St./№ 11
November/Novembre 2002
letnik/anno XII
i<
Sastica
шт
I je to nekoč Portorož, ves zelen in poln dreves..
Turistični nabiralnik v Portorožu
Turistično združenje Portorož je pred vhodom v svojo informativno pisarno v pritličju stavbe Krajevne skupnosti Portorož namestilo turistični nabiralnik. V njem se bodo zbirali predlogi, pripombe, mnenja, kritike ali pohvale o urejenosti Portoroža, o turistični ponudbi in še o čem. Turistični nabiralniki so del projekta imenovanega Turistične informacije in promocija Slovenije, katerega nosilec je Slovenska turistična organizacija, v njem pa sodeluje tudi naša Turistična zveza.
IZ VSEBINE:
cr Volitve so bile взр Pogovor z Josom Begićem oar Kdo so volilci (iz)voljenih? Kr Novi načrti za Bernardin D3T Uspeh Radiokluba Piran
Nova oblast
Ne ljubim domovine, če sem tiho in sklonjen, ampak če vidim in povem, (ruski pisatelj in filozof Čadajev)
Vse več je izključenih ljudi - upokojenih, nezaposlenih. Vsi si bodo izvolili svojo oblast. Ekonomsko močni pa take politične moči ne jebejo. Močni vodilni bodo znali nevtralizirati demokracijo.
(slovenski filozof Slavoj Žižek)
Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pogovor. Ta čas se dolgo dani. Zjutraj je lepo pogledati skozi okno. Zrak je vlažen, listje žari v svežih barvah, morje in nebo si posojata barvice. Ptice pojejo zjutraj najlepše. Človek bi moral začeti dan z lepimi mislimi, s svetlim srcem. Kristjani se zbujajo z molitvijo: Oče naš, odpusti nam naše dolge kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, ne odpelji nas v skušnjavo... Ne bi smeli dopustiti, da nam jutra grenijo radijske novice o nesrečah in grdobijah, reklame in divja glasba.
Tudi nova občinska oblast naj začne lepo. Naj se izvoljeni seznanijo in se odkrito pomenijo. Štiri leta bodo skupaj. Naj razmislijo, kako narediti čimveč dobrega za družbo, ki jih je izbrala, da v njenem imenu urejajo skupne zadeve. Izvoljeni naj še enkrat preberejo, kaj so obljubili.
V preteklosti je bil Piran znan po tem, da je imel v primerjavi z drugimi istrskimi mesti visok družbeni standard. Zelo zgodaj so tlakovali ulice, imeli bolnico za reveže, mestno posojilnico, občinske zaloge osnovnega živeža, šolo, filozofska in umetniška društva... Občutek za skupnost je izviral iz dela. Skupaj so delali v solinah, ribarili, gradili ladje, vodne cisterne, obzidje, pristanišče, cerkve, se branili pred napadalci in se pogajali s sosedi. Občina je plačevala študij mladih Pirančanov v velikih mestih, vabila umetnike in znanstvenike.
Prav bi bilo, da bi občani slišali, kako poteka delo občinskega sveta. Ta želja izvira iz nezaupanja in slabih izkušenj. Občinski svetniki niso dovolj modri. Poznamo jih. Podobni so nam. Vemo, da je morala šibka, da vlada brezpravje, da osebni interesi prevladujejo nad skupnimi, da ni sloge, da vlada potrošniška miselnost. Ob vsaki izrečeni besedi in dvigu roke se morajo zavedati časti in naloge, da delujejo v skupno dobro.
Kaj ko bi občinski svetniki začeli sejo z lepo mislijo, s prijetno glasbo, poučnim berilom ali pa z ogledom umetnine! Morda bi potem delo steklo bolj tvorno. Tako mislijo člani dunajskega parlamenta, ki so enkrat povabili na sejo še našega pisatelja Draga Jančarja. Le kaj bi povedal Drago Jančar našim svetnikom in kako bi se poznalo? Morda bi bili bolj modri in njihove odločitve pametnejše.
Nada Kozina
Ml MED SEBOJ
zahvaljujemo se * čestitamo" voščimo * pozdravljamo
<& V družini MANZONI iz Portoroža praznuje svoj 11. rojstni dan Dino. Vse najboljše mu želijo vsi v njegovi družini.
Ф Sveže poročenima Teji in Marku SIKUR, oba sta zaposlena pri turistični agenciji Palma, želimo srečno skupno življenjsko pot, polno ljubezni in naraščaja - sodelavci in prijatelji.
Ф Konec novembra praznuje svoj jubilejni rojstni dan Dušan PUH starejši iz Portoroža. Ob tej priložnosti mu nazdravljamo in mu želimo še veliko ustvarjalnih in lepih let - portorožanovci.
Ф Zdravja, ljubezni, sreče in še na tisoče lepih stvari Vesni STANIČ iz Pirana, ki te dni praznuje svoj rojstni dan - prijateljica.
# Nataši MRAKIČ-BUTINA iz Portoroža želimo vse najboljše za rojstni dan, pa da bi ji Božiček prinesel potovanje okoli sveta -prijatelji iz Lucije.
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47,674-09-48), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16,1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
Praznični koncerti
Za božični večer bo tudi letos nastopil New swing quartet in sicer bo v portoroškem Avditoriju gostoval na sobotni večer, 21. decembra. Svečani novoletni koncert pa bo teden dni za božičnim, 28. decembra. Nastopil bo Orkester slovenske vojske pod dirigentsko taktirko Milivoja Šurbeka. Koncert, za katerega boste odšteli deset ali osem tisoč tolarjev, bo spremljal svečani sprejem.
Lutke in muzikal za miklavža
Ne pozabite za miklavža svoje malčke peljati v Tartinijevo gledališče Piran na lutkovni predstavi Muca copatarica in Tobi, ki ju je pripravila lutkovna skupina Lutka pod vodstvom Mimice Emeršič (v sredo, 4. decembra ob 18. uri, za kar boste morali odšteti petsto tolarjev na osebo). V portoroškem Avditoriju pa bo miklavževa predstava 6. decembra ob 18. uri in sicer otroški musical avtorice Mojke Mehora Lavrič o piranski legendi z naslovom Lassa pur dir. (vstopnina je 1000 tolarjev, za otroke do tretjega leta starosti pa tristo).
Comune di pirano
Zahvaljujem se vsem občanom in občankam, ki ste oddali svoj glas na nedeljskih lokalnih volitvah, podprli mojo kandidaturo za Županjo Občine Piran ter izvolili člane Občinskega sveta Občine Piran.
Županja Občine Piran Vojka Štular, prof.
Desidero ringraziare tutti i cittadini che hanno espresso il loro voto alle elezioni amministrative locali della scorsa domenica, che hanno dato il proprio supporto alla mia candidatura alia carica di Sindaco del Comune di Pirano e che hanno eletto i membri del Consiglio comunale del Comune di Pirano.
II Sindaco del Comune di Pirano Prof. Vojka Štular
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
V zadnji številki Portorožana se nam je zapisalo, da sta Vida in Rino MEDVEŠČEK za Portorožana darovala 4.000 tolarjev. Medveščkova sta v resnici darovala 4.500 tolarjev. Za napako se opravičujemo.
Za Portorožana pa so tokrat darovali: gospa s Fizin 5.000 tolarjev, Dinko MANZONI 3.000 SIT, Biserka ZABUKOVEC 2.000 tolarjev, Nevenka KRAPEŽ1.500 SIT, Miha BERD-NIK 2.500 SIT, Jože ŠTRANCAR 3.000 SIT in Elizabeta POSPEH 5.000. SIT. Zopet pa so se izkazali prebivalci Prečne poti v Portorožu in darovali: po 1000 tolarjev Ivo KRIBEL in Darko VOLK; po 2.000 tolarjev so darovali: Vida in Milan TIMIČ, družina REBEC, Vilma in Franc PIRC, družina MIKLUŠ, Ondina FIRM, Vilma in Mario MEDOŠ, Zora PETRINJA, Ema in Miro FIRM, družina OGRIN, družina KRNEL-UMEK, družina RITOŠA, Janja in Edo SANCIN, družina FAKIN, Ernest DOBRAVC, Aleš DOBRAVC, družina NARANČIČ. Edi in Joško ŽELJKO; 3000 tolarjev sta darovala Ivanka in Janez LOTRIČ, 5.000 tolarjev pa družina STERGULC. Po 2.000 tolarjev so darovali še Meta in Aco DOBRILA ter Marija MERCINA.
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP-Urad Koper št. 01290-6450836431 s pripisom "Za Portorožana".
Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
Volitve so bile
Lokalne volitve so mimo in sedaj je jasno, da je popularnejša od svoje stranke, saj je v
Takšen rezultat (izvoljena je bila že v prvem krogu) ji daje pooblastilo - če seveda hoče zares kaj dobrega narediti za občino Piran -da bi v prihodnje bila bolj energična in suverena v svojih načrtovanjih in ciljih ter manj materinska do tistih, ki jo napadajo (če le-ti sploh obstajajo). Čeprav ni rešila nobenega ključnega problema občine Piran (garažna hiša, Fiesa, stari Palace, center Portoroža, obalni pas, belokriški srednjevalovni oddajnik in Belokriška cesta), ostane odprto vprašanje, koliko je to sploh objektivno mogoče v štiriletnem mandatnem obdobju. V tem trenutku pa je morda še najpomembnejše, da ni - kolikor je v tem trenutku razvidno - sprejemala katastrofalnih odločitev kot njeni predhodniki (kot so bile 99 letne najemne pogodbe za stari Palace, Fjesa, stara piranska bolnišnica,...). Nesrečno hortikulturno ureditev sredi štiripasovnice v Portorožu, ki z depresivnim pušpanom spominja na pokopališče, pa bo z nekaj milijoni tolarjev lahko relativno hitro popravila. Gospe Štularjevi se je torej le obrestoval sicer nekam neinventivni populistič-ni marketing z vsakoletnim deljenjem rožič in
kdo bo krojačil usodo Pirana naslednja štiri leta. Županja, gospa Vojka Štular, je pokazala, primerjavi s člani njene stranke na listi za občinski svet, dobila precej več glasov.
ribic občanom Pirana ter vsesplošnim, infla-tornim podeljevanjem priznanj in nagrad v zadnjih dveh letih (naj se javijo tisti, ki še niso prejeli nič, da ji ne bo zmanjkalo kandidatk/-ov). No, volilci so se ji s ponovno izvolitvijo zahvalili.. Tako je tudi prav. Problem, s katerim se bo spet otepala naslednja leta, pa je, kakšno ekipo bo zbrala okoli sebe. Pravzaprav je njena dosedanja ekipa še najbolj kriva, da se ključni problemi ne-rešujejo, pač pa prelagajo v nedoločeno prihodnost. Ob tem se bo zopet oprla na LDS oziroma njene dosmrtne člane, ki jo bodo v občinskem svetu podprli pod pogojem, da ne delajo nič.
Sicer pa je v novoizvoljenem občinskem svetu toliko direktorjev in uslužbencev javnih podjetij in zavodov, da ta predstavniški organ občanov močno spominja na famozni zbor združenega dela iz polpretekle zgodovine socialističnega samoupravljanja, ki se je izkazalo za polom. Tako so zdaj odprte vse možnosti, da bodo direktorji in drugi vodilni javnih podjetij nadzirali županjo, namesto da bi bilo obratno. Mogoč pa je seveda še en scenarij in sicer da bodo po fevdalnem vzor-
cu med seboj zmešetarili vplivna področja ter vzdrževali status quo naslednje štiriletno obdobje.
Za Piran je najbolj žalostno, da nima nobene opozicije, saj so se t.i. pomladne stranke preprosto zlomile. Za to pač ne moremo kriviti zmagovalcev na zadnjih volitvah. Ne moremo pa se znebiti slabega občutka, da je bilo nemara v časih Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) več pluralizma, zagotovo pa več možnosti vplivanja volilcev in nenazadnje demokracije, kot je je najti v sedanji strukturi občinskega sveta.
Marko Zorman
Л eüROMiß
d.o.o.
IMPORT - EXPORT Ferrarska 38, 6000 Koper Tel./fax: 05/6310-460, tel.: 05/6391-144
Blago vam ne le prodamo in dostavimo, temveč vam ga tudi vgradimo!
Prodaja: sanitarne keramike, keramične ploščice in porcelan grees, kopalnic in tuš kadi (emajl in keramika), lepila in fugirne mase, tuš kabine, WC kotlički in deske, vodovodne armature, grelci vode, gumi prirobnice, zaključne letve.
Zaključna dela v gradbeništvu: polaganje keramičnih ploščic in grees-a ter električnih in vodovodnih instalacij, manjša gradbena dela.
У;л
ODPRTO:
vsak dan od 8. do 16. ure sobota od 8. do 12. ure
»R
Joso Begić, humanitarec s srcem:
"Vsakdo bi moral narediti kaj dobrega za druge, saj ni težko!'
Joso Begić, 45-letni prometni tehnik s Seče, rojen v Putičanju PRI Šibeniku, v Sloveniji živi več kot dve desetletji. Marsikdo ga iz časov pred razpadom Jugoslavije pozna kot avtoprevoznika. Ko pa je leta 1991 pri nas in na Hrvaškem zarožljalo orožje, se je z vsem srcem vključil v humanitarno delo. Za svoj človekoljubni prispevek je prejel številna priznanja in zahvale.
Na sliki: Joso Begič (levo) skupaj z Božom Dimnikom, častnim hrvaškim konzulom v Sloveniji, na novinarski konferenci pred turnirjem prijateljstva v Piranu.
Portorožan: Za vami je burno desetletje. Kaj vas je napeljalo, da ste se tako dejavno vključili v humanitarno delo?
Begič: Človekoljubje je bilo zame vselej nekaj velikega. Lepega občutja, ko daješ, skorajda ni mogoče opisati. Če bi vsakdo napravil nekaj malega za druge, bi bilo na svetu veliko manj revščine. V humanitarno delo sem se vključil takoj po začetku vojne na tleh bivše Jugoslavije. V času vojne na Hrvaškem smo v Piranu oblikovali odbor za sprejem beguncev. Dejavno smo sodelovali s piranskim odborom civilne zaščite, ki ga je vodila Breda Ferš, ter z Rdečim križem Piran na čelu z Valentino Klemše. Organizirali smo zbiranje hrane po marketih, ki smo jo namenili beguncem, kar je ostalo pa smo odpeljali na Hrvaško. Leto pozneje sem se vključil v portoroški Karitas ter začel sodelovati z župnikom Francem Prelcem, osebnostjo neizmerne življenjske moči in srčnosti. Tovornjaki iz Slovenije za Hrvaško in- druge predele Jugoslavije so
potovali vsakodnevno. Blago - živež, oblačila, medicinska oprema in zdravila - je v slovenske zbirne centre prihajalo od vsepovsod, največ iz Italije. Iz Portoroža je v vseh teh letih odpotovalo vsaj 70 tovornjakov.
Portorožan: Kolikokrat ste potovali na jug? Potovanja so bila najbrž tudi nevarna?
Begič: Na Hrvaško, v Bosno, Srbijo, Makedonijo in Črno goro sem potoval vsaj stokrat. Kar nekajkrat so naši konvoji doživeli neprijetnosti. Leta 1995 so "unproforovci" pri Sisku zaustavili konvoj petindvajsetih tovornjakov ter ducat sanitetnih vozil, ki so sodelovali v humanitarni akciji "Ženske sveta ženskam Bihača". Srbi namreč niso odobrili nadaljevanja potovanja, menili so, da gre za politični projekt. Drži, humanitarna akcija je bila izjemno medijsko podprta, in verjamem, da je tudi to botrovalo trmi Srbov. Tako smo se bili po 15 dneh čakanja prisiljeni vrniti na začetni položaj v Zagreb. Neprijetnosti smo doživeli tudi na Kosovu leta 1998. V okviru akcije pod okriljem organizacije matere Tere-ze "Zgradimo mir na Kosovu" je tja za božič odpotoval konvoj desetih tovornih vozil. Na težko prevozni cesti smo kar štirinajst dni obtičali v snegu in to pri temperaturi minus 25 stopinj Celzija. Bilo je še veliko razburljivih potovanj.
Portorožan: Kaj pa zdaj, po koncu tragičnih časov, ste še dejavni na humanitarnem področju?
Begič: Vojne je konec, ljudje pa še vedno potrebujejo pomoč. Trenutno sodelujem v široko zastavljeni akciji hrvaškega Karitasa, poimenovani Sprava ljudi. Prispevati želim k
izgradnji vukovarske bolnišnice; našel sem že nekaj sponzorjev.
Portorožan: Zelo ste aktivni v hrvaškem društvu Istra Piran.
Begič: Drži. V društvu vodim športno sekcijo, ki pripravlja razna športna tekmovanja in srečanja. V zadnjem obdobju je bil najodmevnejši malonogometni turnir prijateljstva v Piranu, ki se ga je udeležilo 23 moštev. Še več pozornosti pa je bil deležen nogometni dvoboj hrvaških in slovenskih parlamentarcev, na čelu z obema predsednikoma.
Portorožan: Pomen društva je nekako samoumeven: ohranjanje hrvaškega izročila pri Hrvatih, razseljenih po svetu.
Begič: Namen društva, predseduje mu Mirko Orlic, je druženje, da pač Hrvati ne pozabimo na svoje korenine, na svoj jezik, običaje, kulturo. To pa še ne pomeni, da se zapiramo vase. Smo odprti na vse strani. Pravkar smo izvedeli, da nam je občina odobrila nove prostore na Župančičevi 14 v Piranu. To, da nas je županja opazila in nam priskočila na pomoč, kaže na pozitivnost našega delovanja.
Portorožan: Društvo ima svoj delež tudi pri ustanovitvi dopolnilne hrvaške šole, ki gostuje v prostorih krajevne skupnosti Portorož.
Begič: Da, šola je živahna kot le kaj. Obiskuje jo petindvajset otrok in nekaj odraslih. Pouk zemljepisa, zgodovine in hrvaškega jezika se odvija vsako sredo med 16. in 18.uro. Cilj je jasen: prav je, da tukaj rojeni ali dlje časa živeči Hrvati temeljiteje spoznajo svojo domovino. Diplomo, ki jo prejmejo na koncu, hrvaška država priznava.
Pogovor in posnetek: Andrej Žnidarčič
5d	najboljši
Mercator	sosed
Mercator Degro d.d.	
4
-^жи.гг^гпг.мгдии-ј
November 2002J
ljubljena Istra v kristalih soli in zelenkastem blesku oljčnega olja
Sečoveljske soline - naša naravna in kulturna dediščina, nostalgična priča nekdanje veličine, najdragocenejše, kar premore košček slovenskega Mediterana, podoba miru in lepote, zatočišče redkih ptic in nenavadnih rastlin, dragocena listina o tem, kako je bilo, kako se je živelo, delalo, ljubilo, upalo... Novi časi niso prizanesljivi do tega edinstvenega, samosvojega dragulja, ki kljubuje neugodnim razmeram z nevidno, neverjetno močjo upanja na srečen razplet dogajanj v zadnjem času.
Prav zato vsakdo, ki se trudi ohranjati solinarsko izročilo, zasluži javno zahvalo in pozornost. Govorimo o trgovinici "Boteghin Solinarka". Lastnica, gospa Dora Kante Pre-mru iz Pirana jo je odprla na letošnjo Veliko noč v pritličju upravne stavbe Solin in z njo razveselila mnoge, ki smo navezani na ta košček istrske zemlje. V "Boteghinu" so namreč našle svoj prostor stare, neme priče nekdanjih, srečnejših obdobij: solinarsko orodje in oprava, stare fotografije iz življenja solinarjev, oprema iz njihovih hišic in predmeti, o katerih komaj še vemo, da so obstojali in kakšni so bili. Med njimi je zagotovo najzanimivejša roža vetrov, preprost solinarski barometer, ki še danes (z natančnostjo sodobnih naprav) pokaže, kateri veter piha preko samotnih fondov in nasipov. Svetilkam, gaverom, kotličkom in palotinom pa delajo družbo tudi umetniške stvaritve iz keramike in drugih naravnih materialov, slikarska dela Marka Jezernika (ki ima atelje v sosednji stavbi), Sergeja Prinčiča, pa slike iz solinskega blata Atilia Radojkovi-ča in drugih. Skupni imenovalec vseh umetnin so soline in njihovo zaledje, vrtovi in oljčni nasadi; kajti poleg soli se nam z domiselno urejenih polic, iz skrinj in starih omar ponuja oljčno olje v stekleničkah najrazličnejših oblik (nekatere so ročno poslikane).
Potem ko smo pretaknili vse kote in potešili prvo radovednost, je bil že skrajni čas, da gospo Doro povprašamo o nagibih, da je uredila trgovino." Prva zamisel me je prešinila ob nekem čisto naključnem obisku tega prostora, kjer je bila nekdaj menza. Zazdelo se mi je, da bi tukaj, v srcu solin, lahko zaživela
majhna galerija, ki bi bila obenem prodajalna spominkov s povsem regionalno vsebino. Misel v meni je dozorela, začeli so se dogovori s Solinami in zdaj sem tu. Pred tem sem prebrala in proučila marsikaj o solinah, se pogovarjala s solinarji in kasneje "nabe-račila" pri njih razne solinarske predmete in orodja. Druge stare predmete sem pripeljala sama in jih obnovila po svojih močeh. Če zdaj pomislim, je bilo treba precej trdega dela. Bila sem nabavna in prodajna služba v eni osebi, ki se je morala spopasti še s trženjem in stiki z javnostjo, pomembno vlogo pri promociji pa je igral "ustni radio". Začeli so me odkrivati. Iz pogovorov z obiskovalci sem ugotovila, da je v tem turističnem prostoru takšna ponudba regionalnih značilnosti zares manjkala. Začele so prihajati prve grupe domačih in tujih gostov (poznajo me namreč že danski, švedski, avstrijski in nemški vodiči), deloma z ladjo Solinarka, deloma po kopnem," pripoveduje naša sogovornica Dora. "Od odprtja trgovine letos pomladi do zdaj je trgovino obiskalo okoli sedem tisoč radovednežev". Ponudbo pa skušam še bolj popestriti, na primer z novimi oblikami pakiranj soli in olja. Sol in oljčno olje sta namreč tisto, kar daje policam in stenam daje dušo in prepoznavnost.
Uspela je tudi lastna zamisel o kopalni soli z eteričnimi olji. Ponudbo solinskih izdelkov zaokrožujeta solinsko blato in slanica.
Da je ponudba Boteghina izvirna, dokazuje, da je njegova lastnica sodelovala na letošnjem ljubljanskem sejmu Narava - zdravje, na katerem je s svojimi izdelki zastopala tako so-linarstvo kot oljkarje. Njeno stojnico so pohvalili kot eno najlepših. Dora Kante Premru je sodelovala tudi na nedavnem jesenskem prazniku kakijev v Strunjanu, v hotelu Barbara v Fijesi pa ima stalno polico svojih izdelkov.
Ko jo vprašamo po prihodnjih načrtih, pa nam pove, da je žal v glavnem za vse sama, zato ji primanjkuje časa in denarja za promocijo. Rast njene dejavnosti je zaradi tega počasnejša. Toda rezultati so že vidni in ponosna je na svoje delo. Mnogi jo že poznajo, vse več obiskovalcev njene trgovine je tudi domačinov. Tako je za novoletni čas že pripravila vrsto daril, predvsem za tiste, ki v svojem domu cenijo dotik narave in želijo z darili pokloniti tudi prijazno misel o lepih stvareh.
Bodočnost je v veliki meri odvisna tudi od vladnih ukrepov za dejavnosti na tem zava-
rovanem območju. Krajinski park kot so Sečoveljske soline namreč ni samo zanimivo, marveč tudi izjemno občutljivo področje in prav je, da vlada pri odločitvah ni površna. Ker se tako s sedanjimi lastniki Solin kot s solinarji samimi zelo dobro razumem in sodelujem, sem pravzaprav skrajno optimistično razpoložena."
Sonja Požar, Lucija
Zanimive police v Boteghinu.
10 LET LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE ZA PREPREČEVANJE ZLORABE DROG
Ob mesecu preprečevanja odvisnosti od drog ter ob 10. obletnici delovanja lokalne akcijske skupine za preprečevanje zlorabe drog v naši občini je bila 26. novembra osrednja prireditev v piranskem gledališču Tartini.
Kdo so volilci (iz)voljenih?
Če ste si vzeli čas za preučitev imen kandidatov in kandidatk na letošnjih lokalnih volitvah, ste lahko ugotovili, da so (predvsem) politične stranke skrbno izbrale paradne konje bodisi iz svojih, bodisi iz vrst pomembnih interesnih skupin (ali kar obojih)
Nekatera imena so me spomnila na zgodbice o korupcijah, nekateri obrazi na zgibankah in plakatih so razkrivali stremuštvo, izdajalske gubice pa pri marsikomu obsedenost s politiko in oblastjo... Zgovorni so bili ti nemi obrazi...
Osvajanje pozicij moči ni mačji kašelj:
tehniko najdemo v učnih programih vsake partijske šole in sodi v abecednik politike. Politični nastopi in besedila so bili tudi letos prepredeni z visokodonečimi pojmi: vizija, modrost, razvoj, udejanjanje, napredek, podjetništvo, red, čistoča,... Vsi so kar pokali po šivih od optimizma polnih načrtov.
Neprimerno manj je bilo besed poštenost, odgovornost, doslednost... Ni bilo jamstva, da bi bil kdo od letošnjih nasmehljanih ali meditativno zazrtih osebkov pripravljen čez leto ali dve, v enako samozavestni drži, glasno in javno v medijih pozvati državljanke in državljane, naj presodijo ali so izpolnili volilcem dane obljube in pričakovanja ter ali so upravičili njihovo zaupanje. In vendar se mi zdi vredno našim na novo in ponovno izvoljenim predstavnicam in predstavnikom položiti marsikaj na srce. Na primer naj ne spodbujajo konfliktov med delavci in delodajalci, naj ne razprodajo do kraja nekdanjega družbenega imetja, naj ne uničijo kulturne in naravne dediščine, naj jim pri prodaji in oddajanju objektov ne bo glavno vodilo zgolj denar, ampak tudi kvaliteta vsebine, ki jo njihova dejavnost prinaša v mesto in okolico. Vsi, ki hlastate, dirjate in vsevprek mrzlično iščete najkrajšo pot do uspeha, ste - navsezadnje - samo ljudje. Ne glede na premoženje in znanje ali nazive, ki jih imate. Ste resnično sposobni dialoga z drugače mislečimi sogovorniki in partnerji, s svojimi bližnjimi, (so)delavci? Ali pa vas bo novi položaj opijanil in iz mr. Hayda pretvoril v dr. Jackyla? Ljudje ne potrebujemo evfo-ričnih zmagovalcev. Potrebujemo odgovorne,
strpne, odprte predstavnike, vselej pripravljene na razumen dialog.ž
Mar mi običajni, mali ljudje govorimo pre-potihem o stvareh in ljudeh in situacijah, ki nas dušijo in zaradi katerih postajamo ugasli, apatični, naveličani? Kdo pravzaprav smo občani - volilke in volilci -, ki nas nagovarjajo kandidatke in kandidati pred volitvami, potem pa, žal, navadno pozabijo na nas - vse do naslednjih volitev? Kdo smo ljudje, ki delamo v trgovinah, gradbenih podjetjih, gostinskih lokalih in hotelih, vzgojno-izobraževalnih, kulturnih in zdravstvenih ustanovah, itd?
Kdo so tisti, ki delajo dan za dnevom (tudi ob praznikih in ponoči, ki jih je delovni ritem odtegnil njihovim otrokom, družinam, prijateljem), potisnjeni v vlogo vzdrževalcev golih materialnih potreb? Tisti, ki so jim slabi pogoji dela, neredna, nezdrava prehrana in obremenjenost skrhali telesno in duševno zdravje, jih pahnili v kronična obolenja in prezgodnjo invalidnost, alkoholizem, pretirano kajenje, čigar zaslužki komaj zadostujejo za osnovne potrebe? Kdo so tisti, ki jim je siva ekonomija postala nujnost za preživetje? Kakšno je njihovo življenje, kakšne so njihove zgodbe?
Peter je zaposlen kot varnostnik, že desetletje in pol dela ponoči. Popivanje ga je pripeljalo v disciplinski postopek. Odnosi v družini so slabi; otroci in žena so se odtujili, mu obrnili hrbet.
Eva je trgovka v trgovskem podjetju, katerega generalni direktor je pri vrhu lestvice bajno bogatih Slovencev. Njena plača je bolj podobna dnini, kajti nominalna vrednost je za četrtino nižja kot lani, realna kar za dobro tretjino.
Anja se vozi v Koper. Zaposlena je nakupovalnem mega labirintu, kjer bodo morda scefrali tudi njeno pogodbo, ker je 30 zaposlenih preveč.
Katja pomiva pri piranskem gostinskem
espeju" posodo in čisti lokal. Kdaj so ji dali prost dan, ne pomni. Bog ne daj, da vpraša zanj. Delodajalec ji takoj nakaže, kje so vrata in še zarenči, češ kdaj bo ta bedna Slovenija v EU, da bo končno lahko zaposlil cenejšo delovno silo z Vzhoda! Take, ki ne sprašujejo po "nadstandardnih" pravicah kot so redno plačilo, malica, dnevi za počitek...
Selma študira ob delu, da ne bi postala tehnološki višek. Dveletnega otroka vozi v varstvo, tri dni v tednu ga ne vidi.
Maja se je že tretjič zaman potegovala za delovno mesto na banki; oddala je prošnjo za delo bančne uslužbenke, a ga je dobil uslužbenec.
Anita je po pozivu na razgovor za delo sobarice ostala brez sape: pred nekaj strani dolgem vprašalniku je sprva pomislila, da ji ponujajo delovno mesto agentke v protiobveščevalni službi.
Bojan je šofer pri podjetniku, s katerim vedno znova sklepa pogodbo za nekaj mesecev. Tako se delodajalec izogne delavčevi pravici do dopusta, regresa... Delavec pa je vsaj enkrat na leto na robu obupa, ko mora plačati predplačilo za podnajemniško stanovanje. Izpad dveh plač ni malenkost!
Torej, kdo neki so tisti, ki z golimi rokami loščijo naš kraj - v turizmu, trgovinah, komunali - in nikoli ne stopijo na oder, pod reflektorje po priznanja? Pozornosti piscev političnih govorov in politikov so deležni le, ko rabijo njihove glasove in podporo. Takrat jih fascini-rajo z besedičenjem o velikih projektih, razvoju, ki bo prinesel kruha (in iger) za vse, tisoč možnosti in priložnosti prav vsakomur. Bodo vse te, običajne, male ljudi - potem ko so jih omamili z obljubami - oblastniki, odrabljene, spet pozabili do naslednjih volitev ali do takrat kod bo treba napolniti nikoli sito državno blagajno?!?
Zora Muženič
Volilna polucija
Lokalne volitve 2002 so končno mimo. Večina se nas je oddahnila, ko so začeli odstranjevati panoje, s katerih so - nasmejani ali srepih pogledov - v nas strmeli kandidatke in kandidati za občinske funkcije. Naša občina je bila dobesedno onesnažena od volilnih propagandnih plakatov, o čemer ste se lahko prepričali na lastne oči, če vas je le pot zanesla do sosednje Izole ali na primer na Bled, ki je podobno turistično območje kot piranska občina. Ne v Izoli ne na Bledu, še najmanj pa v slovenski prestolnici, - ni bilo najti vsepovsod - celo na zelenicah kot v Portorožu - toliko cenene volilne šare, kot pri nas. No, na srečo se je, vsaj za zdaj plakatna polucija končala (v primerjavi s "facami" na volilnih plakatih so reklame na jumbo panojih malodane počitek za oči).
Pa pravijo, da smo zelena občina!
L.S.Z.
Nekaj navdihujočih sloganov z letošnjih volilnih plakatov
•	SDS: Vsak človek je najpomembnejši. (Če le ima debel bančni račun!)
•	ZLSD: Da se sliši tvoj glas. (Če le poješ pod našo taktirko!)
•	ZZP: Župan po meri županov. (Če le nosijo isto konfekcijsko številko!)
•	SMS: Zaupaj sebi. (Če le imaš odlične zveze in znanstva!)
•	LDS: Čas je, da čimveč postorimo za vas občane. (Če le bo koristilo predvsem nam!)
•	SMS: Izberi svoj cilj. (Če je le dobro plačan!)

Ste spoznali zamišljenega gospoda na balkonu občinske palače? Le kaj je tja zaneslo bivšega piranskega župana Franka Fi-čurja (naša sodelavka ga je ujela v svoj fotografski objektiv konec letošnjega poletja)? Se mu je morda stožilo po županskem stolčku ali pa je vesel, ker mu ni več treba sedeti na vročem stolu?
Foto: Dragica Mekiš
	Boteghin SOLINARKA
ffe	V Krajinskem parku Sečoveljske soline i
	; / GSM: 041/731 - 337
	decembra odprt od 11. do 16. ure
	in nudi 5% popust
GALERIJA - ATELJE MARKO JEZERNIK
KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE SEČA 115, 6320 PORTOROŽ TEL. 041 535 517

na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raro-ge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
NOVI NAČRTI ZA BERNARDIN
Petega novembra je bila v stavbi Krajevne skupnosti Portorož javna obravnava mesec dni razgrnjene spremembe odloka zazidalnega načrta Turističnega kompleksa Bernardin, ki so se je, kot običajno, udeležili predvsem zainteresirani.
V zadnjih letih je za območje Bernardina Občina Piran pripravila že vrsto obravnav o prostorskih spremembah: za kongresni center, bazen na plaži pod hotelom Emona, morski park Laguna in druge. Vodstvo Hotelov Bernardin in piranska občina sta se medtem uspela dogovoriti o celoviti rešitvi prostorske problematike tega področja in o njegovem nadaljnjem razvoju. Zadnje predlagane spremembe, oziroma novelacija veljavnega odloka, zajemajo tako dosedanjekot nove predloge za prostorske posege. Zadnje predlagane novosti so: nadzidava parkirišča in povezava s hotelom Emona na vrhu klifa, enonadstropno zvišanje Emone, nov kopališki pomol, sprehajališče (pešpot in kolesarska pot) skozi Bernardin (kar je del načrta za pešpot ob vsej
Boris Kočevar: Občina ni dolžna samo ohranjati, ampak tudi ustvarjati pogoje za čimboljše poslovanje hotelskih podjetij, hkrati pa prebivalcem nuditi čimboljše pogoje za normalno življenje.
slovenski obali), mini golf in otroški park, nov apartmajski hotel z garažo, nova športna dvorana in.tenis igrišče... Po zagotovilih predstavnice Urada za okolje in prostor na Občini Piran, Nataše Umek, bo večina novih parkirnih mest pod zemljo, ohranjene bodo
zelene površine, na sami obali pa ni predvidenih novih posegov. Naročenih je več elaboratov, med drugim tudi o vplivu načrtovanih posegov v prostor.
Izdelali naj bi še merila in pogoje za urejanje stanovanjskih otokov v pretežno turističnem
Žare Lipušček je predlagal, da se sprejem novelacije Odloka ZN TK Bernardin pogojuje tudi s tem, da investitor ob morju pusti koridor za javno pot od Portoroža proti Piranu: za pešpot, kolesarsko stezo in tudi za turistični vlakec.
območju. Stalni prebivalci - teh na Bernardinu ni ostalo veliko - so zaradi nenehnih širitvenih načrtov hotelskega podjetja pogosto z njim v konfliktih. Tako je Sergej Gregorič opozoril, da so sosedje pred štirimi leti predlagano nadgradnjo parkirišč že zavrnili. Sam je namesto tega predlagal manjšo vkopano garažno hišo. Žare Lipušček je izpostavil, da se s ponavljajočimi razgrnitvami, s katerimi se ponuja že zavrnjene prostorske posege, ljudi izčrpava; v zadnjih dveh letih je to že šesta javna obravnava za območje Bernardina. Po njegovem mnenju je sedaj na Bernardinu dokaj prijetno. Predlagani posegi pa obetajo velike spremembe, saj bo postal velikanski kolos. Spraševal se je, ali je v občinskem in-
teresu tolikšna pozidava prostora. Boris Kočevar je odgovoril, da gre tokrat za poskus, kako čimbolje izkoristiti še razpoložljive zazidalne površine. Arhitekt Peter Kerševan, predstavnik Hotelov Bernardin, je dodal, da želijo s svojimi načrti sedanji "portobeton" spremeniti v park, zato se trudijo - seveda v ekonomskih mejah - ohraniti čim več zelenja. Na robu vsake parkirne ploščadi bodo zelenice, parkirišča pa bodo pokrita z zelenimi strehami.
Predlogi portoroškega župnika Franca Prelca za prezentacijo in zavarovanje ruševin cerkve na Bernardinu ter funkcionalno obogatitev-usposobitev ploščadi:
-	cerkveno ruševino bi zavarovali z lahko paviljonsko konstrukcijo s prozorno streho;
-	nadaljevanje zaščite ruševin pred vremenskimi vplivi in pred nadaljnjim materialnim propadanjem;
-	funkcionalna usposobitev-obogatitev ploščadi za kulturne prireditve in verske slovesnosti;
-	porušena kapela Matere božje naj bi se ponovno vzpostavila v nekdanjih gabaritih. Služila bi za spravljanje opreme (stoli, zvočniki,...) za prireditve.
Nadgradnji hotelskega objekta Emona in povišanju platoja pred njegovim vhodom je najbolj nasprotovala bližnja soseda Olga Lipušček. Po njenem prepeičanju se bo njena hiša znašla v nekakšnem kotlu. Boris Kočevar je menil, da brez dogovora med njo in Hoteli Bernardin, ne bo šlo. Generalni direktor Hotelov Bernardin Qe-domil Vojnič pa je rekel, da Li-puščkova zavajata prisotne, kajti nadzidavo hotela Emone je občinski svet že sprejel. Ugo Fon-У da je poudaril, da bi bilo ob vsakem za prebivalce spornem posegu nujno z investitorjem najti kompromis. Vsi pa so enoglasno podprli predloge župnika portoroške župnije, Franca Prelca, kako nadaljevati z ure-\ janjem ruševin cerkvice na Bernardinu.
Švedinji na študiju turizma v Portorožu
Naključje je hotelo, da smo pred kratkim spoznali dve Švedinji, mladi dekleti, ki sta v Portorož prišli - zaradi študija. Kamilla Forshell in Malin Avraham sta namreč absolventki turističnega marketinga, ki na Švedskem kot zadnji izpit predvideva potovanje v eno od tujih dežel, kjer diplomanti navežejo stike s študenti podobne študijske smeri in seveda spoznavajo izbrano deželo. Dekleti sta izbrali Slovenijo in portoroško Visoko šolo za turizem, kamor sta prispeli s pomočjo medmrežne organizacije Erasmus Student Network.
Dekleti - ena je iz Malmoja, druga pa iz manjšega kraja Fagelmar -sta se v Portorožu zaradi študija mudili od marca do julija, jeseni pa sta ponovno prišli in sicer obiskat nove prijatelje. Seveda smo izrabili priložnost, da ju povprašamo, kako gledata na Portorož kot turistični kraj in ali se jima zdi razpoznaven, pa o razlikah med njihovim študijskim programom turizma na Švedskem in našim v Portorožu... V Portorožu sta opazili predvsem - hotele, kar priča o tem, da je Portorož turističen, poleti zelo hrupen, kraj. Po njunem mnenju imamo Slovenci, glede na Švede, veliko več avtomobilov (najbrž sta dobili tak vtis ob opazovanju prometa v Portorožu). Zabave imamo menda tudi dovolj (na primer v diskoteki Tivoli). Portorož je po njunem mnenju dokaj urejen, vendar pa sta - in to v samem centru kraja - naleteli na preveč zapuščenih objektov. Sta pa dekleti penili, da bi se morala občina odločiti, kakšen turizem želi razvijati. Če hoče imeti predvsem tako imenovani družinski tip turizma, je prekomeren hrup odveč.
Ko sta primerjali tukajšnji študij turizma s švedskim, sta našla precejšnje razlike. Povedali sta, da dajejo pri nas več poudarka na praktičnem pridobivanju znanja - nenazadnje je tudi šola locirana v turističnem kraju - oziroma gresta teorija in praksa z roko v roki. Pri njih na Švedskem pa je študij osredotočen predvsem na teoretično pridobivanje znanja.
Kamila in Malin sta se pri nas v Portorožu in na Turistici dobro počutili, spoznali pa sta kar nekaj novih prijateljev. Ogledali sta si tudi precej slovenskih turističnih krajev in zanimivosti ter ugotovili, da je naša dežela prav lepa. Želimo si, da bi se dekleti še vračali k nam, kot turistični delavki pa da bosta iz svoje dežele v Slovenijo pripeljali svoje sonarodnjake.
Dragica Mekiš
Pravljica o dobrem, starem Palace hotelu
Ko me pot zanese mimo starega hotela Palace, se vedno znova zamislim nad njegovo nekdanjo veličino. Zgrajen je bil v letih 1908-1912; premogel je oddelek s kabinami blatnih kopeli in bazenom s slanico. Gostje so prihajali iz vseh krajev slovenske in drugih dežel pod takratno Avstro-Ogrsko: Češke, Avstrije, Madžarske, iz balkanskih dežel, pa iz Nemčije, Rusije, Francije, Anglije in celo iz Egipta in Amerike, da bi se zdravili v Portorožu, že od 13. stoletja znan kot zdraviliški kraj. Leta 1913 se je na primer v Portorožu zdravilo okoli sedem tisoč gostov. Zdravilni učinki morske vode in slanice na bolezni, kot na primer revmatizem, so Portorožu prinesli mednarodni sloves naravnega zdravilišča. (Ta status so Terme Palace pridobile leta 1975).
In danes?
V dokumentu o strategiji slovenskega turizma do leta 2002 je za stari hotel Palace zapisano, da je "nosilni portoroški in hkrati osrednji hotelski objekt v državi". Pozabili pa so dopisati: "ki sramoti podobo čudovite turistične destinacije". Sicer pa so v slovenski vladi potrdili strategijo, ki med pomembnimi turističnimi projekti predvideva tudi obnovo starega hotela. Kar obeta, da bo stari očak vendarle ugledal boljše dni. A kaj ko dejstva kažejo, da ti dnevi še niso prav blizu, kot nas je prepričalo tudi novembrsko skoraj komično dogajanje, ko je komunalni inšpektor piranske občine, lastnice hotelskega objekta, ob asistenci varnostnikov in policije izrekel ustno odločbo o odstranitvi gradbene opreme z javne površine, katero so postavili gradbeni delavci, da bi začeli s pripravljalnimi deli za prenovo objekta. Naročilo jih je podjetje Imperial Palace hotelirstvo d.o.o., ki maha z gradbenim dovoljenjem (z vprašljivo pravnomočnostjo). V mesecu oktobru pa so vendarle začeli z generalnim čiščenjem notranjosti hotela. Ali naj bi to bil prvi korak k težko pričakovanemu začetku prenove?
Podpis memoranduma o razvoju središča Portoroža med piransko občino in podjetjem Istrabenz je prav gotovo pomemben dokument za nadaljnji razvoj kraja, ki v prvi vrsti predvideva prav prenovo hotelskega očaka. Tako je občina Piran z razpisom mednarodnega natečaja za investitorja prenove propadajočega hotelskega objekta začela iskati resnega strateškega partnerja (čas za prijavo je do konca februarja prihodnjega leta). 0 partnerju naj bi se odločili pomladi 2003, potem pa naj bi šlo zares. Prvi je razpisno dokumentacijo prevzel Istrabenz, lastnik že dveh najpomembnejših hotelskih hiš sredi Portoroža (Hotelov Morje in Palace), vsekakor pa kapitalsko trdno domače podjetje, ki mu kaže zaupati. Dosedanje poteze kažejo, da ima v turizmu resne namene. V skupini Istrabenz so za izdelavo ureditvenega načrta najeli mednarodno priznanega, uglednega dunajskega arhitekta Borisa Podrecco.
Občinski urbanisti so lahko s tako izbiro več kot zadovoljni. Če se spet kje ne zalomi, naj bi leta 2006 bili priče ponovno razcveteli portoroški vrtnici. Obnova hotela Palace bi bil brez dvoma velik dogodek za kraj sam in za celotno občino, za turiste in turistično dejavnost, za delničarje, pa tudi za študente turističnih študijev (predvsem portoroške Turistice), saj bi novi stari hotel Palace sigurno predstavljal tudi novo tržišče za zaposlovanje specializirane delovne sile.
Anela Josič
okrasni trakovi


00^
vse za vašo obleko na enem mestu
V kemični čistilnici MARE poskrbimo, da bo vaša obleka obdržala lep izgled.
Poleg strokovnega čiščenja in likanja Vam opravimo tudi manjša šiviljska popravila. Oblačila Vam vedno zaščitimo pred molji.
V trgovini MARE Vam nudimo največjo izbiro gumbov na obali, zadrge, čipke ter vse kar si šivilja lahko zaželi. Da bo Vaš izgled popoln lahko izbirate med elegantnimi nogavicami Levante in Mura.
Liminjanska 78 - 6320 Lucija Tel.: 05/677-97-90, fax: 677-97-91
m *
Ш -
Še ne veste kaj bi podarili ob bližajočih praznikih? Morda buteljko vrhunskega vina Refošk, pridelanega na posestvu v dolini reke Dragonje.
Vinska klet se nahaja v Dragonji, v bližini avtobusne postaje Dragonja II na razcepu ceste za Sv. Peter, Krkavče in je označena s | smerokazi vinske ceste: vinska klet _____Rebernik
Turobni novi stil
Na jesen smo v Portorožu za pokušino dočakali uresničitev delčka na začetku leta predstavljenih projektov nove ureditve zelenice sredi štiripasovne ceste. Novo ozelenitev je izdelalo ljubljansko podjetje Populus, ki je reši-
PORTOROSE
tev iskalo v parku pred starim hotelom Palace. Predlogi so pri predstavnikih Horti-kulturnega društva Portorož že na predstavitvi vzbudili mnoge pomisleke: na primer zaradi izbora rastlin, še posebej pa izbire izhodišča - parka pred propadajočim hotelskim objektom Palace. Na okrogli mizi, ki jo je kot odgovor na predstavljene projekte marca letos pripravilo portoroško Hortikulturno društvo, se dr. Davor Gazvoda z Biotehnične fakultete v Ljubljani ni strinjal s prenašanjem elementov parkovne ureditve pred Palace hotelom drugam v portoroški prostor: "Dokler ne bi imel sanacijskega programa za stari hotel Palace, dokler ne bi vedel kaj se bo z njim dogajalo v naslednjih petih letih, si ga ne bi upal izko-
ristiti za generično jedro, ki bi mi navsezadnje produciralo osnovo."
Ne glede na utemeljene pomisleke iz strokovnih krogov se je piranska Občina odločila sporni projekt uresničiti. Na novo urejena zelenica je pri marsikomu vzbudila vtis, da je avtorica našla navdih ne v Palacevem parku, temveč na ljubljanskih Žalah, kjer pri urejanju grobov kar tekmujejo v uporabi drobnega belega kamenja. Če smo hoteli v Portorožu priklicati turobno vzdušje, je učinek dosežen.
(L.S.Z.)
DNEVNI CENTER V PIRANU JE SKORAJ NARED
Dr. Matjaž Kranjc, specialist za nos, ušesa in grlo ter direktor Zdravstvenega doma Piran, je na srečanju starejših občanov predaval o starostnih težavah sluha in njihovem lajšanju.
Krajevna organizacija Rdečega križa Piran, vodi jo gospa Ivanka Ploj, je v dvorani Krajevne skupnosti Piran ponovno pripravila družabno srečanje starejših občanov. Povabljeni so bili tudi člani drugih krajevnih organizacij in tako so se letos pridružili prostovoljci portoroškega in sečoveljskega Rdečega križa. Odzvala se je tudi skupina za samopomoč Morje iz Lucije, ki jo vodita Marija Sorgo Brec in Breda Marinček. Za popestritev srečanja je skupina otrok pod vodstvom Tatjane Ploj na začetku pokazala nekaj vaj joge, nastopil pa je še pevski zbor piranske osnovne šole pod vodstvom Zlate Knez. Mlade članice zbora so pred svojim nastopom prisotnim razdelile vejice lovorja, rožmarina in oljke, kar so obdarjeni še posebej toplo sprejeli.
Po pozdravnem nagovoru predsednice območnega združenja RK, Ane Jakič županja Vojka Štular, poudarila pomen človekoljubnih organizacij. Še posebej dobra novica pa je bila, da je ureditev pritličnih prostorov v Zdravstvenem domu Piran, ki so namenjeni Dnevnemu centru za starejše občane, pri kra-
ju. Čakajo le še na tehnični pregled, v kratkem pa pričakujejo tudi obratovalno dovoljenje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Piranski center bo prvi v Sloveniji, ki ne bo pod okriljem doma upokojencev, zato bo zahteval veliko strokovnega in prostovoljnega dela. V naši občini načrtujejo tudi gradnjo doma upokojencev. Zaenkrat pa je zanj določena le lokacija v Luciji, pod seškim polotokom. Naslednje korake naj bi zdaj naredila država, pri čemer je občina seveda pripravljena z vsemi silami sodelovati.
Specialist za nos, ušesa in grlo, dr. Matjaž Kranjc, je zbranim dal nekaj koristnih nasvetov za lajšanje tegob, ki jih slušnemu organu prinašajo leta s slušnim aparatom: opozoril je na pravilnost izbire in uporabe teh tehničnih dosežkov in odgovoril na vprašanja povezana s šumenjem v ušesih, vrtoglavico, preventivo in nego.
Srečanje se je zaključilo z obvezno zaku-sko.
Darinka Šušteršič
Piranski dnevi arhitekture:
Med vizijo in realnostjo
Piranski dnevi arhitekture 22., 23. in 24. novembra, letos že dvajsetič po vrsti, so se lotili razpona med vizijo in realnostjo, o čemer so razpravljali ugledni arhitekti iz Londona, Rotterdama, Barcelone in drugod.. Dandanes je piransko srečanje predvsem priložnost za druženje in izmenjavo strokovnih pogledov o sodobnih arhitekturnih vprašanjih ter dosežkih. Drugače kot na začetku, v osemdesetih letih, obdobju zaprte socialistične družbe, ko so ta mednarodna srečanja predstavljala povezavo slovenske arhitekture z evropskim svetom.
Letošnje srečanje se je začelo z okroglo mizo, na kateri so arhitekti spregovorili o pomenu natečajev, ki niso le orodje za iskanje prostorskih rešitev, temveč odpirajo možnost svobodnega ustvarjanja. Žal pa so pri nas natečaji pogosto le kritje za povsem povprečno arhitekturo, saj
ne obstaja kakršno koli kasnejše vrednotenje prvonagrajenih projektov. Višjo raven kakovosti - bodisi rešitev kot realizacij v prostoru - bi bilo mogoče zagotoviti z razvijanjem večje pestrosti in predvsem demokratičnih oblik natečajev. Presenetljivi pa so podatki o tem, koliko na natečajih nagrajenih projektov je tudi uresničenih (približno razmerje je ena proti deset). Da pa se nek projekt tudi realizira, je
Letošnja nagrada Piranesi za projekt osnovne šole ob RifižU
včasih potrebnih celopetnajst let!
Srečanje so spremljale tudi razstave: fotografije arhitekture Milana Pajka v galeriji Sv. Donat na Prvomajskem trgu, rešitve za študentsko priznanje Piranesi v Galeriji Meduza 2, v Mestni galeriji dela, ki so kandidirala za nagrado Piranesi. Dvajsetletnico Piranskih dni so obeležili tudi z razstavo projektov dobitnikov nagrade Piranesi med leti 1989 in 2001 v Pečaričevi galeriji. Letošnje študentsko priznanje sta prejela Bor Pungerčič in Tea Fink za večnamensko dvorano v Kubedu. Nagrado Piranesi pa je žirija podelila avtorjem projekta osnovne šole ob Rinži: Tadeju Glažarju, Arnetu Vehovaru, Vasi J. Pero-viču, Nicholasu Dodduin Ani Kučan. Objekt odlikujejo preprostost zasnove in uporabljenih materialov ter dobra povezanost z okolico.
SKOZI BOLEČINO DO MODROSTI IN DO ODPUŠČANJA
Pameten, zadovoljen človek nikoli ne postane politik, saj ima dovolj drugega dela, kot da nateguje ljudi z parolami
BI.

V/sa vpcr, SPe/rinpa O/ilavJcc
Guinot
INSTITUT • PARIS
Pot solinarjev 8, 6320 PORTOROŽ Marina Portorož tel.: 05/6773-224
GUINOT INSTITUT PARIS
Vam zmanjkuje časa za ohranjanje lepega telesa in mirnega duha?
Tako ženske kot moški naj bi, ne glede na poklic, skrbeli za urejen, lep videz.
Privoščite si torej razkošje trenutkov in spoznajte skrivnost lepotnih in negovalnih tretmajev priznane francoske kozmetične hiše Guinot.
URNIK:
por*., tor., pet: 09-16 sre., čet.: 12-19 sob.:	08-13
Dan sprostitve cca 4.30 ure
PEELING TELESA, ABSOLUTE MINCEUR za oblikovanje telesa, HYDRADERMIE globinsko čiščenje in regeneracija kože, PEDIKURA, MANIKURA S PARAFINOM, SOLARIJ
Њ MEN CLASS PROGRAM ZA MOŠKE cca 3 ure
HYDRADERMIE, PEDIKURA, MANIKURA, SOLARIJ
Normalnemu človeku je jasno, da je naše vsakdanje življenje nezdravo. A kdo le ima moč, da se privzdigne nad psihopatologijo vsakdanjega življenja, da iz sebe naredi poštenega, etičnega človeka? Vsi naši oblastniki so modrost zamenjali za moč, njihov ego se na oblasti napihne do nespoznavnosti. Vsepovsod kamor se obrnemo, vlada vulgarna ideologija potrošništva, tudi naši intimni odnosi so prežeti z ideologijo seksualne storilnosti, ki nam jo narekuje rumeni tisk. Naša spolna naslada je omejena na spolne organe in dolga pot je potrebna, da energijo v tan-tričnem smislu dvignemo v višje čakre, da nam telo zadregeta v kozmičnem orgazmu življenjskega smisla in radosti. Ker s partnerjem ne doživimo izpolnjenosti in zadovoljstva, se nam vsakdanje življenje zreducira na iskanje slepil in nadomestnih, plastičnih zadovoljitev,...
Tudi Dalajlama, ki je očaral množice Slovencev in ima recepte za srečno življenje, ne more pomagati lastnemu ljudstvu, ki ječi pod škornji totalitarnega kitajskega režima. Zaradi interesov velikega kapitala se nobena vlada
ne upa postavit po robu Pekingu, saj je kitajsko tržišče preveliko in preveč pomembno.
Kako naj občutljivi posameznik preživi v kanibalizmu sodobne civilizacije?
Hočeš - nočeš mora svoje materialne potrebe zmanjšati na minimum in se osredotočiti na modrost srca in sončnega zahoda. Poskrbeti mora, da s svojo prisotnostjo in posebnim pogledom na življenje v medsebojnih odnosih ne bo delal več škode kot koristi. Boriti se z ljudmi, ki so zasvojeni z močjo in ugledom, pa itak nima smisla..., težko je preseči egoizem, ki ga diktira sodobna družba. Toda poseben pogled na ljudi, ki so na robu, drobec prijaznosti in časa ljudem, ki imajo duševne težave; že veliko pomeni, saj je njihov posebni, samosvoj svet v času uniformiranosti lahko zelo dragocen. Navadno je to svet metafor - sanjanja in zamaknjenosti...
Koliko ljudi pohodimo na poti, da bi z alkoholom, drogami in z nakupi zapolnili svojo notranjo praznimo, da bi drugim dokazali, kako uspešni in veliki smo?
Ujetniki trga in konzuma smo. In edini izhod vidim v preseganju ideje "Jej, pij in kav-
saj, za nebesa se ne ravsaj" z neusmiljeno logiko spoznavanja samega sebe in zablod, ki nam jih ponuja civilizacija. Onstran tega obzorja je oceansko polje svetlobe in kdor se bo vanjo potopil, ne bo več sam; onstran ideologije in potrošništva se bo osvobodil nevrotičnih potreb.
Dolga in nevarna pot nas čaka.
Igor Bizjan
PS.
Vse socialne in psihiatrične službe so same sebi namen, so podaljški totalitarnih ustanov, ki skušajo posebnega posameznika spraviti na kopito nezdravih, odvisnih odnosov. ZA BOLJ NORO DRUŽBO, ZA BOLJ ZDRAVEGA POSAMEZNIKA.
Društvo Obzorje Piran vas sprašuje: Se dobro počutite? Je vaše srce mrtvo? Na osebni razgovor ali delavnico se lahko prijavite vsak delovnik od 10. do 14. ure.
Tel.: 041/954-769.
VOZOVNICE IN KRIŽARJENJA
Vse na enem mestu !
Pri nas lahko rezervirate najugodnejše letalske, trajektne in železniške vozovnice.
Kot ekskluzivni zastopnik vam ponujamo zelo popularna križarjenja in hotele po vsem svetu.
Pokličite: (05) 67 10 777
CRUISE & FERRY CENTER g.i.z. - UMINJANSKA 94B, LUCIJA (nasproti TUŠ-a) Enostaven dovoz in lasten parkirni prostor za stranke. Pričakujemo vas od 8.00 - 18.00 ure.
www. cruise-ferry-center, com
VSI ODRASLI SMO VZGOJITELJI
Ah, kdo bi razumel to našo mladino, je vzkliknil Aristotel pred 2500 leti. Tako tožimo tudi danes.
Mladinska problematika je rezultanta napak nas, odraslih. Mladi čutijo bivanjsko praznino. Vidimo njihovo brezvoljnost. Ne vidimo virov tega zla. Poglejmo se v ogledalo, odrasli v vseh številnih vlogah, v katerih se srečujemo z mladimi: kot starši, sorodniki, sosedi, učitelji, prodajalci, gostinci, policaji, politiki, mehaniki... Vse te vloge vplivajo na naše delovanje. V vsaki vlogi ravnamo drugače. Tudi sami ne živimo skladno s sabo, vloge nas zavajajo. Vsak človek ve, da cigareti škodijo zdravju, pa vendar jih v vlogi prodajalca ponuja.
Vloge so maske, za katerimi se skrivamo. Ne pred drugimi, ampak pred sabo. Ta dvo-tirnost je zlo civilizacije, naše zasužnjenosti materialnim dobrinam. Ne delamo za kar rabimo. Delamo, da zaslužimo, da kupimo, kar mislimo, da rabimo, pravzaprav, kar imajo v trgovini in kar kupujejo vsi okrog nas. Mnoge od stvari iz trgovin - če jih imamo ali ne - za našo srečo niso pomembno. Zmanjka nam moči, da bi se vprašali, zakaj je tako. Svojo brezvoljnost odganjamo z mnogoterimi nadomestki: hrano, alkoholom, denarjem, delom, položajem v družbi, televizijo, materialnimi dobrinami. Posledice take izbire so debelost, alkoholizem, gonja za zaslužkom in zunanjimi dokazili o naši moči, osamljenost, hitenje, razpadanje družin, neznanje, pomanjkanje časa za pogovor.
Ustavimo konje in razjašimo. Usedimo se v travo ali na morski breg. Prisluhnimo naravi, sebi in svojemu bližnjemu.
Nada Kozina
URNIK
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 15. DO 19. URE IN OB SOBOTAH OD 9. DO 12. URE
KEMIČNA CISTILNICA
» TKoia «
PIRAN, ULICA IX. KORPUSA 1, (POLEG TARTINIJEV EGA TRGA) GSM 041/977-620
ČISTIMO VSE VRSTE OBLAČIL, USNJA, ODEJE, PREŠITE ODEJE, PREGRINJALA, MERINOS ODEJE
KofmeÜka jjcata Novak l.p.
Лера ceAia 1, 6320 P&dotoj, -
zZ*
Nega obraza Nega telesci Aru]veda masaža Klasična masaža Tui-na masaža Depilacija Manikura Pedikura Infrardeča savna Solarij
Refleksna masaža stopal
Kaj ste nam naredili
Dragi ljudje, ki ste danes ta glavni v naši državi, ki služite, delate, vladate, vi, nekdanji Titovi pionirji, kakšno štalo ste naredili? Uazali ste zrak, vodo in zemljo, poti ste napolnili s pločevino, matere so utrujene, očetje nimajo časa za nas, nimamo sester in bratov, stare mame nočejo biti babice in ne znajo pravljic, v šolah so same ženske.
Morda porečete, da je sedaj bolje, kot prej, ker je veliko lepih hiš, avtomobilov in vsakršnih strojčkov, ker so ceste široke, ker veliko znamo. Ampak: zakaj niste veseli, zakaj kar naprej govorite o nesrečah in nasilju, o brez-pravju in brez-poselnosti, o ne-morali in ne-zaupanju, vedno kam hitite, ne vidite rose na listih in ne slišite ptic, ne stisnete nas k sebi, ne znate peti? Čakamo, da se umaknete, ampak še prej pospravite za sabo!
Mladi Pirančan
SAMO VARNA KRI
Slovenija je na srečo država, ki je s preskrbo krvi samozadostna. To pomeni, da dobiva dovolj krvi s krvodajalskimi akcijami, s katerimi so začeli že davnega leta 1953 pod okriljem Rdečega križa Slovenije. Krvodajalstvo ima torej pri nas skoraj pol stoletno tradicijo, vendar se zdaj spopada z novimi spremembami in izzivi.
Enako kot v večini evropskih držav, poteka tudi v Sloveniji krvodajalstvo organizirano, pod okriljem Rdečega križa. Temelji pa na načelih brezplačnega darovanja krvi, anonimnosti in prostovoljnosti. Osnovna pravila darovanja krvi so preprosta in splošna. Bistveni pogoj za preskrbo z varno krvjo je lahko le zdrav krvodajalec. Krvodajalec lahko postane vsak, ki je dopolnil 18. let. Ženske lahko darujejo kri vsake štiri mesece, moški pa vsake tri mesece. Kljub izjemnemu razvoju medicine in drugih znanosti, je kri še vedno nenadomestljivo zdravilo. Pri zagotavljanju krvi si lahko torej ljudje pomagamo med sabo le s solidarnostjo - z darovanjem krvi.
V Sloveniji daje kri okoli 5 odstotkov prebivalcev. Vsak dan pa bi potrebovali okoli štiri sto krvoda jalcev in krvodajalk, da bi zadostili dnevnim potrebam zdravstva. Letno zberemo okoli 45.000 litrov krvi ! Pomembno pa je, da je zbrana kri varna: to je kri brez virusov, parazitov, bakterij, drog, alkohola, kemičnih snovi ali drugih primesi, ki bi lahko škodovale bolni-
ku in ogrozile njegovo zdravje. Zato je pogoj, da je darovalec krvi zdrav. Z dajanjem krvi darovalec ne sme ogroziti svojega ne zdravja prejemnika. Vsako leto v krvodajalskih akcijah odklonijo 7 tisoč krvodajalcev (6-9% vseh krvodajalcev) , ker jim darovanje krvi zdravniki odsvetujejo zaradi njihove lastne varnosti
Piranski občanki, doma ena iz Sečovelj, druga iz Parecaga - ga. Ingrid KINKOPF in ga. lise ŽIBER lise že petnajstič darujeta svojo kri na Zavodu za transfuziologijo v izolski bolnišnici oktobra letos (ko je krvi zelo primanjkovalo).
in/ali varnosti prejemnikov krvi. Da je daroval-čeva kri res varna (neoporečna), je treba potrditi s številnimi testi
Akt nasilja
Počasi se ponekod že prižigajo praznične lučke, ki bodo decembra zasijale v vsem svojem sijaju. Žal pa bodo vzpodbudile tudi uporabo najrazličnejših pirotehničnih sredstev - raket, pokalic, itd. - ki bodo spet marsikomu parala živce, še posej pa bodo vznemirjala živali.
Zveza društev proti mučenju živali Slovenije je zato sklenila sprožiti pobudo za spremembo Zakona o pirotehničnih sredstvih. Predlagala bo popolno prepoved uporabe in prodaje teh sredstev. V zvezi namreč ugotavljajo, da so kršitve Zakona preštevilne, da je uporaba pirotehničnih sredstev postala že množična, težko pa jo je nadzirati in da so, nenazadnje, nevarna. Po mnenju ljubiteljev živali so pirotehnična sredstva akt nasilja: vsiljevanje nevarnega in motečega početja za ljudi in vse živali. Uporaba teh sredstev je golo izživljanje (nizkih) strasti in dobiček za trgovce. Negativne posledice pa so številne: od zvočnega in fizičnega onesnaževanja okolja, ogrožanja zdravja in telesne nedotakljivosti ljudi in živali, omejevanje svobode (gibanja, pravice do miru, čistega okolja), kršenje zakonodaje o načinu uporabe (starostno omejitev in časovno omejitev, prepoved uporabe v urbanih naseljih).
* Kdor bi želel podpreti pobudo za spremembo Zakona o pirotehničnih sredstvih (popolno prepoved uporabe in prodaje), lahko peticijo podpiše v uredništvu Portorožana.
opravljenih pri darovalcih (analiza na bolezni hepatitisa B, C, AIDS, sifilis). Potreben je predhodni pregled pri zdravniku, izpolnitev vprašalnika (s čemer smo zadostili zahtevam EU pri zagotavljanju izbire zdravih krvodajalcev oziroma varne krvi). Le tako se za-
gotovi varno dajanje in varno prejemanje krvi!
Največji porabniki krvi v državi so bolnišnični kirurški oddelki. Pri nas na Obali pa še ortopedska bolnišnica Valdoltra.
S perečim pomanjkanjem krvi smo se po vsej Sloveniji srečali letos v začetku jeseni-,kar se je vleklo vse do začetka novembra. Primanjkovalo je krvi vseh skupin, posamezne krvne skupine ali porast potrebe po specifičnih skupinah, česar ni bilo mogoče predvideti, saj se je povpraševanje po določenih skupinah krvi iz dneva v dan izredno spreminjalo.
Prazne hladilne skrinje za kri pa so bile za zdravstveno osebje posebej vznemirjujoče! Bolniki so potrebovali po eno in nekateri celo 30 doz krvi! Pozivi krvodajalcem, naj darujejo kri so potekali s pismenimi, osebnimi in telefonskimi vabili in preko medijev.
Odzivi so bili različni, kot smo si tudi ljudje različni! Nekateri so urno priskočili in darovali svojo kri, drugi so rabili več premisleka. Tretji pa so se obnašali kot, da se jih to ne bi dotikalo, kot da sami nikoli v nobenem primeru krvi ne bodo potrebovali! Kako zmotno in sebično!
Vendar pa zdaj lahko z veseljem zapišemo, da so vsi bolniki, ki so kri potrebovali, tudi prejeli. Kar je najpomembnejše: nihče ni umrl, ker bi zaradi pomanjkanja ne dobil tega dragocenega zdravila - krvi. Zdaj je čas, da se tudi Občinsko združenje Rdečega križa Piran zahvali vsem krvodajalcem (-kam) in prostovoljcem, ki so solidarno in humano pripomogli pri zagotovitvi zadostne in varne preskrbe s krvjo našim bolnikom.
Valentina KLEMŠE
OTROŠKE NOVOLETNE PREDSTAVE
•	AVDITORIJ Portorož: v petek, 13. decembra ob 18. uri bo
otroška skupina GIB zaigrala Pravljico o kapljici, ki bi rada postala snežinka (režija in koreografija Mitja Mehora)
•	Gledališče TARTINI Piran: v petek, 28. decembra ob 18. uri
bo plesna skupina Metulj pod vodstvom Lidije in Nataše Pogačar odplesala Pajacka in punčko.
(Vstopnina za obe predstavi: 500 SIT).
14
MED KNJIGAMI
Monografija ob 490. obletnici Marijinega prikazanja
STRUNJAN - ROMARSKO SREDIŠČE V SLOVENSKI ISTRI
V najlepšem obmorskem delu Slovenske Istre med Piranom in Izolo je razloženo naselje, ki s svojo čudovito naravno plažo, bujno sredozemsko vegetacijo, starimi solinami, morsko obarvano kulinariko, oljčnimi gaji ter drugimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi privablja množico turistov ali sproščenega oddiha želnih obiskovalcev. Razen po zdraviliškem turizmu in naravnih lepotah je Strunjan znan tudi po velikošmarenski romarski procesiji z lučkami (svečami), ki jo vsako leto uprizorijo številni romarji iz različnih istrskih krajev.
Na griču nad morjem stoji cerkev "Marija od prikazanja", vrsto stoletij najpomembnejša istrska božja pot, ki je izjemno priljubljena tudi v današnjih časih. Glavni romarski shodi so na praznik Marijinega vnebovzetja ali Velikega Šmarna (15. avgusta) in na praznik Marijinega rojstva ali Malega Šmarna (8. septembra) ter na drugo velikonočno nedeljo - Bela nedelja - saj Istrani v Strunjan niso romali samo za Marijine praznike. Na Belo nedeljo so nekoč v velikem števili prihajali zlasti mladi, fantje in dekleta (zaročenci) iz okoliških vasi. Tako je denimo leta 1935 na Belo nedeljo v Strunjan priromalo kar 5000 mladih. Vstrunjansko cerkev, Mariji posvečeno svetišče, ki slovi po čudežnih dogodkih - Marijinih prikazanjih (1512, 1915) so poleg množice kristjanov iz slovenske in hrvaške Istre že od nekdaj romali tudi številni Slovenci iz Trsta, Rojana, Doline, pa vse do Gorice. Na rtiču za cerkvijo že od leta 1600 stoji visoko nad morjem mogočen kamniti križ, ki so ga leta 1912 ponovno obnovili patri frančiškani in mornarji. Mornarje in pomorščake ne opozarja le na bližino kopnega, tem-
več je to znamenje, da v njegovi bližini stoji Marijino svetišče. Po stari navadi so mornarji v zalivu pod njim ladjo ustavili in pred odhodom na odprto morje trikrat zatrobili Mariji v pozdrav ter se ji s tem simbolnim obredom izročili v varstvo.
Avtorica monografije ob 490. letnici Marijinega prikazanja Rožana Špeh, doma iz Sv. Petra, se v publikaciji, poleg krajšega uvodnega zapisa o krajevnih značilnostih, posveča zlasti zgodovinskemu opisu nastanka in razvoja strunjanske cerkve. Posebno pozornost pa posveča tudi votivnim (mornarskim) podobam in zapisom o uslišanjih. Zbirka vo-
tivnih podob, ki so jih od poznega 18. st. darovali iz stisk rešeni mornarji in drugi verniki v zahvalo v uslišanje, so danes shranjene v zakristiji strunjanske cerkve, kopije pa ima tudi Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu. Kot zanimivost velja omeniti, da je najstarejša ohranjena votivna podoba v Strunjanu iz leta 1787 (upodobitev oltarne podobe Marijinega prikazanja in brodoloma jadrnice), najmlajša pa nosi datum 1. april 2002, ko so v Strunjan priromali Izolani iz Trsta. Tedaj je Mario Pertot (roj. 1926 v Izoli) prinesel podobo v zahvalo za vse prejete darove, ki sta jih bila s soprogo deležna v dolgih 58 letih skupnega življenja. Poleg nekaterih dokumentarnih fotografij pričujočo monografijo krasijo čudovite umetniške fotografije Ubal-da Trnkoczyja, ki se je z avtorsko razstavo pred časom predstavil kot vrhunski mojster fotografije tudi v piranskem Frančiškanskem samostanu. Ne nazadnje velja poudariti, da pomeni nova monografska publikacija o Strunjanu pomemben prispevek k bogatenju domoznanske literature o Slovenski Istri.
Slavko Gaberc
Piransko srečanje s samorastnikom Leonom Bernetičem
Mestna knjižnica Piran je 5. novembra v Galeriji Hermana Pečariča pripravila srečanje in predstavitev knjige "Od 3. internacionale do evropske skupnosti" izolskega avtorja Leona Bernetiča. Avtorja in njegovo delo je predstavil zgodovinar in arhivist Albert Pu-
Predstavitev knjige Leona Bernetiča v Peča-ričevi galeriji v Piranu: levo je avtor knjige, desno je Alberto Pucer. (Foto: V. Bernetič)
cer. Prekaljen skozi težke preizkušnje minulega stoletja ("battaglioni speciali", pobiti starši, sodelovanje v odporniškem gibanju, ujetništvo in grozote Dachaua, krvavi žulji v povojni obnovi domovine itn.) se je Leon v jeseni svojega življenja odločil tudi za iskanje očeta Rudolfa, ki je "izginil" v stalinističnih čistkah neznano kje v Sibiriji. Vsa ta prehojena kalva-rija pa mu je dala novo moč in kot sam pravi neizmerno ljubezen do življenja. Spoznal je, da bolečina ni nepremagljiva. Z njo lahko ra-stemo in dozorevamo, vendar le tako, da se z njo spopademo. Običajno se človek po preživetju slabih stvari prerodi, postane odpornejši in močnejši. Toda to preživetje slabih stvari in plati življenja je dolgotrajna trnova pot, ki ji vsakdo ni kos. Tudi Leon Bernetič je dolgo hodil po bodečih trnih preteklosti in naposled svoje nakopičene misli, spomine in sanjske
podobe izpovedal v svojevrstni kratki prozi. Kot pisateljski samorastnik je v svojem knjižnem prvencu nanizal okrog štirideset krajših tekstov in pesmi. Dosledna je njegova opredelitev za odslikavo samosvoje doživetega realnega življenja, v katerem se preteklost neprestano prepleta s sedanjostjo. V posredovanju svoje izkušnje bralcu se brez literarnih ambicij posveča smislu življenja oziroma razodetju zdrave ljudske pameti, ki je skozi stoletja oblikovala kleni značaj njegovih istrskih slovenskih prednikov. Delček teh svojih razmišljanj je avtor prostodušno razgrnil tudi na piranski predstavitvi svojega knjižnega prvenca ter napovedal skorajšnji izid nove knjige, posvečene spominu materi Ani Bernetič, ki so jo leta 1945 na hišnem pragu v Marezigah pokosili streli podivjanih fašistov.
S.G.
Tudi slikarji piranskega Solinarja na razstavi amaterskih likovnikov
V Sloveniji se veliko pozornosti namenja razvoju ljubiteljskih dejavnosti, ki vse bolj presegajo značaj ozke, lokalno utesnjene amaterske ustvarjalnosti. Več kot dvajset likovnih društev iz celotne države je vključenih v Zvezo likovnih društev Slovenije (ZLDS). Najmočnejši element povezovanja teh društev je vsakoletni razpis za "Zlato paleto", ki programsko vzpodbudi skoraj tisoč ljubiteljskih likovnih zanesenjakov, da ustvarjajo nova likovna dela na področju klasičnega slikarskega medija, grafike in slikarstva.
Letošnja likovna amaterska ustvarjalnost (46 del) se je predstavila na razstavi v Galeriji Delavskega doma v Trbovljah od 6. do 17. novembra. Razstavljena dela so pridobila certifikat kakovosti 2002 za najboljše dosežke na področju ljubiteljskega likovnega ustvarjanja. Po mnenju Lojzeta Adamljeta, predsednika programsko-umetniškega sveta ZLDS je letošnja umetniška bera daleč presegla kakovost del v preteklih letih. Še posebno se je izboljšala raven-grafičnih stvaritev, ki je bila v preteklih letih sorazmerno nizka. Razveseljivo je tudi, da so nova dela nekaterih ljubiteljskih avtorjev vse bolj primerljiva z opusom akademsko izobraženih likovnikov. Selektorji nagrajenih del izpostavljajo še eno pomembno komponento - veliko sporočilnost in vsebinsko pestrost ustvarjenih likovnih del. Med letošnjimi nagrajenci likovnih del so tudi številni primorski avtorji, ki sicer delujejo v okviru svojih društev. Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev LIK Izola sta na razstavi zastopala Zorko DEŽJOT (Abitanti, akril) in Ivan Stojan RUTAR (Tamshova hiša v Sežani in Istrska veduta, akril), Likovno društvo TUBA iz Izole so predstavili Zdenka PETEK (vetrnice v solinah, akril), Vesna HROVATIN (Razplet, akril) in Nevina PEČARIČ (Zlata ptica, akril). V zadnjih letih zelo aktivno naše domače Likovno društvo SOLINAR iz Pirana so letos v Trbovljah zastopali Atilio Radojkovič (Jadrnica, kamen), Jasna BUŠIČ (Spokojnost, barvni linorez) in - kot njihov posebni povabljenec - mednarodno uveljavljeni slikar in grafik Stojan ZAFRED iz Divače (panj, večbarvna seri-grafija).
S.G.
Pet let zorenja fotokluba Portorož
V piranski Galeriji Hermana Pečariča so pripravili pregledno razstavo ob peti obletnici delovanja Fotokluba Portorož, na kateri se je predstavilo sedemnajst članov kluba. Slovesne otvoritve letošnjega 15. oktobra so se poleg županje udeležili še drugi ugledni gostje in priznani fotografi.
Predsednik kluba, Željko Jugovič, je ob tej obletnici kluba pozitivno ocenil njegovo delo: "Ponosen sem na naše člane in na naš klub. V letih zorenja smo postali ekipa, ki obeta in je ustvarila temelje za uspešno delo in pogoje za sledeče rodove, da se seznanijo, naučijo in ponesejo znanje v domače in tuje fotografske loge. Ta razstava je le del našega ustvarjanja; da pa naša fotografija zavzema pomemben delež v spektru slovenskih fotoklubov, dokazujejo številne nagrade in diplome, ki smo jih prejeli." Direktor Obalnih galerij, Toni Biloslav, pa
je razstavo komentiral z naslednjimi besedami: "Veseli me, da v Pečaričevi galeriji gostuje razstava Fotokluba Portorož. Po petih letih delovanja je tako izpolnjena praznina, ki je zevala na obalnem področju vse od sedemdesetih let, ko je prekinil delovanje stari piranski fotoklub. Pot, ki so jo opravili člani v borih petih letih, dokazuje, da se je združila skupina talentiranih mladih in manj mladih fotografov, ki ima profilirano delovanje v različnih fotografskih smereh. Predvsem spodbudno je, da kljub prodoru elektronskih medijev še vedno cenijo klasično fotografijo, kar se odraža v umetniških in tehnično dovršenih delih. Obvezujem se, da bomo tudi v prihodnje občasno dajali ta prostorna razpolago Fotoklubu Portorož, ne samo za skupinske, temveč tudi za samostojne razstave. Naša naloga je, da sledimo tudi tej zvrsti umetnosti."
Ob peti obletnici je izšla tudi prva številka novic, imenovana Fotoinformator, ki bo v prihodnje izhajala nekajkrat letno in kjer bodo med drugim objavljene vse pomembne aktivnosti in dosežki fotokluba Portorož.
Barbara Dobrila
Veliko zanimanje so vzbudile fotografije, narejene z luknjačo (camera obscura), ki je kot slikarski pripomoček znana že dve tisočletji.
j
borzno posredniške družbe
Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj donosen.
Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov
PFC
Interfin
Primorski finonfm Cenler Interfin
v Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00
S
r
KU L-(T)-URA
Simpozij o Alojzu Kocjančiču
V Izoli je 19. novembra potekal simpozij o Alojzu Kocjančiču, istrskem pesniku, pisatelju in duhovniku, prvemu pesniku Slovenske Istre. Po njem se imenuje nagrada, ki je bila letos podeljena že desetič - tokrat Dušanu Jakominu, duhovniku, kulturnem in prosvetnem delavcu iz Škednja pri Trstu.
Alojz Kocjančič se je rodil 1913 v Kubedu in služboval kot duhovnik od leta 1937 do 1991, najprej v Buzetu, nato dolga leta v Koštabo-ni, Pomjanu, Šmarjah, nazadnje pa v Klancu pri Kozini. Ljudje so ga imeli radi. V vaseh, kjer je služboval kot duhovnik, so ga spoštovali, bil je tudi njihov učitelj, svetovalec, dobrotnik in zaščitnik pred fašisti. Preganjali so ga tako fašisti kot komunisti. Njegova ljubezen je bila Istra - ta svet, ljudje v njem in slovenski jezik. Svojo ljubezen je udejanil kot duhovnik in jo izpovedal kot pesnik. V očeh izobražencev je bil robat, kmečki. A imel je veliko srce. Njegove težke roke so želele nežno božati, a so bile preraskave, njegove pesmi so preproste a polne ljubezni do človeka, Istre in Boga. V mogočnem telesu je bilo plaho srce, kot pričajo naslednji stihi:
Moj Bog, odvzemi vse, kar ljubi in želi srce, naj duh se moj osvobodi, objema, ki tesni, tesni...
Izolsko srečanje je bilo presenetljivo. Soočili so se zgodovinarji, politiki, cerkveni dostojanstveniki, literati in literarni kritiki. Ljudje, ki so ga poznali kot verniki, učenci, prijatelji, predstavniki oblasti - iz Slove-
nije in zamejstva. Omenjena pa je bila tudi meja, kar moti, še posebej v srca zamejskih Slovencev ostro zareže v srce. Pozabimo na politično mejo in pojmujmo Slovenijo kot jezikovno in kulturno celoto. Ni Slovencev iz Slovenije, zamejstva, iz daljnih dežel. Smo Slovenci, vsaj na kulturnem področju.
Simpozij je vešče vodil mladi zgodovinar Gorazd Baje, doma iz Sv. Ivana v Trstu, strokovni sodelavec Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru. Govorci so predstavili Kocjančiča in osvetlili čas, v katerem je živel. Slišali smo marsikaj, kar je bilo doslej zamolčano, zlagano ali narobe razumljeno. Slišali smo, kako se je Kočjančič uprl prepovedi maševanja v slovenščini: on je molil latinsko, vernikom je naročil, naj po tihem molijo slovensko, kako je naročil otrokom, naj prinesejo k verouku zvezek in svinčnik, da jih uči pisanja in računanja. Kako so bili duhovniki nosilci narodne prebuje v Istri, kako so se ob koncu druge svetovne vojne vsi, tudi tržaški, izrekli za priključitev Primorske Jugoslaviji, čeprav so nasprotovali komunizmu.
Milan Gregorič, publicist iz Kopra, je govoril o življenju in delu Alojza Kocjančiča, zgodovinar Tino Mamič o zgodovinskih, socialnih in političnih razmerah v Slovenski Istri v obdobju 1913-1945, letošnji Kocjančičev nagrajenec Dušan Jakomin o Alojzu Kocjančiču kot duhovniku, zgodovinar Jurij Rosa o Cirilmetodijskem društvu katoliških duhovnikov, pesnica Ines Cergoj Bavčar o Kocjančičevem literarnem ustvarjanju kot konstituiranju slovenske književnosti v Istri, pesnica Alferija Bržan o njegovih neobjavljenih pesmih, Edelman Jurinčič o njegovi socialni noti, novinarka Tanja Jakomin in etnologinja Rožana Koštjal o spominskih pričevanjih ljudi iz Kubeda, Koštabone, Pomjana in Šmarij, pesnik Bert Pribac o svojih spominih nanj in pisatelj Marjan Tomšič o njegovih zadnjih letih življenja. V razpravi sta sodelovala koprski škof Metod Pirih in kipar Jože Pohlen.
Spomin na Kocjančiča je še svež. Pogled na čas, v katerem je živel, pa še nejasen.
Nada Kozina
Dan odprtih vrat Mestne knjižnice Piran
Ob tradicionalnem dnevu "odprtih vrat" in po obnovi knjižnice, 3. decembrom so v piransko knjižico povabili dva ugledna gosta, da bi v pogovoru z obiskovalci pojasnila vzgibe za svoje zagnano strokovno in literarno delo, ki prispeva k rasti kulturne podobe Slovenske Istre. Najprej bo - ob 12.30 uri - v čitalnici knjižnice srečanje z bibliotekarjem Ivanom MARKOVIĆEM, ki uspešno nadaljuje z delom svojih predhodnikov v koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja. V zadnjih letih je znova ovrednotil oziroma postavil nove temelje za nadaljnji razvoj stroke na področju zgodovine knjižničarstva in strokovne publicistike v Slovenski Istri. Plod tega dela je poleg drugega tudi nova knjiga "Fondi librari e biblioteche a Capodistria" (izšla pri Comunita1 Italiana, 2001), ki jo bo poleg avtorja predstavil tudi urednik založbe Mario Steffe.
Zvečer, ob 19.00 uri, bo prav tako v čitalnici knjižnice nastopil Bert PRIBAC (rojen v Sergaših pri Kopru), ki se je v daljni Avstraliji in drugod v mednarodnem merilu uveljavil kot vrhunski strokovnjak na številnih znanstvenih in kulturnih področjih. Na literarnem področju se je v širšem slovenskem prostoru uveljavil s pesniškimi zbirkami (Bronasti tolkač, V kljunu golobice, Prozorni ljudje in z razširjeno izdajo ponatisa Bronastega tolkača (2000). Velik odmev je doživelo tudi njegovo zadnje delo, daljši esej o Slovenskih spravnih motnjah (Založba 2000,2002). Tokrat ga bo kot pesnika in enega najvidnejših književnih ustvarjalcev slovenske diaspore piranskemu občinstvu predstavila prof. Alferija BRŽAN.
Vljudno vabljenil

Za boljšo prometno varnost
Da bi izboljšali kulturo prometa in s tem varnost na naših cestah, uvajamo rubriko, ki jo bo pripravljal predsednik Sveta za preventivo in vzgojo.v cestnem prometu občine Piran (s kratico SPVCP) Bogdan PAJEK.
Za začetek najprej nekaj besed o delovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in njegovih pristojnostih:
-	Svet deluje na podlagi 3. člena Zakona o varnosti cestnega prometa in odloka o njegovi ustanovitvi;
-	skrbi pa za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za boljšo varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev cestnega prometa ter za razvijanje humanih in solidarnih odnosov med sovozniki in drugimi udeleženci v prometu na cesti.
Naloge tega Sveta so preprečevanje in obravnavanje problematike s področja varnosti cestnega prometa. Organom, ki urejajo posamezna za varnost cestnega prometa pomembna področja (policija, cestni inšpektor...), predlaga ukrepe za izboljšanje prometne varnosti. Še posebej je pomembno sodelovanje z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo z vzgojo, izobraževanjem in drugimi zadevami, ki prispevajo k boljši varnosti prometa (npr. z vrtci, s šolami). Da bi dvignili raven cestne kulture, Svet izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije ter druga gradiva ter sodeluje z množičnimi mediji, ki lahko bistveno prispevajo k pozitivni propagandi, še posebej pomembno pa je vzpodbujanje in razvijanje aktivnosti šolske prometne službe. Sredstva za svoje delovanje Svet pridobiva iz proračuna občine Piran.
Občani, ki imajo vprašanja, predloge, pripombe... s področja prometne varnosti, jih lahko posredujejo uredništvu Portorožana, predsednik Sveta za preventivo v cestnem prometu, pa bo nanje odgovoril v naslednji številki.
0 VESOLJSKIH MEJAH
• Kolikor lahko rečemo, da se vesolje v prostoru nikjer ne neha. (Stephen Hawkins: Vesolje v orehovi lupini)
O VREDNOSTI INTELIGENCE ZA PREŽIVETJE ČLOVEŠTVA - Ker
trdimo, da smo inteligentni, četudi morda za to nimamo posebej trdnih osnov, se nam zdi inteligenca neizogibna posledica evolucije. Vendar pa je to morda vprašljivo. Ni jasno, ali ima inteligenca kakšno posebno vrednost za preživetje. Bakterije brez inteligence, kot jo razumemo mi, zelo dobro shajajo in nas bodo tudi preživele, če se bomo ljudje zaradi naše tako imenovane inteligence zbrisali z zemeljskega obličja. (Angleški fizik in astronom Stephen Hawkins: Vesolje v orehovi lupini).
Slaščičarna dobrih slaščic
v Portorožu in pekarna slastnih dobrot
v Luciji
vas pričakujeta s svojo pestro izbiro.
Masaža lika
Izkušena, izučena maserka lika masira v salonu v TPC Lucija (2. nadstropje, Obala 114 v Luciji) zdrave, bolne in nepokretne (če je treba tudi na domu). Ce torej potrebujete masažo zaradi sprostitve ali ker ste slabega zdravstvenega stanja, vam priporočam, da me pokličete - ne bo vam žal - na tel.št.: 031/679-539. (Masaža poteka v sodelovanju z zdravnikom.)
Trgovina - negozio "Krbavčič' TPC, Obala 144 - Lucija Tel.: 05/6770 - 200
Ob 10. obletnici obratovanja trgovine se zahvaljujemo vsem svojim
strankam in se še naprej priporočamo.
OBČINA PIRAN
URAD ZA OBČINSKO INŠPEKCIJO IN REDARSTVO Tartinijev trg 2, Piran
objavlja na podlagi 7.člena Pravilnika o hrambi zapuščenih vozil in postopku z njimi (Ur. objave štev. 1/98)
JAVNO DRAŽBO
zapuščenih vozil in najdenih, odvrženih in zapuščenih koles z motorjem in koles
Javna dražba bo v četrtek 05.12.2002 z začetkom ob 12.uri v Luciji, Liminjanska cesta, na prostoru za shranjevanje nepravilno parkiranih vozil, pri Alojzu Smrekarju s.p.
Seznam zapuščenih vozil in najdenih odvrženih in zapuščenih koles ter koles z motorjem je objavljen na oglasni deski občine Piran.
Interesenti si vsa vozila lahko ogledajo eno uro pred začetkom dražbe. Lastniki lahko vozila dvignejo do začetka dražbe, ob predložitvi dokazil o lastništvu in plačilu stroškov odvoza, kazni in hrambe.
Vsa vozila ter kolesa in kolesa z motorjem bodo prodana po načinu "videno-kupljeno". Kasnejše reklamacije niso dopustne.
Kupec mora takoj po opravljeni dražbi plačati kupnino in prevzeti vozilo oziroma kolo ali kolo z motorjem.
Podrobnejše informacije dobijo interesenti med uradnimi urami pri g. Radovac Alešu na tel. štev. 6710374 ali pri g. Pajek Bogdanu tel. štev. 6710373.
#m I a d i n s k i servis # Internet storitve,web design
Zupančičeva 14, 6330 Piran
tel./fax 05 / 673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož
tel./fax 05/674-70-18
http://www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si
KOZMETIKA - PARFUMERIJA
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE,'ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Ir-ino Jurman, ki bo vsako soboto v Naročite se lahko po telefonu 674-84-20.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20
V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
USPEH RADIOKLUBA PIRAN S58U IN RADIOAMATERSKE DEJAVNOSTI
Verjetno se marsikdo čudi bolj ali manj velikim in čudnim antenam, ki "zrastejo" ob hišah radioamaterjev. Včasih jih kdo sprašuje, koliko televizijskih programov lahko gledajo s tako anteno in ali se to bolj splača kot satelitska ali kabelska napeljava, kar jih vselej spravlja v dobro voljo, obenem pa ugotavljajo, da bi bilo nujno njihovo dejavnost in posebej Radio klub Piran predstaviti širši javnosti. In rezultat tega je ta članek.
cede in že si lahko pošiljal telegrafske signale
Kaj sploh počnejo radioamaterji? Kje je čar navidez neurejenega tipkanja po telegrafskem tasterju ali nekem nerazumljivem žlobudra-nju v mikrofon? Kako poteka radioamaterska komunikacija?
Sporazumevanje na daljavo je bila od nekdaj velika želja človeštva. Po izumu radia ob koncu 19. stoletja se je radijska industrija počasi razvijala. Dobiti je bilo mogoče elektronske komponente, iz katerih se je lahko sestavilo radijski sprejemnik, najbolj navdušeni in spretni pa tudi telegrafski oddajnik. Treba se je bilo le še naučiti Morsejeve abe-
ZLATO

Restavracija	Pizzerija
V PORTOROŽU «n V LUCIJI
tel.: 674-50-74	tel.: 677-02-04
se priporočata s pestro ponudbo dobro pripravljenih jedi
v svet. Sčasoma je razvoj radiotehnike omogočil govorne, kasneje pa tudi druge načine sporazumevanja, kot so teleprinter, faks, prenos mirujoče ali gibljive slike. Tako je danes težko najti "univerzalnega" radioamaterja, ki bi bil enako aktiven v vseh radioamaterskih vejah. Najdemo še zmeraj "čudake", ki s sistemom anten "ciljajo" Luno, od katere pričakujejo odboj signala na drugo stran Zemlje, nekateri čakajo na meteorski dež, od katerega se radijski signali prav tako odbijajo nazaj. Nekateri vzpostavljajo zveze raje na višjih, drugi na nižjih frekvencah, nekaterim pa je največji užitek lo-tanje in sestavljanje radijskih naprav. Tudi razna tekmovanja so zelo zanimiva panoga. Vej in načinov v radioamaterstvu je vedno več, vse pa združuje ljubezen do teh skrivnostnih radijskih valov.
Radioamaterska zveza poteka po določenem protokolu, ki olajša vzpostavljanje zvez. Vsak radioamater na svetu ima svoj pozivni znak, s katerim se pri oddajanju identificira. Sestavljen je tako, da že po predponi prepoznamo državo, iz katere oddaja. Oznake posamezne države so poenotene in jih uporabljajo tudi nekatere
druge službe: so letalstvo, pomorske radijske zveze in morda še kaj. Tako je na primer predpona Slovenije S5, Avstrije OE, Italije I, Hrvaške 9A, Španija EA itd. Obliko pozivnih znakov določa Mednarodna telekomunikacijska zveza ITU, ki oblikuje tudi vse pravilnike o telekomunikacijah. Sicer pa je celotni pozivni znak ponavadi sestavljen iz petih ali šestih alfanumeričnih znakov. Pozivni znak piranskega radio kluba je S59HIJ, imajo pa še rezervnega, S58U. Dolga leta je bila telegrafija osnovni način vzpostavljanja zvez, zato so se razvile kratice, s katerimi teče sporazumevanje, kar skrajša čas tipkanja.
Kaj si imajo radioamaterji pravzaprav povedati?
Radioamaterska zveza se začne s kratico CQ in pozivnim znakom klicatelja. Odgovori pa lahko kdorkoli, ki je sprejel klic. Trenutki ko radioamater vznemirjen, napeto posluša, iz katerega konca sveta se mu bo kdo odzval, so težko opisljivi. Kar ne more verjeti, da tisto piskanje iz zvočnika pravi, da se je odzval nekdo iz na primer daljne Avstralije. Kolikšno pot prepotuje signal, ki ga človek sproži s pritiskom na taster?! Radioamater ga najprej vljudno pozdravi, pove kakšna je slišnost, se predstavi... Sogovornik mu v enakem zaporedju odgovori. Nato steče pogovor, ki običajno nanese na radioamaterske teme o uporabljeni anteni, opis oddajnika in podobno. Včasih pa se pogovor z neznancem razpre in rodi se pravo prijateljstvo. Tudi to je poglavitna vrlina radioamaterstva. Prijateljstvo, ki združuje po vsem svetu skoraj tri milijone ljudi, ki so jih radijski valovi tako ali drugače "zasvojili".
Ker je vedno več ljudi zaskrbljenih zaradi škodljivih elektromagnetnih sevanj, naj se dotaknemo tudi tega poglavja. Glavno vprašanje, ki si ga bo kdo pri tem postavil, je, № ali so radioamaterske antene zdravju
V • r
s i f r a
Izola - Kristanov trg 2. tel. 05/640-11-10. lax: 05/640-11-11
OBALA V MALEM
,v .	immobili
nepremičnine
www.sllra-nepremlcnine-sp.sl
S.p. Ivan Konstantlnovlč univ. dipl. ekon.
NAKUP. PRODAJA. ZAMENJAVA HIŠ. STANOVANJ. PARCEL. IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
№ škodljive. Ali ni morda tak hobi zdravju škodljiv? Kot odgovor na to naj služi predvsem fizikalno dejstvo, da izsevana moč upada s kvadratom razdalje. To pa pomeni, da je količina prejetega sevanja od antene, ki je postavljena ob hiši, neprimerno manjša od količine, ki jo prejmemo od mobitela, ko telefoniramo z anteno ob glavi. Radioamaterski oddajnik oddaja le na trenutke, večino časa pa ne seva, za razliko od komercialnih oddajnikov, ki delujejo v istem režimu 24 ur na dan. Naj povemo še to, da je po predpisih maksimalna dovoljena izsevana moč oddajnika 1500W, kar je 15 krat več, kot je moč standardno izdelanih radioamaterskih postaj. In nenazadnje.je v Uradnem listu RS št. 70 iz leta 1996 podana minimalna razdalja radioamaterske antene od bivalnih prostorov, komaj 5 metrov. Še kakšen argument proti odvečnemu strahu bi se našel. Sicer pa so že naši "nonoti" bili radioamaterji in ni zaslediti podatka, da bi s tem posredno prizadeli sebe ali okolico.
Radio klub Piran je bil ustanovljen okoli le* Kako postati radioamater?
Koristno je obiskovati radioamaterski tečaj, po katerem je potrebno opraviti izpit, kar je pogoj za pridobitev mednarodnega radijskega dovoljenja, ki daje pravico do uporabe radioamaterskih frekvenc glede na kategorijo izpita. Po novem bosta samo dve kategoriji (doslej tri): izpit z znanjem telegrafije in izpit brez. Razlika je, da brez znanja telegrafije ni dovoljenja za kratkovalovno radijsko področje, ki zlahka omogoča zveze na dolge razdalje.
Vsi, ki bi si radi od blizu ogledali dejavnost Radiokluba Piran, ste vabljeni! Brez zadržkov in obveznosti se lahko oglasite v radio klubu na Belokriški 56, Portorož, vsak torek po 20.00. Z veseljem vam bodo razka-zali opremo, priznanja, diplome, odgovorili na vsa vprašanja in sploh predstavili svoje delo. Vabljeni tudi tisti, ki bi radi le "firbec" popasIL Treba je še povedati, da ta dejavnost ni le moška domena, zato ste vabljena tudi dekleta, žene, upokojenke... Prijavite se lahko tudi na radioamaterski tečaj, ki se bo pričel v začetku decembra. V primeru večjega zanimanja bodo pripravili tečaj posebej tudi za mlajšo upokojeno populacijo, za katero je tak hobi kot nalašč. Informacije v zvezi s tečajem lahko dobite na telefonski številki 041 771 759 ali na elektronskem naslovu: Marsell@s-pomorska.kp.edus.si Torej, vljudno vabljeni!
ta 1955. Po spominih klubskih "veteranov" naj bi ga ustanovil g. Ivan Kuštrin. Natančnih podatkov in kronologije kluba ni. Sprva je deloval v Ulici svobode, do leta 1963/64, ko se je preselil v Levstikovo v Piranu. Okoli leta 1965 je postal predsednik kluba g. Vladimir Kužnik, ki je vložil vanj obilo energije in truda. Vodil je mnoge tečaje in vzgojil precejšnje število radioamaterjev. V začetku 80-ih let je postal predsednik kluba g. Miloš Oblak,
ki uspešno in vestno opravlja to funkcijo še danes in je eden najaktivnejših in izkušenih operaterjev in je vsem radioamaterjem vzor. Proti koncu 80-ih so se piranski radioamaterji preselili na današnjo lokacijo -a na Beli Križ -, ki je za to dejavnost dosti primernejša. Klub pripravlja tudi radioamaterske tečaje in mnogi tečajniki so danes med zelo aktivnimi
člani. Radio klub Piran združuje 55 članov. Okoli 20 jih je aktivnih in se ob torkih zvečer redno dobivajo v klubskih prostorih, nekateri pa so aktivni le na radijskih valovih. Tako se dogovorimo za razne klubske akcije, pa naj bo to košenje trave, postavljanje anten ali kako radioamatersko tekmovanje. Lahko se pohvalimo z osvojenim drugim mestom med radio klubi na državnem tekmovanju, ki so ga osvojili novembra lani. Tudi letos so dali
vse od sebe in, kot kaže, lahko ponovno pričakujejo enako dobro uvr-s t i t e v. Ponosni so na svoj uspeh, saj smo eden manjših radio klubov med več kot stotimi, poleg tega so geografsko
nekoliko na obrobju, kar jim otežuje tekmovanje. Upajo, da se bo njihov klub in njihove dejavnosti uspešno razvijale tudi v prihodnje. Doslej so dobro sodelovali s civilno zaščito, ki jim nekaj finančno nekoliko doprinese. K uspehu letošnje akcije "Lighthouse activity" pa je pripomogla tudi občina Piran.
Marsell Marinšek


TPC Lucija Obala 114. 6320 Portorož
'S) FUJIFILM Canon OUTMPUS PENTAX
-Izdelava fotografij iz vseh Ц*,
У
f v
klasičnih in digitalnih medijev	Jji	_J
■Fotografiranje prireditev,	.gj	ч
svečanosti in porok	!В||Ш В-Ј^Г,"
■Prodaja ročnih ur priznanih	Ist
znamk:
SECTČR <3 ОП 77PPO ашшпш) breil TISSOT
PRVA ŠTUDENTSKA SEKCIJA ZA PODJETNIŠKO SVETOVANJE
AES-svetovanje je prva sekcija združenja podjetnih ttudentov v Sloveniji, ki se ukvarja s svetovanjem na področju podjetništva. Razvila se je po delavnicah, katere je vodila predstavnica podobnega podjetja Oscar v NemCiji. Ekipa študentov si je pridobila veliko izkušenj, spoznala zanimiv, nov način dela in predvsem je lahko primerjala med Slovenijo in Nemčijo.
Študentje so se za ta korak odločili, ker se zavedaio svojih sposobnosti, ker znajo svoje delo opraviti kakovostno in imajo veliko ino-vativnih zamisli. Kljub svoji neizkušenosti imajo študentje veliko prednosti prednost njihove sekcije za svetovanja je neobremenjenost s sistemom Delo namreč 0prav1|d|0. ker |ih veseli in ne ker bi bili prisiljeni delati za prežrvtianie svojih družin Poleg tega pa želiio svoie teoretično znanie preveriti v praksi Poleg tega pa |im pomagaio priznani mentorji, ki so se šolali v najboljših podjetniških šolah v svetu Kadar pm jo zagode neizkušenost. |im mentorji vselei pn-skočijo z nasvet) na pomoč Sekcijo podpirajo tako v GEA collegu kot v Visoki strokovni šoli za podjetništvo Kot zagotovo veste, ima šola
za podjetništvo zdaj sedež v prenovljeni palači Trevisini v Piranu, kjer je tudi AES dobil svojo pisarno. Študentje združeni v tej sekciji so nam zagotovili, da pisarno s pridom uporabljajo, da torej že svetujejo. AES Svetovanje je torej sekcija za podjetniško svetovanje v kateri sodelujejo notranji in zunanji sodelavci, vsi so študentje, ob podpori najboljših mentorjev. Študentje podjetništva svojim strankam nudijo kvalitetno svetovalno storitev po nekaj nižjih cenah kot njihovi konkurentje. In kaj so pripravljeni narediti za vas? Tržne raziskave, marketinške akcije, naložbene načrte, svetujejo pri razvoju ideje vse od samega začetka, izdelajo dober poslovni načrt. ipd Torej če imate zamisel, jim jo zaupajte Pomagali vam jo bodo razviti ter vnovčiti. Svetovali pa vam bodo tudi pri različnih težavah, ki sicer kraišaio spanec sodobnim podjetnikom Barbara Novak
* Če vas zanima svetovanje s področja podjetništva, pokličite na tel.: 041/ 294-053 vodjo projekta Anžeta Kogovška ali po elektronski poŠti: aes.svetovanje@vssp.gea-college.si
Tečaji o uvajanju HACCP sistema v prehranske obrate
Analiza Weganja kritičnih kontrolnih točk (Hazard Analysis Critical Control Point s kraticami HACCP (izg.: hasap) je sistem ugotavljanja, vrednotenja in kontroliranja (obvladovanja) tveganja v posameznih postopkih proizvodnje in prometa z živili.
Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili zahteva, da morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili ter javno oskrbo s pitno vodo zagotoviti stalni notranji nadzor nad njihovo zdravstveno ustreznostjo.
Notranji nadzor na osnovah HACCP sistema mora biti vzpostavljen s 1. januarjem 2003. Natančne pogoje in načela higiene živil, ki moralo biti izpolnjeni pri proizvodnji in prometu živil določa Pravilnik o higieni živil (Url.l. RS, št. 60/02).
Uvodna izobraževanja In delavnice praktičnega uvajanja HACCP sistema v obrate organizira Zavod za zdravstveno varstvo Koper in sicer bo decembra potekalo izobraževanje o hasap sistemu. januarja pa delavnice praktičnega uvajanja tega sistema v prehranske obrate
Dodatne Informacije lahko zainteresirani dobite po telefonu (05/66 30 823 ali 66 30 620) ali po elektronski polti (e-mail: nevenka.razman@gov.il.)
Elita se je zaprla pred rajo
Šahovska polomijada na Bledu
Naslov tega prispevka ni niti malo izviren, olimpijada, kar pomeni, da sta besedi, razen do!
Nedavno zaključen šahovski spektakel, ki se ga je udeležilo dva tisoč šahistov in njihovih spremljevalcev z vsega sveta, resnici na ljubo ni bila polomijada kar na celi črti. Organizatorji so se nedvomno zelo trudili in zadovoljili udeležence, njihovo spremstvo ter akreditirane novinarje. Žal pa so z dolgim nosom ostali vsi žalujoči ostali. Si lahko predstavljate nogometno tekmo, ki bi jo gledalci lahko spremljali le s kakšnega nebotičnika v bližini stadiona ter da jim hkrati ne bi nihče sporočil rezultata, le na vhodnih vratih stadiona bi bil prilepljen listek z napisom, da si rezultat lahko ogledate na uradni spletni strani?
Nekaj podobnega so doživljali šahovski ljubitelji, ki so na Bled prišli z vseh koncev sveta. Potem ko so si v igralni dvorani s tribun ogledali Kasparova, Ivančuka, Morozeviča, Adamsa, Korčnoja, Judit Polgar in druge svetovne šahovske zvezdnike, so spoznali, da tukaj pravzaprav nimajo več kaj početi. Šahovnice so bile na-
Pavasovič najboljši
V hotelu Histrion na Bernardinu je bil 3.mednarodni šahovski turnir v spomin na portoroškega šahovskega organizatorja Jo-vana Nikoliča.
Udeležilo se ga je 21 šahistov, zmagal je velemojster Pavasovič, sledila sta mu kolega po naslovu Mihaljčišin in Möhr. Najboljši piranski predstavnik je bil Andrej Žnidarčič, drugi najboljši pa Mladen Lukin, uvrstila sta se okrog desetega mesta. Udeležence sta nagovorila tudi stara in nova županja prof.Vojka Štular ter direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič. Oba sta tekmovanje podprla ter mu zaželela veliko sreče v prihodnje.
všeč mi pa je iz ugankarskih razlogov. Polomijada je namreč logogrifni anagram besede ene črke, sestavljeni iz istih črk. Še kako pripravno naključje za blejsko šahovsko olimpija-
mreč predaleč, da bi bilo z njih moč razbrati položaje figur. Na velikih ekranih so organizatorji prenašali vsega partijo ali dve (ponavadi Kasparevo). V dvorani ali zunaj nje pa ni bilo nujno potrebnega velikega ekrana, kjer bi se izpisovali tekoči rezultati. Tako so obiskovalci za rezultate izvedeli šele ob vrnitvi domov. Da o številnih drugih spodrsljajih, med katerimi je uvodni tridnevni internetni mrk pravi svetovni škandal, sploh ne govorim.
Kljub vsemu organizatorji še nekaj tednov po olimpijadi izrabijo vsako priložnost za sa-
mohvalo. Zelo dobro je, da je bil z organizacijo zadovoljen Gari Kasparov. Organizatorji pa nikakor nočejo slišati, koliko ljubiteljev kraljevske igre je bilo razočaranih zaradi informacijskega kolapsa. Očitno še niso odprli mnenjske rubrike Forum na spletni strani Šahovske zveze Slovenije, kjer jih čaka toča kritik.
Organizirati tako prireditev je velikanski zalogaj. Za Blejce (čeravno so bili nosilci organizacije seveda vodilni možje ŠZS, pomemben vpliv pri zadevah kot je bila izbira in-ternetne ekipe pa je imela mednarodna šahovska organizacije FIDE) je bil odločno prevelik. V primorskih šahovskih krogih	prevladuje prepričanje, da bi v Portorožu, ki je poleg Bleda kandidiral za organizacijo olimpijade, za spektakel znali poskrbeli veliko bolje. Tega, žal, ne bomo nikoli izvedeli, saj olimpijade k nam ne bo več vsaj pol stoletja. Portorož pa je (spet) zamudil svojo priložnost.
Andrej Žnidarčič
KLIMA NAPRAVE hlajenje-gretje
PANASONIC MITSUBISHI TOSHIBA
-	brezplačno svetovanje in ogled prostorov
-	servis in vzdrževanje zagotovljen
-	garancija do 3 let
CENTRALNO OGREVANJE
TRAMONTAL d.o.o.
Semova 23, Lucija
GSM: 041/628-658
Ugodni krediti

Spoštovani gospod glavni urednik,
V zadnji številki Vašega časopisa (Portorožan št. 10 z datumom 26. oktober 2002 - op.uredništva) je N.K. objavil ali objavila članek Boben ni več zlat, sedaj je Golden in je Drum, ki nepopolno, enostransko pa tudi neresnično opisuje okoliščine, zaradi katerih sem bil kot predsednik oglaševalskega festivala Nove Europe prisiljen festival preseliti iz Avditorija v Bernardin. Zato prosim, da v naslednji številki objavite naslednje pojasnilo:
Kako je Avditorij prišel na/ob boben?
Tako kot je žabji pogled na isto stvar drugačen od ptičjega in kot je dolžina minute odvisna od tega, na kateri strani straniščnih vrat jo preživljaš, je tudi resnica o tem, zakaj Goden Drum ni več Zlati boben in zakaj ni več v Avditoriju, odvisna od izkustvenega in interesnega polja, na katerem jo kdo doživljal.
Zanesljivo je moja resnica drugačna, kot tista, ki jo je v prejšnji številki Portorožana zapisala gospa N.K., saj sva jo doživljala vsak s svoje strani problema. Vendar videnje je lahko različno, dejstva pa so ena sama. Žal mi je, da se moram spuščati na banalno raven, vendar še zdaleč ni vseeno, kaj si bralci Portorožana mislijo o naši prireditvi, zato moram nekaj trditev vendarle popraviti:
Milan Apih je žal že deset let pokojni in zanesljivo ni imel - kot v uvodu navaja N.K. - pri poimenovanju Zlatega bobna karkoli zraven. Morda zveni pikolovsko, vendar le preveč dobro ilustrira nonšalanco, s katero N.K. pesni svojo pripoved, ki bi bila pravzaprav smešna, če ne bi bila žalostna.
Prvi mednarodni simpozij ekonomskih propagandistov in prvi jugoslovanski festival ekonomske propagande leta 1974 smo v Avditoriju organizirali pokojna Marko Dular in Ježe Remlc, Matjaž Deržaj in jaz. Beograjski Centroturist. razen morda spon-zorskega prispevka, ni imel pri tem prav nič zraven
Zanesljivo sem imel kot član upravnega odbora ZEPJ in glavni urednik jugoslovanskega Media Marketinga ob zagrebškem kolegu Marki Pekicl največ zaslug, da se leta 1984 tako imenovani JFTK za stalno naseli v Portorožu
Doslej mi ni še nihče odrekel avtorstva imena in projekta Zlati boben oziroma Golden Drum Ob 25 obletnici Avditorija sem s prav takšno obrazložitvijo tudi prejel priznanje. Dejstvo, da je Avditorij brez moie vednosti zaščitil ime in znak Zlati boben, žal drži, Čeprav je žalostno in ga osebno doie-mam kot krajo. Vendar sem. ko sem za to zvedel, sprejel obrazložitev prejšnje direktorice Avditorija, da je to storila v imenu festivala in v njegovo dobro ter zaščito, ker
Slovenska oglaševalska zbornica, v imenu katere smo pripravljali festival, takrat še ni bila registrirana kot pravna oseba. Nihče, tudi v Avditoriju ne, ni nikoli oporekal avtorstvu in ne pravno-formalnemu lastništvu festivala, ki pripada SOZ-u in s katerim je Avditorij tudi podpisoval pogodbo o sodelovanju.
Golden Drum je res tudi prevod Zlatega bobna, ki je bil nekoč slovenski, potem pa nekaj časa hkrati slovenski in mednarodni festival, vendar je hkrati tudi ime mednarodne institucije, ki ni slovenska, pa tudi ne edina, ki s svojim originalnim imenom gostuje v Portorožu.
Jureta Apiha ni bilo treba leta 1991 prav nič prepričevati za organizacijo prvega povojnega slovenskega oglaševalskega festivala v Avditoriju, saj je prav on dal, kot glavni urednik Marketing Magazina za to pobudo. Zasluga Fanči Kuhar je nedvomno, da je to pobudo sprejela in z brezplačno oddajo dvorane omogočila organizacijo festivala brez kotizacije in s tem kontinuiteto pa tudi spodbudo za ambicioznejše nadaljevanje zgodbe. Bojim pa se, da je bila to edina stvar, ki smo jo kdajkoli od Avditorija dobili zastonj.
Morda je res, da je Avditorij vložil v festival "neizmerno veliko znanja, časa, ljubezni, ustvarjalne in delovne moči", vendar je to subjektiven pogled. Nikoli nisem zanikal dejstva, da je vodstvo Avditorija obravnavalo takratni Zlati boben kot svojo najpomembnejšo prireditev. Vendar je tudi res, da je vse svoje storitve po najviSji možni ceni in pogosto tudi večkrat zaračunalo. Nekoč sem ugotovil, da bi bilo ceneje, če bi opremo. ki so nam jo fakturirali, kupili kot pa plačali zanjo najemnino. Hotelski booking so zaračunavali organizacijskemu odboru in hotelom hkrati. Prispevek občine oziroma turističnega gospodarstva je bil praviloma prihodek Avditorija Poleg zaračunavanja vseh svojih storitev so. sorazmerno z deležem svojih storitev v skupnih stroških festivala, participirali tudi pri njegovem eventualnemu pozitivnemu rezultatu. Celo predstavniki Avditorija so za udeležbo na sejah organizacijskega odbora prejemali sejnino Razen investicije v pokritje zunanjega
gledališča ne vem za nobeno drugo naložbo ali izboljšavo, ki bi jo v letih, ko smo s festivalom gostovali v Avditoriju, izvedli le zaradi nas. Pokritje letnega Avditorija pa občinsko javno podjetje zanesljivo ni poskušalo realizirati le zaradi Zlatega bobna, kakor tudi ne brez pomoči svojega okolja.
N.K. je, kot slučajno, pozabila zapisati dejstvo, da Avditorij pokritja zunanjega gledališča ni nikoli dokončal, da je bila prav zato edina zaključna prireditev, ki smo jo izvedli v njem, katastrofalna, da nam vodstvo ni nikoli zmoglo kakršnegakoli zagotovila, kdaj da bo pokritje zares končano in da v pogodbi o 5-letnem sodelovanju (ki smo jo z njim podpisali) izrecno piše, da v kolikor Avditorij več ne zmore zagotoviti prostorskih in tehničnih pogojev za normalno izvedbo festivala, to predstavlja upravičen razlog za preselitev prireditve.
Vsakega izraza gostoljubja, ki smo ga bili v Portorožu in Piranu deležni, smo bili veseli in hvaležni zanj. Še posebej prva leta je bilo tega precej in smo čutili, da smo dobrodošli, in verjeli, da bomo skupaj naredili veliko stvar. Festival je kmalu prerasel Avdi-torijeve zmogljivosti, zato smo improvizirali na vse mogoče načine in organizirali najzahtevnejšo zaključno prireditev večkrat zaporedoma v hangarju Portoroške Marine. Celo stranišča smo morali pripeljati iz Ljubljane. Ko nas je v napol pokritem zunanjem Avditoriju zajel mraz, smo iz vse Slovenije zbirali plinske peči, da bi vsaj malce omilili neprijazno okolje. Festival smo razvlekli po Piranu - v gledališču, galerijah, študijih Vibe, samostanu, gostinskih lokalih in s pomočjo gostoljubnih gostiteljev tudi v Izolo in Koper.
Na tiskovni konferenci v Ljubljani smo novinarjem predstavili velik kup fasciklov, polnih oglasov in novinarskih zapisov, ki so minulih devet let širom Evrope promovirali Golden Drum. Avditorij. Portorož, Piran. slovensko Obalo in Slovenijo. Prepričan sem, da nihče ni storil toliko za promocijo Portoroža in Pirana v svetu kot Zlati boben in Golden Drum.
Odločitev o selitvi festivala iz Avditorija v Bernardin ni bila lahka in ne preko № noči. Sprejeli smo jo na sestanku z
direktorico Avditorija ter piransko županjo in to soglasno. Gospa Tolja je to odločitev takrat sprejela z razumevanjem, saj se je zavedala dejstva, da takšne prireditve v takšnem Avditoriju ni več mogoče realizirati.
Vest, da je Avditorij vložil tožbo in odškodninski zahtevek proti Slovenski oglaševalski zbornici, ki naj bi kršila domnevne njihove materialno-lastniške pravice, je bila zame ena najbolj šokantnih, nerazumljivih in žalostnih, osebno pa tudi žaljivih. Da nam za povrh očitajo uporabo angleškega imena potem, ko so nam slovenskega ugrabili in prepovedali, pa je sploh vrhunec sprenevedanja.
Golden Drum smo uspeli v svetu promovirati kot najbolj gostoljuben festival nasploh. To je vrednostna sodba, ki se zanesljivo ne lepi le na prireditev in njene organizatorje, temveč tudi na gostitelje in okolje. Ali je tudi tožba, ki jo je občinsko javno podjetje vložilo zoper nas, gesta gostoljubja in hvaležnosti, presodite sami.
Ocene N.K. o razlikah med motivi in interesi ter posledično profesionalnostjo storitev občinske javne ustanove ter hotelske gospodarske družbe pa samo najbolje ilustrirajo ključni problem Avditorija: v čem je nerazumevanje in od kod ihtava jeza nad izgubo svoje bobnarske zlate jame.
Z vso odgovornostjo, v svojem in v imenu mojih sodelavcev trdim, da smo šele v hotelskem podjetju Bernardin spoznali, kaj je prava profesionalnost, poslovnost in korektnost sodelovanja.
Jure Apih Predsednik festivala
Odbojkarice igrajo v 2. ligi
v Članska ekipa odbojkarske sekcije Športnega društva Piran letos ponovno nastopa v 2. državni odbojkarski ligi. Vse tekme bodo odigrane v lucijski športni dvorani, kamor ste vabljeni vsi navijači za vzpodbujanje mladih odbojkaric: 17. decembra ob 17. uri se bodo Piran-čanke pomerile z ekipo Bleda, 21. decembra ob 15,30 pa z odbojkaricami iz Mislinje. Vstop je prost.
DESET LET PRI JATEUEV
Oktobra so člani in članice balinarskega kluba Prijatelji Portorož na Belem Križu, na igrišču BK Antena, pripravili deseti mednarodni prijateljski ženski turnir in tako proslavili svojo desetletnico delovanja. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip balinar: BK 4.julij Koper, BK Arigoni Izola, BK Trta Sv. Anton, BK Gabrovic, ekipa iz Trsta in BK Prijatelji Portorož. Po celodnevnih razburljivih bojih je zmagala ekipa Medprijatelji, pred ekipo Trst, tretje mesto je osvojil 4. julij, četrto pa Prijatelji. V tekmovanju bližanje je zmagala članica kluba Prijatelji Rozina Šušmelj, pri moških pa se je v tej igri najbolje odrezal prvi predsednik Prijateljev, gospod Zdravko Ta-škar. Ob tej slovesni priložnosti je gospa županja Vojka Štular aktivistom podelila priznanja in sicer so jih prejeli: Zdravko Taškar, Ivan Breulj, Zdenka Gojak, Zdravko Ujčič, Miro Potočnik, Vojko Šuc, Marjan Blaško, Irena Vuk, Franc Cerkvenik, Fabijo Poropat, Ivan Rados-lav, Josip Bonin, Sabrija Husanovič, Anton Hrvatin, Viktor Žerjal, Giorgio Fonda in Alojz Šušmelj ter takratni mladinci in pionirji Bojan Taškar, Kemal in Enes Husanovič ter Boris Radoslav. Sedanji predsednik portoroškega kluba Prijatelji gospa Jolanda Mehle in prvi predsednik Zdravko Taškar sta se seveda zahvalila vsem članom in članicam za dosedanje športne uspehe in prizadevanja ter udeležence povabila na snidenje ob naslednji okrogli obletnici.
Z.T.
Balinarska "fešta" ob zaključku sezone
V začetku novembra se je na igriščih balinarskega društva Lucija s tradicionalno balinarsko "fešto" zaključila letošnja uspešna sezona Obalne balinarske zveze Slovenska Istra Koper.
Na svečano podelitev priznanj, medalj in pokalov je prišla tudi piranska županja, ki je ob pomoči predsednika obalne zveze bali-narjev Slovenska Istra, g. Alena Grižona ter predsednika tekmovalne komisije, gospoda Zdravka Taškarja podelila medalje in pokale najboljšim posameznikom, posameznicam in ekipam za uspehe v letošnjem letu. Posebna priznanja Obalne balinarske zveze pa so prejeli: BK Mlinar Padna (za osvojeno 2. mesto v pokalu evropskih prvakov), BK Antena Portorož (za osvojeno prvo mesto v 2.državni ligi "zahod" in napredovanje v prvo državno ligo ter za osvojeno 3. mesto na Pokalnem državnem prvenstvu BZ Slovenije), ŽBS 4. julij Koper (za osvojeno 3. mesto na ekipnem državnem prvenstvu za članice) in mladi član BK Antena Portorož Nikola Đorđevič (za osvojeno prvo mesto in naslov državnega prvaka v kategoriji dečki posamezno).
* Kakšen neki je ta svet, ki kot zagotovilo za mir ponuja vstop v vojaško zvezo? (vprašanje naivke)
Balinanje med upokojenci
Društva upokojencev po svojih močeh skrbijo tudi za rekreacijo svojih članov, zato razvijajo tudi primerne športno-rekreativne dejavnosti. V okviru piranskega Društva upokojencev občasno potekajo: balinanje, kegljanje, streljanje, pikado, reševanje križank in šahi-ranje.
Med športnimi panogami, ki upokojencem omogočajo gibanje na svežem zraku, družabnost in tekmovalnost, je na prvem mestu balinanje. Balinišč je v naši občini kar nekaj, tako da so tudi možnosti vadbe, zanimanja pa je tudi veliko. Tako je piransko društvo upokojencev pomladi, na 30. športnih igrah Primorske, ki so bile v Idriji, sodelovalo z moško in žensko ekipo balinarjev. Ekipa balinarjev, v kateri so tekmovali Miro Potočnik, ki je moštvo tudi vodil, Milan Kante, Romano Kontič in Danilo Filipčič se je s prvim mestom odlično odrezala in se tako uvrstila na državno prvenstvo upokojenskih društev Slovenije, ki je bilo 25. septembra na Jesenicah. Tam je ista ekipa (le Filipčiča je zamenjal Zdravko Taškar) postala državni prvak v balinanju, kar je resnično hvalevreden uspeh.
V počastitev izolskega občinskega praznika pa sta na balinarskem turnirju tako moška kot ženska ekipa dosegli prvo mesto.
Mafija Mlinar
NASMEJIMO SE S
M
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
Ker smo pri zgodovini govorili o bojih za volilno pravico v preteklosti, nam je učiteljica naročila, naj napišemo kratek referat o letošnjem predvolilnem dogajanju v državi in v občini.
Ena mojih prvih ugotovitev je bila, da imajo vse stranke čisto enake politične programe. Začuden sem vprašal mojega tato, če je morda prišlo do splošne koalicije oziroma oživitve enostrankarskega sistema; vsi kandidati so namreč tako preprostim kot izobraženim volilcem obljubljali do pičice iste stvari: razvoj turizma, izboljšanje splošnega socialnega stanja, obnovo starega hotela Palace, nove in nove garažne hiše, razsvetljavo, nočni red in mir, brezplačno parkiranje, dnevni odvoz smeti in še kaj. Moj tata pa je odvrnil, da je ta podobnost le navidezna, saj ima vsaka stranka še dodatne, javnosti skrite, nenapisane načrte, od katerih si v primeru zmage obeta take in drugačne koristi. Jaz pa sem trmasto vztrajal pri svojem in se skliceval na znano dejstvo, da po zmagi na volitvah noben kandidat, ne rumen ne rdeč, ne črn ne vijoličast ne izpelje predstavljenih programov. Kar se mi zdi neizpodbiten dokaz o enostrankarstvu. Pa se je moj tata zaheHetal in rekel, da še kako izpeljejo programe ter načrte in sicer prav tiste - "javnosti skrite in nenapisane". Ob tej priložnosti sem vprašal tato, če niso morda tudi
November v mojem kraju
(Prosti spis)
kamnite mize, ki so izginile z nekdanje ribar-niške tržnice v Piranu, del teh skritih načrtov. Pa je tata odvrnil, da je to druga stvar, saj je slišal, da dobro poučeni krogi menda natanko vedo, kje so mize ta hip.
V predvolilnih tednih smo doživeli tudi obisk predsednika naše države. Na predvečer občinskega praznika je na sedežu občine svečano odprl predsedniški salon in sicer ob peti obletnici srečanja predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu. Vprašal sem moje-
џт
ШШжг
ga tato, če ne bi bila ta otvoritev bolj smiselna pred tedanjim srečanjem, ne šele po petih letih in v trenutku, ko občini ne ostaja denarja. In je moj tata smrtno resno odvrnil, da gre bržkone za eno od stvari, katere politiki v času mandata pozabijo opraviti, tik pred odhodom s položaja pa hitijo pospravljati mapo z oznako "Razno". Vprašal sem mojega tato. če je bila to edina stvar, na katero je poslavlja-
joči se predsednik pozabil, pa je tata vzdihnil in rekel, kako si želi, da bi bila res edina.
Ne glede na vse očitne ali skrite politične programe so volitve (skoraj) mimo. Moj tata pravi, da bi jih morali ponoviti, češ da rezultati niso realni. To trditev zagovarja z dejstvom, da je v soboto vesoljna Slovenija martinovala, kar pomeni, da je lepo število volilcev prišlo na volišča mačkastih in nezmožnih treznega razmišljanja. Tedaj se je vmešala moja mama in ga vprašala, kaj meni o treznem razmišljanju ministrstva za kmetijstvo, ki je dovolilo gradnjo igrišča za golf v Sečovljah. Tedaj je moj tata spremenil barvo in se začel dreti o peščici zaru-kanih snobov, ki bi radi bili svetovljani; pa o nesposobnih, omejenih turističnih strokovnjakih, ki tujcem ne znajo ponuditi domačih značilnosti; ki zaradi pomanjkanja izvirnih zamisli kot opice posnemajo tuje navade - za ceno površin, katerih imamo že tako ali tako malo (ker smo pač majhna Slovenija in ne prostrana Avstralija). Potem pa se je malo umiril in rekel, da mora pri priči v bife Pri žejni sipi, kjer borza informacij zagotovo že razpolaga s kakšnim novim podatkom o tej trapasti zadevi z golfom. Mama mu je svetovala, naj bi namesto k Žejni sipi raje zavil na sedež stranke zelenih, a tata je bil že na stopnicah, jaz pa sem sedel k domači nalogi.
Sonja Požar, Lucija

VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA
All nam veste povedali, kje so divjali naj-hujil predvolilni boji?
Po vsej verjetnosti na oskubljenih zelenicah v centru Portoroža - vsaj tako je sklepati glede na njihov videz
Kaj Imajo ol|karji, kar bi srćno radi imeli tudi turistični delavci?
Izgovor, da so jim sezono pozobali škorci...
Na žalost sem letos zamudil razstavo ptic v Luciji. Ali |e uspela?
Uspela je. Še bolj bi uspela, če bi videli v kletki katero od ptičic, ki hodijo po dveh nogah. ,
Koliko jih (e na slovenskem političnem prboriiču, ki se - poleg gospoda Jorasa -borijo za nato eiejo s Hrvatsko?
Ne moremo se znebiti občutka, da vsi. razen gospoda Jorasa. držijo s Hrvati...
Smo slišali, da so se letos obiranja oljk ter praznika kakijev v Strunjanu udeležili - poleg predsednika države in predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja • vsi trije kandidati za župane v obalnih občinah (in tedaj tudi že župani/je), kar smo dan pred volitvami prečitali tudi v dnevnem tisku. Ali ni to nekakina "mehka kriitev" predvolilnega molka?
Le kako morete nekateri ljudje v vsaki stvari najti le nieno negativno plat9 Mar bi imenovane pohvalil, da so končno naredili nekaj koristnega za obalno kmetiistvo'
Ali se že ve. ka| bodo postavili v centru Portoroža (nekdanji Kaitel): bo obveljala
zamisel o hotelu ali tista o parku?
Vprašajmo se: kaj raste hitreje - hotel ali drevo? Kaj daje več dobička - hotel ali park? Odgovor je na dlani!
Sonja Požar, Lucija
November 20021
ГгУ T ~ — — rottotoimn it. u
Center za tradicionalno tajsko masažo in "B E A U T Reenter
»Naše poslanstvo je9 da negujemo vaše zdravje in skrbimo za vaše dobro počutje in lepoto.«
Tradicionalna tajska masaža, Masaža Wai Thai, Tajska masaža s toplimi zelišči in olji, Tajska masaža z aromatičnimi olji, Orientalska masaža stopal in dlani,.. Lebdenje, Aroma parna savna, Solarij Naravni programi za nego obraza in telesa, (Orientalna terapija z medom, Obloga telesa iz tajskih zelišč za prečiščevanje,
azijski lifting,...) Nega obraza Wai Thai, Kraljeva pedikura in manikura,...
Odpravite stres, prenovite telo, prepustite se profesionalnim tajskim terapevtom in terapevtkam. Za informacije in rezervacije pokličite: 05 692 7070
HOTELI MORJE
PORTOROŽ' PORTOROSE
Bazeni Hotelov Morje Vas vabijo v prijetno sproščujoče okolje vodnih mehurčkov, tokov in gejzirov, kjer boste pobegnili vsakdanji enoličnosti in
pustim zimskim dnem. V finski savni boste revitalizirali Vaše telo, se naužili poživljajočih arom eteričnih olj, okrepili Vašega duha in v sproščenem okolju spoznali nove prijatelje, ki znajo uživati življenje.
...odšli boste prenovljeni, jasnih misli in polni radosti...
Bazeni Hotelov Morje....Kjer se poletje nikoli ne konča...
Pon.-Pet.	Odrasli	Otroci	Upokojenci	- Prijazno osebje
2 uri	900 SIT	600 SIT	700 SIT	- Morska ogrevana voda 30-31 eC,
4 ure	1.150 SIT	800 SIT	900 SIT	whirpooli 34'C
6 ur	1.400 SIT	1.000 SIT	1.100 SIT	- Finska savna s kromoterapijo in
Celi dan	1.750 SIT	1.350 SIT	1.450 SIT	naravnimi eteričnimi aromami
				- Vodna gimnastika vsak dan razen ob
Sob., Ned. prazniki	Odrasli	Otroci	Upokojenci	torkih in nedeljah od 8.00 - 8.30
2 uri	1.150 SIT	900 SIT	950 SIT	- Vodna aerobika vsak dan razen ob
4 ure	1.500 SIT	1.250 SIT	1.300 SIT	nedeljah od 17.30- 18.00
6 ur	1.850 SIT	1.650 SIT	1.700 SIT	- Bar Coral - ponudba slastrih sendvičev
Celi dan	2.500 SIT	2.000 SIT	2.000 SIT	in osvežilnih pijač
		Obratovalni čas:		
Vsak dan 07:00 - 20.00 Torek 14:00- 20:00 Petek, sobota 07:00 - 21:00
Informacije: 05 692 92 10 portorožan št. 11_
Številka/Numero 11 * november/novembre 2002 * letnik/anno XII
*	Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990 * izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ /COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE * Naslov uredništva/ Lindirizzo della redazione:Obala 16, p.p. 46,6320 PORTOROŽ/ Lungomare 16,6320 PORTOROSE * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Rudi MRAZ, Vlasta FVANIČ-TURK, Nada KOZINA, Livija SIKUR ZORMAN, Cesarina SMREKAR * urejanje: Livija SIKUR ZORMAN * računalniški prelom: Edi ZADNIK* tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhaja: mesečno * naklada/tiratura 3.000 * cena: 0 SIT. * Tel. uredništva: 05 674-09-47 ali 674-09-48
*	e-mail: ks.portoroz@amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Sonja POŽAR, Igor BIZJAN, Andrej ŽNIDARČIČ, Valentina KLEMŠE, Darinka ŠU-ŠTERŠIČ, Zdravko TAŠKAR, Zora MUŽENIČ, Slavko GABERC, Marija MLINAR, Dragica MEKIŠ, Martina TOMŠIČ in še kdo.
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
A Na izredno lepi legi v Sončnem parku v Ankaranu ugodno prodamo opremljeno garsonjero v velikosti 24,5 kv. m. Pokličite na tel. št.: 031/609-454.
A Lepo črno muco, najdenko oddam. Je sterilizirana, čista, zelo ljubezniva. Tel.: 05/674-85-20.
A Mati z otrokom išče manjše stanovanje v Luciji za daljše obdobje. Plačilo po dogovoru. Prosim pokličite 041/225-737. Hvala.
A Ugodno prodam Maserati Spyder Cabrio (prvi lastnik), garaži-ran, vožen samo v letni sezoni (kovinsko modre barve s temno modro streho)! Pokličite: 041/617-960 ali 041/708-448
A Kuhinjsko pomivalno korito, 50-litrski bojler Gorenje in 100-lit-rski plastični sod podarim. Tel.: 05/6746-515.
A Ugodno prodam neuglašen pianino. Tel.: 674-85-20.
A Ugodno prodamo rabljen, montažni vrtni bazen, okrogle oblike, velikosti 4x1 m. Za podrobnejše informacije lahko pokličete na tel.št. 05/674-51-18. Ogled možen po predhodni najavi.
A Manjši nadpultni pomivalni stroj Elektrolux ugodno prodam.
Tel.: 031/317-633.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko za decembrsko številko sporočite do 15. decembra po telefonu (tel.:674-09-47 in 674-09-48).
Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
A R T E S
NEPREMIČNINE PORTOROŽ
05/67-101-50 www.artes-nepremicnine.si e-mail: artes@redox.si

Privoščite si, Asterina vas pričakuje.
Podvozna 11. Lucija tel (r^iJ-OJ
fiLX (Г~-П')-<Ц)
RESTAVRACIJA Z ZNANJEM
Asterina slovi med ljubitelji dobre brane po svojih okusnih in raznolikih jedeh. Zabeležite svoje dragocene trenutke s skrbno izbrano jedjo in s prefinjeno pripravo.