Primorski dnevnik SOBOTA, 12. MARCA 2016 št. 60 (21.600) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Š orimorski soort 3 Lf primorskijport postani naš sledilec dežela - Na 3. strani Predsodki in naša lenoba O uvajanju večjezičnosti trst - Na 6. strani Bazovski sinhrotron sodeluje z Iranom Podpis pomembnega sporazuma gorica - Na 15. strani ENI obljublja več nadzora Odjemalcem bodo razčistili vse dvome trst - Stalna razstava v spomin in opomin o nekdanji vlogi za Slovence simbolnega kraja Narodni dom z dušo gorica-tržič - Povečan obisk v Kinemaxih »Leto obletnic« se je V I • I I • v • v« začelo na najboljši način TRST - V Narodnem domu v Trstu so včeraj popoldne na pobudo Slovenskega kluba odprli stalno razstavo, ki bo obiskovalce te stavbe opozarjala, kaj je nekoč pomenila za tržaške Slovence in Trst nasploh in kakšna bogata dejavnost je potekala v teh prostorih od odprtja leta 1904 do fašističnega požiga leta 1920. Razstava, ki sestoji v osmih panojih z besedilom v slovenščini, italijanščini in angleščini, ki obdajajo stebra v veži Narodnega doma, je del projekta Slovenskega kluba ND110, ki obsega tudi trijezično zgibanko in spletno stran www.narodni-dom.eu. Odprtje razstave, je bilo včeraj med drugim poudarjeno, je dokaz, da sta se Trst in njegova univerza (v stavbi je univerzitetni oddelek za prevajalce in tolmače) spremenila, pobudniki pa so s tem naredili lepo stvar za celotno tržaško skupnost. Na 5. strani grčija - Begunci Urejajo nove sprejemne centre ATENE - Zaradi slabih razmer je okoli 800 ljudi zapustilo taborišče v kraju Idomeni, kjer še vztraja več kot 12.500 beguncev. Zaradi pritiskov, ki jih je sprožilo zaprtje balkanske poti, skuša Grčija zgraditi sprejemne centre za tisoče beguncev. Možnost, da bi se begunci usmerili proti Albaniji in od tam v Italijo, pa skrbi italijanske oblasti, ki bodo v Albanijo poslale 20 policistov za pomoč pri nadzoru meja. Na 2. strani sesljan - Vinska prireditev Teranum tokrat vabi v Portopiccolo gledališče Prepoznaven in koherenten Amfitrion SSG TRST - Mlada režiserka Renata Vidič je v novem tržaškem Amfitrio-nu postavila prepoznaven in koherenten koncept. Amfitrion Jeana Baptista Poquelina Moliera, kot ga na oder postavi Slovensko stalno gledališče, je igra dvojnikov in ljubezenskih naslad. Predstava prelamlja s konvencionalno di-stanco med igralci in gledalci, ki so v uprizoritvi nesluteno blizu. Tako postanejo gledalci tudi akterji, kar pomeni, da forma predstave svoje občinstvo umešča v pozicijo, ki jo zagovarja tudi sporočilna plat uprizoritve. Na 11. stran Na Krasu nova družba za zbiranje odpadkov Na 6. strani Predstavili spominsko medaljo o 97. polku Na 10. strani Goriški Podturn bo dobil nov trg Na 15. strani V zabojniku je bil še živ Na 16. strani »Dedek« Kasai 500. v svetovnem pokalu Na 20. strani CV€TUCfiRNfi n.ir.n. flT€ll€R DOM fiRT i ü * * * » f - i *L vabi na'*' VELIKONOČNO DAZ6TAVO od nedelje, 13. marca dalje Opčine - Dunajska 16/c Tel. 040 2158266 DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi vS Blindirana vhodna vrata Notranja vrata Okna in okvirji vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it (UD) podi 9771124666007 2 Sobota, 12. marca 2016 KOMENTAR K ARHIVSKIM DROBCEM O ZLOČINU V UL. ROSSETTI Primorski ki Ji referendum Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Kdo bo odločil o vrtinah? Ali kdo ve, da bomo v Italiji kmalu imeli referendum ? Koliko volivcev ve, o čem bomo glasovali? Najbrž malo, čeprav bo referendum čez pet tednov, 17. aprila. V politiki in najbolj vplivnih medijih vlada nekakšna zarota molka, očitno s ciljem, da bi glasovala manj kot polovica volivcev in bi referendum bil neveljaven. Referendum bo o vrtinah za črpanje nafte v priobalnem pasu 12 milj na Jadranu in drugih morjih, ki obdajajo Italijo. Gre za edino od šestih vprašanj na to temo, za katera je dalo pobudo 9 dežel, kije prestalo presojo ustavnega sodišča. Vprašanje zadeva koncesije za črpanje nafte ob obali. Zdajšnji zakon dopušča koncesije za nedoločen čas, »do izčrpanja ležišč nafte ali plina«, dežele pa zahtevajo časovno omejitev in morebitno podaljšanje koncesij le po presoji njihovih pozitivnih in negativnih ekonomskih in okoljskih učinkov. Bolj kot za trajanje koncesij pa gre, kot se dogaja na referendumih, za načelno odločanje za ali proti črpanju nafte ob obalah. Večina dežel mu nasprotuje, ker da se zaradi interesov energetskih koncernov ogrožajo turizem, ribolov, pomorski promet in druge gospodarske dejavnosti, ki so za obalne skupnosti pomembnejše. Ekonomska škoda za vse naj bi bila večja od koristi za maloštevilne. Eden glavnih pobudnikov, predsednikApulije Michele Emiliano dodaja, da gre tudi za izbiro energetske politike. Rimska vlada še nima jasne strategije, zato je referendum priložnost za odločanje, ali naj še bolj izkoriščamo fosilna goriva, ki so kriva za globalno segrevanje planeta, ali naj odločneje zakorakamo v smer obnovljivih virov. Gre za življenjsko izbiro za zdajšnje in bodoče generacije, trdijo pobudniki, ki očitajo vladi, da noče, da bi o tem odločali volivci. Še posebno so jezni, ker je premier Renzi izbral 17. april, prvi možni datum za glasovanje, in ni referenduma združil z upravnimi volitvami, ki bodo v začetku junija. Po nepotrebnem bodo tako za dvakratno glasovanje zapravili nekaj stotin milijonov evrov davkoplačevalcev. Če bo referendum nesklepčen, pa bo zapravljena tudi priložnost za demokracijo. O razpolaganju z morji in obalami bo vsekakor nekdo odločal: če ne bodo to volivci, bodo politične elite in njim bližnji energetski lobiji. begunci - Po zaprtju balkanske poti ^ v« • ligi • • Graja hiti z urejanjem sprejemnih centrov Italija se pripravlja na preusmeritev toka v Albanijo in Apulijo Včeraj je nad taboriščem Idomeni po obilnem dežju v prejšnjih dneh zasijalo sonce; begunci so ga izkoristili za sušenje oblačil ansa ATENE - Zaradi slabih razmer je okoli 800 migrantov zapustilo migrantski center v kraju Idomeni ob grško-makedonski meji. Okoli 600 ljudi, med njimi tudi številne družine, je odšlo že v četrtek, včeraj ponoči pa je iz centra odšlo še 200 prebežnikov. A kljub temu na meji še vedno vztraja več kot 12.500 migrantov. Grška vlada za zdaj ne načrtuje, da bi na silo izpraznila center v Idomeniju. Migrante na grško-makedonski meji trenutno v njihovih maternih jezikih obveščajo, da je balkanska migracijska pot dokončno zaprta. Ob tem jim svetujejo, naj se preselijo v sprejemne centre v notranjosti države. Grške oblasti računajo, da bo na ta način večje število migrantov prostovoljno zapustilo Idomeni. Če bodo vztrajali, jih bodo poskušali preseliti brez prisile. Kdaj naj bi center na grško-makedonski meji izpraznili, oblasti še ne razkrivajo. Zaradi pritiskov, ki jih je sprožilo zaprtje balkanske poti, poskuša Grčija namestiti na tisoče beguncev, ki so obtičali na njenem ozemlju. Kljub finančnim težavam bodo Atene ta teden zgradile sprejemne centre za tisoče ljudi, je na srečanju z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč Hristosom Stilianidesom zatrdil premier Aleksis Cipras. Cipras je na srečanju v Atenah humanitarno krizo v taboru pri kraju Idomeni označil za evropski problem, ki se ga je treba tako tudi lotiti. Stilianides mu je zagotovil popolno podporo in solidarnost Evropske komisije pri reševanju humanitarnih potreb beguncev v Grčiji. Grške oblasti so znova prepeljale več sto migrantov iz Aten v druge dele države. 200 pretežno sirskih in iraških migrantov so tako namestili v mestu Trikala v osrednji Grčiji. Okoli 150 mi-grantov pa naj bi do večera prepeljali v mesto Konica pri meji z Albanijo. Italija zaskrbljena Prav možnost, da bi se begunci usmerili proti Albaniji in od tam čez Otrantski preliv v Italijo, zaskrblja italijanske oblasti, ki bodo že prihodnji teden poslale v Albanijo 20 policistov za pomoč pri nadzoru meja. V začetku prihodnjega tedna se bosta sestali tudi vodstvi policij obeh držav, da bi ocenili razmere in koordinirali ukrepanje, pri katerem pričakujejo tudi pomoč EU. V Apuliji pa se že pripravljajo na sprejem beguncev. Prvo za- točišče naj bi jim nudili v centru Don Tonino Bello v Otrantu, večjo zariščno točko pa urejajo pri Tarantu. Predsednik dežele Michele Emiliano je predlagal, naj bi v primeru povečanega pritiska prevoz beguncev organizirali s trajekti. S tem bi upočasnili in nadzorovali tok, mafijam bi odvzeli donosni posel, preprečili stotine utopitev, na trajektih pa bi policija lahko preverjala identiteto beguncev in ugotavljala, kateri imajo pravico do azila. Bolgarija z novo žico Preusmeritev toka zaskrblja tudi Bolgarijo, ki razmišlja o postavitvi žične ograje na celotni meji z Grčijo, da bi tako preprečila morebitno odprtje nove migrantske poti preko svojega ozemlja. Bolgarski obrambni minister Nikolaj Nenčev je včeraj sporočil, da so za postavljanje žice na mejo pripravljeni. Bolgarska vojska je skupaj z obmejno policijo in žandarme-rijo na bolgarsko-grški meji že pred enim tednom izvedla vajo, s katero so se pripravljali na morebiten prihod beguncev. Od takrat je na meji z Grčijo 400 vojakov, po besedah bolgarskega premierja Bojka Borisova pa jih lahko pošljejo še dodatnih 500, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Makedonci polemični Makedonski predsednik Gjorge Ivanov pa je v pogovoru za nemški časnik Bild ocenil, da so Makedonijo prisilili, da v begunski krizi plačuje za napake Evropske unije. »Porabili smo že 25 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja in morali razglasiti krizne razmere,« je dejal. »In kaj smo dobili v zameno za to? Nič. Niti centa. Kot nečlanica EU smo celo prisiljeni, da Evropo zavarujemo pred članico EU, to je Grčijo, ki je begunce iz Turčije samo pošiljala naprej,« je menil Ivanov. Evropska komisija je obtožbe makedonskega predsednika o nezadostni podpori ob begunski krizi odločno zavrnila. "Ob tem moramo poudariti, da je Makedonija od leta 2007 prejela skoraj 900 milijonov evrov pomoči," je dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije. Dodala je, da je bil denar namenjen tudi za področje zaščite meja in azila. (sta, mm) V cestni družbi Anas razkrili »razširjeno gnilobo« RIM - Finančna straža je včeraj izvedla drugo racijo proti obsežni ko-ruptivni mreži pri državni cestni družbi Anas. Izdali so 19 zapornih nalogov, med aretiranimi pa je več direktorjev, predstavnikov gradbenih podjetij in odvetnik. Antonel-lo Accrogliano, ki naj bi bila glavna prejemnica podkupnin na agenciji, in pet drugih oseb so preiskovali že pred petimi meseci. Oktobra so deset oseb zaprli oziroma jih poslali v hišni pripor, včeraj pa je v hišnem priporu pristalo 11 osumljencev, enega pa so zaprli. Eden od osumljencev naj bi bil v tujini, zaradi česar ga še niso prijeli. Korupcije je obtožen tudi poslanec Forza Italia Marco Martinelli. Accroglianova in njeni sodelavci so v zameno za podkupnine določali, s kom bodo sklepali pogodbe o popravilih in gradnji cest, pospeševali državna plačila pogodbenikom in opustili kazni za slabo opravljeno delo, so sporočili preiskovalci. Finančna straža je v več kot 50 hišnih preiskavah zasegla več kot milijardo evrov. Med drugim so preiskali pisarne Anasa v Rimu, Milanu in Cosenzi. Kuba in EU podpisali dogovor o normalizaciji odnosov HAVANA - Kuba in Evropska unija sta včeraj v Havani podpisali sporazum o političnem dialogu, sodelovanju in trgovini, ki potrjuje normalizacijo njunih odnosov. Sporazum vsebuje tudi občutljivo vprašanje človekovih pravic. Dokument sta EU in Kuba, ki je edina latin-skoameriška država brez sporazuma o sodelovanju z unijo, podpisali po skoraj dveh letih intenzivnih pogajanj. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je dejala, da gre za zgodovinski korak. Erdogan ustavnemu sodišču zagrozil z ukinitvijo ANKARA - Zaradi izpustitve dveh urednikov časopisa Cumhuriyet iz pripora je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan turškemu ustavnemu sodišču zagrozil z ukinitvijo. »Upam, da tega ustavno sodišče ne bo ponovilo, saj bosta s tem pod vprašajem njegov obstoj in legitimnost,« je izjavil turški predsednik. Ustavno sodišče je ena redkih državnih ustanov, ki ni pod Erdo-ganovim nadzorom. Slednji pa izvaja vse večji pritisk na turške medije; prejšnji teden so turške oblasti prevzele nadzor nad opozicijskim časnikom Zaman in tiskovno agencijo Cihan. italija - Demokratska stranka Massimo D'Alema prilil olja na ogenj RIM - Nekdanji premier Massimo DAlema je včeraj v intervjuju za Corriere della Sera in nato z izjavami za druge medije prilil olja na ogenj polemik, ki razdvajajo Demokratsko stranko po primarnih volitvah. Giachettija v Rimu je označil za šibkega kandidata, v Neaplju pa je stranki napovedal poraz. Krivdo je pripisal »skupinici arogantnih oseb,« ki so zasedle stranko in razbile enotnost v levi sredini, s tem pa vodijo DS v poraz na upravnih volitvah. Na vprašanje, ali bi moral Renzi v tem primeru odstopiti, je sarkastično odvrnil, da se mu Renzi »ne zdi človek, ki bi se kar tako odlepil s stolčka, ki ga je zasedel«. D'Alema je omenil možnost, da bi del levice lahko v kratkem zapustil stranko. Ne- kateri namigujejo, da bi v Rimu lahko D'Alema opravil generalko povezovanja levice izven DS s kandidaturo nekdanjega ministra Massima Braya za župana, okrog katerega naj bi se povezali tudi SEL-SI in pristaši bivšega župana Marina. Medtem so ostali voditelji manjšine v DS zbrani na tridnevnem zasedanju v Peru-gi zavrnili možnost izstopa iz stranke. »Naš boj bomo vodili znotraj stranke,« sta poudarila Massimo Speranza in Pier Luigi Bersani, slednji pa je napovedal tudi zaostritev soočenja. Demokracija je sinteza različnih idej, ko se moraš pokoriti ukazom enega vodje, je to nekaj drugega, je dejal in napovedal, da reforme o razkroju zadružnih bank ne bo podprl, »pa naj Renzi veže na deset zaupnic«. sirija - Mirovna pogajanja Lavrov za povabilo sirskim Kurdom MOSKVA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je posebnega odposlanca Združenih narodov za Sirijo Staffana de Misturo pozval, naj na naslednji krog sirskih mirovnih pogajanj povabi tudi sirske Kurde. Temu ostro nasprotuje Turčija. »Pogajanja brez te skupine bi bila znak šibkosti mednarodne skupnosti,« je prepričan šef ruske diplomacije. Po mnenju Lavrova bi bili pogovori o ustavni reformi in volitvah v Siriji brez Kurdov »zelo resna kršitev pravic zelo velike in pomembne v Siriji živeče skupine«. Lavrov je spomnil, da so Kurdi zavezniki tako Rusije kot ZDA in da nadzorujejo najmanj 15 odstotkov ozemlja Sirije. Lavrov je ob tem ostro kritiziral Turčijo, ki blokira povabilo Kurdov iz sirske kurdske stranke Demokratična unija (PYD). De Mistura je dejal, da za zdaj ne "pošiljajo novih povabil", obenem pa je poudaril, da je treba zagotoviti sodelovanje vseh Sircev, ki lahko prispevajo k sirski prihodnosti. poljska - Pravosodna reforma Beneška komisija pri SE zelo kritična BENETKE - Sporna reforma zakona o delu poljskega ustavnega sodišča, ki jo je predložila konservativna vlada na Poljskem, bi po oceni Beneške komisije ogrozila demokratični sistem, človekove pravice in pravno državo. Komisija, ki je svetovalni organ Sveta Evrope, je poljsko vlado včeraj pozvala, naj spoštuje odločitve ustavnega sodišča. Pravni strokovnjaki v Beneški komisiji so se obregnili ob določilo, ki predvideva, da bi ustavno sodišče sestavljalo 13 sodnikov, kar je po oceni komisije pretirano. Komisija ocenjuje, da reforma ogroža ne le vladavino prava, temveč tudi delovanje demokratičnega sistema. Poleg tega bi sodišče s tem postalo neučinkovito, menijo v Beneški komisiji. Poljski ustavni sodniki so že v sredo presodili, da reforma krši ustavo. A poljska vlada je napovedala, da sodbe ne bo objavila. Beneška komisija je danes kritizirala to potezo, ki da bo le poglobila ustavno krizo na Poljskem. Evropska komisija je januarja sprožila preliminarno preiskavo, ki sodi v sklop okvira za zaščito pravne države, uvedenega leta 2014. EU ga je v primeru Poljske uporabila prvič. / Primorshi AKTUALNO Sobota, 12. marca 2016 3 gorica - O večjezičnih napisih javne ali zasebne narave Slovenščine se najmanj poslužujejo gospodarstveniki Večjezičnost je dodana vrednost, zato bi morala priti do izraza mimo zakonskih določil GORICA - V večjezičnem prostoru, kot je naša dežela, bi morali biti večjezični napisi javne ali zasebne narave oziroma vidna dvo- ali večjezičnost nekaj normalnega, ne pa nekaj izrednega. Napisi na tablah, smerokazih, oglasih in vsem, kar oblikuje jezikovno pokrajino, so pokazatelj družbene rabe jezika v javnosti oziroma odražajo njegov status in pričajo o odnosu med večinskim in manjšinskim jezikom, po drugi strani pa so lahko tudi ena izmed strategij jezikovne politike in sredstvo za priložnostno učenje nekega jezika. Toponomastika je namreč pomemben znak prisotnosti neke skupnosti, način za priznanje njenega obstoja, obenem pa pripoveduje tudi o zgodovini krajev, naselij, predelov, ki nosijo določeno ime. Tako so razmišljali udeleženci četrtkovega simpozija z naslovom »Jeziki prostora, toponomastika in jezikovne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini«, ki sta ga priredila Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Furlansko filološko društvo v sodelovanju s Pokrajino Gorica in njenima konzultama za slovenski oziroma furlanski jezik. Po uvodnih pozdravih Federica Vicaria, Milana Bufona, Fabia Vizintina, Renza Medeossija v imenu organizatorjev in Williama Cisillina z Deželne agencije za furlanski jezik je Maja Mezgec Ovire in zamude pri postavljanju večjezičnih napisov so predvsem ideološke narave oziroma posledica predsodkov in napačnega pristopa do tega vprašanja. predstavila glavne izsledke študije o jezikovni pokrajini na naselitvenem območju slovenske skupnosti v naši deželi, ki jo je izvedel SLORI. Iz nje izhaja, da je jezikovna pokrajina na preučevanih območjih pretežno enojezična (skoraj 84% enojezičnih napisov), kar je tudi posledica dolgoletne jezikovne politike Italije, pa čeprav so zdaj, tudi ker tako predvidevajo zakoni, prav javne uprave najbolj dosledne pri postavljanju večjezičnih tabel. V celotnem korpusu, ki ga sestavlja približno 4 tisoč napisov, je slovenščina prisotna na 9,2% vseh napisov oziroma na 53,2% večjezičnih napisov. Njena odsotnost pa je še zlasti opazna v urbanih središčih in na napisih zasebne narave. Me-zgečeva je poudarila, da bi bilo treba glede tega senzibilizirati predvsem gospodarstvenike, naj se poslužujejo slovenskega jezika, saj je prav na tem področju največji manko. Podoben je bil prispevek Franca Finca, ki je predstavil toponomastični popis, ki ga je izvedel v 177 občinah, kjer ži- Simpoziji z naslovom »Jeziki prostora, toponomastika in jezikovne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini« sta priredila Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Furlansko filološko društvo v sodelovanju s Pokrajino Gorica in njenima konzultama za slovenski oziroma furlanski jezik nm vi furlanska skupnost. Zbral je več kot 5 tisoč fotografij in ugotovil, da so v 130 občinah tudi napisi v furlanskem jeziku, pri čemer jih je največ na tablah z imenom kraja ali občine. V določenih primerih so namesto standardne furlanščine izbrali krajevne različice, v nekaterih pa niso upoštevali načina zapisovanja jezika, ki ga predvideva zakon. Prvi del simpozija, ki ga je moderi-ral Giovanni Frau, je zaključil Andrea Sca-la, ki je uredil publikacijo, v kateri so objavljeni prispevki z okrogle mize o topo-nomastiki in jezikovni politiki, ki je bila pred leti v Čedadu in na kateri so obravnavali primere iz različnih delov Evrope. Posvet pa je bil obenem tudi priložnost za preverjanje udejanjanja jezikovne pluralnosti v toponomastiki in napisih na javnih mestih v naši deželi, o čemer so razpravljali deželni odbornik Gianni Torrenti, podpredsednica Pokrajine Gorica Mara Černic, predsednik Skupščine za furlansko jezikovno skupnost Diego Navarria in predsednica paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine Ksenija Dobrila, ki so odgovarjali na vprašanja Adriane Janežič. Sogovorniki so se strinjali, da so ovire in zamude pri postavljanju večjezičnih napisov predvsem ideološke narave ozior-ma posledica predsodkov in napačnega pristopa do tega vprašanja, kot dokazujejo tudi težave s statuti novih medobčinskih zvez. Posebnost in večjezičnost naše dežele pa bi morala priti do izraza tudi mimo zakonskih določil, saj je navsezadnje to dodana vrednost in priložnost ne samo s kulturnega, temveč tudi z gospodarskega vidika. Kot primera dobre prakse sta bila izpostavljeni Pokrajina Gorica in Občina Ronke, težave pa so predvsem pri nekaterih kon-cesionarjih za opravljanje javnih storitev, kot so pošta, železnice in podjetji ANAS in FVG Strade. (tg/nm) strunjan - Ribiči Komisar EU pohvalil primer dobre prakse STRUNJAN - V Strunjanu so včeraj uradno odprli prenovljeno ribiško pristanišče. Slovenija je sredstva za izvedbo projekta pridobila iz ribiškega sklada. Evropski komisar za okolje Karmenu Vella je izpostavil Strunjan kot primer dobre prakse ter spomnil, da je Slovenija v zadnjih letih na ta način lahko izpeljala več podobnih projektov. Strunjanski ribiči so dobili 13 priveznih mest za čolne do osem metrov in eno dodatno za pretovor ulova, poleg tega pa še tri lesene hišice, v katerih imajo prostor za orodje in garderobo. Projekt je bil vreden skoraj milijon evrov, od tega je občina od evropskega ribiškega sklada in od države dobila 676.000 evrov. Kot je ugotavljal Vella, bo Slovenija do leta 2020 deležna še dodatnih sredstev, ki bodo pripomogla k še večji učinkovitosti ribištva. Zadovoljstva ni skrival niti minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Slovenija je po njegovih besedah v minuli finančni perspektivi znotraj ribiškega sklada imela na voljo 28 milijonov evrov. nabrežina - Sinoči v domu Iga Grudna SKGZ in SSO s primarnimi organizacijami Slovencev v Italiji Sinočnje srečanje v Grudnovem domu v Nabrežini fotodamj@n NABREŽINA - V domu Iga Grudna so se sinoči zbrali predstavniki t.i. primarnih organizacij slovenske manjšine (skupno jih je enaindvajset) ter drugih slovenskih ustanov v Italiji. Na sestanek sta jih povabila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-go-spodarska zveza z namenom, da bi bilo med krovnima zvezama in drugimi organizacijami vzpostavljeno neko stalno soočenje. Srečanje sta uvedla predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Walter Bandelj. Izpostavila sta povezovalno vlogo krovnih organizacij ter njune trenutne odnose, na srečanju je tekla beseda tudi o prispevkih, ki jih manjšinske ustanove redno prejemajo iz Rima in Ljubljane. Pravica do vode v slovenski ustavi morda že pred parlamentarnimi volitvami LJUBLJANA - Predsednik DZ Milan Brglez je včeraj sprejel predstavnike Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo, ki je zbrala 51.000 podpisov za vpis neodtujljive pravice do vode v ustavo. Kot je poudaril Brglez, ki tudi sam podpira zapis pravice v ustavo, bi se to lahko ob zadostni politični volji zgodilo že pred parlamentarnimi počitnicami. Takšen sprejem je razveselil tudi predstavnike iniciative. Kot je poudaril predstavnik iniciative Brane Go-lubovic, srčno upajo, da bo pravica do pitne vode res zapisana v ustavo do parlamentarnih počitnic. »Gre za našo prihodnost, za naše življenje. Morda se danes komu to res še ne zdi tako pereč problem, ampak Slovenija danes odloča za jutri, za tiste, ki prihajajo za nami; v kakšni družbi bodo živeli«. 4 Sobota, 12. marca 2016 KOMENTAR K ARHIVSKIM DROBCEM O ZLOČINU V UL. ROSSETTI Primorski ki Ji ljubljana - Dvorana Grand hotela Union Veliko srečanje ženskih podjetnic iz različnih držav Dogodka 500 podjetnic se je udeležila tudi zamejska podjetnica Ivana Milič Dogodka 500 podjetnic se je udeležilo 570 žensk LJUBLJANA - »Žensko podjetništvo je še vedno na stopnji, ko potrebuje veliko spodbud in podpore. Nikoli ni dovolj priložnosti, da si ženske povemo, da zmoremo, in se spomnimo na svoje prednosti. Največja past, v kateri se lahko znajdemo je, da bi prehitro obupale. Še vedno je problem združevanje kariere in družine, čeprav marsikatera podjetnica uspešno pelje oboje.« Tako razmišljajo Petra Škarja, Urša Žorž in Zorica Jakolin, organizatorke dogodka 500 podjetnic, največjega dogodka ženskega podjetništva v Sloveniji, ki je letos 9. marca potekal v polni veliki dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Letošnje srečanje je potekalo pod sloganom Vse imam, a prodati ne znam. Udeležilo se ga je 570 podjetnic, kar je veliko več od začetnega cilja - na enem mestu zbrati čim več podjetnih žensk. Prve izdaje se je udeležilo nekaj manj kot 300 pod- jetnic, že na naslednja srečanja je prišlo okrog 500 podjetnic, letošnji obisk pa je presegel najbolj optimistična pričakovanja. V družbi slovenskih podjetnic so bile tudi podjetnice iz Avstrije, Hrvaške in Italije, z njimi pa tudi stanovske organizacije teh držav (Italijo je zastopala tržaška organizacija SDGZ). Poslovnega dogodka se je udeležila tudi zamejska podjetnica Ivana Milič, ki uspešno usklajuje vlogo soproge in matere treh otrok s kariero v družinskem podjetju Ispem, ki se ukvarja z industrijsko opremo. Mlada podjetnica nam je razložila, da so vse povabljene podjetnice dobile možnost, da se predstavijo na spletni strani 500 podjetnic, tako da je nastal pregled dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo ženske. Kot je povedala Miličeva, je glavni namen dogodka spodbujanje povezovanja med ženskimi podjetnicami. Na množičnem srečanju za vzbujanje optimizma in krepi- slovenija - Uradni evropski naziv 2016 Nekoč bela, zdaj zelena Ljubljana LJUBLJANA - Ljubljana je z večerno slovesnostjo v Centru Stožice v četrtek uradno prevzela naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. »Nekoč bela, danes zelena,» je izpostavil premier Miro Cerar. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc pa je spomnila, da mora biti zeleno mesto tudi pametno. Ljubljana je naziv zelene prestolnice stare celine proslavila s celodnevnim dogajanjem, ki je višek dosegel z večerno slovesno prireditvijo. Med gosti so bili med drugim dva evropska komisarja, predsedniki države, vlade, državnega zbora in državnega sveta ter številni ministri. Cerar, eden od štirih slavnostnih govornikov, je pohvalil vodstvo ljubljanske mestne občine, ki mu je »z izjemnim delom uspeli doseči, da se glavno mesto ponaša z nazivom Zelena prestolnica Evrope 2016. Do nedavnega smo našo prestolnico z veseljem imenovali bela Ljubljana. Danes, ko so mnoga mesta vedno bolj onesnažena, pa je Ljubljana še bolj čista in zelena, zato jo danes ponosno naslavljamo kot zeleno prestolnico Evrope,« je poudaril. Ob tem je spomnil na naravna bogastva ne le Ljubljane, ampak celotne Slovenije, ki je tretja najbolj gozdnata država v Evropi in med najbogatejšimi evropskimi državami po količini rečne vode na prebivalca ter po številu živalskih in rastlinskih vrst. Naravna bogastva nudijo visoko kakovost bivanja, obenem pa ponujajo številne ekonomske priložnosti, je poudaril Cerar in spomnil na okvirni program za zeleno gospodarstvo, ki ga je vlada sprejela lani. Danes lahko s ponosom gledamo na dosežen napredek, »a za napredek in izboljšave imamo še veliko možnosti in zmogljivosti, zagotovo pa tudi volje«, je prepričan. Cerar je izrazil ponos, da Ljubljana sodi med mesta z vizijo in tista, ki se zavedajo pomena trajnostnega upravljanja z viri. »Izboljšave, ki so bile v preteklih letih uvedene v Ljubljani, kažejo, da okoljski ukrepi niso zgolj stroški in omejitve, ampak dejavnik, ki znatno prispeva h kakovosti življenja,« je prepričan premier. Evropska komisarka Bulčeva je medtem spomnila, da Ljubljana že vrsto let prevzema vodilno vlogo pri številnih inovativnih projektih, tudi na področju mobilnosti. Za zagotavljanje trajnostnega razvoja je pomembno, da je zeleno mesto tudi pametno mesto, odprto za razcvet inovacij - tehnoloških, pa tudi netehnoloških, je menila komisarka. Evropski komisar za okolje Karmenu Vella je medtem v svojem nagovoru dejal, da so vsi Evropejci ponosni na svoje mesto, le redki pa se lahko ponašajo, da živijo v zeleni prestolnici. Dodal je, da bodoče generacije pričakujejo in imajo tudi pravico do zdravega okolja, mi pa jim to dolgujemo. Ljubljanski župan Jankovič je izpostavil, da je zanj danes dan hvaležnosti - prebivalcem, širši mestni družini in ožji ekipi Zelene prestolnice Evrope 2016 - in dan ponosa. «Dobili smo najvišjo možno nagrado med mesti,» je menil in znova spomnil, da je v nogometnem žargonu Ljubljana letos prvakinja Evrope. Ivana Milič tev motivacije so predavali znani podjetniki, kot so Sandi Češko, Julien Coustau-ry, Andreja Jernejčič, Brigita Pirc in še nekateri drugi. Sandi Češko je podjetnice opozoril, da živimo v času nenehnih sprememb, v katerem se spreminjajo tudi način delovanja in vodenja. V ospredje prihajajo sodelovanje, povezovanje, intuicija in empati-ja. O svojih bogatih mednarodnih poslovnih izkušnjah je zbranim podjetnicam, ki so bile odete v vsaj en rdeč kos garderobe, kar je posebnost dogodka že od prve izdaje, spregovoril Julien Coustaury, ki je deloval v več kot 80 državah na vseh petih celinah. O premagovanju težav pri prodaji izdelkov in storitev je s konkretnimi napotki postregla Andreja Jernajčič, ki je navdušila tudi Ivano Milič. Ta nam je zaupala, da se bo prihodnje leto ponovno udeležila dogodka 500 podjetnic, do takrat pa bo delala tudi na tem, da bi dogodek postal prepo-znavnejši v zamejstvu. (sč) gostinstvo in turizem Gast 2016 in Intervino spet vabita v Celovec Od jutri do torka pričakujejo do 15.000 obiskovalcev - Skoraj 400 razstavljavcev iz številnih evropskih držav CELOVEC - V koroški prestolnici jutri spet odpira svoja vrata mednarodni strokovni sejem za gostinstvo in hotelirstvo »Gast 2016« z vzporednim sejmom »Intervino«. Sejem bo odprt do vključno torka, 15. marca, na njem pa pričakujejo do 15.000 obiskovalcev. Mnogo tudi iz sosednje Italije in Slovenije. Na največji tovrstni prireditvi v alp-sko-jadranskem prostoru bo letos 390 razstavljavcev iz številnih evropskih držav, med njimi številni tudi iz Italije in Slovenije. Na sejmu bodo predstavljali vse - od opreme do živil in pijače, od gostinskih sistemov do oglaševanja in marketinga. Predvsem pa je za sejem »Gast« značilno, da predstavlja najnovejše trende na področju gostinstva in turizma. »Gast« je najstarejši strokovni sejem za hotelirstvo in gostinstvo v Avstriji, saj ga prirejajo že 48-tič. Vzporedno z njim že nekaj let poteka tudi tradicionalni vinski sejem Intervino. Zlasti v gospodarsko napetih časih naj bi mednarodni sejem »Gast« ponujal orientacijo in dajal impulze, je pred otvoritvijo poudaril poslovodja sejemske družbe »Kärntner Messen« Erich Hallegger. V halah 1 in 2 je kompetenčni center za gostinstvo in hotelirstvo s hotelirsko opremo, v dodatni hali pa so v ospredju emoci-je, umetniško oblikovana dekoracija iz živil za bifeje in druge priložnosti. Prikupno oblikovane stojnice ustvarjajo počitniško ozračje in željo po uživanju. V hali 4 ima že vsa leta svojo stojnico tudi koroški kuharski klub, ki vsakič prireja tudi tekmovanje kuharskega naraščaja. Strokovna žirija pri tem ocenjuje kreativnost, hitrost in natančnost in kajpada tudi okus pripravljenih jedi, član žirije pa je že več let tudi Martin Wiegele iz Zahomca, poznan tudi kot predsednik športnega društva Zahomc. Sejem Intervino s 1500 različnimi vini iz Avstrije, Slovenije, Italije in Istre je nameščen v hali 3. Sejem „Gast« je odprt vsak dan od 9.00 do 18.00 ure, sejem Intervino pa vsak dan od 10.00 do 18.00 ure. Dnevna karta za odrasle znaša 18,00 evrov, strokovni obiskovalci s prehodno registracijo plačajo 12,00 evrov. Ivan Lukan Prvi odcep desno Prvi odcep desno bo tudi v marcu tehnično obarvan. V goste prihaja strojniški načrtovalec Matija Umek, ki bo spregovoril o motorjih, Švici, Indiji in delu v mednarodni družbi. V prispevkih pa bosta svojo delovno zgodbo predstavila Marko Debernardi in Mitja Kemperle. Tudi tokrat bo gosta sprejela voditeljica Valentina Oblak, ki bo povezovala vprašanja dijakov višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Oddaja bo kot po navadi na sporedu v nedeljo, 13. marca ob 20. uri s ponovitvijo v četrtek, 17. marca, ob istem času na Rai 3 bis (kanal 103). Režijo podpisuje Jan Leopoli, ki z Živo Pahor sestavlja uredništvo oddaje, asistentka oddaje je Nataša Fer-letič, za masko pa skrbi Irina Giormani. Na sejmu Intervino bodo zastopana tudi vina iz Beneške Slovenije Dragu Stoki Pučnikovo priznanje SLOVENSKA BISTRICA - Na včerajšnjem simpoziju, ki je bil posvečen pokojnemu Jožetu Pučniku, so Pučnikovo priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji podelili Dragu Štoki. Kot piše v obrazložitvi, je bil nagrajenec zmeraj prepričan in nesebičen zagovornik demokracije in političnega pluralizma. »Neprenehoma se je boril za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji in si prizadeval za avtonomno politično nastopanje, ki presega ideološke razlike,« še piše v obrazložitvi priznanja. il T Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Sobota, 12. marca 2016 5 APrimorski ~ dnevnik trst - Odprli stalno razstavo o Narodnem domu v okviru projekta Slovenskega kluba Pričevanje o pomembnem delu slovenske in tržaške zgodovine Prisotnost predstavnikov krajevnih oblasti in univerze - Dolžnostno dejanje ter sporočilo občanom in mladim »Čestitam, naredili ste lepo stvar za vse nas, za naše mesto in našo skupnost.« S temi besedami je tržaški župan Roberto Cosolini izrekel priznanje pobudnikom stalne razstave, ki bo v veži Narodnega doma v Ul. Filzi v Trstu, kjer imata danes sedež oddelek za pravne vede, jezik, tolmačenje in prevajanje Univerze v Trstu (bivša Visoka šola za prevajalce in tolmače) ter oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice, odslej stalno opozarjala študente in vse, ki bodo zahajali v to stavbo, kaj je le-ta pomenila za tržaške Slovence in za Trst na splošno ter kako bogata dejavnost je v njej potekala v kratkem, a intenzivnem življenjskem obdobju. Razstavo so slovesno odprli včeraj popoldne ob številni udeležbi tako predstavnikov univerze ter mestnih in pokrajinskih oblasti kot predstavnikov Republike Slovenije ter ustanov in organizacij Slovencev v Italiji, ki so si z zanimanjem ogledovali osem panojev, na katerih je v slovenščini, italijanščini in angleščini orisana zgodovina Narodnega doma, o kateri je pripovedoval tudi video posnetek. Glavni pobudnik in organizator razstave je bil - ob sodelovanju NŠK (le-ta je prispevala nekaj slik o notranjosti in leseno maketo doma) in kulturnega društva Cizerouno - Slovenski klub, ki je pripravil projekt ND110, posvečen 110-letnici odprtja Narodnega doma. Projekt je pridobil tudi finančno podporo Pokrajine Trst v okviru razpisa za ovrednotenje kulturne dediščine (pobudo sta podprla še Sklad Libero in Zora Polojaz ter dobrodelna Fundacija Kathleen Foreman Casali), ob stalni razstavi pa sta zaživeli tudi trijezična zgibanka in spletna stran www.narodnidom.eu. Kot je dejala predsednica kluba Poljanka Dolhar, je skupina mladih, ki vodi Slovenski klub, vložila vse svoje sile v projekt, »ker je bila naveličana dejstva, da je pomembno poglavje v tržaški zgodovini - podčrtujem tržaški in ne samo slovenski zgodovini -bilo obsojeno na pozabo.« Odprtje razstave je za predsednico Slovenskega kluba dokaz, da sta se Trst in njegova univerza spremenila, saj ob odpiranju šole za prevajalce in tolmače se jima ni zdelo potrebno postaviti vsaj ploščo v spomin na to, kar je bil Narodni dom, dvojezična tabla na pročelju iz leta 2004 sednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat, ki je opozorila, kako je projekt Slovenskega kluba odgovarjal namenu razpisa za ovrednotenje kulturne dediščine, poleg tega predstavlja dolžnostno dejanje ter pomemben znak za občane in mlade. Za tržaškega župana Roberta Co-solinija pa je prav, da si ta kraj ponovno prilasti del lastne zgodovine, katera naj se vrne celotnemu Trstu. Direktorica oddelka za pravne vede, jezik, tolmačenje in prevajanje Lorenza Rega pa je opozorila, kako je stavba, v kateri domuje njen oddelek (ki je pri projektu sodeloval od vsega začetka), prvovrstno stičišče kultur, podobne pobude pa bi lahko izvedli tudi za druge mestne stavbe. Ivan Žerjal narodni dom ^ \ Ivan Žerjal ¡van.zerjal@primorski.eu Mimo ne bodo mogli Stalna razstava, ki so jo včeraj na pobudo Slovenskega kluba odprli v tržaškem Narodnem domu, je sicer majhna po obsegu, utegne pa biti učinkovitejša od drugih večjih pobud. Postavljena je namreč v prostor, skozi katerega morajo hočeš nočeš vsi tisti, ki vstopajo v palačo Maksa Fabianija, bodisi da bi študirali jezike, obiskali oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice ali pa se udeležili številnih predavanj, posvetov in drugih srečanj, ki potekajo v veliki dvorani. Vse te bo odslej osem panojev, ki obdajajo stebra v veži Narodnega doma, v slovenščini, italijanščini in angleščini opozarjalo, kaj je pomenila ta stavba, zakaj so jo zgradili, zakaj so jo zažgali in kaj se je dogajalo v njej v šestnajstih letih življenja. Ob tradicionalni zgibanki in spletni strani, s pomočjo katere bo zgodba o Narodnem domu potovala po med-mrežju in s katero se bodo teoretično lahko seznanili uporabniki spleta iz vsega sveta, je verjetno prav postavitev panojev na tako prehodni točki še najbolj posrečena zamisel. Zgibanka namreč doseže omejeno število ljudi, treba se je odločiti in jo vzeti v roke, tudi za obisk spletne strani se je treba najprej odločiti in klikniti na njen naslov, medtem ko se ti panoji, ki krasijo stebra v veži, takoj prikažejo ob vstopu v stavbo in ti tako rekoč pod nos prinesejo zgodovino Narodnega doma. Obiskovalci palače v Ul. Filzi, pa naj bodo študentje jezikov, ljubitelji otroških in mladinskih knjig ter udeleženci konferenc, se bodo tako težko izognili slikam ter kratkemu in zgoščenemu besedilu v treh jezikih, ki govori med drugim tudi o tem, da smo tržaški Slovenci svojčas imeli na voljo večnamensko stavbo, ki je bila med najmodernejšimi v Evropi. Mimo teh panojev preprosto ne bodo mogli kar tako iti, pa naj bodo Slovenci ali Italijani, Tržačani ali ljudje iz drugih krajev in držav. Odprtje razstave o Narodnem domu je dokaz, da sta se Trst in njegova univerza spremenila pa požigalcev leta 1920 ni označila s pravim imenom. Na panoju, ki je posvečen požigu, pa so organizatorji iz potrebe po jasnosti in resnici zapisali, da so dom uničili fašistični skrajneži in nacionalisti, je dejala Dolharjeva, ki je potem opozorila na intenzivno delovanje doma: 600 gledaliških predstav, operete, koncerti, plesi, predavanja, politični shodi in druge pobude, kavarna, točilnica, dve restavracij, hotel Balkan (med najmodernejšimi v Evropi, saj je rapolagal s sobami s kopalnico), tiskarna dnevnika Edinost ... O vsaj delu te veličine pripovedujejo zdaj razstava, zgibanka, spletna stran in video projekcija, je poudarila Poljanka Dolhar, ki se je zahvalila vsem, ki so pri projektu sodelovali in pomagali. Prisotne je pozdravila tudi pred- trst - Srečanje z Robertom Cosolinijem Novi glas pri županu Pobudnik sestanka ob dvajsetletnici tednika je bil tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab Ob 20. obletnici izhajanja je župan Trsta Roberto Cosolini včeraj sprejel delegacijo tednika Novi glas. Odgovorni urednik Jurij Paljk, ki sta ga spremljala člana delovnega kolektiva Igor Gregori in Maida Sibe-lja, je Cosoliniju predstavil 20-letno zgodovino časopisa, njegovo poslanstvo in tudi njegove finančne težave, ki so vezane na prispevke iz Rima in Ljubljane. Župan se je obvezal, da se bo po svojih močeh in v skladu s svojimi pristojnostmi zavzel za zagotovitev prihodnosti Novega glasa in za ohranitev medijskega pluralizma znotraj slovenske narodne skupnosti. Pobudo za sestanek v mestni hiši je dal občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. »Šlo je za institucionalno srečanje, na katerem je bil Cosolini podrobno seznanjen z zgodovino in tudi s težavami slovenskega tednika,« je sestanek za Primorski dnevnik ocenil Švab. Udeleženci včerajšnjega sestanka v tržaški mestni hiši fotodamj@n 6 Sobota, 12. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski trst - Podpis dogovora v deželni palači na Velikem trgu Bazovski sinhrotron povezan z iranskim inštitutom Podpisa znanstvenega dogovora se je udeležil tudi iranski viceminister za znanost V deželni palači na Velikem trgu so včeraj podpisali pomemben dogovor med laboratorijem Elettra v bazovskem sinhrotronu in iranskim raziskovalnim inštitutom Ipm (Institute for Research in Fundamental Sciences). S podpisom dogovora sta se inštituta zavezala, da bosta na znanstvenem in tehnološkem področju sodelovala tri leta. Ob navzočnosti predsednice Dežele FJK Debore Serracchiani in iranskega vi-ceministra za znanost in tehnologijo Vahida Ahma-dija sta dogovor podpisala pooblaščeni upravitelj družbe Elettra Sincrotrone Trst Alfonso Franciosi in direktor nove iranske znanstvene infrastrukture Ilsf (Iranian Light Source Facility) Javad Rahighi. Najpomembnejša točka dogovora je skupno projektiranje nove žarkovne linije in eksperimentalne postaje, ki ju bodo vzpostavili v laboratoriju Elettra, nato pa preselili v iranski inštitut Ilsf, ki se nahaja 150 kilometrov severozahodno od Teherana. Na včerajšnjem sestanku je predsednica Ser-racchianijeva izjavila, da je ta dogovor izredno pomemben, saj poudarja vlogo našega ozemlja in njegovega znanstvenega poslanstva. Iranskim gostom se je zahvalila za gostoljubje, ki ga je v Teheranu doživela januarja letos, ob tem pa je izrazila tudi željo, da bi se stiki z Iranom še močneje okrepili po aprilskem obisku predsednika vlade Mattea Renzi-ja v Teheranu. Iranski viceminister Vahid Ahmadi je spomnil, da je njegova država v zadnjih dveh letih z Italijo sklenila štiri sporazume na znanstvenem in tehnološkem področju, kar je, tako Ahmadi, izjemen rezultat. Pohvalil je tudi sodelovanje z miramarskim centrom za teoretsko fiziko ICTP, ki je za iranske znanstvenike v času mednarodnih sankcij proti Iranu pomenil okno v svet. Slišali smo tudi, da se stiki med Iranom in ba-zovsko Elettro tudi v času sankcij niso prekinili. »Znanstvena diplomacija je pravo orodje za gospodarsko rast in mirovniško politiko,« je včeraj dejal Ahmadi. Viceminister za znanost Vahid Ahmadi z Deboro Serracchiani Za konec pa še to. Žarkovno postajo, ki jo bodo za iranske uporabnike zgradili v bazovski Elettri, bodo v Iranu uporabili v osnovnih raziskavah v biologiji in kemiji, vedi o materialih in na mnogih področjih, povezanih z varstvom okolja. kras - Prihaja nova družba za zbiranje in odlaganje odpadkov Po Devinu-Nabrežini na vrsti najbrž tudi Zgonik in Repentabor Levo predstavnika družbe ISA (Isontina ambiente) ter župan Vladimir Kukanja in desno novi zabojnik za steklo v devinsko-nabrežinski občini fotodamj@n V devinsko-nabrežinski občini od prvega marca za zbiranje, odlaganje in ločevanje odpadkov po novem skrbi družba ISA (Isontina Ambiente). Družba, ki je v lasti posoških krajevnih uprav, bo v kratkem najbrž skrbela za odpadke tudi v repentabrski in zgoniški občini, o čemer se morajo sicer predhodno opredeliti vsi njeni družabniki. Devinsko-nabrežin-ski občinski svet bo o tem odločal na prihodnji seji. Novo službo in družbo s sedežem v Ronkah je Občina Devin-Nabrežina predstavila na včerajšnji novinarski konferenci, ki jo je vodil župan Vladimir Kukanja. ISA je prevzela naloge, ki jih je doslej opravljala servisna družba AcegasAmga. Kot je povedal odbornik Lorenzo Corigliano, bo služba stala Občino 1,3 milijona evra na leto, kar je približno enako, kot je uprava plačevala družbi AcegasAmga. Ta cena, če jo lahko tako imenujemo, velja za prve dve leti, potem naj bi se postopoma zniževala, kar bo sicer odvisno od odstotkov ločenih odpadkov. To trenutno znaša 20 odst., kar je precej nizka številka. K izbiri ISA po Coriglianovih besedah ni botrovala le kvali- teta njenih servisov, temveč tudi dejstvo, da gre za družbo javnih uprav, katere družabnik je sedaj postala tudi Občina Devin-Nabrežina. Odbornik Andrej Cunja pravi, da se niso odločili za zbiranje odpadkov od »vrat do vrat«, temveč za popolnoma drugačno porazdelitev zabojnikov v vaseh in naseljih. Novosti bodo v začetku morda povzročile nekaj težav in nevšečnosti občanom. Tudi zaradi tega bo Občina prihodnji teden priredila srečanja po vaseh, na katerih bodo ljudi seznanili z vsemi novostmi. Navzoči bodo tudi zastopniki družbe ISA. Prva informativna sestanka bosta v torek, 15.marca, v Devinu in Mavhinjah. V Devinu je srečanje napovedano ob 18. uri v Bridarjevi hiši, v Mavhinjah pa dve uri kasneje v nekdanji osnovni šoli. Naslednjega dne bosta srečanji v Štivanu (ob 18. uri na sedežu združenja WWF v prostorih vodovoda) in Vi-žovljah (nogometno igrišče ob 20. uri), v četrtek bosta informativna sestanka v Šempolaju (ob 18. uri v Škerkovi hiši) ter ob 20. uri v Kamnarski hiši v Na-brežini. H V VI • I • ■ |»V« • Tržaška univerza med najboljšimi Univerza v Trstu se je uvrstila med dvesto najboljših univerz v Evropi. V to prestižno lestvico jo je uvrstil britanski tednik Times HE. Tržaško vseučilišče se je uvrstilo na 141. mesto, pri čemer je tudi med najboljšimi italijanskimi univerzami, ki so se uspele uvrstiti na lestvico. Med slednjimi zaseda sedmo mesto skupaj z Univerzo v Padovi, prva pa je visoka šola Normale iz Pize, ki v absolutnem merilu zaseda 50. mesto. Drugače se je na stopničkah znašel britanski trojček: absolutno prvo mesto na lestvici je zasedla Univerza v Oxfordu, na drugem je Univerza v Cambridgeju, tretji pa je Imperial College iz Londona. Ob uvrstitvi tržaške univerze med dvesto najboljših evropskih univerz je zadovoljstvo izrazil njen rektor Maurizio Fermeglia, za katerega je to dodatna potrditev akademske kakovosti tržaškega vseučilišča. Novi napravi za bolnišnico Burlo Garofolo Tržaška otroška bolnišnica Burlo Garofolo je, zahvaljujoč se finančnemu prispevku italijanskega ministrstva za zdravje v višini 500.000 evrov, ki ga je prejela na podlagi dveh javnih razpisov, pripravljena kupiti dve novi napravi za opravljanje laboratorijskih analiz. Gre za dva spektrometra: prvi je vreden 350.000 evrov in bo omogočal opravljanje novih testov, ki jih danes ni še mogoče rutinsko opravljati. Gre za edino tovrstno napravo v Furlaniji Julijski krajini, medtem ko bo druga, vredna 150.000 evrov, služila analiziranju težkih kovin. Po besedah generalnega direktorja bolnišnice Gianluigija Scan-napieca bosta napravi omogočili naglo napredovanje na področju znanstvenega raziskovanja, analiziranja zdravstvenega stanja otrok in mater ter krepitve projektov individualnega zdravljenja. Srebrni pečat Pokrajine Ettoreju Campailli V Skladišču idej je včeraj predsednica Pokrajine Trst podelila srebrni pečat te ustanove zdravniku in univerzitetnemu docentu Ettoreju Campailli, ki pa se zanima tudi za umetnost ter druge kraje in kulture. Kot piše v utemeljitvi, je prejemnik zagotovil večdisciplinsko razsežnost kulture z usklajevanjem znanosti in umetnosti, poleg tega je dosegel odlične rezultate tako na področju medicine in raziskovanja kot tudi na akademski ravni, na humanističnem področju pa se je posvečal preučevanju zgodovine, umetnosti in arhitekture Trsta, dejaven je tudi kot pisatelj ter se zanima za glasbo in zbirateljstvo, poudarja pa se tudi njegova odprtost do različnih krajev in kultur. trst - Fedriga in Roberti (Severna liga) »Tržaški zapor žrtev levičarske popustljivosti« Tržaški poslanec Severne lige Massimi-liano Fedriga in pokrajinski tajnik Pierpaolo Roberti sta včeraj obiskala tržaški zapor (Foto-Damj@n), v katerem je prejšnjo soboto prišlo do pretepa. Fedriga je po ogledu izjavil, da država pod vtisom levičarske popustljivosti ne zagotavlja varnosti v zaporih, »kjer je premalo paznikov in preveč zapornikov, nekateri od teh pa so več kot 8 ur na dan prosti«. Poslanec je poudaril, da se je populacija v tržaškem zaporu spremenila, saj predstavljajo tujci različnih narodnosti več kot polovico zapornikov, »kar predstavlja problem za varnost in dokazuje popoln polom politike odprtih vrat Demokratske stranke in njenih zaveznikov«. Fedriga in Roberti bi varnostnim organom namenila več sredstev, pri čemer se strinjata s sindikatoma Sap (policisti) in Sappe (pazniki), ki trdita, da je varnostni aparat v razsulu. Trenja med Dipiazzovimi podporniki Tajnik stranke UnAltra Trieste (Drugi Trst) Francesco Cervesi kritizira stranko Forza Italia, ki naj bi narekovala smernice Robertu Dipiazzi in zaveznikom: »Dipiazza je vztrajal, da bi se mu pridružila Franco Bandelli in Paolo Rovis. Če se bo pod pritiskom Forza Italia premislil, so vmes dogovori, s katerimi nismo seznanjeni.« Radijski voditelj Cruciani za Carinija Giuseppe Cruciani, voditelj radijske oddaje La Zanzara (Radio24), podpira kandidata Fa-bia Carinija. V včerajšnji oddaji je poslušalce pozval, naj ustanovijo listo Zanzara (Komar) in podprejo Carinija, »ker ga poznam in mu povsem zaupam«. Carini je komentiral, da je presenečen in počaščen, saj je Cruciani zaljubljen v Trst. Kandidat Fogar zbira podpise Lista No Ferriera Si Trieste je v 4 urah zbrala 288 od potrebnih 350 podpisov. Danes bodo podpise zbirali v Ul. Combi (od 9. ure) in Ul. Torri (od 16. ure do 19.30). Kandidat Maurizio Fogar vabi jutri od 10. ure do 12.30 na Borzni trg. / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 12. marca 2016 7 sesljan - Turistično naselje Portopiccolo 1 8. marca Vinska prireditev Teranum zopet vabi Če kdo še nima idej, kje preživeti prihodnji petek, se na sesljanskem koncu obeta izjemen vinski dogodek. Društvo kraških vinogradnikov, ki mu predseduje Matej Skerli, bo 18. marca pripravilo prireditev Teranum, s katero že leta utrjuje prepoznavnost terana in spoznanj o njegovih posebnostih in blagodejnosti. Letos bo vinsko-gastronomska prireditev prvič potekala v turističnem naselju Por-topiccolo v Sesljanskem zalivu. Osmo izvedbo priljubljene prireditve so glavni akterji predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Trgovinske zbornice, kjer so napovedali pester in zanimiv program. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki je izpostavil, kako lepo je videti nove sadike vinske trte na območju nad obalno cesto, saj pričajo o tem, kako priljubljeno je vinogradništvo v naših krajih. Izredno zadovoljna z lokacijo letošnjega Teranuma je devinsko-nabrežinska občinska od-bornica za kmetijstvo Marija Doroteja Brecelj, ki je ponosno poudarila, da kar nekaj najbolj znanih tržaških vinarjev prihaja prav iz njihove občine. Program osmega Teranuma je podrobneje predstavil predsednik Društva vinogradnikov s Krasa Matej Skerli, ki je pojasnil, da bodo vinsko-gastronomski dogodek uvedli s strokovnim simpozijem v restavraciji Bris (ob 15.30). Na simpoziju bodo v fokus postavili zgodovino terana, kraškega vina brez meja. Kot je bilo slišati na včerajšnji predstavitvi dogodka, gojenje refoška, iz katerega na kraški zemlji pridelujejo teran, sega v daljno preteklost, približno dva tisoč let nazaj. Plinij starejši je v prvem stoletju po n. št. pustil zapisano, da njegovi sodobniki cenijo kraško vino, prav tako, kot so ga že prej stari Grki. V tistem času je bilo to vino znano pod imenom »pretorsko vino« severnega Jadrana. Livija, soproga cesarja Avgusta, je baje dosegla za tiste čase visoko starost (umrla je pri 71 letih) prav zaradi dnevnega uživanja vina »pucina«, ki so ga pridobivali na kamnitih gričih nedaleč od izliva Timave, torej na kraški planoti. Zapleteno teranovo zgodbo, ki ni vezana le na omejen prostor, ampak gre za dediščino, ki se nanaša na širše zemljepisno območje, bo na simpoziju predstavil velik poznavalec terana Fulvio Colombo, med govorniki pa bodo tudi predsednik Društva vinogradnikov Matej Skerli, deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli in založnik vodnika Slow Wine Fa-bio Giavedoni. Predavanje bo povezovala Aurora Endrici. Sledila bo pokušnja terana in drugih rdečih vin 33-tih proizvajalcev z obeh strani Krasa (od 17.30 do 22.30). Pokuš-njo vin bo dopolnjevala degustacija izbranih pridelkov in jedi, ki jih bo pripravil kuharski mojster in virtuoz Tomaž Kavčič iz restavracije »Pri Lojzetu« z vipavskega dvorca Zemono. Vstopnina za degustacijo široke palete slogovno različnih teranov in drugih rdečih vin je 20 evrov, v predprodaji pa se dobijo vstopnice za 15 evrov. Te je mogoče kupiti v barih X (Ul. Coroneo 11), Vatta (Opčine), Carducci (Tržič) in Portopiccolo (Sesljan). Soneta Čoralič Ukrep za Prosecco Deželni odbor FJK je na pobudo odbornika Cristiana Shaurlija odredila takojšnjo sprostitev vinogradniških rezerv za grozdje in vino iz leta 2015, namenjene proizvodnji vin zaščitene znamke Prosecco. Dežela je blokado uvedla 11. septembra. Predstavitev na Trgovinski zbornici in (spodaj) steklenice terana fotodamj@n trst - Oljkarstvo Antonio Paoletti proti uvozu olja iz Tunizije Nedavni sklep evropskega parlamenta o brezcarinskem uvozu oljčnega olja iz Tunizije je povzročil nemalo razburjenja med italijanskimi kmetovalci. V bran oljarjem in olj-karjem je stopil tudi predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki je izjavil, da so takšne odločitve evropskih politikov nesmiselne, ker lahko izničijo trud oljkarjev, ki gradijo predvsem na kvaliteti in ne na kvantiteti. Po njegovem je ta odlok še večji udarec za italijanske majhne proizvajalce, ki se morajo še opomo-či po katastrofalni letini leta 2014. dolina - Tergeste dop in KZ Dvodnevni tečaj obrezovanja oljk Kmečka zveza prireja v sodelovanju s Konzorcijem olja Tergeste d.o.p. tečaj obrezovanja oljk, ki bo v petek, 18., in soboto, 19. marca, v Dolini. Namen tečaja je podati strokovno poglobitev glede obrezovanja oljke v različnih gojitvenih oblikah ter nuditi pregled nad splošnimi temami oljkarstva in pridelave kakovostnega olja. Tečaj bo razdeljen na teoretični del, katerega predavanja bodo potekala v dvorani dolinskega občinskega sveta, ter praktični del v oljčniku s prikazom različnih načinov obrezovanja (gojitveno, produktivno ter pomladitveno obrezovanje) in s praktičnimi vajami. Udeleženci, ki bodo za praktične vaje pod mentorstvom predavateljev razdeljeni po skupinah, bodo ob koncu dvodnevnega izobraževanja prejeli potrdilo. Na tečaju bosta predavala Barbara Alfei (Assam - Agencija za usluge v agroživilskem sektorju dežele Marche) in Tonino Cioccolanti (Aioma - Meddeželna srednje-jadranska olj-karska zveza). Sodelovala bosta tudi strokovnjaka agronom-ka Natascia Riggi in kmetijski izvedenec Dino Sturman. V petek, 18. marca, ob 10. uri bo na sporedu odprtje tečaja, sledi predavanje na temo »Fiziološke osnove obrezovanja oljke - večstožasta gojitvena oblika« ter »Osnove vzgo-jitvene tehnike - Fitosanitarni posegi«. Po kosilu, ki bo predvidoma od 13. ure do 14.30 (na lastne stroške), bo na vrsti praktični del v oljčniku do 18. ure. V soboto, 19. marca, od 9. ure do 12.30 bodo potekale praktične vaje obrezovanja v oljčniku. Ob 14. uri bo predavanje na temo »Večsortno oljčno bogastvo in kakovost olja« ter od 15. do 17. ure zaključki in podelitev potrdil o opravljenem tečaju. Vpisnina znaša 30 evrov in jo je treba obvezno plačati prvi dan tečaja neposredno organizatorju. Prijave sprejema tajništvo Konzorcija olja Tergeste d.o.p. na tel. št. 040-327407 ali po e-pošti na info@tergestedop.it. Predvideno je omejeno število tečajnikov, zato vabijo vse zainteresirane, naj se čim prej vpišejo. padriče - Dobitek 30 evrov? Ne, 30.000! Zmagovita srečka »Zaigral je dvajset evrov. Podr-gnil je s kovancem po srečki, pogledal številki in mi dejal, da je dobil 10 plus 30, torej 40 evrov. Izročil mi je srečko, pogledala sem. Potem sem pogledala njega, pa spet srečko. Stopila sem do aparata in vtipkala podatke; aparat mi je potrdil, da znaša dobitek 30.000 in ne zgolj 30 evrov ... Spregledal je bil nekaj ničel.« Tako je včeraj povedala Bojana Cotič, upravnica padriškega bara, v katerem je gospoda iz bližnje okolice, ki redno zahaja v ta bar, poljubila sreča. Visok dobitek je zadel z nagradno igro Gratta e vinci - »podr-gni in zmagaj«. Ko ga je spet vprašala, ali ve, koliko je dobil, in mu pojasnila točen znesek, je bil srečnež brez besed. Cotičeva je sicer razložila, da že več let prodaja srečke za to nagradno igro, to je pa prvi višji dobitek. Nekajkrat se je komu posrečilo, da si je zagotovil po tisoč evrov, a nič več kot to. Skupni obračun torej pravi, da igra ne prinaša veliko. Pred leti so nekaj višjih zneskov zbrali igralci Totocal-cia. Pri teh igrah vsekakor velja, da prodajalec ne dobi nobene provizije, medtem ko mora srečnež šest odstotkov odšteti državi. (af) staro mesto Nočni razgrajač Karabinjerji so imeli v noči na petek obilo dela z mladim razgrajačem, ki je v Starem mestu povzročil precejšnje razdejanje in tudi gmotno škodo. Na koncu so ga pospremili domov, kjer je trenutno v hišnem priporu, prislužil si je kazensko ovadbo zaradi povzročitve škode in upiranja. Nora noč 28-letnega Trža-čana, italijanskega državljana z začetnicama R.N., se je zaključila okrog 2. ure, ko so njegovo početje prekinili karabinjerji s postaje na Škorklji. Na podlagi pričevanj očividcev so mu očitali, da je v starem mestnem jedru porinil na tla več parkiranih motornih koles, in sicer med ulicama Madonna del Mare in Lazzaretto vecchio (lastniki bodo preverili, ali so motorji poškodovani), poleg tega pa naj bi R.N. poškodoval tudi zunanjo opremo lokala Mal del Lupo na Trgu Venezia. Karabinjerjem pa mladi moški ni hotel izdati svojih osebnih podatkov, poskusil je pobegniti. Med begom je zmetal na tla še nekaj motornih koles (na koncu so jih skupno našteli 13!), a so ga karabinjerji zatem dohiteli. Prišlo je do prerivanja, storilca so ukrotili in mu nataknili lisice. barkovlje - Prometna nesreča Težke poškodbe po prečkanju ulice Rešilec v Miramarskem drevoredu V Barkovljah se je včeraj zgodaj popoldne huje poškodovala ženska, ki jo je med prečkanjem Miramarske-ga drevoreda povozilo dostavno vozilo. Do nesreče je prišlo okrog 13. ure pri koncu bar-kovljanskega borovega gozdiča, kjer naj bi 74-letna A.D. hodila po prehodu za pešce ali v njegovi neposredni bližini - okoliščine so včeraj vsekakor še preverjali lokalni policisti. Peško je podrlo vozilo fiat fio-rino, pri tem pa se je po navedbah službe 118 močno udarila in tudi ranila v glavo ter si poškodovala stegnenico. Z rešilcem so ponesrečenko prepeljali v ka-tinarsko bolnišnico. 8 Sobota, 12. marca 2016 KOMENTAR K ARHIVSKIM DROBCEM O ZLOČINU V UL. ROSSETTI Primorski ki Ji boljunec - Prihodnji konec tedna Odprte meje Delavnice, sejem, glasba in tradicionalni pohod Eden izmed prejšnjih pohodov po Poti prijateljstva arhiv Pred 35 leti, je prvič stekla pobuda Odprte meje, ko so se leta 1981 predstavniki in občani Občine Dolina in takratne Občine Sežana zbrali na prvem srečanju, ki je naznanjalo nove čase. Ob 35-letnici sta si občini Dolina in Hrpelje-Kozina zamislili pobudo, ki bo potekala prihodnji petek, soboto in nedeljo (od 18. do 20. marca) v znamenju delavnic, razstav, sejmov, koncertov in tradicionalnega pohoda. Pobudo so poimenovali »Odprte meje brez ovir«, začela pa se bo v petek, ko bodo v Sprejemnem centru Rezervata doline Glinščice oz. na območju rezervata samega potekale učne delavnice za šole, za katere bo poleg tega društvo Zenobi poskrbelo še za ogled razstave Pogled s Primorja. Manifestacija se bo nadaljevala v soboto, prizorišče pa bo gledališče Franceta Prešerna v Boljuncu, kjer bo med 9. in 20. uro potekal razstavni sejem društva Opla, ob 20. uri pa bo koncert Pihalnega orkestra Divača. Vrhunec pa bo pobuda doživela v nedeljo, ko bo ob 8. uri pohod s So-cerba do Botača po zahtevnejši poti v sodelovanju s SPDT, medtem ko bo ob 10. uri iz Sprejemnega centra Rezervata doline Glinščice v Boljuncu oz. iz Beke krenil tradicionalni pohod po Poti prijateljstva. Pohodniki se bodo ob 11. uri srečali na meji v Botaču, od koder bodo odšli do Beke, kjer bo ob 13. uri druženje s kulturnim programom in sejmom, ko bodo med 12. in 16. uro odprte stojnice s tipičnimi krajevnimi proizvodi in promocijo teritorija. Vedno v nedeljo bo v gledališču Prešeren v Boljuncu med 9. in 20. uro odprt razstavni sejem društva Opla. dol pri vogljah - Čezmejne komedije Zabava s tradicijo, gostilniška veseloigra »Vsaka predstava je zgodba zase in je v celoti avtorska. Prikazuje delčke našega in vašega življenja, ki ga nekoliko začinimo z izmišljenimi prigodami.« Tako nagovarja gledalca gledališki list komedije Zabava s tradicijo, ki je bila premierno uprizorjena v nedeljo, 6. marca, v Kulturnem domu na Colu. Napisanim besedam ni mogoče oporeči, ko gledamo komedijo o družinski gostilni in njenih prebivalcih. Da ne bo pomote. Veseloigra ne govori o pijancih, ki naj bi, kot se za vsako vaško gostilno spodobi, v njej sedeli. Ravno nasprotno: prav to, da v gostilno nihče ne zahaja, da je z izjemo njenih lastnikov in glasbe iz radia prazna, je ključni moment, v katerem se začenja odvijati komedija. Gostilničar Ivo (Gianni Soban) je družinsko gostilno podedoval od staršev, nanjo (in na trdo delo svojih staršev) je navezan, kljub njegovi delavnosti in prizadevanju pa pristane gostilna v zadnjih letih na slabem glasu in je zaradi neplačanih položnic skoraj »na k'ntu«. Ivu pomaga žena Marija (Nataša Škrk): pomaga mu pri kuhi, upravljanju, predvsem pa pri slabem poslovanju. Usoda gostilne, ki se ponaša z večletno tradicijo, ji je kaj malo pri srcu, saj se raje posveča obiskom pri frizerju in ko-fetkanju s sestro Sonjo (Ana Škabar). Zakonca se zaradi razhajajočih mnenj o prihodnosti gostilne »P'r Mariji« in njunega skupnega življenja ter o njunih željah in načrtih nenehno prepirata, napetost ne popusti niti s prihodom njune hčerke Julije (Petra Škabar), ki se je po daljši odsotnosti (domnevno) vrnila iz Pariza, kjer naj bi delala kot model. Julija se je vrnila s skrivnostjo, ki je noče zaupati ni- Včeraj danes Danes, SOBOTA, 12. marca 2016 GREGOR Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 18.07 - Dolžina dneva 11.45 - Luna vzide ob 8.25 in zatone ob 22.32. Jutri, NEDELJA, 13. marca 2016 KRISTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12.5 stopinje C, zračni tlak 1013,9 mb ustaljen, vlaga 48-odstotna, veter 15/38 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10.6 stopinje C. [I] Lekarne komur, njeni dozdevni prijateljici (Tanja Pangerc Znidaršič in Jana Može Kariž) pa kaj kmalu odkrijeta prevaro. V propadajočo gostilno, kjer je vedno vse po starem, in v spečo vas, kjer je še vedno, če ne še bolj, vse po starem, prinese prihod postavnega Bosanca Josipa (Toni Krančic) malo svežega zraka tako gostilničarju Ivu kot vaškim dekletom ... Mogoče pa čaka gostilno nova preobleka? Iz čezmejnega sodelovanja Kulturnega društva Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor se je tako rodila tretja veseloigra, ki je bila ob praznovanju Dneva žena sprejeta z navdušenjem in glasnim smehom. Premierna uprizoritev že tretjič potrjuje uspešnost združene gledališke skupine ter režiserke in scenaristke Anje Škabar. Pred igro Zabava s tradicijo je skupina pod njenim vodstvom na oder postavila še Dobro letino in Svakinjo, da te kap. S slednjo so si na 11. festivalu amaterskih gledaliških skupin prislužili nagrado občinstva. Novo veseloigro si boste lahko ogledali jutri ob 18. uri v Vaškem domu Dol pri Vogljah, 3. aprila v Lozi-cah pri Razdrtem, 10. aprila ob 18. uri pa v Lokvi. Z nagrajeno igro Svakinja, da te kap bo gledališka skupina nastopala drevi ob 20. uri v Saležu, starejša Dobra letina pa bo zabavala občinstvo 19. marca ob 20. uri v Ri-cmanjih. Vabljeni vsi ljubitelji dobrih domačih komedij! Ivana Soban Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Sette-fontane 39 - 040 390898, Oširek Osop-po 1 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.30, 19.40, 21.50 »The divergent series: Alle-giant«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Weekend«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.00 »Cinema Komunisto«; 16.30, 21.30 »Amore, furti e altri guai«. FELLINI - 18.00 »Fuocoammare«; 16.00, 20.00, 22.00 »The Danish girl«. prej do novice¿ www.primorski.eu GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »II caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.40, 20.00, 21.50 »(Ne) Profesionalec«; 13.30, 14.20, 16.15 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 20.40 »Bogovi Egipta«; 14.40, 18.10, 20.20, 22.30 »Dead-pool«; 19.00, 21.10 »Dedek uide z vajeti«; 17.00 »Kung fu panda 3 3D«; 14.00 »Robinson Crusoe«; 16.00, 18.00, 19.15, 20.30, 21.40 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 14.40, 16.50, 18.30 »Zootropolis«; 13.40, 15.50, 17.45 »Zootropolis 3D«. NAZIONALE - 15.20, 16.50, 18.30 »Kung fu panda 3«; 15.20, 17.10, 19.00, 21.00 »Zootropolis«; 18.50, 20.30, 22.10 »Attacco al potere 2«; 17.00, 18.45, 20.00, 22.00 »Perfetti sconosciuti«; 16.15, 18.00, 20.15, 22.10 »Ave, Cesare!«; 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Forever young«; 15.20 »Pedro galletto coraggioso«. SUPER - 17.00, 21.30 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 19.00 »Revenant - Redi-vivo«. THE SPACE CINEMA - 15.10, 15.30, 17.40 »Kung fu panda 3«; 15.20, 17.35, 19.50 »Zootropolis«; 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Attacco al pote-re 2«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Ave Cesare!«; 20.00, 22.15 »Deadpool«; 15.20, 17.30, 19.40, 21.45, 22.10 »Fo-rever young«; 20.05, 22.10 »Perfetti sconosciuti«; 15.10, 17.10, 17.35, 19.40, 22.05 »The divergent series: Al-legiant«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Ave, Cesare!«; Dvorana 2: 15.30 »Kung fu panda 3«; 17.15, 20.00 »Room«; 22.15 »Attacco al potere 2«; Dvorana 3: 15.20, 17.40, 19.50, 22.15 »The divergent series: Al-legiant«; Dvorana 4: 15.00 »Zootropolis«; 17.00 »Kung fu panda 3«; 18.45, 21.00 »Il caso spotlight«; Dvorana 5: 16.10, 18.10, 20.15, 22.10 »Forever young«. @ Izleti NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723. PETČLANSKA DRUŽINA, zaradi obnovitvenih del na lastnem domu, išče v Nabrežini ali neposredni okolici, manjšo opremljeno in vseljivo hišo (ali večje stanovanje) v najem, za obdobje od aprila do junija-julija. Tel. 339-8682139. PRODAM električno žago za drva in stojalo. Tel. št.: 040-214218. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. V NEDELJO, 6. marca, smo ob zaključku prireditve Vsi smo prijatelji dobili jakno in žensko kapo. Tel. št.: 380-3584580. m Poslovni oglasi PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 345-5207740. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 13.03 vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790. AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 20. marca. Tel. 040-229439. SPDT se bo udeležilo v soboto, 19. marca, 41. zimskega pohoda na Porezen. Zbirališče ob 6.30 pri spomeniku v Križu. Obvezna je zimska oprema, zaradi na novo zapadlega snega je izlet zelo naporen. Prijava je nujna, tel. št. 338-4913458 (Franc). GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Zabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Vi-šarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Zabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Zabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša - Ts) , 3294015568 (Manuel - Go), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SPDT vabi na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na avtobusni izlet na Še-breljsko planoto in k jami Divje babe. Predvidene 3 do 4 ure hoje, nujna po-hodniška obutev in pohodniške palice. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 7.45 s trga v Se-sljanu. Vpisovanje do sobote, 19. marca. Vpis in info na tel. št. 040413025. H Mali oglasi DAM v najem stanovanje na Opčinah, blizu centra: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica in parkirni prostor. Tel. št.: 3395636698. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot negovalka starejših in bolnih, išče delo v dnevnih urah. Tel.: 3452420325. OSMICA VRBAN Šmihelj 28, Šempas je odprta do 20. marca. Tel. 00386-40-511074. TPK SIRENA ter nova upravitelja Andrej in Monica vabijo člane in prijatelje na otvoritev društvenega bara, ki bo v soboto, 12. marca, na sedežu, Miramarski drevored 32, od 17. ure dalje. V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 Hi Osmice IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICO je odprl Andrej Antonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V REPNU na Rovniku, so odprli osmico Batkovi. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 12. marca 2016 9 SKD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi danes ob 18. uri na odprtje razstave SOPHIE VINCI 'Sinestesia' Umetnico, ki jo navdihuje glasba, bo predstavil Deziderij Švara Glasbeni utrinek: gojenec GM Manuel Bon - kitara (razred prof. Janoša Jurinčiča) □ Čestitke [PogteSfw podjetje sa ih^in ni/i rt ^f bri alabarda od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 URAD NA OPČINAH ODPRT TUDI POPOLDNE OD 14. DO 16. URE (RAZEN OB SOBOTAH) Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 SKD LIPA Bazovica vabi na SREČANJE OB DNEVU ŽENA Sobota, 12.03.2016 ob 20. uri v Bazovskem domu Sodelujejo: - učenci osnovne šole Trubar-Kajuh - modna oblikovalka IVANA ARDUINI z razstavo ANIMUS - Anica in Loredana V Dolini tudi BRUNA OGRIN 80 pomladi praznuje. Vse najboljše, zdravja in veselja ji želi klapa '36. Sonja, Vesna, Nerina in Nerina želimo BRUNI za njenih 80 let vse, kar si sama želi. V Dolini BRUNA okrogli 80. rojstni dan slavi in z njo nazdravili bomo vsi. Želimo ji vse najboljše, zdravja in mnogo veselih dni Denis in Sara z družinama. BRUNA MERLAKpraznuje 80 let. Zdravo, srečno in korajžno naprej želijo Savina, Miranda in Anica. Šahist, košarkar, dj in v šoli odličnjak... čestitamo DEVANU na dan, ko polnoleten postajaš in ti želimo polno kreativnosti v nadaljnji življenjski poti. Te čestitke naj pole-tijo do Ljubljane, kjer uspešno opravljaš študij informatike. Vsi, ki te imamo radi. KATRIN, naš najlepši si navdih. Zdravja, sreče in nešteto užitkov med koli življenja ti želimo vsi pri SK Brdi- H Šolske vesti SLOVIK: program pol/enoletnega šolanji v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Di- □ Obvestila SKD SLAVEC Ricmanje-Log Ricmanjski teden 2016 Otvoritev fotografske razstave Jasne Košuta Predstavitev DANILO PAHOR Nastop MePZ FRAN VENTURINI od Domja ob 20.00 Razstavna galerija Babna Hiša v Ricmanjih jaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. OB DNEVIH POMLADI SKLADA FAI vas dijaki šol Prešeren, Slomšek in Zois vabijo na slovenske oglede tržaške Stare luke: v soboto, 19. marca, ob 10.15 in v nedeljo, 20. marca, ob 15.15. Odhod s posebnimi avtobusi izpred glavnega vhoda v pristanišče, na trgu Santos. Ogled traja dve uri. Obvezna prijava na tel. št. 340-7546609 (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 18.00) ali na gfpfvg@gmail.com. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi starše na predavanje »Prepoznavanje in preventivno preprečevanje nasilja«, ki bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo soc. ped. Ingrid Klemenčič. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Urnik: sobota in nedelja, 10.00-13.00. SKD DRAGO BOJAN sporoča, da se v domu Briščiki vršita tečaja zumbe in piloxinga. Poskusna brezplačna lekcija in ostale info na tel.: 348-0633569 (Katja). DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini. V gosteh bo Marjetka Po-povski, ki bo s pesmijo obogatila pester program, ki ga pripravljajo domačinke. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da v nedeljo, 13. marca, odhod avtobusa za nastop v Žalcu je predviden ob 11.00 s Padrič; v torek, 15. marca, na sedežu na Padričah, ob 20.45 redna pevska vaja. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z ze-liščarko Christel Garassich v ponedeljek, 14. marca, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8 (II. nad.). Predhodne prijave in info na tel. št.040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR SKGZ prireja večer »Samo svoja - Pravice žensk od zakona 194/78« v ponedeljek, 14. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20/II. Sodelovale bodo Tamara Blažina, Ger-di Schojer in Martina Flego. FOTOVIDEO TS 80 vabi člane in prijatelje v torek, 15. marca, na sedež v Ul. S. Giorgio: ob 19.30 bodo odborniki na razpolago za obnovitev članarine; ob 20.00 večer »Spoznamo moj foto aparat Canon in Nikon«, posvečen samo članom, ki so poravnali članarino 2016. Vsak naj prinese aparat. Info na tel. 329-4128363. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za l. 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repentabor, katerih skupni dohodek za l. 2012 (prijava dohodkov iz l. 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agricoltu-ra, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. SDGZ prireja v mesecu marcu 16-ur-ni tečaj Usposabljanja delodajalcev, odgovornih za zaščito in varnost pri delu - Nizko tveganje (RSPP): 4 srečanja po 4 ure ob torkih in četrtkih, na sedežu SDGZ (TS), pričetek 15. marca. Info in prijave info@sdgz.it, tel.: 040-6724824. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in članice v torek, 15. marca, ob 18. uri na aktiv na temo »Volitve v tržaški občini« na pokrajinskem sedežu, Ul. Tarabocchia 3. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično urico z babico Majdo v sredo, 16. marca, ob 16. uri na Stadionu I. maj. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci. SKD VIGRED vabi v sredo, 16. marca, ob 18.30 na otvoritev pomladne razstave slik Neve Pertot, izdelkov krožka klekljanja SKD Tabor in običajev ob Veliki noči ter sejma pirhov in ročnih del. Sodeluje OPS Vigred. OBČI NA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 27. marca, udeležijo 16. Malega kraškega maratona (začetek ob II.00). Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave sprejema Občina Zgonik na segre-teria@com-sgonico.regione.fvg.it do 17. marca. Info na www.kraskimara-ton.si. PRAVLJIČNI GOSTJE OD SV. IVANA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bodo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 17. marca, ob 16.30 obiskali pravljični gostje, tokrat zelo mladi dijaki 1.a NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, ki se bodo preizkusili v vlogi pripovedovalcev. Vabljeni! TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA sklicuje 40. redni občni zbor v petek, 18. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na navti-čnem sedežu v Trstu, Miramarski drevored 32. RADIJSKI ODER (70 let): Vpisujemo na tečaj lepe govorice in odrskega nastopanja za otroke od 11 do 14 let, ki bo potekal v Finžgarjevem domu ob torkih, od 16.30 do 18.00 in ob sobotah, od 9.30 do 11.00. Info in vpis (tudi sms) na tel. št. 348-6421551 (Lučka). Število gojencev omejeno! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje v torek, 22. marca, ob 20. uri v drugem sklicanju, redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. SKD IGO GRUDEN obvešča, da še vedno poteka vpis na tečaja somatskih gibov, ki se bosta pričela v torek, 22. in v četrtek, 24. marca, v društvenih prostorih v Nabrežini. Urnik vadbe: 17.00-18.00. Vpis in pojasnila na tel.: 349-6483822. OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Kontovelu. Skupaj z animatorji lanskega oratorija bomo ponovili staro in se učili novo. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do 29. marca. Najnižja vrednost nakupa 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami. Za info so na razpolago uradi KZ v Trstu, Gorici in Čedadu. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN -ONAV (Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) prireja tečaj za poku-ševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informacije: onavtrieste.jimdo.com, trie-ste@onav.it. H Prireditve KD IN MLVS ANAKROUSIS prirejata danes, 12. marca, v dvorani Kulturnega društva Skala v Gropadi, s pri-četkom ob 20. uri plesni večer posvečen Dnevu žena za vse plesalce in ljubitelje plesa s triom Piccolo Orchestra. Info na tel.: 331-1711096 ali 335-6387134. SKD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi danes, 12. marca, ob 18. uri na odprtje razstave Sophie Vinci »Sine-stesia«. Umetnico, ki jo navdihuje glasba, bo predstavil Deziderij Švara. Glasbeni utrinek: kitarist Manuel Bon, gojenec GM - razred prof. Janoša Jurinčiča. SKD LIPA iz Bazovice vabi na srečanje ob Dnevu žena. Sodelujejo učenci osnovne šole Trubar-Kajuh, modna oblikovalka Ivana Arduini z razstavo ANIMUS ter Anica in Loredana. Danes, 12. marca, ob 20. uri v Bazovskem domu. SKD LONJER-KATINARA prireja, v sodelovanju z zborom Tončka Čok iz Lonjerja, OŠ Fran Milčinski s Katinare in PO Ricmanje, večer ob Dnevu žena danes, 12. marca, ob 20. uri v prostorih ŠKC v Lonjerju. Toplo vabljene! SKD RDEČA ZVEZDA vabi danes, 12. marca, ob 20. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na »Ricmanjski teden 2016« v Kulturnem domu: danes, 12. marca, ob 20.00 otvoritev fotografske razstave Jasne Košuta - predstavitev Danilo Pahor, koncert MePZ F. Venturini Domjo; 13. marca, ob 10.30 koncert Pihalnega orkestra Ricmanje po vaških ulicah; 16. marca, ob 20.30 nastop dramske skupine Proposte teatrali z veseloigro v tržaškem narečju Sesso, Bugie e... pa-pagai; 19. marca, ob 20.00 koncert Zdr. MePZ Slavec - Slovenec in nastop dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Re-pentabor z veseloigro Dobra letina. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 13. marca, na zadnjo predstavo v sezoni. Lutkovno-igrano predstavo »Picko in Packo« bo odigralo Gleda-lišce Makarenko. Prva predstava ob 16.00, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabita na ogled komedije v tržaškem narečju »Zio Ciano (El Re de Sidney)«, ki bo v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: gledališka predstava v nedeljo, 13. marca, ob 18.00: Družinske štorje od Zmagota in Vitorje. Gostuje KD gledališka skupina Dekani. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE v nedeljo, 13. marca: MePZ Igor Gruden - Nabrežina ob 14.30 v Občinskem kulturnem centru na Trbižu; MoPZ Kraški dom - Re-pentabor ob 17. uri v Kulturnem domu v Gračišču. DSI vabi v ponedeljek, 14. marca, na predstavitev knjige Alija Zerdina o Francetu Bučarju. Pogovor z avtorjem v Peterlinovi dvorani bo vodil Bojan Brezigar. Začetek ob 20.30. NŠK vabi v torek, 15. marca, ob 18.00 v knjižnico v Ul. S. Francesco 20, na predstavitev zgoščenke Kajuh glasbene skupine Ovce in odprtje fotografske razstave Tanje Zidarič. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan -Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. ZVOKI ISTRE - Glasbena matica, SKD Barkovlje in Istrski odbor društva Hrvaških glasbenih umetnikov vabijo na koncert, ki bo v torek, 15. marca, ob 20. uri v dvorani SKD Barko-vlje, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom SKGZ in Italijanske unije, bodo oblikovali sodobni skladatelji iz Istre. Vstop prost. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter TS360, Oberdankov trg 7, v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga, vabijo v sredo, 16. marca, ob 10. uri na Kavo s knjigo s pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, ob njegovi osemdesetletnici in izidu njegove knjige spominov na otroštvo »Mornar na kozi«. KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA DIVAČA prirejata Občina Dolina in SKD F. Prešeren, v sklopu »Odprte meje«, v soboto, 19. marca, ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 19. marca, ob 14.30 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Kosmati zobni mišek (2006, sinhro-niziran v slovenščino). SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave »Blagor ženskam« v Bambičevo galerijo na Opčinah. Martin Marche-sich - Brušeni dragi in okrasni kamni, v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita; Tjaša Škapin - modna oblikovalka; Marko Civardi - umetniške fotografije. Urnik razstave v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca: 10.0012.00 ter 14.00-18.00. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Zenske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. 1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE: Narodna in študijska knjižnica vabi na ogled razstave v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prispevki Namesto cvetja na grob Borisa Renče-lja daruje sestrična Marija Križman-čič 50,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo. PrimorskiD . facebook primorski_sport ^ fcuu ¡fefeer 10 Sobota, 12. marca 2016 KOMENTAR K ARHIVSKIM DROBCEM O ZLOČINU V UL. ROSSETTI Primorski ki Ji trst - Predstavili spominsko medaljo o 97. tržaškem pešpolku Spomin na prednike in opomin na grozote Medaljo je izdalo društvo Valvasor - Lepa udeležba v Novinarskem krožku ^ 35 Obe plati medalje AMFITRION režiserka Renata Vidič DANES, 12. marec, ob 20.30 nedelja, 13. marec, ob 16.00 ponovitve se nadaljujejo do 30. aprila v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com fotodamj@n Predstavitev je prispevala k obuditvi marsikaterega spomina fotodamj@n Medalja v spomin na 97. »tržaški« pešpolk avstro-ogrske vojske prispeva k večjemu poznavanju življenja naših dedov, je darilo, a tudi opomin, da bi se grozote prve svetovne vojne nikoli več ne ponovile. To je bilo slišati na dobro obiskani četrtkovi predstavitvi medalje v tržaškem Novinarskem krožku, kjer je dvorano Alessi napolnila množica ljubiteljev numizmatike in zgodovine. Medaljo je izdalo Slovensko numizmatično društvo Janeza Vajkarda Valvasorja iz Trsta konec preteklega leta in je četrta spominska medalja v zgodovini tega društva (pred tem so v sodelovanju z drugimi društvi izdali medalje ob tisočletnici prve omembe Gorice, stoletnici openskega tramvaja in 600-letnici Kontovela), ki letos obhaja tudi dvajsetletnico delovanja, je prisotnim povedal predsednik Andrej Šte-kar. Slednji je orisal delovanje svoje sicer majhne, a zelo dejavne ustanove, ki je v teku dveh desetletij priredila več razstav, poskrbela za posebne poštne žige ter za vrsto strokovnih ekskurzij, izletov in pohodov. S pričujočo medaljo so se pri društvu hoteli spomniti stoletnice prve svetovne vojne in naših 6Ä& slovensko jtfîlV4 stalno tfV gledališče »R^ NOVA UPRIZORITEV! Jean Baptiste Poquelin Molière prednikov, ki so se bojevali med drugim tudi v 97. pešpolku, v katerem so služili ljudje s Tržaškega, Goriškega in Postojnskega ter iz Posočja in Istre. Polka se je, kot je v svojem uvodnem pozdravu dejal predsednik Novinarskega krožka Pierluigi Sabatti, dolgo časa držal mit, ki se je razvil pod fašizmom, češ da so ga sestavljali vojaki, ki so raje bežali oz. se skrivali (od tod vzdevek »Demoghela«), to pa je zelo daleč od resnice, kar so potrdili tudi nekateri priznani italijanski pisci. Da temu ni tako, je potrdil tudi glavni gost večera, zdravnik in bivši podpredsednik slovenskega parlamenta, predvsem pa pisec uspešnic o 97. polka se je dolgo držal mit, češ da so njegovi vojaki najraje bežali ali se skrivali, kar pa ne odgovarja resnici Soški fronti Vasja Klavora, ki je povedal tudi nekaj zanimivosti o enoti. Slednja je bila ustanovljena leta 1883 in bila sprva poimenovana po takratnem srbskem kralju Milanu I. Obrenovicu. 97. polk prištevamo med t.i. »slovenske« polke avtro-ogrske vojske, saj so skoraj 50 odstotkov moštva sestavljali Slovenci, ostali so bili Italijani, Hrvati in Furlani. Polk se je ves čas prve svetovne vojne boril na vzhodni fronti oz. v Galiciji, samo njegov 10. pohodni bataljon je bil najprej v Posočju, nato na Krasu, kjer je utrpel tako hude izgube, da je bil na koncu razpuščen. Tudi v Galiciji je polk utrpel hude izgube, ob mrtvih, ranjenih in zajetih je treba prišteti še bolne, psihično prizadete in pohabljene vojake. O tem trpljenju priča tudi dnevnik tržaškega Slovenca Maksa Obersnela, prijatelja Klavorovega očeta, ki je med vojno služil prav v 97. polku. Zaradi vsega tega je prav, da se spominjamo, tudi z medaljo, ko skušamo obravnavati z zgodovinsko di-stanco dogodke, glede katerih bi želeli, da bi se nikoli več ne dogajali, vendar se tovrstna želja žal ni uresničila, je dejal Klavora. Značilnosti medalje je orisal direktor numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije Andrej Še-mrov, ki je izpostavil številko 97 in slovo vojaka od družine z Miramarskim gradom v ozadju na prednji strani: vse skupaj je nekako zamegljeno, ker s časom vsi obrazi, tako kot spomin, bledijo. Na hrbtni strani pa so zgodovin- ski grbi Goriške, Trsta in Istre ter napis v štirih jezikih - slovenščini, italijanščini, hrvaščini in nemščini. Medaljo je izdelal Rudolf Španzel, priznani slikar, ki je med drugim avtor portretov slovenskih osebnosti na tolarskih bankovcih, medaljersko delo je opravil Peter Mali, medaljo pa so skovali v kovnici Hrvatskega novčarske-ga zavoda v Zagrebu na način, kot je bilo običajno pred sto leti, tako da bo z leti dobila patino. Četrtkova predstavitev, ki se je je med drugimi udeležil tudi podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc, je tudi prispevala k obuditvi marsikaterega spomina. Tako je npr. udeleženka na srečanje prinesla pismo svojega deda ženi, ki ga je v Galiciji napisal kar na brezovo lubje. Drugi so opozorili na dejstvo, da se Tržačani niso bojevali le v 97. polku, ampak tudi v drugih enotah, npr. v okviru konjenice, mornarice in inženirskih enot. Govor je bil tudi o ujetnikih, ki so končali v Sibiriji in so se domov vrnili komaj leta 1921, pa še takrat so italijanske oblasti marsikoga internirale v pristaniška skladišča. Ivan Žerjal trst - Danes na Borznem trgu Mirovniški shod proti vojnam in intervenciji v Libiji Odbor Trst za mir in proti vojnam je pristopil k današnjemu shodu proti vojnam, ki ga prireja Koordinacijski odbor proti vojni, vojnim zakonom in zvezi Nato. Od 16. ure dalje bodo na Borznem trgu mimoidoče ozaveščali o italijanski vpletenosti v vojno v Libiji in o interesih, ki stojijo za to »kolonialno pustolovščino«: nafta, finance in trgovina z orožjem. Prepričani so, da so nam politiki lagali ob vseh napadih v preteklosti in da lažejo tudi zdaj. Odbor ne verjame niti besedam premierja Mattea Renzija niti besedam zunanjega ministra Paola Gen-tilonija. Pravijo, da verjamejo novicam pomembnih časopisov, ki ugotavljajo, da se je ta vojna dejansko že začela in da so italijanski vojaki že v Libiji. V tiskovni noti so mirovniki še zapisali, da so ekonomski interesi v vojni tako veliki, da se jim bo tudi Italija težko izognila. Zaradi podobnih interesov naj bi Italija bila vedno bolj aktivna tudi v Iraku. Aktivisti so tudi prepričani, da naj bi preko tržaškega pristanišča izvažali orožje v države, ki kršijo človekove pravice. Zato so tržaškemu tožilstvu predložili dokaze, ki kažejo, da je v Savdsko Arabijo, ki je vpletena v napade v Jemnu, bilo napotenega veliko orožja. O prijavi smo že poročali, danes naj bi aktivisti predstavili še druge dokaze o trgovini z orožjem. Pri današnjem shodu bo sodelovala tudi Stranka komunistične prenove, ki goreče nasprotuje vojni in trgovanju z orožjem. Za komuniste vojna ni rešitev, saj so dogodki v preteklosti že večkrat dokazali, da pobijanje, mučenje in trpljenje res ne rešijo ničesar. O orožju, ki ga Italija pošilja reakcionarnim režimom na Bližnjem vzhodu, bo v kratkem govoril tudi Giorgio Beretta, časnikar, ki je angažiran proti »oboroženim bankam« v Observatoriju za nadzor lahkega orožja in Mreži za razorožitev. Ta je bila v Italiji glavna pobudnica omenjenih sodnih preiskav. Tržaški migranti Nadaljuje se niz sobotnih predavanj na temo Trst in morje, ki jih v Skladišču 26 (v starem pristanišču) prireja Občina Trst. Danes ob 17. uri bo predaval Javier Grossutti, in sicer o tržaških migrantih, ki so na krovu ladij odhajali v svet. Na voljo je brezplačen avtobusni prevoz, in sicer s Trga Tommaseo (od 16. ure do 16.50 vsakih 10 minut) in nazaj (do približno 18.30). Trst v središču Evrope Mala dvorana Fenice (v istoimenski pasaži) bo danes gostila celodnevni dogodek Trst v središču Evrope, na katerem bo zlasti govor o kadrovanju in novih generacijah. Vpisovanje bo ob 10. uri, dopoldanski del bo potekal po omizjih, glavni del pa bo ob 15. uri. Napovedana je udeležba Maria Maura, Renza Tonda, Etto-reja Romolija, Roberta Dipiazze, predstavnika MO Ljubljana idr. Slike Vatroslava Kuliša V Skladišču idej (Korzo Cavour, vhod z obalne strani) je na ogled razstava slik velikega hrvaškega umetnika Vatroslava Kuliša Cen-tripetalne fuge. Danes ob 17. uri bo na sporedu brezplačen voden ogled. Razstava vabi do nedelje, 3. aprila, vsak dan od 10. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah (tudi med velikonočnimi prazniki) tudi od 15. do 19. ure. Aperitiv z Rossijem Igralec Paolo Rossi bo s svojo gledališko skupino protagonist današnjega aperitiva AperiTeatro v kavarni San Marco. Ob 11.30 bo govor o predstavi Moliere: La recita di Versailles, ki jo še do jutri uprizarjajo v gledališču Rossetti. dolina - 73. obletnica Domači »fantje« so se spomnili prisilne mobilizacije Ob 73. obletnici prisilne mobilizacije v posebne bataljone so se nekdanji deportiranci v Dolini spomnili tistih tragičnih dogodkov in počastili spomin na padle in preminule tovariše letnikov 1924, 1925 in 1926 ter vse padle za svobodo s polaganjem cvetja k spomeniku padlim v NOB. Vrste nekdanjih mladoletnih fantov so se razredčile, a spomin na težke čase ostaja vseskozi živ, saj jih je dogajanje, ki je sledilo tisti zločesti noči na 9. marec 1943, zaznamovalo za celo življenje. Po razpadu fašizma in kapitulaciji Italije so se njihove poti razšle. Pepija Lovriho so med povratkom proti domu zajeli Nemci in ga odvedli v koncentracijsko taborišče ob Baltskem morju, Duilio Štranj se je v Bariju pridružil 5. Prekomorski brigadi, Drago Slavec pa je svoja doživetja opisal v knjigi, saj se je s 1. Preko-morsko brigado izkrcal na Hvaru, nato ga je borbena pot vodila na Vis in po drugih dalmatinskih otokih vse do Bosne, kjer je bil hudo ranjen, nato ujetnik v zaporu v Sarajevu in odpeljan v delovno taborišče v Nemčijo, od koder je zbežal v Švico in se nato pridružil italijanskim partizanom v Valtellini, s katerimi si je izboril svobodo. Pri spomeniku se je Pepi Lovriha s priložnostnim nagovorom spomnil padlih soletnikov, sledil je enomi-nutni molk. Duilio Stranj, Drago Slavec in Pepi Lovriha / Primorshi KULTURA Sobota, 12. marca 2016 1 1 ssg - Tržaški Amfitrion režiserke Renate Vidič Korenček se podarja, je pljuva, zatika za hlačne nogavice, s palico se le tepe TRST - Amfitrion Jeana Baptista Poquelina Moliera, kot ga na oder v režiji Renate Vidič postavi Slovensko stalno gledališče, je igra dvojnikov in ljubezenskih naslad. Božanstva vplivajo na to, da navadni ljudje, plebs - če hočete - bodisi izgubi stik z lastno identiteto bodisi se predaja animalnim užitkom brez konca. Zgodba je sprva enostavna, a se čedalje bolj zapleta: Amfitrion se vojskuje, njegova zvesta žena Alkmena ga čaka doma. Vanjo se zagleda sam Jupiter, ki se za eno noč prelevi v Amfitriona. Da krinka čim bolje uspe, se Merkur nadvse prepričljivo odene v Sozija, Amfitrionovega služabnika. Jupiter sprosti svoje nagone v objemu Alkmene. Rodil se bo Herkul, pred tem pa se bo razkrinkala ukana, ki je vodila v zlorabo in na koncu v obsesi-vno molčečnost vseh, ki karkoli vedo. Mlada režiserka Renata Vidič je v novem tržaškem Amfitrionu postavila prepoznaven in koherenten koncept. Predstava prelamlja s konvencionalno distanco med igralci in gledalci, ki so v uprizoritvi mimogrede nesluteno blizu. Tako postanejo gledalci tudi akterji, kar pomeni, da forma predstave svoje občinstvo umešča v pozicijo, ki jo zagovarja tudi sporočilna plat uprizoritve. Gre za princip aktivnosti gledalca in večje povezave med gledalci in igralci, kot smo je vajeni v tradicionalnem gledališču. Iz tega principa izhajajo tudi denimo performansi in ulično gledališče, ki podirata »četrto steno« ali pa mestoma skozi njo napravita le kako okno. Vendar se Renata Vidič odloči za zmerno obliko tega učinka (če bi med nekoliko skrajnejše denimo umestili avtorski projekt 25.671 Oliverja Frljica, ki ga je Slovensko stalno gledališče tudi gostilo v tem tednu), ki učinkuje lahkot-neje. Predstava tako tudi nasmeje in gledalcu govori z raznorodnimi detajli, ki zaposlijo mnoge čute. Ta osnovni koncept uprizoritve močno sloni na scenografiji Bineta Skrta, med katero so posejani gledalci. Ti so na odru skupaj z igralci in morda tudi kdo od njih kdaj kaj pove. Odrska postavitev z dragocenim pohištvom je ravno prav bogata, da si med kosi lahko predstavljamo paradiranje Merkurja ali Jupitra, po drugi strani pa pušča mnoga odprta mesta, ki razburkajo gledalčevo domišljijo. Med predstavo iz prave pravcate kuhinje vohamo pripravo korenčkove juhe, odrska geografija pa omogoča ogled uprizoritve iz več kotov. Predstava diha tudi z glasbenimi deli s preprostimi, a pomenljivimi besedili - avtor glasbe je Klemen Bračko. Zanimiv je del v obliki rapa. Originalno besedilo, ki ima tri dejanja, je učinkovito okleščeno. Pod dra-maturgijo predstave se je podpisala Ana Obreza, lektorica je Laura Brataševec. Dosežek je predvsem to, da kljub strnje-nosti - ki se pozna tudi dolžini predstave - novi tržaški Amfitrion ohranja vse ključne elemente tega klasičnega besedila, ki je uprizorjeno v prevodu Josipa Vidmarja s patino preteklosti. Prevod je nekoliko posodobljen, vendar brez da bi se odpovedal ritmu in nekaterim glasovnim ujemanjem, ki postavljajo izrazito odrski jezik. S tem se prelamljanje z di-stanco med gledalci in igralci ublaži ter umeri. Kostumografija Andreja Vrhov-nika je mešanica starinskega in sodobnega, ki se sklada s karakterji likov. Jupiter (Primož Forte) je na oder postavljen izjemno karikirano, z živalskimi zvoki in kot mehanično uživaško telo. Za ta lik je izbira primerna, saj ga predstava ironizira. Manj primeren je izrazito karikiran lik Alkmene (Maja Bla- Amfitrion - nova produkcija SSG govič), ki bi bil vsled zlorabe učinkoviteje postavljen kot občutljivejši, bolj subtilen v čustvovanju in ob tem manj karikiran. Amfitrion je močan bojevnik, ki hrepeni po svoji dragi - njegovo moč, a hkrati nemoč - je namreč le človek -učinkovito upodobi Romeo Grebenšek. Zabavne intrige z dvojniki, ki dišijo po prastarih literarnih temah, sta zelo učinkovito upodobila Luka Cimprič (Merkur) in Vladimir Jurc (Sozij). Stranski, a vselej prisotni in tudi v detajlih dobro izdelani vlogi sta Kleanta (Tina Gunzek) ter Noč (Nikla Petruška Panizon). Novi tržaški Amfitrion je igra o nadvladi močnejših nad šibkejšimi. Je nepravični boj brez usmiljenja. Režija se je ukvarjala predvsem s to dimenzijo predstave in je ob tem postavila nekaj izjemno močnih metafor, kot je metafora ko- fotodamj@n renčka ter palice. Oba rekvizita najdemo v uprizoritvi - korenček se podarja, jé, pljuva in zatika za hlačne nogavice, s palico se le tepe - in na subtilen način zgradita močno, podtalno metaforo. Sodobna oblast namreč deluje tako, da so »korenčki« privlačni, vedno dosegljivi, popularni in lahkotni. Ampak z njimi pride vedno tudi kaka palica. Sodobna prisila je mehka, a zato toliko trdnejša in brezizhodna. Sodobni mali človek si ne dopoveduje več, da mora biti tiho - kot slišimo v zaključnih besedah nove tržaške uprizoritve - marveč je tiho zato, ker mu je udobno. Prisila užitka se izkazuje za najbolj zanesljiv način, kako utišati težnje po družbenih spremembah, težnje po korekciji neprimernih vedenj vladajočih. Kot je vedel že Molière. Ivana Zajc TOMIZZEV DUH Lumin Milan Rakovac Lumin Od davnina u davnine iz daljina u daljine tinja gori treperi za konja u planini za ladu na pučini sveto ulje maslinovo V pičlih dveh verzih je veliki hrvaški pesnik (in partizan) Jure Ka-štelan strnil našo mediteransko što-rijo: kapljica olja, zrno soli, kos kruha, osminka vina. Kako je naš človek preživel vse ujme, ki so ga šiba-le dolga stoletja? Oljka, ovca, osliček. In kot bi rekli stari Latinci: »Per ogni dolor, per ogni malora, oio de dren-to, oio de fora«. Ob »luminu« sem kot mulc prebiral svojo prvo knjigo, »Istrsko ljudsko prvo berilo«, v olje sem točal prvi kruh, z oljem je nona pozdravila vse praske... Da vse to niso le razčustvovane štorije in legende dokazuje dejstvo, da je Istra danes resnični šampion v pridelavi oljčnega zlata. Gre za pravi čudež: Sredozemlje znova postaja srce oljkarstva in oljarstva, na devetih milijonih hektarov raste okoli 750 milijonov oljk. Sama Istra, čezmejna, torej hrvaška in slovenska, ima le okoli tri milijone dreves, zato je uspeh naših oljkarjev toliko večji. Svetovni vodnik za ekstra deviško oljčno olje, ugledni Flos Olei, je Istro letos razglasil za najboljšo olj-karsko regijo na svetu, med 500 najboljših iz 59 držav sveta pa uvrstil 56 istskih oljkarjev. Prehiteli smo celo svetovno kraljico Toskano! Če pomislimo, da sta se še leta 2005 med najboljše uvrstila le dva istrska oljkarja, je to res lep napredek. Z ekstradevi-škim oljem sta se Giancarlo Zigante iz Livad ter Duilijo in Bosiljka Belic iz Rabca zavihtela na sam vrh svetovne lestvice. Enio Zubin iz Umaga ima najboljše monsortno ulje na svi-jetu - »Oio de Bušcina«. Zadnja leta med najboljšimi najdemo tudi Francija Morgana iz Grintovca pri Šmarjah z oljem iz ekološke pridelave, enako odličje pa sta v zadnjih le- tih prejela še Boris Jenko iz Bertokov in Vanja Dujc iz Kopra. V samem vrhu svetovnega oljarstva so še Belci, Ipša, Meneghetti in Tonin, Basia-co, Chiavalon, Balija in Negri, Al Torcio, Buršic, Grubic in Mate, Capo, Cossetto, O.P.G., Cuj - Wine & Olive Oil, Torkop, Babic, Reale O.P.G., Zanini, O.P.G. Guido itd. No, prav velik čudež to pravzaprav ni, saj se je Istra zadnjih 25 let prenove oljčnih nasadov lotila sistematično in modro: s premišljenim kreditiranjem in krepitvijo podobe regije skozi vino, olje, kmečki turizem in trajnostno pridelavo. Od vzorčnih, znanstvenih plantaž (300 avtohtonih vrst jadranskih oljk v Ga-ližani), do vsakdanje uporabe najsodobnejših tehnologij. Zgodba postane še manj nenavadna, ko posežemo v zgodovino: istrska oljčna olja so kot najboljša slovela že v antičnem svetu. Slavni rimski epigra-mist Mark Valerij Marcial (1. st. pred Kristusom), spoštovalec dobrega življenja, vzhičeno piše, kako je v Kordobi vse boljše od najboljšega, mera popolnosti pa je »olje iz istrskega glinenega soda«: »Uncto Corduba laetior Venafro,/ Histra nec minus absoluta testa« (Kordoba, ki si rodovitnejša od oljkarskega Ve-nafra/popolna pa kot olje iz istrske amfore). Na Brionih raste oljčno drevo staro približno 1600 let, v kraju Lun na otoku Pagu pa se na okoli 400 hektarih bohoti nasad 80.000 samoniklih oljk. Eden treh še pro-stalih na svetu. V tem temnem času eksodusov si kot v (jalovo) tolažbo kličem v spomin, kako so mladcem, ki so bežali čez konfine, stari (zaman) govorili: »Sen-sa oio, no ardi el lumin, e sensa boconi, gnanca un fiantin, no 'l vivi ne 'l gran-do, ne 'l picinin«. In nauk? Ta naša zemlja, viecia-stara, kot je Istro opisal rovinjski pesnik Ligio Zanini, rodi in daje najboljše. Ko naš človek zagrabi lopato in vključi lastno pamet, lahko postane šampion. Lahko dobro živi. Ko zaživi dobro, svetloba iz njegovega lumina ogreje srce. In glavo. spomini - V Kopru ob 80-letnici Miroslava Košute Zgodbe, rešene pred pozabo KOPER - Natanko na 80. rojstni dan kriškega pesnika, dramatika in prevajalca Miroslave Košute je pri založbi Mladinska knjiga izšla njegova knjiga spominov z naslovom Mornar na kozi. Praznovanje življenjskega jubileja je avtor pričel že v četrtek dopoldne, ko so knjigo predstavili v Ljubljani, nadaljeval pa ga je zvečer v koprskem Domu knjige, kjer se je zbralo veliko njegovih bralcev in prijateljev. V ospredju prijetnega pogovora, ki ga je vodil novinar Andraž Gombač so bile seveda zgodbe iz nove knjige, ki predstavljajo nekakšno nadaljevanje pripovedi iz uspešnice Spomini Angela Katice (ZTT, 2009). V zadnjem delu se nizajo doslej še ne zapisani spomini na širšo avtorjevo družino, na dogajanje na in okoli domačega borjača ter na ulicah nekdaj največje vasi tržaškega zaledja. To je Križ, ki ga ni več, ali bolje Križ, ki je živ le še v spominu redkih. Izjemno žive slike iz preteklosti so zakoreninjene na kraškem robu, tik nad morjem, kjer je bilo po avtorjevih besedah nekoč zelo glasno. Za takšne namreč -hrupne, vedno humorne in zafrkljive - so veljali Križani, ki so pogosto boljše življenje poiskali v tujini. Domov so se nato vračali s svežimi in v času Košutovega otroštva revolucionarnimi idejami. Zanje so se nato borili po svetu in doma, kajti Križ je bila predvsem vas proletarcev. Prešernov nagrajenec se sovaščanov spominja kot zagrizenih in živahnih ljudi, ki so imeli radi pitje in petje in so se znali združiti v času upora - eden od njih je na primer dolgoletni župnik Andrej Fur-lan, ki je skupaj z »nevernimi« vaščani stopil v boj proti fašizmu. S čustveno navezanostjo in nostalgijo pa se v pripovedi zvrstijo številni družinski člani, na primer oče Angelo, mama Karla, stric Pepi, nono Matija, oba strica Mirka in nona Alojzija, ki je svojo ljubezen do književnosti predala Košutovi materi. Pa tudi brkata režimska učiteljica in drugi vaški liki s svojimi zabavnimi podvigi. Tako kot v knjigi so si tudi na koprskem večeru sledili jasni in močni opisi slik iz otroških in mladostniških let, to je iz časa črnih srajc in Miroslav Košuta v Kopru mit skrivanja lastne slovenske identitete. Mornar na kozi pa ni avtobiografi-ja, saj se zaključi s Košutovim odhodom na študij v megleno Ljubljano, ko avtor celo zapiše: »Tu se začne moje drugo življenje,« in obenem jasno naznani, da nadaljevanja ne bo. Knjiga je namreč nastala iz želje, da se ohranijo spomini na usodo nekdanjega Križa in njegovih prebivalcev. Dolgo in nadvse prijetno druženje je ob avtorjevih humornih intermezzih dopolnilo branje odlomkov iz sveže knjige in glasbeni nastop Ylenia Zobec, ki je ob kitarski spremljavi Matica Plemenitaša zapela tri skorajda ponarodele slovenske popevke, katerih avtor je seveda včerajšnji slavljenec. (mit) 1 % ■ j Ylenia Zobec mit cmedia priloga primorskega dnevnika prijeten dom gradbeništvo DELOVANJE ZUNANJIH CEVI, PRAZNJENJE GREZNIC, KLEPARSTVO Okrog hiše je vedno dovolj večjih in manjših opravil, ki zahtevajo določeno znanje in spretnosti, velikokrat tudi pomoč strokovnjakov. O delovanju zunanjih cevi ne vemo toliko, da bi se lahko lotili dela kar sami, tudi praznjenje greznice je najbolje prepustiti specializiranim podjetjem, strešno kritino na hišo pa pritrdijo kleparji. La Combustibile s.m. TRST - DOMIO 3d - TEL040.S2I331 - Wim.llCOntastlHIII.CIII b Diesel goriva A Kurilno olje za ogrevanje 0 Dostava na dom drvi in peletov 6 Peči in štedilniki na drva in pelete PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI S TU NAMERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik« Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113* Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it Delovanje zunanjih cevi Zunanje cevi običajno rabimo za hišno, ulično in kabelsko kanalizacijo, drenažo in vodovod. Ko govorimo o transportu odpadnih voda, je varen in čvrst cevni sistem najpomembnejši pogoj za preprečevanje onesnaževanja okolja. Kanalizacijski sistemi bi morali zagotavljati vsaj 100 let zanesljivega in nemotenega odvajanja stalno naraščajoče količine odpadnih voda v čistilne naprave. Poznamo več vrst kanalizacijskih cevi, ki jih ločimo med seboj glede na material, iz katerega so izdelane. Najbolj v uporabi so trdi polivinilklorid PVC-U (unplasticised PVC), termoplastičen polietilen (PE) in polipropiien (PP). Hišna kanalizacija Hišna kanalizacija se uporablja za odvajanje odpadnih in meteornih vod. Odpadne vode nastajajo v kuhinjah, kopalnicah, straniščih, garažah in povsod tam, kjer so umivalniki. Meteorne ali padavinske vode ob nalivih pritekajo s streh, se zbirajo na dvoriščih, raznih platojih in terasah. Navpičnih vodov naj bo čim manj. Pri enodružinski hiši je priporočljivo, da postavite kopalnico pod kopalnico in kuhinjo pod kuhinjo. Razpored teh dveh prostorov je namreč zelo pomemben za učinkovito izvedbo kanalizacije. Med navpično kanalizacijo zunaj objekta lahko štejemo tudi žlebove, ki odvajajo meteorno vodo s strehe v poniko-valnico. Pri načrtovanju hišne kanalizacije bodite pozorni na čim krajše zbiralne vode in priključke, ki vodijo od sanitarne opreme do navpičnega voda, ti pa v osnovni vod zunaj objekta do javnega kanala. S tem se izognete morebitnemu zastajanju odplak v ceveh. Ob tem upoštevajte tudi predpisane minimalne naklone in dimenzije. Da preprečite prehod smradu, ki se sprošča pri razkrajanju in razpadu odplak, mora biti vsak odtok opremljen s smradno zaporo, t. i. sifonom. Hišno kanalizacijo priključite na javni kanal s cevmi F 200 mm (najmanjši dovoljeni premer znaša F 150 mm) z vsaj 2 odstotka padca in pod kotom 45 ° v smeri toka vode v kanalu. Pri klasični izvedbi se je hišni priključek priklopil v zgornji polovici kanalske cevi. Zdaj najpogosteje uporabljajo fazonske priključne kose, s katerimi se priključujejo v višini osi kanala. Revizijski jašek ali čistilni pokrov morate vgraditi na vseh spremembah smeri ali padca hišnega voda. Slepih jaškov ne delajo več. Priključitev hišne kanalizacije na javno je dovoljena samo s soglasjem komunalnega podjetja. Kanalske vode hišne kanalizacije morate položiti dovolj globoko, da jih zaščitite pred zmrzovanjem ter dinamično in statično obtežbo. Izkope morate narediti v predvidenem padcu (večji od 2 odstotkov) in dno jarka izravnati. Če teren ni dovolj čvrst, je potrebno Ulična kanalizacija Cevi in spojni kosi iz nemehčanega polivinilklorida (PVC-U) za ulično kanalizacijo so osnovni gradniki cevnih sistemov, položenih v zemljo in delujočih večinoma v pogojih težnosti (s prosto gladino). Cevni sistemi se že vrsto let uspešno uporabljajo ter v celoti ustrezajo zahtevam za zanesljivo zbiranje in odvajanje meteornih vod, gospodinjskih, fekalnih in industrijskih (agresivnih) odplak. Cevni sistemi iz PVC imajo vrsto prednosti pred cevovodi iz tradicionalnih materialov (kot so beton, armirani beton, duktilna litina), med katerimi so najpomembnejše: izredna korozijska odpornost; idealno gladka notranja površina, ki do- nasuti pesek ali gramoz. Celotno kanalsko omrežje naj bo iz kakovostnih cevi. Stike med cevmi je potrebno zatesniti. Preden padavinska voda odteče v kanalizacijo, mora iti skozi peskolov, ki je običajno postavljen na mestu, kjer se kanalizacija lomi iz navpičnega v vodoravni položaj. Odtoke je potrebno zavarovati pred zmrzovanjem. Priključki naglavni navpični vod tvorijo kot 60°. Revizijski element vgradite, če se navpična smer lomi za več kot 30°. Cevi za hišno kanalizacijo so izdelane iz polipropilena, ki je termopla-stična smola, polimer brez vonja in barve. Njegove najpomembnejše lastnosti so visoka odpornost na mehanske poškodbe in večino kemičnih snovi, zelo odporen je na detergente in tenziokative tudi pri visokih temperaturah, raztopljene anorganske soli v vodi, nizko koncentrirane anorganske kisline, bazične raztopine, alkohole in nekatera olja. Ni odporen na močne oksidante, klora žvepleno kislino, 100-odstotni oleum, hlapečo nitratno kislino in halogene ogljikovodike. Ni primeren za lepljenje. voljuje odlične hidravlične lastnosti; zelo dobro odnašanje odplak in bistveno zmanjšanje nastanka usedlin; majhna masa, ki omogoča lažji transport in enostavnejšo vgradnjo; izredno široka paleta najrazličnejših spojnih, razdelilnih in reducir-nih kosov, ki omogočajo izpolnitev praktično vseh zahtev pri izvedbi kanalizacijskih cevnih sistemov, ki so položeni v zemljo; hitra in enostavna montaža cevnih sistemov; doseganje popolne tesnosti cevovoda; velika trajnost cevovodov in minimalni stroški vzdrževanja; enostavna možnost uporabe PVC cevi in elementov za sanacije obstoječih kanalizacijskih cevovodov. Obstajajo tudi dvoslojne cevi iz polipropilena blokkopolimera (PP-B) in polietilena visoke gostote (PE-HD). Kabelska kanalizacija V hitro razvijajočem se svetu je treba nujno iskati rešitve, ki enostavneje in trajneje rešujejo probleme izredne ekspanzije informacijske in elektroenergetske infrastrukture. Veliko vlogo pri širjenju tovrstnega omrežja imajo cevi iz PVC, ki omo- tmedia priloga primorskega dnevnika prijeten dom gradbeništvo gočajo enostavno in hitro vpeljavo kablov ter nudijo odlično zaščito pred mehanskimi in drugimi škodljivimi vplivi okolja. Uporabljajo se pri gradnji cest, tunelov, železniških prog in drugih prometnih, stanovanjskih ali industrijskih objektov ter za zaščito že obstoječih, v zemljo položenih kablov. Prav tako pa tudi tam, kjer je že med izvajanjem gradbenih del v bližnji prihodnosti pričakovana širitev komunikacijskega ali elektroenergetskega omrežja ter se je s pravilnim načrtovanjem in polaganjem praznih cevi možno izogniti poznejšemu izkopavanju in obsežnejšim gradbenim posegom. Cevi iz PVC so primerne za najrazličnejše vrste kablov, kot so: telefonski kabli, kabli za televizijsko kabelsko omrežje, optični kabli, visoko in nizkonapetostni elektro kabli, kabli za cestno, železniško ter drugo prometno signalizacijo. Primerni so tudi cevni sistemi iz polietilena. Vodovod V preteklosti so se za vodovodno inštalacijo uporabljale vroče pocin- inštalacijo vodovodnega omrežja, pri čemer se cevi razlikujejo tudi po postopku zamreženja, in sicer obstajajo cevi s kemično-peroksidnim, silanskim in elektronskim zamre-ženjem, zamreženje pa je pri tem namenjeno preprečevanju difuzije kisika v vodo; -polibutena in polipropilena; -večplastne cevi iz mešanice različnih materialov, s čimer dosežemo, da cev združuje dobre lastnosti posameznih materialov. Prednosti plastičnih cevi so v višjih možnih temperaturnih obremenitvah, daljši življenjski dobi, upogljivosti, manjšem uporu vode, ekološki ugodnosti, poleg tega pri uporabi plastičnih cevi ni nevarnosti nastanka korozije. Naravni viri, med njimi tudi pitna voda, so čedalje bolj cenjeni, zato je vedno pomembnejši tudi način izpeljave vodovodnega omrežja. Ključni material za cevi je polietilen, ki so ga v zadnjih letih zelo izpopolnili. V uporabi je že tretja generacija polietilena za cevne sisteme. kane železne cevi. Problem teh cevi je v tem, da jih ne smemo kriviti, nadaljnjo težavo pa predstavlja korozija, ki nastane ob sočasni uporabi cevi iz različnih kovin, predvsem pri spojih med železno in bakreno cevjo. Pocinkane železne cevi nadomeščajo plastične cevi, ki so izdelane iz različnih materialov: -trdega polivinilklorida, če so namenjene inštalaciji vodovodnega sistema za pitno vodo do temperature 20° C; -kloriranega polivinilklorida za vodo višjih temperatur; -polietilena z visoko gostoto, predvsem za javno vodovodno omrežje; -zamreženega polietilena za hišno Drenaža Cevi za drenažo se uporabljajo povsod tam, kjer se pojavljajo presežki vode - meteorne vode, visoke podtalnice ali na močvirnatih zemljiščih. Z ustreznim zbiranjem in odvajanjem vode se doseže ustrezna vlažnost kmetijskih zemljišč, osušijo površine, namenjene športno--rekreativnim objektom, ali odvaja odvečna voda v času del ali tudi po končani gradnji prometnih, industrijskih in stanovanjskih objektov. Izbirate lahko med enoslojnimi in dvoslojnimi drenažnimi cevmi iz PVC in nemehčanega polivinilklorida (PVC-U). POegoterPO Trgovina za topel dom! TOPLOTNE ČRPALKE PEČI NA PELETE KOTLI NA DRVA OSTALI INŠTALACIJSKI MATERIJAL www.megaterm.si info@megaterm.si PE Koper I Šmarskacesta4, 6000 Koper I t.+386 (08) 205 65 37 PE Postojna I Volaričeva ulica 5c, 6230 Postojna I t.+386 (05) 726 21 96 PE Nova Gorica I Cesta 25. junija 1g, Kromberk, 5000 Nova Gorica I t.+386 (05) 333 40 77 Praznjenje greznic Praznjenje greznic in lovilcev maščob je nujnost, da preprečimo onesnaževanje naravnega okolja z nevarnimi odpadki. Najsodobnejša oprema specializiranih podjetij omogoča varno in kvalitetno čiščenje greznic, delavci pa so za to delo strokovno usposobljeni. Maščobe in olja so nevarni odpadki in zelo težko razgradljivi v naravnem okolju. Še posebej pri maščobah in oljih iz predelane hrane obstaja nevarnost, da se razvijejo nevarne bakterije. Lahko pride tudi do onesnaženja podtalnice, če se praznjenje greznic in lovilcev ne opravi pravočasno in redno. Biološke greznice se uporabljajo tam, kjer ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje. Obe načeloma delujeta po istem principu, le da je greznica bistveno manjša in običajno služi le eni hiši. Ob praznjenju vsebino greznice odpeljejo na čistilno napravo, kamor se iztekajo tudi odplake iz kanalizacijskega omrežja. Tam se odplake prečistijo in iz čistilne naprave odte-čejo kot okolju neškodljive snovi. Ob pravilnem in rednem vzdrževanju greznice lahko služijo svojemu namenu tudi več desetletij. Strokovnjaki izpraznijo greznico, veliko do 10 kubičnih metrov, v pol ure. Kleparstvo Ko ste za svoj dom, poslovni ali drug objekt že izbrali pravo strešno kritino, jo morate še primerno zaščititi. Potrebna bo montaža snegolovov, strelovoda, vogalnika, zaključnih in dimniške obrobe, žlebov in žlot. To naredijo kleparji, ki nudijo še druge storitve, kot so: pokrivanje kupol, stolpov ter atik in ksimsov z ravno pločevino, montažo žlebov, odtočnih cevi, raznih zidnih, vetrnih, zaključnih obrob in žlot, strešnih oken, dimnih oblog, dimnih obrob in kap, okenskih polic, točkovnih in linijskih snegobranov, kupol in svetlobnih trakov ter oblaganje napuščev. Obrobe služijo kot estetski in funkcionalni zaključek strehe. Z njimi zatesnijo preboje strehe, žlote pa bodo odvisne od kritine, ki ste jo izbrali, in načina pokrivanja strehe. Snegolovi bodo preprečili nenadno drsenje snega s strehe. Njihova razporeditev bo odvisna od naklona strehe in snežne obremenitve, izbirate pa lahko med točkovnimi in linijskimi. Svoj objekt lahko zaščitite pred udarom strele s pravilno montažo strelovodnega sistema na strehi in odvoda v zemeljska tla. Velikost in premer žlebov sta odvisna od velikosti strešine, naklona strehe in lokacije objekta. BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA boj KM mm ¿ n NOVO gS&k in Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 A carpinus OUTLET PELLET maloprodaja od 3,60 €/15 kg URNIK ponedeljek - petek: 7.00-19.00 Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31 6240 Kozina www.carpinus.si HA RAZPOLAGO 'PLOŠČADI IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST TR0U \I1SINE www.tecnonole • • A I . I t mimwHM Artematica Yifrum with New Lógica System "jiitÊ&M TRŽIČ, ul. C.A. Colombo 14, Tel. 0481.40540 • Faks 0481.40929 • e-mail: atriointerni@hotmail.it 14 Sobota, 12. marca 2016 KOMENTAR K ARHIVSKIM DROBCEM O ZLOČINU V UL. ROSSETTI Primorski ki Ji Ravel Kodrič 4/4 »Neki Hravar ... meni se zdi, da je bil morda on kriv.« [Masten tisk in opombe v oglatih oklepajih sredi dokumentarnega gradiva v poševnem tisku so avtorjeve] Le na videz smo se oddaljili od trojnega umora v ul. Rossetti; odskok je bil pač potreben, da razumemo, kam je s svojim pismom Joži Vilfanu meril Jožko Schiff, ko je izrecno obdolžil Narodno Edinost, da je umor naročila. Čas je torej, da se vrnemo k osrednji temi oziroma k drugemu kraku rogovile: odkod neki »gestapovski morilci» v ul. Rossetti. O zločinu samem ni le tržaška policija uvedla preiskave, pač pa je redni kazenski preiskovalni postopek uvedlo tudi tržaško sodišče. Prekinilo ga je z običajnim obrazcem »non luogo a procedere» (značilno je, da se tako glasi tudi naslov zadnjega, odličnega romana Claudia Magrisa, ki se ne le v osebi že omenjenega domobranskega stotnika Janka De-beljaka bežno dotika naše teme ...) po skoraj 4 mescih šele 5. junija 1944. Na zajeten sodni spis v Tržaškem državnem arhivu je tudi mene prva prijazno opozorila prof. Marta Ivašič. Za napotek se ji najprisrčneje zahvaljujem. V spisu ne ležijo le že znani foren-zični in balistični izsledki, ki jih hrani tudi Državni arhiv Slovenije v fondih leta 1945 zaplenjenega tržaškega policijskega arhiva in ki jih je leta 1996 objavil Zdenko Zavadlav, temveč tudi izsledki obdukcij, izjave prič pred policijskimi oblastmi in pred preiskovalnim sodnikom ter siceršnja poročila, izjave in dognanja političnega urada tržaške kve-sture, da ne omenjam skrbnega popisa zaseženih bolj ali manj dragocenih predmetov in vseh mogočih potrdil o korakih, ki jih pač kazenski postopek veleva. Preden se pomudim pri nekaterih značilnih podrobnostih in jih primerjam s povojnimi pričevanji sodobnikov, sodim, da je prav, da bralce seznanim z drugim, izčrpnejšim, še vedno le vmesnim (do sklepnega pač ni prišlo zaradi prekinitve postopka) poročilom političnega urada tržaške kvesture. 11 dni po zločinu in 10 dni po prvem policijskem poročilu dežurnemu preiskovalnemu sodniku je kvestor Roberti poročal sodišču, da so policisti tudi s pomočjo zaslišanih prič naknadno ugotovili da: »so se morilci polastili Vukove in Zajčeve listnice, ki sta vsebovali pri prvem kakih 10 tisoč lir, pri drugem pa od 5 do 6 tisoč lir, ter dragocenosti iz priloženega seznama, ki so bile last gospe Vuk. Poleg tega se pogreša mošnjiček z zadrgo, ki ga je dr. Zajc običajno nosil v zadnjem desnem žepu hlač in ki je v njem po navadi hranil 4 zlate Napoleone po 10 frankov in 4 po 20 frankov. Na osnovi skupka pridobljenih izsledkov ter obdukcij trupel pričujoči urad potrjuje domnevo, da je bil zločin storjen iz političnih vzgibov in ne z namenom kraje. Dogajanje v stanovanju Vukovih je mogoče z dokajšnjo mero verodostojnosti rekonstruirati takole: Ob določeni uri, ki je ni bilo mogoče natančneje določiti, ker se je trojica neznancev neopažena povzpela po stopnicah, so se le-ti zglasilipri zgoraj omenjenem stanovanju ter so gospe Vuk, ki je bila v stanovanju sama, dejali, da so policijski agentje ali kaj podobnega. Ker niso našli njenega moža, so žensko povabili, naj se napravi, ker bodo morali oba pospremiti v nekakšen urad. Ko je prispel dr. Zajc, so se morilci znašli pred nepredvidenim dejstvom; vsekakor so ga privedli v jedilnico. Ob Vuko-vem prihodu so še njega privedli v jedilnico, kar pojasnjuje, zakaj smo našli oba s še zapetima plaščema. Po vsej verjetnosti sta bila Zajc in Vuk ob prihodu preiskana ter sta jima bili odvzeti listnici, Zajcu pa tudi mošnjiček, medtem ko so dragocenosti, ki so tičale v kristalni skrinjici, ki je ležala na predalniku z zrcalom Tloris jedilnice v ul. Rossetti s položajem trupel in najdenih tulcev v spalnici, izmaknili, ko je bila gospa Vuk še sama doma. Od 20:30, ko se je Vuk vrnil domov, do 20:55, ko so odjeknili streli, je v obe-dovalnici bržkone potekalo nekakšno prerekanje, nakar so neznanci streljali na žrtve iz neposredne bližine in se nato kar se da naglo oddaljili.» Povojno pričevanje Zajčeve vdove gospe Marije roj. Prešern pisatelju Ful-viu Tomizzi, avtorju romana »Gli sposi di via Rossetti», dopušča sicer domnevo, da je Zajčev prihod pomenil neznancem nemara manjše presenečenje kot se je zanj izkazalo njihovo početje z njim. Saj naj bi jih bil že sam - menda ne neopažen - zagledal po stopnicah, ki so vodile k Vukovim, ob svojem prvem, prezgodnjem, zaradi Stankove odsotnosti prekinjenem večernem obisku doma pri njih, pravzaprav šele zgolj pri njej. A to naj bo rečeno v razmislek le mimogrede ... Pomembnejše je dejstvo, da policijska rekonstrukcija zvesto ponazarja prizor, ki se je v prvih mescih tistega leta nemalokrat ponovil na pragu prene-katerega tržaškega stanovanja ne le slovenskih družin ... Le da so se pri slovenskih družinah oglašali, bodisi uniformirani ali v civilu, pač slovenski pomožni policisti SS-ovske komande na Trgu Oberdan 4. Ali z besedami pisatelja Borisa Pahorja: »Tista past, v katero se je ponavadi kdo tudi ujel, je bila slovenščina, ki je dvajset let nismo imeli, katere se je potem človek veselil, ko se je lahko sproščeno pogovarjal z domobranci, ki so se izdajali za partizane». Eden prvih in vsekakor najbolj znani ter bodisi literarno kot spominsko že večkrat obdelani primer se nanaša namreč prav na aretacijo člana Mestnega Odbora Osvobodilne Fronte Borisa Pahorja na domu v ul. San Nicolo 13, ko so ga še pred zoro 21. januarja 1944 trije uni-formiranci pod vodstvom policista v ci-vilu, sami Slovenci a ne domačini, odvedli na predhodno, »slovensko» zaslišanje »v prvo nadstropje neke stanovanjske hiše v ul. Mercadante». Zvečer so ga pa že izročili gestapu na trgu Oberdan. Pahor rad poudarja, da je šlo za ljudi, ki bi jim že po govorici ne mogel prisoditi, da so doma na Primorskem. Podatek si velja priklicati v spomin ob primerjavi s pričevanjem hišnice in vrata-rice gosposkega stanovanjskega poslopja v ul. Rossetti pred policijskimi oblastmi. Opozoriti velja še, da je šlo za Slovenko, ki se je rodila in je odraščala v Sežani in se že odrasla primožila v Trst. Med drugim je povedala, da so se s hčer- jo in neko stanovalko zadrževale v vratarnici, ko so ob 20:55 zaslišale več strelov, takoj zatem loputanje z vrati in brž že tudi korake, ki so se spuščali po stopnicah. Tedaj so vse tri planile na stop-niščni podest in opazile tri mladeniče v svetlih dežnih plaščih ter z baskovko na glavi. »Vprašala sem jih, kaj se dogaja, in eden od njih mi je odvrnil: 'zgoraj streljajo'. Besede je izrekel v italijanščini s tujim naglasom. Vtis sem odnesla, da so mladeniči, ki jih nisem mogla dobro razločiti v obraz, ker so si privzdignili zavihke dežnih plaščev, Slovani; vsekakor izključujem, da bi le-ti utegnili biti Tržačani.» Ni težko si predstavljati, da je slednje pristavila na izrecno zasliševal-čevo vabilo, naj po možnosti natančneje določi njihovo poreklo. Vsaj za vra-tarkinega redkobesednega sobesednika, če že ne za njegova molčeča pajdaša (a po njenem mnenju tudi zanju ...), smemo torej dovolj zanesljivo trditi, da ni bil ... Šempolajec. Zgodovinar Boris Mlakar pa je v svojem delu »Domobranstvo na Pri-morskem» (str. 61-62) že pred več kot 30 leti opozoril na navsezgodnji nastop posebne skupine domobrancev na Primorskem pod vodstvom poročnika Marjana Lavriča na malone samovoljno pobudo Leona Rupnika - saj njegove pristojnosti »prezidenta Ljubljanske pokrajine» niso segale čez rapalsko mejo na Primorsko - in to še preden je Odilo Globočnik sploh zasnoval Slovenski Narodno Varnostni Zbor in smernice zanj poslal polkovniku Koka-lju. 15. novembra 1943 je namreč Lavrič privedel iz Ljubljane v Trst 29 domobrancev, ki so bili dodeljeni nemški varnostni policiji. Mlakar v tej zvezi pojasnjuje, da še »Nemcem ni bilo povsem jasno, kam ti Slovenci spadajo, ali so policisti v ožjem smislu, ali pa pripadajo k SS.» Sredi decembra so Nemci Lavričeve može »dodelili SS-Karstwehr bataljonu, premestili dve desetini v Gradišče [ob Soči], medtem ko je ena [desetina, namreč], pod vodstvom narednika Janeza Špeha ostala v Trstu. [omissis] Sam Rupnik je tedaj potrdil, da ta domobranski odred ni bil v nikakršni zvezi niti s Kokaljem niti s štabom domobranstva v Ljubljani, marveč je podrejen le SS-komandi v Trstu.» Rupnik je tudi »v svoji povojni 'pro-memorii'glede tega omenil, da je La-vričeve domobrance poslal na Primorsko po zahtevi načelnika štaba Gruppen-fuehrerja Globočnika - gosp. Sturm-bahnfuehreja Lercha» [Korošca Ernsta Lercha, spet drugega, pomembnejšega nacista, ki prav tako nastopa v najnovejšem Magrisovem romanu ...]. O posebni vlogi tržaške skupine domobrancev »pod vodstvom narednika Janeza Špeha» zgovorno priča interni dopis, ki ga je »PoveljnikSlov. Nar. Var. Straž goriške pokrajine» naslovil na polkovnika Antona Kokalja, neposredno Odilu Globočniku podrejenega »Inšpektorja SNVZ v Trstu», 31. V. 1944: »[omissis]... Treba je preprečiti delovanje tržaškega Ispettorata [Javne Varnosti, proslule 'bande Collotti'], ki se prav nič ne briga za številne italijanske komuniste, ki hodijo svobodno okoli, preganja pa Slovence [v resnici je Gaetano Collotti imel v moštvu tudi Slovence in ne drži, da bi italijanskim borcem prizanašal]. Istočasno pa izpuščajo glavne terence [aktiviste OF v domačem okolju], kot se je to zgodilo v Solkanu in Kobaridu. Goriških terencev, katerih imenik smo predložili pred 4 tedni [očitno Collottiju konec aprila], pa še sedaj niso zaprli. Treba je izposlovati, da bo policijski vod SNVS imel dostop in vpogled v akcijo SD [nemške Sicherheitsdienst, var-nostno-obveščevalne službe] po deželi. Dobro bi bilo, če bi se tudi pri SD v Gorici ustanovila taka grupa, kot je bila Špehova v Trstu.» Res škoda, da ta raziskovalna sled v robidovju slovenskega sodelovanja z okupatorjem na Tržaškem, ki jo je zgodovinar Boris Mlakar že davno izsledil in ponudil, še ni doslej zamikala mlajšega, neobremenjenega rodu zgodovinarjev; kajpak zlasti takih, ki bi se z obvladovanjem nemščine znali ročno okreniti med svežnji ohranjenih nacističnih arhivov. Daničini mami gospe Emi Colja (ne pa očetu) je bilo z mučnim pričevanjem pred političnim uradom kvesture in pred preiskovalnim sodnikom prizane-šeno. Pač pa premore Odsek za Zgodovino in Etnografijo pri Narodni in Študijski Knjižnici v Trstu njeno dokaj zanimivo pričevanje, ki ga je 12. januarja 1959 zapisala zgodovinarka Milica Kacin Wohinz. Ni mi znano, da bi ga kdo doslej pri svojih raziskavah o trojnem umoru kdaj navajal, zato ne bo odveč, če bralca z njim seznanim vsaj v delu, ki se nanaša na žaloigro v ul. Rossetti: »Stanko je bil tri tedne doma, nato sta se z Danico pripravljala na odhod v partizane, toda so ju 10. marca 1944, dva dni pred nameravanim odhodom, umorili na domu. K zetu so prihajali domobranci, da bi ga pridobili na svojo stran, prihajal je n. pr. neki Jazbec [z istimi nameni se je dr. Ernest Jazbec kaka 2 meseca prej sukal tudi okrog Borisa Pahorja, dokler niso slovenskega pisatelja slovenski gestapovski pomagači odvedli zdoma], ki je kasneje v Dahau [sic] umrl. Hči je verjetno imela med znanci nekoga, ki je delal na dve strani, odtod je prišla provokacija. Neki Hravar [pravilno Leo Wolfgang Harrauer, partizanski dezerter in SS-ov-ski pomožni policist, krivec padca desetin tržaških ilegalk in ilegalcev OF, rojen v Ljubljani 16. 06. 1914, umrl v Trstu v ul. Perarolo v Barkovljah pod partizanskimi streli 23. 01. 1945] je bil najprej v partizanih nato pa je v Trstu izdajal, meni se zdi, da je bil morda on kriv. 10. marca je bil Stanko pri nas na večerji z nekim znancem [doslej povsem prezrt podatek; res škoda, da ni zasliševalka pri njem kaj bolj vztrajala], Danica pa ni prišla na večerjo. Ob osmih zvečer je odšel in je rekel, da ima sestanek z nekim profesorjem Zajcem [o dolžini Vukovega znanstva z dr. Zajcem se pričevanji vdove pred policijo in pred pisateljem Tom-izzo razhajata, kar seveda ne preseneča, zastavlja pa dodatna vprašanja]. Ob deveti uri zvoni pri nas telefon, vratarica hiše, kjer sta stanovala Stanko in Danica je vprašala, če imamo mi ključ od njunega stanovanja, povedala je, da je slišala strele v stanovanju. Mene niso pustili vstopiti, vendar sem vdrla v sobo, nudil se mi je strašen prizor, vsi trije z Zajcem vred so ležali mrtvi na tleh ob polni razsvetljavi svetilke [za Zajca podatek ne drži; zgrudil se je iz sedečega v ležeči položaj čez dve sosednji stolici ob jedilni mizi]. Vra-tarica je povedala, da so šli k njim trije moški, nato so se zaslišali streli, moški pa so bežali po stopnicah in odgovorili, da so streljali nanje. To je bila »črna roka», komisar policije je rekel, da bodo morilce izsledili vendar se to ni zgodilo.» Zanimivo in prav tako doslej spregledano pa je tudi pričevanje partizanske učiteljice Anice Božič - »Urške» (Dani-čine prijateljice, po letih vrstnica Borisa Pahorja, živi v Kopru) v zapisu Draga Pahorja 31. 1. 1976 (hrani OZE NŠK Trst, op. RK): »Nekaj dni pred tragedijo je Urška bila poslana s Pivke k Vuku s pozivom, da pride čimprej z ženo na Pivko, ker da je v Trstu izpostavljen veliki nevarnosti: Danici je bilo ponujeno mesto učiteljice na Bujah 'kjer bi bila dobro skrita in na varnem'. Med Urškinim obiskom je Vuk sprejel v obisk nekega moškega, s katerim je imel v sosedni sobi ostro razpravo. Po obisku je bil Vuk vidno razburjen. Urški je dejal, da se bo pozivu odzval in da je za OF, a da ne pojde na Pivko, temveč na Kras. Ema Tomažič Urška se je spoznala s Tomažičevi-mi že prej in je nekoč spala tudi pri njih.» Le slaba dva tedna po umoru je Oblastni Komite KPS za Primorsko Slovenijo 23. marca 1944 naložil Okrožnemu Komitetu KPS za Trst v povsem internem, torej slehernih propagandnih ali kakršnihkoli zavajajočih namenov prostem dopisu, sledeče (podčrtava v izvirniku): »Umor dr. Stanka Vuka in njegove žene nas opominja, da je bela garda pripravljena na vse zločine, da onemogoči delo ljudem, ki delujejo v Osvobodilni fronti. To nam nalaga dolžnost, da take ljudi posebno zavarujemo! Zato vam naročamo, da takoj preko Okrožnega odbora OF stopite v stik s tovarišem Č. [Čermeljem Lavom?], ki prevaja za vas sklepe AVNOJ-a, in s tovarišem F [Ferfoljo Josipom], ki ga njegovi krogi med sabo imenujejo Očka, ter ju povabite na osvobojeno ozemlje. Sporočite jima, da ju vabi POOF [Pokrajinski Odbor Osvobodilne Fronte] v želji, da postaneta njegova člana. Resno pa ju opozorite tudi na nevarnosti, ki jima groze. Nemudoma stopite v stik tudi z dr. A. K. [tigrovcem Angelom Kukanjo], ki se je baje te dni vrnil iz [dolgoletnega] zapora. Sporočite nam, kakšen vtis ste dobili iz razgovora z njim. Zanima nas, ali bi bil pripravljen tudi on priti na osvobojeno ozemlje in ali je njegov ugled med traškimi Slovenci tako velik, da bi njegov podpis imel kako veljavo. V razgovoru z njim se sklicujte na tov. Toma [Brejca].» Vse kaže, da so si slovenski komunisti in partizanski varnostniki v Trstu šteli zločin v ul. Rossetti v zares pekoč poraz, še več, v naravnost šolski primer nezadostne čuječnosti, ki naj bi se - bog ne daj - ne ponovil pri še kateri od osebnosti, s katerimi si je KP v tistem posebno kočljivem obdobju še posebej prizadevala izpričati na Primorskem politično širino Osvobodilne Fronte. Bralec, ki je količkaj sledil časopisnim praskam, ki jih je v zadnjih dveh letih sprožilo nekaj zapisov ob 70. obletnici poboja v ul. Rossetti, je najbrž opazil, da sem se kar se le da ognil obravnavi vloge njegove ljubljanske žrtve. Pa ni, da bi si o njej ne bilo mogoče na osnovi še neobjavljenih a dostopnih podatkov zamisliti nekaj med seboj tudi protislovnih domnev. A kot je iz zapisanega razvidno, neodgovorjenih vprašanj v zvezi z obravnavano temo ne bo tako kmalu zmanjkalo. Prav bo, da si nad njimi zaviha rokave tudi mlajši rod zgodovinarjev. (Konec) o w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Predstavniki družbe Eni pri županu Obljubljajo več nadzora • • m • • ■ v in informacij za občane Razmišljajo o odprtju informativne točke, kjer bi goriškim odjemalcem nudili vsa potrebna pojasnila in informacije o računih za plin. To možnost so županu Etto-reju Romoliju včeraj nakazali predstavniki družbe Eni, ki se je znašla v središču polemik zaradi računov, o katerih mnogi Go-ričani menijo, da so pretirano visoki, nejasni ali celo napačno izračunani. Srečanja na županstvu, za katerega sta se zavzela župan in občinski odbornik Guido Pettarin, sta se udeležila vodja komerciale za severno Italijo Fabio Rullo in Vincenzo Vigano, odgovorni za fakturiranje. Romoliju sta sogovornika zagotovila, da je družba Eni že po prvih protestnih klicih sprožila preiskavo s ciljem, da preveri, ali je pri izdajanju računov res prišlo do napak. Hkrati je upravitelje poslovalnice v Marco-nijevi ulici pozvala, naj izboljšajo informativne storitve za odjemalce, ki prosijo za pojasnila glede položnic, in naj ne bodo vsiljivi pri predstavljanju komercialne ponudbe družbe. Rullo in Vigano sta po drugi strani izpostavila, da se je zaradi previsokih računov za plin pritožil le minimalen delež odjemalcev. »Upoštevati je treba, da smo v goriški pokrajini izdali 170.000 računov. Protestiralo je le 0,2% odjemalcev,« sta povedala Rullo in Vigano ter pristavila, da namerava družba Eni kljub temu »pozorno preučiti vsak primer in sproti nadzirati situacijo«. Ro-moli je sogovornika pozval, naj se družba potrudi in dokaže občanom, da je ravnala korektno: »Videl sem razjarjene ljudi. Če želi družba ponovno pridobiti zaupanje odjemalcev, mora čim prej ukrepati: preveriti mora pravilnost vsakega računa in okrepiti svojo prisotnost v mestu z informativnim uradom, ki mora biti ločen od komercialnega.« Rullo in Vigano sta povedala, da družba išče dodatne prostore za izboljšanje svoje dejavnosti, hkrati pa je okrepila nadzor. Srečanja se je udeležila tudi Donatella Gironcoli, pokrajinska odbornica in predstavnica odbora Bollette pazze, katerega člani in somišljeniki so se včeraj zbrali na dvorišču županstva. Odbor je po javnem srečanju v Kulturnem domu preučil številne račune za plin ter ugotovil, da je marsikateri izmed njih zaradi pavšalnega obračunavanja porabe »prenapihnjen«. »Nekateri občani so zaradi previsokih stroškov začeli kuriti na drva ali uporabljati peči na pelete,« pravijo predstavniki odbora, ki so doslej ugotovili nepravilnosti pri 102 računih. Medtem ko se je župan srečal s predstavnikoma družbe ENI, so se na dvorišču županstva zbrali člani odbora Bollette pazze bumbaca gorica - Objavili razpis za izbiro izvajalca del Podturn bo dobil nov trg S sredstvi iz sklada Pisus bodo obnovili tudi trg pred stolnico - V prenovitvena dela bosta vložena dva milijona evrov Goriška občina je objavila razpis za izbiro izvajalca del za obnovo trga v Podturnu in trga pred mestno stolnico. Prenovitvena dela bodo izvedli s sredstvi iz sklada Pisus; skupno sta na voljo nekaj manj kot dva milijona evrov. Ponudbe bodo zbirali do 30. marca. V Podturnu bodo obnovili trg pred cerkvijo ter zadnji del ulic, ki vodijo do njega, to se pravi Veniero, Lantieri, Parcar, Lunga in Svevo. Na trgu pred stolnico pa bodo posadili tudi nekaj cipres in obnovili zelenice. »Nadaljuje se obnova mestnega središča, ki je bilo dolga leta prepuščeno samo sebi. Sprehod po mestu je vse bolj prijeten; Gorica je vse bolj zanimiva tudi iz turističnega vidika,« poudarja župan Ettore Romoli. Rl Sobota, 12. marca 2016 APrimorski ~ dnevnik 15 gorica - Projekt Za višješolce več Evrope in podjetništva Včerajšnja delavnica bumbaca V Gorici se je včeraj začel niz delavnic za višješolske dijake Piu Europa piu impresa, ki ga je goriška pokrajina zasnovala v sodelovanju z goriškim raziskovalnim inštitutom ISIG in ustanovo Area Science Park. V okviru projekta nameravajo odpreti pisarno v stavbi italijanskega klasičnega liceja v Gorici, kjer bosta omenjeni ustanovi na voljo vsem višjim srednjim šolam goriške pokrajine. »Še pred prerezom traku smo želeli projekt napolniti z vsebinami,« je dejala pokrajinska odbornica za šolstvo Ilaria Cecot in spomnila, da zadnja šolska reforma uvaja nova pravila na področju delovne prakse, ki jo morajo obvezno opravljati dijaki zadnjih treh letnikov višjih srednjih šol. »V tem okviru smo si zamislili delavnice, na katerih bo mladina spoznavala osnove podjetništva in snovanja projektov za črpanje evropskih sredstev,« je povedala Ce-cotova, po kateri se bo teh delavnic v letošnjem letu udeležilo okrog tisoč dijakov, število zainteresiranih pa je veliko večje. O delavnicah evropskega načrtovanja ter družbenih raziskavah, ki jih bodo dijaki opravljali pod mentorstvom raziskovalcev inštituta Isig, je spregovoril njegov direktor Daniele del Bianco, direktor ustanove Area Science Park Stefano Casaleggi pa je opisal cilje delavnic, med katerimi bodo dijaki spoznavali osnovne podjetništva, strateške sektorje deželnega gospodarstva, izkušnje uspešnih podjetnikov ipd. »Mladini želimo pokazati, po čem je največ povpraševanja v svetu dela,« je poudaril. Predstavitve projekta so se udeležili tudi nekateri ravnatelji, predsednik inštituta Isig Roberto Collini in Gianluca Madriz, predsednik goriške Trgovinske zbornice, ki bo projekt finančno podprla. Načrt za obnovo trga v Podturnu tržič-ronke-štarancan - Združitev Referendum bo 19. oz. 26. junija Dokončnega datuma še niso določili, vendar vse kaže, da bo referendum o združitvi tržiške, ron-ške in štarancanske občine 19. oz. 26. junija. Deželna vlada preverja, kateri od omenjenih dveh datumov bi bil boljši, potem ko so že izključili možnost, da bi bil referendum 5. junija sočasno z upravnimi volitvami v nekaterih občinah po deželi. »Zame ni nobene razlike; upam, da se bo vsa ta zadeva zaključila čim prej, saj imamo po občinah kar nekaj dela. Še vedno sem proti združevanju, saj me še niso prepričali, da je res koristno,« poudarja ronški župan Roberto Fon-tanot, medtem ko tržiška županja Silvia Altran zagovarja združitev treh občin, saj meni, da ne bi nikogar oškodovala. Štarancanski župan Riccardo Marchesan pravi, da bi bilo najbolj pametno izpeljati referendum 19. junija, ko je predvidena balotaža v večjih občinah v deželi. »Ne bom vnaprej povedal, kako bom glasoval, tako da naj volivci sami presodijo, kaj je za njihovo občino najboljše,« poudarja štarancanski župan Riccar-do Marchesan. V sredo se je spremenil prometni režim v ulicah Resistenza in Plinio v središču Tržiča, na kar opozarjajo cestni znaki tudi v sosednjih ulicah San Francesco in Assisi ter na Trgu Cavour. Po novem je Ulica Plino dvosmerna med kri- žiščema z Ulico San Francesco in povezovalno cesto, ki vodi proti večnadstropnemu parkirišču. Povezovalna cesta je ob tem postala enosmerna v smeri Ulice Plinio, ob njej so uredili šest parkirnih mest proti plačilu. Cesta, ki povezuje par- kirišče z Ulico Resistenza, je postala enosmerna v smeri Ulice Re-sistenza. Nazadnje so še zamenjali smer vožnje v Ulici Resistenza, po kateri se zdaj peljemo proti Ulici Mazzini. Ob njej so uredili štirinajst parkirnih mest proti plačilu. 16 Sobota, 12. marca 2016 KOMENTAR K ARHIVSKIM DROBCEM O ZLOČINU V UL. ROSSETTI Primorski ki Ji gorica-tržič - Porast obiska v obeh Kinemaxih Dober konec, še boljši začetek »V letu 2015 smo skupno našteli preko 227.000 gledalcev, kar je dober podatek. Še bolj spodbudno se je začelo letošnje leto, saj smo v zadnjih mesecih zlasti v Gorici zabeležili porast števila prodanih vstopnic in abonmajev. Odločitve, ki smo jih sprejeli, se obrestujejo,« je zadovoljen Giuseppe Longo, direktor družbe Transmedia, ki upravlja multikina v Gorici in Tržiču. Letošnje leto, pravi Longo, bo za goriško družbo posebno. »Prvega julija bo Transmedia praznovala 25. obletnico ustanovitve, decembra pa bo minilo 20 let od odprtja obnovljenega ki- Prvega julija bo Transmedia praznovala 25. obletnico ustanovitve, decembra pa bo minilo 20 let od odprtja obnovljenega kina na Travniku na na Travniku. 15 let bo letos dopolnil tržiški Kinemax, medtem ko bo festival za nagrado Sergio Amidei, na katerega smo vsi navezani, praznoval 35 let. Vse te obletnice bomo seveda primerno obeležili,« napoveduje Longo. V pričakovanju na niz praznovanj se vodstvo Transmedie veseli lanskega in letošnjega obiska. Lani so v tržiško kinod-vorano privabili 170.879 gledalcev, medtem ko so jih pred dvema letoma našteli 156.015. Dobro se je odrezal tudi goriški Kinemax, ki ga je leta 2014 obiskalo 54.454 ljudi, lani pa 56.404. »Tudi letošnje leto se je začelo na najboljši način. V Tržiču smo v prvih dveh mesecih prodali že 1247 abonmajev; lani smo jih v celem letu iz- dali 4950, pred dvema letoma 3800. Zanimivi so zlasti goriški podatki za januar, februar in marec: od prvega januarja do 10. marca 2016 smo prodali 20.003 vstopnice, v enakem obdobju lanskega leta pa 14.348. Zanimiva je primerjava z letom 2011, ko smo v prvih mesecih leta kljub številnim kakovostnim filmom in pomanjkanju konkurence - multikina v nakupovalnem središču v Vilešu še ni bilo -našteli 17.601 gledalca. Letošnji začetek je torej nadvse spodbuden,« poudarja Longo, po katerem na povečan obisk niso vplivale le filmske uspešnice, kot sta Povratnik z Leonardom Di Capriom in Quo vado? Checca Zaloneja. »Odločili smo se, da stavimo na kakovostno in raznoliko ponudbo. V treh dvoranah dnevno vrtimo po štiri ali pet filmov, tako da zadovoljimo vse okuse. Uspešne so tudi dejavnosti za otroke, ki jih izvajamo z mediateko, sodelovanja z raznimi združenji in lokali ter posebne abonmajske ponudbe za družine, študente ... Od začetka letošnjega leta smo v Gorici zbrali 505 abonen-tov, v enakem obdobju lani pa 335. Menim, da je ob omenjenih pobudah porast povezan tudi z željo Goričanov, da ostanejo v svojem mestu, ter privlačnostjo Hiše filma, ki postaja vse bolj zanimivo filmsko središče,« pravi Longo. V »letu obletnic« namerava Transmedia v Gorici izpeljati tudi vrsto del. »Obnovili bomo sedeže v drugi dvorani ter osvežili pročelje stavbe in videz Dvora Darka Bratine. Dalje načrtujemo obnovo zunanje razsvetljave in ureditev zadnjega dvorišča: razmišljamo o postavitvi klopi, ki bi jih lahko v poletnih mesecih uporabljali obiskovalci mediateke,« zaključuje Giuseppe Longo. (ale) Goriški Kinemax bumbaca nova gorica - Februarsko odkritje trupla na deponiji V zabojniku je bil še živ 59-letni Lokovčan je umrl v smetarskem kamionu med procesom stiskanja smeti - Policijska preiskava še poteka »Zadeva še ni dokončana, vendar lahko rečemo, da je del poškodb nastal za življenja, del pa že po smrti. Iz smetnjaka, v katerega mi ne vemo, kako je prišel - to je stvar policije - je bil stresen v smetarsko vozilo, ki smeti stiska in pri tem stiskanju so nastale tudi vse poškodbe,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil Jože Balažic iz inštituta za sodno medicino. Iz tega odgovora je moč sklepati, da je bil 59-letni Lokovčan v zabojniku za smeti in med tem, ko so ga skupaj s smetmi stresli v smetarski kamion, živ. Truplo Lokovčana so odkrili zaposleni na novogoriški Komunali, in sicer med praznjenjem smetarskega vozila na deponiji v Stari Gori. Zaradi vbodne rane na predelu vratu se je tedaj precej ugibalo ali ni moški morda bil zaboden in je to povzročilo njegovo smrt. »Rano na vratu je povzročila zlomljena ključnica. Poškodbe zaradi stisnjenja oziroma stiskanja v tovornjaku so bile obsežne in nedvomno tudi smrtne. Pokojni je bil pred nastopom smrti tudi alkoholiziran,« je včeraj pojasnil Balažic. Moški torej ni bil zaboden, umrl je v smetarskem kamionu med procesom stiskanja smeti. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kako se je znašel v zabojniku za smeti. Na novogoriški policijski upravi zadevo še preiskujejo. »V zvezi z najdbo trupla 59-letnega moškega z območja Mestne občine Nova Gorica 23. februarja letos na območju centra za ravnanje z odpadki v Stari Gori pri Novi Gorici vam v tem trenutku lahko potrdimo, da kriminalistična preiskava še poteka in ni zaključena. Policija nadaljuje z zbiranjem obvestil z namenom razjasnitve vseh okoliščin navedenega primera, o vseh ugotovitvah obvešča tudi pristojno Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici,« so včeraj pojasnili na novogoriški policijski upravi in dodali, da policija o izsledkih sodne obdukcije, ki jo je odredil preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Novi Gorici, še ni uradno se- Nesrečnega delavca je stisnil delovni stroj Za nesrečnega 52-letnega delavca so bile v četrtek usodne poškodbe, ki jih je dobil ob odpravljanju napake na delovnem stroju v anhovskem podjetju Esal. Kot smo poročali včeraj, se je delovna nesreča zgodila okoli 10.10. For-mirni koš delovnega stroja za proizvodnjo plošč strešne kritine je delavca zadel v predel hrbta in ga stisnil ob delovno površino stroja, zaradi česar je utrpel hude telesne poškodbe, vendar je bil pri zavesti. Do prihoda reševalcev so mu prvo pomoč nudili drugi delavci. Novogori-ški reševalci so ga z reševalnim vozilom odpeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer je popoldne umrl. O dogodku je policija obvestila preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča in državno tožilstvo v Novi Gorici, kasneje je bil na kraj delovne nesreče napoten tudi predstavnik delovne inšpekcijske službe. Preiskovalni sodnik je odredil sodno obdukcijo. »Kriminalistična preiskava okoliščin še ni zaključena in poteka v smeri suma kaznivega dejanja ogrožanje varnosti pri delu, zato drugih podrobnosti v tej fazi predkazenskega postopka javnosti ne moremo posredovati,« so sporočili s policijske uprave. (km) gorica - Tudi v slovenskem jeziku Šestdeset vodenih ogledov za odkrivanje zanimivosti Do konca leta bodo izpeljali 60 vodenih ogledov Gorice in jih promovirali s 35.000 zgibankami. »Končno se začenja prvi projekt, ki ga financiramo iz sklada Pisus in v okviru katerega si bo podjetje Arteventi prizadevalo za turistično ovrednotenje mesta in za odkrivanje njegovih lepot,« je včeraj povedal goriški župan Ettore Romoli, medtem ko so predstavniki podjetja Arteventi pojasnili, da je projekt štirijezičen. Tako vodeni ogledi kot zgibanke bodo v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini. Obiskovalce bodo skupaj s turističnimi vodniki iz združenja Scopri con noi pospremili na štiri različne vodene oglede, med katerimi bodo odkrivali grajsko naselje, versko zgodovino Gorice od Habsburžanov do Reformacije, oglejsko zapuščino v mestu in goriške arhive. Naslednji vodeni ogled bo v petek, 18. marca, ob 10. uri, ko bodo obiskali arhive; obisk bo v italijanščini, v primeru povpraševanja tudi v ostalih treh jezikih. Prva dva ogleda v slovenščini bosta v nedeljo, 3. aprila, ob 16. uri, ko bodo odkrivali grajsko naselje, in v nedeljo, 17. aprila, ob 16. uri, ko bo na vrsti odkrivanje verske zgodovine mesta. Udeležba je brezplačna, obiski bodo trajali približno dve uri. Število mest je omejeno, priporočljiva je rezervacija (tel. 320-6392571). Po dogovoru lahko brezplačno vodenje organizirajo tudi za šole, izobraževalne ustanove in druge skupine. Več informacij je na voljo na spletni strani www.visitegorizia.it. Več vodenih ogledov bodo izpeljali med septembrskim praznikom Okusi na meji. Zgibanka v slovenščini znanjena. »Drugih podrobnosti v zvezi s kriminalistično preiskavo v tej fazi preiskave širši javnosti zaenkrat še ne moremo posredovati, več o izsledkih preiskave bomo javnosti lahko poročali po njenem zaključku,« še dodajajo na policiji. (km) Kradel je tudi na Tržaškem Nabrežinski karabinjerji so 40-letnega Tržičana L.R. ovadili zaradi kraje. Pripisujejo mu nekaj desetin vlomov v avtomobile, ki so bili parkirani pred nav-tičnimi delavnicami v Ribiškem naselju v občini Devin-Nabrežina in v Tržiču. Moški je v avtomobile vlamljal dopoldne, ko so bili njihovi lastniki na delu v delavnicah. V avtomobilih je v glavnem iskal denar. Vlomil je tudi v neko stanovanje, ključe je pobral ravno v enem izmed avtomobilov. Izsledili so ga tudi s pomočjo pričevanj očividcev in domačinov. Zborovanje Zelenih Pokrajinska federacija Zelenih prireja danes med 14. in 17. uro zborovanje v agriturizmu Privanda v Moraru. Spregovorili bodo o potrati denarja za gradnjo intermodalnega pola v Ronkah, novega elektrovoda med Redipuljo in Vidmom, za obnovo raznih goriških ulic. Opozorili bodo na votlo sodelovanje med Gorico in Novo Gorico, spregovorili bodo o referendumu proti vrtinam v morskem dnu, ki bo 17. aprila, in o upravnih volitvah, ki bodo 5. junija v Moraru in Gradežu. Cecchelin v Kulturnem domu V goriškem Kulturnem domu bo danes ob 20.30 v okviru gledališkega festivala združenja Terzo teatro nastopil tržaški humorist Angelo Cecchelin s predstavo »Trieste-New York Andata & Ritorno«. Srečanje o težavah sodišča V palači De Bassa v Gorici bo v ponedeljek, 14. marca, ob 17. uri javno srečanje o težavah goriškega sodišča. Prireja ga krožek Antonio Rizzati in k sodelovanju vabi parlamentarce, deželne svetnike, župane, predstavnike krajevnih ustanov in stanovskih organizacij. Animamente v Kinemaxu V okviru niza Animamente bodo v ponedeljek, 14. marca, ob 17. uri v goriškem Kinemaxu predvajali film »Ti amero per sempre«. Pred projekcijo bo spregovorila Valentina Lucchese, ob njenem zaključku pa Anna Di Gia-nantonio. Delko razstavlja V kavarni Deja Vu v goriškem Raštelu bodo danes ob 18. uri odprtje fotografske razstave z naslovom »Che barba«. Fotografije je posnel Delko v sodelovanje z »brivko« Cristino Fumis. NOVA GORICA - Dela Remiza je obdana z gradbeno ograjo Novogoriška remiza je že nekaj časa obdana z gradbeno ograjo, na ograjenem območju je moč opaziti delovne stroje. Od lastnika zemljišča, gre za družbo GF nepremičnine, nismo dobili odgovorov na vprašanja, kaj se v zvezi z remizo dogaja. Je pa novogoriški župan Matej Arčon v četrtek na novinarski konferenci podal nekaj pojasnil v zvezi z aktivnostmi občine: lastniki zemljišča so po njegovih besedah v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, zato se je občina vključila kot stranka v postopku. »Občini je v interesu, da se gradbeno dovoljenje in gradnja, ki sledi, vrši v skladu z vsem, kar je bilo predpisano v prostorskem aktu,« pojasnjuje načelnica občinskega oddelka za okolje, prostor in javno infarstruk-turo Aleksandra Torbica. »Glede na to, da je to stavba, za katero menimo, da je v interesu vseh, da se ustrezno in spoštljivo rekonstruira in da se ustrezno uredi zunanji prostor, smo se priglasili kot stranka v postopku prido- Okrog remize so postavili ograjo foto km. bivanja gradbenega dovoljenja,« dodaja Torbica in obenem pojasnjuje, da občina nima pooblastil, da bi v zvezi z remizo, ki je v zasebni lasti, karkoli zahtevala, ampak lahko le opozarja, da je treba določene stvari iz občinskih aktov upoštevati. Zupan pa je pred nekaj tedni za Primorski dnevnik pojasnil tudi, da so lastniki občini obljubili, da ji v roku enega meseca pošljejo ponudbo za odkup remize. »Do danes ponudbe še nismo prejeli,« je v četrtek povedal župan Matej Arčon. (km) / Primorshi GORIŠKA Sobota, 12. marca 2016 17 gorica - Bogdan Polajner gost Sončnice • • ■ v v« • - • Prav si je odsapmti od časa do časa prost konec tedna brez otrok Drugo predavanje v letošnjem zimskem nizu, ki ga prireja združenje Sončnica, je bilo vzgojno obarvano. Predaval je Bogdan Polajner, psiholog in psihoterapevt, ki mu je sledilo okrog osemdeset oseb. V svojih izvajanjih se je osredotočil na vzroke in posledice škodljivih in koristnih družinskih odnosov na odraščajoče otroke. Starši so namreč premalo opremljeni z znanjem, da bi lahko ustrezno uravnovešali različne oblike ljubezni. Pogosto se dogaja, da jih med seboj premešajo ali pa katero od njih opustijo, se ji odpovejo. V družini z otroki so ali naj bi bile enakovredno prisotne tri vrste ljubezenskih čustev: starševska ljubezen do otrok, medsebojna partnerska ljubezen in ljubezen posameznega člana do samega sebe. Na kratke trenutke seveda lahko prevladuje ena od treh, a ne smemo pozabiti na ostale, ki naj si sledijo v kratkih časovnih razdobjih. Posvečanje otroku v dnevnih in tedenskih ritmih je samoumevno, ne sme pa povsem nadomestiti partnerskih čustev na primer v smislu »po porodu lahko malo zanemarimo skrb za partnerja ali partnerico«, potem pa traja ohladitev najprej do konca dojenja ali kar do otrokovega samostojnega premikanja po stanovanju. Ali obratno, ko zaradi finančnega pritiska moški posveča ves svoj čas podjetju ali prostemu poklicu. Prav si je odščipniti od časa do časa prost konec tedna brez otrok, ki naj jih damo v varstvo starim staršem, tastom ali kakšni teti. Tu je še dolžnost vsakega od staršev, da se ima rad v smislu vsakodnevnega drobnega posvečanja samemu sebi na primer z branjem, gledanjem izjemne TV oddaje, ličenjem, rokodelstvom ali športno panogo. Vsakdo ima pravico vsak dan do pol ure svo- jega časa za sproščanje, odmišljanje ali osredotočenje nase. Skratka, otrok ni partner in le-tega ne sme nadomeščati, sicer ga z analognimi, neizrečenimi sporočili obremenjujemo s preveliko odgovornostjo, občutkom dolžnosti, ki ji ne more biti kos. Če se mati odpove možu, ali pa slednji umre, in se odpove še sebi, bo ob njej zrasel mamin sinček, ki si ne zna skuhati kave, ker mu jo ona servira, medtem ko se on posveča elektronskim igricam. Na najboljši poti je do kakšne zasvojenosti, saj mu je vse dano in se visceralno dolgočasi. Neravnovesje v treh ljubezenskih sferah se prenese na otroka, ki bo pokazal že takoj ali po nekaj letih in mnogo kasneje pomanjkanje ene od treh v kateremkoli od staršev. Pomanjkanje naklonjenosti do otroka je prav tako škodljivo kot pretirano posvečanje njegovim potrebam, kaj šele muham. Starševska ljubezen mora biti drugačna od partnerske. Če je le-ta vseobsegajoča in posesivna, starševska ne sme biti takšna. Posebno matere naj ne usmerijo pomanjkanje posesivne ljubezni v pretirano starševsko ljubezen do sina ali hčere. Prepovedan je občutek krivde pri staršu, ki gre v gledališče in so mali otroci doma z drugim staršem! Na drugi strani moramo opozoriti na bedarijo o pomembnosti izjemne kakovosti in zgoščenosti časa, ki ga preživljamo z otroki. Ni pomembna le instant koncentrirana kakovost, tudi količina s širino sta za otroka pomembni. Vsekakor mora biti vzgoja enovita. Najhujše dinamike se oblikujejo, ko ima otrok možnost iskanja popuščanja pri enem od dveh staršev. Postavljanje mej mora biti dogovorjeno na zelo številnem seznamu možnosti: urnik večernega spanja, gledanje risank, izho- Bogdan Polajner med predavanjem skupnosti Sončnica fotol.k. di, sobotni večeri, šminkanje, poraba denarja, nakup raznih artiklov, vulgarno izražanje ali škodoželjno zgražanje. Nekatere prepovedi so absolutne in način izražanja v zvezi z njimi mora biti ustrezno. Kaj pomeni, če zatulimo, da se bo moralo neko vedenje enkrat pač končati?! Pomeni, da je nekaj časa še mogoče nadaljevati z njim. Torej: tu in zdaj mora biti pojav zaključen ne pa v neki ohlapni prihodnosti. Ponuditi je potrebno nadomestilo, ne le prepovedati neke navade. Iskati moramo presežnost na področju glasbe, pohodništva, pesništva, slikarstva, gibalnih dejavnosti, tovarištva. (ar) gorica - Danes »So res vsega krivi starši?« Predaval bo frančiškan Gostečnik V okviru predavanj skupnosti družin Sončnica bo danes ob 20. uri v dvorani msgr. Franca Močnika v Svetoivanski ulici v Gorici frančiškan Christian Gostečnik predaval na temo »So res vsega krivi starši?«. Gostečnik je dekan Teološke fakultete v Ljubljani in redni profesor za psihologijo religije, pastoralno psihologijo in zakonsko in družinsko terapijo. Je ustanovitelj Frančiškanskega družinskega centra in je razvil inovativni psihoterapevtski pristop, imenovan relacijska družinska terapija. Mladostništvo je obdobje, ko so na preizkusu tako starši kakor mladostniki. To je čas največjih čustvenih, miselnih, vedenjskih in predvsem telesnih preobratov, zato mladostnik nujno potrebuje starše, čeprav jih še tako zelo zavrača. gorica - Monografija Glasbene matice Umetnost in narodnost Predstavili jo bodo v torek v Kulturnem domu - V njej so zbrani prispevki s simpozija iz leta 2008 V Kulturnem domu v Gorici bo v torek, 15. marca, ob 17.30 predstavitev zgodovinske monografije Glasbene matice Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju. Trst - Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko-italijanski meji v drugi polovici XIX. stoletja.Vsebina zbornika izhaja iz mednarodnega simpozija, ki ga je Glasbena matica priredila oktobra 2008 ob 100-letnici svojega delovanja v Narodnem domu v Trstu. Monografijo je uredil prof. Aleksander Rojc; v njej so zbrani prispevki strokovnjakov, ki so na simpoziju obravnavali dogajanja na Tržaškem in v širšem okolju v drugi polovici 19. stoletja do prihoda fašizma. To je obdobje, v katerem je prišlo do ustanovitve in do razvoja Glasbene matice ter do njenega nasilnega zaprtja s strani fašističnih oblasti leta 1927. Predstavljena analiza dogajanj v omenjenem obdobju je strokovna in široka, zato je knjiga pomemben prispevek k spoznavanju in razumevanju izseka tukajšnje zgodovine, ne samo v povezavi z Glasbeno matico in s slovenskim ustvarjanjem v naših krajih, temveč tudi z zgodovinskim dogajanjem na tem prostoru nasploh. Publikacija obravnava azlične umetniške govorice na našem teritoriju in to iz zornih kotov različnih narodnostnih identitet, kar daje delu izrazit interdisciplinaren pečat. Različnost, ki zaznamuje ta prostor, predstavlja veliko bogastvo, ki ga moramo ovrednotiti in gojiti. Prej pa ga moramo spoznati, po možnosti iz čim širše perspektive. Poznavanje je predpogoj za sožitje in sodelovanje. V tem smislu je knjiga v celoti dvojezična, tako da je dostopna čim širši publiki; vsebuje pa tudi izvlečke v angleščini. Torkovo predstavitev bosta v imenu Glasbene matice uvedli sedanja in nekdanja predsednica ustanove, Milena Padovan in Nataša Paulin. O publikaciji bosta nato spregovorila odgovorni urednik Aleksander Rojc in častni gost, univerzitetni docent in zgodovinar Fulvio Salimbeni; povezovala bo Tatjana Rojc. Srečanje prireja Glasbena matica s sodelovanjem Kulturnega doma v Gorici, Foruma, združenja Dante Alighieri iz Gorice, NŠK in goriške državne knjižnice ter pod pokroviteljstvom goriške pokrajine, SKGZ in SSO. Vstop bo prost. doberdob - V soboto, 19. marca Spet bodo čistili Kras Pridružujejo se največji čistilni akciji na svetu - Največ odpadkov je ob cestah Tako kot v preteklih letih se je občina Doberdob tudi letos pridružila prostovoljni čistilni akciji Očistimo svet, ki jo v Italiji organizira združenje Legambiente in ki je del največje prostovoljne okoljske akcije na svetu Clean Up the World. Pri akciji sodelujeta tudi goriška pokrajina in družba ISA Ambiente v okviru kampanje za spodbujanje ločenega zbiranja odpadkov. Akcijo prirejajo z deželnimi prispevki, ki so namenjeni nagrajevanju občin, ki se najbolj odlikujejo v ločenem zbiranju odpadkov. V Doberdobu je bilo lani namenjenih recikliranju 79 odstotkov odpadkov, tako da je bila doberdobska občina pri sortiranju najbolj vestna v pokrajini. Pri čiščenju naravnega okolja bodo sodelovali tudi člani občinske ekipe civilne zaščite, ki bo dala na razpolago svoja vozila. Pomemben prispevek bodo zagotovila krajevna društva, ki že leta sodelujejo pri pobudi, s katero skušajo tudi mlade poučiti o pomenu pravilnega sortiranja odpadkov. Čistilna akcija bo v soboto, 19. marca; prostovoljci se bodo zbrali pred doberdobskim županstvom ob 8. uri, kjer bodo dobili vreče za zbiranje odpadkov in bodo razdeljeni v skupine. Največ odpadkov je razpršenih ob cestah, še zlasti ob tistih, kjer je največ prometa. Nekaj je tudi divjih odlagališč. Odpadke bodo zbrali v kontej- S preteklih izvedb bonaventura nerju, ki ga bo dala na razpolago družba ISA Ambiente. Kontejner bo nameščen na parkirišču za županstvom. Vanj bo prepovedano odlagati kosovne odpadke, ki niso bili zbrani med akcijo; morebitni prekrški bodo kaznovani. Pri tem z občine opozarjajo, da podjetje ISA Ambiente brezplačno odvaža kosovne odpadke, dovolj je klicati na zeleno številko. Ob zaključku akcije bo v občinskem parku kosilo, za katero bo poskrbelo združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba. V primeru slabega vremena bo čistilna akcija odpadla, zaradi česar občinska uprava upa, da bodo vremenski pogoji optimalni, saj bodo tako do-berdobski občani še enkrat dokazali svojo ljubezen do narave in čistega okolja. pevma - Postavilo jo je podjetje APT Pred šolo stoji nova avtobusna čakalnica Nova avtobusna čakalnica pred šolo v Pevmi Po zaslugi prošnje in posega predstavnice prvega razreda Martine Sosol in njenega bratranca Marka Sosola pri pokrajinskem podjetju APT, kjer je zadnji redno zaposlen, imajo učenci osnovne šole Josipa Abrama v Pevmi novo avtobusno čakalnico. Pred tem so morali učenci v primeru slabega vre- mena kar pod dežjem čakati tako na začetek pouka kot na šolabus ob izhodu iz šole. Čakališče je bilo postavljeno v zelo kratkem času, kar pomeni, da odgovorni postavljajo dobrobit otrok na prvo mesto. Učitelji pevmske šole se zato iskreno zahvaljujejo prav vsem, ki so pripomogli k tej uresničitvi. 18 Sobota, 12. marca 2016 KOMENTAR K ARHIVSKIM DROBCEM O ZLOČINU V UL. ROSSETTI Primorski ki Ji gorica - Skupaj z Rudijem Bučarjem zapele tudi pevke zborov Danica in Rupa-Peč Istrski melos z novo podobo Istrski melos, a ne samo! Tako bi lahko označili uspešen koncert Rudija Bučarja, pevca in kantavtorja iz Izole, ki je v četrtek v dvorano Kulturnega doma v Gorici priklical veliko poslušalcev. Koncert je bil vključen v festival Komigo, uvodoma je navzoče nagovoril predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je med drugim čestital ženskam ob 8. marcu, dnevu žena. Poudaril je tudi, da so koncert uresničili v sodelovanju s kulturnim društvom Danica z Vrha, ki se rado vključi v pobude Kulturnega doma. Pozdravil je tudi sodelovanje Kulturnega doma iz Nove Gorice in slovenskih televizijskih programov pri tržaški RAI, ki je posnela koncert. Da je šlo tudi za večer z »vrhov-skim« pridihom, sta potrdila nastopa mladega pevca Luce Brumata in ženskega pevskega zbora Danica, ki se je za to priložnost »okrepil« s pevkami zbora Rupa-Peč. Ob spremljavi Martine Gereon na kitari in Gabrieleja Crallija na tolkalih je res prijeten večer uvedel mladi Luca Brumat, ki se razvija v dokaj uspešnega solopevca. Kot je povedal Igor Komel, je oder Kulturnega doma postal odskočna deska za marsikaterega pevca ali glasbenika. Upati je, da bo to nepisano pravilo veljalo tudi za mladega vrhov-skega pevca. Brumatov nastop so popestrile plesne točke mladinske skupine Dance Sport Connecting iz Nove Gorice (plesalci prihajajo tudi iz zamejstva) ter odličnega in že uveljavljenega plesnega para, ki ga sestavljata Nika Bagon in Mišo Cigoj. Sledil je več kot dve uri dolg koncert istrskega glasbenega ustvarjalca, ki je pozorni publiki postregel s pestrim repertoarjem napevov iz bogate istrske Zaključni del koncerta so udeleženci spremljali stoje CI3 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 12. marca, ob 20.30 in v nedeljo, 13. marca, ob 17.30 »La danza e viva: Viva la danza!«, prikaz delovanja deželnih plesnih šol; informacije po tel. 0481-532317, info@ar-tistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 12. marca, ob 20. uri »Medigre 0 24« (Zijah A. Sokolovic); informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 »Kung Fu Panda 3 « (državna premiera). Dvorana 3: 15.30 »Zootropolis«; 17.30 - 19.50 »Suffragette«; 21.40 »Il caso Spotlight«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 15.30 »Kung Fu Panda 3 « (državna premiera); 17.15 - 20.00 »Room«; 22.15 »Attacco al potere 2«. Dvorana 3: 15.20 - 17.40 - 19.50 -22.15 »The Divergent Series: Alle-giant«. Dvorana 4: 15.00 »Zootropolis«; 17.00 »Kung Fu Panda 3« (državna premiera); 18.45 - 21.00 »Il caso Spotlight«. Dvorana 5: 16.10 - 18.10 - 20.15 -22.10 »Forever Young«. »Trombeta Stonada«; vstop prost, informacije in prijave po tel. 048199903. PRIMORSKA POJE 2016: v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopajo ŽePZ Pristan Univerze 3. življenjsko obdobje - Koper, MoVOS Zgun - Šmi-hel, MePZ Maestral - Koper, MoPZ Fantje izpod grmade - Devin, MePZ Slavec - Solkan, Košanski oktet - Ko-šana, MePZ Hrast - Doberdob, CMePZ Zvon - Ilirska Bistrica. V GORIŠKI STOLNICI bo v sredo, 16. marca, ob 20. uri koncert »J.S. Bach - Pasijon po Janezu«, nastopili bodo Komorni zbor Ave, Baročni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani s solisti. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov v okviru koncertne sezone 2015-2016. vni izlet 5. in 6. maja v kulturnozgodovinski mesti Parmo in Modeno. Prijava do 12. marca na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna številka. KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: Trstelj nad Vipavsko dolino v nedeljo, 13. marca, z zbirališčem ob 9. uri na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici; informacije nudita Fa-nika (347-6220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu). 13 Obvestila M Izleti M Koncerti fl Razstave V GORICI: v župnijski dvorani v Pod-turnu bo danes, 12. marca, ob 17. uri odprtje razstave slikarjev Maria Bardusca in Carla Folle. Predstavila ju bo umetnostna kritičarka Cristina Feresin; na ogled bo do 20. marca vsak dan 10.00-12.00, 16.0018.00. V GORICI: v galeriji La Bottega v Ul. Nizza 4 bo danes, 12. marca, ob 18. uri odprtje razstave Lorisa Agosta; na ogled bo do 31. marca od torka do sobote 10.30-12.00, 16.30-19.00. V CERKVI V ŠTANDREŽU bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri koncert sakralne glasbe zbora Slovenske filharmonije (dirigentka Martina Batič, na orgle igra Gašper Banovec). Prireja ZCPZ Gorica; vstop prost. DAN ŽENA V GLASBI danes, 12. marca, ob 20.30 v gostilni Turri v Štan-drežu prirejata kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža in kulturna zadruga Maja iz Gorice. Nastopila bo irska pevka Clare Rose; vstop prost, informacije v gostilni Turri«, tel. 0481-21856. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 12. marca, ob 21. uri koncert tržaškega kantavtorja Stefana Schi-raldija skupine Pupkin Kabarett, ki bo predstavil svojo prvo zgoščenko 3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 v okviru stoletnice 1. svetovne vojne bo v nedeljo, 10. aprila. Start iz centra Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro, pohod, dolg 10 km, ne bo voden, proga bo označena, na progi bodo stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivostmi iz prve svetovne vojne; pred štartom je obvezna prijava in plačilo štartnine, ko bodo izročili bone za degustacijo in topel obrok ob zaključku pohoda v centru Danica; zaželena je prijava med 30. marcem in 7. aprilom na info@po-hod.it, informacije www.pohod.it. PD ŠTANDREŽ prireja štiridnevni izlet v Umbrijo od 23. do 26. aprila; informacije in vpisovanje do 13. marca, tel. 0481-20678 (Božo), tel. 0481-21608 (Mario po 18. uri), tel. 347-9748704 (Vanja po 20. uri). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja dvodne- BARVANJE PIRHOV: tradicionalna velikonočna delavnica bo v četrtek, 24. marca, ob 15.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu. Vsak udeleženec naj prinese s sabo 6 kuhanih jajc; informacije: Tamara (tel. 347-0162172). OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo v torek, 15. marca, socialna delavka odsotna. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) od torka 29. marca do torka 31. maja (ukrep župana št. 1 z dne 9. marca 2016). KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do 29. marca letos. Najnižja vrednost nakupa znaša 5000 evrov, za Tržaško pa 3000 evrov. Prednost pri pridobivanju sredstev imajo kmetje vpisani v INPS, ki niso dopolnili 40. leto nato vsi ostali. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami; informacije v goriškem uradu na Korzu Verdi 51/int., tel. 048182570. H Prireditve ŽUPNIJA V PODGORI prireja v sredo, 16. marca, ob 20. uri križev pot po Kalvariji z odhodom pred nekdanjo osnovno šolo v Podgori. Na velikonočno nedeljo, 27. marca, bo ob 5.30 procesija, sledila bo maša. MED BRAČANOM IN KRMINOM bodo v nedeljo, 13. marca, ob 14. uri uradno odprli novo traso za nordijsko hojo, zbirališče pred kmetijo Borgo del Tiglio v Bračanu, zatem sprehod po novi devetkilometrski trasi, ki je speljana po Krminski gori. Okrog 15. ure postanek pred kmetijo Baroni del Mestri, ob 17.30 vrnitev na izhodišče pohoda, kjer bo srečanje z avtorjema knjižnega projekta »Vita con Lloyd« Simonejem Tempio in Jaco-pom Rosatijem. SKRD JEZERO prireja družabnost ob prazniku dneva žena danes, 12. marca, ob 20. uri na sedežu društva v Doberdobu; informacije in vpisovanje tel. 338-2127942 (Katja). V MUZEJU MODE v goriškem grajskem naselju bo danes, 12. marca, in v nedeljo, 13. marca, med 16. uro in 17.30 gledališko prikazani ogled muzeja za otroke med 8. in 12. letom starosti; obvezna najava po tel. 0481532317, organizzazione@artistiasso-ciatigorizia.it. KD SOVODNJE IN SD KARNIVAL prirejata velikonočni delavnici za otroke in odrasle v spodnjih prostorih Kulturnega doma Jožef Češčut v Sovod-njah. Delavnica za odrasle bo potekala v torek, 15. marca, ob 20. uri, za otroke, ob pripovedi pravljice o velikonočnem zajčku, v četrtek, 24. marca, ob 15.30; informacije in vpisovanje do ponedeljka, 14. marca, po tel. 0481882262, 338-4309606 (Karin po 18. uri). PRAVLJIČNE URICE v občinski knjižnici Sandro Pertini v Ronkah med 17.30 in 18.30: v ponedeljek, 14. marca, za otroke do 3. leta starosti Donatella Mania in dekleta civilne službe. Ves program na spletni strani knjižnice http://bibliogo.ccm.it/libra-ry/Ronchi-dei-Legionari/ GOLJUFIJE IN TATVINE: informativno srečanje o preventivi bo v torek, 15. marca, ob 20. uri v župnijskem domu na Trgu Svobode 6 v Števerjanu. Kapetan karabinjerjev Lorenzo Pella bo predaval o tatvinah, vlomih v domove in zaščiti starejših ljudi pred goljufijami. SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI: v torek, 15. marca, ob 18.30 bo v sodelovanju s centrom Gasparini predstavitev knjige Luciana Patata »La battaglia par-tigiana di Gorizia«. OD PREŠERNA DO MIMOZE: na sedežu društva Briški grič v Števerjanu bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri umetniški poklon ob dnevu slovenske kulture in dnevu žena ter odprtje fotografske razstave »Ženski pogledi« (prireja fotoklub Skupina75, razstavljali bosta Chiara Srebernic in Anja Čop, predstavila ju bo Lorella Klun). Kulturni program oblikujejo Mali briški slavčki, recitatorji Odra mladih, ženski pevski zbor Kras iz Opatjega sela, govornica bo Tina Novak Samec. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Albina Smuk vd. Scarel (z glavnega pokopališča ob 10.20) v cerkvi Sv. Ignacija in na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Renzo Me-neghin, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 12.00, Gianna Di Lu-ca vd. Dot (iz bolnišnice ob 11.50) v stolnici Sv. Ambroža, sledila bo upe-pelitev. DANES V MEDEI: 10.30, Italo Seculin (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.00) v cerkvi, sledila bo upepelitev. MNENJA, RUBRIKE Sobota, 12. marca 2016 19 Iz največje opozicijske stranke, desnosredinske Slovenske demokratske stranke (SDS), je v zadnjem času izstopilo več izpostavljenih članov. Tako je stranko, denimo, zapustila tudi Vera Ban, tajnica Jožeta Pučnika, nekdanjega predsednika Socialdemokratske zveze Slovenije, ki je bila predhodnica današnje SDS. Banova je bila ena najbolj zvestih in glasnih podpornic SDS in njenega sedanjega predsednika Janeza Janše. Enako velja za enega najtesnejših Janševih sodelavcev, nekdanjega ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, ki je pred slabim mesecem dni prav tako zapustil SDS. V začetku meseca je odstopilo vodstvo občinskega odbora SDS Radeče, o nesoglasjih poročajo v občinskem odboru Maribor, drugem največjem mestu v državi. Ena velikih težav stranke SDS, na čelu katere je od leta 1993 Janez Janša, je v zadnjem času tudi neplačevanje članarine. Lani je stranka po podatkih, ki so jih predstavili na posvetu, tudi zaradi izključitev, ker niso poravnali članarine, izgubila deset tisoč članov. V SDS na vprašanje časopisa Dnevnik, koliko je dejansko članov stranke oziroma koliko jih plačuje članarino, v tem tednu niso odgovorili. Vera Ban je v izstopni izjavi napisala, da SDS zapušča po 26 letih in da je to dolžna storiti zaradi Jožeta Pučnika, ki ne bi dovoljeval, da bi iz stranke odhajali ljudje, ki so zanjo in za Slovenijo veliko storili. Dragutin Mate, ki je v SDS sicer vstopil šele po volitvah leta 2008, je pojasnil, da je notranja demokracija v SDS začela pešati, zato se je raje umaknil iz stranke. Preden je izstopil iz stranke, ga je svet SDS izključil iz izvršilnega odbora stranke z utemeljitvijo, da v odboru ni bil aktiven in se že nekaj časa ni udeleževal sej. Z enako utemeljitvijo je bila isti dan izključena tudi nekdanja poslanka SDS Damjana Petovar Dobovšek, ki je nato prav tako izstopila iz stranke. Poslanska skupina SDS v državnem zboru po neuradnih informacijah medijev prav tako ni več tako enotna, kot je bila v preteklosti. Po informacijah novinarjev Radia Slovenija je eden od nezadovoljnih poslancev že dal vedeti, da začenja razmišljati o tem, da bi si poiskal novo okolje. To novo okolje naj bi bili pripravljeni nezadovoljnim poslancem SDS ponuditi predvsem v Novi Sloveniji, ki je še edina des-nosredinska stranka s poslanci v državnem zboru. Z vseh strankarskih funkcij je že pred časom odstopila tudi nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, ki je pred odstopom pravzaprav edina tudi na glas povedala, da ni zadovoljna z nekaterimi odločitvami vodstva stranke. Na sejah organov stranke se je na ta njena opozorila po informacijah časopisa Dnevnik Janez Janša vselej zelo ostro odzval. Jordanova za zdaj ne potrjuje in ne zanika, ali res razmišlja o izstopu iz SDS. Evropska poslanka Patricija Šulin, ki je po letu dni z mesta svojega asistenta v evropskem parlamentu (uradno zato, ker se mu je iztekla pogodba) odslovila Janševega sina Žana, naj bi prav tako sodila med vidne člane, ki razmišljajo, da bi zapustili SDS. Romana Jordan in Patricija Šulin menda nista edini, ki sta bili prisiljeni kandidirati za evropski poslanki, ker je bil odhod v Bruselj eden od načinov za postavljanje kritikov vodenja stranke in politike njenega vodstva na hladno. V SDS naj bi zdaj zavrelo predvsem zato, ker je Janez Janša politiko stranke osredotočil zgolj na begunsko problematiko oziroma ostro nasprotovanje beguncem, zanemarja pa gospodarske teme, s katerimi je stranka na državnozborskih volitvah leta 2004 dosegla edino zmago do zdaj. Pred tem je za kritike vodstva stranke bilo že precej časa nesprejemljivo, da Janša politiko stranke osredotoča zgolj nase in na sodni postopek v zvezi z afero o sumih podkupovanja pri nakupu finskih oklepnikov Patria, ki jih je Slovenija naročila in kupila v času njegove prve vlade. Janša se v tej aferi predstavlja kot politična žrtev pripadnikov nekdanjega režima. Izstopi iz stranke Janše ne skrbijo, je mogoče razumeti na podlagi njegovih izjav. Po izstopu Vere Ban in Dragutina Mateja je na twit-terju, ki je v zadnjih mesecih njegov najpomembnejši kanal za sporočanje stališč javnosti, suho sporočil, da se ljudje pač razidejo. V pogovoru za televizijo Nova24TV pa je dejal, da je SDS množična stranka, tako vsak teden kdo iz nje izstopi, nekaj deset ljudi pa vanjo vstopi. »Glede na leta, kolikor obstajamo, in na število članov danes težko najdete človeka, ki bi lahko naštel deset ljudi, ki so izstopili,« je povedal. Med znanimi člani, ki so stranko zapustili, pa ima po njegovih besedah vsak svoje specifične razloge, nekateri so se tako odločili zaradi kariere, nekateri iz političnih, nekateri iz ideoloških in nekateri iz zdravstvenih razlogov. Vidni člani, ki so izstopili iz SDS, za zdaj vstopa v druge stranke ali ustanovitve nove stranke (še) niso napovedali. Morebitni razkol v SDS bi vsekakor imel precejšnji vpliv na desnosredinski in politični prostor v Sloveniji nasploh. SDS je namreč edina stranka, ki se ji je uspelo obdržati tako rekoč od osamosvojitve države. NA RAI 3/BIS OB 21.00 DOKUMENTAREC MIROSLAV KOŠUTA... Razvijem od časa sprano jadro V dokumentarnem filmu, pri katerem je za scenarij in režijo poskrbela Tatjana Rojc, so zabeležene najvažnejše etape Košutovega življenja. Rojčeva se je poglobila v njegovo življenje vse od srečnega otroštva, o katerem Košuta pravi, da je veliko pripomoglo do njegovega uspeha, preko študijskih let in njegovih zvestih prijateljev do dobe, ko si je pesnik ustvaril svojo družino, ki predstavlja zanj najpomembnejšo celico v družbi. V dokumentarcu je govora tako o pesnikovi navezanosti na Kosovela in o njegovem zanimanju za zapuščino kraškega pesnika, kot tudi o njegovem preizkušanju v pisanju besedil za slovenske popevke, o dolgoletnem sodelovanju s tržaškim gledališčem v njegovih zlatih letih in o njegovem uspešnem kulturnem delovanju, po zaslugi katerega je bil deležen Prešernove nagrade. Produkcijo dokumentarca je prevzela TV Koper-Capodistria. Predvajanje dokumentarca je poklon avtorju ob okroglem jubileju. GOSPODARSTVO Socialno podjetništvo kot protiutež krizi in logiki golega dobička Mitja Stefancic V tem prispevku se bom osredotočil na tipologijo podjetij, ki jih poljudno ekonomsko čtivo pogostoma prezira: to so tako imenovana socialna podjetja. Gre za obliko podjetij, ki jo je v praksi kar precej težko opredeliti, saj lahko pod to kategorijo zasledimo zadruge in podjetja v skupni lasti, ki imajo pozitivne družbene učinke; vzajemna podjetja; podjetja, ki ciljajo na specifičen družbeni doprinos; organizacije, ki skrbijo za varstvo okolja itd. Skupna omenjenim podjetjem sta vsekakor družbeni učinek (oz. družbena korist), ki izhaja iz njihovega delovanja, in demokratična uprava, ki je značilna za taka podjetja. Eden izmed primarnih ciljev socialnih podjetij je krepitev solidarnosti oziroma družbenih vezi. Socialna podjetja si prizadevajo, da bi nudila inovativne poslovne rešitve za okoljske, družbene in gospodarske probleme. Koristi iz socialnega podjetništva izhajajo tudi iz ustvarjanja novih delovnih mest za dolgotrajno brezposelne osebe. Ni težko pričakovati, da bo socialno podjetništvo v Evropi igralo čedalje pomembnejšo družbeno vlogo, in to zaradi številnih razlogov: na primer, zaradi učinkov gospodarske krize (pomanjkanje investicij in višja stopnja brezposelnosti; naraščajoča revščina med evropskimi državljani) in novonastalih težav, ki izhajajo iz socialnih fenomenov kot je prebežniška kriza. Ravno iz omenjenih razlogov so družbeno-koristna podjetja že sedaj bistvena. Povedano drugače, njihov doprinos bo predvidoma zelo koristen na širši družbeni ravni, saj bodo nudila servise, ki jih je v preteklosti nudila država prek državne bla- ginje (ki pa je bolj skromna kot je sicer bila nekoč). Evropska komisija trenutno opravlja vrsto študij, ki nam bodo razkrila, kakšna je dejanska potreba po storitvah, dejavnostih in produktih, ki jih nudijo socialna podjetja. Taka podjetja so ponekod bolj prepoznavna, drugod pa manj. Med državami, kjer so družbeno-koristna podjetja precejšnja redkost, najdemo Slovenijo (pa čeprav nekateri ekonomisti trdijo, da se v zadnjih letih precej dobro razvijajo in bi lahko postala precej popularna med mladimi). Mislim, da obrazlago najdemo v prehodu Slovenije k tržnemu gospodarstvu. Številna podjetja v Sloveniji so bila nekoč v lasti in kontroli zaposlenih v istih podjetjih. S prehodom k tržnemu gospodarstvu pa so taka podjetja postala redkost: zamenjala so jih poslovna podjetja, ki ciljajo prej na donosnost in maksimiranje dobička kot na družbene učinke. V tej zamenjavi prejšnjega druž-beno-gospodarskega sistema, ki je v določeni meri slonel na socializmu, in prilagajanju slovenskega gospodarstva sodobnemu kapitalizmu, najdemo eno izmed interpretacij za nizko zastopanost socialnih podjetij v slovenskem gospodarskem okolju. Ker pa se tudi Slovenija sooča z nekaterimi hudimi družbenimi problemi, lahko vselej pričakujemo, da bodo taka podjetja zaigrala pomembnejšo gospodarsko vlogo v prihodnjih letih. Sploh ne bi presenečalo, če bi uspeh takih podjetij služil za protiutež logiki dobička po vsej sili oziroma takim podjetjem, ki naj bi slovenskim menedžerjem izplačevala neomejene plače oziroma neomejene dividende. kmečka zveza Prošnje za avtorizacije za nove vinograde Z novim letom so stopila v veljavo nova pravila za upravljanje vinogradniških površin. Od 1. januarja dalje so lahko vinogradi presajeni ali na novo posajeni samo, če je bilo zanje izdano »dovoljenje« v smislu ministrskega odloka 12272 iz dne 15/12/2015. Za obnovo vinogradov ni več potrebno, da se predhodno vloži prošnjo za izkrčitev vinograda. Dovolj je, da pridelovalec sporoči deželni upravi, da je izkrčil določeno vinogradniško površino. Pri tem avtomatsko dobi zanjo »dovoljenje« za presaditev vinograda. Dovoljenje traja tri leta. Stare sadilne pravice (it. diritti di reimpianto) so še vedno veljavne in zapadejo ob datumu, ki je naveden na dokumentaciji. Te z novimi pravili ni več mogoče kupiti ali prodati, jih lahko uporabimo samo na svojih zemljiščih. Preden jih uporabimo za posaditev vinograda, je potrebno vložiti na Deželo prošnjo za spremembo »sadilnih pravic« v »dovoljenje«. Na zahtevo Kmečke zveze so na razpolago tudi slovenski obrazci. Za posaditev novih vinogradov pa je potrebno predstaviti upravi prošnjo za dodelitev dovoljenja (av-torizacij). Prošnje lahko vložimo vsako leto od 15. februarja do 31. marca preko tematskega sistema SIAN. Te so sestavljene na podlagi podatkov, ki jih vsebuje elektronski fasci-kel. Nova dovoljenja (površine) bo deželne uprava izdala 1. junija in bodo veljala tri leta. Vse zainteresirane, ki nameravajo zaprositi Deželo za dodelitev dovoljenja za posaditev novih vinogradov, vabimo, da se zglasijo v uradih kmečke zveze najkasneje do 25. marca. Tajništvo KZ EDINOST TA TEDEN Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je v prostorih Narodnega doma organizirala zanimivo prireditev, ki je privabila »toliko občinstva v gledališčno dvorano, da je bila nabito polna in jih je še mnogo moralo oditi, ker niso dobili prostora. Spored so izvajali učenci Ciril - Metodovih šol z enakim velikim uspehom, kakor na sijajno uspeli proslavi cesarjeve 67-letnice. Večer se je otvoril z Adamičevim venčkom narodnih pesmi s spremljevanjem klavirja in harmonija. Učenci so izvajali z navdušenjem, ki je lastno Slovencu, kadar poje svoje narodne pesmi. Druga točka so bile slovenske koroške narodne pesmi Kam pa pobandraš ti bandručič moj?, Tička je zaprta bla in Jaz mam konjiča belega. Ti mešani zbori so se peli pomnoženimi s pevci Matičnega zbora. To je bil prvi poizkus, kako bo donela slovenska narodna pesem, izvajana z otroškimi glasovi v skupnosti z izvežbanimi pevci. Poizkus se je imenitno posrečil in želeti je, da se to nadaljuje. Otroški sveži glasovi so se kaj lepo ujemali z onimi odra- PRED 100 LETI slih, bodi v intonaciji, ali prednašanjem. Prav srečno je bil izbran dramski prizor našega Otona Zupančiča Razgovor. Ganilo ie občinstvo, ko je mali sinček tožil materi, da očeta ni toliko časa domov. Ta prizor je bil izveden s presenetljivo točnostjo, čustvenostjo in razumevanjem. Zopet so nastopili mladi pevci. Proizvajali so tri Adamičeve enoglasne zbore s spremljevanjem klavirja. Kdor pogleda v »Novih akordih« izšle zbore: Zapihaj južec, Padajo snežinke, Molitev in Tepežno pesem vidi takoj, da so to moderne skladbe, ki zahtevajo od izvajalca veliko rutine, tehnike in izvežbanega glasu. Otroci so vse težkoče z neverjetno lahkoto obvladali, na čemer gre zasluga neumornemu studiju. Vodil je vse pevske točke gospod Karel Mahkota. Njemu se ima ženska podružnica zahvaliti za ta lepi moralični uspeh. Sodelovala sta tudi pri harmoniju gospod Ciril Petrovec in pri klavirju gospod Waschte. Občinsvu se je na obrazih izražalo veselje, ko je videlo, kako se ta naša deca lepo razvija pod vodstvom svojih učiteljev in v naši narodni šoli.« TA TEDEN w PHIhDHSKI DHEYHIK V ■•■■.k I1IJLIL . II I11F-I ■ I k ■ I ■ ■. I I ■ 11.11 Iti llli.,1 PRED 50 LETI V tržaškem Kulturnem domu so tokrat nastopili otroci mladinskega pevskega zbora osnovne šole iz predela Trnovo v Ljubljani. »Za tistega, ki zasleduje kulturno življenje v matični domovini, ta zbor prav gotovo ne more biti nepoznan, saj je lani na tekmovanju mladinskih pevskih zborov Slovenije v Celju dosegel prvo mesto. Toda čeprav je dejstvo pomembno, samo po sebi vendarle še ne more dovolj nazorno poudariti zborove kvalitete, ker nam pač ni znana splošna raven mladinskih zborov v Sloveniji. Po tem koncertu pa mora nujno vsak pomislek, vsak dvom povsem odpasti, kajti kvaliteta tega mladinskega zbora je takšna, da presega vsako možno predstavo o tem, kaj lahko mladinski, pravzaprav otroški, zbor doseže, če je v rokah sposobnega pedagoga. Zdi se nam potrebno poudariti prav to, kajti nedvomno ima za uspehe teh mladih pevcev iz Ljubljane prvenstveno zaslugo pe-vovodkinja Majda Hauptman. Če je namreč vodenje katerega koli pevskega zbora težka in naporna naloga, potem je vodenje mladinskega zbora še toliko težja, saj ima zborovodja pred seboj končno osnovnošolske otroke od sedmega do največ štirinajstega leta, pevce z otroškimi glasovi pred mutacijo in seveda toliko prešernega živosrebrnega živžava, ki ga je treba imeti v oblasti z ostro, a vendarle mehko disciplino obenem. Očitno je, da je Majda Hauptman znala vse te okoliščine odlično vskladiti pri svojem delu s tem zborom. Sedemdesetčlanski zbor, ki se je predstavil v čednih belih bluzicah in temnih krilcih in dolgih hlačah, je najprej zapel Kozinovo pesem Naše geslo, nato pa po vrsti Simoniti-jevo Čriček na vrtu, Kogojevo Zvončki, Ukmarjevo Moja mamica, Arničevo Pozni mesec, Fiojevo U našog Murina in še veliko drugih. Težko je reči katera je bolj ugajala, a vendar mislimo, da je zbor pokazal največ v Kogojevi Zvončki. Prikupno je bilo tudi napovedovanje vsake pesmi, psoebno pa še prizorček, ko je mala pevka iz zbora podarila pevovodki-nji šopek cvetlic kot izraz tistih prisrčnih odnosov, ki očitno vladajo med malimi pevci in pevovodkinjo, brez katerih bi taka kvaliteta zbora verjetno tudi ne bila mogoča.« 20 sobota' i2- marca 2016 APrimorski r dnevnik Skupine za 012016 ŽENEVA - V švicarskem Miesu so opravili žreb skupin v košarki za letošnje olimpijske igre v Riu de Janeiru. Aktualni olimpijski prvaki Američani bodo igrali v skupini A z Venezuelo, Kitajsko in Avstralijo, še dve ekipi bosta znani po kvalifikacijskih turnirjih. V skupini B so Argentina, Španija, Brazilija, Litva, Nigerija, ena reprezentanca še manjka. Moški del olimpijskega turnirja bo potekal med 6. in 21. avgustom. Preostale tri reprezentance bodo znane po kvalifikacijskih turnirjih, ki jih bodo gostili Beograd, Manila in Torino med 4. in 10. julijem. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Buffon prehitel Zoffa TURIN - Juventus trenerja Maxa Allegrija (na fotografiji ANSA) je z 1:0 premagal Sassuolo in potrdil prvo mesto na lestvici. Zmagoviti gol je v 36. minuti zadel Dybala. Vratar Buffon gola ni prejel že 926 minut. S tem je prehitel Dina Zoffa (903 minute, v sezoni 1972/73) in ogroža absolutni rekord A-lige nekdanjega vratarja Milana Sebastiana Rossija (929 minut, v sezoni 1993/94). Danes bosta na sporedu dve tekmi. Ob 18. uri bo Empoli gostil Sampdorio, ob 20.45 pa še Inter Bologno. smučarski skoki - Noriaki Kasai je začel tekmovati decembra 1988 Japonski »dedek« TITISEE-NEUSTADT - Številni njegovi tekmeci se 17. decembra 1988 niso niti rodili, Noriaki Kasai pa je takrat prvič skakal na tekmi svetovnega pokala. Izjemno priljubljeni japonski skakalec bo 26 let in pol pozneje ta konec tedna postavil nov neverjeten mejnik: tekmi v nemškem Titisee-Neustadtu bosta njegova 499. in 500. v svetovnem pokalu v bogati karieri. Ne glede na to, za koga navijajo ljubitelji smučarskih skokov, ne glede na to, ali so zaradi narodnostne pripadnosti bolj naklonjeni Petru Prev-cu, Severinu Freundu, Stefanu Kraftu, Kennethu Gangnesu ali komu drugemu - ko je na vrhu skakalnice Kasai, mu zaploskajo vsi in mu, ko se pri skoraj 44 letih običajno zelo uspešno kosa z vsaj desetletje mlajšimi tekmeci, tudi pošteno čestitajo za izjemne dosežke. Skrivnost dolgega skakanja? Skromni in vljudni Japonec se ne obremenjuje s tem, zakaj je lahko kljub za športnika že precej zrelim letom tako enakovreden mlajšim. »Zame osebno je ta mejnik zelo pomemben. Vesel sem, da sem prišel do te točke. Mislim, da bo vse skupaj precej čustveno. Spomnil se bom vseh čudovitih trenutkov, pa seveda tudi tistih manj lepih, poškodb in porazov. Vse to je del kariere, jasno pa je, da bodo lepe stvari vedno v ospredju,« je v pogovoru za krovno smučarsko zvezo Fis pred zanj tako pomembnim koncem tedna dejal Kasai. Nekoč je dejal, da namerava skakati do 50. leta. Zdaj, ko jih ima 43 in se bliža 44 (rojstni dan ima 6. junija), se ta želja ni prav nič spremenila. »V svetovnem pokalu nastopam od 16. leta, torej že skoraj 27 let. Ko sem prišel do številke 40, sem rekel, da bom nadaljeval do 50. leta. Danes sem do- »Moj naslednji cilj je 600 tekem, tale mejnik pri številki 500pa jemljem kot Še ne 44-letni japonski smučarski skakalec Noriaki Kasai vmesni cilj« volj dobro pripravljen, da lahko to tudi uresničim, 500 tekem je sicer lepa številka, toda moja srečna številka je 6. Tako da bo moj naslednji cilj 600 tekem, tale mejnik pri številki 500 pa jemljem kot vmesni cilj,« je dejal dobitnik sedmih medalj na svetovnih prvenstvih. Ena od prednosti, ki jih prinaša dolga kariera, je umirjenost. Kasai pravi, da se nič več ne obremenjuje ne s tem, kakšen bo njegov naslednji skok, ne z rekordi. Ti se pač zgodijo, pri tem sam ne moreš narediti kaj dosti, meni Japonec. Vseeno pa razmišlja tudi praktično: »Če že postavljam mejnike, potem lahko postavim takšnega, ki ga ne bo nihče popravil.« »Ko sem bil mlajši, sem veliko preveč razmišljal, recimo o tem, kako bom skočil naslednjič. Zdaj sem prišel do spoznanja, da to ni pomembno. Vse poteka popolnoma avtomatizirano, o skoku sploh ne razmišljam, samo skočim. In uživam. Na OI v Sočiju sem spoznal, da je to lahko pravi recept,« tekmecem brez ovinkov razkriva taktiko Kasai. Prvo zmago v svetovnem pokalu je dosegel 22. marca 1992 v Harracho-vu, doslej zadnjo od 17 pa 29. novembra 2014 v Ruki. Ima 18 nastopov na olimpijskih tekmah, tudi tri takšne, ki so se končali z medaljami (prvič leta 1994 v Lillehammerju, nazadnje pa v Sočiju 2014 z ekipnim bronom in posamičnim srebrom). V poletih je bil svetovni prvak že kar oddaljenega leta 1992, na svetovnih prvenstvih ima med letoma 1999 in 2015 sedem medalj. In še recept za tiste, ki bodo 44 let stari čez 10 ali 20 let? »Od Sočija 2014 v skokih le še uživam. Vsak skok je zabava, veselim se vsakega naslednjega.« Nemški prireditelji so že pred dnevi pozvali vse navijače, naj jutri naredijo Dan Noriakija Kasaija. Vabijo jih, naj s plakati sporočijo priljubljenemu Japoncu dobre želje in čestitke. »Lep kraj za jubilej. V Nemčiji imam veliko navijačev, in tudi če bi lahko izbiral, bi bila Nemčija prava država za takšen rekord.« (sta) danes v nemčiji Domen Prevc v kvalifikacijah skočil najdlje TITISEE-NEUSTADT - Na današnji tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v nemškem Titisee-Neustadtu bo nastopilo vseh pet Slovencev. V včerajšnji kvalifikacijah je zmagal z izenačenim rekordom skakalnice 148,0 m Domen Prevc, ki je zbral 135,0 točk, drugi pa je bil Jurij Tepeš s 133,6 točke (138,5 m). Peter Prevc je skočil 145,5 m. Na današnji tekmi bosta nastopila tudi Robert Kranjec, ki je bil v današnjih kvalifikacijah osmi (121,1/137,0 m) in Jaka Hvala, ki je kvalifikacije končal na 27. mestu (94,9/117,5 m). Današnja tekma v Titisee-Neustadtu se bo začela ob 13. uri. Še nekaj mest za »našo« Planico V nedeljo, 20. marca, se bomo na ogled finala svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planico odpeljali tudi mi (v organizaciji ZSŠDI, športne redakcije Primorskega dnevnika, Zadruge Primorski dnevnik in potovalne agencije Aurora Viaggi). En avtobus smo že napolnili, na drugem pa je na voljo še devet mest. Na spletni strani www.zssdi.it se lahko prijavite še do petka, do 12. ure. odbojka V finalu ACH Volley in Tirol Innsbruck LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja so v prvem polfinalu zaključnega turnirja srednjeevropske lige v Ljubljani premagali Posojilnico Dob (klub slovenske manjšine v Avstriji) s 3:2 (14, 17, -22, -22, 10). Števerjan-skega odbojkarja Jerneja Terpina včeraj ni bilo v postavi. Večerna polfi-nalna tekma: Tirol - Calcit 3:2. Finale bo danes ob 20. uri. ŽBOGAR - Izolan Vasilij Žbogar je včeraj na evropskem prvenstvu razreda finn v Barceloni končal na devetem in drugem mestu, s tem je napredoval na skupno sedmo mesto. ŠE VODI ŠTYBAR - Kolumbi-jec Fernando Gaviria je bil najhitrejši v tretji etapi kolesarske dirke od Tiren-skega do Jadranskega morja. PARIZ-NICA - Kazahstanski kolesar Aleksej Lucenko iz Astane je zmagovalec pete etape dirke Pariz-Nica. KOŠARKA - Evroliga: Darussa-faka - Efes 68:72, Crvena zvezda - Pa-nathinaikos 69:67, Kaunas - Real Madrid 75:90, Barcelona - Cska 100:98 (po podaljšku). ansa alpsko smučanje V pričakovanju tržaškega in goriškega prvaka Na sedežu ZSŠDI v Gorici so včeraj zvečer žrebali startne številke za jutrišnjo 12. Čezmejno goriško smučarsko prvenstvo, ki bo v Kranjski Gori. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je od vsega začetka med organizatorji čezmejnega tekmovanja skupaj z goriško smučarsko zvezo Fisi in Športno zvezo Nove Gorice. Pokrovitelji pa so Mestna Občina Nova Gorica, Občina Gorica in Pokrajina Gorica. Letošnja organizatorja tekmovanja pa sta SK Gorica in Sci Club 2 iz Ronk. V Krajnski Gori bo nastopilo 135 smučarjev (okrog 80 iz italijanske strani meje, med katerimi bodo tudi smučarji goriškega SPDG). Že danes pa se bo v Forniju di So-pra začelo tržaško smučarsko prvenstvo. Ob 9.30 bodo najprej na vrsti smučarski tekači. Tekmovali bodo tudi predstavniki ŠD Mladina. Ob 12. uri pa bodo na progi Varmost smučali najmlajši v kategorijah superbaby, bay in miški. Jutri bodo tekmovali vsi ostali. Na tržaško prvenstvo se je prijavilo 159 smučarjev, med katerimi so tudi predstavniki Brdine, Devina in Mladine. Slovenke presenetile OSLO - Norvežanke so nove svetovne prvakinje v biatlonski ženski štafeti. Na SP v Oslu so za 5,3 sekunde ugnale Francozinje, 28,6 sekunde so zaostale branilke naslova Nemke. Nad pričakovanji so bile tudi Slovenke Andreja Mali, Teja Gregorin, Anja Eržen in Urška Poje, ki so zasedle 9. mesto in glede na sezono 2015/16 presegle pričakovanja. Italija je zasedla 7. mesto. Danes bo v Oslu moška štafetna tekma, jutri na tekmi s skupinskim startom pa bo slovenske barve zastopal le Jakov Fak, ki bo tam branil zlato z zadnjega SP lani na Finskem. ROKOMET - A-liga, play-off: danes ob 18. uri v Trstu Principe - Pressano. VATERPOLO - A1-liga: danes ob 16. uri v bazenu Bianchi v Trstu Pallanuoto TS - Savona. košarka - Polfinalisti lige ABA Finalni četveroboj brez slovenskih ekip Znani so letošnji polfinalisti košarkarske Jadranske lige. V končno fazo so se letos uvrstile Budučnost iz Podgorice (49 točk na skupni lestvici), beograjska Crvena Zvezda (46), zagrebška Cedevita (45) in ekipa Mega Leks (43) iz Sremske Mitrovice. Omenjene ekipe so v letošnjem prvenstvu lige Aba pokazale zdaleč najboljšo igro in si že pred nekaj tedni pred zaključkom rednega dela prvenstva zagotovile vstop v polfinale. V prvem polfinalu, ki se bo začel v ponedeljek, se bosta torej pomerili Budučnost in Mega Leks. Črnogorska ekipa, ki bo imela prednost igrišča v polfinalu in v morebitnem finalu, je med sezono dokazala, da velja za glavnega favorita za osvojitev naslova. Lahko računa na nekatere odlične igralce kot sta Tadija Dragičevič in Alek-sandar Marič. Nasprotno, Mega Leks ima med navedenimi ekipami verjetno še najmanj možnosti za osvojitev prvega mesta, saj starta iz najnižjega položaja. Kljub temu se lahko ta ekipa pohvali z največ doseženimi koši (v povprečju 79 na tekmo) in z ukradenimi žogami (10 na tekmo). V drugem polfinalu se bosta srečala oba lanska finalista - Crvena Zvezda in Cedevita. Crve-na Zvezda je solidna ekipa, ki lahko nedvomno cilja tudi letos na najvišjo stopničko. Med drugim lahko v podporo računa na navijače, ki so bili med sezono najštevilčnejši na zunanjih tekmah (v povprečju kar 3.450 navijačev)- celo številčnejši kot na domačih tekmah. To pomeni, da Zvezdi sledijo srbski oboževalci, ki živijo širom po mestih bivše Jugoslavije. Cedevita je prav tako solidna ekipa, ki ima v svojih vrstah nekatere zelo nadarjene igralce. Med njimi velja omeniti zlasti Mira Bilana, ki je bil imenovan za najboljšega igralca lige v tej sezoni in je bil tudi med najbolj zaslužnimi za osvojitev tretjega mesta Cedevite. Letošnje presenečenje je odsotnost beograjskega Partizana (38 točk ob koncu redne sezone) iz seznama ekip, ki bodo merile moči za osvojitev jadranskega naslova. To je ekipa, ki se je v minulih letih redno potegovala za najvišja mesta in ima tudi največ osvojenih lovorik na tem turnirju. Partizan je po porazu na zadnji tekmi z Olimpijo pristal na petem mestu in se zato ni uvrstil v finalni del lige Aba. Žal se niti letos nobena od slovenskih ekip ni uvrstila v končno fazo jadranske lige. Zadnjič je to uspelo Olimpiji leta 2011, ko je v takratnem finalu ostala praznih rok ravno proti Partizanu. PRVAKI - 2012/13: Partizan Beograd; 2013/14: Cibona Zagreb; 2014/15: Crvena zvezda Beograd. Mitja Stefancic / Primorshi ŠPORT Sobota, 12. marca 2016 2 1 odbojka - V moški B2-, ženski C- in D-ligi Olympia doma, Zaleta proti Virtusoma nogomet - V boju za obstanek Pomembno za Kras, Mladost in Breg Odbojkarski spored tekem bo tudi ta konec tedna nekoliko ohromljen, saj bodo počivali tako odbojkarji Sloge Tabor v moški deželni C-ligi kot odbojkarji Olympie, Vala in Soče v moškem deželnem D-ligaškem prvenstvu. Na igrišče pa bodo stopila moštva državne B2-lige, v kateri nastopata Sloga Tabor Televita in Olympia. Goriška združena ekipa bo igrala že danes ob 20.30 na domačih tleh proti Trebaselegheju. Hlede in soigralci še vedno samevajo na dnu lestvice s petimi točkami (9 točk manj kot pred-zadnjeuvrščeni Volley Treviso), Tre-baseleghe pa zaseda osmo mesto na lestvici in se še vedno bori za obstanek, čeprav ima šest točk naskoka pred Ca-salserugom in Monselicejem, ki zasedata deseto mesto na lestvici. V prvem delu sezone je Olympia klonila s 3:1, odbojkarji trenerja Marchesinija pa so na prejšnjem srečanju v Bassanu uprizorili solidno predstavo. Z Bassanom se bo jutri ob 18. uri v Repnu spopadla Sloga Tabor Televita. Odbojkarji trenerja Jerončiča so izgubili odločilni boj za prvo mesto v Cordenonsu, sedaj pa imajo pred Bassanom le dve točki naskoka, tako da lahko pričakujemo izenačeno srečanje. Na - sicer krajše - gostovanje se bo danes ob 20.45 odpravil Zalet Sloga v ženski deželni C-ligi. Odbojkari-ce trenerja Jasmina Čuturica bodo v telovadnici Vascotto v ulici Giulia igrale proti tržaškemu Virtusu, ki je do tega kroga zbral 9 točk in 3 zmage več kot Zalet Sloga. Še en Virtus, tokrat iz Rovereda, pa bo nasprotnik odbojka-ric Zaleta Kontovela, ki bodo danes ob 20. uri v telovadnici na Rouni začele svojo pot v drugem delu ženske deželne D-lige. (av) Do konca rednega dela sezone je še sedem krogov. Deželna prvenstva prihajajo v najbolj zanimivo in napeto fazo. Jutri bo v ospredju domača tekma Krasa v elitni ligi. Rdeče-beli bodo gostili Gemonese, ki je z 38 točkami tretji na lestvici (skupaj s Tri-cesimom in Torviscoso). Za nogometaše Krasa je postal položaj na lestvici precej kočljiv, čeprav še ne zaskrbljujoč. Žlogarjevi fantje pa morajo v nadaljevanju doseči čimveč točk. Vesna bo v pričakovanju sredine povratne četrtfinalne tekme v Križu proti Sanremu igrala jutri v gosteh proti Sanviteseju. Trener Sandrin se bo prav gotovo odločil za marsikatero spremembo, saj se morajo ključni igralci primerno odpočiti. Tekma kroga v elitni ligi bo sicer v Lumignaccu med vodilnima, domačo enajsterico (druga na lestvici), in Cordenonsom. V 24. krogu promocijske lige bo V Sovodnjah treniral »Rus« Luca Milocco Mladi odbojkarji in odbojka-rice ekip under 12 in under 13 Soče, ki jih vodi trenerka Paola Uršič, so pred dnevi trenirali s prestižnim gostom. V telovadnici v Sovodnjah jih je vodil pomočnik trenerja ruske državne mladinske reprezentance Luca Milocco, ki je trenutno na dopustu v domači Gorici. od dveh predstavnic naših društev igral na domačem igrišču trebenski Primorec. V goste prihaja tržaški Sant'Andrea San Vito, ki je z 12 točkami na lestvici skoraj gotovo že obsojen na izpad. Z novo zmago bi se Primorec še dodatno oddaljil od mest, ki vodijo v play-out. San Giovanni ima navsezadnje le tri točke manj. Juven-tina, ki je druga na lestvici (prvou-vrščeni San Luigi ima sicer že devet točk prednosti), bo igrala v Seveglia-nu. Domača ekipa (14 točk) je podobno kot Sant'Andrea z eno nogo že v 1. AL. Jutrišnji krog v 1. amaterski ligi bo zanimiv predvsem v spodnjem delu lestvice, kjer sta na predzadnjem mestu dve ekipi naših društev: Breg in Mladost. Nogometaši Brega (24 točk) bodo v Dolini gostili Terzo (28). Mladost pa bo igrala v gosteh proti Isonzu, ki je peti na lestvici. Lažje delo, ampak le na papirju, čaka So-vodnje, ki bodo doma igrale proti zadnjeuvrščenemu Porpettu. Težka naloga pa čaka Zarjo, ki bo igrala v Krminu proti domači ekipi. Cormo-nese je že prekrižal račune marsikomu. Tudi vodilnim. Na Proseku bo vodilno Primor-je (59 točk) gostilo Moraro (43). Ru-meno-rdeči nadaljujejo pot do končnega uspeha v skupini D 2. amaterske lige, v kateri bo z veliko težavo dosegla obstanek Gaja. Ekipa gropajsko-padriškega društva bo igrala v Tržiču proti Romani. Gaja mora čimprej začeti nizati točke, če želi vsaj poskusiti doseči obstanek s pomočjo dodatne play-out tekme. (jng) Polet Kwins v Vicenzi V A1-ligi v hokeju na roler-jih bo openski Polet ZKB Kwins drevi gostoval v Vicenzi. Domači »hudiči« imajo trideset točk na lestvici in imajo že zagotovljeno mesto v končnici za državni naslov. Polet pa potrebuje za play-off še (vsaj) eno zmago. Rusanovi varovanci danes ne bodo imeli lahkega dela, čeprav so letos že dokazali, da lahko premagajo tudi boljše ekipe. Padova, ki ima točko manj na lestvici od Poleta, bo drevi igrala proti zadnjeuvrščenemu Asiagu. DOMAČI ŠPORT Danes ^ »Mi gremo na-^ prej. Cilji na začetku sezone so bili jasni. Osvojiti prvo mesto in napredovati v 1. — AL.« (Trener proseške-ga Primorja Davide I Ravalico pred današnjo domačo tekmo proti Moraru) Sobota, 12. marca 2016 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 20.30 na Opčinah: Jadran - Conegliano DEŽELNA C-LIGA SILVER - 20.30 v Dolini: Breg -Geatti D-LIGA (Play-out) - 18.00 v Cussignaccu: Cussignacco - Kontovel UNDER 16 MOŠKI - 17.30 v Dolini: Breg - Venezia Giulia UNDER 15 ELITE - 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor -Isontina UNDER 15 - 18.00 v Trstu: Azzurra - Jadran ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Gorici: Olympia -Trebaseleghe ŽENSKA C-LIGA - 20.45 v Trstu, Ul. Giulia (Suvich): Virtus - Zalet Sloga ŽENSKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Roveredo 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Štandrežu: Mavrica Arcobaleno - Pieris UNDER 14 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Val; 17.00 na Opčinah: Val - Martignacco; 18.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Martignacco UNDER 16 ŽENSKE - 18.30 v Sovodnjah: Soča Olympia - Juliavolley; 16.00 v Trstu, Ul. Strada vecchia dell'Istria: Cgs - Zalet Sokol UNDER 14 ŽENSKE - 17.00 v Nabrežini: Sokol -Eurovolleyschool NAMIZNI TENIS MOŠKA D2-LIGA - 17.00 v Červinjanu: Kras A (tekma za 9. mesto); Kras B (tekma za 3. mesto) HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 20.00 v Vicenzi: Diavoli Vicenza - Polet ZKB Kwins NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Trstu, drevored Sanzio: San Giovanni - Vesna - Sant' Andrea San Vito; 15.00 v Seveglianu: Sevegliano - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - Terzo; 15.00 v Krminu: Cormonese - Zarja; 15.00 v Špetru ob Soči: Isonzo - Mladost; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Porpetto 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Tržiču: Romana -Gaja; 15.00 na Proseku: Primorje - Moraro DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Prati: Futurogiovani - Kras Repen DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen - Tolmezzo NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 na Padričah: Kras Repen - Azzanese NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Zarja - Roianese; 10.30 v Podgori: Juventina - Ronchi KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA - 18.00 v Miljah: Don Bosco - Dom UNDER 18 - 11.30 v Trstu, Ul. Locchi: BasketTrieste - Sokol ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Bassano UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Martignacco UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Olympia - Torriana; 11.00 na Opčinah: Zalet Dvigala Barich - Altura UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 na Proseku: Kontovel - Poggivolley Pojutrišnjem Ponedeljek, 14. marca 2016 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Križu: Vesna - Virtus Corno POKRAJINSKI MLADINCI - 19.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Opicina Košarkarji Jadrana bodo že drevi ob 20.30 v domači telovadnici na Opčinah gostili Conegliano fotodamj@n 1 tekma v letošnji sezoni za Cheer-dance Millenium, ki bo da-^^ nes na Fakulteti ^^ za Šport nastopil na Ljubljana Open. Za tržaški CDM bodo nastopili Zajčki ter posamezniki Alessia Felician, Paula Racman, Lana Andolšek in Anna Bra-gagnolo. Nastopile bodo tudi Strele, čeprav ne bodo tekmovale. Jutri Jutri (ob 11. uri) se bo s startom v trgovskem središču Montedoro začela uvodna etapa SloEnduro 4Fun. Organizator je tržaški klub 360 MTB. D-liga (play-off) SINOČI: Aviano - Sokol 80:54 (Hmeljak in Seno 11) Nedelja, 13. marca 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen -Gemonese; 15.00 v San Vitu al Tagliamentu: Sanvitese - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec Ob morebitnih spremembah urnikov tekem pokličite na 040 7786350 ali pišite nam na sport@primorski.eu Prost konec tedna za moško deželno C- in D-ligo Danes in jutri bosta mirovali deželni odbojkarski prvenstvi moške C-in D-lige. V moški C-ligi bodo drevi nadoknadili dve tekmi: Volley Club TS - Favria in Volley Ball UD - Ausa Pav. Sloga Tabor bo boj za obstanek nadaljevala prihodnji teden, ko bo gostovala pri Ausi Pav. V moški D-ligi pa bo v soboto, 19. marca, slovenski derbi med Olympio in Valom, ki bo skoraj gotovo že odločal o napredovanju v C-ligo. Olympia ima sedem točk prednosti pred štandreško šesterko in že 12 točk pred tretjeuvrščenim Vivilom. kristian miliani »Želim preteči maraton« Kristian Miliani se je pred dvema letoma navdušil nad tekom. »Od takrat, ko sem se prvič pri Bazovici odpravil na dvajset-minutni tek in sem bil na koncu čisto uničen, se veliko napredoval. Iz tedna v teden sem stopnjeval formo, dokler se nisem lani odločil, da bom nastopil na polmarato-nu,« je svoj rekreativni konjiček na kratko opisal 36-letni Miliani (letnik 1979), ki je bil v mladih letih obetaven nogometaš. Mladenič iz Repniča (z družino sicer zdaj stanuje v Bazovici) je svojo nogometno pot začel pri prose-škem Primorju, pri katerem je igral tudi v članski ekipi v promocijski (trener je bil Nevio Bi-dussi) in 3. amaterski ligi (Pri-morje B). Najraje pa se Kristian spominja »zlatih let« (kot je poudaril), ko je igral za združeno ekipo naraščajnikov. »Takrat smo bili odlična ekipa in predvsem izjemna klapa. Še zdaj se radi spominjamo tistih let. Naš trener je takrat bil Miloš Tul.« Prva uradna rekreativna tekma Kristiana Milianija je bil pol-maraton v Ljubljani. »Pretekel sem ga lani. Bilo je krasno, čeprav se tisti dan nisem počutil najbolje. Imel sem malo vročine. Kljub temu sem 21-kilometrsko progo pretekel v času ure in 45 minut,« se spominja Miliani, ki je začasno zaposlen pri tržaškem podjetju, ki se ukvarja s predelavo kave. Pred nekaj leti pa se je vpisal tudi na tržaško ekonomsko fakulteto. »Učim sem v prostem času in ko mi uspe, polagam izpite.« Kdaj pa Kristian trenira in kolikokrat tedensko? »Tečem v glavnem ob vikendih. Dvakrat do trikrat tedensko pa obiskujem še fitnes. To je bil zimski program. Ko se bodo dnevi podaljšali, bom tekel tudi med tednom,« je povedal Kristian, ki nam je še razkril letošnje načrte: »V nedeljo (jutri) bom nastopil na gorsko-tekaški prireditvi v Bazovici Kokoš Trail. Bo kar zahtevno. Nato bom sodeloval na letošnjih tekaških prireditvah Trofeje Pokrajine Trst in tekel bom na tržaški Baviseli. Na polmaratonu seveda.« Kaj pa srednjeročni načrti? »Cilj mi je, da bom morda prihodnje leto pretekel maraton.« Miliani ne komplicira s prehrano, čeprav skuša jesti zdravo. »Recimo, da za kosilo dam poudarek na ogljikove hidrate. Zvečer pa jem bolj beljakovinske obroke.« (jng) 22 Sobota, 12. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI _dnevnik ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad našo deželo bodo ta konec tedna od vzhoda v višinah dotekali okrepljeni in dokaj vlažni tokovi, v pri-zemlju pa bo ozračje bolj suho ob prisotnosti severovzhodnika. Od ponedeljka se bo stopnja vlažnosti znižala tudi v višjih plasteh atmosfere. V_A Danes se bo pojavljala spremenljiva oblačnost. Več jasni-ne bo v popoldanskem času. Po nižinah bo pihala zmerna burja, ki pa bo nekoliko močnejša na obali zlasti od popoldneva. Tudi v visokogorju bodo pihali zmerni do okrepljeni vetrovi severovzhodne smeri. Danes bo pretežno oblačno. Pihal bo severovzhodnik. Predvsem v jugovzhodni Sloveniji bodo občasno rahle padavine. Dopoldne se bo delno zjasnilo na Primorskem, kjer se bo nekoliko okrepila tudi burja. Čez dan se bo deloma jasni-lo tudi drugod v zahodnih krajih. Jutri bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Pihal bo okrepljen severovzhodnik. V Trstu bo pihala močna burja. V visokogorju bo pihal okrepljen do močan severovzhodnik. V Julijcih bo lahko več oblačnosti. Jutri bo na Primorskem delno jasno, pihala bo zmerna do močna burja. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bodo predvsem vjužnih in vzhodnih krajih še rahle padavine. Pihal bo okrepljen severovzhodni veter. S £ Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 18.07 a Dolžina dneva 11.45 Luna vzide ob 8.25 in zatone ob 22.32 1976 - Za sredino marca je bilo jutro zelo mrzlo, večji del Slovenije je prekrivala de-_ bela snežna odeja. V Novi vas na Blokah so izmerili -g 28,3 °C,v Celju -23,4 °C in v Kočevju -22,4 °C. Čez dan se je < zelo močno segrelo, dnevni hod je bil največji v Babnem Polju, 30,8 °C; v Novi vas je znašal 29,1 °C in v Celju 25,4 °C. Danes: ob 5.41 najnižje -46 cm, ob 11.39 najvišje 32 cm, ob 17.23 najnižje -33 q Morje je razgi-q cm, ob 23.47 najvišje 43 cm. S bano, tempera-2 Jutri: ob 6.22 najnižje -39 cm, ob 12.21 naj- tura morja 10,6 višje 22 cm, ob 17.53 najnižje -22 stopinje C. cm. Kanin - Na Zlebeh . . .420 Vogel ................340 Kranjska Gora.........70 Krvavec..............200 Cerkno...............120 Rogla ................140 Piancavallo...... . . . .300 Forni di Sopra .......300 Zoncolan............280 Trbiž .................230 Osojščica ............130 Mokrine .............260 Pelejevi predmeti na dražbo LOS ANGELES - Legendarni brazilski nogometaš Pele bo dal na dražbo več kot 2000 predmetov iz svoje bogate kariere. Pričakujejo, da bo dražba prinesla približno milijon dolarjev. Dražbena hiša z Beverly Hillsa Julien's je objavila, da bo Pele, za mnoge najboljši nogometaš vseh časov, del dobička daroval otroški bolnišnici v Braziliji. Dražba bo tridnevna, med 7. in 9. junijem v Londonu. »Potem ko sem dobršen delež zbirke daroval mestu Santos, sem se zdaj odločil, da si bodo lahko del moje zgodovine lastili še navijači in zbiratelji,« je povedal Pele, čigar kariera je trajala 21 let. Med glavnimi atrakcijami dražbe bodo kopija pokala Julesa Rimeta, kolajne, ki jih je dobil ob naslovih svetovnega prvaka v letih 1958, 1962 in 1970, žoga, s katero je novembra 1969 dosegel svoj tisoči zadetek. Kim odredil nove jedrske poskuse SEUL - Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je odredil nove jedrske poskuse, pri katerih naj bi uporabili miniaturne bojne konice. Kim, ki je v četrtek spremljal izstrelitev balističnih raket, je poudaril pomen izvedbe novih jedrskih testov, da bi lahko ocenili uničevalno moč novo izdelanih jedrskih konic, je poročala severnokorejska tiskovna agencija KCNA. Ob tej priložnosti je Kim zatrdil, da so znanstveniki izpopolnili postopek krčenja jedrskih konic na velikost, da so primerne za namestitev na bali-stično raketo. To bi pomenilo povečano grožnjo za Južno Korejo in druge države v tem delu Azije, morda pa celo za ZDA. japonska - Obletnica potresa in cunamija ter jedrske katastrofe v Fukushimi Spomnili so se 16.000 žrtev Obnova prizadetih območij še ni končana, okolica Fukushime še neprimerna za bivanje - Japonci proti zagonu jedrskih reaktorjev TOKIO - Japonci so se včeraj z minuto molka poklonili žrtvam uničujočih potresa in cunamija, ki sta pred petimi leti opustošila deželo vzhajajočega sonca, ubila na tisoče ljudi in v Fukus-himi povzročila eno najhujših jedrskih nesreč v zgodovini človeštva. Japonski cesar Akihito, cesarica Michiko, japonski premier Shinzo Abe in drugi udeleženci državne spominske slovesnosti v Tokiu so se skupaj s prebivalci prizadetih območij priklonili ob 14.46 po lokalnem času. Ob tej uri je 11. marca 2011 Japonsko stresel silovit potres z magnitudo 9,0. Epicenter je imel pod Tihim oceanom ob obali severovzhodne Japonske. Sprožil je ogromen cuna-mi, ki je dosegel do 30 metrov višine, udaril na obalo in uničil na tisoče zgradb, številne hiše je odnesel v morje, ladje pa je razmetal po kopnem. Umrlo je 16.000 ljudi, še vedno pogrešajo okoli 2600 ljudi, za katere domnevajo, da so mrtvi. Cunami je udaril tudi v jedrsko elektrarno Fukushima 1, kjer je v najhujši jedrski nesreči po Černobilu prišlo do taljenja reaktorjev in uhajanja radioaktivnih snovi. Čeprav so se mesta in naselja severno od elektrarne izognila najhujšim posledicam jedrske nesreče, je bila pokrajina tam najbolj uničena in številni kraji pet let po katastrofi še vedno niso okrevali. V mestu Sendai na severu Japonske v regiji, kjer so našteli največ smrtnih žrtev, so se preživeli in svojci včeraj zbrali in molili pred budističnim kipom, ki so ga postavili za žrtve pri valobranu na plaži Arahama, kjer so udarili siloviti valovi. Na državni spominski slovesnosti v Tokiu je cesar Akihito govoril o tistih, ki so morali zapustiti svoje domove po katastrofi zaradi radioaktivnega sevanja. »Občutim bolečino v svojem srcu, ko pomislim na ljudi, ki se še vedno ne morejo vrniti domov,« je dejal cesar. Nekatera območja v okolici Fukushime še vedno ostajajo neprimerna za bivanje, ponekod pa so prebivalcem dovolili vrnitev. Premier Shinzo Abe je na slovesnosti priznal, da so posledice katastrofe pred petimi leti še vedno vidne in da je pred državo še veliko dela. »A korak za korakom obnova vztrajno napreduje,« je zatrdil japonski premier. Pet let po katastrofalnem potresu in cunamiju, ki sta razdejala severovzhod Japonske, obnova prizadetih območij še ni končana. Nekoč živahne skupnosti, ki jih je izbrisal cunami, še vedno okrevajo po najhujši naravni nesreči na Japonskem po drugi svetovni vojni. Sledovi katastrofe, v kateri je po ocenah zavarovalnic nastalo za 210 milijard dolarjev neposredne škode, so vidni povsod - obsežne površine so še vedno prekrite z debelo plastjo blata. Po drugi strani se lahko številna mesta pohvalijo z novimi, lepo urejenimi soseskami. Toda vidni ostanki divjanja narave so le del te tragične zgodbe. V krajih v okolici razdejane jedrske elektrarne v Fukushimi namreč strašijo nevidne posledice katastrofe - radioaktivno sevanje. Japonci so po katastrofi v Fu-kushimi še vedno zelo nezaupljivi do jedrske energije in večina jih nasprotuje ponovnemu zagonu jedrskih reaktorjev. Na Japonskem so po nesreči zaprli vseh 48 reaktorjev, trenutno obratujeta le dva, ki so ju zagnali lani. Premier Abe in elektropodjetja si prizadevajo za ponoven zagon reaktorjev, saj so morali energijo, ki so jo pred tem pridobili v jedrskih elektrarnah, nadomestiti z dragimi fosilnimi gorivi. Žrtev so se na Japonskem spomnili s tisoči svečk, mnogi pa so ob obletnici Fukushime tudi demonstrirali proti nameri vlade in elektropodjetij, da bi ponovno zagnali jedrske reaktorje, ki so - z izjemo dveh -še ustavljeni ansa zagreb - 35-letnik Banko oropal na invalidskem vozičku ZAGREB - Hrvaška policija je na območju Bjelovarja prijela 35-let-nika, ki je v sredo popoldne oropal poslovalnico Erstebank v Zagrebu. Ropar je v banko prišel na invalidskem vozičku in zagrozil, naj mu izročijo denar ali pa bo aktiviral bombo. Ko je pobral približno 50.000 kun (6700 evrov), je vzel taksi in se odpeljal proti Bjelovarju. Zaposleni v banki so povedali, da so mimoidoči roparju pomagali, da je vstopil čez stopnico na vhodu v poslovalnico. Vljudno se je zahvalil in se zapeljal proti bančnemu okencu, kjer je zagrozil z bombo. Kot so dodali, so prestrašene delavke roparju tudi pomagale, da je izstopil iz banke, potem ko je pobral denar. Skozi mestno gnečo se je odpravil proti postajališču taksijev in se dogovoril za vožnjo proti približno 90 kilometrov oddaljenemu Bjelovarju. Tudi voznik taksija je roparju pomagal, da je vstopil v avtomobil in nato skrbno pospravil voziček. Medtem so na kraj dogodka prišli policisti, ki so ugotovili, da se je ropar odpeljal s taksijem. Vozilo so izsledili s pomočjo naprave GPS, ki jo ima vsak taksi. Roparja so potem v manj kot uri prijeli na območju Bje-lovarja, potem ko je taksistu že plačal 500 kun (67 evrov) za prevoz. Izkazalo se je, da je 35-letnik velik navijač nogometnega moštva Dinamo in pristaš HDZ. Na njegovem profilu na Facebooku je objavljenih več fotografij z znanimi osebami, tudi s predsednikom HDZ Tomislavom Karamarkom in veterani, ki že več kot 500 dni protestirajo v šotoru pred poslopjem ministrstva za veterane. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sobota, 12. marca 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Dok.: Miroslav Košuta -Razvijem od časa sprano jadro, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 7.00 Serija: The Millers 7.45 Serija: Heartland 9.10 Sulla Via di Damasco 9.45 Parlamento Punto Europa 10.15 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzogiorno in fami-glia 13.00 18.35, 20.30, 22.40, 23.45 Dnevnik in rubrike 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 15.40 Serija: Squadra Speciale Lipsia 17.10 Sereno va-riabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint RAI3 RAI4 14.10 The Voice of Italy 2016 16.55 19.55 On Stage Awards 2016 17.20 Novice 17.25 Atlantis 18.10 Doctor Who 19.00 20.15 Common Law 19.45 Rai Player TV 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: L'ultima partita (akc., '08, i. S. Seagal) 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.00 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Line Bianca 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passag-gio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Bailando con le stelle 7.05 Serija: Zorro 7.55 Film: L'arciere di fuoco 9.35 Film: Robin Hood - L'arciere di Sherwood 11.0012.25, 14.45, 17.55 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.50 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico 2016, 4. etapa 17.201 grandi protagonisti 18.00 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Scala Mercalli 23.25 Film: Ballistic (akc., '02, i. A. Banderas, L. Liu) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Life - Lo spettacolo della vita 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Caduta libera! 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 C'e posta per te _ITALIA1_ 6.40 19.15 Risanke in otroške oddaje 9.30 13.55 Motociklizem: SP Superbike 2016 11.00 Nan.: Mom 11.55 Nan.: Mike & Molly 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 19.00 L'isola dei famosi 13.20 Šport 14.45 Film: Batman (akc., '89, r. T. Burton, i. M. Keaton, J. Nicholson) 17.20 Serija: The Flash 18.15 Nan.: Camera Café 19.25 Film: Sansone (pust., '10) 21.10 Film: Come un tuono (triler, '12, i. R. Gosling, B. Cooper) 23.40 Criminal Minds _RAI5_ 14.20 20.35 Rai Player 14.30 Le Alpi viste dal cielo 15.25 Indian Ocean 16.30 Gledališče: Colloquio col tango 18.40 Novice 18.50 Strinarte 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.45 Contact 21.15 Gledališče: Sono nata il 23 22.45 Senza maschera: Isa Danieli RAI MOVIE 13.20 17.15 Rai Player 13.30 Film: The Company Men (dram., '10, i. B. Affleck, T. L. Jones) 15.20 Film: Un pece di nome Wanda (kom.) 17.10 Novice 17.25 Film: Cabaret (muzikal, '72, i. L. Minnelli) 19.35 Film: William & Kate - Una favola moderna (rom.) 21.15 Film: La battaglia della Neretva (voj., '69) 0.00 Film: Mio Dio, come sono caduta in basso! (kom., It., '74) RAI PREMIUM 14.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.35 Mister Premium 15.40 Nad.: La meglio gioventu 17.25 0.55 Novice 17.30 Nad.: Una grande famiglia 19.15 Rai Player 19.20 Nad.: Paura di amare 21.20 Nad.: L'uomo che sognava con le aquile 23.10 Nad.: Tutto puo succedere _RETE4_ 7.05 Media Shopping 7.40 Film: Ridendo e scherzando (kom.) 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Donnavventura 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in cor-sia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in 21.10 Film: Tarzan (anim., '13) 23.00 Film: Burning Bright - Senza via di scampo (triler, '10) _IRIS_ 12.35 Film: 1997 - Fuga da New York (zf, '81, i. K. Russell) 14.30 Film: Bastardo dentro (kom., Fr., '03) 16.20 Adesso cinema! 16.45 Film: Il genio della truffa (kom., '03, i. N. Cage) 19.05 Film: Squadra antiscippo (kom., It., '73) 20.50 Scuola di cult 21.00 Film: Sing Sing (kom., It., '83, i. A. Celen-tano) 23.15 Film: Bluff - Storie di truffe e di imbroglioni (kom., It., '76) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Film: Era mio padre (dram., '02, i. T. Hanks) 16.25 Serija: Jack Frost 18.00 Serija: Benjamin Lebel - Delitti D.O.C. 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: L'ispettore Barnaby _lazd_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Il fiume dell'ira (triler, '84, i. M. Gibson) 23.30 Film: Madison (dram.) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Ro-tocalco Adnkronos 13.1017.55, 20.25 Og-gi è 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 Pronto dottore 13.55 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigia-nato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta _CIELO_ 11.00 12.15 Buying & Selling 12.00 Novice 14.15 MasterChef USA 16.15 MasterChef Canada 18.15 Cucine da incubo 20.15 Top Gear UK 21.10 Film: Avere vent'anni (erot., '78) _DMAX_ 12.30 Incidenti di percorso 13.00 Te l'ave-vo detto 13.5016.20, 16.40, 18.50 Rugby Social Club 14.30 17.00 RBS 6 Nations 19.05 Storage Wars Canada 20.20 Fast N Loud 21.10 Top Gear 22.55 Restauri a quattro ruote SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.15 18.40 Risanke in otroške serije 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki film: Ladjo nosiš v srcu 10.10 Infodrom 10.20 Dok.: Kdo si pa ti? 11.05 TV arhiv 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.25 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok. serija: Na poti 15.00 Dok.: Jezus in izginule ženske 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Slad-kanje z Rachel Allen 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.35 Nad.: Fortitude 23.00 Film: Hardkor disko (dram.) SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 9.55 Alpsko smučanje: SP (ž), superveleslalom 11.10 Smučarjev dnevnik 11.25 Alpsko smučanje: SP (m), smuk 12.45 Smučarski skoki: SP (m) 15.15 Biatlon: SP (m), štafeta 17.05 Slovenija danes 18.10 Dok.: Zelena prestolnica Evrope 20.00 Film: Iščem ljubezen pred koncem sveta (pust., '12, i. S. Ca-rell) 21.40 Zvezdana 22.40 Dok.: Neverjetni Jonathan Goodwin 23.10 Bleščica 23.40 Aritmija _KOPER_ 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Boben 15.25 Biatlon: SP, štafeta (m) 17.00 Ljubezen do sveta 17.25 23.40 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Koncert: Calegaria & Friends 22.25 Pozdravljeni 23.00 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.10 13.10 Tv prodaja 10.25 Film: Nogometni pasji prvak (druž.) 12.10 Čista hiša 13.25 Znan obraz ima svoj glas 16.20 Film: Lahki dekleti (kom.) 18.10 Nad.: Takle mamo 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: To je vojna! (kom., '12, i. R. Witherspoon, C. Pine) 21.50 Film: Zapiti dnevnik (dram., '11, i. J. Depp) _KANAL A_ 7.00 Risanke 7.25 19.00 Pozor, priden pes! 7.55 19.30 Serija: Frendi iz službe 8.25 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.15 ŠKL - Šport mladih 9.45 11.00, 13.00 Red Bull Air Race 12.00 Serija: Detektiv na Floridi 14.00 TV prodaja 14.15 Film: Nori na Mary (kom., '98, i. C. Diaz) 16.35 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije: Rudar - Maribor 20.00 Big Brother 21.30 V živo iz hiše Big Brother 22.15 Film: Vampirjev vajenec (fant.) _ S b 12 VREDNO OGLEDA HM Sobota, 12. marca - Ladi Rai movie, ob 21.15 Bitka na Neretvi (La battaglia sulla Neretva) Jugoslavija 1969 Režija: Veljko Bulajic Igrajo: Milena Dravic, Boris Dvornik, Sylvia Coscina, Franco Nero, Anthony Dawson in Sergej Bondarchuk Film je posvečen eni največjih bitk na jugoslovanskih tleh, med drugo svetovno vojno. Začetek leta 1943 so nemški okupatorji, po Hitlerjevem nalogu pričeli z vojno operacijo poimenovano Weiss. Končni cilj posega je bil uničenje partizanskih enot. Zaradi močne ofenzive so se partizanske čete, z vrhovnim štabom in 4500 ranjenci znašle obkoljene v dolini reke Neretve. Obkoljen v obroču v neizhodnem položaju, je Tito odločil, da poruši še edini most in onemogoči nasprotniku, ki je že prerazporedil svoje enote na drugo stran. V eni noči partizani poleg porušenega mostu zgradijo novega in tako Tito reši sebe in svoje vključno z ranjenci. PLANET TV 12.15 Ramsay rešuje kuhinje 13.15 Nan.: Mike in Molly 13.45 Nan.: Očka v predpasniku 14.15 Nan.: Nor, zmeden, normalen 14.55 Film: Dokaz ljubezni (kom.) 16.40 20.00, 21.10 Bilo je nekoč 17.50 Bo-gnedaj, da bi crknu televizor 19.00 21.45 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 22.05 Film: Šest dni, sedem noči (pust., '98, i. H. Ford) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Inšpektor Gaber - kriminalistična nan., 5. del; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Ante-prima classifica; 15.00 Souvenir d'ltaly; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V oddaji "Ta rozajanski glas" ob 12.00 bo govor o tamkajšnji tradiciji zeliščarstva in bližnji občini Mužac, ki kot Rezija spada v park Julijskih Predalp. Sledi "30 minut country glasbe", v katerih bo predstavljena zgoščenka »It's About Ty-me« ameriške bluegrass skupine Russell Moore and The IIIrd Tyme Out. V oddaji Jazz odtenki ob 17.10 se nadaljuje krajši niz oddaj, ki jih posvečamo italijanskim diskografskim založbam. Danes bo na vrsti prestižna milanska založba Red Records, ki prav letos stopa v svoje 40. leto delovanja in ki jo je sloviti ameriški saksofonist Joe Henderson poimenoval v "evropsko Blue Note". V Mali sceni ob 18.00 se še naprej mudita Inšpektor Gaber in njegova ekipa. Kriminalistična nanizanka je nastala v studiih Radia Slovenija. V glavni vlogi nastopa Borut Veselko. Danes bo na sporedu peta epizoda. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. OPTIČNI CENTRI PACCIO OCCHIALI VISION ob nakupu očal s protirefleksnim premazom podarimo okvir za dodatn par očaVza vasici za kogaržELite Ponudba velja do 31. maja 2016 A Preberite pogoje :v naših trgovinah L > i mL : I k FHrTViMSkli POMLAD - POLETJE 2016 GORICA Ulica Trieste 225/1 Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE SESLJAN (TS) Sesljan 27/I Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE it5 POSTANITE FAN NASE STRANI! FACEBOOK.COM/SPACCIOCCHIALIVISION SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI www.spacciocchialivision.it