Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST deželne vlade za Slovenijo. Vsebina: Nnredb* celokupne deželne vlvdo *a Slorenij» o ustanovite! državnega stamr-tenskega urada. Navedbi deželne vlade za Slovenijo: o izpopolnitvi naredbe o ustanovitvi »šišanih stanovanekih komisij; o kaznivosti zlarabe ubožnih akvij. — Razglasi deželne vlado za Slovenijo : Razglas o pristsjbiuah za preizkušnje in revizije parnih kotlov. Razglaa glede najemne ponudbe za trgovino Oskarja Reittcrja v Slovenjgradeu. Razglas gledo poaudb za »okvestrirano imovino firme «K&tz & Kliimpp». Ukaz, s katerim se prepoveduje uvoz ia vgen govad iz dela Koroške, zasedenega po Nemcih. Razpis mesta računskega praktikanta pri poverjeništvu za kmetijstvo. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro : Razglas o zvišanih ceiab z» izdelke tobsčnega monopola. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Naredbe deželne vlade za Slovenijo. 747. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o ustaBovitvrl državnega stsaovanskega urada. I. Področje in sestava državnega stanovanskega urada. § 1. Za območje deželne vlade za Slovenijo se ustanavlja državni stanovanski urad v Ljubljani, ki je neposredno podrejen poverjeništvu za socialno skrb-stv». § 2. Državni stanovanski urad posluje: 1. ) razen v primerih, ki so mu odkazani v tej naredbi, v vseh primerih, v katerih je na podstavi naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo o ustanovitvi začasne stanovanske komisije z dne 16. avgusta 1919., št. 600 Ur. L, in naredbe z dne 30. septembra 1919., št. 700 Ur. L, s katero se je izpopolnila prej navedena naredba, poslovala začasna stano-vanska komisija za ljubljanski stanovanski okoliš, t j. za mesto Ljubljano in za občine Moste, Vič in Zgornjo šiško; 2. ) razen tega zaradi razbremenitve ljubljanskega stanovanskega okoliša: a) na prvi stopnji za vse one občine in vsa ona mesta, za katere in za katera še ni uveljavljena naredba z dne 17.januarja 1919., št.295 Ur.L, o pravici občin do posega po stanovanjih; b) na drugi stopnji za vse one občine in vsa ona mesta, za katere in za katera je že uveljavljena pod 2. a) navedena naredba in v katerih bodo odslej poslovale občine, v mestih z lastnim statutom mestni magistrati, sporazumno s stanovanskiin sosvetom ali pa v le-teh in drugih mestnih občinah v zmislu naredbe z dne 3(J. septembra 1919., št. 701 Ur..L, samostojne stanovanske komisije na prvi stopnji, izvzemši ljubljanski stanovanski okoliš. V primerih, navedenih pod 2. a) in b), posluje državni stanovanski urad na ta način, da vodi evidenco in izvaja regulacijo uporabe prostorov v hišnih zgradbah vsake vrste zaradi nastanitve javnih uradov, vojaštva in posameznih strank, pospešuje zidanje hiš z malimi stanovanji in upravlja državne stanovanske zgradbe in barake. § 3. _Vsi državni in deželni uradi, mestni magistrati, občinski uradi, vsa vojaška, šolska in cerkvena ob-ustva, vsi denarni zavodi, vsa trgovinska, tvorniška in o itna podjetja in vse druge javne in zasebne naprave kakor tudi zasebniki morajo na zahtevo vročiti državnemu stanovanskemu uradu vse podatke, potrebne za ureditev stanovanstva; posebno pregled vseh lus in zgradb poslopi j in barak, istotako stano-vanskih prostorov kakor tudi pregled strank, ki iščejo stanovanja, ter ga podpirati pri izvrševanju njegovih ukrepov. § 4. Državni stanovanski urad upravlja ia vodi na-lelnik, ki ga imenuje celokupna deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani. Uradniško osebje določi poverjeništvo za socialno skrbstvo. § 5. V vseh važnih vprašanjih, posebno: 1. ) o določitvi stanovanskih okrajev in imenovanju zaupnikov stanovanskih okrajev; 2. ) o izdajanju stanovanskih izkaznic; 3. ) o preselitvi in priselitvi v področje ljubljanskega stanovanskega okoliša; 4. ) o posegu po stanovanjih; 5. ) o odpovedi in oddaji stanovanj; 6. ) o določitvi letne najemnine; 7. ) v primerih, navedenih pod § 2., točko 2 a in b, se odloča v sejah stanovanskega sosveta, ki posluje pri državnem stanovanskem uradu kot posvetovalen organ pod predsedstvom načelnika državnega stanovanskega urada ali pa njegovega namestnika. § 6. Stanovanski sosvet je sestavljen: a) iz dveh zastopnikov hišnih posestnikov; b) 'a dveh zastopnikov najemnikov. Zastopnike hišnih poscUnikov in najemnikov, istotako njih namestnike imenuje poverjeništvo za socialno skrbstvo na predlog stanovskih in strokovnih oiganizacij. § v. Sejam, ki jih sklicuje načelnik državnega stanovanskega urada, predseduje načelnik ali njegov namestnik, ki tudi poroča o tekočih stanovanskih zadevah. V sejah se sklepa z večino glasov; glasuje vselej tudi načelnik. Ob enakosti glasov obvelja mnenje, za katero glasuje predsednik. O vsaki seji je sestaviti zapisnik, iz katerega so razvidni razlogi sejnega zaključka kakor tudi razlogi glasovanja onih članov, ki so ostali v manjšini. Sejni odlok, ki ga podpiše načelnik državnega stanovanskega urada, se izdaja v imenu tega urada. § 8. Člani stanovanskega sosveta so dolžni redno prihajati k sejam ter se pravočasno opravičiti, ako so zadržani; v tem primeru jih nadomeščajo namestniki. Člani stanovanskega sosveta, izvzemši načelnika ali njegovega namestnika, dobivajo za sejne dneve odškodnino iz državnih sredstev, katero določa poverjeništvo za socialno skrbstvo. Ako član sosveta ni opravičil svoje odsotnosti, mu naloži načelnik denarno kazen vsakokrat v izmeri do dveh dnevnic; ta globa je izvršljiva. § 9. Kot pomožni organi državnega stanovanskega urada poslujejo zaupniki ali zaupnice stanovanskih okrajev; imenuje jih stanovanski sosvet v seji. Stanovanske okraje ljubljanskega stanovanskega okoliša določi stanovanski sosvet sporazumno z načelnikom državnega stanovanskega urada. Zaupniki (zaupnice) stanovanskih okrajev se morejo v informativne svrhe pozivati k sejam stanovanskega sosveta; glasovalne pravice pa nimajo. § 10. Zaupniki (zaupnice) stanovanskega urada dobe posebne izkaznice državnega stanovanskega urada, da se morejo na zahtevo legitimirati. Kadar poslujejo pri strankah po naročilu državnega stanovanskega urada, se morajo poleg tega še izkazati s posebnim pismenim naročilom državnega stanovanskega urada; to naročilo natanko navaja posel, ki naj ga izvedejo. § 11. Izvršilne organe daje državnemu stanovanskemu uradu na razpolago politično ali policijsko oblastvo. II. Posebne stanovanske določbe. § 12. Nastopne posebne stanovanske določbe veljajo za ljubljanski stanovanski okoliš ali pa za okoliš, ki se še določi pozneje s posebno naredbo, v kolikor ni izrečno pripuščeno, da se uporabljajo tudi v primerih, navedenih v § 2., točki 2. a in b. 1. Stanovanska razvidnost. § 13. Zaradi stanovanske razvidnosti (evidence) so hišni posestniki, najemniki in podnajemniki dolžni podati državnemu stanovanskemu uradu vsa zahtevana pojasnila glede uporabe hiše (barake) in hišnih prostorov. § H. Vsako izpremembo o obstanku in o uporabi hiše ali poslopja, stanovanj in stanovanskih delov je hišni lastnik ali pa upravitelj, istotako podnajemodajalec dolžen prijaviti državnemu stanovanskemu uradu tekom enega tedna. Ce odda stanovanje ali stanovanske dele v najem ali podnajem državni stanovanski urad, je prijaviti zlasti obseg stanovanja in višino zahtevane najemnine. § 15. Državni stanovanski urad more po svojih organih ob vsaki priliki izvršiti revizijo glede uporabe hiše, stanovanj in stanovanskih delov. 2. Stanovanske izkaznice. § 16. Na podstavi stanovanske evidence izda stanovanski urad strankam (najemniku in podnajemniku) stanovansko izkaznico kot potrdilo, da so upravičene bivati v nakazanem stanovanju ali stanovanskem delu. § 17. V to svrho določi državni stanovanski urad vsem onim strankam, ki že stanujejo v njegovem področju, posamezno aii skupno rok, v katerem morajo zaprositi za stanovanske izkaznice. V prošnji mora vsakdo, ki v območju deželne vlade uporablja prostore ali razpolaga z njimi v dveh ali več hišah, to izrečno navesti. Za osebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu, mora podati to prijavo predstojnik gospodinjstva. § 18. Stranki, ki se po preteku tega roka ne more izkazati s stanovansko izkaznico, bodisi da ni zaprosila zanjo, ali pa da ji stanovanski sosvet izkaznice ni priznal, mora državni stanovanski urad stanovanje odpovedati; stranka je dolžna izprazniti stanovanje v roku, ki ga določi državni sianovanski urad, oziraje se pri tem na čas, ki je določen za redno preselitev. 3. Priselitev in preselitev. § 19. Stranke, ki se žele priseliti v področje ljubljanskega stanovanskega okoliša ali se preseliti v istim okolišu, morajo to vsaj mesec dni prej javiti državnemu stanovanskemu uradu. Dokler državni stanovanski urad stranke ni izrečno obvestil o dovolitvi priselitve ali preselitve in ji ni hkratu izdal stanovanske izkaznice, se stranka ne sme priseliti ali preseliti. § 20. Državni stanovanski urad preselitve ne sme dovoliti, ako stranka ne dokaže nujne potrebe in upravičenih vzrokov take preselitve (kakor iz zdravstvenih ozirov, preobljudenosti itd.). § 21. Priselitev je dovoliti le onim strankam, ki so upravičene bivati v ljubljanskem stanovanskern okolišu. To so osebe, ki imajo v tem okolišu domovinsko pravico ali pa javno ali tako zasebno službo, ki je v javni prid, ali pa osebe, ki jih silijo nujni eksistenčni vzroki, da bivajo v ljubljanskem stanovanskern okolišu, ali ki sicer dokažejo, da je potreba take priselitve upravičena. § 22. Najbližjim sorodnikom, ki so že do sedaj vsled starosti, onemoglosti ali drugih važnih razlogov živeli v skupnem gospodinjstvu upravičenčevem, more državni stanovanski urad dovoliti, da prebivajo ali se priselijo v njegovo področje. § 23. Ako stanovanski urad stranke tekom treh tednov ni obvestil o dovolitvi priselitve ali preselitve, je smatrati, da se prošnji ni ugodilo; stranka ima pravico do pritožbe. stanovanju ali stanovanskern delu, o katerem dozna, Hišnim gospodarjem in podnajemodajalccm je, da je ali da bo prost. razen če so bili kaznovani zaradi prestopkov določb Za stanovanje ali za del stanovanja je smatrati te naredbe, prepustiti izbiro največ treh najemnikov, vsak hišni prostor, ki je služil za stanovanje ali ki ki jih predlaga državni stanovanski urad. se da takoj ali pa po malih adaptacijah uporabiti za stanovanske svrhe, izvzemši prostore z vrati 8 *'■ na ulico (trg), ki so že pred 1. avgustom 1918. slu- Državni stanovanski urad more vse osebe, ki so žili za trgovske ali obratne namene. Za obrestovanje | do dne 1. januarja 1919. oddajale v podnajem stano-in pokritje adaptacijskih stroškov srne hišni lastnik vanja ali stanovanske dele s pohištvom ali brez po-zahtevati primerno zvišano najemnino. bistva, prisiliti, da dajo tudi nadalje te stanovanske 2.) Po dvojnih stanovanjih je poseči tudi tedaj, ’ prostore v najem ali podnajem; izvzeti so primeri, kadar je eno teh stanovanj v katerikoli občini ali | ako stranka dokaže, da rabi prostore nujno zase ali kateremkoli mestu izvun ljubljanskega stanovanskega za svojce, ki so sicer upravičeni bivati v stanovanskern okoliša, in sicer po onem stanovanju, ki stranki ni okolišu, in to izključno v stanovanske svrhe. neizogibno potrebno. 3.) V prid javnim uradom in napravam, tako javnim kakor zasebnim, ki poslujejo v javni prid, se! pravica do posega razširja za ljubljanski stanovanski1 okoliš na hotele, gostilniške in kavarniške prostore,! skladišča in barake, istotako na vse za pisarne upo- 7. Določitev letne najemnine. § 32. Državni stanovanski urad nadzira višino letne najemnine za stanovanja in stanovanske dele, bodisi, rabne druge prostore v kolikor ni v teh orimerih : da sc naieinni,ia Pla™ie v četrtletnih ali pa mesečnih postopati v zimski začasne uredbe o rekvizfciii sln. > obrokih; na zahtevo najemnikovo ali podnajemnikovo 11 J jo določi v seji stanovanskega sosveva. novanj z dne 23. maja 1919., št. 366 Ur. 1. V istem zmislu se v primerih, navedenih v § 2., .. Za P^c višini služi najemnina leta 1914 točka a) in b), pravica do posega razširja nad vse visana le v tollko’ kollko1' Je to dovoljevala na. ponaredba nezadostno uporabljane javne in zasebne zgradbe I bivše8'a avstrijskega ministra za pravosodje in mini-nezaaosuio upoiaoijane javne in zaseoiu. z^uiuot , j , , , , - kj.0ura iqiq Ari (graščine, vile, kopališka poslopja itd.). ! saa /a socialno sklopivo z dne zo. oktonra ui». § 27. Za neizogibno potrebne stanovanske prostore brez drž. zak. št. 381. Preko te višine sme pripuščati povišbo do 20 % najemnine iz leta 1914. Pri najemnih pogodbah, sklenjenih pied veljav- priteklin, po katerih se nikakoi ne sme poseči, ie j nostjo tc naredbe, in sicer po 1. januarju 1918., iz-smatrati: j vršuje državni stanovanski urad to pravico samo, če 1.) za samce obeh spolov in ločence brez lastnega j ga stranke za to prosijo ali če uradoma dozna za gospodinjstva eno sobo; 2. ) za osebe pod 1.) z lastnim gospodinjstvom j in oženjene brez otrok največ dve sobi; 3. ) za družino z nedorastlimi otroki v starosti do desetih let in do treh po številu tri sobe; ako več nego trije iste starosti, štiri sobe; 4. ) za družino z odrastlimi otroki število sob, ki odgovarja polovici števila otrok, odštevši v naprej dve sobi za starše in oziraje se pri tem na spol v prilog večjemu številu sob; 5. ) za vdovca (vdovo) je v primerih pod 3.) in 4.) računati eno sobo manj; 6. ) za rodbinske člane, ki žive vsled nujnih eksi i črezmerno povišbo najemnine. 4. Stanovanske odpovedi. § 24. Državni stanovanski urad mora brez ozira na najemno pogodbo z rokom vsaj do enega meseca odpovedati stanovanj?: 1 ) vsem upokojencem, vdovam, zasebnikom in stenčnih vzrokov v skupnem gospodinjstvu z rodbino zasebnicam, odslovljenim uradnikom, če vsled od- upravičenčevo, je dodati razen v primeru pod 1.) se povedi niso ogroženi nujni eksistenčni pogoji rod- en0 sobo. bine (n. pr. šoloobvezni otroci) ali če ne stanujejo Osebam, ki po poklicu ali službi izvršujejo poklic v lastnih hišah • aii službo v stanovanskih prostorih, se more število 2. ) vsem osebam,- ki nimajo v okolišu nobene javne stanovanskih sob povišati za eno ali dve sobi kot ali take zasebne službe ali takega poklica, ki služi: delovni sobi. _________________ javnemu pridu; Ce 80 zasebne pisarne m zasebni uradi vsake j stahovanska bccja. 3. ) osebam, ki so se priselile po 1. novembru 1918. j vrste nastanjeni v zasebnih stanovanjih, je poseči po, in prej, ko stopi ta naredba v moč, katerih pošlo'kuhinji in primernem številu sob s priteklmami v vanje v javnem interesu ni v nobenem oziru potrebno,; stanovanske svrhe, druge sobe pa nadalje pnpusli i j niti zaželeno, istotako tujim državljanom; j v uporabo za pisarniške svrhe. 4. ) vsem samcem rodbinska stanovanja, če niso i I hišni gospodarji ali če nimajo lastnega gospo-: Ö 28. | organih stanovanja v zdravstvenem ozu ter more dinjsiva; Po stanovanskih prostorih in delih, ki presezajo komisionalnem ogledu na licu mes a naložiti L, Irgovcem-ncdomačuiom, gostilničarjem ,nobr, | naveden, čieviio sot> se „,.re poseč, samo aUo ni na nikom, ki niso hišni posestniki, m vsem trgujočim; razpolago drugih stanovanj, ako poseg ne zahteva 1 J 1 8. Nastanitev vojaštva. § 33. Prehodno nastanitev vojaštva V zasebnih stavbah v področju ljubljanskega stanovanskega okoliša izvršuje državni stanovanski urad v zmislu dosedanjih določb o nastanitvi vojaštva in te naredbe. Če se vojaštvo in vojaške naprave premeste izvun ljubljanskega stanovanskega okoliša v območju deželne vlade, je postopati dogovorno z vojaško upravo na podstavi začasne uredbe o rekviziciji stanovanj z dne 13. maja 1919., št. 566 Lir. 1. 9. Stanovanja v barakah. § 34. Državni stanovanski urad oddaja in upravlja stanovanja v barakah, ki so se preuredile v stano-j vanske svrhe in ki se bodo zidale zato, da se ublaži 10. Zdravstveno nadzorstvo. § 35. Državni stanovanski urad nadzira po svojih osebam, ki so si pridobile obrtni list šele po 1. janu-i znatnih adaptacijskih del in ako se s tem ne žali arju 1916. ali pa, ki se pečajo, četudi na podstavi I važen interes onega, ki že stanuje v teh prostorih, obrtnega lista, s prekupčevanjem živil in drugih vsak-j Za važen interes je smatrati posebno, da imajo danjih potrebščin, pa so bile že enkrat obsojene za- sobe, ki ostanejo dosedanjemu stanovalcu, in sobe, radi veriženja ali navijanja cen. . [ po katerih se je poseglo, posebne vhode; ako je teh- Za vse osebe, navedene pod točko 1. in 2., se od-J nično izvedljivo in se stroški take adaptacije morejo povedna pravica državnega stanovanskega urada ne obrestovati in amortizirati s primernim poviškom nanaša na osebe, ki imajo v ljubljanskem stanovan-, normalne najemnine, je take vhode tudi napraviti, skem okolišu domovinsko pravico, ako le-ta ne izvira iz določbe § 10. zakona z dne 6. decembra 1896.,: § 29. drž. zak. št. 222. Pritekline, kakor kuhinja, vbodnica, kopalnica, § 25. sobica za služinčad in drugi slični prostori, so od Osebam, ki se morajo vsled odpovedi stanovan- posega izključeni, razen če jih dosedanji stanovalec skega urada izseliti iz ljubljanskega stanovanskega: očitno ne rabi. Kabinet šteje za sobo. okoliša, nakazuje stanovanja v občinah in mestih Ako se najdejo prikladni drugi stanovanski pro-izvun ljubljanskega stanovanskega okoliša v vsem j stori, je poseg po stanovanskih delih ukiniti, področju deželne vlade za Slovenijo v ozira vrednih 6. Oddaja stanovanj. § 30. Od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, oddaja stanovanja v najem in stanovanske dele v podnajem izključno le državni stanovanski urad, in sicer tako glede stanovanj ali delov, po katerih je posegel ali katere je sam odpovedal, kakor tudi glede onih, ki so poslala prosta na kakršenkoli drugi način, in to stranki ali osebi, Ki jo on določi, in ob najemnih pogojih, kakor jih prijavi državnemu stanovanskemu uradu hišni gospodar ali poclnajemodajalcc in potrdi stanovanski sosvet. primerih državni stanovanski urad v zgradbah, primernih za ta namen, kakor v graščinah, vilah, samostanih, kopaliških poslopjih itd.; mora jim pa tako preselitev tudi omogočiti. 5. Pravica do posega po stanovanjih. § 26. 1.) Državni stanovanski urad ima pravico, da izvede v prid osebe, ki je v zmislu § 4. naredbe z dne 17. januarja 1919., št. 295 Ur. 1., upravičena prebivati v področju ljubljanskega stanovanskega okoliša, poseg po vsakem nezadostno uporabljanem stroških popravi in strankam omogoči prebivanje, ki ni zdravju na kvar. § 36. Sianovanja ali stanovanski deli se smejo za druge nego stanovanske svrhe pregraditi samo z dovolitvijo državnega stanovanskega urada. 11. Zidanje stanovanskih hišic. § 37. Državni stanovanski urad pospešuje zidanje stanovanskih barak, delavskih in uradniških hišic zaradi olajšave stanovanske bede v vsem območju deželne vlade za Slovenijo ter sodeluje pri tem zidanju. 12. Tujski promet. § 38. Državni stanovanski urad nadzira po svojih zaupnikih tujski promet v ljubljanskem stanovanskern okolišu ter more ob vsakem času zahtevati od dotičnih podjetij pojasnila zaradi pregleda ter ob vsaki priliki izvršiti revizijo. Poleg že veljajočih predpisov se glede tujskega prometa za ljubljanski stanovanski okoliš določa še posebe: 1.) vsakemu tujcu mora državni stanovanski urad odpovedati stanovanje ali sobo, ako tekom treh dni po prihodu ni zaprosil dovolitve za nadaljnje bivanje v njegovem področju ter hkratu dokazal potrebe in vzroke nadaljnjega bivanja; 2. ) zasebniki ne smejo, razen najbližjim sorodnikom, brez dovolitve državnega stanovanskega urada oddajati tujcem stanovanj ali stanovanskih delov; 3. ) za stanovanja in sobe, ki se oddajajo tujcem, ne sme nihče zahtevati očitno pretiranih in previsokih cen. III. Pritožbe. § 39. Zoper odloke državnega stanovanskega urada je dopustna pritožba na poverjeništvo za socialno skrbstvo: 1. ) ako se prošnji za dovolitev priselitve ali preselitve v ljubljanski stanovanski okoliš (§ 23.) ni ugodilo; 2. ) ako je stanovanski urad stanovanje odpovedal osebam, navedenim v § 24., točki 1.; 3. ) ob posegu po stanovanjih in delih (§ 26.); 4. ) ob določitvi letne najemnine (§ 32.); 5. ) ako stanovanski sosvet stranki ni priznal sta-novanske izkaznice. Pritožbo, ki ima odložilno moč, je podati pri državnem stanovanskem uradu tekom osmih dni po obvestitvi o odklonilnem odloku stanovanskega urada. Pritožna instanca odloča končnoveljavno. Ako ni dospela druga rešitev, je po preteku treh tednov smatrati, da se je pritožbi ugodilo. V primerih, ki ne dopuščajo odloga, more državni stanovanski urad odrediti začasen ukrep, dokler se pritožba končno ne reši. IV. • Kazenska določila. § 40. Kdor vedoma krši predpise te naredbe ali pa določbe, izdane na temelju te naredbe; kdor se sicer poizkuša izogniti določbam te naredbe, navaja k temu ali sodeluje pri tem, kakor tudi kdor poizkuša na kakršenkoli način ovirati ali preprečiti izvršitev te naredbe po državnem stanovanskem uradu, se kaznuje po političnem, oziroma policijskem oblastvu z denarno kaznijo do 20.000 K ali z zaporom do šest mesecev, ako ne spada njegovo dejanje pod določila kazenskega zakona. Te kazni se moreta nalagati tudi druga poleg druge. V. Končne določbe. § 41. S to naredbo se izpreminjajo določbe naredbe bivšega avstrijskega ministra za socialno skrbstvo o naredbah glede skrbi za stanovanja z dne 28. marca 1918., di'ž. zak. št. 114, in naredbe bivšega avstrijskega ministra za pravosodje in za socialno skrbstvo o varstvu najemnikov z dne 26. oktobra 1918., drž. zak. št. 381, kolikor nasprotujeta določbam te naredbe. Istotako se naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani o pravici občin do posega po stanovanjih z dne 17. januarja 1919., št. 295 Ur. L, potem naredbe z dne 16. avgusta 1919., št. 600 Ur. L, in 30. septembra 1919., št. 700 in 701 Ur. 1., izpreminjajo v toliko, v kolikor so določbe navedenih na-redb v nasprotju z določbami te naredbe. § 42. la naredba stopi v veljavo, ko se razglasi v Uradnem listu, ter izgubi veljavo najpozneje dne 3 1. decembra 1 9 2 0. § 43. Izvedba te naredbe je poverjena poverjeništvu za socialno skrbstvo. V Ljubljani, dne 30. septembra 1919. Dr. Brejc s. r., predsednik. Dr. Žerjav s. r., podpredsednik. Golia a. r. Dr RaVnihar s. r. Dr. Verstovšek s. r. 748. Naredba deželne vlade za Slovenijo, g katero so izpopoinjnjejo naredbo o ustanovitvi začasnih stanovanskih komisij. Na podstavi avstiijskega zakona z dne 24. julija 1917., drž, zak. št. 307, se odreja: Člen I. § L V členu II. naredbe z dne 16. avgusta 1919., št. 600 Ur. L, je mora točka 4. glasiti: 4.) pooblaščenec mestne občine ljubljanske, ki ga določi občinski svet mesta Ljubljane. — § 2. Člen 11 L, točka 3. b. naredbe z dne 16. avgusta 1919., št. 600 Ur. L, se glasi: trgovcem, gostilničarjem in obrtnikom vobče, ako niso domačini in ako njih stanovanje, oziroma njih obratni prostori niso v lastnem poslopju ter javna korist ne zahteva njih bivanja v ljubljanskem stano-valnem okolišu, nadalje vsem trgujočim osebam brez ozira na njih domovinstvo in hišno posest, ako so si obrtno pravico pridobile šele po 1. januarju 1916. in njih delovanje ni v javni prid, končno vsem osebam, ki sc bodisi na podstavi obrtne pravice ali brez te pečajo s prekupčevanjem živil in drugih potrebščin, pa so bile že enkrat zaradi veriženja ali navijanja cen obsojene. § 3. Členu III., točki 3. c, odstavku 2., naredbe z dne 16. avgusta 1919., št. 600 Ur L, se dodaja: ali § 10. zakona z dne 3. decembra 1863., drž. zak. št. 105. § 4. Členu III., točki 4., naredbe z dne 16. avgusta 1919., št. 600 Ur. L, se dodaja: . V ta namen sme po zaslišanju občine novega bivališča, oziroma v krajih, koder velja naredba deželne vlade z dne 17. januarja 1919., št. 295 Ur. L, dogovorno z občino novega bivališča poseči po stanovanjih, ki so prazna ali so služila le za shrambo ali so sicer opremljena kot stanovanja, pa v resnici ne stanuje nihče v njih ali se resnično uporabljajo le nerazmerno kratek čas v letu. Oddaja stanovanj v ljubljanskem stanovalnem okolišu v najem, ki so se izpraznila iz kakršnegakoli drugega vzroka nego vsled posega, izvedenega po stanovanski komisiji, je neveljavna, ako je hišni gospodar ni prijavil komisiji v odobritev in komisija te oddaje ni potrdila. Ako hišni gospodar komisiji ni prijavil nobene take stranke, ki bi se mogla odobriti, odkaže dotično stanovanje stanovanska komisija sama. § 5- §§ 1. in 2. naredbe z dne 30. septembra 1919., št. 700 Ur. L, sta razveljavljena. § 6. Določbe te naredbe veljajo zmiselno tudi za komisije, ki se ustanove na podstavi naredbe z dne 30. septembra 1919., št. 701 Ur. 1. Člen II. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. V Ljubljani, dne 18. novembra 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Predsednik deželne vlade: dr. Žerjav s. r. 74©. Naredba deželne vlade za Slovenijo o kaznivosti zlorabe ubožmh akcij. Na podstavi avstrijskega pooblastilnega zakona z dne ‘24. julija 1917., drž. zak. št. 307, se odreja: § L Kdor se pri katerikoli akciji, započeti za olajšavo bede po državi ali javni korporaciji ali javnemu zavodu, na zvijačen način vrine vanjo, zlasti z napačnimi navedbami ali kakorkoli zlorabljajoč zaupanje oblastva, dalje kdor predmete, pridobljene pri ubožni akciji, prodaja naprej ali jih sploh odsvojuje zaradi svojega dobička, nadalje kdor zvijačno in z napačnimi navedbami, zlorabljajoč zaupanje oblastva, pridobi od države ali od javne korporacije, zlasti iz de-mobilizacijskc zaloge, predmete pod nakupno ceno ob pridobitvi, tega bo okrajno politično oblastvo kaznovalo z zaplembo blaga, z denarno globo do 20.000 K in z zaporom do šest mesecev, § 2. Kolikor je v teh dejanjih videti znake delikta po kaz-enskih zakonih, se kaznujejo po teh zakonih še posebe. § 3. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 28. novembra 1919. Predsednik: dr. Žerjav s. r. Razglasi deželne vlade za Slovenijo. Razglas. Varnostno službo- pri parnih kotlih, izpraševanju kandidatov za kurjače in strojnike je definitivno za vso- Slovenijo VIL prevzel oddelek gradbenega ravnateljstva v Ljubljani. Ta sprejema zakonito obvezne prijave kotlov, oziroma prošnje za preizkušnjo ali revizijo parnih kotlov, kakor tudi prošnje za izpite za službo- pri parnih kotlih in parnih strojih. Prošnje za opravljanje izpitov se kolku jejo z 2 K. Pristojbine za preizkušnje in revizije parnih kotlov znašajo: / Kurilna ploskev v m" Pristojbina za preizkušnjo revizijo manjSa kot 2,5 75 K 15 K v izmeri 2,5 do vštetih 10 150 » 30 » v izmeri 10 do 50 250 » 50 » čez 50 300 » 75 » Pristojbine za izpite znašajo: za kurjače 20 K, za strojnike 30 K. Varnostna služba kotlov, ki spadajo v področje družbe „Dampfkesseluntersuchungs- und Versicherungsgesellschaft in Wien“, se uredi definitivno pozneje; omenjeni kotli ostanejo pod dosedanjim nadzorstvom. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 17. februarja 1919., št. 358 Ur. L, in naredba poverjeništva za promet z dne 17. februarja 1919., št. 360 Ur. L, se izpreminjata le v toliko, da spadajo poleg varnostne službe stabilnih kotlov v železniških napravah (kurilnicah, delavnicah itd.), tudi izpiti strojnega osebja pri stabilnih kotlih in parnih strojih v področje VIL oddelka gradbenega ravnateljstva; varnostna služba pri lokomotivah državne in južne železnice in izpiti osebja pri njih pa ostanejo pod dosedanjim nadzorstvom. Z današnjim dnem je razveljavljen razglas št. 44/12—II. poverjeništva za javna dela, Ur. L LXXXIII z dne 29. aprila 1919. V Ljubljani, dne 8. novembra 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za javna dela. Vodja: inž. Klinar s. r. Razglas. 3-a Trgovina Oskarja Reitterjav Slovenjgradcu, ki je pod sekvestrom, se odda na dražbi v najem. Najemniku se bo prepustilo vse sekvestrirano trgovsko blago za ugotovljeno kupno ceno. Zaradi pojasnil o lokalu in množini trgovskega blaga naj se ponudniki obrnejo na sekvestra imovine Oskarja Reitterja in Ivane Reitterjeve, gospoda Lovra Vaupota v Slovenjgradcu. Pismene, pravilno kolkovane ponudbe naj se vlože pri podpisanem oddelim deželne vlade v zaprtih zavitkih z opombo na zavitku: „Najemna ponudba za trgovino Oskarja Reitterja“ najkesnejetp do dne 10. decembra 1919. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Oddelek za trgovino in obrt. Dr. Mam s. r. št. 3182/19-12. RazgIas Na podstavi odloka ministrstva za trgovino in industrijo, šumske-industrijske centrale v Beogradu z dne 16. oktobra 1919., III br. 905, se na prostovoljni dražbi prodado nepremičnine firme „Kyanisieranstalt, Katz & Klumpp“, sekve-strirane po podpisanem oddelku kot vrhovnem sekvestracijskem oblastvu za Slovenijo, in sicer hiša z gospodarskim poslopjem, zemljiščem in gozdom vi. št. 50 in 99, k. o. Gozd, v sodnem okraju kranjskogorskem, v političnem okraju radovljiškem. Rellektanti naj stavijo pravilno kolkovane pismene ponudbe v zaprtih zavitkih podpisanemu oddelku do dne 15. decembra 1919. z opombo na zavitku: „Ponudba za sekvestrirano imovino firme „Katz & Klumpp". Zaradi informacij naj se interesenti obrnejo na sekvestra navedene imovine, gospoda Alojzija Lavrenčiča, trgovca v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 10. V Ljubljani, dne 23. oktobra 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Oddelek za trgovino in obrt. Dr. Marn s. r. '•ir.fr' Razglas, s katerim se prepoveduje nvez in vgon goved iz dela Koroške, zasede* nega po Nemcih. Na nemškem Koroškem se je pojavila pljučna IČuga goved (pleuropneumonia contagiosa koum). Zaradi tega se v zmislu § 5. živalskega kužnega zakona z dne 6. avgusta 1909., drž. zak. St. 177, in izvršitvenih določil k njemu do preklica prepoveduje vsak uvoz goveje živine in govejih živalskih sirovin na kakršenkoli način iz dela Koroške, zasedenega po Nemcih, v Slovenijo. Istotako se prepoveduje uvoz in vgon goveje živine iz onega dela Koroške, ki je v našem območju, v druge kraje Slovenije. V Ljubljani, dne 28. novembra 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo zai kmetijstvo. Razpis. Pri knjigovodstvu poverjeništva za kmetijstvo se odda mesto računskega praktikanta. Pravilno kolkovane prošnje za to mesto, opremljene z dokazili o starosti, o dovršeni srednji šoli z zrelostnim in zdravniškim izpričevalom vred, naj se vlože do dne 15. decembra 1919. pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. Vodja: dr. Vrtačnik s. r. ravnateljstvu v Ljubljani in pri občinskem uradu na Raki. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 18. novembra 1919. Pred». 1590/4—19. 9479 üazjpis. Podpisano predsedništvo razpisuje mesto višjega pisarniškega predstojnika r IX. činov-nem razredu pri okrožnem sodišču v Celju, oziroma tudi mesta pisarniških uradnikov, ki se morda izpraznijo po oddaji razpisanega mesta bodisi v Celju ali pri drugem sodišču. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti pisane svojeročno, naj »e vlože naj-kesneje do dne 15. januarja 1 920. pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju, in sicer jih morajo vložiti prosilci, ki »o že v državni službi, po službeni poti. Prosilci za razpisano mesto morajo izkazati, da so prebili drugo pisarniško preizkušnjo. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo vrhu tega izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi ter svoji prošnji priložiti rojstni in domovinski list, nravnostno izpričevalo in izpričevalo uradnega zdravnika, da so za zaprošeno službo sposobni. Končno morajo dokazati, da so izpolnili svojo aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni. Vojaški certifika-tisti se opozarjajo na predpise zakona z dne 19. aprila 1872., drž. zak. št. 60, in na ministrsko naredbo z dne 12. julija 1872., drž. zak. št. 98. Vojni invalidi imajo, če so sicer sposobni za to službo, prednost v zmislu naredbe Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., št. 115 Ur. 1. Svojo invalidnost morajo izkazati z listino, ki je bila izdana po predpisih poverjeništva za napodno hrambo z dne 16. decembra 1918., št. 211 Ur. 1. Ker se oddado tudi mesta, ki se morda izpraznijo po premestitvah, naj certifikatisti in invalidi v svojih prošnjah izrečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, če bi se izpraznila. Naroki so se določili: ad 1.) na da» 15. decembra 1919. ob enajstik, ad 2.) na dan 2 3. decembra 1919. ob devetih, ad 8.) na dan 2 0. d e c e m I) r a 1919. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21. Skrbnikom na čin so se postavili: ad 1.) Vinko Hrovat, kanclist v Litiji; ad 2.) Franc Bezlaj, kanclist v Litiji; ad S.) Leopold Hostnik, župa* v Šmartnem. Okrajno sodišče v Litiji, oddelek U., dne 17. novembra 1919. L T 11/18/55. 2449 Slroto-koliran trgovec v Višnji gori. Konkurz, razglašen s sklepom opr. št. S 1/19/3 o imovini prezadolženčevi, je s pritrdilom vseh upnikov odpravljen po § 167. k. r. Istotako so odpravljene vse odredbe, ki ovirajo prezadolženca pri svobodnem razpolaganju. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 15. oktobra 1919. Tobačna glavna trafika na Raki št. 16 (davčni okraj krški) se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju. V enoletnem času od dne 1. januarja 1918. do dne 31. decembra 1918. se je za to trafiko dobavilo tobačnega materiala za 11.701 K 70 v, od česar je znašal trafikantski dobiček 1170 K 17 v. Prodaja vrednostnic kolkovnega dohodar-etva je v istem času vrgla 19 K 18 v kosmatega dobička. Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov (častništva in moštva) imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci. Vsi drugi podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki ostane do dne 27. decembra 1919. nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem Cg I 501/19—1. 2472 O Ulic. Simon Kotnik, kanonik v Velikovcu, je vložil zoper Arnolda Račka in Maksa Račka, prvega posestnika, drugega zasebnika v Rustatu, tožbo zaradi 23.651 K s pripadki. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan ^g decembra 1919. ob pol desetih pri tem sodišču v razpravni dvorani št. 84. Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika gospod dr. Ferdo Müller, odvetnik v Mariboru, ki ju bo zastopal na njiju nevarnost in stroške, dokler ne nastopita sama ali ne imenujeta pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I, dne 18. novembra 1919. C 70/19, C 82/19, C 83/19—1. 2356 OKI ic. Zoper 1.) Ivano Bregarjevo, rojeno Juvanovo, posestnico z Vač št.37, 2.) Rudolfa Fischerja, stavbnega podjetnika iz Sv. Križa, 3.) Alojzija Z i t n i k a iz Vintarjevca, katerih sedanje bivališče je neznano, so podali ad 1.) Kmetska hranilnica in posojilnica na Vačah, ad 2.) Franc Miklavčič v Sv. Križu, ad 3.) Anton Kastelic v Vintarjevcu tožbe zaradi ad 1.) 609 K 64 v, ad 2.) 1405 K 45 v, ad 3.) 346 K 27 v. NatkaiU Ig. pl. Kleinmajrr tu Fed. Bamberg v Ljublj«\