namigavanjem zasejati razpor v moje zakonsko življenje, je jasno kot beli dan. To se vam pa ne posreči, ker ne misli moja soproga tako plitvo, kakor vi, in tudi nima tako črne duše, kakor je vaša. Ne sramujem se svojih mladostnih rgrehov", t. j. klerikalnih ..spominov*4, kar dokazujem s tem, da sem dal svojega nezakonskega sina prva leta svojim lastnim roditeljem v vzgojo, sedaj ga pa imam že čez eno leto pri sebi. Marsikateri blagoslovljeni kranjski kaplančck pa pušča take „spo-mine-* begati po svetu brez vsake vzgoje, niti spomini nikdar ne poznajo svojega blagoslovljenega četa. kateri vso skrb prepušča drugim, navadno ue-srečui nezakonski materi, katera ima pač dosti prilike ob takih ..spominih-preraišljevati, kako je bilo lepo takrat, ko je še pela z gospodom kaplanom — „visoko pesem-. Nikoli nisem obi j ubil vednega devištva, kar morajo storiti kleriki, predno nastopijo svoje „dušno pastirstvo**. Kako drže to obljubo, nas uče vsakdanji dogodki. Ko zapušča duhovnik take spomine, prelomi svojo obljubo in kaj postane s tem, sami dobro veste. Prav nič ne dvomim, da bi ne bil tudi kak g. Frane rdeč pod kožo. Kot fantje smo vasovali iu ljubili mi; zdaj pa vasujejo in ljubijo drugi. Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko tebe in mene na svetu ne bo. Saj je svoj čas imela neka lepa Ivanka odprta ušesa za srčne bolečine nekega Fran-celua. V svojih ljubavnih razmerah se seveda nisem nikoli posvetoval s kakim
kaplanom  ter  nisem nikoli noliou prosi! za dovoljenje, ako smem to ali ono žensko hitje ijuhiti.   Y0:m!i K pa le zirodilo, da mi jo kak ka; prevzel ljubico.   Nekaj dni sem se seveda jezil, potolažil sem se, nitleč, naj liže moje ostanke ter si poisl drago.  Tako sem živel veselo da dokler nisem konečno prijadral v m luko zakonskega življenja,  Iger i klerikalni farizej zasejati razpor. hovni gospodje  pa take izpnm lahko uživajo delj časa, ker se jim qj treba upreči v zakonski jarem ter pre vzeti očetovskih skrbi.   Svoje spon raje zapuščajo drugim,   hiteti od uži vaDja do uživanja. V pomejiih leti h se Človek  rad  spominja omb krasu\U nutkov,   ko so   ga  objemale bele roke lepih žensk ter je v njihohjetju m rajsko slast mlade ljubezni. To so sla ; spomini, kaj V Ali imate kaj dfigaČi spominov, klerikalni dopisunček? Pole;-veselih imam tudi mnogo bridkih spominov; toda ne iz onih krajev, k; imenuje  mlečnozobo  čvekalo  v „81 vencu*4. Naj sledi samo m tak sp. Kot reven dijak sem bil prisiljen v samostan, kjer sem gledal take orgi da sem s studom v srci pob«« samostana, ker nisem hotel preje kruba iz rok svinjskih ljudi. Itaje i si s poučevanjem prislužil toliko, Al ni zamorila lakota.   Tako sem si ustanovil svojo eksistenc". Ponosen -na njo ter ne klanjam tilnika pn 1 navskimi farizeji.   Kako pa vam :. spomini dopadejo? Ako želite, vara jih še več prinesem na krožniku. Tudi kri-ževska  kaplanija  ima  mnogo sli« spominov. V interesu „dobrega ljudsl bi bilo, da bi se tem spominom ne družili novi.   Poglejte malo okoli m klerikalna gospoda, ter  ne hodih soluce! Inan Mlinaric,
nadučitelj
Strelice iz selške dolin .
Kakor žaba  se  je v p deljskem  „Slovencu-  rt a p i h n i I Tomaž Rožnik z  neko  izjavo, ka diši po  liguorijanski   meto li, da rt« svoje   pregreške   zauika,   kat-ih ue mara biti deležen. V strelicak snu sali, da župnik Rožnik kupuje Žid rute vdovam in srebrne srčke puni« da hodijo v njegovo Liso  v lupoiSče ponoči ženske v vas in da tudi župuik, zahaja v bise, kjer so mlade ženske, ki so na  jako čudnem To    vse    Rožnik    zanika.    M i   p a vse v polni  meri   v z d r ž | j e m ker to, kar smo  pisali, ve  skoro \ selska župnija. Toda Tomaž  je d od gotove strani ukaz, da  m o r a . zanikati in imenovat, vsakega, kdor . govori   lažnika.   Ker   Tomaž   se ic neha, povemo, da so se Toneška, £ harca in druge vdove  hvalile : „T ruto so mi pa tajmošter kupili." Deklet pa  za   danes  še  ne  povemo, kat je Rožnik kupil srčke, ker jih M ramo ob dobro   ime   pripraviti. 0 Tomaž le ne  bode  nehal,   tudi   za te lepo ..tletuo- izve, ker se sam tak. vednega dela. Da   pa   ni kovaču vrgel v vodo, tudi mi potrdim ker je nekdo uredništvo „Naroda stiriciral. Naslednja notica pove t<».
Frtičar   —   Kofetek. Gfc kovač llatuer je znan, da   včasih p kaj, kar  se  ni  zgodilo. Tako je tu na Frtiei rekel: „Fajmoštcr me je vr„ v vodo čez most.** Fitičar pa je n na to:   „Predno   bodeta   dva dui. bode to v „Narodu". In  res  se jc mož-poštenjak posluži!  tega slučaj; s    spremenjeno   pisavo napisa kratek članek v  „Narod"   z namen, i da bo uredništvo spravil   v*  zmoto, du bode   priobčilo   nekaj,   česar   tapo i
telju in 0;t*li smo doma samo jaz, žena in mali sin.
Nekega popoldneva sem sedel sam v svoji sob'. Kur potrka na *vrata in vstopi odvetnikova žena. Ponudil s^m ji vljudno fotelj in mč hudega sluteč, sem jo začel po svoji navadi prece, živahno zahavati. B;la je krasna ženska in v sebni toaieti, ki ji polnih, kipečih udov n? dosti pokrivala, je bila res druga Kleopatra .. . Se zdaj me prešine mraz, kedar se spomnim njene strasti vroče sape, ko se je nagnila k meni, ihteč da me ljubi, ds me ljubi ie vea čas, odkar sem prisil k hiši in da ne more več prikrivati svojih plam-tečih Čuvstev . . .
Jaz sem se zmedel in nisem vedel nič odgovoriti. Ali ko me je btrastno objela ter me poljubila na u-*tr-, začutil sem neko divjo meč, ki me je iztrgala ii njenega naročja. Vstal sem in šel proti durim. Prijela me je za roko, prosila in me rotila, da naj ostanem, ali jaz sem ostal moi . . . Cul som za sabo njeno ih-tenje, ali šel sem naprej zmeden in trudtn . . . Neki   ghs me je silil, da
naj se vrnem, da naj uživam, khkor jih uživa t?soč in tisoč drugih, ali ker sem bii nesparne.tr-n, sem S.M za glasom poštenja . . .
Študije sem moral nato pustit*, kajt1. bil sem brez vsakih učnih in denarnih sredstev Klataril sem se nekaj časa po P. ških ulicah, zvest sluga razupvtega pc stenja in njego-vjh posledic. Oglasila stu se beda in lakota. Kaj sem hotel? Zbral sem svojo boljšo obleko ter jo prodal fctarinarju, in z onim pičlim novcem sem se s« stradan in bolehen odpeljal preti domu.
To je bila zadnja zlata pot v mojeni življenju.
Dasi stm videl za sabo vso zlat) preteklost brezuspešnih naporov in že fiutil raroto roko negotove bo dečoosti, L. k bije ob tla vse moje cilje in upe, vendar sem še zaupal svcii zlati pr.šteno&ti. Se nr>i je stala pred očmi žarka   zvezdica   iz rr.oi'h
mladih dni, ki mi je zdaj na poti proti dcrru zažar^la n vsem Bvojim čarobnim bltskom v dno mlade koprneče duše ... To je bila namreč osemnajstletna hči Višiiega krč:narja.
Ljubila sva se, ko sem bil že na gimnaziji; seveda, jaz še t?brat nisem vedel, ka je svet? Na^m še vedel, at> gredo vse Človeške težnje z * iepoto, častjo in bogastvom . . . Verjel aem bajkam, katere so n^m ubijali v glavo na cironazijskih klopeh in katere bodo pod krinki) r* zupit^ poštenosti poslušali še pozni naši   potomci . . .
Ko sem ee prprljal domo-*, so me sprejeli vsi nekrm hladno in ne-zaupno. Tudi ljubica se je precej spremenila V začetku tega sictr nisem opazil, ali ljudje so mi pov^d*!!, da je zaročena. Mene je to še bolj potrlo in moral sem v postelj Ležai sem kaks, dva meseca in razm'šlje va' svoj bedni stan. Malokdo me je pr šel cbiskat, ali še oni, kdor je prišel, je tc Btoril bolj ii radovednosti nego iz pomilovalna * .*o* Čutju.
Nekega dne me je obiskala ljubica.
Prijel sem jo za roko ter jo začel z drhtečim glasom spominjati na nekdanje Čase. Olgovarjala mi je zmedeno in neodkritosrčno. Ko sem
jo pa spomnil st-r» ljube/ni, se je razplak«!^, proseč me, dr\ nai ji ne kalim srčnega u:iru, češ, da je že vse zamujeno. Rekla mi je, da l.udie raznovfstne sUbe stvari u-orcr»jo o meni in da ona nfČe biti deležna srtmote in postat« predmet Hudf.kt klevetanju.
Prokiel sem vse, sebe in njo* ljudi in življenje m d*l slovo v« m neumnim sanjarijam. Ko sem nekoliko okleval, pr bral sem svojo stvari ter izgin 1 za vedr.n i*, rodne vasi. Prišel Pem sem. Brez dela Sem se vlačil po tv»k*jŽnj>h u ic*h, dokler mi ni zač«rla policija slobode krat ti. N*to s m poiskal b.rno pisarsko Blnftbo in zičel življenje, v kakrioain me vidš sedaj . . .«
Pesnik «e umolknil in pogledal tovariša.
On je zginil in zmignil m 1 q z rameni. V zak.*jc-ni kr<*m\ sta z »-zveneli £a x. Pila sta j ii misi; a --mislila i-ha iato pov =t, k»tero je p» eden razlegal Uko, a drog drug-co, ali da je resnična, sia ćulila cba...
Izza temnili dni.
(Sličice iz življenja u :a . ^apezov > (Datfo)
Papež Leon je imel tesno zve; traucoskim kraljem  Francem 1. in bi mu izkazal svoje prijateljstvo,je 8 v Bobnijo kralja obiskat.  Pri ti pi je za^ledat neko dvorno   damo z iim1 nom Gaudiu. Ta je bila metresa k Franca, a ker je papežu .silno ugajala, je kralja   prosil, naj   mu  jo za M časa prepusti. Kralj je bil prija/a-n in je papežu takoj ustregel. Papt potem ostal |« rfU mesec v BolOnji i" užival ljubezen lepe dvorne danu-. Ko jo je   končno moral   zapustiti, u spomin na zaužite uriee ljubezni da val   dragocen   diamant.   Ta dian hrani    ugledna    traiu^ka rod. Lourdis se dandanes iu m iv.^d d:. -ceuimi kamui znan z imenom demau'
Craiuliu."
Papež je bil, kakor smo  že oiut1 nili, silno   potraten   človek  iu je vsooi tega prav pogostoma  prišel v denarne stiske.  Pomagal si je  na ta  p rej m -način, da je   kar nakratko kalu kardinalu  konlisciral  njegovo prem
Rožnik ni storil. Svojega Častivrednega imena ni podpisal, pač pa ime nekega dražega. To goljufijo FrtiČarjevo •e porabil župnik Rožnik in je v „Slo-veuen** med drugim ta članek priobčil in spodaj zapisal, da je to laž. To laž je Frtičar spletel v Časopise in zato naj g. Rožnik svojega pajdaša prime za nos in naj mu reče: Janez, rpj si lažnik! Ako ima Frtičar pogum zanikati, da ni on pisal dotičnega članka, smo pripravljeni mu dati priliko, da se bode opral. Ampak nepobitne dokaze imamo v rokah, to naj ve že naprej.
Marijina družba z godcem se je peljala v ponedeljek zjutraj proti Loki in popoldne zopet nazaj. Ginljivo je bilo videti namesane deviČarje in device, vmes pa harmonikarja, ki je vlekel meh na vso moč; Marijina družba pa je vmes prepevala. Zvečer 0b 1 29. uri so v Železnikih Še bili tako zidane volje, kakor bi bili na obedu. Tedaj: živio Marijina družba z godcem!
19, ne 20 devičarjevješlo v Selcih o sv. Reš. Telesu za procesijo.
Slavnost ^Hrvatskega Sokola"  v Varaždinu.
Minolo soboto in nedeljo 11. in 12. t. m. je bilo mesto Varaždin, ta važna postajanka na meji proti mat-jarskemu nasil&tvu, torišče sijajne manifestscje narodne probujenosti hrvatskega naroda in izraz neoma-jare vzajemnosti Hrvatov in So-vencev.
Mladi, še ne triletni rS^ko!« v Varaždinu je praznoval v t h dneh posveto svoje zastave ter priredil ob tej svečani priliki slavnost, kakršno težko da je že videl stari Varaždin. Bda je živ dokaz, kako globoko je prešinjen hrvat ki narod za narodno idejo, kako velike, presrčne in trdne so vezi med bratskima narodoma Slovenci in Hrvati in koliko priljubljenost uživa med zavednim narodom Bokolstvo. Ta veličastna svečanost pa je tudi pokazal?, kako mogočno se je razvil »Hrvatski Sokol« v Varaždinu pod neutrudnim vodstvom dičnega rodoljuba staroste br. dr. Pero Magd ca.
Beli Varaždin si je odel v slavnostnih dneh praznično obleko, videlo se je, da so rodoljubni meščani tekmovali, kdo lepše, dostojneje okrasi svojo hišo, raz katero skoro vsako je plapolala hrvatska troboj-nica. Slavnost se je vršila na pro štoru poleg mestne telovadnice in delcma v nji sami, ki je bila z zelenjem, zastavami, grbi najlepše odičena.
Ob 5. uri popoldne v soboto je čakal »Varaždinski Sokola z mestno godbo in nebrojno občinstva na ko ndvoru na idrijskega Sokola, ki je došel po deputaciji 10 članov z zastavo. Pozdravil je idrijskega Sokola starosta dr. Pero Magdić v presrčnih besedah. Zahvalil se mu je za lep sprejem starosta idrijskega Sokola br. J. Gruden. Na to so društva odkorakala na slavnostni prostor. Ves čas po potu bo bila predmet burnim ovacijam, klici »Živio Slovenci!«, »živio Sokol!«, kar niso prenehali, razume se, da so se Slovenci krepko odzivali z »Živeli Hrvati!« in Sokoli »Zvila Hrvatska!« Ko so se odka-zala došiim gostom stanovanja, so odšla vsa društva z godbo k dravskemu mostu, da se sprejme »Murskega Sokolaa iz Ljutomera. V krepki četi 33 članov v društvenem kroju z mnogimi  zastopnicami narodnega
ženstva v Ljutomeru je prikorakal
»Murski Sokol« pod vodstvom staroste br. dr. Cbloupeka. Imenom varaždinskoga Sokola je pozdravil došle slovenske »Sokole«   pcdstarosta dr. Stinkovic, za vzprejem se je zahvalil z iskrenimi besedami starosta br. dr. Chloupek. Mnogobrojno c b5instvo je pozdravilo erovor  z burno ovacijo Slovencem.   Odkorakalo se je zopet na slavnostni  prostor.   Ko je impo-zanten  sprevod  došel v ineet;, sipalo je vrlo narodno meščanstvo raz okna  cveta   na   »Sokole«, ponekod tudi spletene vence z hrvttikimi tro bojnicami.   Ob 8 uri  zvečer je bila serenada na  čaat  kumici velerodni gospe Zori dr. Magd cevi in njeni namestnici,  gospici  Ljubici Stankovi-ćvvi.   Tu so zapela pevska društva »Vila« in »Vtenac« dve krasni pesmi, ravno tako je svirala godba dva izbrana komada, na kar so se zastopniki društev p klonili kumici. Od tu so odšla vsa društva  na kolodvor k sprejemu hrvatskih   sokolskih društev.   Došel  je  »Sjkol« iz Zagreba, 40 članov,  Karlove*,   16   članov ter zastopnik »Sokole« iz Vukovara. Po bratskih pozdravih so se podala društva in občinstvo v mestno telovadnico, od tu pa v gostilno »Siavik«, kjer je bil sestanek   »Sokolov«. Ta je pozdravil najprvo vse došle goste starosta  br.  dr.  Magd ć.   V imenu Slovencev se je zahvalil dr. Gbloupek ter izročil  »*araž linskemu »Sjkolu« v znak enotnosti   Slovencev in Hrvatov veliko  doprsno  sliko slovenskega pesnika,  Iura Stanko Vrezi. Dr. Bučar  iz  Zagreba je nazdravil slovenskemu sosolstvu, odziravii je načelnik idrijskega  »Sokola« brat J. Novak.  Vsi govori so bili z oduševljenjem   sprejet'.   Vladala je nepopisna navdušenost. Ko  so   pa peli Slovenci  »Lepa   naša domovina« in Hrvatje     »Naprej    zastava Slave«, videl j se je kako velika je ljubezen med Hrvati in Slovenci.   Kmalu se je približala polnoč in »Sokoli«, zna-joč da jim je rano stopiti ca telova-dišče, so se podali k počitku. Pred sedmo uro v nedeljo  zjutraj bilo je že vse živo na telovadišču, manj veselo, ker je ta čas pričelo tudi deževati in skušnja za skupne proste vaje se je morala vršiti v prostrani mestni telovadnici.   Po   skušnji ob 8. uri pričela so se  na slavnostnem prostoru zbirati  društva in seljaki s zastavami, kojih je došlo v narodnem kroju do 300   Oj 8 49 uri se je podal veličasten sprevod načelu seljaki v narodnih nošah z   zastavami, »Sokol« iz Idrije z zastavo Murski »Sokol«, »Sokol« iz Zagreba, Karlovca, ognjegaana društva, Varaždinske Hrvatice, pevska  društva  z zastavami i. t. d, do Varaždinskega »Sokola« na župni trg v cerkev Sv. Nikolaja, kjer se je čitala tiha maša.
Po maši se je vršilo na župnem trgu poleg cerkve v nalašč zato prirejenem paviljonu posvečenje prapora, katero je izvršil kanonik Makso Koiarič. Po opravljenem cerkvenem obredu je imel g. župnik govor, v katerem je prvi vrsti omenjal »Sokola«, kot važno narodno kulturno društvo.
Pred mestno hišo je vse goste in »Sokole« pozdravil imenom mesta Varaždina župan g. G. Breitenfeld. Imenom hrvatskega sokolstva se je z«hvalil br. L. Car, imenom slove) skega pa dr. Chloupek. Od tu razvil se je sprevod na slavnosten prostor, kier bo je vršila javna telovadba. Zopet bo se po ulicah in trgih, koder se je pomikal sprevod prirejale najprierčnejše   ovacije   sokolstvu in
Slovencem. Na telovadišču se je navzlic slabemu vremena, deževalo je po malem ves Čas med telovadbo, zbralo mnogo občinstva, ki je i živim zanimanjem sledilo javni telovadbi.
Nastopila so tudi zunanja društva in sioer je najprvo telovadil Idrijski »Sokol« na bradlji s petimi telovadei in druge vrste zagrebškega »Sokola« na kozi. Težkim, a precizno in elegantno izvedenim vajam idrijskih telovadcev je občinstvo burno ploskalo. Kot zadnjo točko telovadnega sporeda je vaditeljski zbor zagrebškega »Sokola« pod vodstvom svojega učitelja br. Drag Suloe iz vajal baton uprav dovršen >. B la je to najlepša točka javne telovadbe in posebno za strokovnjaka vrlo zanimiva Viharno ploskanje je sledilo vsaki posamezni vaj*. Po javni telo vadbi, ki je trajala skoraj do 1 ,3 ure popoldne je bil v telovadnici skupen obed, kojega se je udeležilo vse so kolstvo, namestnica kumice, mestni župan, predsedniki domaČih društev in dr. Pri obedu se je dvignil prvi starosta br. dr. Magdić ter nazdravil hrvatski domovimi. Takoj nato pa je isti govornik nazdravil došiim gostom Hrvatom in Slovencem. Od Slovencev je odzdravil br. dr. Grosamann iz Ljutomera.
Načelnik idrijskega »Sokola« br. Novak je na podlagi dejstva, da narodi čim manjši so, temvečjo delavnost morajo razviti, da so in ostanejo koristni in tehtni člani .človeštva, je n p i v daljšem, burno pritrjevanem govoru nepretrgani, do skrajnosti požrtvovalni delavnosti bratskih narodov hrvatskega in slovenskega.
Ljubljanski gostilničarji in njih položaj i. t. d.
ter deželna pokuševalna klet.
(Iz gostilniških krogov.)
Dopis pod zgoraj navedenim naslovom, priobčen v „ Slovenskem Narodu" štev. 119 ni nikogar tako hudo zbodel nego c. kr. kmetijsko družbo za Kranjsko, oziroma onega gospoda dopisnika, ki se v dopisu izda sam.
Ali resnici na ljubo si ne moremo kaj, da ne bi tema gospoda dopisnika nekoliko odgovorili.
Gospod s krškega okraja je slabo poučen o ljubljanskih gostilnah, ker navaja in pozna samo tri, t. j. „Ferlin Čevo-*' „Lloyda" in „Zajčevo". Kaj pa „skotova klet" in „Lah", ter „Zlata kaplja" in „Roža" ? Na te je pozabil. Ali je morda to dovelj, ako te gostilne dobro delajo in imajo polno gostov? Ali morda te gostilne plačajo davke in druge potrebščine za ostale gostilničarje?
Dalje moramo g. dopisniku povedati tudi, da on vinske kupčije prav malo ali nič ne pozna, ako trdi, da imajo gostilničarji po 40 vinarjev dobička pri litru. Pri katerem neki? Morda pri onem, ki se prodaja v po-kuševalni kleti J To je lahko, ako tako male kozarčke po 10 vinarjev in brez vseh stroškov prodajajo. Tudi ni vse na tem, ako pride v klet 300 ali več pivcev; pomisliti je treba, da isti z mešanjem različnih vin (ki se navadno ex pijejo) pridejo v nekak drngi stadij, ter tako potem po drugih gostilnah čez vsako še najboljše vino, ki ni iz pokuševalne kleti, zabavljajo ter še druge goste razburjajo in tako do-tičnemu gostilničarju kredit vzamejo.
In ravno to je žalostno, da oni, ki zahajajo v gostilno na hrano, one večere ne použijejo običajne merice vina v oni gostilni, ker ravno takrat brzo po-
žeuje. To se je zgodilo tudi jako uglednima kardinaloma Borduesu in Fabiusu. Končno si je papež s svojim tiranstvom ir koristolovstvom nakopal med kardinali smrtnih sovražnikov. Nekateri kardinali so vsled tega sklenili, odkrižati se papeža na vsak način in so se zedinili, da ga zastrupijo. Tudi papežev telesni zdravnik je bil udeležen pri ti zaroti.
Toda papež, ki ni nikomur zaupal, je imel povsod svoje vohune in je izvedel tudi za to zaroto. Delal se je, kakor bi ničesar ne vedel. Kardinal Petrucci, vodja zarotnikov, je bil zbežal iz kima, ko se je vsled papeževe previdnosti izjalovil poskušeni atentat. Papež pa mu je sporočil, naj se ničesar ne boji; prisegel je na evangelij, da mu ničesar ne stori, mu poslal »spremljevalno pismo" ter mu obljubil, da ostane kar je bil. Neprevidni kardinal je res verjel papeževi prisegi na evangelij. Kesal se je, da je papežu stregel po življenju in se hitro vrnil v Rim, da si izprosi odpuščanja. Komaj pa je prišel v Vatikan, so ga prijeli najeti sbiri in ga zadavili.
Podobno se je zgodilo tudi raznim drugim, v zaroto proti papežu zaple-
tenim kardinalom. Papež jim je obljubil, da jim odpusti, ako vplačajo primerno svoto v njegovo blagajno. Komaj pa so dotični denar odšteli, jih je papež dal v ječo vreči. Iz ječe niso prišli več na dan, izvzemši da jih je dal papež sež-gati. Z nekaterimi je bil pa „milostiv" ter jih je dal v ječi zastrupiti. V kratkem času je bilo izpraznjenih 31 kardinalskih mest. Papež je bil tega prav vesel, ker je pri oddaji teh mest zaslužil lepe denarce. Prelatje, ki so hoteli postati kardinali, so morali seveda bogato plačati te dobre službe; kdor je hotel stopiti na izpraznjena prelatska mesta, je moral zopet plačati papeža lepo svoto itd. Papež ni prav nič vprašal, če je kdo sposoben in vreden, da postane kardinal, Škof ali prelat. Vsak je lahko postal kardinal, tudi če ni znal ne čitati ne pisati in niti duhovnik ni bil. Da je le imel pod palcem dovolj okroglega.
Na denar je papež toliko bolj gledal, ker so se njegovi dohodki čedalje bolj krčili. Narodi so bili že močno izsesani. Veliki državnik, kardinal Ximene8 je celo papeževega nuncija spodil iz Španske, da bi narod obvaroval pred papeževimi pijavkami.
To je papeža napotilo, da se je z vso silo vrgel na prodajanje odpustkov. Za nekatere kraje je dal odpuščanje grehov kar v najem proti primernemu plačilu. Prizaneslo se ni nikomur, niti največjim revežem, da, niti mrličem. Papeževa blagajna se je hitro polnila in obogateli so tudi drugi ljudje, posebno tisti, katerim je bil dal papež odpuščanje grehov v zakup, tako kakor se da dandanes v zakup pobiranje užituine. Prišlo je tako daleč, da se je razbojnikom dovolilo, da smejo svobodno ropati, če izroče en del naropanega denarja ali blaga papeževim komisarjem. Posebno različni menihi so se z navdušenjem lotili te kupčije. Ljudem so posebno zabičevali, da bolje lakote umreti, kakor da se ne poslužijo prilike zagotoviti si iz veličanje s tem, da kupijo odpuščanje ne le tistih grehov, ki so jih že storili, nego tudi tistih, ki jih bodo šele storili. Kar se je tedaj počenjalo, je presegalo že vse meje. Ljudstvo je bilo sicer zabito, ali končno so se tudi najnižji sloji začeli opirati tema brezvestnemu početja in tedaj se je oglasil Martin Luther.
(Dalje prih.)
večerjajo, in hajd na zabavo v „Kn eip-keller" in gostilničar, ki pri sedanjih tržnih cenah jako težko izhaja, iste večere še bolj „gor plača."
Istina tudi nif da zahajajo v pokuse valno klet tudi taki gosti, ki sploh v nobeno gostilno ne zahajo. Dokazana istina je, da oni gospodje, ki sploh ne zahajajo v gostilne, tudi v pokuševalno klet ne gredo, ker ista je pravcati „Kneip-Keller", in taki gospodje se teh kleti še bolj ogibljejo nego mirnih gostiln. Torej nobene škode nimajo gostilničarji? Ne delajte se smešnega, gospod dopisnik iz krškega okraja, ter le napravite klet a la „Esterhazykeller" na Dunaju, a poprej mora c. kr. kmetijska družba svoja pravila premeniti, Dalje pravite Vi gospod dopisnik, da je pokuševalna klet potrebna /a vinogradnike, konsumente in najzadnje za gostilničarje. Torej prvič za vinogradnike. Za katere? Da za bogatine in grajščake; za male posestuike pa nikakor ne, ker imamo dokaze in žive priče, ki lahko vsak hip dokažejo, da so mali vinogradniki nejevoljni na to pokuševalno klet ter pravijo, da v isti bogatini le sebi reklamo delajo in potem postane vino malih vinogradnikov manj vredno in so primorani ga potem bogatinom pod ceno prodati, koji ga potom na svoje ime za vino prve vrste prodajajo ter s tem le kmetu producentu in gostilničarjem škodo, sebi pa dobiček delajo. To se ne pravi vinogradniku pomagati!
Oj, gospod dopisnik, kdaj pa je še kakšnemu vinogradniku vino ostalo, da ga ni mogel prodati, ako ga je le moč bilo piti? Producenti so vedno prodali svoj pridelek vina brez pokuševalne kleti in še dražje, nego sedaj.
Dalje se gospod dopisnik moti, ako pravi, da je pokuševalna klet potrebna za konzumente, češ, da tako zve ljudstvo, kakšno vino se v deželi prideljuje. Ob, konzumenti to davno vedo. Kdaj smo že mi po Dolenjskem vino kupovali in vse pokupili do zadnje kaplje, ne da bi nam c. kr. kmetijska dražba, oziroma g. dopisnik za isto mešetarila, in tako tudi dandanes vemo, kje rase. Kje je bila kmetijska družba takrat, ko je zbog trtne uši peronospore dolenjski cviček izginil in so vendar le Dolenjci tuje vino za domaČe prodajali!
Tretjič pa tudi za gostilničarje pokuševalna klet ni potrebna, ker kakor omenjeno, vsi dobro vemo, kje dobro vino rase, kakor ga je Bog dal, in vemo tudi za gostilničarje, ki so kupili vino v pokuševalni kleti a ga nikakor ne morejo v denar spraviti.
Ako se pa kje v kakšni gostilni toči slabo, ponarejeno vino se zatorej ne sme govoriti tako, kakor da bi vsi ljubljanski gostilničarji ponarejeno vino točili in ne takšno kakor ga je Bog dal in takšno, kakor se v pokuševalni kleti pije, in sveta dolžnost je c. kr. kmetijske družbe, ki ima svoje preiz-kuševalnico, in mestnega magistrata, da po vseh gostilnah vina preizkusijo in ono, ki ni za uživanje, uničijo ter dotične kaznujejo, ter tam, kjer je zdravju škodljiv „petjot," ukažejo nabiti tablice z napisom : Tu se prodaja ponarejeno vino, kakor naprimer tablice proti pljuvanju. S tem bi bilo bolje ustreženo nego s pokuševalno kletjo.
Veseli nas tudi, da ima c. kr. kmetijska družba okolo 10.000 članov, a žalostno je, da se tak zavod, kot je taisti, tako malo ozira na člane, ker, kakor že rečeno, v prvem dopisu, ta klet ni v korist ne producentom, ne gostilničarjem in še manj konzumentom, temuč služi edino le v reklamo nekaterim faktorjem. Kar pa moramo odlo čno zavrniti, je neumestna fraza: da, ako izstopijo vsi ljubljanski gostilničarji iz kmetijske družbe, dobi družba za vsacega po dva. To je izzivanje, ki ni vredno kmetijske družbe, kise imenuje cesarsko kraljevska.
Ali smo mi že kdaj rekli, da iz stopimo iz družbe?? Mi sme le omenili, da smo večinoma vsi gostilničarji člani c. kr. kmetijske družbe in smo ji bili vedno na strani. Ali je ista pozabila na občni zbor leta 1899? Tudi to naj se pomisli, da smo skoro vsi kakor en mož se vpisali v k metijsko družbo, in ne le to, temuč vsakteri- jih je več drugih seboj pripeljal in vpisal. Kaj pa tačasna agitacija?
Končno pa gospodu dopisniku pri poročamo, da nam priredi še več takih vinskih sejmov kot je biloni v letošnji spomladi v Krškem, zakar mu bodemo hvaležnine le gostilničarji, nego tudi mali vinogradniki; prodajo, toje točenje vina, pa naj prepusti gostilničar jem, ker le oni in edino le oni so za to k o n c e s i o n i r a n i in se od tega žive!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. junija — Škofov „bravo"* Mogoč niki v Italiji, sosebno v Benetkah, so v minulih Časih delali b svojimi na sprotniki prav kratek proces,  če se
ym je kdo zameri1, če jim je bil kdo na potu, če jim je kdo nasprotoval, ne da bi mu oni mogli s poštenimi sredstvi do živega, tedaj so najeli človeka, ki je z bodalom naredil konec dotičnemu nesrečniku, ki si je nakopal mogočnikovo nemilost. Tak zavratni morilec se je imenoval bravo in je bil za denar pripravljen na vsaho hudodelstvo. Dostikrat je dal bravu tudi kak papež ali kardinal kaj zaslužiti. Časi, navade in razmere so se sicer od tedaj znatno izpremenile, ali »bravi« še niso izumrli, nego izvršujejo še vedno svoj poklic, seveda v drugi obliki. Tudi v službi ljubljanskega škofa je tak moderniziran bravo, in sicer je to dr. Ivan Šuateršič. Pod varstvom svoje imunitete je škofov bravo na shodu na Šmarni gori napadel s svojim tolovajskim bodalom župnika li3rceta iz Sare na najsra-motnejši način, samo zato, ker Berce kot pošten človek ne trobi v rog propalic in obeŠenjakov. O priliki bomo o tej stvari Še govorili in tedaj tudi povedali nekaj prav zanimivih stvari. Z i danes naj le povemo, kakšen vtis je zavratni napad škofovega brava napravil v Sori. Na predvečer župnikovega godu bo mu farani priredili podoknico. Pri ti priliki Be je pokazalo, kako farani spoštujejo svojega župnika in koliko Be menijo za Sa-fcteršiČeve in »Slovenčeve« napade.
— Sadovi Klerikalne go-spodarske organizacije. Včeraj je bila pred tukajšnjim sod.šČem obravnava proti bivšemu načelstvu »Kmetijskega dr uštva« vCerk-1 j ah, ki je bilo obtoženo radi pre-greška kride po § 486 kaz. z. Obsojen je bil bivši načelnik znani Fr. Podjet na 3 tedne strogega zapora. Izkazalo Be je namreč, da je Podjet izključno vodil vse gospodarstvo v društvu in da je tako spretno  umel  manipulirat', da ni imel   nobeden drugi član načel« stva  vpogleda  v  društveno gospodarstvo.   Bilance so bile seve večinoma falsificirane in so izkazovale dobiček,   dasi   je   bil   konzum že zdavna pasiven in faiiten.  Z ozirom na to so bili ostali člani načelstva, ker se jim ni moglo dokazati, da bi bili poučeni o pravem financijalnem stanju faliranega konsumnega društva, oproščeni. Razume se samo ob Bebi, daje imela tudi tukaj »Gospodarska zveza«  svoje umazane prste vmes in  pomagala s lingiranimi bilancami   farbati oblastva in uboge zapeljane   kmete,   kakor  da  bi zadruga imenitno prospavala, dočim je bila   dejansko   že   zdavno talitna. Nešteti slučaji so Že pokazali, da je ta   »najvzornejša   in najpopolnejša slovenska   zadruga«,   kakor   jo je »Slovenec« imenoval, udeležena povsod i  pri vseh  konsumib, kjer se gode   sleparstva  in  kjer se f a 1 a i f i c i r a j o bilance, da se že lahko upravičeno trdi, da kjerkoli se gode  v  konsumih  na Slovenskem kake nerodnosti, ali sleparije, da se izvršujejo  pod  patronarco, ali celo na  direktni  nasvet tega famoznoga klerikalnega  gospodarskega centra! Kje  drugodi  bi  takšno brezvestno bando, ki je že neštevilno kmetskih eksistenc spravila v pogubo in lahkomiselno zapravila toliko narodnega imetja, že zdavna  razgnali,  pri nas se je pa ne le trpi, marveč celo od države subvencionira! O Podjetu pa bomo še govorili, kajti njega ni duhovniška organizacija spravila samo v ječo,  nego tudi ob  vse premoženje !
— Nemška lažnjivott. Omenili smo že, kako strupeno in lažnjivo sta „Tagespost" in „Grazer Tagblatt" pisala o dogodkih povodom birme v Laškem trgu, kako sta vse, kar se je zgodilo, umetno povečevala, z lažmi in hudobnimi pretiravanji opremila in zabelila z naj izdatnejši in i denuncijacijami. Nemškutarje je obšla taka blaznost, da so denuncirali uradnike kar od kraja, ne da bi se bili preje 'prepričali. De uuncirali so sodne, Železniške in davčne uradnike, denuncirali vsakega, kdor ima slovensko ime. A kaj se je pozneje zgodilo ? Najprej je moral „Grazer Tagblatt" preklicati tisti del svojih de-nnncijacij, ki je govoril o železniškem uradniku.  Preklicati je moral
popolnoma, to je vso vsebino svojih poročil, še več, priznati je moral, da oni železniški uradnik sploh ni Slovenec! In nekaj dni pozneje, namreč 14. junija, je moral oni isti rGrazer Tagblatt" spet vse preklicati in popraviti, kar je pisal o sodnih uradnikih v Laškem trgu. Tu se pač spozna resnicoljubnost nemških listov in njihov moraliČui nivo. Če se kakemu slov. listu kdaj primeri kaka pomota in jo list iz lastnega nagiba, iz noblese in lojalnosti popravi, tedaj se rGrazer Tagblatt" in „Tagespost" kaj rada oglašata in se nekaj širokoustita — sedaj pa vidimo vnovič, da se v teh listih kar sistematično goji pavšalno 8umniČenje in denunciranje Slovencev, popravi se pa le tedaj, če se je bati — porotnikov.
— Slovenska zmaga v Šoštanju« Piše se nam: Občinske volitve so torej končane in ves silni napor nemskutarjev in njihovega zaveznika župnika Govediča je bil zastonj. Šoštanj ostane tudi zanaprej v slovenskih rokah. Borba je bila huda, kakor de nikdar poprej. V drugem razredu je prišlo do žrebanja in je odločil žreb za tri Slovence in enega Nemca. Znana moralična propalica župnik G o v e d i č , Čigar svi-njarstva je »Slov. Narod« že večkrat ožigosal, je bil glavni agitator za nemškutarsko stranko. Z njemu lastnim hinavstvom in z zvijačo se mu je posrečilo vjeti sicer poštenega slovenskega posestnika Matijo Brišnika, da je volil z nemškutarji. Prav vsled tega je prišlo v drugem razredu do žrebanja. Volilci bo bili na izdajalskega lupnika Govediča tako razjarjeni, da se je bilo bati najhujšega, in le posredovanju g. dr. Maverja se je zahvaliti, da Govedič ni bil od svojih ovčič oklcfutan in opljuvan. In kaj bi ne b li razjarjeni, ko je nekdaj slovenski župnik Govedič stopil pred komisijo, držeč s tresočo roko listek, ter z besedami: »J-z volim gg. Franz Woschnagg junior, Hans Woschnagg, Kari Bresohnik, dr. Hans Liohtenegger, Gregor Atz-mann, Franz Petschnigg« — glasoval za najzagrizene.šd nemškutar,e. Ia vendar ni nemškutarjem nič pomagalo; ne podlo izdajstvo župnika Govediča, ne hudodelski pritisk na slovenske delavce, ki bo morali na izrecno povelje glasovati za nernškutarske kandidate, ne podkupovanje in vpija-njenje slovenskih voliicav. Šoštanj b k i Nemci so uganjali p r i t e h v o 1 i t v a h take reči, ki spadajo pod kazenski zakon, o Čemer se bo že se govorilo. N»mci bo s svojim nesramnim postopanjem Bami sebe pokopali. Pošteni ljudje Be odvračajo cd njih z ravno tistim studom, kakor od katoliškega žup nika Govediča.
— Procesija sv. Rešnjega Telesa pni sv. Jakobu v Ljubljani se je vršila predzadnjo nedeljo. Otvorili so jo salezijanski gojenci z Rakovnika. Milo jih je bilo giedati, kako bo v spremstvu svojega duhovnika in zavedajoči se svoje velike važnosti v procesiji, ponosno korakali pokritih g a---, ne izvzemši niti spremljajočega jih duhovnika. To je bilo za gledalca nekaj novega in tudi takih ni manjkalo, ki so zbijali dovtipe. med katerimi oni, da na Rakovniku za gojence še nimajo glavnikov, oziroma česalnikov, ni bil najboljši. Tako pokriti so korakali od cerkve bv. Jakoba skozi Gruberjeve ulice, čez šentjakobski most, preko celega Brega, po Turjaškem trgu v Crevjjarske ulice, in tu jih je neki todi stoječi liberalec, kateremu se je ta zabitost. v očigled temu, kako se naj Bog časti, oziroma kar se spodobi, vendarle premalo katoliška zdela in ker Stefeta ni bilo blizu, nahrulil in poučil naravnost na ušesa dotičnega duhovnika: »Za božjo voljo, kaj pa mislite? Vzemite vendar klobuke z glav!« Tako poučeni pač niso mogli nadalje skrivati tega, kar nimajo in kolikor nam znano, ni bilo k sreči nobenega slučaja solnčarice med tisto nadebudno mladino in brez dvoma so jim, prišedši domov, črešnje izborno dišale. Begu čast, gojencem pamet in črešnje, pa je konec besedi.
— Tako Je I »Slovenec« je včeraj prvič zabeležil ime župnika Govediča. Povedal je o tem smrad Ijivem farju, ki je v vsakem oziru pravi tip slovenskega klerikalca, da je pri cbč. volitvah v S stanju igral k, j žalostno vlogo in apitiral za Nemce ter volil ž njimi. Potem pa je pisal »Slovenec« o G^vedifu: »Tega gospoda ne ve nemško libe ralno časopisje sedaj ne bo napadalo, za N-inco bo go«p. Govedič nakrat »uzoren duhovnik«, kakor je bil nekaterim pri liberalnem časopisju v Ljubljani odločil-nim krogom, ko jih je prišel v Ljubljano napajat — vzoren
, narodnjak. Tako je! Gola resnica! |Goved;č je »pri liberalnem časopisju [odločilne kroore« ravno  tisti dan I napajal,   ko  je   dr.   Lam pet a in Idr. Žitnika peljal na št. 13 in fjima plačal »ljubezen«, da je ^postal — vzoren duhovnik! '    —'„tTiei, fiospoaa so nam zaprli. — Faro so nam pocrnili!"    Tako   bo včeraj jokala in tarnala stara dekleta pred c. kr. okrajno sodnijo v Ložu.   Pred sod« nim stolom pa je stal  znani župnik iz  Babnega   polja,  Adolf Knol. Ta vsled prestopka  vtikavanja v izvršbo javnih služb z globo 20 krone že kaznovana duhovna prikazen je imela namreč 9. majnika t. I. čuden dan. Imela pa je tudi pridigo v polno natlačeni eerkvi.   In pri tej pobožni priliki zaletel se je   dušni pastirček z Babnega  polja z vso rokovnjaško silo svojega grdega jezika v gospo Marijo Šular, soprogo g. nadučitelja v    H tedrsic!,   in   v   njeno mater.
v
Opomni se, da je g. Sular menda že večkrat prizanesel župniku Knolu, ki je za časa Sularjevega službovanja
v Babnem polju obrekoval njegovo soprogo in njeno mater iz neznanih vzrokov pristne katoliške jeze. Ker pa tudi sedaj, ko se je gosp. Sular umaknil Knolovim prismodarijam iz Bamnega polja v Hotedršico, Kno-lov jezik ne miruje in je pri omenjeni priliki ta Jegličev kozel raz lečo proti zbrani množici začel zmerjati in opravljati naduČiteijevo soprogo, češ, da je fantom za pijačo plačevala, da so hodili župniku nagajat, da se je pod farovžern klatila in pod oknom posluškovala, da sta ona in njena mati v Babnem polju veliko hudega storili itd. in da mater njeno, — ki je eedela pri teh bese dah v zadnji klopi in moraia poslušati vse te napade, sam zapoii drugič s sedeža in iz cerkve, je g. Šolarja minula vsa potrpežljivost in tudi krščanska ljubezen. Včeraj se je meral tedaj Knol zagovarjati pred tožbo, katero sta razžaljenki vložili zoper njega. Ker ao žene iz P>*bnega polja kot priče s tresočim glasom in s solznimi očmi potrdile vso obtožbo, seveda ni bilo rešitve in k.ualu je bila sklenjena sodba nad tem žegna-nim obtožencem. No in sodba se je glasila pravično, namreč na 4-8 ur* strogega zapora s postom, katera kazen pa se n i spremenila v denarno kazen, ker se ne more in ne da. Zastopnik obtožbe se je odrekel pravici vzklica zoper to kazen in sodbo. Saj je preznačilna in jako važen pojav naših »duhovskih« razmer. Prišel je namreč, kakor vidimo, tisti cd nas že večkrat napovedani čas, da bodo začeli farji b prižnice letati naravnost — v luknjo. Ni čuda. Saj se hujših obrekovanj, g r š i h žaljenj ne sliši nikjer, tudi ne v zadnji cestarski žganjarni, nego jih mora dandanes naše verno ljudstvo poslušati raz lečo iz umazanih ust različnih svojih duhovnih gospodov! Hvala Bogu, da ima naš kazenski zakon primerno sredstvo in krepek lek zoper te lurnparije na lečah, namreč luknjo z riče tom. In tja spada tudi vsak župnik, ki bi na tak strupen način kradel v cerkvi na leci čast poštenim, samo ne farškim ljudem, kakor je to storil ljubljenec starih deklet iz Babnega polja, Adolf Knol.
— Iz Žabnice in od drugod. Loškega novičarja znanega »blato-brbarja« je močno spekla »Sokolova« veselica ali izlet v Zabnico. Čudno je, da ta loška vešča vedno obletava
različne luči, o katerih potem ne ve druzega povedati, kakor to, kar mu leži T želodcu. To pot novičarju laž-nikarju tudi ni prav, ker je nekaj
klerikalcev prišlo gledat v Ž-tbnio vrle Sokolo. Jezi ga, da ae toliko ljudi zbere brez dovoljenja duhovnih gospodov. Blo pa je dne 5. junija zares lepo v Žibnici. Vsi uieiežiiki so gledali z ladovoljstvom prav dobro uspelo telovadbo, samo loški noviČar pripoveduje, da so se »Sokoli zvezali, plezali in skakali«. To mu je res pri srcu slovensko Sokolstvo, katero sa zdi ntrn pravim rodoljubom bolj važno, kakor vse tiste bratovščine in družbe, ki jih vpeljujejo du hovniki po deželi. Ivi Sjkol je več.ega pomena, kakor cel reg ment devic in devičarjev s kranceljnom ali pa brez njega. Tisto mrvo loškega kaplana, ki se imenuje Zaplotnik, naj le malo bolj pametno odpira svoj goltanec, če ne, ga b idemo začeli navijati b takimi stvarmi, da bode višje odletaval, kakor pa so tisti otroci, ki so jih Sokoli na rjubi metali v zrak. Povedali mu bodem? o nekih stvareh, katere mu ne bodo ljube. Tedaj, Ziplotnik, bodi bolj »za plotom«. Rodoljub.
— Na to smo pa res radovedni. Pred nekaterimi dnevi se je tam doli ob kranjsko hrvaški meji peljal neki kolesar. Naenkrat se mu pri nekem ovinku pripelje nasproti voz, na katerem je Bedel duhovnik s sv. popotnico. Kolesar je to zapazil, ko je že stal n .sproti voza, hitro je odskočil in se odkril. Duhovnik pa a tem ni bil zadovoljen in je kolesarja iz same hudobije denunciral zaradi — motenja vere!! Stvar je ▼ rokah drž. pravdništva. Seveda bomo o tej stvari poročali in tedaj tudi imenovali imena.
— Kdo siri nemščino v Istri. Primorski Italijani menda še danes ne vedo, kaka nevarnost jim preti od Nemcev. Italijanom Be niti ne sanja, da se smatrajo Nemci za gospodarja nele cele Primorske, nego tudi velikega dela sosednemu kraljestvu pripadajoče F ur lani je. Korak za korakem si skušajo Nemci to gospodstvo izbojevati. Povsod se vsiljujejo, povsod skušajo priti do veljave in dov pliva, povsod vtihotapijo svoj jezik ia celo krajevna imena, ki so že dolgo stoletij pozabljena, hočejo spraviti v rabo. Ni dolgo tega,  kar smo čitali v nekem
j nemškem potopisu, da se imenuje ! Reka S t. Veit am Pflaum, Pazin ! Mitterburg in da so blizu Pazioa kraji Chairiersfeld, Kerschon, j Miihrenfels in P a s s b e r g. Opatija pa da se imenuje nemški S. Ja-cobi. Primorski L"hi menda prav» nič ne vedo o nemškem gibanju, si j cor ga ne bi še pospeševali. Ti ravno tako kratkovidni, k?kcr smešno j zagrizeni Lahi dajejo povsod prven stvo tuji nemščini pred domačo slovenščino, oziremi hrvaščino. Na mnogih italijanskih ljudskih šolah je nemščina obvezen predmet, o slovenskem ali hrvatskem jeziku pa se v tistih šol ih niti omeniti ne sme. Proti vsiljevanju nemščine se Italijani nikdar ne oglasijo, ali če se na kaki železniški postaji napravi poleg italijanskega še hrvatski napis, je že ogenj v strehi. Kako daleč sega ta sovražnost, se vidi iz tega, da je magistrat mesta Rovinja razpisal službo občinskega tajnika ter zahteval v tem razpisu posebno znanje nemškega jezika. Rovinj je italijanski, okolica je hrvatska, a od občinskega tajnika se zahteva, da mora znati nemški. Če bedo Italijani še kaj dolgo časa vztrajali v ti svoji bedasti zaslepljenosti, se zna zgoditi, da postane nemščina, ki na Primorskem nima nikake domovinske pravice, v doglednom času v deželi navadni jezik, in hitro tudi edini notranji uradni jezik, s čimer bodo na stežaj odprta vrata invaziji nemškega uradništva.
— Občinske volitve v Pulju.
Na poziv dr. Laginje se je v Pulju konstituiral slovanski volilni odbor v svrho, da posežejo v Pulju bivajoči Slovani pri prihodnjih občinskih volitvah samostojno v volilni boj. Poglavitna svrha temu je, da se
zagotovi dobra kontrola v občinskem odboru. Načelnik volilnemu odboru je dr. Z ucc o n.
— „Hrvatstvo" za Madja-rone. Pri odkritju spomenika Nikoli Zrinskema v Čakovcu je govoril tudi Ljudevit Lisjak, sedaj Lajoš Lisziak, župnik v Kotoribi (Medmurjej. Rekel je: „Ta kameniti spomenik nam pravi, da so Medjimurci, akotudi govore hrvatski, otroci madjarske nam domovine in da v rodoljub ju slede Zrinskemu. — Ako bi se sovražnik (menil je najbrže Hrvate onstran Drave ali pa Slovence; približal vaši domovini ter napadel vase madjarstvo (V p zalučajte mu iz ljubezni napram madjarski nam domovini javno v obraz: „Ne draži Madjara!u — Lisjak je bil kot bogo sloveč in kaplan še navdušen LIrvat. „Obzor", ki je to vest prvi prinesel, je pripomnil: „Čestitamo zagrebačkom metropoliti na „hrvatstvu", što ga Širi v Medjumurju!* — To je klerikalce okoli „Hrvatstva" — ali kakor jih na Hrvaškem nazivljejo „furtimaše" — hudo pičilo, zakaj resnica boli. Znano je namreč, da je rodoljubni hrvaški duhovnik Tomec, ki je probujal hrvaški narod v Medjumurju, tudi hotel začeti izdajati hrvaški časopis za Medjnmurce; toda zagrebški nadškof ga je brž pozval iz Medjumurja, kamor pošilja le narodno mlačne ali pa madjaronske duhovnike. Tega dejstva klerikalno „Hrvatstvo" ni upalo zanikati, a pomagalo si je na ta način, da je proglasilo vsakega za framazona, kdor pred nadškofom ne leži v prahu. „Hrvatstvo" je namreč zapisalo proti „Obzoru" naduto načelo: „Oseba hrvaškega metropolita mora biti vsakemu Hrvatn, ki le količkaj ve o cerkveni hierarhiji (!), sveta!" — Tako se govori.
— Promocija. Na graškem vseučilišču je bil včeraj promoviran Štefan Rajh, odvetniški kandidat v Mariboru, doktorjem prava.
— Ssladu za vsesokolsko slavnost so darovali telovadci ljubljanskega »Sokola« znesek 13 K 90 v. Živeli!
— Izlet pevskega zbora »Glasbene Matice" v Šmartno pri Litiji. Ker utegne pri jutršnjem izletu velika udeležba biti, opozarjamo vse izlet n ke, da Be zbero še pred pol tremi popoldne na južnem kolodvoru, da pri kupovanju vozovnic ne pridejo v gnečo. Gostje dobrodošli!
— Prve ljubljanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda redni občni zbor se bode vršil v torek, dne 23. junija t. 1, točno ob 7. uri Z7eč?r v društvenih prostorih v »Narodnem domu« v Ljubljani s sledečim dnevr.im redom: 1.) Poročilo od bero vo o stanju podružnice. 2 ) Volitev novega odbora. 3.) Volitev dveh zastopnikov k 18. glavni skupščini v Žilcu. 4) Posa mezni n»sveti.
— Šentpefterska ženska in  moška  podružnica Ciril-Metodove  družbe  priredi 10 julija t. 1. v proslavo godu sv. b)*go-vestnikov n» vrtu bivše H*fgerj?v3 pivarne na Sv. Petra cesti veliko ve seiico,  pri   kateri  sodeluje vojaška godba in si. pevsko druetvo »Slavec« Spoštovana narodna društ?a se prosijo vi udno, da  z  ozirom na to iz volijo urediti  svoje  eventualne zabave.
— Občni zbor sentpeter-ske ženske in moške podružnice, ki se je vršil 10 t. m. v gustiini g. Cimetove na Sv Petra cesti pod predsedstvom jz. Trikove, oziroma g. župnika Malenšeka, je b:i razmeroma prav dobro obiskan. Počastil nas je s svojo navzočnostjo tudi ugledni in prečastni g. prvo-mestnik, mons. Tomo Zupan, ki nam je z živo besedo naslikal sedanje stanje družbino. ter vneto poživljal podružnice sploh k uspešnemu, vstrajnemu delovanju. Tajnica, gdč. Bavdekova, nas je obvestila v kaj spretno sestavljenem, živahno akla-miranem poročilu o poslovanju podružničnem v prešlem letu, a g. Trčkova nam je mesto odsotne g. blagajničarioe poročala o njenem jako ugodnem gmotnem stanju. Z obžalovanjem se je vzela na znanje vest, da predsednica, g. dr. Slaj-merjeva, in tajnik, g. Mulaček, nikakor ne zamoreta več prevzeti eventualne zopetne izvolitve. Vsem odstopivšim p. n. odbornicam in odbornikom se je votirala izkrena zahvala. V novi odbor so voljeni: Predsednica: g. Trčkova, odbornioe: gospe in gospodične: Čudnova, VrančiČeva, Bavdekova, P oren tova, Strahova, Sa-jevčeva, Wessnerjeva1 Šabčeva, Šira-bonova, Počivalnikov«*, Klemenčeva,
Furlanova in Podkrajšekova.  Goap: Župnik Malenšek, p^edsfdruk m odborniki:   Rohrman, Z »r, Podkrajšelc Petrič,   PavliČ,   Koželj,   Lenček in B 3nač.
— Pevsko društvo ,,Sltt. vec" v L uoljani priredi svojo gozdno ssfstisa — kakor le bilo i9 v apriiu naznanjeno — dne 3 ju. lija t. 1. pri Ćjnžku pod R i. nikom.
— Iz   učiteljskih krogov
se nam piše: Učiteljstvo  se mora boriti za svoj vsakdanji krub. Plat i tako pičle, da   brez   postranskega zaslužka učitelj izhajati ne  more. Kake postranske službe pa so to V Po večjem so na manjših farab učitelji orgat. po večjih zopet tajniki, po drugih zopet zastopniki   kake   zavarovalne družic. Spregovoriti pa hočem danes resno besedo   v   premislek   vsem gospodom, kojim   je   in   mora   biti blagur ljudske šole na srcu. Vse in<>: ovire najde nam nasprotna stranka kot vzrok neuspehov,   daai  navidezne na-vaja, a glavnih zaprek ne. Ta zapreka pa je staroveška bera — heračenje — za zaslužek, ki  si ga mora  učitelj v cerkvi trdo prislužiti. Koliko bridkih ur je radi tega moral užiti pisec teh vr^-stic! Tn naj ne bode govora o nagaji-vosti duhovščine, o tem vejo Že itak vrabci na strehi. Naveden pa naj bode tukaj slačaj, ki kranjsko ljudsko šol-stvo kaže v slabi luči. Gospod urednik, imena so vam na razpolago. Bil sem zadnjo nedeljo v sosednji fari pri szal četrtek poprej pa na obisku pri tova rišu. Pred cerkvijo imeli so farani nekak zbor, poznalo se jim je po njihovih gestah. Mislil sem  si:   aha,  bode že kaka volitev. Pristopim bližje.  „ Hudič naj vzame šomoštra". »Vse kosti bi mu strl-, „Jaz mu bum mesto pšenice za bero smeti dal, saj beračev imamo tako dosti \u   Rad bi  kaj   rekel, a poznam predobro podivjanega kmeta. Kaj pa je bilo? Otroci, mesto da bi šolo obiskovali, so krave  pasli, bili pa kaznovani. Toraj  gospodje župniki in katehetje! razložite enkrat starišem raz lece, da se pod prisego zaveže učitelj izročeni mu posel vestno po zakonih izvrševati. Vi mu hočete pa za kazen  mesto zaslužene pšenice lulike dati!? Toraj proč z bero, plačajte v denarjih! — Ako   da  en gospodar krono, zadovoljen  bo  vsak  učitelj or-ganist. — Ali  je   Čudo,   da  se radi ubogega  kruha   učitelj   večje družine boji zamere občanov? Pravil   sem t. svojemu starejšemu kolegu.  Ta  se mi je pa  smejal. Pravil mi je še k reči,   n.   pr.   tole:  „Pri »fajmoŠI so   nekdaj   delale   kočariee; Šolski učenci so pestovali, župnik kot pr 8ednik je to videl iu vedel, da jaz vidim vse učence pri njem na polju. Zapisal sem zamude kot neopravk Glej ga pa spaka, jaz obračam, župnik obrne. V zapisniku za vzrok ioli zamud je bilo pisano: ga je d glava,  trebuh  itd. bolel.  Vsi so opravičeni. Godi se pa to že let.« leta. Bolje je sicer, odkar je nastopil službo novi c. kr. šolski nadzornik. \ * odločilni faktorji Bole naj se odločno izreko   za odpravo bere da   se   ima   učitelju   za oskrbovanje cerkvenega petja  iu  orgijanja plačan v denarji. B e r a č e u j e j e za učiteljski stan nespodobno.
— Iz Prevoj pri Lukovici. Pretečeno nedeljo je priredila „mlekar ska zadruga na Prevojah  in za i lieo" ljudsko veselico, katere namen iu izid je bil Bogu in ljudem dopadljiv. V znamenju zmage nad   10 mesečnimi gmotnimi boji iu težavami odigravala se je ta veselica. Danes  je pot o jena in po tem kratkem razdobju s> jega delovanja sme zadrugu s ponos i na svoje obeekoristno, z vspebi v eucauo delo   nazaj   zreti,   ker z nič  in I manj  kakor z nič   je  stopila  v -danes pa ima že prebitek. Senika, pridite zadružniki okrog „Gospoda:-* zveze" učit iu prepričali se bodete, di morajo zadruge  uspevati, ako imajo pospeševanje pridobitka in gospodarita, zadružnikov s skupnim opravilnim obra tom   pod  vestnim   in u m n i m stvom pred očmi, nikar pa stranka i-eiljev pod vodstvom mladih neizkr. cev. Odboru načeluje g. c. kr. davki Nikolaj  Mazurau,   na strani sta um Anton Osolin kot tajnik, Jožet Kak k blagajnik, oba posestnika,  vsi naprednega mišljenja in vneti za ljudski bi* gor. Zato so se tudi kmetje zadruge -zaupanjem oklenili, zato se veduo več masla   prideluje, ki se po mestih Adriji prodaja kot čajno iu planinsko maslo. Po previdnosti in umnosti od bornikov, ki so bili v vedui dotiki c. kr. kmetijsko družbo iu uje delavnim ravnateljem g. Gustavom Pireem, M poplačali vsi stroški in dolgovi, se j« zadružnikom v enem letu odštelo krog 17.000 K in kosmatega dobička naštelo krog 000 K.   Ta veliki uspeh je torej odbor proslavil  z ljudsko  veselico u* razsežnem, z mogoČuimi mlaji okičenim vrtu g. Mažurana. Povabljeni iu pO£ Ščeni so bili vsi zadružniki s pridelki zadruge,    izvrstno    kapljico , odbof jim je  nudil  ubrano   „Zorino* petje,
Dalje v prilogi.
otroke pod vodstvom g. Janeza Raka razveseljeval z otroškimi igrami in vsakega zadružnika nagradil s primernim darilom. Prihiteli so gostje iz Radoinlja, Blagovice, Kamnika — toda navzočnost gosp. ravnatelja Pirca 8 cenjeno obi-feljo dala je veselici poseben znak, da namreč c. kr. kmetijska družba visoko ceni krepak polet zadruge, da pa tudi zadružniki vedo ceniti zasluge gospoda ravnatelja. Gosp. ravnatelju prirejale so se prisrčne ovacije, kmetje so hiteli na govorniški oder, in vsakega govor je zazveuel v slavlje gosp. ravnatelja. Dvakrat je gosp. ravnatelj povzel besedo, kmeta navdušeno bodril k sa-inoosvojitvi, k delu in treznosti, raz-prseval predsodke, ki se umetno vcep-izigravanjem enega stanu proti drugemu in slavil kmeta, ki stremi za napredkom. Tako je bilo poskrbljeno, §e je menjavalo koristno s sladkim. Jsaj >e obistinijo besede g. ravnatelja Pirea: „Zadruga priredi prihodnjo veselico, kadar se položi temeljni kamen za lastni dom." V to nam Bog pomagaj, naš vzorni odbor in lastna moč!
— Novo prostovoljno gasilno društvo ustanovib) se |e v Vižmar|ah. Vpisalo se je 23 članov. Načelnikom izvoljen je Josip Arhar, posestnik v Vižmarjah. Prihodnjo neoVijo t. j. dne 26. junija priredi društvo ustanovno slavnost, združeno § petjem, godbo, srečkanjem dekla-
ito, prosto zabavo in zažiganjera ometilDeira <gnja.
— V Ratečah na Gorenjskem je  17. t. m. utonil v bajerju r,a  Ltdinrih   ttk   pod   vasjo uCeneo I. razreda Karol Benet  Poskusi, oži viti ga, so bili zaman
— Sz Kamnika se nam piše: Vodstvo zdravilišča je letos pokazalo nekaj dobre volje do nas Slovencev. Napravilo je povsodi dvojezične napise in pri posebnih slavnostih vihra z droga naša deželna (narodna) zastava. Zato bi bila sedaj tudi dolžnost slovenskega občinstva, da podpre vodstvo na tem pravem potu; zlasti ker lastnica zdra-višča, rojena Kamničanka, hudo agitira in ^rozi z bojkotom - zaradi deželne zastave in internacijonalmk napisov! Z bojkotom domaČih kamniških Uskokov
i ona — rojena Slovenka — svo-remu lastnemu podjetju, katero ima oddano v najem! Ljudje božji! Ali ste
kaj tacega slišali? — Zato pa, pojdimo večkrat v Kamuik, da pokažemo tudi v „Curhausu4*, da se čutimo domače na celem Kranjskem! Lastnica zdravilišča je baje tudi prepovedala g :ilniČarju naroČiti si slovenskih jedilnih listov. Mi pa zahtevamo take liste. In sedaj naj se gostilničar odloči — ce reflektira na slovenske goste ali pa na 5 nemškatarskih gospa in go-B ličen, katere cenimo po eni beli kavi za vsako nedeljo. Mislim, da se odloči za nas; in potem bomo vedeli, kaj je naša narodna dolžnost.
— „Narodni dom" v Brežicah. Stavba »Nar. domao v Bre-iicah vrlo napreduje ter bo začetkom meseca avgusta popolnoma dovršena.   Slovesna  otvoritev   bo 14.
usta Pri ti priliki se priredi ve lika ljudska veselica,  pri kateri bo sodelovalo mnogo pevskih in sokol skih društev.
— Notar Simon Ožgan je 15 t. m. v starosti 73 let umrl. Pogojnik je bil rodom Korošec. Služboval je najprej v Ptuju, potem pa prestopil k notarij^tu in služboval na Koroškem do ). 1886 Tedaj se je vrnil v Ptuj in je bil delaven so trudnik slovenske  nerodne stranke.
— Policaj — tat. Pri tridnevni obravnavi je bila v četrtek v Gradcu obsojena tatinska družba, ki jpi operirala pod vodstvom gra-šaega policaja Fr. Salmhoferia NV^ovi pajdaši ao dobili po 7, 6 in n1 a iet ječe, Silmhcier pa 5 let poostrene ječe ter Be izroči po prestani kazni policijskemu nadzorstvu.
— Izpred c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. Janez Kropf iz% varnega potoka, 26 let star, živi sedaj v Hasenfeldu pri Kočevju. Udaril je v Kočevju Rudolfa Kostnerja z bokserjem po glavi. Rudolf Kostner je bil tepen v Verderberjevi gostilni. Boj med fanti je bil toliko hud, da so bili večinoma vsi krvavi. V sobi so ležali štirje na tleh. tepli pa se vsi povprek. Sodišče je obtoženega obsodilo na o mesecev težke ječe. — Matija Ju ruš i nič, že kaznovan, udaril je Baro Stavda pri nekem prepiru tako močno z motiko po roki, da ji je zlomil podlaktnico. Živela sta že nekaj časa v prepiru. Matija bo svojo jezo hladil štiri mesece v zaporu. — Mlad, a že tat iz navade je A1 o j z Struna, 19 let star, mlinarski pomočnik. Navadno se potepa. Bil je že trikrat radi tatvine kaznovan. Kradel je predpu-Btom pri Maksu Buliču, vzel je sekiro, Jajca in špeh, Ani BuliČ pa srajce in rate. Pri prvi obravnavi je to tatvino tajil, a sedaj jo deloma pripoznal. Alojz struna obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe, poostrene s vsak mesec en dan trdim ležiščem.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. *• KoloviČ Oskar iz Temešvara, mlinar I
na Hrušiei, je dne 14. velik, travna izmaknil Jožefu Petricu raznotero moško obleko, perilo, dežnik, par čilem, poštno hranilno knjižico glasečo se na 85 K in Se nekaj družili podrobnosti; obsojen je bil na 2 meseca težke, s postom poostrene ječe. 2. France Oblak, kočarja sin in Janez Šter kovaški, vajenec, oba iz Hraš, sta šla v Ilraški gozd, kjer ima baron Lazarini svoja lovišča, zajce streljat; a bila sta zasače-na po grajskem gozdarju Janezu Oselu; ta je Oblaku puško dvocevko, katero je imel razdeljeno in pod suknjo skrito odvzel. Da bi Oblak odvzeto puško nazaj dobil, jel je gozdarju groziti s priduševanjem, da bo crknil; potem je v Hrašah gnojne vile nad njim vihteč grozil, da, če bi bil sedaj Osel sam, da bi že hudiča videl, in Če ga sedaj ni, da ga bo že enkrat po noči dobil. Kar se tiče lova na zajce, pravita obtoženca, da sta Šla le na tarčo streljat in da je v to svrho imel Janez Ster tudi samokres pri sebi. Oblak je bil obsojen zaradi hudodelstva javne sile na 3 mesece težke ječe. Ster pa, ker je samokres nosil, na 36 ur zapora. 3. Janez Gionkel in Jožef Blaznik, kajžarjeva sina v Selcih, sta po dogovoru izvršila več tatvin, tako sta v mežnariji vzela Heleni Kavčič iz zaklenjene sobe 20 K, iz mlina Janeza Prevodnika v večkratnih vgrabkih 128 K, mlekarski zadrugi v Selcih 6 kg težak kos sira iu Francetu Faj farju 105 K gotovine. V vseh slu čajih sta si vzeti denar med seboj razdelila. Obsojena sta bila vsak na 4 mesece težk?, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 4. Jože Stopica iz Moravč, hlapec v Lukovici, je doma v hlevu z gnojnimi vilami tepel so-blapca Janeza Hlepša in ga ž njimi sunil v levo koleno. Sprla sta se bila zaradi konj in ker je nekoliko opiti Hlepš grozil — z vilami Stupicu, da je prišlo do tepeža. Obsojen je bil na 5 mesecer težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe.
— Nezgode. Dne 4 t. m. je Karol HDire, preiskovalec vozov na južni železnici, popravljal v kurilnici neki voz, ki ga je tako prit snil na levo stegno, da bode najbrže bolehal cel mesec. — Dne 7. t. m. je Binder jevemu delavcu Ivanu Remžgarju pri delu stroj odtrgai kos prvega uda na desnem palcu. — Dne 11. t m. je popravljal ključarski pomočnik Jurič v Koslerjevi pivovarni neki kotel, kateremu je pomagal pri delu ključarski pomočnik Ivan Štefančič. Jurič je bil v kotlu in mu je dal štefančič, ki je stal poleg kotla, vroče klešče. Ko jih JuriČ jni več potreboval, jih je hotel vreči StefanČiču v roko. a ga je z njimi-zadel v levo oko. Ker so bile klešče še vroče, so ga na očesu hudo opekle in bode moral biti vsled bolečin dlje časa dorna.
— Ne puščajte otrok samih k vodi! Kakor smo poročaii, je letos že vsled slabega varstva en otrok t Ljubljanici utonil, dva so pa rešili iz Gradaščice. Tudi včeraj bi se bila kmalu prigodila nesreča, ko se je v Malem grabnu kopalo več šolarjev, pri katerih je bil tudi 8Ietni Rudolf Mrvič, sin posestnika v M*lih čolnarskih ulicah št. 10 Le-temu je spodrsnilo in izginil je v neko kotlino pod vodo. To |e pa k sreči zapazil 131etni Anton Dermota, ki je skočil ponj in ga rešii gotove smrti.
— Nesreča. Včeraj popoldne Be je peljal stavbenik Valentin Accettn na vozu po mrvo. Ko je dospel na travnik, je hotel iti, stop»vši na oje. z voza, kjer mu je spodrsnilo in je padel med konje, ki so se bdi pade ustrašili in je eden poskočil in Accetto tako močno udaril z no^o po glavi, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v dež. bolnišnico. Accetto je sicer hudo poškodovan, vendar je pa upati, da ofcreva
— Ponesrečil se je v četrtek pri regulaciji Save priaiijenec Ivan Trau egar. Pritisnil ga je voz (kara) na vrat tako močno, da ga je težko telesne poškodoval. Prepeljali so ga do ljubljanskega južnega kolodvora z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Izseljevanje. Včeraj se je odpeljala z južnega kolodvora 15 Kranjcev v Ameriko, nazaj so pa prišli Hrvatje.
— Izkaz posredovalnega odseka ,,Slovenskega trgovskega društva Merkur". Uče
se: 1 pomočnik manufakturne stroke za Kranj, 8 pomočnikov mešane stroke za deželo, 2 kontorista za Celje, 1 kontorist za Ljubljano, 2 vajenca za deželo, 1 vajenec za Ljubljano. Službe išče: 5 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 4 pomočniki spe oerijske in žeiezn. stroke, 10 pomočnik mešane stroke, 1 potnik, 2 vajenca, 1 kontorist.
— Koncert društvene godbe ?rai se jutri zjutraj od 10. do 12 ure v Hafnerjevi pivovarni na Sv. Petra cesti.
— Prodajo „Slovenskega Naroda" je tudi prevzel gospod Anton Zelen, gostin'Čar in trafikant o Senožečah št. 162 nt. Notranjskem.
—  Hrvatske  novice. —
Umrla je v Zagrebu Julijana Tomšič roj. Bonry, vdova po znanem našem rojaku pisatelju učitelja Ludviku Tomšiča. — Trtna uš v Dalmaciji. Dolgo časa je prizanašala ta kuga Dalmaciji, a sedaj se je pojavila v spljetskem okraja in tudi najslovi-tejšem viuogradnem kraju okoli Trogira.
* Najnovejše  novice. —
Katastrofa na parniku „General S1o c u m". Preiskava je dognala, da je grozne katastrofe največ kriva korupcija newyorških uradnikov. Brizgalne in cevi niso delovale, a rešilni pasovi so se takoj razpokah in potopili, ker so bili narejeni iz ponarejenega materijala. Na ta način je vsakdo utonil, ki si je nadel rešilni pas, ako bi se drugače bil morda rešil. Rešilni Čolni so bili k ladji z žico pritrjeni, da jih ni bilo mogoče odvezati. Sedaj je tudi dognano, da je ponesrečilo 1130 oseb; 50 oseb je umrlo v bolnišnici za opeklinami.
— Velik požar. V Krvstvno-polu (Galicija) je zgorelo 90 hiš. Trije otroci so ostali v plamenu.
— Obravnava proti Teodori ću, bivšemu srbskemu ministru notranjih zadev, se je začela včeraj zaradi poneverjenja državnega denarja. Vlada je naknadno odobrila nekaj njegovih računov, tako se je poneverjena svota znižala od 94.000 na  50.000 irankov.
— Pomiloščenje ogrskih železničarjev. V poslanskih krogih se zatrjuje, da bodo vsi železničarji, ki so zaradi štrajka v preiskavi ali že obsojeni, pomiloŠčeni ; tudi iz službe odpuščeni se zopet sprejmejo.
— P o n e v e r j e n j e. Pri reviziji hranilnice v Trevblici na Moravskem se je dognalo, da  manjka   300.000 K.
— Eksplozija na ladji. Neki ruski klub je napravil iz Belgrada izlet po Donavi v dveh ladjicah. Na eni ladji pa se je razpočil sredi reke bencinov motor, vsled česar se je ladja vnela. Med izletniki je nastal velik strah. Sina ministra Pasića sta skočila v vodo ter plavala do brega. Tudi plame so hotele isto storiti, a so jih hladnokrvnejši zadržali. Končno se je posrečilo ogenj pogasiti. Mnogo oseb je zadobilo opekline.
* Ruski zakoni o banke-rotu so zelo ostri. Č- ima tr govec več kot 772 rub. dolga, m ga ne more takoj plačati v denarju, to đaj je že lahko pred zakonom proglašen bankerotnim. Mira tudi v ječo, če zahtevajo upniki in ondi ostane, dokler hočejo upniki.
' Železnico Je prehitel. Neki mladi Slovak je zapustil svojo domovino Odrsko, da si poTšče sreče v Ameriki. Med potim je n* neki postaji izstopil ter se zamudi ; vlak se je začel pom kat>, a sprevodnik mu ni dovolil, da bi skočil na vlak, kjer je pustil svojo prtljago. Kako naj pusti, da mu vlak odpelje njegovo imovino kdo ve kam B ž se spusti v dir ter teče za železu'co. Ko je vlak privez i ca prihodnjo postajo, čakal ga j-- Slovak že na peronu ter šel na \ l-.k, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Pritekel je prej na postajo kot vlak. Potniki se mu niso mogli dovolj načuditi, nabrali so mu nekoliko denarja ter mu voščili, naj vlovi v Ameriki svojo srečo, kakor je vIg-vil tukaj vlak.
* Sardele so zopet prišle. Pred tedni se je poročalo, da so ribiči ob severo-vzhodnem jadranskem Primorju v velikih skrbeh, ker ni običajnih sardel, ki prihajajo tja ob tem času v veiuin trumah. Sardele pa si se sam ) ^apoznilo, z^kaj *&d-nje dni so jih došle neobičajne trume, tako da je samo v enem dnevu 18 ribiških čolnov iz Tržiča naložilo 450 000 sardel, čoln bratov P*eru*za sam jih je odpeljal 80.000 Rtvao tako srečni so ribiči v Gradežu. Konzervne tovarne imajo zopet dovolj nosla.
* Kuropatkinova krsta. Nekemu angleškemu listu se menda iz Peterburga poroča, da vlada med rezervisti, ki so bili pred kratkim pokli cani v službo, pobitost. Poročilo pravi, da ima tr**- atkin na Daljnem Vztoku *% ker je prepričan, da se nv. več povrnil na Rusko. Ko , \1 v mestu Petro-pavlovsk, je mu &i vojak opazil v vozu za prtljago podolgasti zaboj, na katerem je bila medena plošča z napi som: „Aleksej Nikolajevič Kuropatkin." To bedasto poročilo so babjeverni Rusi verjeli še tembolj, ker hočejo vedeti, da je gen. Kuropatkin, predno je šel na Vztok, obiskal svojo mater, kateri je rekel, da se nikdar ne bo povrnil domov. Drugo poročilo zopet pravi, da trpi Kuropatkin na neki neozdravljivi bolezni in da ie imel sen, v katerem je sam sebe opazil od Japoncev vsega razmesarjenega, da ga njegovi ljudje niso mogli spoznati ter so ga zakopali v veliko jamo skupno z drugimi navadnimi vojaki.
* Žalosten zgled, kako Amerikanci slabo gospodarijo, lahko opaziš v državi Michigan. V severnem delu te države so les tako brezbrižno
sekali, da so se morale vse večje žage preseliti v Kanado, ker nimajo v Mi-chiganu več dela. Zastopniki Michigana v kongresa so večina sami trgovci z lesom, torej je lahko razumno, zakaj so gozdi tako opustošeni.
* Rodovitna žena. Malokdo se more ponašati s tolikim potomstvom kot John Jonas v mestecu Chester. Njegova žena je namreč rodila 33 sinov, petnajstkrat je rodila dvojčka.
* Vpliv teme. O vplivu teme na živali je napravil francoski učenjak Armand Vire zelo zanimive po akuse v Diologiškem laboratoriju v katakombah v Parizu. Laboratorij obstoji is dveh delov, eden je v temi pod zemljo, drugi pa nad zemeljskim površjem. V obeh oddelkih imajo razne dvoživke, žabe pa tudi ribe. Vse živali zgube v temi sčasoma prvotno barvo, oči se povečajo, dasi jih živali ne potrebujejo, a kar je najbolj značilno: v rasti zaoatanejo za polovico v primeri z živalimi iste Btarosti in velikosti, ki so živele med tem časom na svetlem. Takoj se najbolje kaže blagodejni vplvi solnca iu svetlobe.
* Roparski umor. Dne 25. septembra 1. 1. se je v \Vashingtonu razpočila pod kolesi voza, na katerem je bil bogati kontraktor Ferguson, di-namitna patrona, ki je voz in Fergu sona raztrgala. Obenem je izginila Fergusonova denarnica s 5000 dolarji. Policija je zasledovala zločince ter prijela na Angleškem Hrvata Milovana Kovačića in Milovana Petroviča. Kova-Čić je bil kot glavni krivec obsojen na smrt, Petrovič pa v 201etno ječo. Pred smrtjo pa je KovaČić vendar priznal, da je Petrovič nedolžen, temuč so so delovali pri roparskem atentatu ž njim rojaki Jos. Vučević, Pero Barae in Nikola Nikovio, ki so se po umoru vrnili v domovino. Iz Pittsburga pridejo policijski organi na Hrvaško iskat zločince ter posredovat, da se izroče Ameriki v kaznovanje.
* Nismo tako revni. Tajnik W. H. Faft je neki večer predaval v Filadelfiji o Filipinih. Ob koncu predavanja je opomnil, da je preveč pretira nega sočutja na svetu. „Ljudje — naj-revnejši in najbolj zapuščeni ljudje so navadno srečnejši, kakor si kdo mišičje rekel. „Jesti, kadar je kdo lačen, spati dobro in zložno, ogreti se po dnevnem delu na mrazu — ali niso ljudje s tem večkrat dovolj srečni? Bodimo še tako ubogi, mislimo, da se nam ne godi hudo in pomilujemo še bolj nesrečnega, kakar smo sami. Neko noč sta se na viharnem morju dva mornarja držala za vrv. Obleka jima je zmrzovala na životu in valovi so jima pluskali črez glave. „Cuj me, Viljem," reče prvi. „Kaj je?" reče drugi. „ Spomni se ubogih ljudi, katere vjame taka ploha na pikniku."
* Grozna posledica živčne bolezni. Dr. Kolomen Szentesi-Toth, žapan mesta Karczaga na Ogrskem je že dlje časa hudo trpel za ž:včno boleznijo. Nedavno ga je ponoči bolezen tako popadla, da je zblaznel. Ob 3 uri zjutraj je skočil iz postelje, snel z zida revolver ter zakiicil ženo, naj vstane. Žena se je prestrašena vzdignila v postelji, a tedaj ji je mož pritisnil revolver na čelo ter izstrelil vseh šest krogelj, ki so ženi glavo popolnoma raztrgali. Pokanje je zbulilo domačine, da so prileteli v sobo ter našli moža sedečega na truplu svoje mrtve žene, kjer je neprestano klic&l: »To je junaštvo!«
* Angležki  kralj Edvard
je dobil v dar indijsko uro, ki je kazala dnevni čas, leta in stanje meseca. Delal jo je menda neki indijski duhovnik 25 let. Ko so uro natančneje preiskali, so našli tovarniško znamko in napis „Narejeno na Nemškem". To je več kot smola.
* Izvrstna knjiga. Prodajalec knjig: Ta knjiga vam bo zelo koristna pri nenadnih nesrečah. Mornar: Kako to? Prodajalec anjig: Recimo na primer, da se vtapljate. vam ni drugega treba kakor obrniti knjigo na strani 154 in najdete, kako je treba plavati.
* Nekoristno. »Vzemi mi vse, kar imam, samo življenja mi ne vz. m u, prosi kleče in drgetajo prestrašena žrtev. »Tvoje življenje«, pravi razbojnik, ko preiskuje ptuj-čeve ž?>pe, »?e mi zdi v telečje usnje povito, vredno je k večjemu pet grošev. Prizanesena ti vendar. Kar gbeži,« pridene in mu da po opravljenemu deiu groš  za poulični voz.
' Previdnost. »Kaj bi dal, če bi vedel, k*j si moja nevesta želi za god!« — »To je pač lahko. Vprašaj jo!« — Da, toda toliko pa vendar nočem izdati!«
* Vdovina žalost. Neka vdova, neutešljiva radi smrti svojega moža, mu je postavila spomenik in ukazal* izklesati na kamen tale napis: »Moja bolečina je tako velika, da ne morem dlje živeti«. — Za leto dni se je vdova vdrugič poročila ter jo daia pristaviti gornjemu napisu besedo: »sama«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 18 junija, „Neue Fr. Presse" in „Alldeutsches Tagblatt" sta danes kar iz sebe strahu. To pa vsled vesti, da hoče vlada naredbenim potom, to je s § 14., ustanoviti na vseučilišču v Inomostu italijanski pravni oddelek. Oba lista sklepata: če je to mogoče in če se je za to izrekel profesorski zbor v Inomostu, potem ni nobene ovire več, da se na vseučilišču v Gradcu ustanovi slovenski oddelek, potem pa prenese v Ljubljano ter razširi v slovensko vseučilišče, potem je tudi odprta pot, da so ustanovi češko vseučilišče v Brnu in kst^liška univerza v Solno-gradu.
Dunaj 18 junija. Danes je izšla naredba justičnega ministrstva, s katero se dokča, da morajo odvetniki in odvetniški kandidatje nositi talar in baret, in sicer pii tistih sodrjih opravihn, pri katerih morajo po naredbi iz leta 1897 sodniki in fankcijonarji državnega pravd-ništva sedelovati samo v talarju. Za cdvetniko predpisana neša ja pop'hnorna tata, kakor ;o irnajr> soJniki, samo uašivi morajo biti iz črnega baržuna.
Dunaj 18 junija. Kasacijski dvor je zavrnil vse pritožbe v zadevi obsodbe katoliških sleparjev posojilnice sv. V.iclava v Pragi.
Budimpešta 18 junija Danes je bila izrečena s tolikim zanimanjem pričakovaoa razsodba v procesu proti železničarjem zaradi zadnjega štrajka Obtoženci so bili vsi oproščeni. Drž pravdnik je oglasil ničnostno pritožbo.
Belgrad 18. junija. Knez Ferdinand bolgarski se je danes pripeljal sem, imel na kolodvoru kratek sestanek s kraljem Petrom in se potem spet odpeljal.
Rim 18 junija. Takozvana „Congregazione del Ccnci'i:" je izdala dekret, s katerim so prepovedujejo vsakovrstne manipulacije z masnimi štipendijami Škofom se strogo prepoveduje jemati svojim duhovnikom kaka mašne štipendije; tudi v dobrodelne namene se to ne sme zgoditi.
Pariz 18 junija. Preiskovalna komisija glede peskusa, podkupiti ministrskega predsednika v korist kartuzijancem, je odredila hišno preiskavo pri Chabertu, ki je bil posredovalec v tej zadevi. Pri hišni preiskavi so se našli jako važni papir j i
Washington 18. junija V Lizboni mudeče sa severoameri-ško brodovje je dobilo pjvelje, da obišče grške in avstrijske pristane, potem pa se zuruži z drugim v evropskih vodah mudečim se ameriškim brodovjem ter odide v Turčijo. Po tem združenju bo ameriški poslanik v Carigrada zahteva1, naj prizna Turčija Zru-ženim državam tiste predpravice, kakor nekaterim evropskim državam.
Rusko-japonska vojna.
London 18 junija Tekom današnjega dopoldneva ni došlo no eno brzojavno poročilo z bojišča.
Berolin 18 junija. „Koln Ztg." javlja, da je v Moskvi mobiliziran en nov polk, ki sa z izrednimi rzervami razširi na dva polka
London 18 junija. Reuter javlja, da se je potopila nova japonskajtransportna ladja, in sicer BK atsunomaruM, zadevši ob neko drugo japonsko ladjo.
London 18 junija. Japonci so — kakor poročajo listi — kupili na Angleškem veliko vojno ladjo, ki je že na potu na Japonsko.
otroke pod vodstvom g. Janeza Raka razveseljeval z otroškimi igrami in vsakega zadružnika nagradil s primernim darilom. Prihiteli so gostje iz Radomlja, Blagovice, Kamnika — toda navzočnost eosp. ravnatelja Pirca s cenjeno obi-teljo dala je veselici poseben znak, da namreč c. kr. kmetijska družba visoko eeni krepak polet zadruge, da pa tudi zadružniki vedo ceniti zasluge gospoda ravnatelja. Gosp. ravnatelju prirejale so se prisrčne ovacije, kmetje so hiteli na govorniški oder, in vsakega govor je zazveuel v slavlje gosp. ravnatelja, pvakrat je gosp. ravnatelj povzel besedo, kmeta navdušeno bodril k sa-moosvojitvi, k delu in treznosti, raz-prseval predsodke, ki se umetno vcepljajo s izigravanjem enega stanu proti drugemu in slavil kmeta, ki stremi za napredkom. Tako je bilo poskrbljeno, da se je menjavalo koristno s sladkim. Jšaj se obistinijo besede g. ravnatelja pirea: „Zadruga priredi prihodnjo veselico, kadar se položi temeljni kamen za lastni dom.u V to nam Bog poma-uas vzorni odbor in lastna moč!
— Novo prostovoljno gasilno društvo ustanovil') se )e v Viimariab. Vpisalo se )e 23 članov. Načelnikom izvoljen je Josip Arhar, posestnik v Vižmarjab. Prihodnjo nedeljo t. j. dne 26. junija priredi društvo ustanovno slavnost, združeoo ,; petjem, godbo, srečkanjem dekla-
•;>o, prosto zabavo in zažiganjem umetatoeira ognja.
— V Ratečah na Gorenjskem je 17- t. m. utonil v bajerju oa Ledinah tik  pod  vasjo učenec I. razreda Karol Benet Poskusi, oži viti «a, so bili zaman
1— Iz Kamnika se nam piše: Vodstvo zdravilišča je letos pokazalo nekaj dobre volje do nas Slovencev. Napravilo je povsodi dvojezične napise in pri posebnih slavnostih vihra z droga
h deželna (narodna) zastava. Zato bi bila sedaj tudi dolžnost slovenskega občinstva, da podpre vodstvo na tem pravem potu; zlasti ker lastnica zdra-visča, rojena Kamničanka, hudo agitira in £rozi z bojkotom - zaradi deželne zastave in internacijonalnih napisov! Z bojkotom domačih kamniških uskokov grozi ona — rojena Slovenka — svo-
D lastnemu podjetju, katero ima oddano v najem! Ljudje božji! Ali ste ze kaj tacega slišali? — Zato pa, pojdimo večkrat v Kamnik, da pokažemo tudi v „Curhausu", da se čutimo domače na celem Kranjskem! Lastnica zdravilišča je baje tudi prepovedala _ -rilni carju naročiti si slovenskih jedilnih listov. Mi pa zahtevamo take liste. In sedaj naj se gostilničar odloči — če reflektira na slovenske goste ali pa na 5 nemškatarskih gospa in go-spodičen, katere cenimo po eni beli kavi za vsako nedeljo. Mislim, da se odloči za nas; in potem bomo vedeli, kaj je naša narodna dolžnost.
— „Narodni dom" v Brežicah. Stavba »Nar. doma« v Brežicah vrlo napreduje ter bo začetkom meseca avgusta popolnoma dovršena. Slovesna otvoritev bo 14. avgusta Pri ti priliki se priredi ve
. ljudska veselica, pri kateri bo sodelovalo mnogo pevskih in sokol skih društev.
— Notar Simon Ožgan je 15 t. m. v starosti 73 let umrl. Pogojnik je bil rodom Korošec. Služboval je najprej v Ptuju, potem pa prestopil k notariatu in služboval na Koroškem do 1. 1886 Tedaj seje vrnil v Ptuj in jo bil delaven so trudnik slovenske narodne stranke.
— Polica! — tat. Pri tridnevni obravnavi je bila v četrtek v Gradcu obsojena tatinska družba, ki jft operirala pod vodstvom gra šsega policaja Fr. Salmhoferia Njegovi p»jdaši 80 dobili po 7, 6 in o1 a iet jede, Silmhcfer pa 5 let poostrene ječe ter 8e izroči po prestani kazni policijskemu nadzorstvu.
— Izpred c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. Janez Kropf iz% ornega potoka, 26 let star, živi sedaj v Hasenfeldu pri Kočevju. Udaril je v Kočevju Rudolfa Kostnerja z bokserjem po glavi. Rudolf Kustner je bil tepen v Verderberjevi gostilni. Boj med fanti je bil toliko hud, da so bili večinoma vsi krvavi. V sobi so ležali štirje na tleh. tepli pa se vsi povprek. Sodišče je obtoženega obsodilo na 5 mesecev težke ječe. _ Matija Ju ruši nič, že kaznovan, udaril je Baro Stavda pri nekem prepiru tako močno z motiko po roki, da ji je zlomil podiaktnico. Živela sta že nekaj časa v prepiru. Matija bo svojo jezo hladil štiri mesece v zaporu. — Mlad, a že tat iz navade je Alojz Struna, 19 let star, mlinarski pomočnik. Navadno se potepa. Bil je Že trikrat radi tatvine kaznovan. Kradel je predpu-stom pri Maksu Buliču, vzel je sekiro, Jajca in špeh, Ani Bulic pa srajce in ^e. Pri prvi obravnavi je to tatvino tajil> a sedaj jo deloma pripoznal. Alojz struna obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe, poostrene 8 vsak mesec en dan trdim ležiščem.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. !• Kolovič Oskar iz Temešvara, mlinar
na Hrušici, je dne 14. velik, travna izmaknil Jožefa Petriča raznotero moško obleko, perilo, dežnik, par čilem, poštno hranilno knjižico glasečo se ua 85 K in še nekaj družili podrobnosti; obsojen je bil na 2 meseca težke, s postom poostrene ječe. 2. France Oblak, kočarja sin in Janez Šter kovaški, vajenec, oba iz Uras, sta šla v Hraški gozd, kjer ima baron Lazarini svoja lovišča, zajce streljat j a bila sta zasače-na po grajskem gozdarju Janezu Oselu; ta je Oblaka puško dvocevko, katero je imel razdeljeno in pod suknjo skrito odvzel. Da bi Oblak odvzeto puško nazaj dobil, jel je gozdarju groziti s priduŠevanjem, da bo crknil; potem je v Hrašah gnojne vile nad njim vihteč grozil, da, če bi bil sedaj Osel sam, da bi že hudiča videl, in Če ga sedaj ni, da ga bo že enkrat po noči dobil. Kar se tiče lova na zajce, pravita obtoženca, da sta šla le na tarčo streljat in da je v to svrho imel Janez Šter tudi samokres pri sebi. Oblak je bil obsojen zaradi hudodelstva javne sile na 3 mesece težke ječe. Šter pa, ker je samokres nosil, na 36 ur zapora. 3. Janez Gionkel in Jožef Blaznik, kajžarjeva sina v Selcih, sta po dogovoru izvršila več tatvin, tako sta v mežnariji vzela Heleni Kavčič iz zaklenjene sobe 20 K, iz mlina Janeza Prevodnika v večkratnih vgrabkih 128 K, mlekarski zadrugi v Selcih 6 kg težak kos sira in Francetu Fajfarju 105 K gotovine. V vseh slu čajih sta si vzeti denar med seboj razdelila. Obsojena sta bila vsak na 4 mesece težk3, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 4. Jože Stupica iz Moravč, hlapec v Lukovici, je doma v hlevu z gnojnimi vilami tepel so-hlapca Janeza Hlepša in ga ž njimi sunil v levo koleno. Sprla sta se bila zaradi konj in ker je nekoliko opiti Hlepš grozil — z vilami Stupicu, da je prišlo do tepeža. Obsojen je bil na 5 mesecer težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe.
— Nezgode. Dne 4 t m. je Karol Hosre, preiskovalec vozov na južni železnici, popravljal v kurilnici neki voz, ki ga je tako prit snii na levo stegno, da bode najbrže bolehal cel mesec. — Dne 7. t. m. je Binder jevemu delavcu Ivanu Remigarju pri delu stroj odtrgai kos prvega uda na desnem palcu. — Dne 11. t m. je popravljal ključarski pomočnik Jurič v Koslerjevi pivovarni neki kotel, kateremu je pomagal pri delu ključarski pomočnik Ivan Štefančič. Jurič je bil v kotlu in mu je dal Štefančič, ki je stal poleg kotla, vroče klešče. Ko jih Jurič ni več potreboval, jih je hotel vreči ŠtefanČiču v roko. a ga je z njimi zadel v levo oko. Ker so bile klešče še vreče, so ga na očesu hudo opekle in bode moral biti vsled bolečin dlje časa doma.
— Ne puščajte otrok samih k vodi! Kakor smo poročali, je letos že vsled slabega varstva en otrok ▼ Liubljanici utonil, dva so pa reSili iz Gradaščice. Tudi včeraj bi se bila kmalu prigodila nesreča, ko se je v Malem grabnu kopalo več šolarjev, pri katerih je bil tudi 81etni Rudolf MrviČ, sin posestnika v M*lih čolnarskih ulicah št. 10 L* -tomu je spodrsnilo in izginil je v neko kotlino pod vodo. To ie pa k sreči zapazil 131etni Anton Dermota, ki je skočil ponj in ga rešil gotove smrti.
— Nesreča. Včeraj popoldne seje peljal stavbenik Valentin Accetto na vozu po mrvo. Ko je dospel na travnik, je hotel iti, stopivši na oje, z voza, kjer mu je spodrsnilo in je padel med konje, ki so se bili padca ustrašili in je eden poskočil in Accetto tako močno udaril z nogo po glavi da bo ga morali z rešilnim vozom prepeljati v dež. bolnišnico. Accetto je aicer hudo poškodovan, vendar je pa upati, da ofcreva
— Ponesrečil se je v četrtek pri regulaciji Save prisiljenje Ivan Trau egar. Pritisnil ga je voz (kara) na vrat tako močno, da g* je težko telesne poškodoval. Prepeljali so ga do ljubljanskega južnega kolodvora z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Izseljevanje. Včeraj se je odpeljala z južnega kolodvora 15 Kranjcev v Ameriko, nazaj so pa prišli Hrvatje.
— Izkaz posredovalnega odseka ^Slovenskega trgovskega društva Merkur11. Išče se: 1 pomočnik manufakturne stroke za Kranj, 8 pomočnikov mešane stroke za deželo, 2 kontorista za Celje, 1 kontorist za Ljubljano, 2 vajenca za deželo, 1 vajenec za Ljubijano. Službe išče: 5 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 4 pomočniki špecerijske in žeiezn. stroke, 10 pomočnik mešane stroke, 1 potnik, 2 vajenca, 1 kontorist.
— Koncert društvene godbe ?rsi se jutri zjutraj od 10. do 12 ure v Hafnerjevi pivovarni na Sv. Petra cesti.
— Prodajo „Slovenskega Naroda4' je tudi prevzel gospod Anton Zeien, gostin'čar in trafikant o Senožečah št. 162 nt Notranjskem.
—  Hrvatske novice. —
Umrla je v Zagrebu Julijana Tomšič roj. Boury, vdova po znanem na-dem rojaku pisatelju učitelju Ludviku Tomšiču. — Trtna ufi v Dalmaciji. Dolgo Časa je prizanašala ta kuga Dalmaciji, a sedaj se je pojavila v spljetskem okraju in tudi najalovi-tejšem viuogradueiu kraju okoli Trogira.
* Najnovejše   novice« —
Katastrofa na paroiku „General Slo c um". Preiskava je dognala, da je grozne katastrofe največ kriva korupcija newyorŠkih uradnikov. Brizgalne in cevi niso delovale, a rešilni pasovi so se takoj razpok ali iu potopili, ker so bili narejeni iz ponarejenega materijala. Na ta način je vsakdo utonil, ki si je nadel rešilni pas, ako bi se drugače bil morda rešil. Rešilni čolni so bili k ladji z žico pritrjeni, da jih ni bilo mogoče odvezati. Sedaj je tudi dognano, da je ponesrečilo 1130 oseb; 50 oseb je umrlo v bolnišnici za opeklinami.
— Velik požar. V Krystyno-polu (Galicija) je zgorelo 90 hiš. Trije otroci so ostali v plamenu.
— Obravnava proti Teodori ću, bivšemu srbskemu ministru notranjih zadev, se je začela včeraj zaradi poneverjenja državnega denarja. Vlada je naknadno odobrila nekaj njegovih računov tako se je poneverjena svota znižala od 94.000 na 50.000 frankov.
— PomiloŠčenje ogrskih železničarjev. V poslanskih krogih se zatrjuje, da bodo vsi železničarji, ki so zaradi štrajka v preiskavi ali že obsojeni, pomiloščeni; tudi iz službe odpuščeni se zopet sprejmejo.
— Poneverjenje. Pri reviziji hranilnice v Trevblici na Moravskem se je dognalo, da manjka 300.000 K.
— Eksplozija na ladji. Neki ruski klub je napravil iz Belgrada izlet po Donavi v dveh ladjicah. Na eni ladji pa se je razpočil sredi reke bencinov motor, vsled česar se je ladja vnela. Med izletniki je nastal velik strah. Sina ministra Pasića sta skočila v vodo ter plavala do brega. Tudi dame so hotele isto storiti, a so jih hladnokrvnejši zadržali. Končno se je posrečilo ogenj pogasiti. Mnogo oseb je zadobilo opekline.
* Ruski zakoni o banke-rotu so zelo ostri. Če ima tr govec več kot 772 rub. dolga, m ga ne more takoj plačati v denarju, te 3aj je že lahko pred zakonom pro-glRŠen bankerotmm. Mora tudi v ječo, Če zahtevajo upniki in ondi ostane, dokler hočejo upniki.
* Železnico Je prehitel. Neki mladi Slovak je zapustil svojo domovino Odrsko, da 8i po'šče sreča v Ameriki. Med potim je ri* neki postaji izstopil ter se zamudi:; ^iak se je začel pom kat>, a sprt?v» laik mu ni dovolil, da bi skočil na vlak, kjer je pustil svojo prtljago. Kako naj pusti, da mu vlak odpelje njegovo imovino kdo ve kam Bi se spusti v dir ter teče za železnico. Ko je vlak privozil na prihodnjo postajo, čakal ga je Slovak že na peionu ter šel na vi .k, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Pritekel je prej na postajo kot vlak. Potniki se mu niso mogli dovoli načuditi, nabrali so mu nekoliko denarja ter mu voščili, naj viovi v Ameriki svojo srečo, kakor je vIg-vil tukaj vlak.
* Sardele so zopet prišle. Pred tedni se je poročalo, da so ribiči ob severo-vzhodnem jadranskem Primorju v velikih skrbeh, ker ni običajnih sardel, ki prihajajo tja ob tem času v veli&ih trumab. Sardele pa s*> se sam) zapoznilo, zs*k»j zadnje dni so jih dosle neobičajne trume, tako da je parno v enem dnevu 18 ribiških čolnov iz Tržiča naložilo 450 000 sardel, čoln bratov P^eruzza sam jih je odpeljal 80.000 Rtvno tako srečni so ribiči v Gradežu. Konzervne tovarne imajo zopet dovolj nosla.
* Kuropatkinova krsta.
Nekemu angleškemu listu se menda iz Peterburga poroča, da vlada med rezervisti, ki so bili pred kratkim pukli cani v službo, pobitost. Poročilo pravi, da ima gen. Kuropatkin na Daljnem Vztoku krsto s seboj, ker je prepričan, da se ne bo nikdar vec povrnil na Rusko. Ko je vlak stal v mestu Petro-paviov.sk, je menda neki vojak opazil v vozu za prtljago podolgasti zaboj, na katerem je bila medena plošča z napi som:„Aleksej NikolajeviČ Kuropatkin.u To bedasto poročilo so babjeverni Rusi verjeli še tembolj, ker hočejo vedeti, da je gen. Kuropatkin, predno je šel na Vztok, obiskal svojo mater, kateri je rekel, da se nikdar ne bo povrnil domov. Drugo poročilo zopet pravi, da trpi Kuropatkin na neki neozdravljivi bolezni in da ie imel sen, v katerem je sam sebe opazil od Japoncev vsega razmesarjenega, da ga njegovi ljudje niso mogli spoznati ter so ga zakopali v veliko jamo skupno z drugimi navadnimi vojaki.
* Žalosten zgled, kako Amerikanci slabo gospodarijo, lahko opaziš v državi Michigan. V severnem delu te države so les tako brezbrižno
sekali, da so se morale vse večje žage preseliti v Kanado, ker nimajo v Mi-chiganu več dela. Zastopniki Michigan a v kongresu so večina sami trgovci z lesom, torej je lahko razumno, zakaj so gozdi tako opustošeni.
* Rodovitna iena. Malokdo se more ponašati s tolikim potomstvom kot John Jonas v mestecu Chester. Njegova žena je namreč rodil« 33 sinov, petnajstkrat je rodila dvojčka.
■ Vpliv teme. O vplivu teme na živali je napravil francoski učenjak Armand Vire zelo zanimive po skuse v Diologiškem laboratoriju v katakombah v Parizu. Laboratorij obstoji ii dveh delov, eden je v temi pod zemljo, drugi pa nad zemeljskim površjem. V obeh oddelkih imajo razne dvoživke, žabe pa tudi ribe. Vse živali zgube v temi sčasoma prvotno barvo, oči se povečajo, dasi jih živali ne potrebujejo, a kar je najbolj značilno: v rasti zaostanejo za polovico v primeri z iivalimi iste starosti in velikosti, ki so živele med tem Časom na svetlem. Takoj se najbolje kaže blagodejni vplvi solnca iu svetlobe.
* Roparski umor. Dne 25. septembra 1. 1. se je v Washingtonu razpočila pod kolesi voza, na katerem je bil bogati kontraktor Ferguson, di-namitna patrona, ki je voz in Fergu sona raztrgala. Obenem je izginila Fergusonova denarnica s 5000 dolarji. Policija je zasledovala zločince ter prijela na Angleškem Hrvata Milovana Kovač a in Milovana Petroviča. Kova-čić je bil kot glavni krivec obsojen na smrt, Petrovič pa v 201et.no ječo. Pred smrtjo pa je KovaČić vendar priznal, da je Petrovič nedolžen, temuč so so delovali pri roparskem atentatu ž njim rojaki Jos. Vučevič, Pero Barac in Nikola Nikovič, ki so se po umoru vrnili v domovino. Iz Pittsburga pridejo policijski organi na Hrvaško iskat zločince ter posredovat, da se izroče Ameriki v kaznovanje.
* Nismo tako revni. Tajnik W. H. Faft je neki večer predaval v Filadelfiji o Filipinih. Ob koncu predavanja je opomnil, da je preveč pretira nega sočutja na svetu. „Ljudje — naj revnejši in najbolj zapuščeni ljudje so navadno srečnejši, kakor si kdo misli,u je rekel. „Jesti, kadar je kdo lačen, spati dobro in zložno, ogreti se po dnevnem delu na mrazu — ali niso ljudje s tem večkrat dovolj srečni? Bodimo še tako ubogi, mislimo, da se nam ne godi hudo in pomilujemo še bolj nesrečnega, kakar smo sami. Neko noč sta se na viharnem morju dva mornarja držala za vrv. Obleka jima je zmrzovala na životu in valovi so jima pluskali črez glave. „Cuj me, Viljem," reče prvi. rKaj je?*4 reče drugi. „ Spomni se ubogih ljudi, katere vjame taka ploha na pikniku.u
* Grozna posledica živčne bolezni. Dr Koloma n Szentesi-Toth, žopan mesta Karczaga na Ogrskem je že dlje časa hudo trpel za živčno boleznijo. Nedavno ga je ponoči bolezen tako popadla, da je zblaznel. Ob 3 uri zjutraj je skočil iz postelje, snel z zida revolver ter zakiical ženo, naj vrtane. Žena se je prestrašena vzdignila v postelji, a tedaj ji je mož pritisnil revolver na čelo ter izstrelil vseh šest krogelj, ki so ženi glavo popolnoma raztrgali. Pokanje je zbulilo domačine, da so prileteli v sobo ter našli moža sedečega na truplu sveje mrtve žene, kjer je neprestano kiic&l: »To je junaštvo!«
* Angležki kralj Edvard je dobil v dar indijsko uro, ki je kazala dnevni čas, leta in stanje meseca. Delal jo je menda neki indijski duhovnik 25 let. Ko so uro natančneje preiskali, so našli tovarniško znamko in napis „Narejeno na Nemškem". To je več kot smola.
* Izvrstna knjiga. Prodajaleo knjig: Ta knjiga vam bo «elo koristna pri nenadnih nesrečah. Mornar: Kako to? Prodajalec anjig: Recimo na primer, da se vtapljato. vam ni drugega treba kakor obrniti knjigo na strani 154 in najdete, kako je treba plavati.
* Nekoristno. »Vzemi mi vse, kar imam, samo življenja mi ne vzemi«, prosi kleče m drgetaje prestrašena žrtev. »Tvoje življenje«, pravi razbojnik, ko preiskuje ptuj-čeve žepe, »se mi zii v telečje usnje povito, vredno je k večjemu Det grošev. Prizanesem ti vendar. Kar abeii,« pridane in mu da po opravljenemu delu groš za poulični voz.
* Previdnost. »Kaj bi dal, če bi vedel, kaj si moja nevesta želi za god!« — »To je pač lahko. Vprašaj jo!« — Da, toda toliko pa vendar nočem izdati!«
* Vdovina žalost. Neka vdova, neutešljiva radi smrti svojega mota, mu je postavila spomenik in ukaial* izklesati na kamen tile napis: »Moja bolečina je tako velika, d* ne morem dlje živeti«. — Za leto dni se je vdova vdrugič poročila ter jo data pristaviti gornjemu napisu besedo: »sama«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 18 junija. „Neue Fr. Presse" in „Alldeutsches Tagblatt" sta danes kar iz sebe strahu. To pa vsled vesti, da hoče vlada naredbenim potom, to je s § 14, ustanoviti na vseučilišču v Inomostu italijanski pravni oddelek. Oba lista sklepata: če je to mogoče in če se je za to izrekel profesorski zbor v Inomostu, potem ni nobene ovire več, da se na vseučilišču v Gradcu ustanovi slovenski oddelek, potem pa prenese v Ljubljano ter razširi v slovensko vseučilišče, potem je tudi odprta pot, da se ustanovi češko vseučilišče v Brnu in katoliška univerza v Solno-gradu.
Dunaj 18 junija. Danes je izšla naredba justičnega ministrstva, s katero se dokča, da morajo odvetniki in odvetniški kandidatje nositi talar inbaret,in sicer pii tistih sodnih opravil'h, pri katerih morajo po naredbi iz leta 1897 sodniki in funkcijonarji državnega pravd-ništva sedelovati samo v talarju. Za odvetnike predpisana ntša je popolnoma i&ta, kakor jo imajo sodniki, samo našivi morajo biti iz črnega baržuna.
Dunaj 18 junija. Kasacijski dvor je zavrnil vse pritožbe v zadevi obsodbe katoliških sleparjev posojilnice sv. V.iclava v Pragi.
Budimpešta 18 junija Danes je bila izrečena s tolikim zanimanjem pričakovana razsodba v procesu proti železničarjem zaradi zadnjega štrajka Obtoženci so bili vsi oproščeni. Drž pravdoik je oglasil ničnostno pritožbo.
Belgrad 18. junija. Knez Ferdinand bolgarski se je danes pripeljal sem, imel na kolodvoru kratek sestanek s kraljem Petrom in se potem spet odpeljal.
Rim 18 junija. Takozvana „Congregazione del Conci'io" je izdala dekret, s katerim m prepovedujejo vsakovrstne manipulacije z masnimi štipendijami Škofom se strogo prepoveduje jemati svojim duhovnikom kake mašne štipendije; tudi v dobrodelne namene se to ne sme zgoditi.
Pariz 18 junija. Preiskovalna komisija glede poskusa, podkupiti ministrskega predsednika v korist kartuzijancem, je odredila hišno preiskavo pri Chabertu, ki je bil posredovalec v tej zadevi. Pri hišni preiskavi so se našli jako važni papirji
VVashington 18. junija V Lizboni mudeče H severoameri-ško brodovje je dobilo p j velja da obišče grške in avstrijske pristane, potem pa se združi z drugim v evropskih vodah mudečim se ameriškim brodovjem ter odide v Turčijo. Po tem združenju bo ameriški poslaaik v Carigradu zahteva1, naj prizna Turčija Zru-ženim državam tiste predpravice, kaker nekaterim evropskim državam.
Rusko-japonska vojna.
London 18 junija Tekom današnjega drpoldneva ni došlo ne eno brzojavno poročib z bojišča.
Berolin 18 junija. „Koln. Ztg.u javlja, da je v Moskvi mobiliziran en nov polk, ki sa z izrednimi rzervami razširi na dva polka
London 18 junija. Reuter javlja, da se je potopila n^va japonskaJtransportna ladja, in sicer „K a tsuno m aru", zadevši ob neko drugo japonsko ladjo.
London 18 junija. Japonci so — kakor poročajo listi — kupili na Angleškem velik o vojno ladjo, ki je Že na potu na Japonsko.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V enem prejšnjih poročil smo že omenjali, da tendencijoznim poročilom o baje slabi letini vsled nedostajanja moče ni pripisovati posebne verodostojnosti in važnosti, ker hos-špekulantje dosledno vsako leto izrabljajo za žito slabo vreme v svojo korist. Običajno pa se je že pokazalo, da so te vrste poročila znatno pretirana, nadalje pa imajo, v kolikor so istinita, svojo protiutež v dežju, ki hipoma odstrani vsa pesimistična naziranja o letini. Tudi letos se je vidno pojavil ta vremenski manever ter tiral cene kvišku do višave, ki bi se niti pri istiuitem izostanku žetve do 25" 0 ne mogle vzdržati, tem manj, ko je začelo deževati in se je napovedana škoda v dokajšuji meri popravila. To slednje dejstvo prodrlo je šele v tekočem tednu ter porazilo stranko hosistov. Vsi poljski pridelki so v teku tedna padali ter zaznamujejo včeraj najnižje kurze celega tedna. S kurzi hkrati je oduehavala tudi efektivna roba, tako, da so se vzlic minimalni kupčiji tudi producenti umaknili s trga, da tako vsaj deloma preprečijo sami započeto bes.
Pšenica. Deževno vreme je vkl jub ponovnim poročilom o nepoboljšljivem kvaru rastline le tej vendar toliko od-pomoglo, da so besisti končno stopili y ospredje ter obrnili smer tendence. Še se čujejo pritožbe o snetju, toda kurzi so že davno prekoračili mejo tudi za slučaj, da so te pritožbe istinite — zato je oktober kurz moral pasti od 91X u na 894/05, efektivno blago pa, Čeprav so oferte skrajno pičle, je odnehalo nominalno od 25 do 30 vin. pri 50 klg.
Rži so bili hosisti nekoliko bolj naklonjeni, češ, da ji snet ne bo napravila toliko škode, zato je ostal tudi kurz bolj stabilen. Proti 6S- 83 v zadnjem poročilu, notira včeraj oktober-kurz G74 ::, docim o kakih transakcijah ni slišati. -
Koruza je še nadalje zelo zanemarjena. Splošno je kouzum letos vkljub lepemu blagu tako silno omejen, da utegnejo preostati za prihodnje leto velike zaloge starega blaga. V tem pa največ tiči tudi izvor odnehavajoče tendence. Julij-kurz notira včeraj 51:> avgust 5-T 88J efektivno blago je potom limitov dobiti 5/io vm- ceneje.
Oves se je v tekočem tednu zanemarjal tako s strani konzumentov, kakor tudi producentov, kar je prov-zročilo. da je ostal nominalno skoro v nespremenjeni ceni. vendar pa je bilo blago druge vrste dobavno 5 do 10 vin. ceneje.
Moka ima nekam boljši konzum, vendar pa se pokorava tendenci žita ter že daje popuste na cenah, katerim bodo brezdvomno v kratkem sledili nižji ceniki, ako bi se na trgu ne pri-godilo kaj izvanrednega.
Špirit notira nespremenjeno.
Riž. Od cenih zaključkov odpo-klicujejo prav pridno, za nove nakupe pa se zahtevajo višje cene, ker mora tudi druga roka nove nakupe dražje plačevati. Utegne se prigoditi, da bo proti koncu kampanje nedostajalo blaga, kakor se je to zgodilo pred leti, vsled česar se imamo nadejati po-viškov.
Olje. Za september se pričakuje novo povišanje carine, zato podaljšujejo sklepe, glaseče so do konec junija, le do septembra. Cene so se nekoliko zboljšale.
Sladkor. Prva roka zdržuje trdne povišane cene — ker je pri tem druga roka s sklepi domalega gotova, prenehala je tudi ta z nižjimi ponudbami. S 1. julijem se prično ponudbe za čas od 1. oktobra 1904 do 30. septembra 1905. Rafinerije se že sedaj trudijo, da si pridobe zastopnikov in odjemalcev. Nekatere rafinerije bodo proizvajale v dosedaDJi množini, druge bodo produkcijo povečale, vsled česar je danes težko poročati, kakšne bodo cene za novo kampanijo. Na podlagi oktoberske cene za surovino kalkulirajo rafinerije naslednje:
Ustje za oktober.....21.60
za morebitno nižjo nabavo ali ugodnejšo   voznino rafinerij
proti Ustju......—.50
prištevši 11° (, kalo pri proizvajanju........ . 2.32
stroški raiinerije in place
davek .......
provizija zastopnikov .
24.42 7.— 38.— —.25
68.67 3.50
vozniua do Ljubljane ....
72.17
Od rafinerij dovoljeni popust 2°/0 se krije 3% taro, ktero uživajo rafinerije pri carini.
Po tem kalkulu bi cene ne mogle biti nižje nego danes, raiinerije pa tudi ne bodo pričele prodaje po nasprotujočih si in nizkih cenah.
Sicer so se pogajanja v zadevi enotno se glasecih ofert pod predsedstvom direktorja Rohrbach - rafinerije vršila brez uspeha in se tudi v tem stadiju opustila — kakor pa rečeno, vsaj spočetka diference ne bodo velike.
Kava. V tekočem tednu došla poročila iz Brazilije se razlikujejo od zadnjih poročil. Poroča se namreč, da traja deževno vreme dalje iu dobro upliva na razvoj rastline — ovira le dovoze, ki so se res zmanjšali. Cene se vzdržujejo dobro, na kar vpliva poročilo, da je bila cenitev previsoka. Novo blago bo baje v zrnu majhno, kakor lansko leto. Vsak teden se menjajoča poročila pa niso po tem, da bi si mogli napraviti jasno sliko, ter bo to se-le ob žetvi mogoče.
Petrolej notira nespremenjeno. Oil-kompanija v Dieditzu z zidanjem nove rafinerije še ni pričela, ker se jej glede stavbinskega dovoljenja delajo zapreke. 50 oralov zemlje je kupila le za slučaj, da se ji zidanje dovoli. Protesti občin pa se vrše najbolj vsled pritiska kartela Zato nam v tekoči kampaniji na to rafinerijo še ni misliti, ker se za zgradbo potrebuje najmanj 6 mesecev.
Častiti someščani!
Ob vsesokolski slav-nosti je treba prenočiti kakih 2000 Sokolov in drugih odličnih slovanskih gostov Nedostaje nam prenočišč; zato podpisani odbor vljudno prosi, da nam častiti someščani v svojih zasebnih stanovanjih dajo na razpolago sobe s posteljami, kolikor jih morejo pogrešati. Dotične oglase blagovolite sporočiti načelniku stanovanjskega odseka br. Viktorju Rohrmanu ali pa br. Avgustu S tam c ar ju v banki ,Slaviji*.
Odbor ljubljanskega „Sokola". Poziv
do bratov „Sokolov", članov stanovanjskega   in sprejemnega odseka za vsesokolski zlet.
Pozvan od pomnoženega cdbora »L jubljanskega Sokola«, da naj prevzamem načelništvo za stanovanjski in sprejemni odsek, sklical sem na dan 16. t. m. prvo sejo, da se ta odsek konstituira in najnujnejše ukrene. Od 23 naproše n i h bratov »Sokolov« odzvalo se jih je vabilu samo — 8—! Bratje »Sokolio! Tako ne bo šlo. Do vsesokolskega zleta je samo še štiri tedne. Dela nas pa čaka mnogo. Razdeliti se mora isto na več bratov »Sokolov«. O s m e -rica ne bo tega zmagovala.
Ukrenilo se je sicer že mnogo važnega. Zagotovili smo si do 100 hotelskih sob, tudi nekaj privatnih. Obljubljene so nam izpraznjene šolske sobe mestnih šol i. t. d Toda posla je š« izredno obilo. Rabili bo demo okoli 2000 postelj.
Na prihodnji četrtek, dne 23. t. m., sklical sem drugo sejo. Pridite sigurno vsi vabljeni bratje »Sokoli«! Kdor ne utegne, prosim ga s tem, da mi naznani namestnika, ki bi kak posel prevzel in z vztrajnostjo in veseljem deloval, kajti zadnjih 14 dni L o d e m o se morali izreči za perma« n e n c o.
Torej na svidenje prihodnji če trte k!
Nazdar!
V. Rohrmann.
V Ljubljani, 18. -unija 1904
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MollavegaSeidlitz-praška", ki Be dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Bkatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta praSek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 18-9
ikjgT Spedstiro^ ki prebavne organe spravlja v red in jim tudi po daljši
rabi ne škoduje, ampak jih še krepi, je ^4'l*nlin4t   tinktura   talca wmm*\fm M*i-
ccolija v I juhi ja ni na ihunajski 7 cesti. Zunanja naročiia po povzetju. 5
• Lekarnarja Julija Kehau-manna sol za želodec je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo, kar dokazujejo ne-brojna priznanja. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerednostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu.
„Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—15 Glavna zaloga; Dunaj, I., Predigergasse 5.
TV» prebav |J a I ne organe mt> mora uma I ti, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno nplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva se pa tudi po tukajšnih lekarnah. b
Klobuki za name.
— Moj bogato llustrovani
cenik 1904
za damske klobuke
— — razpošiljam — —
brezplačno in franko.
Naročila In popravljanja točno
— — In po nizki ceni. — —
Jttodnt salon klobukov
— — za dame — —
HENRIK KENDA
— v Ljubljani. —
824-13
Oblastvero konces.
vzgajališče
javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala
Artur Speneder
DUNAJ, XV., Neubaugiirtel 36
Ustanovljeno 1849. 219-22
Mnogo denarja SSSS
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd, itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak.
zavar. barvilo za blago „F L OI". Poskusni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (črno in višnjevo tegetthof-blau) 10 h več).  Poskusni zavitki so za-
Pozor!
stonj, ker se za to založenih 20 h pri na-kupu originalnega lončka odšteje._
podjetje   barvil   za lilajjo
Dunaj, VI., Wallgasse 34.
Edino, od profesorjev in zdravnikov preizkušeno in priporočeno, l*lwllne pro-Nto čistilo za zobe je dr. J. €i. Poppa, c. in kr. dvornega zobozdravnika na Dunaju VIII«, pristni
Anatherin |
ustna in zobna voda proti vsem ustnim in zobnim bolečinam le v gori vcodob-ljeni steklenici a K 2 80, 2 — in 1*—.
Creme za zobe v lončkih brez škodljivega mila. a 60 vin. ohrani usta, zobe in zobno meso res vedno lepo. zdravo, brez duha in bolečin II 2966—16
.. \ natlieriii" pasta za zobe v steklenici K 1*40, v zavoju 70 vin. Pra-Kek za zobe K 126. Plomba za zobe K 2 —. Milo Iz zellse 60 vin.
L
ev oli iz za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-805       jim očesom, žuljem Itd. 13
Glavna zaloga :
L.
Dunaj -3il9idling.
Za- t____• obliž
Dobiva se v vseh lekarnah.
Frideno
Fau u> FrliSeiio pure, steklenica K 5 —, specialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim.
Higienski preparati za otroke.
t Mina voda za otroke KI'-, najnovejša pridobitev na polju gojitve otrok, za gojitev ust in za zabran jen jo proti nalezljivim boleznim, kakor: ošpicam, škrlatici, davici itd.
CreVne za otrobe K 1 20,   proti ranje-nju dojencev.   Prašek K —tO, najboljše za otroško kožo.
Ceniki s številnimi zdravniškimi priznanji gratis in franko.
Vpeljano % otroMklh bohilrah.
Svedočbe od vojvodinje Baenske, baronice Gorizzuti, baronice Rothschild, vojvodinje Manchestr8ke itd.   Razen tega spričevala
odličnih zdravniških avtoritet. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in par-fumerljah, kakor tudi
v generalni zalogi: Dunaj, L, Graben 28. 664-15
Le „Tempel-vrelec" in ,|8ty-ria-vrelec" sta
kot rogaški slatini postavno varovana Vsi drugi izdelki, ki nimajo oznamenila „Tempel-vrelec" ali „Styria vrelec', temveč se spravljajo goljufivo pod imenom „Rogaška slatina" v promet, naj se zavrnejo. — Oskrbništvo deželnih vrelcev Rogatec-Slatina.
--"   " 1
f''f zvrsian litin um Oo*ct«i« • orimMjniafn 1
^        Wydrove žilne kave
f
le ^
: .. j 5
POSKUSITE! Vzor.fc Or*<o.&4|na.
?utin« 6 »t poMjk* 4 K tO h l/.t.co.
DOMAČI PRIJATELJ'"
VfđroOm /cCtrn* J trse ta it T>rafa I 7, /
Proti zoboboiu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dimno in odstranjuje neprijetno Mapo Iz umi.
1 Mtekleiiiru z navodom 1 K.
Melusine zobni prašek
1 Hbatljlea »O vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto. = Edina /ulova. _
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, mediclnalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglčnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta st. 1
ncleg novozgrajenega Fran Jožetovega
iubU. mosta 38-24
Zahvala.
Prostovoljno gasilno društvo v Cerkljah na Dolenjskem izreka svojo naj-iskrenejso zahvalo vsem p. n. dobrotnikom in druStvom, ki so pripomogli na katerikoli način k lepemu vapehu dne 29. maja t. 1. prirejene slavnosti blagoslovljenja nove briz-galne in društvenega orodja, v prvi vrsti veleč. gosp. župniku Antonu Gabriču, slav sosednim gasilnim društvom iz Krškega, sv. Križa in Leskovca, vsem velecenj. darovalcem d&ril in dobitkov, vsem velečast. gostom, ki so našo slavnost s svojim po-setom pcčastili, kakor tudi enim veleče njenim, ki so bili zadržani v Krškem pri g. Šenerju, za naklonjeno vstopnino 13 K Na pomoč!
Prostov. gasilno društvo v Cerkljah
dne 8. junija 1904.
Ed. Bohinec Alojzij Marinček
tajnik. načelnik.
Darila za „Narodni Dom".
CX. izkaz „Krajcarske družbe".
Prenos   ...    K 80.576 65 Doneski za mesec april; plačali so   č\\  p. n.  dame in gospodje:
Dr. Ivan Tavčar . „        10*—
M.  Pleteršnik   ta   D.  pl. Trn-
koczy, a rt K, skupaj . . . m 12 — Dr. vitez K Bleiweis. *\r. M. Hud-
nik, Fr. Ma!ly, dr. Fr. Munda
in V. Rohrmann. ;i 4 K. skupaj 9 20' — J. S.   Benedikt,  vitez J. Blei-
weis, A Dečman, P, Drahsler,
J. Duffe, I. Gričar, dr. I. Jenko,
dr. J. Kušar, E. Lah, M Leu-
stek, J. Lozar, J Martioak, G.
Pire, L. Pire, dr  L Požar,
A. Skabrne,   dr. St. Sterger,
dr.   Fra«   Zupane   in M. Zupane, a I K, skupaj ,       38 —
Fr. Birle, i. E. Hrast, J. Maček,
L. Schwentner,  Fr. Stare, A.
Tavčar  in  dr.  I. V.,   a  1 K,
skupaj.........„ 7-
Doneski za mesec maj; plačali so čč. p. n. dame in gospodje :
dr. Ivan Tavčar......9 \Q- —
M. PleterSnik   in  U. pl. Trn-
koczy, a rt K, skupaj .... 12 — Dr. vitez K. Bleiweis, dr. M. Hud-
nik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda
J. V. Rohrmann, a 4 K, skupaj    „        20- —
S. Benedikt, vitez J. Bleuveis.
A.  Deoman,  P.  Drahsler, J.
Duffe, I. Gričar, dr. I. Jenko,
Dr. J. Kusar, E. Lah, M. Leu-
stek, J. Lozar, J.Martinak, G. Pire,   L. Pire,   dr. L. Požar,
A.  Skabrne,   Dr. St. Sterger,
k *2 K, skupaj...... 34 —
Fr. Barle, I. E. Hrast, J Maček, L. Scliweutner, Fr. Stare, A. Tavčar in dr. I. V., a i K,
skupaj........ 7 —
Doueski  zu  mesec junij;
plačali so čč. p. n. dame in gospodje:
Dr. Ivan Tavčar,...... 10* —
M.   Pleteršnik   in   D. pl. Trn-
koczy. a rt K. skupaj ... . 12-Dr. vitez K. Bleiweis, dr. M. Hud
nik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda
in V. Rohrmanu, a 4 K, skupaj f 20" — J. S. Benedikt, vites J. Bleiweia,
A.   Dečman,   P.   Drahsler, J.
Duffe, I Gričar, dr. I. Jenko,
dr. J. Kusar, E. Lah, M. Leu-
stek, J. Lozar, J. Martinak, G.
Pire,   L.  Pire,   dr. L. Požar,
A. Skabrne, in dr. St Sterger
a 2 K, skupaj . . . . . m 34 — I. E. Hrast, J. Maček. L. Schwent-
ner, Fr. Stare,  A- Tavčar in
dr. I. V., a 1 K, skupaj   .   . _6-
Skupaj   .   .   K 80.823 55
Opomba: Vsem čč. gg darovalkam in darovalcem, ki ž njim v težavnem položaju rodoljubno vstrajajo, izreka najtoplejšo zahralo
odbor „Krajcarske družbe".
V Ljubljani, dne 17. junija 1904.
Darila.
U : r.ivn.atvu našega lista bo p>hu Za družbo sv. Cirila In Metoda: Vese!,
omizje tanj boraše v v Maverjevi gostilni v Kranja 1 K 70 v. — Gosp. Josip Pehani t Žužemperku 12 K 70 v, nabrano v nabi ralniku Pehanijeve gostilne v Žužemberku — Skupaj 14 K 40 v. — Živeli'
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani,
Dradm kurzi dunaj. borze 17. junija 19rn
4 2° o majeva renta . . 4 2°/A »rebrna renta , . 4°/0 av8tr. kronska renta
*•/. 4«
4%      „ zlata ViQ posojilo dežele Kramske 4%% posojilo mesta Spljet
„ zlata L ogrska kronska
*/
41
Zader
0 bo8.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. .
«*/• m m m • 4* a° o zst. pismagal.d. hip. b.
41B')o pe&t. kom. k.  o. z
10% pr.....
i1//1/«, zast. pisma Innerst. hr.
•Vi
4»/
ogrske cen.
dež. hr......
■ z  pio. ugr. h'p. ban. 0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
obl. češke ind banke 4° „ prior.Tr8t-Poreč lok. žel. 4*0 prior. doL žei. . • • 3J o ~ juž. žol. kup. 1 7 41,. avst. pos. za žel. p. o. .
Nreeke
Srečk« od 1. 1854 .... n h ii 1^60Vt • • • „ 1864   ... .
„ tizske......
„    zera. kred. 1. emisije
„    ogr. hip. banke  . .
srbske a tra 100 —
turške.....||
Basilika srečke . . . Kreditne „ ...
Inomoške „ • • • Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,,      .   . .
OgT.      „        ti     n ...
ttudolfove „ ...
Salcburško t, ... Dunajske kom. ,, ...
Južne železnice     .   . . Državne železnica .... Avstr. ogrske bančne delnice Av&tr. kreditne banke    . . Ogrsko
Zivno8tenske „ Fremogokop v Mostu Braz-Alpin8ke montan .... Praške žel  indr. dr.  .   . .
Rima-Muranyi..... 485 -
Trbovljske prem. družbe Avbtr. orožne lovr. družbe Češke sladkorne družbe .
Valnt*
C. kr. cekin......
20 franki
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke
Laski bankovci.....
Eublji........
Dolarji..... .
Žitne cene v Budimpešti
Dne 18. junija 190J. Tertulu.
Plenica za oktober
Denar	Blago
9920	
&9-	99-2»,
OfrflO	
1)8-86	118
97 15	£7 :s?>
118*10	lln-ao
100*—	
UXJ-26	10125
100- -	10» f -
100-36	10135
i'9 n	99 45
9U7&	loi r06
101 70	io2 n
106 60	107-50
101-!	102
100 50	iog n
100-	
100 -	101
997ft	w
mm	
99JS0	100 -
294 25	296 a
U07I	10«. 75
185	196
182 -	184
257 -	2n
tm	163 K
295 -	306
290 -	29? -
26H -	274
90 -	93 n
J 26 75	127 71
21 10	22 1
463 -	474 BO
73-	83 -
78-	82 -
67- -	70 -
5i?5	%%•%%
29-	30 -
67 -	72
75- —	79 5,
M2	f«2 -
78 75	79 75
632	, 833 -
1616 —	m
838 50	' 639 51
742 -	744 -
249-50	m
0 3	609
10790	41.h •
2004 -	2-04 -
485 —	480
305 -	! 307- -
-.74 -	47H
154 -	156 -
1133	11
19« 1	l
23-44	PUI
m 9i	MDB
11732	11TM
94 97	
253 -	^5 i
4tr4	5 -
Rž ,, oktober 1904 . Koruza „ julij 1904  . .
n  avgust  .   . .
,. pomlad .   . .
6 vin. ceneje
50 kg H „ 50 „ 60 „ 50 „
HI
6 74 b H 52J B 51
Keteorologično poročilo
'.ili** a»d nor t-a JV.-1.  3p«d&JI u-»cni tlkJt lit 0 m
Junij	Cas»	Stanio ban metra v mm,	|» 1 t	Vetrov*	N«b.
17	9. zv.	740 4	217	brezvetr.	jasnu
18	7. zj	737 8	17 4	si. svzhod	
■	2. pop.	73*i5	284	p. m jzah	d«l. obluč
bredn^a vCerajSnia t^mperaiira: : Eftanaale* 18-0\   \J ;'ir"m» v      irtkh : 'JU -
Mladenka
poštenih staršev,  stara IG let, znn računstva ter slovenskega iu nem>., jezika,   bi rada  vstopila  v   kaki« trg vino   z   mešanim   blagom   kot uecuka.
PAVLA   M EOVEN
Kostanjevica št. 36, Dolenjsko.
Sokolsko
je   neki   postreSček   pred par meseci pomotoma oddal na napačni naslov. i.
Kdor je  obleko dobil,  naj jo blagohotno odda gostilničarju g. KAVČIČU na Rimski cesti.
Jako dobro ohranjen stekleni kontor in plačilna mizica, kakor tudi več rabljenih pisalnih miz se SS1 ceno proda
pri tvrdkt
fini. 3[risper
oddelek za galanterijsko blago
v £jubljani. 1716-1
24
TG
MATTONI-JEVA
alkalična kiselica
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušana pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih.      o—5
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
sprejme takoj
Anton Drukar
mizar v Kranju. 1709—2
1701-SJ
Elegantna
um
g^r se ceno proda. ~Vfi
Kje? pove uprav. „Slov. Naroda".
Jako elegantna, popolnoma nova, moderna manjša i703-a
salonska garnitura
najfinejše izvršitve se prav ceno proda.
Vpraša naj se pri g. Pucu, trgovina s pohištvom, Dunajska cesta 18.
M trgovski pomočnik
dobro izurjen v železninski in špecerijski stroki ter z dobrimi spričevali želi svojo dosedanjo službo s 1. avgustom premeniti. Vstopi tudi kot potovalec. Kdo, pove uprav. „S1. Nar.u    1738 1
Službe
dacarja ali kontorista išče mlad mož, 28 !et star, zmožen obeh deželnih jezikov, kije tudi obiskoval trgovsko šolo. Dober racunar in vajen pisave v obeh jezikih. — Dopisi naj se pošiljajo pod K. P., poste restante, Celje.     1700 2
Več spretnih
mizarjev
za Izdelovanje portalov in znotranje hišne oprave, dobi stalno delo proti dobri plači. 1706 -2
Kje? pove npravništvo ,,Slov. Naroda".
Učenec
14—15 let star, krepak, poštenih staršev, se takoj sprejme v ključarsko obrt pri
v Cerknici poleg Rakeka. 1668-3 najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. PLUX
Gosposke ulice št 6 1727
t&^«5 nn|nos
privatne kuharice, sobarice, kuherlco k orožnikom, 12 gld. place ; kavarnarske blagajnlčarke, prodajalke v trgovino z mecanim blagom, natakarice, pestunje, preproste bone, kočljale itd ; — dobra mesta v Ljubljani in zunaj.
Avstrijski
izdelek!
Novost!
K
Derbi sr
napravljen iz francoskih vin i
priporoča za blagovoljni poizkus
ANTON STACUL
v Ljubljani.
1696-2
gostilničarji in mesarji!
Radi bolebnosti dam takoj pod ugodnimi pogoji v najem svojo staro in dobro uspevajočo mesarsko in gostilnicarsko obrt z lepo eno-nadstropno hišo v sredini mesta, s prostorno kletjo, potem mesnico, klavnico in ledenico. Poslopja se nahajajo v dobrem stanu. — Natančneja pojasnila daje lastnik Franc Jerman, mesar in gostilničar v Črnomlju, Dolenjsko.
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v Ejubljatit Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča: Najboljše urejeno sulogo
llriir^a   papirju, trg-uv-
siUlh in poulovnlh knjig, »ol»klli zvezku«) bilježili «*, crni I« Itd. Dimnik,   Avstrijska /«o-d»v(na /a Ijtidnbko moIc. Haitenskf table za 1'rnlv-„ efio rarmifro. Šolske l4.njla;e  za Ijutlske sole*
Molitienlke v rasnih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Itlpe slovensUln llteratov. Razno a~alantrr. blago itd.
lizke CMS, točna In solidna pestrsžba.
JOSIP STUPICA
Jrrnienar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev, 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
a* • Cene nizke. ■ a*
I
4)
O
M
N
O Ki
C
e
o
« e
C
ogasivo tas
z lasnim cvetom in poni ado ,Linge) Long1
po I K;
tsernati zobje
z |Menthol( - ovo ustno vodo in zobnim praskom po I K 60 h;
c
epota potli in
z ..Aida
l
telesa
milom: cvetlično 60 h, cream I K.
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg       Jurčičev trg
\ lij u bi j a ii i.
Razpošilja se proti vpoBiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem.
Jv. Seutiig
trgovec z usnjem na drobno in debelo 36
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
prah
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|ielA film cenah: I It«. HO  h, vee a 90 h, pri
nakupu večje množine se ceneje.
JfOvo! Patentirano Jfovo!
nepremočljivo mazilo
za pocrne nje rujavih čevljev, usnja itd.
Kontoristinja
zmožna slovenskega in nemškega jezika, izvežbana v knjigovodstvu, z večletnimi izpričevali, išče primernega mesta. 3 Blagohotne dopise naj se pošlje jod A. Z. poste restante, Ljubljana.
Večletni
popolnoma izveiban v vseh notarskih in odvetniških delih, jurist, želi do jeseni, t. j. do 15. septembra t. 1., svojo službo spremeniti.
Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-ništvo „Slov. Naroda". 1717—2
reelna, iz v ratna, 5 k g franko carine prosto ——————     po povzetju. 3
Mexlcot ekskvisitna        kg. gld. 1 77
IPerl Kuba n žlahtna Java ff modrikasta Salvador jako fin Campinas najfinejši
Cenovnik zastonj.    Razpofiilja naravnost.
Oolonlal Import Oompagnlo Flume 133 14
170
1 50 1 30 125
Svarilo!
Kdor moi' ženi Luciji Reiek, zda) omeženi Šolar v Mojstrani,
oziroma v Hrutici, kaj posodi »ti kaj druzega da, nisem jaz od danas njega dneva ved plačnik. 1675—3
V Mojstrani, 13 julija 1904.
Ivan dolar
mizarski mojster v Mojstrani št. 24.
Ljudevit Borovnik
pužkar   w   Borovljah (Ferliseli) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puistk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluj« stare samokresmee, vsprejema vsako« vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c. kr. preakuse-valnici in od mene presku&ene. — llustro-82 vanl conlkl zastonj. 54
Esence
prve, neprek08ljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, Žganja, vseh Spi-ntuoz in jesiba pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen.    7o9—15 Zanesljivi Specialni recepti.
Ceniki In prospekti gratis In franko.
Karel Filip Pollak
tovarna za esence v Pragi*
(Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.)
Išče se samostojen
knjigovodja
in koreapondent.
Biti mora spretna in zanesljiva oseba, dobra trgovska moč z znanjem jezikov (slovenščina, ozir. hrv., ital. in nemščina). Prednost imajo oni, ki so verzirani v trgovini z lesom. Plača pe dogovoru; stalna in prijetna služba. Ponudbe je poslati 1738—1
JOS. ULČAEAR
Trst, ulica S. Franoesco štev. 2.
Vse strmi nad dobroto teh že ćrez IOOO M ,     -     prodanih  poljskih kukal.
f^%|S!fe  Mesto K 40 le K 12. Vdetino ^.|rV^f.^:;V   akromatsko dveji.ato poljsko rt*-»Vw i kukalo, najnovejše, preizkušene konstrukcije s 6 objektivi, model  „Zeus"   za potovanje, gledališče, 144 mm, a kompasom, usnjatim tokom, jermenom iu vrvico. Cena 12 K, Priložnostna cena.
Daljnogled
r
se nosi pripravno v žepa in se lahko pritrdi na vsako palico kaže na veft nr oddaljenosti K 2'— franko K  2 40. Čndezni  mikroskop s lupo, poveča vsak predmet 400 krat, 2 K.
Najboljši ameriški stroj za striženje las
iz najbol šega jekla s 3 grebeui ki be pffo* denejo za 3 vrste
striženja, po ceni in higienskih prednostih preseže vse dosedanje izdelke. Vsakomur nenado-tuestl iv. Cena kompl. stroju K 5.f>0, naj ti n. kakovosti K 7'—, za brad j K 6'60# Za striženje konj in psov po K 5*60, brzi varnostni samobrilni apprat v eleg. kovinski kaset K 4. Razpošiljanje proti povzetju.
M. RUNDBAKIM. Dunaj IX I,
Llchtensteinstrasse 23.
Ceniki gratis. 1691-1
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Mlvalnl  atrojl  p« nsjsslžjl
Blslkle in v to stroko spadajoča popra* lis. izvršuje prav dobro Iss eenu.
laAaaaaaaAAaaaaaaAiaaAaaaAag
A. KUNST
Ljubljana
ŽjicLoTrelce ulice
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno ne Izbero.
VsakerSna naroČila izvršujejo se točno m po nizki ceni. Vso mere se shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
ffffffffTTffTffTf?ffTTfffV
unnnnnnnnnnnnnnnn*nn%nnn%nn
n
Ign. Fasching-a vdove s
ključavničarstvo * Poljanski nasip št. 8 (Reichjva hiša) i
priporoča svojo bogato zalogo ss
Atodllnlli ognjldd jj
nejprlproetejslh kakor tudi najflnsjilh, g
z solto medjo ali mesingom montira- %
nih za obklade z pečnicami ali kahlami. JJ
Popravljanja hitro in po osni. Vnanjs 5
naročila se hitro izvr&d. a
a
A.KRACZMER klavirjev
LjnMjaiia Sv. Petra cesta 6.
priporoča
popolno zalofo
kratkih
klavirjev, mignono? in pianln
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, c. kr
dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se »opravljajo, ubirajo in Irvtluji se podlaganje z usnjem strokovejaško In prs-sirbno in zaračunavajo najcenejši.
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana      ] ™ J  Špitalske ulice štev. 5.
[Izurjen
1731-2
trgovski pomočnik
21 let star, z najboljšimi priporočili, zdaj kot poslovodja v večji trgovini mešanega blagay želi službo premeniti.
Ponudbe naj se pošiljajo pod MM. M. 21" na npravništvo „Slov. Narodau.
Preobleke. .-^^FoMTav'ila
W L Mikuscn ^1
f tovarna dežnikov ^
Ljubljana, Mestni trg
ooo°ooo
Prodajalko
izvežbano v prodaji špecerijskega blaga sprejme
IVAN JELENC v Tržiča
a-orenjelco. i68i—
nI iloioT
po 0 cm in 5 cm debalib, samo ?ost rdeč leg (S-.eiolarchf), je naprodaj.
Ved pove lastnik J. Peternel na Bledu. vm~*
Gostilna in jebrija
„pri Golarju" v Kranju 7
se odda s 1. septembrom v najem.
Pogoje pove Jožef Kovač v
Kranju 6t. 6«
1722-2
Za neko trgovino z mešanim blagom na deželi se iščeta
spretna blagajničarka in prodajalka. ==
Ponudbe pisarni za posredovanje služb in dela 1736—1
T. NOVOTNY
v Ljubljani, na Dunajski cesti it 11.
Še mnogo denarja leži na cesti.
Povsod!    StalnoI Povsod!
Lahek, prijeten zaslužek za osebe vsakega stana, dame in gospode, s preprostim, obrtnim, domačim in pismenim delom, ročnim delom itd. brez predznanja, na domu ali zunaj doma. (Opravlja se tudi lahko v prostem času).   Naslov  RUDOLF rast,
odd. 163, Teiin na Labl. Vpraša naj se po dopisnici, sklice vaje se na ta Časopis. 1734—1
sprejme s t. avgustom
Mlekarska zadruga Zagorje — St. Peter.
Na Jesenicah (Gorenjsko), kjer se gradi nova železnica in kjer «e nahaja velika tovarna kranjske obrtne družbe, se proda radi stalne preselitve lastnice
emadstropa niša št. 19
z vrtom. Ker ima ista v pritličja šest prostorov in leži sredi glavnega trga, je posebno pripravna za vsakršno trgovino. Plačilni pogoji so jako ugodni.
Pojasnila daje iz prijaznosti Al. Schrey na Jesenicah. 1718—2
1 Ženitna ponudba. 6
■ Af/acf trgovec sc jeli zaradi
m rodbinski^ razmer  v ^rat^em j poročiti. Trgovina j dobrim prometom je v ja^o lepem Juraju na Dolenjskem;  gospodične,  %i so vajene v trgovini imajo prednost.
Ponudbe pod „Jrflad trgovec" naj 5c pošljejo na uprav. «Sfo Jfaroda". 1719-2
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, okono-mije i. t. dr. v vsakor&ni izpeljavi. Že 30 )fct so najbolje priznana. Pri-cDana tudi kot najboljši in naj-'rpežnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stsdllns ognjišča zs hotele, gostilne, restavracij«, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani -nam ki. 643—33
Tovarna za itedilna ognjišča „Triumph"
t*. Goldichmldt «V Min
0L^W
03313
6210363506^^
72
Izvrstna Roskopf-remontoarka 5 K.
Pristna patentna Roskopf ura s plombo 11 K, srebrna 8 K 50 h, dvojnat godair 15 K 50 h. zlato plakir. remontoarka z dvojnatim okrov-cem 9 K, srebrni dvojnati pokrovi, sidro 14 K; verižica, zlato plak 4 do 6 K, dvojn. oklepne veriž. z obeskom 7 do 12 K, salonska ura s termometrom, 05 cm sir, 30 cm dolgim, natanč. regul. Sve-tovnoznana precizijska ura 8 K z vremensko hišico 6 K 50 h, dobro budilke 4 K, z glasbo, igr. 2 kom. 11 K 50 h Uustr. ceniki zastonj. 1591—1
IVI. RUNDBAKIN, Dunaj IX I,
Lichtensteinstrasse 23.
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrlicev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival.
Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh
Janglefoot".
Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—137
Glavna zaloga za Kranjsko :
Rdmunđ Kavčič
• 1» •!* •!-» «1» »i* »|U «4f» »Jf» »Jr» «Jr» »1» «M •*» •*»
Trgovec na deželi, star 26* let, se želi seznaniti z gospodično, ki bi nc bila stara Črez 22 let in bi imela nad 10.000 K premoženja.
Resne ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Slo-Narodau   pod šifro:
„Tajnost 26". 1679
venskega
v Ljubljani.
v Inomostu.
Šolsko letov 1904 5 se prične dne 16. septembra. Šolnina znaša 120 K. Vsi absolventi akademije imajo pravico do enoletnega prostovoljstva. (Prvi razred trirazreduc trgovske akademije se otvori bodoče leto poslednjikrat, pripravljalni kurz za štirirazredno trgovinsko akademijo pa prvič.) 1570—2
Pojasnila daje vsak Čas
ravnateljstvo akademije.
^Govorilne ure med počitnicami ob torkih in petkih od 9. do 11. ore dopoldne)
„3[athe", voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem uČiuku. „Kathe", voda za prsi se rabi le na zunaj, je torej primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegeta-bilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gid. z navodilom o vporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem 1730—1
m d m. Katarina Menzel
Dunaj, 18. okr.( Schulgasse 3, l. nadstr., vr. 50,
St. 3934.
AZGLAS.
V občini Jesenice na Gorenjskem je izvršiti
razširjenje občinske klavnice.
1729
StroŠk so proračunjeni na 4000 K.
Tozadevna zmanjsevalna dražba se bo vršila
v nedeljo, 26. junija t. I. ob 3. uri popoldne
pri županstvu na Jesenicah.
Županstvo Jesenice
dne IG. junija 1904.
Župan: Jos. Klinar.
C. kr. priv. toTarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland ■ cemeiit v vedno
jednakomerm, vse od avstrijskega dru&tva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tlakovno in odporne trdote dale© nadltrlljujo«! dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitojSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I,, Mastmi. ianst.*?fi
U39-9
sse ©a
St. 19.994.
1726-1
Opaža se zadnje Čase, da se vozijo po Ljubljani kolesarji motociklisti s hitrostjo, ki provzroča nevarnost za zdravje in življenje pasantov  in za tuje
imetje.
Posestniki takih vozil se torej opozarjajo, da velja za motocikle pravtako, kakor za draga kolesa § 39 cestno policijskega reda ljubljanskega, da se sme s kolesi po vsem mestu voziti samo 31^"" počasi to je
tako, kakor sme v malem diru voziti prevoznik.
Pravtako veljajo za motorska kolesa v polnem obsegu vsi ostali predpisi, ki jih navaja cestno-policijski red glede koles, tako n. pr. kar se tiče zvoncev, tablice s številko, svetilke itd.
Prestopki se kaznujejo, če ne spadajo pod določila splošnega kazenskega zakonika z globo od 2—200 K ali pa z zaporom od G ur do 14 dni.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 12. junija 1904.
Župan: Iv. Hribar 1. r.
Idealnokrasno posestvo naprodaj!
Prekrasna leža (senčnato), posestvo meji na dve okrajni cesti in je na vse strani ločeno; velik park; železniška postaja; pošta in brzojav. — GraiĆin-sko poslopje s 17. sobami; mnogo postranskih prostorov; vse novo in knežje, prav praktično urejeno; lesene prevleke in stropi. Kloseti na vodo, vodovod, telefon.
Vrtnarska hišica; hlevsko poslopje za 6 konj, kompletno, luksoriozno Opravljeno (kljuke, marmornate prevleke;; osuševalna naprava na cevi; koluica za 12 voz s cementnim tlakom, veliko podstrešje, prostor za loužiranje. Steklen Cvetličnjak, 22 metrov dolg, postavil I. Gridl, Dunaj; vodovod, klet za sočivje, velik zelenjadni vrt, lesena uta, kozelc ; Itegljidce (pokrito), prostor za Lawn-Tennis, vrtna lopica, velik ribnik, kopalna uta. — Njive, travniki itd., okoli 11 ha in gozdovi okoli 14 ha. Lastna lovska pravica. 750 sadnih dreves (jabolka prezimijo). 1731—1
Veliki reservoiri, studenci, vodnjaki, kanalizacije itd.; prekrasne ceste. Vse v lastni režiji prav vestno oskrbovano. Investirana je večja vrednost. Hra-rjilnižka bremena 2f).000 gld. Proda se lc proti gotovini. — Opise pošilja
graščina Novi Šalek pri Velenju, Štajersko.
Venci trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 28
priporoc* a veliko zaloge, vsa-kovrs nin ocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka in po-štn* uaročitve, se izvrše točno ceno" in takoj
Josip Reich
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Pontrexba točna* 26 Vene nizke«
* *
«
i
♦
Od
cd
CD
Spredaj ravna oblika,
ne ti£c*i na želodec, priporoča v največji izberi
/Uojzij Perschć
v Ljubljani Pred škofijo št. 21.
* *    ****** ***** ******¥¥*¥***
Tovarna in prodaja oljnatih barv, ftrneža in lakov.
Električni obrat.
l
UMinoif-Ilano
Električni obrat.   J4- I
Brata Eberl
1
i
4 I 4 I <
J
I I I i I
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mo|stra c. kr. drž. Ii e. kr. priv. laž. žalaz.
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja,
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih
barv v tnbah za akad. slikarje. Zalojra čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
PoBebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo  za  likanje  sobnih tal pod
imenom „Rspldol \ Priporočava se tudi si. občinstvu za vso v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
a
r i
Pri nakupovanju
= suknenega = j in manufakturnega ■ blaga =
se opozarja na tvrdko eaaaaaaaaaaaaa
HUGOIHL
v Ljubljani v špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. L________ J
I
Javljam, da prevzemam v delo
slikanje napisov in črk
ter jih izvrSujem kar najboljše, moderno in v lepih barvah. 1617—6
B. GROSSER
slikar za napise in črke
nasproti mestni ljudski kopeli.
Škrat"
edini slovenski humoristično-sati-ricni tednik, ki prinaša bkO'učno
originalne slil^e.
J^haja v 7rsiu vsako soboto. — Naročnina $a vse leto 6 J£ ja pol leta 3 Jf. Posamezne številke se prodajajo po tO stotink.
Z&htevajte brezplačne številke na ogledi
Kdor trpi na padavici, krčih in dragih žive. nih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja.
prlv. NrliMnnrn*.lp«thrUr
Frankfurt a. HI.     541 17
T#er 8e hode izdelovanje soda vode opustilo, se proda po nizki ceoi malo rabljen 1643 3
aparat » izdelovanje soda vode
s steklenicami,   zaboji  in  z drugim orodjem vred. — Naslov se izve pri upravniŠtvu -Slov. Naroda".
Činov pesek (Zinnsand)
! najnovejše sredstvo u čiščenje in snaženje!
očisti vsakršno kuhinjsko posodo in vse kovinske predmete iz bakra, Kavserjevega cina <Kayserzinn\ dalje kopalne banje itd, da so kakor novi.   Presenetljiv uspeh Slovita   priznanja.   Ceno,   ker se lahko vedno zopet rabi.  Prosim, poizkusite V Ljubljani naprodaj pri       1603 6 V. Golobu,  Mestni trg itev. 10. Prodajalca mesta oddaja tovarnar
Otto Schmidt v Oraždanah A 27.
Št. 17.708.
Razglas.
1713-1
Občinski svet deželnega stolnega megta Ljubljane sklenil je v svoji seji dne 17. maja t. 1., da se imata katoliško pokopališče pri sv. Krištofu in pa vztočno od istega ležeče pokopališče evangeljgke cerkvene občine, ker sedaj ležita že v obsegu mesta, v smislu dvornega dekreta z dne 23. avgmta 1764 št. 2951 opustiti, ter s 1. dnem maja 1905 za nadaljnjo pokopavanje zapreti.
Mestni magistrat kot politična oblast prve stopinje pa je po kolegijalnem posvetovanju v seji dne 9. t. m. na podlagi poročila mestnega fizika dr. Ivana Koprive z dne T. maja 1901 in glede na izjavo mestnega stalnega zdrava: nega sveta z dne 29. maja 1901 spoznal, da je pokopališče pri sv. Krištofu tudi iz zdravstvenih ozirov nedopustno in da je s 1. dnem maja 1905 za m daljnjo pokopavanje zapreti.
To se v smislu § 62. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5. avgusta 1887 dež. zak. št. 22 javno razglaša z dostavkom, da je onim, ki imajo iz kacega posebnega pravnega naslova pravico pokopavati na oineoje nih 2 pokopališčih v grobnicah ali kupljenih grobovih, morebitne stvarne ugovore proti sklepu občinskega sveta z dne 17. maja t. 1. in proti odločbi mestnega magistrata z dne 9. t. m.
najkasneje do 30. dne julija t 1.
vlagati pismeno pri mestnem magistratu ljubljanskem.
dne 13. junija 1904.
Ces. Kr. avstrijske   ajg|   državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Zavod im
»g* rtda.
veijaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PkOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen J ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal f Aussee, Solnograd, čez KSin-Reiflin^ v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten -6 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vl%k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaena feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein -Reifling v Line dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipeko če* Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbifc, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Pod Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne oeobiu vlaK v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzenafeste, Monakovo, Ljubno, Čes Selzthal ▼  Solnograd, Lond-Gastein,  Zeli ob  jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reimng v Stevr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vere, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Line-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipeko, na Dui» čez Amstetten. — Ob 10. un ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste, Inomc*-. Monakovo {LJubljana-Monakovo direktni voz 1. in O. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki  Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeeto, Stražo, Toplu«, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne: isto tako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobai vlak t Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zve čer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. un 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz I. in II. razr.) Inomost, Franzenafeste. Solnograd, Line, Stevr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak.   —   Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipako, Karlove vare, Heb, Manjine vare, Prago   Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in 11. razr),   Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, ZeU ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, PontabeL   —   Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. un 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej   — Ob 8. un 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja,  Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih var v Heba, Plzna, Bude je vic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal s In mosta in Soinograda.   —  Ob 10. uri 4<> m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija d j 18. septembra ob nedeljah in praznikih.  —  PROGA IZ   NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri  32 m i poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer isto tak o Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18 septembra ob ne deljah m praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešam vlaki 7. uri 28 m zjutraj,  ob 2 uri 6 m popoldne,  ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. un 46 n ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Mofiani vlaki: Ob B. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. un 1J m zvč 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — čas pnhoda in odhoda )e osna&n po 8rednjeevropejskem času ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Otvoritev mesarske podružnice.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da odprem z 18. junijem t. 1.
v Streharjevi hiši Tržaška cesta št. 2
mesarsko filijalo
kjer bodem prodajal goveje meso kakor zuano le  pitanih volov in
telečje meso po sedanjih cenah.
Priporočam se za prijazno uaročevanje. 1732 7t odličnim spoštovanjem
FRAN LOVŠE
mesar na Jurčičevem trgu in na Tržaški cesti it 2.
40
S/O
■i
Optičnizavod
tO
CD
Ljubljana
Jurčičev trg št. 3.
Trsta v
Novo, pa izvrstno!
CUNARD LINE,
parobrodna družba prve vrste, vozeča
orli:.
i
1
i i •i
i
i
0(7V!::.ikit  voziiJh  okoli  h dni.
Najbolj in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko; prosta, dobra in obila hrana 'i kg  proste prtljage, prčenSi že od Ljubljane N-jbenega presedavanja, nobenih postranskih t>tn.)-'>5c«.»v med potjo.   SO kron ceneje, nego  povsod drugod.
Prihodnji  ođbod iz Trsta: Parnik ULTONIA dne II. junija
in pozneje vsakih 14 dni.   Ođbod iz L ubijane dan preje zvečer.        Vpisati se in vozno karto s K 20 - fu zaarati. je t'eba vsaj nekaj dni preje.   Vsakršna pojasnila, zemljevi le te prt ge ter vozne karte izdaja le
F.   KOWY, konces glavni agent U09-9 Cjubljana. a jVtarijin trg štev. 1. s Ejubtjana.
Črt
Tovarna za kruh in pecivo
priporoča
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
IMF" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (Častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
Naročila z dežel9 se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 163-45
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 26. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vo/ovi za kruh in pecivo.
5SfS
■Ste
Išče se t Ljubljani
gostilna
na račun ali v najem.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 1677—3
1000 kron
ako je goljufija
Brezskrbno rodbinsko srečo janiCi knjiga o pre-
ohilem blagoslovu otrok. Z več tisoč /ii'.vu.iiHTunj pošilja diskretno za 90 h v avatr mukal) fotpt
A. Berlin S. W 220 Lindec- ,
al wp
Ljubljana
61
"op7 Ljubljana
IVAN TERDAN
slikar in pleskar 1601-4
Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za izvršitev vseh v svojo stroko spadajočih del po najnižjih cenah.
Pariška svetovna razstava 1900.
Sveiovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.       972—22
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic
za okna in prodajal«
G. Skrbić
Zagreb, Ilica 40
priporoča 467—11
svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
93
APENTA
It
,,i:>Hi 1)11)1x1 jiih so/in s/.-ili. odvajajoči/i rudninskih
voda".     Josip Lapponi
1458—5 telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža.
Zapisujem grenko vodo „APENTA" v bolnišnici, kakor tudi v privatni praksi in sem jo spoznal kot res izvrstno
Prof. C. Mazzoni
..riinarij, docent patologije, kirurgije in giuajltologije.
„Prav ta voda je najbo'jsa za zdravljenje kroničnega zaprtja".
Dr. Lancereaux
prof. na med. fakulteti v Parizu; predsednik MAcade*mie de Medicine".
Dobiva se v velikih in malih steklenicah v lekarnah Itd
Izključno razpošiljanje: S. UNGAR ml, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I, Jasomirgottstrasse 4.
Zalogi v Ljubljani: Tllliitel lajM in Peter liimiiiilk.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in plošče v veliki izberi se dobijo
le pri zastopniku NemSke dem družbe za gramofone
RUDOLFU WEBER
■
urarju
Idubljana Stari trg 16.   ; \
S 1. avgustom 1904 se preselim na
j I Prodajam ..
^=S^M na........
obroke
.. Zamenjavam
...... stare
......plošče
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa'*)-
1716 1
D. SERAVALLI
Cjubljana x Slomškove ulice štev. 19 x Cjubljana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—22
Cevi iz portlandskegra cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika ln cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita  za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela
* Delo okusno in solidno z garancijo. *
Cene po dogovora nizke.    Postrežba točna.
Q
i
Pozor!
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo putili najnoi rjiln nI« te in o v in najno-vejče   vrate,  revolverjev  i. t. d.,  vseh  pripadajočih   rekvizitov in
municije, posebno pa opozarjam na
sšrtrocevne puške tsq
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naroČila ter izvršujem tudi v svojo «*trok> spadaioče imrovbr in poprave točno, solidno in najceneje.
Z veleepostovanjem
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
IluMtro«»mi  cenil*  nc pošilja na  tahteto zaiitonj.
4-25
Firma J. S. BENEDIKT Ljubljana
■—I'I II     lil     Milili   IIIIIIIIIIIIMIIIH —I«—I——I II I   III      I III M lllll ■—■■
prodaja zaradi opustitve trgovine na Starem
trgu vso zalogo
belega, modnega, modistov-skega blaga in krojaških | potrebščin
^^^^ ^   'zJemoma s''no znižanih ceoah.
na
Starem trgu št. 6.
Kdor bi rad kupil ceno in dobro, naj porabi redko
priložnost!
Nikogar se ne sili, da kaj
kupi!
1728-1
čevljev
za gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
2566
D. H. Pollak * Co., Dunaj.
38
St. 556.
Razpis.
16*2-2
Za zgradbo vodovoda za trg Tržič, na 44.700 K proraČunjena
dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe.
Pismene, vsa dela zapopadujoče ponudbe z napovedbo popnsta ali pa doplačila v odstotkih na enotne ceue proračuna, naj se predlože
do dne 2. julija t. 1., 12. ure opoldne
podpisanemu občinskemu uradu. Zajetje studenca je že izvršeno
Ponudbe, katere morajo biti kolekovaue s kolekom za eno krono, je do-poslati zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Tržič". — Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij Še 5% stavbenih stroškov v gotovini, ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskem uradu.
Občinski ur^ dl w Tržiču
dne 13. junija 1904.
r
Za neko večjo tovarno se išče spreten
KORESPONDENT.
Zahteve: kristjan, 23 — 20 let star, samec, popolno znanje slovenskega, nemškega in eventualno hrvatskega jezika v besedi in pismu, dovršene splosoe in trgovinske vednosti, lična pisava, nagon, veselje in zmožnost za samostojno delo.
Podrobno obrazložene ponudbe s fotografijo in prepisi izpričeval pod nH. 3007*1 na naslov Haasensiein & Vogler, l 89—2 Dunaj I.
Stanje hran. rkg 31. marca 1904
K 5,623,04113
-
Telefon
Kmetska
Rezervni zaklad 1. januarja 100;
K 82.838-41
•v
posojilnica ljubljanske okolice
registrovaua zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hiši
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ©
H     obrestuje hranilne vloge po 4l|2°|o
brez odbitku rent ncff a davku,  katerega plačuje ^ posojilnica sama za vložnike. ^
Posojila po 5°|o in po 5 V% ^
<5 Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ^ ^ ali pa v krajšem času po dogovoru. ^
URADNE URE: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne. ^jg
yg Poštnega hranilnicnaga urada št. 828.408. 905—12 ?£C
OB ZATOLSTENJU, JETIKI, SLABOTtfOSTI, — OBOLELOSTI  NA SOPILIH
IVANA HOFFA
= zajamčeno čisti razkrojevalni .
3 1577-1
suh sladni izvleček.
DELAVNICE V , S TAD L ATT PRI DUNAJU,
AVGUST REPIC
Ljubljana, Kolezijske ulica 16
Trnovem)
izdeluje,   prodaj« in popravlja
vsakovrstne
po naJulsJIH frnuh.
Prodaja stare vinska sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fa<?ono.
IWfeaE**«5 cene«
Prodaja na drobno in debelo.
4 eniUI brei]iUčuo.
|l    1    I    1    I    I    I    1   I   I    I    H   11   ][   ][    II I
JLUJUU.
jL z zlato medalj
na razstavi v Pariz
jo A
i et v i
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št 18
izvršuje vsa ta|M**nl**l4« dela ter ima v zalogi VMS v to stroko Nnodojoee predmete lant nejm Izilt-lltia.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
F*
as m
9$9
m
m
aa
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
1
HI HI Hi
8
5«
Jilijalke:
Glavni trg 6
Sv. Petra cesta 26
pn
P«
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Anton Stacul in Brata Eberl.
V Škofji Loki: tlalcv/ Žigon; v Kranju i'i. Do I en/,;
v  Postojni: C.  I*ikel. 82-1-4
>>>::»:!:*:!>:i:9:[>:i>:»>>::o::o>:>:J:
s
Samo še nekaj dni!
Vleklo se bo že 30. junija 1904.
I^ralfl. ogrska 1276- ?
državna, dobrodelna loterija
Glavni dobitek 150.000 kron.
Vsi dobitki 365000 kron. WtBT Srećka stane 4 krone. ~W
Srečke se  dobivajo pri kralj.  ogrskem  t**tt'rij*keM»  <ii*ht>Ua»*st* enem itn ntiteljst* u t  KuiiiMitriti (glavni carinski r.ra«! .  pri vseh poitAib davčni!, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postizah :n skoro po vseh trafika in menjalnicah.
Kralj, tgrsk* loterijsko i.i»hoda: S; en* ravnateljstva.
233
Prešernove
od 9
V8aW id2 ^5- "re 12- in od Z-
» oh in praxniWih ob nedeljah in P
od 8.-«- ure-
"-
Staroslavno žvepleno kopališče na H.-v.*t>k5ir.
Varaždinske toplice
Železniška postaja, pošta in brzojav
Najvišje odlikovanje razstave kopališč DUNAJ 1903.
Velika zlata sveti r t in Časten zna k razstave
z^|f<»i*skt žc^l^KJEmmc.*! (Zagreb-Čakovee).
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Luu\vig i '. ls94. 58 C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini In kostenm r členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetiet in zlomljenju kosti, protinu, živčn p boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničn n boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeijnih, angleški bolezni, kovnih diskraz n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd.
boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodca in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Pitno zdravljenje pri
Elektrika.
saža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — In po Kneippu, celo leto odprto; sezona trata od 1. maj:' do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti Stalna zdraviška godba katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. P.csne zabave, koncerti itd
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan onmifa        <e. Tudi bo na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbnistvo koj alis .
Zdravniška pojasnila daje kopališki adbravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
k 65-9 osltrbiitstvo kopališč ti.
Zopet znižane cene!!
Is Ljubljane
GS fli
Prosta hrana že v Bremenu.
Brzoparniki:
Kaiser Vflkcli II. Kronprioz filldi Kaiser filUi fler
Grosse Kaiserin Maria Theresia
(največji in najhitrejši p ar ni ki.
Posebno pa opozarjam n-\ to, da se zaradi znižanja parohri V "M povišajo ceno am^riRkih železnic
meni
i eea pri M< -21
Tavčar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti č>tari „Tišlerjevhk g stlni
1B
31
Grofa R. Keglsvich- Buzina pedilna moka
je edino uspešno sredstvo proti
Dematogen "^g
i
/npsd!osti\ slabemu teku, nervoznosti, bledičnosti, migreni, slabokrvnosti. V niikraižem času garant, polna oblika, damam bujne prsi, v 8 tednih 20 klg. S teže, za otroke in odrasle obojega spola se rabi z najboljšim vspehom, r-ir.ivniSfco sijajno ocenjeno in priporočeno. Večkrat odlikovano, tudi ,Grand orix v Parizu 1903'. — Pazite na ime .. DfnMtegea^j zak, var. — Karton stane slcl. •        — Razpošilja centralna zaloga 1523—4
V L'ubijani ▼ ti rop««* rij i A. Rinit*.
E.J.BALZAR, Dunaj III, Heinburgerstr. 56.
po visoki kralj, deže-m vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša
^Skas&it&ssaia. pij
ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna voda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate Žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. ~V1
„Upravitelstvo vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 487-36
Dobiva se po vseh lekarnah, drogorljah, restavracijah fn gostilnah.
zpis
1693 2
za zgradbo kanala za trg Tržič, ki je nameravan pod ljubeljsko državno cesto in je na 10.000 kron proraČunjen, se bodo oddala dela in dobave potom javne dražbe.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože
do dne 2. julija t. 1. do 12, ure opoldne
joilpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, ki morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, je doposlati zapečatene z napisom: „Ponudbe za prevzetje gradbe kanala za trg Tržič pod ljubeljsko državno cesto". — Ponudbi za prevzetje gradbe mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik  stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij Še 5°/t stavbnih stroškov v gotovini, ali pa v pupilarno varnih papirjih po kurzni ceni.
Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe ali cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri občinskem uradu.
Občinski urad v Tržiču
dne 13. junija 1904.
IVAN JAX in SIN
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 17.
Edini zastopnik za
DGrkoppova kolesa
Stvria (Moto) Mesa
orožna
(VVaffenrader).
1613 4
loiesa
+L* rX. rli 0-Lt mL* »X» «X» mlj**
tflh««žag«MaMaahJr-
Veliki oozar
jJ
'■M
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Sraekalovimi kizgalnicami
nove   sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Si i rt
4
■ .
-Hi J
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903jv Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji in sicer: S I. počastno diplomo za Izboljšanje parnih- in motor-brizgainic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
ZAGEEB 7-13 skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric?, sesalk in gospodarskih strojev.
* «- • • i »v. ■ v.
, V. f ¥» • Y« e*» fif* «f.
P. ZAJEC
urar
jft Ljubljana
Stari trg št. 28.
Nikelnasta remontoar ura od gld. 1*9O. Srebrna cilinder rem. ara od gld •»■—
Ceniki zastonj in franko.
pa! |j
i
Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št. 17.
i
Važno!  z« Važno!
gospodinje, trgovce ia nrejcs.
Najboljša In najcenejša postrežba
zrn drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne
predmete, foiocrallrne »parate in potrebaelne, klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desln-fekcljo, vosek In paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in koiijaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za   > ■ m I     «» r-«-J «- *■>,
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija k-
Anten Kane
Ljubljana, Šelenhurgove ulice 3.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 12,
Zadnje novosti vsakovrstnih
lotukov
cilindrov itd.,   iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših
slamnikov.
Solidno hlti&<». nizUe rene.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
pripora ć«   »vojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopio in
plaščev za gospe,
nepre- *i močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke^po meri se po najnovejših fusorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
C. k. privr. zavarovalna družba. C. kr. pri zavarov. družba za življenje.
^Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica K 6.0C0.C00.
Tružca zavaruje:
a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinovs razstreltoe, kakor tudi preti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnaSanja premičnih reči, nadalje proti pož&rcim škodam živino, zaloge vsakovrstnega elaga, kmetijsko crodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kepicah;
c) proti Škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno "blago proti Škodam, naatalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti Škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja oortnih podjetij, občin, lekarnarjev, hiSmh posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Hskkmnhn^lsk pojasni
2,400 OP
33,600.000 „ 135,000 000 „ 4,950.000
Vplačana delniška glavnica:
Rezervni fond.....
Stacje zararovanih svot i Letni dohodki na premijah
Eružca zavaruje na človeško življenje po
najraznovrstnejSih kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti i>a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
bj za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrfcljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanja dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgaininskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Ia daje radovoijno
Sodnijske ulice Ste v. 6. 11-6
Vodja generalnega zastopa: Jos. Proscnc.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg
oo
Največja zaloga
pohištva
t*
166—2«
c
(D
> O C
a
s—«
C/3
j£ flV Aiajiilijr rene.
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, lastorji, modrocl na vzmeti, žimnatl modrocl, otroški vozički itd.
\«Ji»«llilii^J«t» blago.
Sedaj
gld. 70.
Zelo znižane vozne cene v
Preje
gld. 105.'
Ravno ista vožnja in postrežoa kakor preje.
z Ljubljane v Novi-York samo 70 gld.
s prosto dobro hrano
v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanija, Ohio7 Illinois, Minnesota, Montana, Calitornija toliko višje, kolikor jc tarifna cena  po ameriški železnici; s prizn
boljšimi parniki družbe
i. t. d. nano naj-
mburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj posije
20 K are na moj naslov: 2282 - 42
Jr. Seunig, £jubljana, Dunajska cesta št. 31.
Avgust Žabkar j
v £jubljani, dunajska cesta n
n n n n
n n n n
n
K
n
n
H X
n
n
n n n n n n
je
K K K K
868—13
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovŠČiui^v^izdelovanjc vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
Izdelovanje raznovrstnih  mlinskih in žag inih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne Križe, Kotle, peel, vrtne Kloni, mi/r,
stebre, t rombe w.u vodo itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
K -——
INiit*i*ti i ii i>roi-«<*-nui ho titi z it 1& t o van je na razpolago, T»o i>a i>o |>t-imoi-iilti i< >minskih ecuuh.
SPECIALNA IZVRŠITEV
stropov in streh, varnih pred ognjeni! zvokom, potresom in glivami, brez vporabe železnih opor.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI t SCHUPPLER o ©
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSK1 MOJSTER. Dalje   stopnice, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   vari©i mostove, vodne In
kanalizacijske naprave, 235—22   čistilne naprave za kap-nico,    utrjevanje kleti
Izvršitev nadzemaljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna dela vsake ■ vrste. -
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
v*.
SME
Ljudska pijača. Zazvorovo pivo. <
V vročiceh 5 h, v pastiljah 4 h.
iN
Najboljši
pripomoCek proti pijančevanju- Deluje olajšujoCe, Cisti kri in miri Cut, hrani zdravje in denar.     Pristni le s to znamko.
^= limon, bonboni
P        svetovnoznane moči, priporoča ĆlP^^^G*
Prva češ. del. dr. orient.slad. blaga i. čokolade
(prej A. Maršner) Kraljevi Vinogradi. 1441—5
ff
ANDROPOGON
(IznaJdllelJ V. Hcf rmanu. Zgornja Polekava)
"ie naJboljSe, vsa pričakovanja prekašajo v\^* oCe srrtlatvo za rast las, katero ni '' pt^V^S nikako sleparstvo, ampak skozi leta z V^.: 1 nenavadnimi vspehi izkušena in zajam-
nenavadnimi vspem izkušena m zajam-■ Cena neškodljiva tekoCina, KI zabrani Izpadanje Inu In odstrani pra-liaj«-.
ZnaCilno je, da se pri pravilni rabi r*"i'l Ze Cez 4 do 5 tednov opazi moCna rast - ; !as, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo ' naravno barvo — Mnogoštevilna prizna i nja. Cena steklenice 'S 14. ■J      Dobi se v vseh mestih in večjih kraji jih dežele. Cilaina zaloara In razpošiljate^ v l^J ubijani pri gospodu
I   Vaso Petričić-u.
V zalojcl imata tudi gg. V. pl. Trn-U . A. lianr. K. Nark v LJub-
ljani in g. A.  Kant v Kranju. Dobiva ee tudi v Aorent m«*Ntu * lekarni pri „Angelju**.
.Preprodajalci popust    12—2fe
Cuitc in strmite Amerikanci!
gl. 64.
Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo
Cena LJubljana — Buks aamo 5 gl. 3 kr.
„A1T right Patner!" Ako hitiš na Buks, tam ee boS vozil
zanesljivo le 6 do 7 dni!
Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUI8
KAIZERJA (za vso Švico)
1156-12
IVAN BIHELJ y^
,v \ - ———/ysry
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
lunanim naročnikom si poSilja s povzetjem.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
glasbenih avtomatov
■n
pisalnih strojev.
mm
i
i i
X
prašno izbero
I^onfc^eijc
za dame i» deklice
X
I
X
; 3
X
X
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. d.
p rlporoea
Anion Sekte?
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 7.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X ^Solidno blago. ?  Nizke cene. x
<xxxx>xxxxxxxx\xxxx>o<xxxxxx
i
Veliko zalogo §
volcavtcza '"mc
■ w«%«s v gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo &t. 21.
l
'Z m\9 oguca\ poj
9IH0S UBA|
ugojodud 26
=| ueqzj pno* a |= ui  qeuo5ej U|§feAOu[eu a
ni o.ipii;[io
» 1»
Jako elegantna * tla! *
1
Takoj se pmiisi! Brez duha! Sveti se po enem potegu!
Novo! •ggjj   OSST Novo!
Izborno pleskanje za tla, stene, pohištvo itd.
r •
n
1 je najboljše samopleskanje za tla!
L.) ubijana: »29-=
M. Spreitzer, Stari trg št. 30.
Pokrije
prejšnje pleskanje.
1
Najbolj bleščeč!
PoLrije najUlje pnjftiji
-m
-m
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča iL občinstva v naročitev raznovrstne temne in likane Nobne oprave iz suhega lesa solidno i zgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vcllltt* zttlojjjtt« raznovrstne izdelane oprave za Halone, spalne in Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načeluik.
95-27
m*
m-
m-
!-;--____) jid*
# Josip Makovec #
Založnik........
zveze c. kr. avst.
...... državnih
.. uradnikov.
1
slikarski in pleskarski mojster c. kr. državne železnice.
LJUBLJANA, Kolodvorske ulice 6.
xxxx xxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Najzanesljivejša izvršitev vseh del, ki spadajo v stroko pleskarstva, lakirarstva, sobnega slikarstva in slikanja napisov.
Specialist za fladranje, lesne imitacije in moderno slikanje sob. 1327-7
Zaloga vseh vrst firneža, laka in barv.
Kaj je in kaj obsega
1
7
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
«y-       «A£» o*u
W '/v* W
Avstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo i
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-56
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine,
oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje nataDčno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg. Število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, Sole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13- —      Zv.    VI. PRIM. I. DALM.   . K   6 60
Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. VII. TIR. I PREDARL.. u 12. — Zv. III. O. AVST. I. SLCB. ,.   11.80    Zv. VIII. CESKO (dva dela) ., 32. —
Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ 10. — Zv. V. KOR. I. KRANJSKO H   8. —
Zv. IX. MOR. I dLEZIJA Zv.    X. OAL. I. BUKOV.
25. -27.—
Naroča se ¥
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Hdrlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigo tržnici tukaj in v inozemstvu.
rgovina *
z mednim Magoro
i najboljšem prostom, s velikim pro-Letozn,bre2 konkurenco, v večjem mestu.
KatmnSneja pojasnila daje franc Pleterski, Novo mesto. |
Sprejema zavarovanja človeškega živ-lioiiia po rajraznovrstnej&ih kombinacija!) pod tako ugodnimi jiogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti
je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z v.iaanjfeujociin! se vplačili.
Vsak č?an ima po preteku petih let pravico do dividende.
z. a V- m txm     m ti a, r - tr . .. 1 n et loa.aQ.lcaL rr Prag-i, Rez. fondi; 29,217 694 46 K. izplačane odškodnine in kapitalije: 73,324.623-17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
t \w«nI*o/J m!«i>miimUo- narodno upravo, 3-69
V««. ]u>)»*uii» daje i
Generalni za&top v L|ubljanrj č-?ar pis*rna sr» v iastu^j banSn^j hiši 4LarON|>o«fth>Ul1» «il.a«-«atts  N^ev«  3 »
Zavaruje poslopja in premičnine proti Požarnim Škodam po najnižjih cenah Škodo cenjuje takoj in *iajku!antreje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno koristno namene
osestvo naprodaj.
V Ž gmaricah, okraj Ribnica
proda posestvo z vsemi gospodar
:imi poslopji vred ravniki in gozdom, ;e poslopje
dalje z njivami, - vse v lepi legi. je zdelano komaj pred leti iu v dobrem  stanju,  hiša je ;rita s cementno opeko, zraven hiše je siren, nasajen vrt. Za kupnino se taka proti 5° „ obrestovan ju. Natan-iejša pojasnila in pogoji se izvedo pri
I    lzn\ u v Mokronogu, Dolenjko. 3
3
mizarji, tesarji in stavbeniki!!
J novi lesni trgovini na-proti c. kr. drž. železnice j
6 prodaja les na drobno
o spodaj zaznamovanih cenah.
1 "L—7
Smrekov les	Mecesnovles
iz Koroške In Gorenjske	iz Koroške in Štajerske
Deske    I.   II. III.	1. 11. m.
, •         ena cola . . alina vin.	ena cola vin.
• l	b		A	14	10	8
	8	(	6	14	10	8
V«	10	8	1	1>	13	10
	12	11	lu	?<»	18	1*
	15	14	1 •	24	22	19
	18	Itf1	15		24	29
	20	IS	lt»	•*o	80	26
				54	34	22
Remelni	6 52	32 45	2fi 42			
to
JO
72 62 56
UO 100 90
- 16
— 19 —
'i!«*m*I cd 3 3 do *f4 a čevelj3 K
Tovarna peeij
ustanovljena 1888.
54 j
•70
t
laioznik. zveze c. kr.
avstrijskih
državnih
i.   I uradnikov
lojzij Večaj
shlian5) 'rncv0, Opekarska cesta, luijaua, Ve!|kj slrađcn g>
:'-7  i r.p .reča v^am s' avl-3   nim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko ■ zalogo najtrpežneiših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno oarvanih do najpripro-stejših
prstenih pečij
rs zličnih vzorcev kakor: rtnai—anco, narok, got-j| V-c«'sion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne ' ?| peči lastnega in doma-čega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvež-ban. 909-12
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
€ >c * i tli
od tiskarja, če sa kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizilnice, adresne karte, avnse, oirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski struji in stane z vso opremo:
65 črkami fl. —-70 90 „ —-85
127 ' „ 1-20 140     „       || 1-60
211     ..       ..      2- —
253 Črk fl 354   „ „ 468   „ „ 640 309 ..
2- 40 3' —
3- 60 3-
6-
J. LEVViNSON,
SRMiopnlfAl  Ne laleej«.
tovarna štampilj in gumijevih tin, graverska dela. Du"teie\ofndi2!iTO)80 7
JKaallataevsaf t*~
cenovnik o vsakovrstnih Stampilijah. Najnovejši atroji za numeriranje. Šablone, kleSče za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z  vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po V3aki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni j m    l» !>■:*% na Ruskem, iBI Puškinskaja 16.
4'enovitibi /HMtonJ. 76—24
1900
,Grand Prix".
Hajviij« odlikovanje.
Singer-jevi šivalni stroji.
Original Singer švaln* stroji »**** v k(M»i in m« Original Singer šlvrdni stroji ^ n«utn«w ™ obrt in domačo rabo.
0ng-n3i   S^ngBr   S ValO:   StrO|I  so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih. OriglnS!   Singer ŠlVallli  SIPOM so neprekosljivi glede trpežnoaU in zmožnosti.
0   IQ i IIS S  Singer ŠiVOlnS  Strmiji   so posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanja in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Go. šivalni stroji? deln. družba
Iijubljana, Sir. Petra eesta dtev. 6. 3^5-10
Milijone dam i» gospodov uporablja „Fecjolirt^^
Vprašajte svojega zdravnika, ali ni tll'^eet»:i»iu najboljše lepotilo za polt, lase in zobe! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo takoj aristokratsko rlnost in obliko po uporabi „FtMmiimm**. „I^ee-tiHn" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrci, mozolcl, rdečica nosu itd. po uporabi fFeertiina' brez sledu izginejo. — ,tM\eutin" je najboljše sredstvo za sna-ženje, gojenje in lepšanje ias, preprečuje izpadanje las. plešivost in glavine bolezni. „Fvetflin1* je tudi najnaravnejše ia najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „FV'eofi/*" mesto mila, ostane mlad in lep Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako no bodete popolnoma zadovoljni s ..IV^/Z/io/m". - Cena za 1 korrad K 1—, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4-—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po poštnem povzetju 40 h več. — Razpošilja glavno skladišče ^ i it im«, K9v&sa»£ VI., Mariahilferstrasse ši. 45.
Jm
IVadalJe Me dobiti* ias «31 v »uioscih clrou^er^Jnli^ jutri ta merlj ali lai Jekaniali.
■ lua1 j—a-.x*r xMKzn
Gearauch
: 1465-3
Nuino svarilo.
-S
m
Castitd ohi-iiistvo v njega lastnem Interesu opozarjamo, da se '0   delajo poizkusi rastlinsko Biast pod različnimi imeni in znamkami -.o- 4
veličevati in spravljati na trg, H Pred nakupom takih rnalovr ednih po.oredb rujno svarimo, zaka\^ Je po našem, v vseh državah paientovarem načinu napravljeni
■
K U
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jed Ina mast
priznana od avtoritet. Ii041—
Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Z^htevaite ,,Kunerolu v vsaki boljši prodajalnici vin. V kraje, kjer se „Kuneror še ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli 5 kg bratio po 6 K 50 h za škatljo, tranko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po l/i ali 1 kg, v A zabojih pa od 10 kg naprej. >
Za gposisto prednostne cene !
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Prsa ia wMm tacama za rastlinsko mast  . f
Emanuel Khuner & sin
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
■.
F
•■ ml
mM mm
Mlinar
ki bi mlel štule, se sprei-ii«', NfrOM se da v najem mlin« MSlOf 9& IT. do 20. julija t. 1.
Več pove lastuik Avgust Terpinc v Karrniku. i i
Bergejevo medicinsko
kotranoro milo
ki Lfii priporočajo odlični zdravniki, akoru v vneti evropskih državah z odličnim >c|>eliora  u poru U j» proti
vsake vrste izpuščajem
tl-igti proti kruničnim llanjem in parar. izpuactjera, dalje proti rdečici noau, oseltlinam, potenju liotf, luaUiuam Da kIkvi in v \>rd li iVrj/T/V«., botrumu"^ >ntu> m.. f aebi 40 at/ntotJcoc h i,it ni Kritim*, in r.ialikuje bistveno od vseli drugih mil, ki se natiajttjo v tr:> >v:t.i. Pri neozd^avljirih jutttnih boirznlh se li ui^eto «o-tranovr<n* mil-« a uspedoui uporablja
Betgerjtvo kotrenjvo žveplano milo
K 'ji lAuzjr kutru tunu tiitfo xa odpravljanj«
nesnage s polti,
preti   bpudćajci-i   ni   .oi't  i'j pri  otrocih, kakor
tudi  kot  reuadkriljivo  kusineticuo   1*4.4/0  ~u   itm-.t   » * in k'jjHtnj*- *-i tnutctUttijo ru*'U b.u^j
Bergsujevo jHMriim krtriMfi mitu.
v katerem je ii> odst. glitorina m ki je dno > irlaiuj v nuo
Ce^a komadu vsake vrste i navodilom cnporabi 7O v.
Zahtevajte po lekarual. iu z.devnih tx-govinth izključno Itmjrrjrva kjir^nova
tolla in parile na poiey atojeco vj.ratvuno
znamko  in na predstojeći ilrmin podpis ti. II II X <<>.
na vsaki etiketi Odlikovan s častno diploi o aa U i 1S83 in z zlato overinio na sret. nzatJvi v Parizi 1>m >. Za osebe, ki kotranove«:i uuha ne lnar-tjo ^li tfa ne morejo prenašati, izdelujt-mo iz hrezb..rvmv-* aeiset'Ufrfa ko-trana <tutr<iz<*iu<i mit.t, K\ . ■-nilom Ueitiica antrutolna milu fWj kotr nioua mit.t) Slavne vrsti vi: .lntrazotuo mili ;>»# .T in tO uititti.t. Ulit i •;-!>: no ':>'<!;■•< ro milo, .tli/lil (n, ;-■»•/,/ milo, antruz. žcrjit* m.m'f-n-t mile, antraz olirrr. toa-It-tno milo. Antrazc.ln;\ mila ao se v-,i 1 r. Irnvnuke pre-izkušuje posebno obnesla proti izimšcajem 111 nečiatooti polti. Vo^k kos stane tio vin.
Naprodaj v lekarnah in zadevnih tr^oviiiih.
Glavna razpošiljainica : G. Heli & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 9.
V i.jiibj.asil se dobiva v lekarnah: .H 11 su* l«eti»a«*l4, JJ. n»rd«>lKclii;i. fifei*, .1. WHmjWf O. Pl#— H, l. iil. Tri*Uo«*-'.j m v vseh drugih lekarnah i i Kranjskem 63' t—14
Dr. Friderika Leiigiel-a
rezov
žaru.
??.  sam rastlinski
sok, kateri teče iz breze, ako be navria njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta suk, po predp.su izumitelja pripravi kemičnim potim kot bnizam /.adobi pa f-jJovit nek
A£o se namaže zvečer ž njim ubraz ali dragi deli polti ločijo se ža drug! dan neznatna Suskine od polti, ki postane vsled tega čista bela in nežna.
Ta balzam zgiadj na obrazu naatale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo p^ge, žoltav ogeree, nosno rudečico, zaje de:i in druge cr*-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. t-50. syo
Dr. mderlka ^on^lel-a
Najmilejše in n^dobrodejnejfte mil koZo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnkoczy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Pol i
naročila vzprejema W. Henn, Duna], X.
Schic
ovo
Zahtevajte pri nakupu
štedi I no
z znamko „jelen".
,J1J SiF^ zajamčeno čisto "^P^ in brez vsake škodljive primesi   — Pere izvrstno.
ICdor hoee dobiti zares jamčoiio prisino, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
IjSCHiCHT" in varstveno znamko „JELEN". 15
Juri Schieht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
mr pute
Klauerjev
M
Triglav
ngjzdra?ejši vseh likerjev.
co
00
Ljubljana c-^*~ Stari trg št. 15.
Bratje NOVAKOVIC ^
lastniki vinogradov na otoku Braču in
v Makarskem  Primorju  v Dalmaciji.
konjaka in
r
ki   vstopi   v   že   obstoječe, jako lukrativno  podjetje,   se Želi p«.r. Čiti   z gospodično   iz meščanskih 5 krogov  z  nekoliko premoženjem.
Neanonimne ponudbe s sliko, ki se na vsak način vrne, m se   doposlati  z  zagotovilom i strožje   tajnosti   pod naslovom
Umetni obrtnik" j na upravuištvo   „Slov. Naroda
VosSsia zdravilišče
Kopališce Kamnik na Kranjskem, nebje zavarovano proti vetru
Zmerne cene.   Začetek sezije 15. maja.   Navodila daje ravuateljstvo zdravilišča. Popolno vodno zdravljenje, Holnrnc Kopeli, suhovroča zračna zdravljenja, kopeli z ogljenčevo kislino, masaža, gimnastika in elektr zdravljenje 1625-2 Zdravniški vodja: U. »I. I»r. Rudolf Kanhe.
ia čevlje najboljše čistilo na svetu!
^_ _ , w., ,.    ki daje čevljem temno-
F0|inAlfiinnTaVO$Cl10 za čevlje crn blesk in ohranjuje a  LfS ■ 1 ^ iS K? M B %M fi.» in ■^■■mii usnje stanovitno.
FaHItlllonHtH'0^''118 mast za svetle Čevlje, ki se po njej ■   vi llvIvllU L'hbbhhhh lepo svetijo i usnje konservira.
_ _ (eriiit loNrllnR iitttNt) nalašč za
w* OV*n^lAnflTa iMlgnn kozje (Kid) usnje, cheviv - u-, gamsovo-, 8^ICIIU &hihmhb gagrin-usnje inBox-Calf. Usnje postane nepromočljivo, mebko in voljno, se tudi v mokroti ne od-barva, obleka se ne maže, Čevlji se pa fino, Crno bleščijo.
18-25
B^olbi^ria sei poiTsod(
Štefan Fernolendt
Na razstavah
c. kr, priv. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr. dvor- dobavitelj. Dunaj, I. Schulerstrasse 21. v Parizu „Zlata sve*inja", v Londonu nGrand PrixM.
JFRARiC DOLENC
."- V.- -.-V V-."       . --^ \'~.- .',       . •.    .'->.'V c. .'•>.' V«V -<V \'-**Ž'JW«-^l ^MPt •
v Ejubljani, jttarijin trg št. 1
K 81
Redka priložnost!
. v- -i • ■. • -
Redka priložnost!
£3® • -
ml
l_:__Iv^a j5»r|_:___j, |3£
Zaradi izpraznjenja prostorov moje trgovine prodajalo se bo vse v zalogi se nahajajoče manufakturno blago, katero obstoji iz: sukna, ševijotov in kamgarnov iz volnenega blaga za damske obleke, žametov, perilnega blaga, vseh vrst belega blaga in podlage, belih Šnur! in piket porhantov, belih batistov za obleke, belih in volnenih zastorov, garnitur, tepihcv in preprog, cvilhov za matrace, platna za rjuhe, kovtrov in kocev, belih in Jagerjevh srajc, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, manšet in kravat, zidanih in kambrikastih roboev — po jako znižanih cenah.
Blago se oddaja tudi v večjih množinah, zaradi tega se gospodje trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo.
Slavnemu občinsvu priporočam,  uporabiti  to priliko za nakupo vanje manufakturnega blaga, in se udano priporočam
\NC DOLENC
Ljubljana, Marijin trg štev. I. 1350-12
■
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
)8 milijonov kron.    nad 550.000 kron.
Mestna hranilnic a ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
5^ sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopolu z0 dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti ^ *0 vsacega pol letab kapitalu. Rentni davek: od vložnih obresti }k: plačuje hranilnica is svojega, ne da bi ga zaračunila vla
gateljem.
5^ Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezerv-^ nega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem ^ svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. £ w Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, W da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar £ ^ maloletnih otrok in varovancev. ^
% Denarne vioga se sprejemajo tudi po pošti in potom c, kr. poštne hranilnice. 'M
Posoja se na zemljišča po 4 ^ 0 na leto. Z obrestmi vred pa 2g
plaća vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti  in to 3£
odplačilo ravno 5° 0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves <g dolg poplača v 62 in pol leta.  Ako pa  želi   dolžnik poplačati
j^s dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati J
na leto 6f/t izposojenega kapitala. 223-6
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in
sicer po 41/a°/0 do 5°/0.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št- II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—22
VOSOV
r
2-69
$nton Aškerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vein prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiSke snovi tako kakor jo je bil
zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona ^Zelenega lovca*. Tako
je ustvaril A&kere iz narodne pravljice Cisto novo, svojo epsko pesnitev;
zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski rZlatorog*.
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
y Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h. po pošti 1 K 70 h.
k.
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči največ t ohrauitvi, p»>spe»eyauju in v uravnavi prebavljunja ter odstranitvi n.ulle.iiieija zaprtja. V ta namen naj ee rabi uajpripravnejše zoauo sredstvo tir. IZosr tmlzani Z4l irloilrr. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja aj>ctit i u poepesuje prebav-ljanje in provzroca lehko odvajanje tako, da služi z najboljšim   uspehom za gojenje želodca.
Svarilo! ym Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo
postavno depono-vano varat v znamko.
Cila«na zalotrn
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. in kr. =iv> rt.«'k'j* dobavitelja
—.   .,|»ri   rrneni  orlu** ==
Praga, Malcl Strana, ogel Nerudove ulice.
Po pošti raspo4il]a  »s veak dan.
Proti vpošiljatvi K 2 56 se p. »Sije velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoll, U. pl. Trnkdczv, M. Mar-b       detschlager, J. Mayr.      1112 26
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
trgovina z mešanim blago
v zvezi z gostilno
na Gorenjskem se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema aobj vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovauje z dragimi potrebnimi stori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, blev i. t. d.
Naslov za ponudbe pove upravnistvo „S!ot. Naroda.
14-12
"J*
k
1
H »
Največja zaloga,
Copičev
mizarje.
za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in
pristnih angleških, za vozove.
Lakov,
Emailne prevlake,
pristne, v posodicah po S in 1 kg.
Jantarjeve gtezur
Mr* AH O     Edino trpežno HvUC,   taj lepše mazilo trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rarvrlrsla pripravnega za vsa-napiuuia, ko vrstne prsviaKe
Dl UI1WINI Id nega lesa i pohištva.
Olje i>r*oti 131^^1111.
ADOLF HAUPTMANN
I.kranjska tovarna oljnatih barv. fir- LJUBLJANA, nežev. lakov in steklarskega kleja,   1j...., 1. mm.
najboljša in r««3jcenei*«r
za naroitianje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, 2 Oljnatih barv v tubah
dr. Schonielda.
Fjrnf*7£l ^rir°iene?a iz l«uer. li \\Kj£.<1 0]ja; pristen, kranjski
Steklarskega kleja,
prit-inega, zajamCeno trpežne^» Ipoa, Btukatn-ntfa.
Karbolineja, ■ sa Fasadnih barv « h
Por Cllhih Odf v, £>UII II, Iilh »kih
KI e j a za rnizarje in sobne sli k
Vzorcev za slikarje,
najnovejših.
f>45 -33
"t
Kupuj pa nle v steklenicah"!
Iv.Fabiana nasl Anton Korbar. F. Grdschel Kari C. Holzer. Ivan JebaCm. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
V i Ju!»l i j« iti pil jfunpiMlIh;
Ant. Kane, drog. Alojzij Lilleg.    A. SuSnik.
Mihael Kastuer A. Mehle Edmund KavčiC* P Mencinger Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Las mik.
Josip Murnik. J Perdan.
Vasu Petričtr Kari Fianinsek.
Ferd. Terdin:i M. E. Supan      UnđnUko ko: A. Sarabon.       samno društv Viktor Schilfer. M Spreitzer. Anton Stacul. Fran Stupica.
Bled: Pavel Homann, Oton
\V o Iti ing. Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Miiller, B. Schvveiger,
Anton Zurc. Draga : P. S. Turk. Hrib : A. Bučar, Fran Kovač Idrija: A Jelenec, Josip Še-
petavec.
Kamnik: Josip Klemenčič, J. Koschier, Fr. Šubelj.
Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritmk, Fran Loy, Peter Petache, Iv. Rothei, Mat. Rom, Fran Schleimer.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Krško: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič,  Kari Šavnik, lekarnar .pri sv. Trojici" , Josei Krenner.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož : F. Kovač.
Mirna: Josip Schuller
Mokronog J Errath, B Sbil, „pri Bkofu**, Peter Strel.
Novo mesto : Kussel A Kon čan, A Pauser, F.Pleterskv.
Polhov gradeč: J. A. Leben.
Postojlna: Anton Ditrich, G. Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade-sko konsumno društvo.
Radovljica: L Fiirsag
Homann. Oton Homann bodražlca: Ivan Levstik Srška: J. C Juvančič. Skofja loka:  E. Bur M Zigon 993 *M
Travnik: (I Bart-1 Trebnje; Jakob Petr^v^'
Ivan Zernatto. Tržič: Prid liaitharek Velike  Lašče: hV-rdinat.
M. Dogan«c.
Vipava.    Vrhpolje: Fran
Kobal. Vrhnika: Davorin Šetiru Zagorje:   R  P.  Milu -
lv. Miiller sen. Žužemberk: Jak. Dere:*'!
izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T a v • u r
Laalnina *n tiak „Narodne tisKaruc