Murska Sobota, 20. aprila 1989 • Leto XLI • Št. 15 • Cena 3000 din
Ob koncu tedna bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo. V popoldanskem času bodo plohe ali nevihte.
PROMETNA KULTURA
Za pravi korak otrok v življenje smo naslovili temo na 5. strani Vestnika, ki govori o problematiki otroškega varstva.
Mati na sliki očitno sodi v večino tistih staršev, katerih malčki niso deležni organiziranega vzgojnega varstva v vrtcih. Po eni strani je glede na otrokovo starost to prednost, saj dojenčki in otroci do treh let potrebujejo pozornost predvsem ene osebe, šele kasneje pa so zreli za kolektivno igro ter prehajanje iz rok v roke vzgojiteljic in varuhinj ter drugih. Varstvo v vrtcih je tudi vzgojno, prav vzgoja in izobraževanje že v predšolskem obdobju pa sta temelj za start v šolo in kasneje življenje. Tega se neosveščeni starši premalo zavedajo in ta-
ko kot družba, ki ne stori dovolj za generacijo, ki ima tako kot vse pravico do srečnega otroštva, delajo napako. Le v svojem okolju dobro sprejet, ljubezni staršev deležen in ob pravem času poučen otrok, ki ga usmerjamo že s prvo igračo kot kasneje s knjigo, lahko zrase v razgledanega človeka, prav taki ljudje pa so nam potrebni, če nam je do napredka.
Otrok na vozičku bo shodil, da bo njegov korak pravi, pa mu moramo pomagati ob pravem času, ko je nemočen in potrebuje skrb staršev ter družbe.
bb, foto N. Juhnov
SOUDELEŽBA TUDI ZA OSTARELE
Prejšnji teden je republiška zdravstvena skupnost sprejela sveženj ukrepov za zdravstvo. Poleg tega, da veljajo strogi omejevalni ukrepi za zdravstvene organizacije, so sprejeli predlog višjih prispevnih stopenj in participacij ter nekatere omejitve pravic uporabnikov.
Za Pomurje z velikim številom ostarelih je neprijetna novost, da ostareli in invalidi niso več oproščeni plačila soudeležbe, (višje participacije začno veljati s prvim majem). Edini kriterij oprostitve je sedaj socialni položaj. Materialno ogroženi si morajo priskrbeti potrdilo s Centra za socialno delo, cenzus pa je 830 tisoč dinarjev na družinskega člana.
Eden od ukrepov je tudi ta, da se delavcem, zaposlenim pri delovnih ljudeh, ki opravljajo sa-
mostojno dejavnost, osnova za izplačilo za nadomestilo v času odsotnosti z dela zaradi bolezni zmanjša za deset odstotkov. To velja seveda za pravice, ki jih uporabniki uresničujejo v zdravstveni skupnosti.
Potni stroški za potovanje v zdravstveno organizacijo se povrnejo, če je pot daljša od sto kilometrov ali če je zaradi bolezni treba v enem mesecu potovati v eno smer več kot tristo kilometrov. Povračilo stroškov za prevoz z lastnim vozilom je 10 old-
stotkov cene bencina, za 25 odstotkov bodo nižje tudi posmrtnine.
Prvi pregled pri splošnem zdravniku bo stal 9 tisoč din, trije naslednji 4500 dinarjev. Pregled v specialistični ambulanti bo s prvim majem 17.500 dinarjev, trije ponovni 6500 din. Za hišni obisk bo treba plačati 22 tisočakov, zdravilo na recept 6500 dinarjev (občani, stari nad 70 let, ter invalidne osebe z nad 70-od-stotno telesno okvaro v vrednosti 3000 dinarjev).
Nemedicinski del oskrbe v bolnišnici ali zdravilišču stane za dan 13 tisoč din, za medicinsko oskrbo pa 43.500 dinarjev. Na skupščini so tudi povedali, da bodo posojilo za zdravstvo Narodne banke najprej dobile bolnišnice, šele potem zdravstveni domovi in zavodi za socialno medicino in higieno. Je pa tudi možnost, da dobijo posojilo zdravstvene skupnosti, ki so-prav tako nelikvidne in z izgubami iz prejšnjih let.
Majda Horvat
ultura je na splošno v našem življenju velikokrat uporabljena - beseda, vendar tudi velikokrat nepravilno pojmova-
na ali pa napačno razumljena. Tokrat nas podrobneje zanima kultura v prometu, saj je od nje precej odvisna varnost v cestnem prometu. V letošnjem letu še posebej veliko pričakujemo za izboljšanje prometne varnosti od subjektivnega faktorja in njegove prometne kulture. Le-ta se lahko kaže v različnih oblikah, tako pozitivnih kot negativnih, vendar se na žalost velikokrat srečujemo z negativnimi oblikami prometne kulture.
Temeljno zakonsko določilo o prometni kulturi je zajeto v 2. členu Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki pravi: Družbenopolitične skupnosti in njihovi organi ter organizacije, krajevne skupnosti, ozdi in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva in občani morajo na temeljih družbene samozaščite z organiziranjem in izvajanjem prometnoizobraževalnega in preventivnega dela z razvijanjem prometne zavesti, kulture in solidarnosti v medsebojnih odnosih udeležencev v prometu, s krepitvijo njihove discipline in odgovornosti ter z drugimi ukrepi ustvarjati razmere, da bo promet potekal varno in pravilno ter da bodo preprečene prometne nezgode in druge nevarnosti.
Vsa ta načela pa so tudi osnovna načela in cilji akcije — 10 %, , ki se je začela I. januarja 1989 in je vsejugoslovanska in v okviru prizadevanja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za zmanjšanje vseh nezgod za 25 % do leta 2.000 ter mednarodne organizacije za preventivo v cestnem prometu (PRI).
Negativna oblika prometne kulture se torej velikokrat kaže v prometu na naših cestah, čeprav Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa določa, da morajo udeleženci v prometu ravnati humano in tako, da s svojim obnašanjem v prometu ne ogrožajo zdravja in življenja oseb, zlasti otrok in invalidov ter starih in slabotnih oseb. Prav neupoštevanje teh temeljnih načel kulture v prometu pomeni povzročanje neposredne nevarnosti v prometu. Zaradi takega nevestnega ali malomarnega ravnanja predvsem voznikov motornih vozil nastajajo hude posledice v prometu. ki jih ni mogoče niti primerjati. kaj šele enačiti z materialnimi škodami, ki nastajajo pri
teh ogroževalnih deliktih v prometu.
V zadnjem obdobju se je zgodilo v Pomurju prav zaradi pomanjkanja prometne kulture nekaj hudih prometnih nezgod, ki so terjale življenje tudi dveh otrok. Na tem mestu ne bi obravnavali odgovornosti, poudariti pa je potrebno, da vemo, kdo je odgovoren za kulturno obnašanje v prometu tiste kategorije udeležencev, ki je tudi najbolj ogrožena — to so otroci, starejše in slabotne ter invalidne osebe. Vsekakor so najbolj ogrožena kategorija otroci, pa ne za-'radi slabe prometne kulture, ampak zaradi svoje neizkušenosti in razposajenosti, pri tem pa lahko veliko prispevajo v prvi vrsti starši s svojim kulturnim obnašanjem in prenašanjem ustrezne stopnje kulture tudi na svoje otroke. Prav s takim ravnanjem bomo pri najbolj ogroženih udeležencih v prometu dosegli večjo
Tako je v letu 1988 v prometnih nezgodah 30 oseb izgubilo življenje, od tega 12 kolesarjev, 6 pešcev, 6 voznikov osebnih avtomobilov, 4 potniki in 2 voznika motornih koles, telesno poškodovanih pa je bilo 464 oseb, od tega 146 kolesarjev. 114 potnikov, 109 voznikov osebnih avtomobilov, 60 pešcev, 26 motoristov. 6 voznikov traktorja in po 1 voznik kolesa z motorjem, tovornega vozila in v 1 primeru drugega vozila.
Ti podatki so vsekakor previsok davek naše prometne kulture na vseh ravneh, tako neposrednih . udeležencev v prometu kot tudi drugih organov, organizacij m društev, ki so neposredno ali posredno odgovorni za varnost v cestnem prometu. In če vsi ti dejavniki ne bodo doumeli svoje vloge in odgovornosti, tudi ne moremo pričakovati ugodnih oz. pozitivnih rezultatov akcije -10 %.
Marjan HORVAT
DA BO ČLOVEK NA CESTI
ZARES ČLOVEK str
NAGRAJUJEMO!
CINKARNA
CELJE
NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA
V znamenju priključitve Prekmurja k Jugoslaviji
DIVA
SOVA PODOBA MOJEGA SVETA
Čimprej postanite naročnik VESTNIKA in mor da čaka sreča prav vas!
»Nočemo biti podaljšana roka politike, marveč objektivni razisko valci in proučevalci tukajšnje preteklosti,« so bili kategorični člani zgo devinskega društva za Pomurje minuli petek na rednem letnem sestanku v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti. Čez 20 zbranih je imelo enkratno priložnost za bližnje srečanje s konfucionisti-čno zibelko tradicionalne Kitajske in reformnim iskanjem poti iz krize kitajske družbe, o čemer je predavala sinologinja dr. Jana Rošker, ki so jo povabili na zborovanje. Točen naslov njenega predavanja je bil: Načini in posledice sprememb v družbenem ustroju Kitajske pod vplivom zahodnih gospodarskih in duhovnih smernic — prvi ekspanzivni vdor zahodnega kapitala in njegove miselnosti na pragu 20. stoletja.
Navzoči po predavanju niso ravnanost tukajšnjih zgodovinar-
ostali ravnodušni — kot ni mogoče ostati ravnodušen ob delovanju dobra tri leta starega društva s kakimi 70 člani. Iz lanskega javnega nastopanja bi izluščili predvsem strokovno srečanje na Janževem Vrhu ob 70. obletnici nastanka kraljevine SHS in bojev za severno mejo ter strokovno srečanje ob 120-obletnici prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Izdali so dve številki društvenega glasila Kronika Pomurja, ki ima — kot smo razumeli — ambicijo prerasti v naslednico rc .je Svet ob Muri. Letošnja na-
jev pa se osredotoča na 70. obletnico priključitve Prekmurja k Jugoslaviji (12. avgust 1919) ali bolj določno: na jesensko znan stveno posvetovanje o prevratnem obdobju 1918-—1920 v Prekmurju. Izšli bodo Zgodovinski pregled prekmurskega okrožja KP ob njeni 50. obletnici in dve številki Kronike, velik del prizadevanj pa bo usmerjen na pripravo zborovanja Zveze zgodovinskih društev Slovenije prihodnje leto v Murski Soboti.
B. Žunec
Dober dan! Se nam pridružite? Z Vestnikovim vlakom bomo potovali na izlet na Bled; to je tisti Bled, ki mu pravimo tudi biser naše Slovenije. Ogledali si bomo, poleg Bleda seveda, še Radovljico, Vrbo, Begunje, romarsko Brezje, Kropo in še druge kraje Gorenjske. No, pa nasvidenje na Vestnikov eni vlaku!
aktualno doma in po svetu
Dober teden dni je sovjetska avtonomna republika Gruzija polnila stolpce časopisov na svetu. Avtonomna pokrajina te republike, Abhazija, je hotela samostojnost, odcepitev od Gruzije in potem morebitno priključitev k ruski federaciji. Temu so z demonstracijami nasprotovali v Tbilisiju, glavnem mestu Gruzije. Po uradnih podatkih je bilo 18 mrtvih in 127 ranjenih, ko se je v dogajanje vključila vojska. Govori se, da so v vso zadevo vmešani nasprotniki perestrojke in Mihaila Gorbačova, ki je prejšnji četrtek v krogu družine pričakal svoj 58. rojstni dan. Na posnetku: prebivalci Tbilisija opazujejo oklopna vozila ... Svet se na neki način vendarle ponavlja.	(Telefoto: Reuter)
IGRICE Z ZAŽIGALNO VRVICO
Politika prisile ne bo prinesla miru
SINTEZA
Mlad črnogorski koordinator je v nedavni televizijski seansi o kongresu ZKJ ugotovil, da beseda »sinteza« pomeni spajanje in je zato vprašal: kaj nas je pravzaprav razločilo?!
Ko je svojčas Mladina naredila ločnico čez Jugoslavijo, se je BiH zoperstavila vsakemu takšnemu in drugačnemu deljenju kot najbolj prizadeta republika z vsakršnim notranjim razkrajanjem, ki smo ga zadnje čase kar močno doživljali.
Tudi v Srbiji so nazadnje doživeli kot vprašljivost neproduktivna vlaganja v razvoj nerazvitih spričo dejstva, da je Kosovo postalo sod brez dna. torej ločnice med razvitimi in nerazvitimi po načelu vsi za enega^ eden za vse, na neodzivni način vzajemnega pravila.
Če nas torej kaj ločuje, razen interesov tistih, ki so večno delili svet po svojem kroju, je to naša lastna nenačelnost, egocentričnost, pod pretvezo idealne nesebičnosti, ki so jo tako gromovito pripisovali prav črnogorskemu ljudstvu oziroma populaciji.
Po ilustracijo ni treba segati daleč. Medtem ko ljudje na ves glas kritizirajo zapiranje v lastne republike, prav ti ograjujejo svoje ozemlje z zidovjem, žično ali drugačno ograjo. Samo ozrimo se po naseljih počitniških hišic, zlasti ob morju, kjer si mogočneži ali petičneži prisvajajo celo morje oziroma plažo. Kjer je tako kot v Beogradu, da nastajajo vrtički tudi okrog nebotičnikov, kajpak na skupnem zemljišču, nenadoma vznikajo ograjice med gredicami, pa naj so med njimi še tako »zapriseženi« marksisti.
To me venomer spominja na anekdoto, ki jo pripisujejo hudomušnemu Moši Pijadi. Ko je v zaporih poslušal mladeniča, ki je venomer bahavo razlagal svojo predanost »stvari«, nesebičnost samo-žrtvovanja idealom revolucije, je naposled pripomnil: »To se najlepše vidi od vrat do mize, ko dobiva obed.« Mladenič je namreč na tej poti sebi odmeril vedno le polnejšo skodelico . . .
Nauk iz tega bi nemara moglo biti spoznanje (nekateri politiki so se v vsaki spremembi potrjevali s spoznanjem, da prej niso imeli prav), da v iskanju sinteze ne kaže izhajati iz napak drugih in poveličevati svoj prav, temveč od lastne neusposobljenosti za uresničevanje skupnih idealov, ki za družbo prihodnosti niso od danes postavljeni cilji generacij družbe, v kateri živimo kot ljudje in pripadniki narodov in narodnosti.	•	
Razlike prav gotovo niso samo med narodi in narodnostmi, temveč tudi, ali vse bolj, med starimi in novimi generacijami, zato ni brez pomena tudi strah pred možnim razkolom generacij, če bomo trma-
Zamislite si velikanski sod smodnika, na katerem sedimo vsi Jugoslovani. Iz njega pa moli prav kratka vrvica, tisti, ki so ji najbližje, pa se igrajo, tako da vsake toliko kdo med njimi k vrvici pritakne tlečo cigareto. Ostali potem od daleč pihajo, da bi ustavili ogenj, ki se grozljivo bliža sodu; ko že vse kaže, da bo sod razneslo, mora nekdo iz množice z golo roko prijeti vrvico in na neki način pogasiti ogenj. Za kratek čas, saj se hitro spet najde kdo, ki pritakne nov ogenj in vrvica spet zagori. Kako dolgo se lahko gremo tako igro?
In zelo pogosto se slišijo tudi glasovi iz vse Evrope, da z vrvico ne ogrožamo le peščice dvajset in nekaj milijonov Jugoslovanov, ampak je okoli soda smodnika zbrana vsa Evropa. Eksplozija bi zato ogrozila tudi njo in Evropa vedno glasneje opozarja, da ji taka igra ni povšeči.
Kosovo je zelo očitno veliko širši problem, kot smo dolga leta mislili. In to ne zato, ker bi ga podcenjevali, ampak zato, ker smo v tej državi dolga leta zatiskali oči pred resnico. Ker so si poklicani jemali pravico do informiranja po dozah. Ker vse do leta 1981 povprečen Slovenec ni o Kosovu vedel kaj več, kot da je to revna pokrajina, ki kot vreča brez dna požira solidarnostni denar iz vse države, za Albance, ki živijo tam, pa smo vedeli zgolj, da imajo velike družine, da znajo peči pecivo in delati sladoled in da jih je iz leta v leto več.
Prvi šok, ki se je začel v menzi študentskega naselja v Prištini in prerasel v krvave spopade leta 1981, je bil priložnost, da bi se najodgovornejši v državi dogovorili o kosovski politiki, ki bi predvsem učvrstila gospodarsko moč pokrajine, ki bi upoštevala nacionalno razdvojenost v tem delu države, ki bi kljub vsemu upoštevala mnenje kosovske večine, torej milijona osemsto tisoč Albancev, ki živijo tam.
Mi pa smo kosovskim Albancem na smrt zamerili, da zahtevajo republiko, jih razglasili za kontrarevolucionarje, za sovražnike Jugoslavije, jih zapirali, obsojali, predvsem pa se z njimi nismo hoteli pogovarjati.
O tem, kaj bi radi, smo prebirali v sovražnih letakih in programih raznih »marksistično-le-ninističnih organizacij za osvoboditev Kosova«, ki so jih organi pregona odkrivali in obravnavali na sodiščih.
Kaj naj potem sploh jemo!?
V ljubljanskem Domusu so objavili rezultate testiranja mesnih in mlečnih izdelkov. Rezultat je porazen: kar 73 odstotkov mesnih in 52 odstotkov mlečnih izdelkov je takih, da jih ocenjevalci ne priporočajo za uživanje! To torej pomeni, da Jugoslovani jemo izredno slabe mesne izdelke in komaj malo boljše iz mleka. Testiranje so opravili v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu in Skopju, lotili pa so se ga strokovne inštitucije, ki jim lahko verjamemo. »Naj samo še enkrat vidim na televiziji reklamo za mesne izdelke, pa bo imela televizija enega naročnika manj,« je povedal nekdo ob tej novici. Seveda to ne velja za Gavriloviča, ki so mu pred mesecem dni priznali izredno kakovost celo izbirčni Američani.
Ko je pred dvema letoma takratni predsednik beograjske partije Slobodan Miloševič obiskal srbske in črnogorske demonstrante v Kosovem Polju, ki so jih miličniki hoteli razgnati s silo, se je slišal prvi zgodovinski stavek: »Nihče ne bo. tepel tega naroda!«.je rekel.
Potem so se lani poleti začeli mitingi, ki jih je od Novega Sada proti Titogradu in Beogradu organiziral poseben odbor iz Kosovega Polja. Revolucija je pod parolo volje ljudstva premagovala politično birokracijo, Slobodan pa je najprej na osmi seji srbskega CK ZK naredil »red na domačem dvorišču«, potem ga je začel še pri sosedih.
V javnost pride nov zgodovinski stavek: »Ali se bo Srbija oblikovala kot država ali Srbije ne bo.« Podžgal je srbske množice k evforičnemu iskanju pravice v imenu naroda. Vojvodina se je vdala ob prvem naletu. Kosovo je, vsaj kar se ustavnih sprememb v Srbiji tiče, padlo šele ob koncu marca. Toda Albanci, pa jim recimo nacionalisti ali kon-trarevolucionarji ali' kakor koli že jih hočemo imenovati, se s takimi spremembami, sprejetimi pod prisilo tankov in policije, niso hoteli strinjati. Vrhunec njihovega odpora je bil med 23. in 28. marcem. Najprej goloroki, 27. in 28. marca pa tudi s strelnim orožjem, so se spopadli z združenimi varnostnimi enotami, tekla je kri, žrtve so padale na obeh straneh. Država je še bolj privila inštrumente prisile in vzpostavila vsaj navidezni red in mir. Nihče na svetu pa si ne domišlja, da je zdaj konec albanskega upiranja na Kosovu. S strahom in neprijetnimi občutki v srcih vsi Jugoslovani pričakujemo, kako se bo kriza na Kosovu razpletla.
Zapori so polni albanskih nacionalistov. Politični nasprotniki srbske politike so odstranjeni. Odstopi in odstavljanja se vrstijo po tekočem traku. Vsi kosovski funkcionarji albanske narodnosti, ki so uživali količkaj ugleda med večinskim narodom, so na zapečku. Začelo se je s Fadilom Hodžo, nadaljevalo z Azemom Vllasijem. Odstopila je tudi Ka-čuša Jashari. Nazadnje je padel še Remzi Kolgeci.
Nekdanji policijski minister Rahman Morina je prevzel vodenje kosovske partije, prvi je izenačil kosovske ocene o razmerah v pokrajini s srbskimi, pristal v politične aretacije in diferencia
cijo z vsemi, ki mislijo drugače, pristal je na to, da bo obračunal s »sovražnikom« ob izdatni pomoči represije.
In zdaj pridemo do jedra problema. Ali se na pragu tretjega tisočletja sredi Evrope na ta način da pokoriti nezadovoljni narod? Odgovor je več kot očiten. Dokler bodo vsi tisti, ki za Albance na Kosovu zahtevajo, da se jih obravnava kot enakopravnega partnerja, sovražniki Srbije in Jugoslavije, dokler jim nihče ne bo hotel prisluhniti, dokler se z njimi ne bomo začeli pogajati, jaz v rešitev krize ne verjamem. Toda, je na drugi strani sploh volja za tak dialog?
Ne, nisem pozabil na trpljenje Srbov in Črnogorcev na Kosovu. Tudi oni imajo pravico do enakopravnosti. Vendar tudi oni ne morejo v tej pokrajini živeti sami, brez stikov, sodelovanja, prijateljstva z večino, ki je tu.
V vsej tej igri je tisto, kar vlagamo, preveč dragoceno, da bi lahko prepustili peščici funkcionarjev, da hazardira z našo skupno usodo. Pa se nam kljub vsemu ne bi bilo treba vdajati malodušju. Ta država, njeni narodi in narodnosti smo v vsem povojnem času šli skozi mnoge težke preizkušnje. Nekako smo se v najtežjih časih vedno znali najti in jih premagati. Res, tole Kosovo je zdaj še težji oreh, naši zobje pa so čedalje boli piškavi, da bi ga zmogli streti. Če ne moremo, bi morali znati. Zmaga v tej bitki pa je nuja, od katere je odvisno, ali bomo preživeli.
Poraz na Kosovu bo namreč poraz zgodovine. Za naš obstoj, razvoj, demokracijo, človeške pravice, pravice ostati evropska država, pravice sploh ostati država. Če nič drugega, je dobro, da se tega zdaj vsaj zavedamo. Dolgo smo bili kot noji. Z glavami v pesku.
Marjan Dora
PODATKI, KI VZNEMIRJAJO
Draginja ogroža že 2,2 milijona Jugoslovanov; toliko jih namreč prejema socialno pomoč, kot so povedali na nedavni seji predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. V Bosni in Hercegovini prejema socialno pomoč blizu 500 tisoč ljudi, vendar povprečno na mesec le trideset tisočakov, kar je toliko kot nič. V prvem četrtletju bo šlo v te namene 7 milijard, do konca leta pa okoli 200 milijard dinarjev. V Črni gori je socialnih podpirancev 96 tisoč, na Hrvaškem pa 300 tisoč in v Jej republiki bodo zaposleni od 1. maja plačevali od osebnega dohodka 0,3-odstotni prispevek za potrebe socialnih podpirancev. V Sloveniji je upravičencev do socialne pomoči 130 tisoč. To so tisti, ki imajo manjše mesečne prihodke od 43 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v republiki. V Srbiji je 700 tisoč socialnih podpirancev, v Vojvodini 161 tisoč. Tu dobivajo tudi najnižjo podporo, in sicer 17.190 dinarjev. Najhuje je na Kosovu, kjer prosi za pomoč 700 tisoč ljudi; nič boljše ni v Makedoniji, kjer kar 89 odstotkov zaposlenih zasluži manj kot je jugoslovansko povprečje.
Na seji sindikalnega predsedstva so tudi ugotavljali, da so zaradi stavk na Kosovu zgubili na milijone delovnih ur; proizvodnja je strahovito upadla in razmere se izboljšujejo šele v zadnjih štirinajstih dnevih. Povprečni januarski osebni dohodek je na Kosovu znašal 650 tisoč dinarjev.
sto vztrajali samo pri svojih tezah, nesposobni, da jih zlijemo v skupni tok življenja.
Kadarkoli gledamo maratonske razprave o posameznih vprašanjih sedanjosti, smo čedalje bolj razočarani nad zvodenelostjo sogovornikov, ki kar naprej nekaj opisujejo, namesto da bi luščili jedro, ki naj bo seme za plod, kakršnega si želimo: uspešni socializem.
Menda je že čas. da nam ne bi bilo več pomembno, kdo si, tem-X več. kakšen si. Kakor je neki profesor beograjske univerze dejal: ni 2 važno, ali si komunist Albanec, komunist Hrvat, komunist Srb itd., temveč ali si marksistično opredeljen, koliko to z dejanji dokazuješ.
$ Potem je samo vprašanje znanja na poti do vedno novih sintez, saj tudi sam marksizem ni dogma, temveč rezultat dosežene stopnje raz-® voja uma. ki se ne more spremeniti v brezumje.
Na vprašanje, kaj nas loči in kdaj smo se ločili, če naj se zopet S spojimo, bi torej lahko odgovorili: ali smo se sploh kdaj dovolj spojili, da bi se lahko imeli za večno spojene v eno samo srečno celoto, in ka-^ko se je to zgodilo enkrat za vselej?!
V bogom dano večnost kajpak ne kaže verjeti, kajti svet se naravno spreminja in.nobena družba na njem ni nespremenljiva, naj si države in državotvorci to še tako želijo in še tako z (državno) močjo dokazujejo. Tudi sinteza je nekaj dialektičnega, marksizmu in marksistom lastnega. In ni samo stvar dobre volje poklicanih.
Viktor Širec
Markovičevi »konji«
Dve osnovni vprašanji sta pomembni za zvezno vlado pod vodstvom Anteja Markoviča: »pospraviti hišo«, se pravi, da napravi zvezno administracijo učinkovito, in drugič, da postavi gospodarjenje v državi z glave na noge.
Kar zadeva prvo vprašanje, ne kaže, da bi predsednik vlade prišel dlje od svojega govora na zasedanju predsedstva Zvezne konference SZDL in potem v Skupščini SFRJ. Najbrž je celotna Markovičeva ekipa že ugotovila, da je spremembe mnogo laže predlagati kot pa jih izvajati. In že tukaj se postavlja vprašanje, ali morda predsednikovi »konji« niso nekoliko opešali že takoj po startu.
V pogledu sprememb, ki naj bi
vplivale na naše gospodarjenje, je Markovič veliko na boljšem. Že za sredino maja je napovedano, da bo vlada skupščini posredovala »novi program gospodarske politike za leto 1989«.
Ugodno je treba oceniti dejstvo, da bo vlada dobila za svoje reforme denar iz tujine. Pričakovati je, da ji bo uspelo z Mednarodnim denarnim skladom skleniti dolgoročnejši sporazum o reprogramiranju naših dolgov. Zaupanje tujine si je Markovičeva vlada pridobila z nedavno ukinitvijo omejitve dviganja deviz, s sprostitvijo uvoza opreme za potrebe drobnega gospodarstva in z ukinitvijo carin za surovine in reprodukcijski material, ki je za izdelavo izvoznih predmetov.
Naslednji korak, ki bi ga morala storiti nova vlada, so ukrepi kratkoročnega pomena, ki bi vsaj nekoliko zaustavili negativni razvoj. In tudi tukaj je nova vlada prepočasna.
Nujno bi morala Markovičeva ekipa najti trajne in stabilne izvore financiranja in kreditiranja našega izvoza opreme in trajnih potrošnih dobrin. Vse ostalo bi prišlo »samo po sebi«.
Ena od primerjalnih prednosti Jugoslavije je turizem. Težko je izračunati njegove neposredne in posredne učinke. Toda turizem, predvsem jadranski, je močno ogrožen; vlada ne stori ničesar. Spet bodo — kot je slišati — v severnem Jadranu preganjale turiste alge. Strokovnjaki trdijo, da bo »morje cvetelo« najmanj desetletje, to pa pomeni, da izgubljamo primerjalno prednost — čisto morje, ki je pač takšno zaradi nemarnosti naše in italijanske industrije. Vlada bi — dolgoročno gledano — morala vedeti, kako priti do denarja, da bi se znebili'alg, ker se bomo znebili
globus
PEKING — Kitajska statistika je 14. t. m. sporočila, da ima ta dežela od omenjenega datuma milijardo in sto milijonov prebivalcev. Se pred slabim desetletjem so računali, da se bo to zgodilo leta 2000. Na Kitajskem si že dolgo prizadevajo, da bi uveljavili načelo enega otroka v družini, vendar najnovejši podatki kažejo, da jim to ne uspeva.
BUDIMPEŠTA V mesecu dni so na Madžarskem forint že drugič devalvirali, tokrat povprečno za 6 odstotkov glede na konvertibilne valute.
MOSKVA — Sovjetska zveza namerava dvigniti jedrsko podmornico, ki se je pred štirinajstimi dnevi potopila v Norveškem morju. Dvignili jo bodo zato, da bi ugotovili vzrok nesreče, ki so jo preživeli le štirje od 64 mornarjev. Podmornica leži v globini 1500 metrov.
PARIZ — Predor pod La Man-chem, ki bo povezal britanski otok z evropsko celino, bo zgrajen mesec dni po predvidenem roku, junija 1993. V prvih treh mesecih letos šo sicer zgradili 8 kilometrov predora, kar pa je premalo, da bi nadomestili zastoj ob začetku gradnje.
DUNAJ — Avstrija je pretresena ob ugotovitvi, da so štiri bolniške strežnice umorile 49 ljudi. To se je zgodilo v dunajski predmestni bolnišnici Lainz, kjer so — kot so obtoženke že priznale — na oddelku za starejše bolnike, stare od 75 do 80 let, vlivale bolnikom v usta vodo, da so se zadušili, uporabljale pa so tudi smrtne doze injekcij. Vodjo oddelka so odstranili z delovnega mesta. Preisko: valci domnevajo, da je število žrtev še večje, pa naj bi se vse pričelo že pred šestimi leti.
BUDIMPEŠTA - Osem najbolj znanih skupin, organizacij ali gibanj na Madžarskem je zavrnilo poziv partije, da bi na skupnem posvetovanju ustanovili organ za usklajevanje interesov. Opozicija meni, da bo sama pripravila stališča do prehodnega obdobja k resničnemu prehodu v večstrankarski sistem.
BONN — Predsednik Socialistične internacionale in nekdanji zahodno-nemški kancler Willy Brandt je v intervjuju za munchenski dnevnik Siid-deutsche Zeitung izjavil, da je zaskrbljen zaradi odnosa do narodnih manjšin v Romuniji.
NEW YORK - okoli 2000 kršitev premirja med Iranom in Irakom so sile OZN zabeležile v sedmih mesecih premirja. Opazovalci OZN trdijo, da je bilo pri tem 8 mrtvih in 20 ranjenih. Naš general Slavko Jovič, ki vodi mirovne sile OZN na tem območju trdi, da se razmere ob meji vendarle izboljšujejo.
pešajo?
tudi turistov, to pa bi lahko (vsa naša/vladina) prizadevanja po spremembah na boljše pripeljalo pod vprašaj.
Tudi kar zadeva kmetijstvo, vlada molči. Jesenska setev ni izpolnila pričakovanj tako glede površin, kot tudi ne glede agrotehničnih ukrepov. Poznavalci razmer v kmetijstvu navajajo neskladje med proizvodnimi in prodajnimi cenami, neskladje cen znotraj samega kmetijstva in neprimerne zaščitne cene osnov-
V ŽARIŠČU DOGODKOV
nih kmetijskih pridelkov kreditiranje odkupa, zalog itn. Če vlada tu ne bo nekaj storila, bo inflacija še naprej naša usoda.
Da, inflacija. Prejšnje vlade so se spoprijemale z inflacijo s svojimi protiinflacijskimi programi kot z vzrokom in ne kot s posledico, kar inflacija v bistvu je. Da bo inflacija napredovala tudi v drugi polovici leta, je pokazala posebna anketa: 86 odstotkov anketiranih industrijskih delovnih organizacij meni, da bodo svoje izdelke še naprej dražili, 96 odstotkov anketiranih v gradbeništvu in 97 odstotkov v prometu meni podobno.
Markovičevim ministrom seveda ob tem ni treba dvignili rok, pač pa bi bilo dobro, da svoje konje spodbudijo z bičem: nobenega zamrzovanja cen in osebnih dohodkov, pač pa dolgoročne naložbe denarja prebivalstva, seveda tistega dela, ki ga ima!
Spodbujati namensko varčevanje tudi s primernimi obrestmi. Tu bi pa morali Markovičevi »konji« skoraj v galop.
VESTNIK, 20. APRILA 1989
STRAN 2
od tedna
MURSKA SOBOTA — V vodstvu občinskega sveta Zveze sindikatov so se na predlog osnovnih organizacij in drugih organov odločili, da letos podelijo skupno 23 srebrnih znakov Zveze sindikatov. Od tega jih bodo 21 izročili zaslužnim sindikalnim aktivistom, dve priznanji pa bosta romali v osnovni sindikalni organizaciji. Kot sp se dogovorili, bodo ta priznanja podelili na slovesni seji OS ZSS in OK SZDL, ki bo 27. aprila v Murski Soboti.
MURSKA SOBOTA - Stališča OK ZKS nalagajo delovnim organizacijam v soboški občini, da podrobneje predstavijo kadrovanje in še posebej štipendiranje. Ti podatki bodo osnova za oceno ustreznosti kadrovske politike v posameznem kolektivu, predvsem pa samoupravnim organom, ki iz meseca v mesec analizirajo stanje na tem področju. Te naloge so se zelo zavzeto lotili v največji delovni organizaciji Tovarni oblačil in.perila Mura, kjer ugotavljajo, da se je izobrazbena sestava zaposlenih v zadnjem obdobju precej izboljšala, večjo pozornost pa namenjajo tudi štipendijski politiki.
MURSKA SOBOTA V ponedeljek popoldan je bil posvet sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov iz soboške občine. Na njem so se dogovorili o nekaterih pomembnih aktivnostih komunistov, kot so priprave na programsko-volilne seje osnovnih partijskih organizacij in občinske organizacije ZK ter organizacije razprav o prenovi Zveze komunistov in političnem pluralizmu., Sekretarjem OO ZK so tudi razdelili pisno gradivo. Programsko-volilne seje OO ZK bodo do konca junija, seznanili pa so se tudi z aktivnostmi pri pripravi statutov podjetij.
MURSKA SOBOTA — Na seji koordinacijskega odbora za proslave pri predsedstvu OK SZDL so podprli usmeritve predsedstva RK SZDL Slovenije glede zaznamovanja jubilejev pomembnejših dogodkov v letošnjem letu. Zavzemajo se za več načrtnosti in racionalnosti pri organiziranju raznih prireditev. Potem ko so na seji pregledali predloge organizatorjev prireditev, so se dogovorili, da bodo za vsak mesec pripravili podrobnejši seznam. Sklenili so, da bo ob 29. novembru v Murski Soboti prireditev mestnega značaja, ZPM in ZKO pa sta dali pobudo za pripravo pustovanja. Čimbolj pa želijo pritegniti tudi strokovne kadre s posameznih področij.
Izvoz vleče voz napredka
Podatki o zaključnih računih gospodarstva in družbenih dejavnosti v soboški občini dokazujejo, da so dosegli hitrejšo rast kot v Pomurju in v nekaterih delih naše republike. To je vsekakor spodbudno, vendar so ti rezultati kljub temu slabši kot v devetih mesecih lanskega leta. Zato letos pričakujejo poslabšanje stanja v primerjavi s slovenskim povprečjem. Sicer pa so rezultati ugodni zlasti v kmetijstvu in trgovini, precej pa zaostajajo v obrti, gostinstvu in stanovanjsko-komunalni dejavnosti. Pozitivni premiki so narejeni tudi pri delitvi dohodka, predvsem pri zmanjšanju deleža dohodka za skupno porabo, medtem ko dosledno izvajanje zakona ni dopuščalo večjega dviga osebnih dohodkov. Žal pa je treba po drugi strani ugotoviti, da se je v tem obdobju močno povečal znesek za obveznost: iz dohodka. Ob odplačevanju visokih obresti za najeta posojila je za akumulacijo ostalo približno toliko denarja kot leto poprej. To pa seveda vzbuja skrb, k čemur se pridružuje še za 16 odstotkov več zalog in je bil dohodek realno nižji za 3 odstotke. Iskanje tržišča in prodaja izdelkov postajata iz dneva v dan večji problem.
V minulem obdobju so bruto osebni dohodki v gospodarstvu narasli za 112,4 odstotka v primerjavi z letom poprej, v negospodarstvu pa za 111,7 odstotka. To pomeni, da so se osebni dohodki v družbenih dejavnostih hitreje povečevali kot v gospodarstvu soboške občine. Kot je zapisano v občinski resoluciji, je zaposlovanje naraslo le za en odstotek. Pri tem so v industriji zabeležili 1,9-odstotno rast, kar je dokaj ugodno, v negospodarstvu pa je zaposlovanje šlo v glavnem na račun zdravstva. Skrb zbujajoče pa je povečanje iskalcev zaposlitve, saj seje število le-teh letos povzdignilo že na 1813. Poleg tega je več kot polovica teh mlajših od 26 let. Med njimi je tudi nekaj takih, ki imajo 6. in 7. zahtevnostno stopnjo izobrazbe. Sicer pa je v soboški občini že nekaj časa pomanjkanje proizvodnih programov in naložbe ne omogočajo večjega zaposlovanja.
V gospodarstvu so se močno zmanjšale tudi izgube, saj so bili le trije izgubarji, in sicer tozd Elektro, Platana in tozd Tapetništvo, ki so pozneje pokrili primanjkljaj. Kot kaže, so tačas v najslabšem položaju v tozdu Tapetništvo, kar bo terjalo hitrejše ukrepe za premagovanje težav, pri čemer se bo posebej angaži-
V počastitev praznika dela, 1. maja vabi Občinski sindikalni svet Murska Sobota na
PRVOMAJSKI SHOD ’89
v petek, 28. aprila 1989, ob 19. uri na Trgu zmage v M. Soboti.
V kulturnem programu bodo sodelovali: pihalni orkester Glasbene šole, plesna skupina SCTPU in plesna skupina SDES, TVD Partizan in zabavni ansambel SCTPU.
PRVOMAJSKI MLAJ bodo postavili delavci DO Komunala in
Elektro.
KRESOVANJE pri osnovni šoli Daneta gumenjaka krajevne skupnosti mesta Murska Sobota in taborni i. g zabavni ansambel ROYAL FLASH.
Ob slabem vremenu bo prireditev v kinodvorani.
Vljudno vabljeni!
do tedna
ral tudi občinski izvršni svet. Industrijska proizvodnja se je sicer zmanjšala za približno 6 odstotkov, toda statistični podatki, kot opozarjajo, niso pravo merilo. Posebej zato, ker zelo dobro kažejo rezultati izvoznih prizadevanj soboškega gospodarstva, ki so prispevali k zares dobremu poslovanju organizacij združenega dela. V zasebnem sektorju se je povečalo število obratovalnic, kar kaže na večji interes, ki ga v občini namenjajo temu področju. Odprtih je več zasebnih trgovin, gostiln, več pa je tudi avtoprevoznikov. Očitni so torej premiki tudi v drobnem gospodarstvu.
Pa še nekaj besed o družbenih dejavnostih. Tu je skupna in splošna poraba v skladu z resolu-cijskimi opredelitvami in so samoupravne interesne skupnosti zagotavljale dovolj denarja za njihovo nemoteno delovanje. Skrbi pa, da osebni dohodki v negospodarstvu še vedno za 7 odstotkov zaostajajo za republiškim povprečjem, najbolj pa v zdravstvu, za 13, in v vzgoji in izobraževanju, 12 odstotkov. Kljub vsem prizadevanjem se namreč ta razkorak povečuje, namesto da bi se zmanjšal.
Milan Jerše
6x5 ZVEZDIC V POMURJU
Kar 322 obratov je bilo leta 1988 ocenjenih, od tega 14 prvič, drugi pa so bili ponovno ocenjeni. Pišemo seveda o gostinskih obratih ter o tradicionalnem »slavnem« podeljevanju zvezdic. Ocenjevale so komisije pri medobčinskih gospodarskih zbornicah ali komisija pri Splošnem združenju gostinstva in turizma. V zadnji številki Lipovega lista je Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije objavilo seznam ocenjenih gostinskih obratov v Sloveniji v letu 1988. Kar precej slovenskih gostiln je bilo ocenjenih s petimi zvezdicami, še več s štirimi in tremi.
Na Gorenjskem je 25 lokalov prejelo več kot tri zvezdice, le dva pa sta sijih zaslužila pet. Na Goriškem so od 26 višje ocenjenih lokalov prejele pet zvezdic tri gostilne, na Obalno-kraškem od 39 le sedem, na Kraško-no-tranjskem od 12 le eden, na ljubljanskem območju pa si je kar šest lokalov od 15 višje ocenjenih prislužilo pet zvezdic. Na Dolenjskem je prejelo tri ali štiri
Priprave na Festival bratstva in enotnosti
Minilo je že nekaj mesecev, odkar so mladinci v radgonski občini na volilni konferenci nekoliko »osvežili« svoje vrste. Zanimalo nas je, kaj počnejo v teh spomladanskih mesecih, predvsem pa, kako mislijo delovati v prihodnje. Odgovore na naša vpršanja sta nam poskušala dati novoizvoljeni predsednik Marjan Volf in sekretarka Tatjana Petek.
Prva polovica leta je bila v mladinski organizaciji navadno sezona kvizov. Tudi zdaj ni dosti drugače. V Gornji Radgoni so tako pred kratkim izvedli dva kviza: Mladi in kmetijstvo in Tito-revolucija-mir. Na prvem je sodelovalo 6 ekip, zmagali pa so mladi iz Vidma ob Ščavnici. Ekipi Srednje gostinske šole in Osnovne šole Negova pa sta bili zmagovalki na občinskem tekmovanju Tito-revolucija-mir, ki je potekalo v Orehovcih.
»Na žalost je še vedno tako, da so osnovne organizacije premalo aktivne. Predvsem je mnogo takih, ki so le na papirju, dejansko pa ne delajo. Tako smo se odločili, da letos sprožimo akcijo združevanja osnovnih organizacij po posameznih krajevnih skupnostih,« je povedala sekretarka.
Največ dela pa imajo zdaj mladi Radgončani s pripravami na Festival bratstva in enotnosti.
Letos bo ta prireditev od 26. do 28. maja v Nišu. In iz Gornje Radgone naj bi odpeljal avtobus s 35 mladinci in tričlansko občinsko delegacijo. Kako to, da so se odločili odpotovati v tolikšnem številu, ko pa so sami še pred leti zahtevali, da bi se število udeležencev zmanjšalo na 5 do 15?
»Ja, to so bili naši predlogi. Seveda pa smo predlagali tudi druge spremembe, od skrajšanja trajanja festivala, krčenje programa oziroma več v sebine v njem, pa do bolj preproste, se pravi poceni proslave ob začetku in koncu festivala, »razlaga Tatjana Petek. ,
Nekaj sprememb je bilo doseženih, vendar pa ne tako, kot bi si Radgonačni želeli. Število udeležencev se je vseeno zmanjšalo. Prej je bilo to od 50 do 120, sedaj od 30 do 60 mladincev. Nekaj manj denarja bo šlo tudi za propagandne materiale, nekoliko pa se je spremenila tudi vsebina. »Zaradi vsega tega smo se odločili, da gremo na festival v polnem številu. Ge se namreč ne bi
Spet jabolka za ozimnico
V sedanji draginji je vedno večji krog porabnikov, ki si ne more privoščiti dragih izdelkov. V trgovinah je potrebno zdaj za kilogram jabolk odšteti tudi do pet tisočakov, zato so se v Kmetijski zadrugi Panonka odločili, da v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom omogočijo nakup jabolk po nižjih cenah. Tako od ponedeljka poteka že tretja prodaja ozimnice, jabolka pa je možno kupiti v skladišču tozda Sadjarstvo v Puconcih, vsak dan med 11. in 16. uro. Jabolka za ozimnico so precej cenejša od tistih v trgovini, saj je treba za kilogram idareda odšteti 2.700 dinarjev, zlati delišes pa je po 1.800 oziroma 1.500 dinarjev. Osnovnim organizacijam sindikata, ki naročijo večje količine jabolk, le-te dostavijo na delo-vno mesto.
L. K.
zvezdice 45 lokalov, v Zasavju pa osem, vendar na teh območjih nimajo lokala s petimi zvezdicami. V Posavju imajo tri, višje ocenjenih pa je 28. Na Celjskem je takih kar 46, vendar imajo le pet lokalov s petimi zvezdicami. Tudi na Savinjsko-šaleškem območju imajo od 32 višje ocenjenih lokalov le tri s petimi zvezdicami, na mariborskem pa od 26 sedem.
In kako sijejo zvezdice to leto v Pomurju? S petimi zvezdicami je ocenjenih šest lokalov in sicer Gostišče Izletnik Ignaca Bajha iz Bakovec, Hotel Termal Moravske Toplice, Hotel Diana Murska Sobota, Restavracija Prekmurski hram Murska Sobota, Gostilna Frida—Karel Horvat Polana in Hotel Radin Radenci.
S štirimi zvezdicami se bodo krasili lokali Gostilna Štefana in Olge Jaklinovih Črenšovci, Go
držali samopupravnega sporazuma, bi si to v teh zaostrenih razmerah marsikdo razlagal po svoje. Mislimo, da je boljše, da v tem trenutku ohranimo stike, ki smo jih vzpostavili v prejšnjih letih,« je menil Marjan Volf.
In kaj vse bo potekalo v okviru festivala? Ob že utečenem kulturno-zabavnem programu,
V začetku februarja je Marjan Volf, rezkalec, zaposlen v DO Gorenje EI-rad, postal predsednik OK ZSMS Gornja Radgona. V Mladinski organizaciji deluje vse od vstopa v njene vrste, leta 1987 pa je bil izvoljen v predsedstvo občinske mladinsKe organizacije.
Zoper podvajanje aktivnosti
V letošnji operativni program dela OK SZDL in njenih organov v Murski Soboti so zapisali, da se bodo v vsebinskem pogledu usklajevali z delovanjem drugih frontnih delov. To velja tudi za programe zborov skupščine občine in skupščin sisov družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, s čimer se želijo izogniti podvajanjem in večtirnim vodenjem razprav o isti problematiki. Zato si bodo v organih soboške Socialistične zveze prizadevali čimbolj poenotiti vse pomembnejše aktivnosti v skupno družbeno akcijo med delovnimi Ijitdmi in občani. Pri tem bodo posebno pozornost namenili iz
LJUTOMER
ZA BOLJ IZOBRAŽENE KMETE
Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Ljutomer bo v letošnjem letu največ denarja namenila sofinanciranju pospeševalne službe v vseh štirih kmetijskih ozdih. Le-ti premorejo 18 pospeševalcev, ki skrbijo za 3.260 kmetovalcev. Ker zagotavlja tretjino denarja republiška skupnost, drugo pa kmetijske organizacije, mora ta skupnost zagotoviti preostanek, kar znese okoli 400 milijonov dinarjev. V finančnem načrtu pa zaenkrat lahko zagotovijo le okoli 250 milijonov, kar je le 63 odstotkov. Razliko bodo skušali zagotoviti po rebalansu finančnega načrta skupnosti, če bo dovolj denarja.
Druga pomembna naloga je izobraževanje kmetov v programu Srednje kmetijske šole v Rakičanu. Tu se je odstotek denarja, namenjenega za to dejavnost, povzpel kar prek 1000 (od lanskega milijona in pol na letošnjih 15 milijonov dinarjev). Res pa je tudi, da se bo letos v Rakičanu izobraževalo več kmetov. V tem šolskem letu jih.je 11, jeseni pa bo 22 novo vpisanih, vsi pa bodo iz krajevne skupnosti Radoslavci.
Na skupščini, kjer so potrjevali program dela in Finančni načrt, so delegati skoraj brez pripomb potrdili oba dokumenta le čebelarji so prosili nekaj več denarja, saj so zdravila za zatiranje varoze draga, pa še iz uvoza so. Kljub dobrim željam pa jim ga niso mogli odobriti, saj denarja zaenkrat ni. Tako se bodo morah zadovoljiti s 4 milijoni dinarjev. Ge pa bo rebalans dopuščal, bodo nekaj denarja skušali dodeliti pozneje.	d L
stilna K rotundi Jožeta Grabarja Selo, Hotel Grozd Gornja Radgona, Restavracija Janžev hram Janžev Vrh, Pivnica Kompas, Gostilna Franca Zorka Boreči-— Križevci, Hotel Lipa, Gostišče Danice Mesarič Lendava, Hotel Jeruzalem Ljutomer, Motel Garda, Gostišče Šinjor (Franc, Jo-lanka Maučec) Martjanci, Hotel Zvezda, Restavracija Vikend in Narodna restavracija Radenci.
Prav je, da omenimo tudi lokale, ki so prejeli tri zvezdice, kajti mogoče bodo imeli prav ti prihodnje leto že štiri ali pet zvezdic. Penzion Zvezda v Beltincih,. Gostišče Jožice Lopert Dokležo-vje. Gostilna Radgonska klet Gornja Radgona, Gostilna Biser Gornja Radgona, Restavracija Kopališče Banovci, Gostišče Ob ribniku Predgradje pri Ljutomeru, Restavracija Pri sejmišču Murska Sobota, Kavarna Jelša ter Pivnica in picerija Murska Sobota ter Gostilna Rudija Svet-ca Šalovci.
bbp
športni in informativni dejavnosti naj bi tokrat pripravili tudi več vsebinskih razprav! Govor naj bi bil predvsem o malih produkcijskih enotah, problemih nezaposlenosti, o novih tehnologijah in mladinskem zadružništvu.
Tako naj bi bilo torej na festivalu, ki bo radgonske mladince »stal« 18,2 milijona dinarjev. Maja pa naj bi kljub temu osrednjemu dogodku organizirali še nekaj prireditev. Tako naj bi imeli tudi letos osrednji sprejem v mladinsko organizacijo. Vse skupaj bi potekalo 25. maja na radgonskem sejmišču. Takrat naj bi tudi podelili srebrne znake ZSMS.
»Sicer pa čakamo v mladinski organizaciji letos še marsikatero spremembo. Pred nami je kongres, po katerem bo marsikaj bolj jasno. Moje mnenje pa je, da ne bi smeli zavreči vsega, kar smo v preteklosti dosegli. Prav gotovo pa se bo potrebno aktivneje vključevati tudi v projekt Evropa 1992,« je razmišljaj! Marjan Volf.
Ob vsem tem pa seveda ne bi smeli pozabiti tudi na domače mladince in njihove probleme. In pri tem bi bilo dobro organizirati tudi več skupnih pomurskih akcij.	Silva Edry
vajanju družbene nadzorne funk-uresničevanju sprejetih stališč in dogovorov na najrazličnejših področjih.
Navedimo nekaj poglavitnih aktivnosti soboške frontne organizacije v letu 1989: precej bodo govorili o političnem pluralizmu in vlogi SZDL v tem procesu, spremembah statuta in programa dela te družbenopolitične organizacije. Poleg tega bodo povzeli vsebino javne razprave o dopolnilih k republiški ustavi, o vlogi občinskega in krajevnega samoprispevka, socialni politiki ter varstvu naravne in kulturne dediščine. V programu predsedstva
V Lendavi predčasne upokojitve?
V lendavski občini, ki po številu iskalcev zaposlitve najbrž ni najbolj kritična, si resnično veliko prizadevajo za njihovo zaposlitev. Na sestanku direktorjev organizacij združenega dela in izvršnega sveta so se domenili, da bodo (kadrovske službe v podjetjih) popisali vse delavce, ki jim do upokojitve manjkata dve leti. Ko bo to število znano, bodo skušali delavce, ki bodo za to pokazali zanimanje predčasno upokojiti. Seveda pa na ta način v podjetjih ne bodo smeli reševati ekonomskega presežka, ampak bodo »morali« na tako izpraznjenih delovnih mestih zaposliti iskalce zaposlitve, ki so zdaj (600 jih je) prijavljeni na občinski skupnosti za zaposlovanje.
Je prav, da delavce, ki so delali 38 let, silimo v pokoj? Odgovor na to vprašanje je lahko negativen ali pozitiven! So delavci, ki komaj čakajo na odhod. So pa tudi delavci, ki na upokojitev niti ne upajo pomisliti, češ: doma se mi »zmeša«. V akciji upokojevanja bodo prišli na svoj račun (pa tudi podjetje ima račun!) tisti, ki bodo želeli odložiti svoje delovne obveznosti. Delavca, ki nima običajnih pogojev za upokojitev, pač ni mogoče prisiliti v odhod.
Nedvomno bodo v lendavski občini s predčasnim upokojevanjem pridobili nekaj deset delovnih mest, ki jih bodo ponudili mladim. To pa še ni jamstvo, da bodo le-ti prav vsa prosta mesta navdušeno sprejeli. Bojim se, da se jih veliko ne bo prijavilo za delo v gradbeništvu, od koder bo v okviru akcije predčasnega upokojevanja odšlo (po predvidevanjih) največ zgaranih delavcev.
Š. S.
OK SZDL y Murski Soboti pa je še veliko drugih nalog, ki so jih razdelili na trimesečja. Vanj so vključene tudi nekatere usmeritve, dogovorjene na republiški ravni, ki so posebej aktualne tudi za naš prostor.
Omeniti velja tudi nekaj iz vsebine problemskih konferenc, okroglih miz in javnih tribun, ki jim bodo dali velik poudarek. To so predvsem razprave o položaju tehnične kulture, prometne varnosti, strategiji razvoja drobnega gospodarstva ter položaju in vlogi telesne kulture v soboški občini.
M. Jerše
V Muri ne bi stavkali
Te dni se je veliko govorilo tudi o vsesplošni stavki delavcev tekstilne industrije v Jugoslaviji, ki je predvidena za 24. april. V tovarni Mura tega dne res ne bodo delali, ker je po delovnem koledarju to začetek dvotedenskega premora zaradi praznikov (OF, L maj). O tej pobudi pa so sicer resno razpravljali in med drugim ugotovili, da naj bo štrajk zadnji korak pri iskanju poti za izhod iz krize v tekstilni industriji. Ob odločitvi za tako obliko reševanja problemov je namreč treba dobro premisliti o posledicah, ki bi jih stavka sprožila na izvoznih tržiščih, o načinu končanja in morebitnih nevarnostih politizacije zahtev za drugačne cilje.
J. G.
VESTNIK, 20. APRILA 1989
STRAN 3
V DRUŽBI
POMURSKIH
NESMRMOV®)
Članica akademije! / Kmalu več boš — akademik, / kmalu več kot krt, polemik, / ki mu manjka energije. / Tebi večno sonce sije, / sonce z voljo nazarensko. / Vrag ti dal je moč peklensko, / da krepko si se odgnala, / med nesmrtniki pristala, / kar ni majhna čast za žensko. / Gornje vrstice zadevajo dr. Dragico Turnšek, eno redkih žensk, ki so se mogle znajti v častitljivi družbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Rojena je bila 6. avgusta 1932 v Šalamencih v Prekmurju v kmečki družini Kerčmar. Je znanstvena svetnica in upravnica na Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU. Geologijo in paleontologijo je študirala na ljubljanski naravoslovni fakulteti, tu leta 1958 diplomirala in 1965. dobila naziv doktorice geoloških znanosti. Strokovno se je izpopolnjevala na Dunaju, v
— Dr. Dragica Turnšek
Londonu in Stuttgartu. »Njeno glavno strokovno in znanstveno delo obsega paleontološke raziskave mezozojskih knidari-jev, njihov stratigrafski in pale-oekološki pomen v geološki zgodovini.
Odkrila in prva je opisala nad 60 vrst ožigalkarjev. Z natančnimi raziskavami fosilnih skeletnih elementov in njihovih mikrostruktur je prinesla nove poglede v sistematiko teh fosilov. S študijem triasnih, jurskih in krednih koralnih grebenov in njihovih fosilnih združb je določila natančno razporeditev paleogeografskih sedimentacij-skih provinc v mezozoiku današnje Slovenije. Raziskave fosilov je razširila na jugoslovanski in evropski prostor (Španija, Francija, Italija, Romunija), pa tudi v Ameriko. Sodeluje z raziskovalci z raznih svetovnih univerz in geoloških ustanov.
Rezultate svojih dognanj je sproti objavljala v domačih in tujih revijah in jih s predavanji predstavljala doma in na mednarodnih kongresih, tako v Budimpešti, Erlangenu, Washing-tonu in drugod.«
Nekoliko bližja razumevanju navadnih smrtnikov je njena lastna razlaga znanstveno-razi-skovainega dela, ki ga je poljudno predstavila v že ugasli reviji BIT (štev. 1/86), od koder je tudi uvodna kitica, odlomek iz humoristično obarvane moževe voščilnice.
»Raziskave hidrozojev in koral niso odkrile samo izredno bogatega poglavja iz razvoja teh organizmov, arnpak so ti fosili pomagali pri določanju starosti kamnin, pomagali pa so tudi pri razlagi paleogeografskih in paleoekoloških razmer v nekem geološkem obdobju. Ti fosili so namreč graditelji velikih podmorskih grebenov, kakršni so danes znani le v osrčju tropskih morij; iz tega sklepamo, da je bilo v času njihove rasti podnebje našega ozemlja veliko toplejše kot danes. Poleg tega je pomembno, da so ti grebeni uspevali na obrobjih šelfov, kjer se morske plitvine spuščajo v globoke morske bazene. Obrobja bazenov so lahko zibelke nafte, bližnji porozni grebenski skladi pa so možni zbiralci tega dragocenega bogastva. Zato je zanimanje za fosilne grebenske tvorite v svetu veliko. Marsikatera naftna družba in geološka ustanova raziskuje grebenske fosile. Moje razprave o omenjenih fosilih so že na začetku zbudile zanimanje po svetu . . . V Jugoslaviji sem danes, žal, edini specialist za raziskave koral.« Dopisna članica SAZU je od 23. maja 1985, nagrado
inovaciiE sklada Borisa Kidriča pa je prejela 1967.
Bratko Kreft, rojen 11. februarja 1905, doktor filozofije, bivši honorarni redni profesor za novejšo rusko književnost (od Puškina do Šolohova) na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Kot gledališki umetnik igralske akademije upokojen leta 1962, pisatelj in publicist.
»Njegovo pisateljsko in gledališko delo je obsežno in raznovrstno. Poleg leposlovnih spisov (pripovedništvo, dramatika) je pisal eseje, razprave in članke z različnih področij kulturnega življenja, gledališke kritike, dramaturške uvode, literarne profile in teoretično-politične članke. Po mnenju nekaterih literarnih kritikov in zgodovinarjev pomenijo Kreftove drame napredek v slovenski dramatiki (Celjski grofje, Velika puntarija, Kreature, Kranjski komedijanti, Balada o poročniku in Marjutki, drama iz oktobrske revolucije, V ječi življenja, drama o zadnjih dneh Prešernovega življenja). Za Cankarjem je prvi, ki je z dramami prodrl tudi na druge jugoslovanske odre in v tujino. V njih je ž naprednega, sodobnega nazora dramatsko oblikoval zgodovinsko snov in opozoril na socialna, idejna in etična nasprotja v družbi. Kot teoretik in praktik v gledaliških vprašanjih je prinesel novosti in se uveljavil tudi kot strokovnjak za jugoslovanske in splošne gledališke in dramaturške
— Dr. Bratko Kreft probleme. Posamična predavanja je imel na univerzah v Pragi, na Dunaju, v Rimu, Berlinu, Moskvi, Jeni, Leipzigu, Dres-denu itd. Nekatera njegova dela so bila razen v Jugoslaviji uprizorjena tudi v ČSSR, Bolgariji, Avstriji in na Poljskem.«
Taka je njegova opredelitev v biografskem zborniku SAZU ob lanski 50-letnici te ugledne ustanove. Na kratko je tudi razčlenjena njegova življenjska pot (z glavnimi postajami) od študija na dunajski univerzi, kjer je v letih 1924/25 študiral slavistiko in moderno dramaturgijo in se hkrati vključil v ilegalno revolucionarno gibanje, do zimskega semestra 1961/62, ko je poučeval kot gostujoči profesor za slovensko književnost in jezik na Goethejevi univerzi v Frankfurtu ob Maini, in predčasne upokojitve 1962.
Da gre za izredno plodnega ustvarjalca, dokazujejo brezštevilna domača, tuja in mednarodna priznanja, nagrade, odlikovanja in imenovanja. Redni član SAZU je od 22. decembra 1961, njen podpredsednik od 1976, dopisni član JAZU in MANU, častni doktor univerz v Mariboru in Kijevu, častni član Matice srbske, 15 let predsednik Borštnikovega srečanja in še bi lahko naštevali. Prejel je tri Prešernove nagrade (tretja za življenjsko delo), nagrado AVNOJ (1975) in druge. S tem smo pristali pri zadnjem iz družbe pomurskih nesmrtnikov, ki sicer rad spominja na sestavek o Petih težavah pri pisanju resnice Berta Brechta. »Kdor se hoče danes boriti zoper laž in nevednost in hoče pisati resnico, mora premagati najmanj pet težav. Imeti mora pogum, da piše resnico, čeprav jo povsod zatirajo; imeti mora bistrost, da jo spozna, čeprav jo povsod zakrivajo; imeti mora umetnost, da rokuje z njo kot orožjem; razsodnost, da izbere tiste, v katerih rokah bo > učinkovita; zvijačo, da jo bo med njimi razširjal...« Je Brecht še za naš čas?
________________Branko Žunec-
Razmere so težke in nepredvidljive
Začelo se je obdobje priprav na programsko-volilne seje osnovnih in očbinskih organizacij Zveze komunistov, kar bo istočasno tudi priprava na kongresa ZK Slovenije in Jugoslavije. V teh pripravah bo zajetih več pomembnih nalog, med njimi pa vsekakor razprava o političnem pluralizmu in tezah za prenovo Zveze komunistov. Tudi v občini Ljutomer so se začele razprave. O smereh, v katerih naj bi potekali dialogi, je Anton Kosi, sekretar OK ZKS Ljutomer, povedal naslednje:
»V naši občinski organizaciji Zveze komunistov so tačas aktualna tri temeljna vprašanja: politični pluralizem prenova zveze komunistov in vsebinske in kadrovske priprave na programsko-volilne seje OO in OK ZKS.
Od vseh treh naštetih sklopov smo v organih doslej največ govorili o političnem pluralizmu. Ugotovili smo, da so stališča CK ZKS v celoti sprejemljiva in'tvorijo dobro osnovo za nadaljnjo demokratizacijo naše družbe.
Istočasno pa te teze lahko označimo kot enega od elementov za prenovo Zveze komunistov. Priznati moram, da vsi komunisti ne sprejemajo tez o političnem pluralizmu, res pa je, da komunisti v
Krizne razmere vplivajo tudi na postopke
Poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodišča združenega dela in službe pravne pomoči so vzbudila precej pozornosti na seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Murski Soboti. Uvodničarji Franc Kolarič, Emil Vučkič in Irena Ferencek so namreč podrobno razložili problematiko na teh področjih, ki se niso mogla izogniti družbeni in gospodarski krizi. Število spornih zadev se je v letu 1988 nekoliko povečalo, pri čemer še vedno izstopajo delovna razmerja, statusne spremembe ter odnosi pri razporejanju dohodka in čistega dohodka. Pri delovnih razmerjih je bilo največ zadev glede razporejanja delavcev, delitve osebnih dohodkov, sklenitve delovnega razmerja in disciplinskih postopkov. Za minulo leto je tudi značilno večje število začetih postopkov za organizacijske spremembe v združenem delu. Medtem ko je prvo polletje prevladovalo ukinjanje in združevanje tozdov ter organiziranje enovitih delovnih organizacij, pa je za drugo polletje lani značilno izločanje tozdov in njihovo organiziranje v enovite delovne organizacije.
V omenjenem obdobju se je. povečalo tudi število prekinitev dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja pa je posredoval številne pobude za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z določili zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih. Kot ugotavljajo na sodišču združenega dela, je poglavitni vzrok številnih sporov predvsem v dokaj nejasnih in dvoumnih določbah predpisov — tako zakonskih kot samoupravnih —, ki se pogosto spreminjajo in dopolnjujejo, kar povzroča v praksi določene nejasnosti. In kako naj se potem delavci znajdejo v tej poplavi raznih predpisov, če si večkrat tudi pravni strokovnjaki niso na
Od gospodarstva le drobiž za družbene dejavnosti
Da je to, kar gospodarstvo daje za družbene dejavnosti, le drobiž v primerjavi z drugimi prispevki in dajatvami, ki jih ima, je na zadnjem zasedanju družbenopolitičnega zbora soboške občine priznal in upal na glas povedati pomembni mož pomurskega gospodarstva, direktor Mure, Božo Kuharič. Povedal je namreč, da ni problem, da gospodarstvo ne bi moglo plačati potreb družbenih dejavnosti in pravic uporabnikov družbenih storitev, saj to predstavlja le osem odstotkov od vseh prispevkov, ki jih morajo dajati.
S to resnico je zavrgel vse parole in politične fraze o razbremenjevanju gospodarstva, razumljene zgolj kot oprostitev prispevkov gospodarstva za družbeno nadstavbo, ter to, da gospodarstvo sploh ni tako nesposobno in revno, tako pa postane zaradi vseh drugih dajatev (morda bomo kdaj dokončno — javno — izvedeli tudi to, koliko in komu se to deli), še najmanj pa zaradi družbene nadstavbe.
Potrdil je tisto, kar so (smo) dokazovali in dopovedovali delovnim ljudem, ki vidijo v sisih velikega sovražnika svojih plač, a so vedno trčili v zagovarjanje nasprotnega.
Družbene dejavnosti torej niso največja pijavka gospodarstva in niso edini krivec njegove izpitosti. Naše gospodarstvo (tudi pomursko) bi bilo sposobno ožitivi družbene dejavnosti, če bi to lahko in smelo, in upamo lahko, da to enkrat bo. Seveda na drugačnih temeljih, trdnejšem medsebojnem povezovanju in soodvisnosti v skupnem razvoju.
mh
občini Ljutomer tega vprašanja ne obravnavajo nekritično.
Glede na to, da je v naši občini politični pluralizem že dalj časa navzoč in se potrjuje v praksi (srečujemo se namreč z alternativnim vodstvom mladine, v Pomurju smo med prvimi imeli tudi Kmečko zvezo, imamo tudi člane Socialdemokratske zveze Slovenije, ki je kandidirala svojega člana za predsednika IS SO), smo rekli tudi naslednje: delovanje alternativnega gibanja, katerega nosilci so predvsem v vrstah vodstva OK ZSMS Ljutomer, zahteva od SZDL tudi nove metode političnega delovanja, kar se kaže predvsem pri usklajevanju različnih pobud in interesov.
Dosedanje izkušnje pa kažejo, da se SZDL poskuša prilagoditi tem novim političnim gibanjem in hotenjem, vendar prihaja v ljutomerskem primeru do konfliktov, ker posamezniki poskušajo odrekati legitimnost Zvezi komunistov in drugim družbenopolitičnim organizacijam. Zato O K ZKS sprejema politični pluralizem kot boj enakopravnih mnenj in programov različnih političnih subjektov pod pogojem, da ta boj temelji na priznavanju veljavnega pravnega dela in današnjemu času primerni ravni politi
jasnem, kako ravnati v posameznih primerih, je bilo eno od vprašanj v obširni razpravi. Zato si je treba prizadevati za čim večjo poenostavitev postopkov, je bilo slišati, kajti ob sedanji inflaciji je družbena škoda še večja, če dobi delavec odškodninski znesek šele čez leto ali dve.
V tem smislu je upravičena zahteva, sprejeta na seji OS ZSS v Murski Soboti, da so minimalne zahteve in pravice delavcev vključene v statute delovnih organizacij. Pri tem se morajo še posebej angažirati osnovne sindikalne organizacije, obrtnemu združenju pa so dali pobudo za večje spoštovanje kolektivne pogodbe in socialne zaščite zapo-
Priložnost za dober zaslužek
•	Iščemo honorarne propagandiste za zbiranje časopisnih in radijskih oglasov.
•	Pokličite (069) 21 383 ali se oglasite osebno na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1.
Univerzalu več univerzalnosti
Trgovsko podjetje Univerzal je uradni nosilec razvoja trgovine v lendavski občini. Vsaj tako je zapisano v občinskih planskih aktih. Potemtakem bi ta trgovska organizacija morala biti nenehno v ospredju in v vsesplošno zadovoljstvo občanov. Žal pa — gledano na celotno podjetje — temu ni tako, kajti dobronamernih in seveda upravičenih kritik ne manjka. Množico reči, ker jih pač ni mogoče dobiti v njihovih trgovinah ali pa so predrage, hodijo občani kupovat v Medži-murje, kar je (poleg drugega) vzrok, da je Univerzal imel lani
čnega komuniciranja. Ponujeni model političnega pluralizma je možno izvajati le znotraj SZDL, to pa bo možno uresničiti le, če bodo novi politični subjekti priznavali to organizacijo kot prostor za demokratični boj različnih pogledov in programov.«
Prve razprave so pokazale, da teze o prenovi Zveze komunistov niso slabe, da imajo podporo. Vendar pa same teze, takšne.kot so napisane, niso dovolj.
»Res je. Vsi do sedaj objavljeni programi, tudi tisti, ki so jih napisali v Demokratični zvezi in drugih novih zvezah, imajo precej podobno vsebino. Razlikujejo se le v nekaterih posebnostih. Zveza komunistov si bo morala zadati program aktivnosti, s katerimi bo pridobila zaupanje članstva in tudi nečlanov. Pomembni bodo nastopi kandidatov na volitvah. Prednost v tem pluralitičnem načinu delovanja v Sloveniji bo imela tista zveza ali organizacija, ki bo bolj prepričljivo dokazovala, da lastne programe uspešno izvršuje in da pomenijo v bistvu razvojni napredek in boljše življenje. Kateri bodo ti programski poudarki v Zvezi komunistov, pa mora pokazati javna razprava v osnovnih organizacijah.«
Dušan Loparnik
slenih pri obrtnikih. Ponovno naj se tudi preuči pobuda za poklicno pravno službo pri MS ZSS za Pomurje. Dotlej pa bo taka služba pri soboških sindikatih delovala dvakrat tedensko od 15. do 16. ure.
Ko je bilo govora o gospodarjenju, s katerim se v soboški občini sicer lahko pohvalijo, predvsem z izvoznimi rezultati, pa so opozorili na slabšanje položaja delavcev družbenih dejavnostih v primerjavi s slovenskim povprečjem. Zato bodo v sindikatu še naprej budno spremljali materialni in socialni položaj teh delavcev.
Milan Jerše
za 4 odstotke manjši fizični obseg prodaje na zaposlenega. Vzrok za to torej ni v prevelikem številu zaposlenih, na kar se vedo izgovarjati, ampak v premajhnih prizadevanjih, da bi jih zaposlili. Ker so v lendavski občini odprli vrata zasebni trgovski pobudi se obeta huda konkurenca! Dosedanjim trem zasebnim trgovinam se utegne že v krajšem času pridružiti 9 novih. Toliko je namreč tačas vlog za izdajo obrtnih dovoljenj.
Da bo kritika nosilcu razvoja podkrepljena, naj navedem primer: nobena Univerzalova trgovina ob nedeljah ni odprta, pač pa imajo le dežurno trgovino, ki je odprta ob sobotah do 16. ure. Se sreča, da sta ob nedeljah odprti zasebna trgovina v Žižkih in Trgocentrova v Murskem Središču. Nov direktor, ki prihaja v Univerzal (Vendel Ostrič), je kot član izvršnega sveta marsikaj slišal in tudi sam kritiziral Univerzal, zdaj pa ima priložnost, da pokaže, kako je s podjetnostjo in univerzalnostjo.
Š. S.
ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI, n.sol.o.
Radenci
TOZD MINERALNA VODA, n.sol.o.
Radenci
objavlja dražbo
za viličarja INDOS V 20 D, št. 11605/45, izklicna cena 12,000.000 din.
Dražba bo v petek, 21. 4. 1989, ob 10. uri pri vhodu za osebni promet obrata Boračeva.
Udeleženci plačajo pred začetkom dražbe varščino v višini 1,200.000 din. Ustrezne dajatve plača kupec. Ob enakih pogojih imajo prednost družbene pravne osebe. Ogled viličarja je možen uro pred začetkom dražbe.
REPUBLIŠKIH SREDSTEV NI OD NIKODER
KAKO DO
CESTE
Samoupravna interesna skupnost za ceste in komunalo (združena od 1. januarja letos) ima v letošnjem programu zapisanih kar veliko nalog, vprašanje pa je, če jim bo uspelo ob koncu leta vse tudi uvrstiti pod rubriko opravljeno. Problem je seveda denar, saj ga ni dovolj ne v republiki in ne v občini Gornja Radgona.
Na minulem posvetovanju o gradnji cest v Sloveniji (organizirano je bilo v okviru gradbenega sejma v Gornji Radgoni) smo slišali, da je v Sloveniji odprtih kar nekaj velikih cestnih gradbišč, na primer cesta skozi Maribor, predor pod Karavankami, načrtovane ceste iz osimskega sporazuma, pa primorska magistrala in v prihodnosti avtocesta od Celja do Ljubljane in še bi lahko naštevali. Vendar na republiški skupnosti za ceste ne vedo, kako daleč bodo lahko končali sedanja začeta gradbišča, kje pa, da bi lahko na objubljena sredstva upali v posameznih občinah.
Tako je tudi v gornjeradgonski občini, kjer so jim za obnovo ceste od bencinske črpalke do železniških tirov obljubili 670 milijonov dinarjev, vendar denarja ni od nikoder. Lani so prestavili poštne kable, nato električne, pred kratkim vodovodne cevi, čaka pa jih še plinovod. Z gradnjo ceste bi lahko začeli maja, vendar pod pogojem, da bodo dobili izvajalca, ki bo pripravljen počakati na plačilo nekaj mesecev, je dejal referent za cestne in komunalne zadeve pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Gornja Radgona Jože Ščavničar. Aprila bodo končali asfaltiranje lani zgrajenega in pripravljenega pločnika ob Mariborski cesti do Črešnjevec oziroma do križišča pri Modi. Sele takrat bo namreč mogoča zapora glavne ceste in preusmeritev prometa mimo Mode in El-rada.
Med večje naloge, ki jih morajo končati še letos, spadajo tudi čistilna naprava pri Negovi, obnova odlagališča komunalnih odpadkov v Hrastju—Moti, ki je že sedaj premajhno, ter dokončanje komunikacijske povezave v industrijski coni in obnova regionalne ceste. Od načrtovanih nalog jim ostane le še pešpot do El-rada, ki pa jo bodo lahko uredili šele po ukinitvi železniške proge od Gornje Radgone do Elrada. Poleg tega so že narejeni idejni načrti za ureditev oskrbe z vodo v Apaški dolini in za gradnjo čistilne naprave v mestu Gornja Radgona (po sistemu lagun, kakršna je v Tolminu). Ob tem je eden največjih problemov usklajevanje teh načrtov z nejasnimi načrti gradnje hidroelektrarn na reki Muri.
Do konca tega srednjeročnega obdobja (do drugega leta) naj bi začeli s pripravami na ureditev oskrbe z vodo v Gornji Radgoni.
V ta namen so že naredili poskusno vrtino v Vučji vasi in opravljene raziskave so dale pozitivne rezultate. Od drugih cest naj bi še letos obnovili cesto skozi Apače, preplastili povezavo Gornja Radgona—Spodnji Ivanjci in mogoče še Selišči —Biserjane, sofinancirali pa bodo posodobitev krajevnih cest na Kapeli, v Radencih ter pripravo ceste za asfaltiranje od Očeslavec do Stave-šinec.
Bernarda B. Peček
STRAN 4
VESTNIK, 20. APRILA 1989
ZA PRAVI KORAK OTROK V ŽIVO EN J E
»Ne zgodi se pogosto, da širša javnost oziroma družbena skupnost razpravlja o položaju in problemih v zvezi s predšolskimi otroki, zato pa še ni rečeno, da ta doma glasna, v javnosti pa tiha, op. p. kategorija prebivalstva nima svojih značilnih težav. Predšolski otroci niso niti najmanj krivi za sedanje zaostreno družbenoekonomske in politične razmere, morajo pa nositi in na svoji koži občutiti posledice varčevalnih ukrepov ter nenehnih zviševanj cen.« Tako je zapisano v poročilu o delovanju in problematiki vzgojnovarstvene dejavnosti v soboški občini, kjer je frontna organizacija svojo aprilsko konferenco namenila aktualnim vprašanjem otrok in tistih, ki se ukvarjajo znjimi v vrtcih. V občini Murska Sobota jih je le 39 odstotkov celotne populacije predšolskih otrok, kar je skrb zbujajoč podatek, pa je več kot o tistih, ki niso, bilo izrečeno o malčkih v organiziranem vzgojnem varstvu ter materialnem položaju otroškega varstva. Dejavnost obsega tri pomembna področja socialne varnosti: varstvo matere in novorojenca, predšolsko vzgojo in varstvo ter družbeno pomoč otrokom.
Otroci niso last staršev, ampak naša skupna, in zato se je treba vprašati, kdo odgovarja za njihovo srečno prihodnost. O otrocih ne kaže razpravljati le zato, ker pač otroško varstvo že dolgo ni bilo v obravnavi forumov, ampak z namenom spremeniti stvari na bolje, kar je bila iztočnica omenjene konference in pričujočega prispevka. V njem vam želimo posredovati tudi za celotno pokrajino značilne podatke o v vrtce vključenih otrocih ter vseh, ki v svojem razvoju potrebujejo našo skrb.
Preštevilčnost v skupinah, prostorska utesnjenost in prezgodnje bujenje predšolskih otrok, ki so v vrtcih
ŠTEVILČNO 0 POMURSKIH V VRTCE VKLJUČENIH OTROCIH
V tem šolskem letu je vključenih v Vzgojno-varstveno organizacijo Murska Sobota 1.504 otrok, v vrtcih pri šolah jih je 608, na dvojezičnem območju soboške občine pa 57 otrok — skupno 2.169.
V ljutomerski občini je skupno število v organizirano vzgojno varstvo vključenih otrok 717, enot vrtcev pa 35. Od tega jih je štirinajst samostojnih in v njih 297 otrok, v vrtcih pri šolah, ki jih je 21, pa je 420 predšolskih otrok.
V Gornji Radgoni je v vrtcih 593 otrok, v Radencih pa 470 in tako ima skupaj 1063 otrok v občini organizirano vzgojno varstvo.
V lendavski občini je na dvojezičnem območju 548 otrok, ki obiskujejo vrtce, le slovensko govorečih pa 418, tako da jih je organiziranega vzgojnega varstva v vrtcih deležnih 966.
Na območju Pomurja je tak v 241 enotah vrtcev 4915 otrok, in to v starosti do dveh let 322, od dveh do treh let 329, od treh do petih let 1798, predšolskih pa 1904 otrok. Razvojno motenih je v pokrajini ob Muri v vrtec vključenih dvanajst otrok, za vse pa skrbi 198 vzgojiteljic in 12 varuhinj ter nekaj redkih strokovnih delavcev v vrtcih.
MATERIALNI POLOŽAJ OTROŠKEGA VARSTVA
Ta trenutek še ni čutiti bistveno slabše oskrbe in vzgoje otrok v vrtcih, če bo prišlo do razkoraka med republiškimi usmeritvami o dvigu in občinskimi o nižanju prispevne stopnje za otroško varstvo, pa bo potrebno biti plat zvona. Tudi zato, ker je na primer občinska skupnost otroškega varstva v Murski Soboti lansko poslovno leto sklenila z izgubo in ker številke kažejo, da se razmerje skupnosti in staršev pri pokrivanju ekonomske cene nagiba v škodo prve.
Po zbranih podatkih o prispevku staršev v zadnjih osmih letih lahko vidimo, da je znašal delež prispevka staršev v sestavi pokrivanja ekonomskih cen leta 1980 39, v letu 1984 26 zdaj pa le še 23 odstotkov. Omenjenega 1984. leta je prišlo do spremembe, saj se je pred njim prispevek staršev določal na podlagi v skupnosti otroškega varstva sprejete lestvice, po njem pa po na novo veljavnem samoupravnem sporazumu o socialnovarstvenih pravicah.Od takrat dalje se je namreč za vsako družino začela ugotavljati tako imenovana socialna raven, ki je izhodišče za prispevek staršev. Ker podatki, ki so jih posredovale komisije pri krajevnih skupnostih, niso bili vedno verodostojni (dejansko stanje družin ni bilo identično s prikazanim na papirju) je število staršev, ki prispevajo delež sredstev za pokrivanje ekonomske cene, upadalo, naraščala pa obremenitev tistih, ki prispevajo svoj delež. Ugotovitev je, da so najbolj obremenjeni starši s povprečnim osebnim dohodkom, ki ne prejemajo nobenih družbenih pomoči, morajo pa prispevati v razmerju do najvišjega prispevka (ta je znašal lani za otroka v vrtcu 186.000 dinarjev) precejšen delež.
Poleg predšolske vzgoje in varstva otrok pa se v dejavnost otroškega varstva vključuje tudi varstvo matere in novorojenca ter družbene pomoči otrokom. S slednjimi naj bi zagotavljali minimalno življenjsko raven v socialnoekonomsko ogroženih družinah in pomoči sproti usklajevali. Ker niso izvzete iz intervencijskih omejitev, je to težko in bo potrebno poiskati druge vire financiranja, ker gredo sicer tako kot varstvo matere in novorojenca na rovaš dejavnosti.
Če bo obveljal razkorak pri stopnjah v republiki in občini.
bosta nadomestilo osebnega dohodka in z njim povezana socialna varnost matere, ki je upravičena do enakega položaja, kot če bi bila zaposlena, vplivala na razporeditev sredstev. Nov sistem obračunavanja je namreč povečal vrednost nadomestil, zvišana raven socialne varnosti matere in novorojenca pa ob sedanjem načinu združevanja sredstev že povzročila hude posledice vTdrugih delih programa —
zagotavljanja sredstev za predšolsko vzgojo in varstvo otrok ter družbene denarne pomoči otrokom. Ob tem je prav, da je navsezadnje le nekolikanj bolj poskrbljeno za podmladek, kajti ob takšnem padcu natalitete, kot je značilen, nas bo kmalu še manj in vprašanje našega rodu odprto. Za otroke, ki jih imamo, pa se moramo truditi, da bodo imeli srečno otroštvo, in se lahko zgledujemo po živalih, ki najprej poskrbijo za svoje mladiče in potem za vse drugo.
Pedagoška svetovalka za vzgojno-izobraževalno dejavnost predšolskih otrok, Jana Kolarič, meni, da je za izboljšanje stanja ključno ustrezno financiranje te dejavnosti. Ni namreč sprejemljivo dejstvo, da o financiranju odločajo zunaj struktur, ki denar dajejo. Da delavci, ki plačujejo prispevek za otroško varstvo, ne morejo odločati, koliko bodo dali oziroma za kaj bi bili pripravljeni plačati. Nesprejemljivo je dejstvo, da interventni zakoni posegajo na to področje in tako nekdo zunaj te dejavnosti odloča, koliko naš narod oziroma naši ljudje želijo plačevati za svoje otroke in organizirano vzgojno-varstveno dejavnost. Če bi se rešil ta sistemski problem, bi lahko postopno rešili tudi ostale, ki so v današnjih razmerah že kar zastrašujoči.
Položaj našega otroka je v zaostrenih družbenogospodarskih razmerah izjemno slab. Otroci za to stanje niso nič krivi, so pa dvakrat udarjeni: enkrat zaradi slabšanja materialnih razmer v vrtcih. V njih so najbolj problematični previsoki številni normativi otrok v skupinah oziroma oddelkih, ki se lahko po dodatnem odloku (sprejetem 1981. leta) povečajo ob ugodnih razmerah za trideset odstotkov. Teh pa zdaj nihče več ne preverja, ampak samo polni skupine in tako je v oddelkih tudi več kot trideset otrok.
Otroci, ki morajo zaradi zaposlitve staršev živeti v vrtcu po osem in več ur na dan, niso sposobni prenašati take obremenitve, saj bi bili radi včasih sami oziroma bi se radi igrali v dvojicah in trojicah. Ker pa so prostorski normativi izkoriščeni do zadnjega kvadratnega metra in že pri gradnji upoštevani le minimalni standardi, je stanje upravičeno skrb zbujajoče. Generacije, ki rastejo utesnjene, nam ko odrastejo, gotovo ne bodo hvaležne za otroštvo, kakršnega so bile deležne.
Drugo, kar je, so določeni kadrovski normativi — vrtci ne dosegajo niti minimalnih, saj je ugotovljeno, da pri deseturnem delovnem času manjka na vsakem oddelku vzgojno-varstvene organizacije za eno uro en delavec. To gre zopet na račun združenja oddelkov in trpanja otrok, ki ne morejo vzdržati in preživeti v velikih skupinah.
IZHODIŠČA LETOŠNJIH PROGRAMOV
Zagotavljanje dogovorjene socialne varnosti otrokom s sprotnim usklajevanjem družbenih pomoči otrokom z rastjo osebnih dohodkov, upoštevaje pri tem materialne možnosti občin, sprotna in hkratna valorizacija cen vzgojno-varstvenih storitev in prispevkov staršev, da bi učinkoviteje zmanjševali posledice gospodarskih gibanj in preprečili neenakomerno obremenjevanje staršev ter ohranjanje doseženega standarda in kakovosti storitev za otroka v vrtcih. To so cilji in usmeritve občinske skupnosti otroškega varstva, ki temeljijo na izvedbi programa skupnih nalog, zagotovljenega in občinskega programa otroškega varstva.
Program skupnih nalog je uresničevanje nalog varstva matere in novorojenca in izhodišče zanj tudi v tem letu zagotavljanje porodniškega dopusta ter nadomestila zanj v enakem obsegu kot v prejšnjem letu: vključno z zavitkom za opremo novorojenca. Zagotovljeni program vključuje pripravo otrok na šolo in družbene pomoči, občinski program pa je organizirano vzgojno varstvo v vrtcih, o katerem smo se posebej razpisali.
Če bi se sistemsko rešil sistem financiranja, bi lahko oba problema kar hitro rešili, dokler pa vrtci dobivajo sredstva po številu otrok (torej tako imenovani glavarini), jim je v interesu, da jih vključijo čim več, saj drugače sploh ne bi mogli delovati.
Pri tem je pereče tudi vprašanje opremljenosti vrtcev. Denarja je le toliko, da nekako shajajo, predvsem pa pazijo, da ne pade tisti standard, ki bi ogrožal zdravje otrok. Torej prehrana in najnujnejše; opremljenost z igrača
mi v igralnicah in na igriščih pa iz leta v leto upada, saj tekoča sredstva ne omogočajo novih nakupov in posodabljanja ter modernizacije opreme.
Na vprašanje, koliko časa naj bi bil otrok v vrtcu in ali vsi predšolski otroci potrebujejo organizirano predšolsko vzgojo, pa je odgovor strokovnjakinje, ki sodi po izkušnjah, naslednji: »Menim, da jo potrebujejo vsi, koliko, pa je različno od otroka do otroka.« Do tretjega leta je gotovo najustreznejša družinska vzgoja, če bi jo seveda materialne in druge razmere omogočale;
po tretjem letu (in morda še nekoliko kasneje), ko otrok začuti potrebo po drugih otrocih in kolektivni igri, pa je že priporočljiva krajša oblika organizirane vzgojne dejavnosti, kjer bi tudi vrteško okolje dajalo druge materialne možnosti — kot jih ima otrok doma; predvsem z vzgojnimi vsebinami in igračami ter dejavnostmi. Na vsak način pa naj bi bili v vrtec vključeni vsi otroci v letu pred šolo, ker'jih lahko le tako sistematično pripravimo na vstop po nekih veljavnih zakonitostih in programih, ki so preverjeni. Vemo pa, da teh programov ne bi mogli realizirati prav vsi starši. To je oblika poenotenja in enakopravnosti ob začetku šolanja, čeprav so možnosti različne že zaradi poprejšnje aktivnosti ali neaktivnosti staršev. Ti so različni in tako imajo različen odnos tudi do dolžine otrokovega bivanja v vrtcih.
»Zame osebno je nesprejemljivo zgodnje prihajanje otrok v vrtce. Saj ne prihajajo, ampak jih na pol speče prinašajo in odlagajo starši,« je poudarila Jana Kolarič, ki se tudi sprašuje kaj bo s
temi otroki, ki jih leta in leta budijo skorajda sredi noči. Taki otroci bodo čutili posledice nasilnega prebujanja in so zdravstveno ter čustveno ogroženi, ker je grob poseg v bioritem dorašča-jočega organizma škodljiv. Otroci za tako stanje niso krivi, kot tudi starši ne, ker pač morajo v službo. Kako se pride do ure pričetka delovnega procesa, pa je drugo vprašanje, ob katerem bi morali pomisliti na toliko in toliko predšolskih otrok ter proučiti posledice. Določitev delovnega časa ne more biti stvar samou
pravljanja (v sistemu, v katerem siva ekonomija in kmetijsko zaledje rešuje ekonomski položaj posameznikov, op. p.) ampak znanstvenih raziskav in strokovne odločitve, kdaj so pravzaprav ljudje najbolj sposobni in produktivni. V naših vrtcih so zaposlene predvsem ženske, in to mlajše ter matere, kar pomeni pri organizaciji vzgojno-varstvenega dela velik dnevni izpad kadra zaradi nege lastnih otrok ter bolniških in porodniških dopustov. Pa tudi narava dela je v vrtcih drugačna od drugih delovnih kolektivov, kjer se lahko delo časovno nadomesti ali preorganizira,
v vrtcih pa to ni možno. Otroci so tam, jesti morajo ob določeni uri, počiščeno in pospravljeno morajo imeti, sistem nadomestil pa ni ustrezen. Vrtci morajo plačati odsotni delavki nadomestilo za delo, sredstev za začasno zaposlitev vzgojiteljice ali varuhinje pa ne dobijo. Torej bo potrebno bolje urediti financiranje manjkajočega kadra in ga nadomestiti, predvsem pa ne zadostiti le minimalnim standardom, če hočemo, da bo delo v vrtcih bolje organizirano.
Delo v vzgojno-varstvenih organizacijah je namreč veliko pestrejše, saj je poleg vzgoje in varstva potrebno poskrbeti tudi za ustrezno prehrano, počitek in še kaj. Zato je nujna različna struktura zaposlenih. Vrtci v soboški občini, na primer, skrbijo v sodelovanju s skupnostjo otroškega varstva za različne kategorije otrok. Posebnosti, ki jih kot servis za otroke opravljajo v vrtcih, so: nega in varstvo ter vzgoja dojenčkov do treh let, varstvo in vzgoja otrok od treh do petih let, dvojezično vzgojno delo na oddelkih na narodnostno mešanem
območju, priprava otrok na šolo v dnevnem varstvu, priprava otrok na šolo zunaj dnevnega varstva, vzgojne dejavnosti za nezajete otroke, varstvo, vzgoja, terapevtske dejavnosti za otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, vzgojne, razvedrilne dejavnosti ter socializacija hospitaliziranih otrok ter vzgoja in varstvo romskih otrok v homogenem romskem ter vključenih v druge vrtce.
Za tako pestro paleto je poleg vzgojiteljic in varuhinj nujna na-
0 OSVEŠČANJU
STARŠEV IN REORGANI-
ZACIJI V VRTCIH
Kot izziv je med izhodišči za obravnavo problematike otroškega varstva v soboški občini izzvenela trditev, da so vrtci pri osnovnih šolah v slabšem materialnem položaju kot samostojne vzgojno-varstvene enote, kakor tudi težnja po odpravi razlik med kakovostjo dela v vaških in mestnih vrtcih, če so.
Ravnatelji so se oglašali predvsem iz tistih okolij, kjer je vprašanje predšolske vzgoje in varstva urejeno pri šolah, tisti, ki občutijo probleme, pa se niso, oziroma je vprašanje, če so na konferenci Socialistične zveze v Murski Soboti sploh bili.
Ker je bil njen namen izboljšanje stanja na področju otroškega varstva, bo potrebno aktivistično pristopiti k osveščanju staršev, prav tako pa, se truditi pri organizaciji ustreznejšega delovnega časa zaposlenih staršev ter obratovalnega časa in reorganizacije v vrtcih. Ta bi naj bil bolj prilagojen potrebam otrok, kot naprimer v lendavski občini, kjer lahko starši, ki imajo takšne možnosti, vključujejo otroke v vrtec le po štiri ure (in samo te tudi plačajo!) saj se malčki včasih kar ne morejo učakati, kdaj bomo prišli ponje. Mnogim roditeljem na vasi pa je tudi odveč obvezno kosilo v vrtcih. Med njimi se odročnejši in tam. kjer ni podmladka, praznijo, medtem ko za večja krajevna središča to zaenkrat ne drži, saj zaposleni starši nujno potrebujejo varstvo za svojega otroka.
fnestitev strokovnjakov, ki bi lahko reševali probleme, značilne za določene skupine otrok, oziroma posebnosti v razvoju posameznih otrok. V vrtcih se trudijo, stopiti pa bo potrebno še korak dlje za pravi korak otrok v življenje.
BRIGITA BAVČAR FOTO: NATAŠA JUH NOV
VESTNIK. 20. APRILA 1989
STRAN 5
Lek, tozd Kozmetika, poslovna enota Lendava
Za vsakega Jugoslovana več kot en kos izdelkov
Kmalu bo poteklo devet let, odkar je Lek Ljubljana uredil v Lendavi obrat, ki mu zdaj pravijo poslovna enota, kjer izdelujejo kozmetične izdelke, torej sredstva za nego in lepšanje kože.
»V poslovni enoti v Lendavi združuje delo 152 delavcev. Od teh jih ima 5 visoko in višješolsko izobrazbo, 10 srednjo, 10 poklicne šole, drugi pa so priučeni in delajo neposredno v proizvodnji,« nam je ob obisku povedala diplomirana inženirka biologije Nada Novak, ki ni le vodja poslovne enote, ampak pomočnica direktorja tozda Kozmetika, ki ima sedež v Ljubljani. V nadaljevanju pogovora je dejala, da v Lendavi letno izdelajo kar 30 milijonov različnih tipov izdelkov, od katerih pa niso vsi samo za nego kože, ampak so izdelki, ki so tudi drugače nepogrešljivi.
»Letno izdelamo 6 milijonov glukoznih bonbonov vitergin, 5,3 milijona šamponov in tekočih mil, 4,5 milijona zobnih past, 3,7 milijona kosov krem za roke, 3,7 milijona dišavnih razpršilcev, 1,9 milijona kosov dekorativne kozmetike, 1,4 milijona krem za obraz, 1 milijon kosov parfumerije (vodice, parfumi), 1 milijon čistil za pomivanje posode (ben)...«
Iz teh nizanj smo spoznali vrste izdelkov in količine. Brž se nam je utrnila misel, da v Lekovi poslovni enoti v Lendavi naredijo več izdelkov, kot nas je Jugoslovanov. Seveda pa je vprašanje, ali prav vse vrste izdelkov pridejo do vsakega posameznika, kajti nekateri od njih (izdelki namreč) so »luksuzni«. Naj pojasnimo: tisti, ki si ne more privoščiti (v prispodobi povedano) kruha, ne bo segel po dišavah, čeprav so ljudje (ženski spol), kjer je tudi narobe.
»Kozmetični izdelki so zaradi dragih surovin in visokega prometnega davka, ki znaša čez 100 odstotkov na proizvajalno ceno, dragi. V Kozmetiki si prizadevamo, da bi iz leta v leto izdelovali čim manj po tuji licenci in pri tem imamo kar lep uspeh, saj iz
MIX
• je fungicid v prahu za pripravo suspenzije • je kombinacija metiram-kompleksa (40%) in bakra (20%)
Za preprečevanje
• peronospore vinske trte
• rdečega listnega ožiga vinske trte
O črne pegavosti vinske trte
• krompirjeve plesni
ko nastane nevarnost za okužbo.
Samo za vas izdeluje
CINKARNA CELJE v sodelovanju z BASF
delki po francoski licenci Revlon predstavljajo le še 7 odstotkov v skupni proizvodnji. Izdelava v Lendavi sicer teče po planu prodaje, torej ne delamo na pamet, ampak vnaprej vemo, kakšen izdelek ali več izdelkov bomo delali v določenem mesečnem oziroma letnem obdobju. Smo pa zelo dinamični, zato po potrebi brez večjih težav lahko začnemo (zunaj plana) izdelovati kaj drugega. Mislim, da se bo poslej to večkrat dogajalo, saj tržišče ni več nenasitno, čeprav ga imamo na celotnem območju Jugoslavije, pa tudi izvažamo. Izdelke iz Lendave pošiljamo v Kozmetiki-na distribucijska skladišča, ki so v Ljubljani, Sarajevu, Skopju, Dakovu, Splitu in Beogradu, od tam pa jih prevzemajo blagovne hiše in drugi kupci. Naša prodaj-
Takih polnilnih linij in drugih »robotov« je v Lekovi poslovni enoti kar nekaj. Škoda, da ne potrebujejo več delavcev.
Foto: Š. S.
na služba nenehno bdi nad tržiščem, razvoj pripravlja nove izdelke, tako da izdelek, ki ne gre, hitro nadomestimo z drugim. Lani smo četrtino proizvodnje toz
— ........	za družbene
da Kozmetika oziroma poslovne enote Lendava (proizvodnja je samo v Lendavi, op. pisca) izvozili in iztržili 4 milijone dolarjev.
Dipl. inž. biologije Nada Novak, pomočnica direktorja Lekovega tozda Kozmetika in vodja poslovne enote v Lendavi.
od tega milijon od prodaje na Madžarsko, in to v decembru! Pomembnejša tuja kupca sta še Sovjetska zveza in Češkoslovaška.«
Tako kot v sosednjem Lekovem obratu antibiotika gentami-cina, ki smo ga pred kratkim že predstavili v našem listu, je tudi v obratih proizvodnje kozmetičnih, čistilnih in drugih sredstev delo dobro organizirano, delavci so zadovoljni, proizvodnja poteka z modernimi stroji, vodilni delavci pa imajo na mizah osebne računalnike in so v »navezi« z bazo podatkov v Ljubljani in narobe. Skratka: oblika poslovanja, ki vse bolj prodira tudi v naše kolektive, v razvitem zahodnem svetu pa že zdavnaj ni novost.
Pa osebni dohodki? V Lendavi nekako vlada prepričanje, da imajo najboljše povprečne plače v Ini Nafti in Leku. V poslovni enoti ljubljanske Lekove Kozmetike v Lendavi so bili lani povprečni osebni dohodki 773 138 dinarjev, s čimer so pristali na tretjem mestu. Med njimi in Nafto je tozd rakičanskega Kmetijskega gospodarstva Poljedelstvo in govedoreja ... Glede na dobre osebne dohodke, ki so zdaj — v primerjavi z lanskim povprečjem — višji za 52 odstotkov, si marsikdo želi v Lekovo poslovno enoto, žal pa je upanje neupravičeno, kajti števila zaposlenih ne nameravajo povečevati, pač pa želijo produktivnost povečati s še boljšim delom že zaposlenih in novimi stroji. Lekova obrata v Lendavi (tudi tam se ne obeta kaj prida novih zaposlitev) nista pisana na roko številnim iskalcem (dobrega) dela in zaslužka. Res pa je, da sta nepogrešljiva kot tudi vsa druga in nastajajoča kemična industrija (tovarna Ilves), kar gre v prid razvoja industrije, ki bo dajala več dohodka.
Š. Sobočan
Več denarja
dejavnosti
Na seji soboškega izvršnega sveta so najprej govorili o nalogah in sredstvih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1989. Gradivo, ki ga je na pobudo republiškega izvršnega sveta izdelal Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, so v razpravi podprli. Predvsem zato, ker daje več možnosti za delovanje družbenih dejavnosti, ki jim bo letos zagotovljenega več denarja, v prihodnje pa bo tudi lažje financiranje zdravstva. Prav tako se bo povečal delež sredstev za uveljavljanje socialnih pravic, medtem ko v izhodiščih programskih usmeritev teh sisov pogrešajo kulturno dejavnost. Kaj bo to konkretno pomenilo za soboško občino, je za zdaj težko povedati, zato bodo skupaj s strokovnimi službami občinskih sisov družbenih dejavnosti proučili dejansko stanje.
Na seji so sprejeli tudi predlog za izdajo zakona o določitvi akontacij za prispevke iz dohodka v obdobju april—julij 1989. Za družbene dejavnosti to pomeni, da bodo dvanajstine prispevne osnove po lanskem zaključnem računu povečane s koeficientom med izplačanimi osebnimi dohodki v prejšnjem mesecu in dvanajstinami izplačanih osebnih dohodkov za leto 1988. To velja tudi za izplačila osebnih dohodkov v železniškem gospodarstvu. Hkrati so sprejeli predlog odloka o lokacijskem načrtu za vodovod Nemčavci—Puconci, ki so ga ta mesec izdelali na Zavodu za ekonomiko in urbanizem. V njem je označen natančen potek trase vodovoda od odcepnega mesta pri gostilni Baranja ob regionalni cesti do levega brega Puconskega potoka in lokalne ceste v Puconcih, kjer je odcep za vodovod Gorica —Brezovci.
Celotno naložbo naj bi končali v dveh mesecih, kar bo velika pridobitev za prebivalce Puconec in okoliških krajev.
V nadaljevanju seje pa so razpravljali še o vrsti predlogov za izdajo zakonov o prometnem davku, o volitvah in odpoklicu organov upravljanja ter o urejanju prostora.
Milan Jerše
Kupujemo vsako količno srnjakovih in jelenovih rogov po najvišjih dnevnih cenah, industrija kovinski izdelkov, Maribor, zbira podjetje Panonija, M. Sobota, Titova ulica 31.
Gornji oglas je iz leta 1953, ko je bil tudi v deželi ob Muri popis prebivalstva in so nekaterim zaselkom priznali položaj samostojnih vasi.
»Na predlog volilcev, ki so na svojih zborih izrazili željo, da bi se nekaterim zaselkom priznal položaj samostojnih vasi in da bi se nekatere manjše vasi združile ter nastopale pod enim krajevnim imenom itd., je izšla v Uradnem listu LRS posebna uredba, ki uzakonja predloge prizadetih občinskih ljudskih odborov.«
Za osvežitev spomina prebivalstvu na območju današnjih ljutomerske in radgonske občine: »Po tej uredbi se bo vas Grabe v križevski občini odslej imenovala Grabe pri Ljutomeru. Do te spremembe odnosno pridevka je prišlo zaradi tega, da bi to vas že po imenu laže razločevali od Grab, zaselka v Apaški kotlini. Vas Ključarovci pri Ormožu je dobila dve imeni: del vasi, ki spada pod občino Ormož (ptujski okraj), se bo imenoval Spodnji Ključarovci, drugi del pa, ki leži na območju občine Kostanj (ljutomerski okraj), bo dobil ime Gornji Ključarovci. Zaselku Dobrova, ki je dosedaj spadal h kraju Stara Nova vas v križevski občini, je priznan položaj samostojne vasi pod imenom Dobrova. Podobne pravice so priznane tudi naseljema Gajševci v križevski občini in Ženiku v občini Videm ob Ščavnici. Oba kraja sta se odcepila od vasi Logarovci odnosno Sovjak in bosta odslej nastopala kot samostojna kraja pod imenom Gajševci in Ženik.« Z ljutomerskega območja še skok na radgonsko: »V radgonski občini se združita kraja Plit-vički Vrh, ki je že do sedaj spadal pod katastrsko občino Spodnja Ščavnica in Spodnja Ščavnica. Nastopala bosta pod skupnim krajevnim imenom Spodnja Ščavnica. Del vasi Hrašenski-Rački Vrh se priključi vasi Hra-šenski Vrh, drugi del pa kraju Rački Vrh. Imena matičnih krajev so ostala nespremenjena. Tudi vasi Hrastje in Mota v radenski občini sta dobili skupno ime Hrastje-Mota. Dve hiši iz kraja Leskovščec (LRH), ki po odločitvi razmejitvenih organov pripadata občini Razkrižje, bosta dobili hišno tablico z označenim krajevnim imenom Šprinc. V občini Videm ob Ščavnici pa sta se
\lSllil
 -»'»K «*•.«
VESTNIK
LEiO XVIII —	1	M0RSK* WBOU,	IfM	C-*«•»	'
PETROL
DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI LJUBLJANA n. sol. o.
LJUBLJANA, TITOVA 66 TOE Murska Sobota
PETROL LJUBLJANA DO TRGOVINA TOE MURSKA SOBOTA Cankarjeva 4
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
referenta
za zajem in obdelavo podatkov
Pogoji za opravljanje del in nalog:
— srednja šola ekonomske ali družboslovne smeri,
— 1- oziroma 2-letna praksa pri delu z opremo za zajem podatkov.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
združila kraja Rinkovci in Ku-tinci, ki bosta odslej nastopala pod skupnim imenom Kutinci.«
Pa še končno pojasnilo: »Že opisane spremembe krajevnih imen so nastale iz gospodarskih razlogov. Posamezne vasi so v gospodarskem pogledu tako napredovale, da zaslužijo večjo samostojnost. Združile pa so se predvsem tiste vasi, ki so že dosedaj predstavljale bolj ali manj sklenjeno gospodarsko celoto. Za to spremembo pa so se izrekli tudi prebivalci prizadetih krajev.«
Obmurski tednik je 27. marca 1953 sporočil: »Prekmurje bo postavilo spomenik narodnemu heroju Štefanu Kovaču.« V prvi aprilski številki beremo poročilce pod naslovom: »Pri vas vlada polna verska svoboda.« Gre za izjavo dr. Igorja Bella, predstavnika Svetovne luteranske zveze, ki se je med obiskom po Jugoslaviji oglasil tudi pri prekmurskem evangeličanskem senioriatu v Murski Soboti. Med drugim se je zanimal »predvsem za posledice suše in izrazil svoje občudovanje nad vsem velikim napredkom, ki ga je videl v raznih krajih Jugoslavije. Dejal je, da svet občuduje Jugoslavijo, ki uživa v svetu ugled predvsem zato, ker
VESTNIK
tako odločno hoče in tudi sama ureja svoje razmere in nikomur ne dovoli vmešavanja. Zanimal se je tudi za delavsko samoupravljanje rekoč, da je to v resnici socialistični ukrep. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad reševanjem verskih zadev.« Naš list je na kratko povzel izjavo, ki jo je dr. Bella dal zagrebškemu žjesniku: »V Jugoslaviji vlada popolna svoboda, prav tako pa so priznane in zajamčene tudi verske svoboščine. Naše protestantsko stališče je, da naj se cerkev ne meša v politična vprašanja, a država ne v verska. To pa je v Jugoslaviji zajamčeno na istih načelih kakor pri nas v Ameriki.«
Dežurna parola iz tedanje-dobe: »Zapomnimo si dobro: Kjerkoli so otroci, kjerkoli je mladina, v družini, šoli ali v delavnici, povsod naj se slišijo triple besede, ki so odsev globoke ljubezni in vere v našo mladino.«
(B. Ž.)
STRAN 6
VESTNIK, 20. APRILA 1989
kmetijska panorama
O zavaro
O NOVEM ZAKONU O FINANČNEM POSLOVANJU GOVORI DIREKTOR INTERNE BANKE IVAN OBAL
Mlečnega štrajka ne bo
vanju v Avstriji
Območna delovna enota Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja že več let pripravlja pogovore s predstavniki službe pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in uslužbencev iz Avstrije, na katerih jih le-ti seznanijo z vsemi novostmi v tem zavarovanju. Tudi letos so povabili na pogovor predstavnike službe iz Gradca, nanj pa lahko pridejo vsi, ki so bili na začasnem delu v Avstriji in imajo kakršnakoli vprašanja v zvezi s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Pogovor bo jutri, v petek, od 9. do 13. ure na Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Murski Soboti.
Ob tej priložnosti naj zapišemo, da se predstavniki jugoslovanskega in avstrijskega zavarovanja že dalj časa pogovarjajo tudi o tem, da bi avstrijska stran priznavala v pokojninsko dobo tudi čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov. Takšna odločitev bi bila dobrodošla predvsem za kmete, ki so bili na začasnem delu v Avstriji in zdaj ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pokojnine v tej sosednji državi. Konvencijo naj bi podpislai in uveljavljali še letos, pravice pa bodo zavarovanci lahko uveljavljali od datuma podpisa. Zavarovanci, ki bodo tako skupaj zbrali dvanajst let zavarovalne dobe, bodo lahko sorazmerni delež pokojnine uveljavljali pri avstrijskem zavarovanju.
L. Kovač
Izgube morajo biti krite s trajnimi viri
S 25. februarjem 1989 so prenehali veljati Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, Zakon o posebnih pogojih za dajanje in uporabo kreditov in garancij za naložbe, delno pa tudi Zakon o službi družbenega knjigovodstva in Zakon o sanaciji in prenehanju ozdov.
S 30. aprilom 1989 prenehajo veljati tudi določila-Zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, s tem dnem pa začne v celoti veljati Zakon o finančnem poslovanju.
O spremembah smo za podrobnejše pojasnilo zaprosili direktorja Interne banke ABC Pomurka diplomiranega ekonomista Ivana Obala.
S prenehanjem veljavnosti naštetih zakonov se začenja novo obdobje v gospodarskem življenju pri nas, ki je polno neznank, tako da lahko le slutimo, da bo bistveno težje kot dosedanje. V tem trenutku lahko le rečemo, da gre v bistvu za veliko deregulacijo predpisov, da bi lahko bilo tistim, ki so dobro organizirani in ekonomsko močni bolje. Računati pa je treba na okolje, ki pa ga bo deregulacija postavila v izredno težaven položaj, tako da nekateri posamezniki ekonomsko ne bodo sposobni poravnavati svojih obvez.
Z novim zakonom se določajo le minimalna načela za financiranje poslovanja, ohranjanje solventnosti in kritje izgub ter način zbiranja sredstev. Pri tem so uvedene novosti pri kritju izgub, ki ni več vezano na stečaj, pač pa je to možno pri dalj časa trajajoči nesolventnosti. Med skladi se uvaja sklad vlagateljev delniške in komanditne družbe (tj. mešano podjetje družbenega in zasebnega sektorja).
V poglavju o ohranjanju solventnosti in plačevanju ni bistvenih novosti. Plačevanje obveznosti mora potekati prek računov pri pooblaščeni organizaciji (SDK), in to z dosedaj veljavnimi instrumenti, pa tudi pobotom. Obveznosti pri poravnavi izhaja
jo iz pogodb, ne več iz določil zakonov.
Podjetje, ki je več kot 30 dni insolventno, mora opraviti sestanek z upniki in določiti način poravnave, sice se lahko predlaga stečaj pri upnikih. Stečaj predlaga tudi SDK pri več kot 60 dni trajajoči insolventnosti.
Ivan Obal, direktor Interne banke
Minulo nedeljo so na Petanjcih priredili sejem rabljene kmetijske opreme. Prodajalcev je bilo precej, opazovalcev pa dvakrat več. Cene so bile za nekatere precej velike, ni pa manjkalo dražb. Prodajali so predvsem rabljene stroje, kmetijska zadruga Radenci pa je imela naprodaj tudi nove. Podoben sejem bodo letos še pripravili, saj je zanimanje veliko!
N.Juhnov
Tovariš Obal, kaj pa pravi zakon o izgubarjih?
— V poglavju o izgubah se nakazuje način dela ob ugotovitvi izgub do pokritja, ki se krijejo podobno kot do sedaj. V času od ugotovitve do pokritja izgub se izplačujejo osebni dohodki le do višine 90 % OD iz preteklega leta, ni povečani za rast cen. Izgube tudi ni obvezno kriti v istem letu in niti ne v celoti, pokrita pa mora biti s trajnimi viri.
TURNIŠČE: cene pujskov Minuli četrtek so pripeljali rejci na sejem v Turnišče 29 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Cene so tokrat zelo poskočile, saj je bilo potrebno za par živali odšteti od 700.000 do 800.000 dinarjev. Lastnike je zamenjalo 26 pujskov.
Mlečnega štrajka, ki ga je Slovenska kmečka zveza napovedala za 24. in 25. april, tokrat ne bo, vendar s tem še ni rečeno, da se štrajku odpovedujejo. Rejci, ki že dalj časa zahtevajo višje odkupne cene mleka, so se po pogovoru s predstavniki republiškega izvršnega sveta odločili, da bojkota oddaje mleka ne organizirajo, saj so dobili obljube, da bodo dobili mleko plačano po nekoliko višjih cenah. Vlada bo tako iz republiških virov zagotovila mlekarnam 1200 milijard dinarjev.
Tone krme na gnojišča
Dr. Luka Krušič o nujnosti uvajanja najnovejših ameriških spoznanj v kmetijsko-živinorejsko proizvodnjo.
Za kvalitetno življenje in proizvodnjo živalskih produktov je potrebna čim natančnejša analitična metoda prehrambenih snovi. S tem lahko programiramo čim boljšo prirejo živali oziroma mesa. Danes je to odvisno od čim učinkovitejših in gospodarnejših procesov krmljenja, nujna je nenehna kontrola produktov, ki jih daje zemlja.-Tu smo šele na začetku in prav zato je ta analitska metoda v prehrani ključ za uspešno in učinkovito živinorejo.
Ves napredni svet se trudi ugotoviti kemično sestavo snovi, ki jih živ organizem dnevno zaužije. Nova ameriška tehnologija na tem področju je tudi Evropo vključila v informacijsko mrežo tako imenovane nepretrgane proizvodnje. Naloga organizacije je kontrola pridelkov po vsem svetu.
Izhod iz začaranega kroga
Zaradi ekoloških vzrokov je prišlo do velikih sprememb tal, kar je zahtevalo analiziranje snovi, ki škodljivo vplivajo na zdravje človeka in živali. Človek namreč ne izgublja samo nadzora nad kakovostjo pridelkov, ampak tudi nadzor nad osnovno kemično sestavo pridelkov. Smisel teh analiz ni samo večja gospodarnost, ampak tudi spoznavanje porušene sestave tal in njenih proizvodov.
Američani so tudi Jugoslaviji ponudili svojo tehnologijo in za uvedbo si prizadeva dr. Luka Krušič. Kajti to je pot, čeravno pri nas še po vsej verjetnosti dolga, da uidemo iz začaranega kroga. Na biotehniški fakulteti ljubljanske univerze je veliko pripravljenosti za sodelovanje.
Vse te besede lahko povemo preprosteje. Z nenehno kontrolo tal in pridelkov zemlje ne spoznavamo samo morebitne onesnaženosti in škodljivosti, temveč predvsem njihovo hranilno vrednost. Tu pa je mogoče doseči velike prihranke in tako izboljšati živinorejsko gospodarnost. Koliko bi lahko prihranili pri sestavljanju krmilnih obrokov, če bi sproti ugotavljali hranilno vrednost sestavin?
Na primer: v obroku je treba kar 40 odstotkov manj koruze z enajstimi odstotki beljakovin v primerjavi s koruzo, ki ima samo šest odstotkov beljakovin. Za nas pa je koruza koruza in tako dobesedno mečemo stran tone in stotine ton rumenega zrnja. Enako je pri senu in drugih sestavinah živalske prehrane.	Boris Hegeduš
ti pa bodo od 11. marca plačali kmetom mleko po 1.785 dinarjev liter. Za liter oddanega mleka s 3,6 odstotki maščobe bodo kmetje v aprilu dobili 2.000 dinarjev, če k temu prištejejo še premije in spodbude na račun kakovosti, bo povprečna cena v aprilu 2.245 dinarjev za liter mleka. Za mleko, oddano v maju, bodo rejci dobili predvidoma 2.600 dinarjev, v juniju pa že 3.400 dinarjev oziroma toliko, kot bodo po izračunu znašali stroški prireje.
L. Kovač
IZKUŠNJE
KMETOVALCEV
LE KAKO BREZ KONJ!
V družbi s kmetijskim pospeševalcem Rudijem Stegmiilerjem sem prišel na kmetijo Ludvika Slaviča v Grabah blizu Križevec pri Ljutomeru, da bi pokramljal z njegovim sinom Joškom Slavičem. Pred kratkim je namreč dobro pripravil tri mlade zadružnike na regijsko tekmovanje, kjer so zmagali. Na tem mestu pa nekaj več o Slavičevi kmetiji. Brž ko sem stopil na dvorišče, sem sklenil, da bom pobaral še gospodarja Ludvika, saj sem ugotovil, da sem gost na družinski kmetiji.
»Res je, naša kmetija je že stara najmanj 200 let. Dokaz za to je izrezljana letnica na ostrešju,« je dejal Ludvik, s čimer je tudi izrazil pripravljenost na pogovor.
»Koliko zemlje pa imate in kaj pridelujete?« je bilo drugo vprašanje.
»Deset hektarjev zemlje imamo,« je na vprašanje odgovoril Ludvik. »Od teh površin je 2,5 hektarja travnikov, ostalo pa so njive; sejemo po 2 hektarja pšenice, 1 hektar sladkorne pese, 3 hektarje koruze, 1 hektar ovsa, pa nekaj arov krompirja in vrtnin. V hlevu imamo ta čas 16 glav živine, od tega 6 molznic. Poleg tega pa imamo še 5 konjev!«
Konji! Le kako bi Slavičevi iz Grab brez konjev, ko pa so Slaviči — pa naj žive v Grabah ali v drugih krajih Prlekije — znani rejci kasaških konj in seveda tekmovalci.
»Svojčas je bilo na našem gruntu po 8 in več konj. To je bilo v obdobju, ko je kmetijo še vodil moj oče Ludvik. Tedaj tudi še
nismo imeli traktorja, pa smo konje uporabljali za vprego. Prvi traktor smo kupili 1971. leta in od takrat imamo konje zaradi tekmovanj, pa tudi prodajamo jih, zlasti žrebce.«
V pogovor se je vključil sin Joško:
»Moj dedek je tekmoval vse do 80. leta starosti. Konjskih dirk se je udeleževal, četudi je bil invalid in kot tak odvisen od ber
To so junaki, ki so »krivi«, da je na regijskem tekmovanju mladih zadružnikov zmagala ljutomerska občina. Na sliki so (od leve proti desni): kmetijski pospeševalec Franc Sreš, Joško Slavič iz Grab, ki je »treniral« mlade zadružnike; Slavko Osterc iz Kokoričev, Marjan Kolar iz Logarovec, Andrej Ledinšek iz Križevec pri Ljutomeru in kmetijski pospeševalec Rudi Stegmiiler. Foto: Š. S.
gel. Nekako smo ga spravili na voz, potem pa je že slo. Tekmoval je tudi moj oče, zdaj pa ga že' nekaj časa nadomeščam jaz. V poletnih mesecih skoraj ni nede
lje, ko bi ne bile kake konjske dirke, zato se skoraj vseh udeležujem. Ker pa prireditelji nimajo denarja, da bi plačali startnino, nosimo tekmovalci sami stroške prihoda na tekmovanje. Če osvojiš kako nagrado, potem se pot izplača, če ne, pa si oplel.«
Tako Joško Slavič iz Grab! No, lanska tekmovalna sezona je bila še kar ugodna, saj je na tekmovanju v Krškem osvojil prvo mesto, na Bledu drugo in na tek
movanju, za katero se ni mogel na hitrico spomniti, kje je bilo, je pristal na tretjem mestu.
Konji! Slavičevi ne morejo brez njih! Dan ali dva pred mo
jim obiskom je ena izmed kobil skotila. Žrebe in porodnica (kobila) nista poležavala, ampak sta šla na sveži zrak. Okrog mogočne domačije je velika zelena površina; kot nalašč za pašo, dirjanje ...
Morda sem v tem zapisu preveč enostranski, ker dajem v ospredje konjerejo. Tako bo kdo pomislil, da sem se še sam navdušil za to »dejavnost«. Pa se nisem! S konji-tekmovalci je treba trdo delo, na kar sta me opozorila oba Slaviča — Ludvik in Joško. Poleg krmljenja je treba kasače vsak dan dobro uro trenirati ! Ker se torej samo od konj ne da živeti, so pri hiši potrebni dohodki od prodaje mleka, ki ga Slavičevi letno oddajo nekaj čez 21.000 litrov, potem so dohodki še od 3 govejih pitancev, pa od prodaje 2 plemenskih telic, nekaj denarja navrže sladkorna pesa, pa prodaja pšenice . ..
»Življenje na kmetiji ni lahko,« je nekje proti koncu pogovora povedal naslednik Joško. »Kljub temu pa sem se odločil za kmetovanje, saj ne morem dovoliti, da bi to, kar so ustvarili moji predniki, propadlo. Dobro je, ker sta dedek in oče kmetijo mehanizirala, kajti v sedanji draginji ne moreš kupiti strojev, saj komaj človek zmore toliko denarja, da jih vzdržuje.«
Tako torej pri Slavičevih v Grabah. Življenje ni pravljica, še zdaleč pa ne na kmetiji. Pa vendarle: živeti se da in življenje teče naprej. Dokaz za to je tudi naraščaj v družini mladega Slaviča.
S. Sobočan
Ul
Sladkorno peso sem posejal, od Boga in Države pa je zdaj odvisno, kaj bo zraslo.
Jaz pa letos eksperimentiram. Ko si ti sejal, sem se odpeljal v Soboto, denar naložil v banko, jeseni pa bova primerjala, kateri je več pridelal.
g 9=
Zavarovanje — zaščita kmetijske pridelave
Osnovna kmetijska pridelava poteka na prostem, zato so pridelki izpostavljeni različnim naravnim, tj. ugodnim oziroma neugodnim vremenskim razmeram, ki vplivajo na uspeh pridelave. Med najbolj škodljivimi naravnimi pojavi je stalna družica naših polj — TOČA.
Pomurje leži na podnebnem območju, kjer se v vegetacijskem obdobju pojavljajo številne nevihte skupaj s točo.
Vsakoletne škode zaradi toče so reden pojav, katastrofe pogoste. V zadnjih enajstih letih je pomurska pokrajina nekajkrat okusila vso surovost narave, ki je z neurjem in točo uničila velik del pridelkov Bila so tri katastrofalna leta (1978., 1980. in 1987.), štiri z velikimi ško-da™ ^ms')982 ’ 1985 *n Štiri leta z manj toče 1983-,
Leto 1988 je bilo katastrofalno za vinogradništvo in sadjarstvo zaradi spomladanske pozebe.
Pomurje je kmetijsko območje, zato ekonomsko in socialno varnost kmetijskim pridelovalcem omogoča le zavarovanje posevkov in plodov. Po katastrofalnih letih smo uspeli v zavarovanje zajeti prek TZO v letu 1988 čez 7.610 ha in prek zastopniške mreže 937 ha, torej skupaj 8.547 ha zasebnega sektorja.
Pridelovanje hrane je ena poglavitnih nalog našega kmetijstva in zato se tudi v letošnjem letu ZG TRIGLAV, Pomurska območna skupnost Murska Sobota vključuje v prizadevanje za popolnejšo zavarovalno zaščito kmetijske pridelave.
STROŠEK ZA SKLENJENO ZAVAROVANJE PREK TZO JE NASLEDNJI:
Kultura	Ha donos v kg	Cena za kg	Premija din na ha
Pšenica	5.000 kg	2.000 din	414.000 din
Rž	3.500 kg	2.500 din	362.250 din
Ječmen	3.500 kg	2.000 din	289.800 din
Oves	3.500 kg	2.000 din	378.700 din
Koruza za zrnje	7.000 kg	2.000 din	490.000 din
Koruza za silažo	50.000 kg	350 din	446.250 din
Sladkorna pesa	45.000 kg	600 din	688.500 din
Vinograd	12.000 kg	5.000 din	7,860.000 din
Zelje	60.000 kg	1.000 din	3,600.000 din
Buče seme	1.000 kg	10.000 din	940.000 din
Kumare	30.000 kg	3.200 din	.7,104.000 din
Možno je zavarovati tudi vse druge kulture, ki jih pridelujemo v območju Pomurja.
Zavarovati se morajo vse površine enega kooperanta, zasejane z eno kulturo.
Seznam za skupinsko zavarovanje mora vsebovati: Ime in priimek koop., bivališče, površino za zavarovanje po kulturah. Premija je plačljiva v treh obrokih brez obresti, in sicer: TZO za svojega koop. plača I. obrok v višini 20% takoj, 2. obrok do 15. avgusta in 3. obrok do 30. septembra.
Omenjeno zavarovanje bi se moralo skleniti do 15. maja, ker bodo po tem datumu začeli sklepati zavarovanja zavarovalni zastopniki. Zavarovanje prek zastopniške mreže je dražje in tudi plačilni pogoji so drugačni, in sicer: Takoj celotna premija z 20 % popusta ali na dva obroka, in to I. obrok takoj (najmanj 50 % premije) in 2. obrok do 15 avgusta.
Vse TZO so že obveščene o letošnjih pogojih za zavarovanje posevkov in plodov. Sedaj je na kmetijskih pridelovalcih in pospeševalcih, da se akcija za tovrstno zavarovanje čim prej uspešno konča. PO TOČI JE PR,EPOZNO ZVONITI. Rešitev je v zavarovalni zaščiti in čimvečjem zajetju, ker je to del solidarnosti. Tibor Bagari. inž. agr.
VESTNIK, 20. APRILA 1989
STRAN 7
Kdo krivi meje in sosedstvo?
STROKOVNI POMISLEKI O PUCONSKEM ODLAGALIŠČU
»Branku Kolarju iz Logarovec, predsedniku melioracijskega odbora in članu komasacijske komisije, ki goji neprikrite apetite do naše njive, prepovedujem vsakršen nasilni vdor na našo zemljo. Nesprejemljivo je, da kot predsednik melioracijskega odbora in član komasacijske komisije izkorišča svoj položaj, da bi si prilastil našo zemljo ...«
»Sem lastnica 80-arskega travnika. Območje, kjer je travnik, je v komasacijskem postopku. Sprašujem se, ali se mi samo sanja ali je to kruta resnica. Ta travnik sem podedovala, služila zanj dolgih sedem let, in to trdo, s krvavimi žulji na rokah. Moja nesreča je samo v tem, da si je travnik zaželela Zadruga, da si zaokroži svoj kompleks. 19- oktobra mi pokažejo novo parcelo ob robu njihovega kompleksa. Ker je bila pravilnih oblik, sem bila pripravljena to novo parcelo na svoje stroške in s svojimi rokami obdelati, da bi bila vredna svojega imena. Toda moje kalvarije s tem ni konec, saj je ta naša dobra Zadruga zapičila svoje kremplje v podobi ptice ujede gospoda Alta tudi na to parcelo. Sedaj mi gospod Alt ponuja najslabšo parcelo, saj sem bila pri izbiri na zadnjem mestu, tisto, kar je pač ostalo ...«
To sta odlomka iz pisem, ki smo jih dobili v uredništvo. Kaj je torej res v pismih? Kaj se dogaja v Logarovcih? Da bi izvedeli kaj več, smo se najprej odpravili k Branku Štuhecu, ki je napisal prvo pismo.
»Zgodba je že kar predolga, saj se začne lani, točneje 12. oktobra, ko se je sestala komasacijska komisija. Takrat so nam pokazali razdelitev zemljišč. S tisto razdelitvijo sem se v celoti strinjal, kar je v zapisniku potrjeno z mojim podpisom. Vendar pa je bilo še nekaj pritožb, zato so, kot kaže, naredili nekaj popravkov, o katerih pa nisem nič vedel, dokler nisem dobil nove odločbe. Po novem so meje tako nemogoče, da je intenzivna obdelava skoraj nemogoča.
Nesprejemljivo je tudi, da je komasacijska komisija preselila parcelo Boruta Kosija in Mileve Sišernik (oba stanujoča v Mariboru in niti v Mariboru niti v Ljutomeru nimata statusa kmeta). Tako je Branko Kolar izkoristil svoj položaj (apetit po dokupu zemljišča, katerega lastnika sta zgoraj omenjena) in kot član komasacijske komisije ni zastopal mojih zakonitih interesov.
Prav tako ne zaupam- Antonu Altu, ki se je prav tako izključil pri reševanju mojega problema.
Nesprejemljivo je, da komasacijska komisija ugotavlja, da je rešila vse probleme s tem, ko je ugodno rešila problem Branka Kolarja. Smo živinorejska kmetija — redimo plemensko živino —, ki je od leta 1945 do danes iz-
Zbiranje dokumentacije zavleklo začetek gradnje
Restavracija na sejmišču
Restavracija, kakršno načrtuje temeljna gostinska organizacija Grozd (DO Radenska) na sejmiščnem prostoru v Gornji Radgoni, je za to obmejno mesto vsekakor potrebna. Že zaradi tega, ker bodo kuhali malice za delavce v organizacijah združenega dela v sodobnejši kuhinji, poleg tega pa bo ta restavracija odprta ves čas, kar bo dobrodošlo predvsem za pogoste obiskovalce radgonskega športnega centra in bližnje stanovalce naselja Trate.
Po prvih napovedih naj bi restavracijo med sedanjim gostinskim objektom na sejmišču in stadionom zgradili do začetka kmetijsko-živilskega sejma v avgustu, vendar so rak podaljšali do konca leta. Vzrok je dolgotrajno zbiranje potrebne dokumentacije. DO Komunaprojekt Maribor bo naredila načrte do I. maja, tako da bodo lahko do 15. maja izbrali najboljšega izvajalca. Sedanja cena objekta je 3 milijarde dinarjev.
bbp
NISSAN
- PRAVA IZBIRA ZA
VSEPOTREBE
NISSANOV PRODAJNI PROGRAM
•	nissan micra 1,0 GL — cena 889.000 jenov (12.500 DM)
•	nissan sunny 1,6 SLX — cena 1,065.000 jenov (15.000 DM)
•	nissan sunny hatchback 1,6 SLX — cena 1,123.000 jenov (15.000 DM)
* nissan sunny limuzina 1,3 L automatic — cena 1,083.000 jenov (15.250 DM)
TERENSKA VOZILA
•	terenski avto nissan patrol 3,3 turbo diesel — cena 2,100.000 jenov (29.500 DM)
•	terenski avto nissan pathfinder 2,4 bencin — cena 1,838.000 jenov (25.900 DM)
AVTOMOBIL NISSAN SE ODLIKUJE S SODOBNO KONSTRUKCIJO, ZMOGLJIVIMI MOTORJI, VARČNO PORABO GORIVA, BOGATO DODATNO OPREMO IN KAKOVOSTNO IZDELAVO!
Vse informacije: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, tel.: (042)
49-466
nOBAVA TAKOj<
gubila dobrih osem hektarjev obdelovalne površine. Zavedam se, da je pri melioracijah potrebno nekaj zemlje izgubiti, sem pa
Branko Štuhec iz Logarovec je eden prvih, ki se je postavil po robu odločitvam komasacijske komisije in ki se ni strinjal z načinom dela. Pozneje se mu je pridružila tudi 70-letna Angela Prelog. A nista samo ta dva nezadovoljna s komasacijskim postopkom.
odločno proti nezakonitostim v tem postopku.«
Tako torej Branko Štuhec. Kaj pa pravi Angela Prelog?
»Stara sem 70 let. Dela se ne bojim, vendar pa to, kar počnejo sedaj z mojo zemljo, hi normalno. Za dobro zemljo mi ponujajo ničvredno. Za zemljo, ki je bila v bližini moje hiše, mi ponujajo parcelo, ki je precej oddaljena. Razumela bi, če bi mi Anton Alt ponudil zemljo, ki je le 20 me
Dušan Loparnik
trov od naše hiše, samo ta je namenjena za starše bivše predsednice komiteja za družbeno planiranje občine Ljutomer. Imela sem res lep travnik, da je bilo veselje stopiti nanj. S težkim srcem sem sprejela nalog za obvezen posek zelenja, zarasti, kar nam je bilo dolga leta za kurjavo, sedaj moram drva kupovati.«
In kaj pravijo obtoženci?
Branko Kolar, ki je član komasacijske komisije, ni hotel dati nobene izjave, v pogovoru pa je povedal, da so z Brankom Štuhe-cem že dolgo težave, da z ničemer ni zadovoljen in da venomer nekaj nerga.
Anton Alt je povedal, da meji parcela, ki jo bo dobila Angela Prelog, na parcelo, ki je last
Kmetijske zadruge in da na njej še delajo, da še ni končana, vendar pa, da ni nič bolj oddaljena od tiste, ki jo je imela prej.
4. odstavek 84. člena zakona o komasacijah kmetijskih zemljišč pravi: Udeležencem, ki se po tem zakonu štejejo za kmete, se iz komasacijskega sklada dodelijo za kmetijsko pridelavo, manj primerna zamljišča v posebnem bloku parcel ali na robu komasacijskega območja.
1.	odstavek 85. člena istega zakona se glasi: V komasacijskem postopku ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ne obnova postopka.
L odstavek pa se glasi: Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada dobi komasacijski udeleženec čim bolj zaokroženo zemljišče. Pri tem se upošteva proizvodni program, ki je podlaga za uvedbo komasacije.
Prizadeti so napisali pritožbe. Bodo uspeli?
OGROŽENA PODTALNICA, POSLEDICE SPROŠČANJA PLINA
Skupina strokovnjakov iz Puconec se je na osnovi temeljitih proučevanj izvedenske dokumentacije o odlagališčih odpadkov v nekaterih deželah Zahodne Evrope dokopala do spoznanja, da metodološki pristop ljubljanskega Geološkega zavoda pri izdelavi presoje o proučitvi kraja za puconsko odlagališče komunalnih odpadkov v opuščenih peskokopih zdaleč ne ustreza skrajno doslednim in natančnim priporočilom in standardom zahodnoevropskih držav.
Diplomirani inženir Štefan Kovač je o vsem pripravil zajetnejši strokovni članek — sodil bi v kakšno specializirano revijo — in za tem še poljudnejši povzetek. Kot izhodišče za premislek sta se mu ponudili sovpadajoči vprašanji: kako si čim bolj podrediti naravo oz. kako si jo podrejati, če pa nam je dana le v najem, da jo čim bolj enokrnjeno predamo zanamcem. V tej zvezi se zlasti ostri problem odpadkov, ki se jih med drugim da znebiti tako, da jih odlagamo na posebej izbrana in pripravljena mesta — odlagališča ali deponije. »Te morajo biti urejene tako, da ne prodrejo v biosfero nobene škodljive snovi v nedopustnih količinah. Izbira odlagališča je odvisna od sestave in stanja tal, pri čemer je izrecen poudarek na varstvu podtalnice in stabilnosti deponije. Postavitev in obratovanje je treba prilagoditi (hi-drojgeološkim danostim,« meni Kovač in dodaja, da je za vse to potrebno veliko znanja z različnih področij; imeti skratka vrhunske strokovnjake različnih profilov, opremljene laboratorije in seveda denar. »Pa ne samo za verodostojne raziskave, marveč tudi za izvedbena dela, obratovanje, zaprtje in rekultivacijo deponije,« nadaljuje avtor in razčlenjuje kronologijo priprav na ureditev občinskega odlagališča komunalnih odpadkov v opuščenih peskokopih puconske separacije, ki sega v jesen 1987. Tedanja (prva) razprava v krajevni skupnosti je izzvenela dokaj ravnodušno: vzrok najbrž slaba obveščenost. Povsem drugače je bilo lansko pomlad na problemski konferenci, ko so se krajani odločno zoperstavili odločitvi občinskih oblastnikov, ki so sicer zagotavljali, da bo odlagališče varno in urejeno v skladu s predpisi in priporočili. (»Ker domačih ni, sodim, da so mišljeni tuji,« pripominja puconski strokovnjak.) Pri tem so se sklicevali na oceno ljubljanskega Geološkega zavo-
Odgovornejše do urejanja prostora
V soboški občini se dobro zavedajo, da je treba problematiki urejanja prostora nameniti več pozornosti kot doslej, zato tudi občinska frontna organizacija terja od vseh nosilcev načrtovanja odgovornejši pristop. Kot odgovorni nosilec načrtovanja pa mora družbenopolitična skupnost bolj usklajevati posamezne posege v prostor, pri čemer je pomembna strokovnost. To pomeni, da morajo vsi nosilci načrtovanja narediti popis prostora in. določiti pogoje, ki naj omejujejo nenačrtne posege in se hkrati dogovorijo o prednostnem namenu prostora. Ta pa mora biti seveda v skladu z obveznimi republiškimi planskimi izhodišči in konkretnimi določbami v občinskem načrtu.
Že v postopku načrtovanja še posebno pa pri nastajanju pro-storskoizvedbenih aktov, je treba občanom krajevnih skupnosti zagotoviti vse pravice, ki jim gredo po zakonu. Povedano drugače: v postopku načrtovanja dogajanj v prostoru si je treba prizadevati za maksimalno podružbljanje teh procesov. Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve pa so zadolžili, da v takih primerih upošteva mnenja krajevnih skupnosti in z njimi sodeluje, ko gre za povsem konkretne posege v prostor in so prizadeti interesi le-teh. V ta namen naj bi dopolnili tudi ustrezne občinske odloke.
da, katerega predstavnik je na omenjeni konferenci priznal, da namenskih raziskav za izbiro kraja za odlagališče sploh niso delali, ampak so se zanašali na vrtine, ki jih je zavod svojčas izvrtal za potreba separacije. »To je po zahodnih merilih nezaslišano,« pribija Kovač z opombo: »Prav tako ni znal pojasniti metodologije dela pri izdelavi navedene ocene, niti tega, kdo pooblašča Geološki zavod za izdajanje takih ocen. Krajevna skupnostjo ostala brez odgovora na ti dve vprašanji tudi po tem, ko je zanj pismeno zaprosila.«
V nadaljevanju se Štefan Kovač poglablja v presoje ljubljanskih geologov. »Za hidrogeolo-ške razmere navajajo, da so dokaj heterogene in da so peski in prodi v hidrogeološkem smislu kolektorji. Talnina, ki bo tvorila dno prihodnjega odlagališča, je sivo modra ali peščena glina in je slabo prepustna do neprepustna. Na osnovi sejalnih analiz proda in peska so bile izračunane orientacijske vrednosti koeficienta prepustnosti, ki kažejo na srednje do dobro prepustne plasti. (Avtor: »Ob taki prepustnosti lahko prodrejo odplake v enem letu od 66 do 1072 metrov daleč.«) Navajajo tudi, da je murska ravnica s podtalnico v našem prostoru nižje od kote, na kateri naj bi bilo dno prihodnje deponije in da je geološka zgradba visoke terase ugodna, torej ni nevarnosti, da bi podtalnica prišla v neposreden stik z onesnaženo vodo v deponiji. (Avtor: »Pripominjam, da terjajo zahodni predpisi za območja, na katerih se koristi podtalnica kot pitna voda, da leži dno odlagališča najmanj meter nad najvišjo izmerjeno višino podtalnice. Geološki zavod pa ne navaja nobenih podatkov o meritvah višine vode.«)... Ali bodo ustrezali projekti, izvedbena dela, obratovalni režim ... Tega ne vemo. Zato je bojazen krajanov, da bo
Nič manjšega pomena ni proučitev možnosti smotrne organiziranosti upravnih organov in organizacij v soboški občini, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora in varstvom okolja, pri čemer so prizadevanja usmerjena v zagotavljanje potrebnega denarja na republiški ravni. Prav financiranju velja posebna pozornost, saj bi lahko na ta način omogočili zakonito delo organov ter izdelavo potrebnih načrtov in prostorskoizvedbenih aktov. V zakonih pa bo treba spremeniti določbe, ki se objektivno ne morejo izvajati, npr.: postopki načrtovanja so prekomplicirani, zaradi česar v republiki že več kot leto dni zamujajo z dopolnitvami načrtov, večina slovenskih občin nima potrjenih planskih aktov in ne ustanovljene upravne organizacije. To se seveda dogaja tudi v soboški občini, kjer zadnje čase hitijo s pripravami prostorskoiz-
Grob poseg v naravo je vzrok tudi za rušenje zemlje tik ob ulici Miška Kranjca v Lendavi. Mar se nihče ne zaveda, da se zaradi spodkopavanja strmega hriba načenja večja površina, ki lahko zdrsne na cesto, prekine promet in uniči hiše. Takšne in podobne posege v naravo bo potrebno takoj prepovedati. J. D.
podtalnica onesnažena, upravičena.«
Poglavje zase je problematika sproščanja deponijskega plina — okrog 20 neto kubičnih metrov na tono odpadkov. Je proizvod medsebojno povezanih biokemičnih procesov. Nastaja ob pomanjkanju kisika in ob navzočnosti številnih bakterij ob ustrezni vlažnosti in temperaturi. Pojavi se že kmalu po začetku odlaganja komunalnih odpadkov in se zadržuje več desetletij. Zato je potrebno uvesti razplinjanje deponij, v nasprotnem so posledice večstranske. Lahko pride do poškodovanja rastlinstva na sosednjih zemljiščih, do zadrževanja plina v odlagališču in eksplozije, do prodiranja plina — ob ugodnih geoloških razmerah (vzemimo gramoz) — v bližnje stanovanjske oz. druge objekte, s čimer je povezana nevarnost eksplozije. Zna se razširjati smrad po več sto metrov daleč, zlasti kadar je nizek zračni pritisk ali neugoden veter. Kovač dodaja še oviranje rekultivacije odlagališča. »Plin spodriva zrak (kisik) v tleh, in tudi če se deponije tehnično doplinjajo, se da zajeti le 20 do 70 odstotkov dejansko nastalega plina. Preostanek lahko pride pri nehermetično zatisnjenih deponijah v koncentracijah, ki so škodljive rastlinam do nekaj centimetrov pod površino tal. S tem omejen prostor okrog korenin v sušnih obdobjih ne more preskrbovati rastline z vodo.« Puconski strokovnjak s skupino sodelavcev ob koncu omenja še problem segretja prekritja deponije, ki se ga da z odplinjanjem komaj zajeti, opozarja na depo-nijski plin kot energetski vir in se sklicuje na izkušnje razvitega sveta, kjer večino odpadkov reciklirajo oz. pridobivajo iz njih dragocene surovine. »Razvija se nova >ekološka< veja industrije, in to tam, kjer znanje nekaj velja. Tako blizu je in vendar tako daleč,« pribije Štefan Kovač.
Priredba: Branko Žunec
vedbenih aktov, ki so sicer predpisani z zakonom.
V soboški občini pa tudi opozarjajo, da se mora pri prostorskem načrtovanju upoštevati posebnost tukajšnjega prostora, zato je nujen skupen dogovor o njegovi načrtni uporabi. Zemljišča, s katerimi upravlja sklad stavbnih zemljišč, v bližini družbenih objektov in druga zemljišča v krajevnih skupnostih zunaj Murske Sobote naj bi sporazumno s posameznimi krajevnimi skupnostmi prenesli v njihovo upravljanje. S tem bi tudi odpadli marsikateri problemi, ki se zdaj pojavljajo v vsakodnevni praksi. Sicer pa bo svet za krajevno samoupravo in komunalni sistem pri predsedstvu OK SZDL ob sodelovanju vseh pristojnih za urejanje prostora v občini preveril uresničitev sprejetih stališč in usmeritev konec letošnjega leta.	Milan Jerše
Gostišče Zvezda v Beltincih vabi v specializirano g-* okrepčevalnico
Dnevni bar
na pice, sladice, sladoled, tople in hladne napitke in še kaj!
STRAN 8
VESTNIK, 20. APRILA 1989
kulturna obzorja
Kako z družbenim bogastvom?
So stvari okoli nas, ki so tako skregane s pametjo, da komaj verjameš, da se dogajajo na pragu XXI. stoletja. Gre za odnos do kulturne dediščine, do ljudskega premoženja, do vsega lepega in dragocenega, kar so nam zapustili dedje, da si obranimi narodni ponos, tradicijo, lastno podobo.
Narodni komite osvoboditve Jugoslavije je med vojno, ko je bil v delu države še okupator, izdal odlok, da se zaščiti kulturna dediščina. Vemo, da so kljub temu ropali gradove, cerkve, nekatere stvari pa so tedanji oblastni organi kar po svoje »rešili« (primer preselitve lendavske tiskarne, fresk, nagrobnikov in drugih »premičnin«).
Toda takrat so bili nekontrolirani evforični časi obnove domovine, bi si rekel človek. Toda danes ... sedaj... v tem trenutku . ..? Mar se ne dogajajo prav takšni, če ne še hujši etnocidi? Naravnost barbarsko prezirljivo malomarni so ljudje (razen redkih izjem) do starih hiš, starih predmetov, nepremičnin do vsega, kar nas spominja na preteklosti. Biseri arhitekture bodisi ljudskega stavbarstva (vinske kleti, vaške hiše, zvoniki, gosp, poslopja) bodisi mestne arhitekture — propadajo pred našimi očmi. Gradovi v Gradu na Goričkem, Beltincih, Rakičanu, Negovi itd. bodo le s težavo rešeni. A samo malo nadzora in družbene pozornosti je bilo treba, da bi zadnji uporabniki pustili za seboj vsaj za silo zavarovan objekt. In čisto malo dobri gospodarji bi morali biti lastniki, da bi sproti popravljali in menjavali strešnike, kjer je zamakalo. Morda bi zadostoval en sam dan popravil v letu.
Čakanje na velike investicijske intervencije in puščati objekte na milost in nemilost propadanju, so primitivna bedarija dosedanje balkanske prakse.
Če bi obstajala družbena kontrola in če bi motilo vsaj tiste, ki vsak dan hodijo mimo razdrapanih streh in loputajočih oken, bi morali že zdavnaj zahtevati odgovornost lastnikov teh objektov. Lastniki so običajno različne skupnosti, občinske, krajevne ali pa organizacije, ki so s preselitvijo v nove prostore te stare enostavno odpisale in nanje pozabile. Te organizacije in skupnosti niso imaginarne in zaščitene pred odgovornostjo.
MAČEHOVSKI ODNOS V LENDAVI
Pred dobrimi desetimi leti je podobna usoda doletela staro občinsko zgradbo v Lendavi. Zadnji uporabnik je bila DO Gorenje Varstroj, ki je s preselitvijo v nove prostore na zgradbo enostavno pozabila. Začela je propadati. Knjižena je kot splošno družbeno premoženje torej občinska last. Omet je odpadal, streha puščala, razbita okna in vrata so privabljala razbijače. Krajani pa so se zgražali. Nekateri so bili v svoji zavzetosti do reševanja tako goreči, da so zahtevali kratkomalo rušitev. To so tisti družbeno angažirani nosilci »mikro totalitarizma«, ki se na vse spoznajo. Glede kulture pa še posebej nimajo nikakršnih pomislekov. Celo v letih, ko se je razpravljalo o Človeku, delu in kulturi in se je prisegalo na kulturni razvoj, so onemogočili nekaj ključnih razvojnih ciljev lendavske kulture. Ko jim je to uspelo, so trdili, da takih ciljev sploh ni, da kulturniki sami ne vejo, kaj hočejo, in izrekali podobne demagoške parole, ki so pri nepoučenih seveda vžgale. Dogajalo se je pred desetimi leti;
— ko jim je uspelo izglasovati (menda celo večkrat) sklep skupščine KS, da se stara občinska zgradba v Lendavi poruši,
— ko jim je uspelo diskvalificirati zasnovo gradnje novega kulturnega doma v Lendavi poruši, ko jim je uspelo diskvalificirati zasnovo gradnje novega kulturnega doma v Lendavi, za kar je bilo tedaj pri KS Slovenije zagotovljenih že 3,63 milijarde takratnih nepovratnih sredstev,
- ko jim je uspelo ignorirati varovanje rurarnega območja Novi Tomaž - Ujtamazs (spomenik L kategorije!) in dovoliti iznakaženje varovanega območja, ko so dopustili brezkompromisne melioracijske posege v krajino, — ko jim je s sodelovanjem pri razporejanju družbenega denarja postopoma uspelo oklestiti stopnjo financiranja kulture in jo dokončno osiromašiti.
Naj bo dovolj. Preveč je cvetk s ten vrtov. Na srečo jim marsikaj tudi m uspelo. In si seveda tudi za to pripisujejo zasluge. Pisec tega članka nt povsem prepričan, da vsi ljudje zares želijo normalen, usklajen kulturni razvoj, da želijo preprečiti .anomalije, rešiti probleme in poiskati vzroke zanje. A to sedaj že ni več tako važno. Mladi prihajajo osveščeni, brezkompromisni. Marsikaj jim ne gre v račun. Zahtevajo odgovor! Ko ga bo morala dati stroka, bo večkrat tiho. Tako, kot je morala biti tiho, ko so se sprejemale odločitve. Morala zato, ker je ni bilo zraven. Na forume, ki so odločali o usodi stare občine, je niso povabili. Tudi kasneje, ko so se v Krajevni skupnosti Lendava večkrat sprožale polemike o videzu zgradbe, se je razpravljalo vsevprek, nihče pa se m spomni), da bi poklical ali vsaj vprašal za nasvet stroko. Konec sedenjde-setih let je bil pri Izvršnem svetu Skupščine občine Lendava ustanovljen Odbor za obnovo stare občinske zgradbe. Takratni predsednik IS Ludvik Jerebic je imel do problema veliko razumevanja in-to je vlivalo mnogo upanja. Odbor je analiziral stan je, dobil izvedeniško mnenje o statiki in izdelal posnetek stanja. Sledil je prvi in odločilni cilj: preprečili rušitev!
Preprečiti etnocid, ki bi bil velika kulturna sramota Lendavčanov. S tem seveda nočemo reči, da je propadanje židovskega pokopališča in sinagoge, naselbine Novi Tomaž, dolinskega pašnika, itd. kaj manjša sramota.
MESTO BREZ STARIH ZGRADB JE KAKOR ČLOVEK BREZ SPOMINA
Le po lendavskem gradu in spomeniško zaščiteni Partizanski ulici se Lendava kot mesto lahko identificira. Nove zgradbe so le prizidane temu mestnemu jedru.
Mala graščina v parku je že ob svojem nastanku pomenila in še pomeni v sosledju in harmoniji z drugimi hišami Partizanske ulice neprecenljiv in nepogrešljiv del celote. Ta harmonija ni nikjer ponovljiva in pomeni tipiko — obraz nekega kraja. Lahko obrazu dodamo nov klobuk, nakit, novo obleko, lahko kraju spreminjamo in moderniziramo njegovo soseščino, okolico, ne smemo pa mu spremeniti in popačiti obraza! Pravo bogastvo (seveda vizualnojje njegovo lice, čeprav nagubano in ostarelo. Stara občinska zgradba je ena najznačilnejših gub, črt obraza Lendave; dvorec sredi gaja debele platane, divjih kostanjev, vrbe žalujke, bresta in žlezavega paje-sna, odličnih dreves lendavskega parka. Zgradba je sezidana v tlorisni obliki črke U, vendar lahko po strešni konstrukciji sklepamo, da je bila sprva »v ključu« in je bil vzhodni del prizidan najbrž kasneje. Streha je presenetljivo dobro ohranjena in se po izvedbi resda ne more primerjati s čudovito mansardno streho bližnjega gradu, je pa aristokratsko pokončna. Severna fasada je precej monolitna, medtem ko se južna ponaša z vetjcem polkrožnih oken, z oboki in stebriščem, ki mu ga daleč naokoli ni para. Posebno še, ker se pred njim bohoti bujno rastlinstvo lendavskega parka in skupaj z njim ustvarja dvorišče, najčudovitejši ambient tega kraja.
KRIŽEV POT ODBORA ZA OBNOVO
Ljudje se morajo zavedati lepot in bogastev svojega kraja, svoje pokrajine — a še najbolj lastne domačije, če jo kdo še ima. Lendavčani naj bi se zavedali temeljnih vrednot, posebno zato, ker želijo razviti Lendavo v turistični kraj. Novejše anemične, amorfne, nerazpoznavne zgradbe, kakršnih je drugod dovolj, za turiste pač niso zanimive.
Stari dvorec v Lendavi je tako emir nentna zgradba, da bi bilo nujno v njem razviti dejavnsot, ki bi obogatila kulturno-turistično ponudbo kraja. Urediti v njem zapuščine lendavskih umentikov po vzoru Kostanjevice je bila prvotna zamisel. Vendar se poklicna kulturna ustanova za to ni ogrela, ker je imela preveč težav in slabih izkušenj z vzdrževanjem gradu in zgradbe knjižnice.
Treba je bilo najti primernega investitorja ali vsaj vzdrževalca.
VZDRŽEVANJE STAREGA DVORCA NA RAMENIH REVEŽEV
Odboru je uspelo doseči preklic sklepov o rušitvi. Tako je bila zgradba predana v upravljanje tistemu, ki se jeza njo zavzel in na problem prvi opozoril: občinski zvezi kulturnih organizacij. Brez sredstev v ta namen je za silo zaščitila Streho in žlebove. Srednješolci so udarniško pomagali pri izolaciji. Prostore je dala na razpolago društvom — ki so v Lendavi kakor ptički brez gnezda — kar je ostalo, pa v najem obrtnikom, ki so bili pripravljeni kaj vložiti. Z natisom umentiških reprodukcij v obliki novoletnih voščilnic, na katerih je pisalo, da je dohodek od prodaje namenjen obnovi stare občinske zgradbe, se je boj za ustvarjanje pozitivnega javnega mnenja nadaljeval. Izdelale so se tudi prenekatere različne namembnosti, od preureditve v kulturni dom s prizidavo, do ideje o ureditvi glasbene šole v nadstropju, spodaj pa poročne dvorane, namenjene tudi koncertom.
ZAVRŽENA LENDAVSKA LEPOTICA BO REŠENA
Lendavski izvršni svet je sklenil narediti konec iskanjem v labirintu nemoči. Predsednik Jože Kuronja je v dogovorih z obrtno zadrugo LINČALI in OBRTNIM ZDRUŽENJEM našel primerno rešitev. Oba investitorja sta se zavezala obnoviti staro občinsko zgradbo za svoje potrebe in urediti poročno dvorano za potrebe občine, društvom pa za denarno odškodnino prepustila staro zgradbo na Partizanski 2. S to različico sta bili ohranjeni kar dve zgradbi v zaščitenem nizu lendavskih mestnih his.
Zadruga LINDAU kaže s svojim pristopom do sanacije izjemen občutek za rešitev problema m dokazuje, da ie ta hip edina sposobna izpeljati tako zahtevne spomeniško varstvene gradbene posege. Desetletno čakanje ie vendarle rodilo sadove. Zgradba je navsezadnje prišla v prave roke
Ostaja pa grenak priokus. ludi v tem lendavskem primeru se je pokaralo da bi malomarnost do družbene lastnine in brezplodno govoričenje na sestankih (brez strokovnih argumentov) lahko pripeljalo do katastroial-h posledic. In kdo bi bil kriv.’ Dežurne krivce na Balkanu plačujejo,
,	Rajko Stupar
mar ne.	ji
MVLTIMEDIJALNI PROJEKT V GALERIJ! V MURSKI SOBOTI
...in vDeuechmi bo tako, kakor smo pustili.
kulturni koledar
Že dolgo se ni v Galeriji v Murski Soboti zbrala tako velika množica ljudi kot v četrtek, 13. aprila. Verjetno je temu vzrok tako otvoritev razstave Gbnter En-dreja kot tudi predstavitev pesmi Milana Vincetiča iz nove zbirke Finska. Prav lahko pa je temu kriva nostalgija za nekdanjimi kraji v Prekmurju, ki jih že dolgo ni več.
Franc Obal je na zloženko, ki so jo ob tej priložnosti natisnili, o slikah zapisal: »Omenjeni ciklus slik je nastajal v zadnjih dveh letih kot simbiotično soustvarjalcu proces (eden redkih pri nas), v koherentnem odnosu, pozitivnem pretakanju, prepletanju, dopolnjevanju ... skratka v inspiratornem povezovanju slikarstva in pesništva in ga kot takega vsak na svoj način odkrivata Ciklus Devečer in pesmi Milana Vincetiča v njegovi pesniški zborki Finska. Tudi v samem likovnem izrazu Gbnter En-dreja, ki ga v ikonografskem smislu lahko razumemo kot osebno refleksijo na čas druge polovice štirinajstega stoletja, ki ga v naših krajih, med drugim, izpričuje in odlikuje tudi visoka umetniška ustvarjalnost povezana z imenom Janeza A k vile ter obstoj številnih, danes že izginulih krajev (med njimi na primer Deuecherfolua), lahko odkrijemo novitete)«.
Pesmi sta brala Milivoj Roš in Marjan Maučec. Razstava bo na ogled do 20. aprila 1989.
MEDOBČINSKO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN V GORNJI RADGONI
PELO IN PLESALO SE JE
V nedeljo, 16. aprila, je bila gornjeradgonska dvorana kulturnega doma živahna kot že. dolgo ne. Tokrat je bila prvič v njej folklorna prireditev in šele sedaj je bilo opaziti vse prednosti obnovljene dvorane, tako zvočnost, osvetlitev in prostor za plesanje.
Nastopilo je okrog 200 plesalcev, pevcev in godcev. Najprej je bilo medobčinsko srečanje otroških folklornih skupin, natri še občinsko srečanje odraslih folklornih, instrumentalnih in vokalnih skupin. Ves čas nastopov sta na vsaki strani odra člana Turističnega društva Videm ob Ščavnici prikazovala stara kmečka opravila — babica je predla na kolovrat, Tona pa je do konca prireditve spletel iz šibja košaro. Prireditev je začela in končala tamburaška skupina Peter Dajn-ko iz Črešnjevec, nastopajoče in obiskovalce (ki pa jih ni bilo pre
tirano veliko) je pozdravila predsednica Zveze kulturnih organizacij Gornja Radgona Marija Še-divy, program pa z domiselnimi veznimi besedili povezovala Jelka Kosi-Geder.
Z otroškimi igrami in prleškimi plesi so se najprej predstavili člani folklorne skupine z OŠ Ve.-žej, ki jih vodi Anica Šunko, s harmoniko jih je spremljal Dario Šonaja. Lepa bela lilija, katnen-čkanje, balinčkanje ... to so igre, ki so marsikje še žive. Iz lendavske občine sta prišli dve skupini. Najprej so se predstavili turniški plesalci, nato pa še dekleta z genterovske osnovne šole z madžarskimi dekliškimi plesi. Folklorno skupino OŠ Jože Kerenčič iz Gornje Radgone vodi Nada Jaušovec, predstavila pa se je s prleškimi plesi ob spremljavi
ENDRE GONTER: DEUECHERFOLUA, olje, karton
Darinke Tišlar. Zelo d miseln in izviren je bil nastop mladih plesalcev in »igralcev« folklorne skupine OŠ 17. oktober Beltinci. Vodi jih Jelka Breznik. Predstavili pa so se s prekmurskimi plesi, običaji in navadami. Za konec sta se najmlajša člana z oblačili spremenila v odrasla Trezo in Števeka in v beltinskem narečju modrovala o težavah. Iz ljutomerske občine je bila tudi skupina Branko Bernot-Aljaž (Križevci pri Ljutomeru); zaplesala je splet belokranjskih plesov zeleni Jure, njihov strokovni vodja pa je Stojan Weixl. Na diatonično harmoniko je zaigral Silvo Vajs, učenec z OS Kapela.
Tamburaši so nastopili tudi pred odraslimi plesalci in pevci. Folklorna skupina Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, ki jo vodi Anica Kondrič, je ob spremljavi Janka Kondriča zaplesala vzhodnoštajerske plese.
Kar trikrat so zapele pevke Turističnega društva Videm ob Ščavnici, kijih vodita Marija Simonič in Anica Miholič. Predstavili sta se tudi dve občinski folklorni skupini, in sicer iz Melov (vodi jih Anton Kokol ob pomoči Milene Šeruga) in Spodnje Ščavnice (vodi jih Nada Jaušovec). Na harmoniko so zaigrali in zapeli Tončka Nedok, Miran Mauko in Frančiška Gutman. Slednja je tudi zapela verz: ... Ljubi Bog naj vas živi, ki ste sem prirajžali, Bog vas naj živi, slovenske vse ljudi ...«.
Na štajerskem odru so torej v nedeljo plesali prekmurske, madžarske, belokranjske in prleške plese. Slišali smo tudi marsikatero zanimivo ljudsko pesem, ki seje ohranila prav zaradi pevk in godcev, ki imajo veselje do pe-
tja. Nekateri plesni koraki so bili sicer bolj negotovi, včasih so bili temu krivi preveliki čevlji, premalo vaje ali trema. Kakorkoli že — medobčinsko srečanje otroških folklornih skupin iz Pomurja in srečanje občinskih folklornih skupin in ljudskih pevcev ter godcev je prireditev, kakršnih si lahko samo želimo.
Bernarda B. Peček Foto; Nataša Juhnov
SOBOŠKA PREMIERA GLEDALIŠKE PREDSTAVE
ZALEZUJOČ GODOTA
Neobičajno je bilo že vabilo na gledališko predstavo, ki ga je tako imenovani odbor za boj proti godoizmu pri kulturnem društvu Štefan Kovač pošiljal le na izbrane naslove. Ne zaradi težnje po elitizmu, in podobnih nagnjenjih, ampak preprosto zato, ker muzejska delavnica v grajski kleti (ki je skupaj z dvoriščem in vhodom vanj prizorišče dogajanja) lahko sprejme le omejeno število sedežev in tako obiskovalcev, druge dvorane pa kljub tovrstnim prizadevanjem gledališčniki ob zaprti grajski dvorani v Murski Soboti niso dobili. Različica, da bi nastopili: v Potrošnikovem zaklonišču, je bila zavrnjena že v kali in tako se je zalezovanje po prodoru na grajsko dvorišče in v klet začelo prav v njej. S tesnobnim občutkom hladu, ki se je stopnjeval z nasiljem odsluženega, a še vedno nasilno navzočega zalezovalca Godota (utelešenega v tokrat zares prepričljivem Francu Milivoja Mikija Roša) do njegovega kompanjona (intelektualno močnejšega, vendar na trenutke povsem vodenega in igrano nemočnega Jožefa — Duška Radiča). Franc in Jožef torej, z gospo Felici-to - Brigito Perhavec uigrana trojka, v kateri je bila ženska tokrat v okras, njeno valujoče krilo na gugalnici pa, dokler je ne ustavita preblisk sproščenosti, predvsem na koncu nič kaj sproščujoče predstave, v kateri se razpotegne ob še tako komični situaciji v nasmeh k redki obraz. Posebej ob asociaciji na družbenopolitično stvarnost in realnost Kosova, ki nas obremenjuje, ker smo kot njeni sodobniki na neki nam tudi sokrivci.
»Smrt godoizmu, svoboda narodu!« so zapisali ob koncu vabila in programa akcije združeni v boju proti godoizmu, ki zalezovanja Godota v režiji Duše Škof ne bi mogli uresničiti brez Draga Jančarja — avtorja teksta, ki so ga tako uspešno uprizorili že prvič in upamo, da ne tudi zadnjič.
Brigita Bavčar
ČETRTEK, 20.APRILA
MURSKA SOBOTA - Ob 20.25 v soboškem gradu gledališka predstava Zalezujoč Godeta.
SPOŠTOVANI!
11.	aprila 1989 je bila v Murski Soboti prvič izvedena akcija ZALEZOVANJA GODOTA. Rezultati so pokazali naslednje:
1-	Godot v Murski Soboti zagotovo je, in to v kleteh soboškega gradu.
2.	Gre za tako trdovraten fenomen, da je enkratna akcija veliko premalo.
3.	Potrebovali bomo pomoč velikega števila prebivalstva, če bomo hoteli iztrebiti godoizem š koreninami vred.
Iz navednega sledijo sklepi:
I. Godota bomo še zalezovali, dokler ne bomo imeli ne samo priznanja, temveč tudi dokaz.
2.	Akcijo bomo izvedli 20. aprila 1989 ob 20. uri in 25 minul.
3.	Program akcije je bil zastavljen pravilno, torej ostane ' nespremenjen, kar pomeni: Udeleži se je lahko samo množica tridesetih ljudi, ki si priskrbi vabila v knjigami Dobra knjiga (kjer bo za vsako akcijo na razpolago tudi trideset programov).
4.	O nadaljnjih akcijah boste sproti obveščeni.
Velja pogum, resnost, da o molku ne govorimo!
Smrt godoizmu, svoboda narodu!
PETEK, 21. APRILA
GORNJA RADGONA - Ob 16.00 se bo v avli osnovne šole Jože Kerenčič začelo občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov.
LJUTOMER — V domu kulture bo ob 19.30 občinska revija odraslih pevskih zborov ljutomerske občine.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo ob 18.00 otvoritev razstave likovnih del Marjana Jelenca.
SOBOTA, 22. APRILA
DOBROVNIK — V domu kulture
bo sobota v znamenju občinske revije odraslih folklornih skupin.
NEDELJA, 23. APRILA
MURSKA SOBOTA — V dovrani Kina Park se bo ob 9.00 začela občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov.
razstave
MURSKA SOBOTA - V mali dvorani soboške galerije so na ogled dela likovnika Endreja Gonterja.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak se s svojimi deli še vedno predstavlja akademski slikar Lojze Logar.
LENDAVA — V galeriji Lendava razstavlja pomurski rojak — akademski slikar Nikolaj Beer.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Edmund Gamweinder — GOBE (žepni gobarski vodnik Cankarjeve založbe), Nikolaj Čimer — NETOPIR POD SRAJCO (Pomurska založba) in MOJCA POKRAJCULJA (Mladinska knjiga).
VESTNIK, 20. APRILA 1989
STRAN 9
dopisniki so zabeležili
Mladinsko srečanje
Osnovna organizacija ZSMS Petišovci je že drugo leto zapored organizirala tradicionalno srečanje mladih. V goste so povabili osnovne organizacije iz Dobrovnika, Dolge vasi, Kapce, Doline in mladince iz Lendave. Pripravili so pester kulturni in zabavni program, v katerem so se predstavili Daniela Strnad z recitacijami, mladi citrarji iz Petišovec, domača starejša ritmična skupina SAMANTA, plesna skupina ALL iz Lendave, ritmična skupina ŠAMPIONKA iz Doline, EVE iz Dobrovnika, domača mlajša ritmična skupina, ritmična skupina iz Dolge vasi in mlajša ritmična skupina iz Kapce. Obiskovalci, bilo je kar lepo število mladih, so z občudovanjem spremljali nastope plesnih skupin in se razšli z mislijo, da bi lahko bilo tovrstnih srečanj čim več.
Po programu se je začel zabavni večer, v katerem so sodelovali disco jockey ter mlada glasbena skupina Power iz Lendave.
Ivan Pavšič
Mladi v KS Kobilje so zelo aktivni — sodelujejo z gasilskim, športnim in kulturnim društvom, vsako leto pa organizirajo delovne akcije in zabavne prireditve. Odkar so dobili nove prostore v vaškem domu, se ob večerih zbirajo, zabavajo in snujejo načrte. Najbolj pa se mladi Kobiljani poveselijo na raznih vaških povorkah.
Karel Ščavničar
Zdravilišče Radenska s tremi srci n. aol o.
Tozd Tovarna polnilne opreme n soL o. 692S2 Radenci
DELOVNE ORGANIZACIJE IN KMETIJO!
Strokovno vam zaščitimo cisterne za prevoz fekalij in drugih tekočin — s peskanjem in kakovostnim premazom.
Zaščitena cisterna bo kot nova!
Informacija: RADENSKA, Tovarna polnilne opreme, telefon (069) 73 040, interna 530.
Kako priti do kovinarskih delavcev?
Avtoradgona s težavo do delavcev
Kot je znano, je v Pomurju več kot 2500 nezaposlenih, ki so prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje. Toda, kdo so ti delavci, se sprašuje Drago Horvat, vodja kadrovske službe v Avtoradgoni.
V Avtoradgoni so zaradi povečanih naročil in odhoda delavcev te dni iskali nove delavce, ki bi jih zaposlili za določen čas. Pravzaprav so iskali take, ki bi se usposobili za kovinarski poklic pri montaži zabojnikov in v nadgradnji. Razpisali so 45 delovnih mest in jih objavili na Skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota in njenih enotah — v Gornji Radgoni in Ljutomeru. Toda na razpis se je prijavilo le 40 prosilcev, na delo pa jih je prišlo le 24. Tako so morali razpis ponoviti.
O problemu pri iskanju delavcev smo se pogovarjali z vod-jom kadrovske službe, Dragom Horvatom. »Čudno se mi zdi, da toliko tarnamo, koliko nezaposlenih je v Pomurju, mi pa v vseh treh občinah nismo mogli zbrati 45 delavcev. Drži, daje to zaposlitev le za določen čas, vendar smo jih seznanili, da bomo tiste, ki se bodo izkazali, zaposlili za nedoločen čas. Seveda smo iskali le mlade delavce, ki bi se lahko usposobili za kovinarski poklic in si pridobili potrebno predznanje. Poskrbeli smo tudi za to, da delavcem teče delovna doba. Del sredstev za usposabljanje nam je preskrbela Skupnost za zaposlovanje v Murski Soboti.
Upravičeno se sprašujemo, ali mladi delavci ne želijo delati, ali so vzroki za tako slab odziv na razpis v naši delovni organizaciji kje drugje.«
Vzroke bi lahko iskali tudi v »slabem glasu« te delovne organizacije.	Ludvik Kramberger
POJEMO— PLEŠEMO sončna nedelja je bila v Bogojini prizorišče občinske folklorne revije z naslovnih POJE-' MO — PLEŠEMO. V dvorani vaškega doma sta jo organizirata domače Kulturnoumetniško društvo in Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota. Ob spremljavi godcev je nastopilo dvanajst folklornih skupin. Predstavili so se učenci iz osnovnih šol Bogojina, KD KAJUH Murska Sobota, Prosenjakovci, Beltinci in ljudske pevke iz Bogojine, člani Kultnrnoume-tniških društev Budinci, Hokležo-vje, Šalovci, Motvarjevci in Beltinci. Prvič so se udeležili revije tudi plesalci s Pušče. Zaplesali so prekmurske in prleške plese. Na prireditvi, ki jo je spremljalo veliko obiskovalcev, je napovedovala Anica Gregorec, sklenili pa so jo s pogovorom z mentorji posameznih folklornih skupin. Naslednja prireditev naj bi bita prihodnje leto v Motvarjevcih. Karel Ščavničar
Vse kaže, da je najbolj dovzeten za tržno gospodarstvo zasebni sektor. V času drveče inflacije zasebniki iščejo za svoje stranke cenejše blago.
Martin Žižek, lastnik diskontne drobnoprodajne trgovine za prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač — DAB, ki so jo pred kratkim odprli v Murski Soboti, je skupaj z Zagrebško pivovarno pripravil pokušnjo ožujskega piva. Izdelovalčeva cena zagrebškega piva je v povprečju nižja od tistih vrst, ki jih izdelujejo v slovenskih pivovarnah. V zasebni diskontni prodajalni DAB pa prodajo tudi vedno več jamničke mineralne vode in vin z južnih vinorodnih območij Jugoslavije. Cene in čedalje tanjše denarnice pač rušijo plotove
monopolnih ograd domačega tržišča.
Boris Hegeduš
Podražitev električne energije čez razumno mero
Električna energija se je aprila spet zelo podražila.
EG ima monopol, ni pa nikogar, ki bi jim nekoliko pristrigel peruti. Obnaša se razsipniško, drugače ni mogoče pojasniti ravnanja poslovnih enot EG, saj ima na radgonskem območju vozni park z 20 vozili. Imajo nadpovprečne OD in še morebiti niso slišali za stabilizacijo in varčevanje, kot je v združenem delu, kjer so ozdi v sanaciji in je temu seveda primeren OD. Električna energija je že predraga, cena pa prekaša evropsko. Kljub temu ima nuklearka Krško izgubo in je največji požiralec denarja. Vse to mora nekdo tudi plačevati.
Pred ponovno podražitvijo električne energije bi moralo tudi elektrogospodarstvo poiskati notranje rezerve, zmanjšati režijske stroške na minimum, kot to počno drugje, za kar jim bodo porabniki hvaležni.
Tudi monopolno obnašanje ima meje. Da ne bi EG prepozno ugotovil te resnice!
Jože Kavčič
Postavili otroška igrala
Na Tratah v Gornji Radgoni je v zadnjih desetih letih zraslo veliko stanovanjsko naselje. V nova stanovanja seje vselilo veliko mladih družin — zato je v naselju dosti otrok, ki pa so žal večinoma prepuščeni ulici, saj ni v bližini nobenega skupnega igrišča. Da pa otroci ne bi bili prikrajšani za igro, so stanovalci sami izdelali in postavili štiri gugalnice. Material jim je po ugodnih cenah prispeval Elektro Gornja Radgona, dela pa so opravili sami. Najbolj hvaležni in zadovoljni so otroci, ki uživajo ob veseli družbi svojih vrstnikov.
Ludvik Kramberger
Zakorakali v jubilejno leto
V delovni organizaciji Gorenje Imo v Lendavi, ki je postala v letu 1988 samostojna delovno organizacija, bodo letos proslavili 25-letnico. Začetek dejavnosti v DO sega v leto 1964 — takrat je bila namreč ustanovljena DO Varstroj, katere dejavnost je bila usmerjena v varilno tehniko in montažo izolacijskega materiala. Ob vsem tem pa so sledili tudi novi programi, denimo proizvodnja strešnikov, sanitarnih kabin itd. Po združitvi v SOZD Gorenje se je leta 1975 delovna organizacija preimenovala v Gorenje-Varstroj. Leta 1988 pa je prišlo do »odcepitve« iz sklopa delovne organizacije. Delavci TOZD Montaža-Purlen so ustanovili novo DO Gorenje Imo. V 25 letih so s svojimi programi in znanjem »zasloveli« na domačem in tujem tržišču. In prav ob tej obletnici, ki jo bodo proslavili predvsem delovno, želijo vpeljati v proizvodnjo nove ambiciozne izvozno usmerjene programe.
Jože Žerdin
Krajevna skupnost Kapela šteje le kakih 1.760 prebivalcev in je med manj razvitimi krajevnimi skupnostmi v občini Gornja Radgona. Področje KS Kapela je v celoti hribovito, krasijo pa ga prelepi družbeni in zasebni nasadi vinske trte, ki daje žlahtnega Kapelčana. Razgiban teren in raztresena naselja pa povzročajo Kapelčanom veliko skrbi, zlasti pri skupnih akcijah. Ena takih je tudi telefonija — dela so končali pred nedavnim. Do nje pa so prišli na poseben način. Pred dvema letoma so ugotovili, da v občinskih načrtih Kapela ni bila zajeta v načrt za napeljavo telefonskega omrežja, v telefonski centrali v Radencih pa je bilo na voljo še nekaj prostih številk. S podjetjem za PTT promet so se dogovorili, da se bodo sami lotili gradnje telefonskega omrežja za celotno področje KS Kapela.
24. aprila 1987 so sprejeli sklep o ustanovitvi posebnega odbora in šest pododborov za napeljavo telefonskega omrežja. Za predsednika odbora je bil imenovan Jože Tkalec in ob sklenitvi del povedal tole:
»Ni bilo lahko. V krajevni skupnosti nismo dobili podpore, saj ni imela denarja za te namene. Prav zato smo se odločili, za gradnjo na lastno pest. Z bodočimi naročniki smo se dogovorili za način financiranja gradnje.
Kapelčani s težavo do telefonov
Prispevke smo zbirali po obrokih, sproti pa smo nabavljali material in tako denar pravilno ovrednotili. Pri banki smo odprli lastni račun, kar nam je omogočilo sprotno porabo sredstev.
Položili smo 12 kilometrov podzemnih in 23 kilometrov nadzemnih vodov, zgrajeno omrežje pa omogoča priključitev okrog 450 naročnikom.
Za telefonijo seje odločilo kar 14 zaselkov, to so Paričjak, Radenski vrh, Zrnova, Kobilščak, Zgornji in Spodnji Kocjan, Kocjan, Turjanski vrh, Kapelski vrh, Murščak, Hrašenski vrh in Hrastje Mota. Krajani so v delovnih akcijah opravili več kot 10.000 udarniških ur, veliko so pomagali organizatorji akcije ter
Sladkorni bolniki o svojem delu Člani Društva za boj proti sladkorni bolezni soboške občine so imeli prejšnji teden občni zbor. Pregledali so finančno poslovanje in delo društva v lanskem letu, sprejeli finančni načrt in program dela za letos ter izvolili novo predsednico Nado Šebjanič.
V lanskem letu so se s Potrošnikom uspeli dogovoriti za dobro oskrbo z diabetičnimi izdelki ter z Lekarno za insulin in druga zdravila. Pridružili so se tudi akciji, ki je potekala v vseh slovenskih društvih, da bi bili sladkorni bolniki oproščeni plačevanja soudeležbe pri zdravilih in zdravljenju, ter pripravili strokovna predavanja. Letos bodo dali članom dvakrat na leto zastonj časopis Sladkorna bolezen, socialno ogroženim pomagali z enkratnimi denarnimi pomočmi (v višini 50 tisoč dinarjev) in skrbeli za strokovno literaturo o njihovi bolezni. Menili so tudi, da kljub kadrovskim težavam v bolnišnici ne morejo pristati na to, da v njihovi ambulanti ne bi, stalno delala višja medicinska sestra, kar se je dogajalo v zadnjem času. Zato bodo bolnišnici poslali posebno zahtevo. Prizadevali pa si bodo tudi za sodelovanje z drugimi pomurskimi društvi ter pridobivali nove člane. Na zboru so sprejeli tudi novo članarino, bo tisoč dinarjev, ter prisluhnili predavanju zdravnika iz Rogaške Slatine.	mh
Kunova ima gramozirane ceste
Pred še ne polnimi dvajsetimi leti ni imela vas Kunova v krajevni skupnosti Negova gramozirane nobene ceste. Prva, ki so jo gramozirali, je bila gozdna cestna od Zrne-čove kapele do križišča v Ku-novi. Gramoz in vzdrževanje te ceste je takrat prispevalo Gozdno gospodarstvo, ki deluje v okviru KK Radgona. V dvajsetih letih pa so v Kuno-vi gramozirali vse ceste in so prevozne v vsakem vremenu. KS Negova je solidarno pomagala temu manj razvitemu kraju, nekaj sredstev pa so zbrali tudi s samoprispevkom.
V vasi so ohranili obliko dela, ki ji pravijo rabota. Vsako leto organizirajo delo pri popravilu cest in kopanju odvodnih jarkov. Prav to vzdrževanje pa je pripomoglo, da so ceste v Kunovi dobro vzdrževane. Z urejenimi cestami se v kraj vrača življenje, saj je v zadnjem času zraslo nekaj novih hiš.
Ludvik Kramberger
blagajniki pododborov in glavnega odbora. Do sklenitve del je bilo vključenih v akcijo 156 ljudi, prispevali pa so 435 milijonov dinarjev, vsak skoraj po 2,8 milijonov dinarjev.
Danes smo lahko na opravljeno delo ponosni. Čeprav vsi, ki so vestno sodelovali v akciji, še nimajo priključenega telefona, v prvi fazi jih ima le 77, drugi ga bodo dobili do leta 1991, ko bodo povečane zmogljivosti telefonske centrale v Radencih, so krajani zadovoljni z opravljenim delom.
Prepričani smo, da po redni poti ob pomoči programov PTT-ja in KS še ne bi imeli te velike pridobitve krajevne skupnosti Kapela.«
Jože Tkalec je v tej več kot dve leti trajajoči akciji opravil največjo nalogo. Ves svoj prosti čas je posvetil temu delu in uspeh ni izostal. Pokazal je svoje organizacijske sposobnosti, ki jih je uveljavljal tudi takrat, ko je bil v delovni organizaciji Radenska organizator kulturne dejavnosti za zdraviliške goste Zdravilišča Radenci. Njegov žametni glas pa lahko poslušajo tudi poslušalci Radia Murska Sobota, kjer sodeluje kot radijski napovedovalec ob koncu tedna, kot voditelj pa sodeluje tudi po raznih prireditvah.	Ludvik Kramberger
STRAN 10
VESTNIK, 20. APRILA 1989
naši kraji in ljudje
KS SELO FOKOVCI
Referendum je pred vrati
Konec aprila se bo iztekel krajevni samoprispevek, ki so ga krajani v Selu in Fokovcih izglasovali pred petimi leti. Z denarjem, ki so ga samo lani na ta način zbrali (1,8 milijona) so poskrbeli predvsem za vaške ceste, uredili nekaj mostov ter obnovili zvonik na fo-kovskem pokopališču. Za kaj več pa je bilo premalo sredstev.
»NOVOLETNE SANJE«
»Premalo je tistih, ki so zaposleni, od kmetov pa se nabere res zanemarljivo malo denarja. Naj povem, da smo tako zbrali lani v obeh vaseh s pomočjo katastrskega dohodka le 410.000 dinarjev. To pa je približno toliko, kot je prispeval I zaposleni,« je povedal predsednik sveta KS, Ludvik Kovač.
Zaradi vsega tega so sklenili, da bodo za novi samoprispevek, o katerem bodo vaščani odločali na referendumu v nedeljo, 23. aprila, nekoliko povišali stopnje. Zaposleni in upokojenci naj bi plačevali tako po novem 2 odstotka od svojega OD, zaposleni v tujini 5 (upošteva se lanski povprečni OD v Sloveniji), kmetje pa 20 odstotkov od katastrskega dohodka. V to pa je vključeno tudi nekaj prostovoljnega dela.
Kaj vse pa naj bi z zbranimi sredstvi uredili?
»Najprej sta na vrsti mrliški veži v obeh vaseh. Predračunska vrednost del je 160 milijonov dinarjev. V Selu bomo tako v kratkem že začeli z delom, v Fokovcih pa naj bi se tudi letos začela gradnja. Precej gradbenega materiala smo tudi že zbrali, seveda pa računamo tudi na prostovoljno delo.«
To pa še ni vse. Letos je v načrtu modernizacija občinske ceste Tešanovci —Selo. Za 1,5 kilometra, ki »spada« pod Selo, bo potrebno prispevati 63 milijonov, torej desetino potrebne vsote. Podobno bo najbrž potrebno prispevati za dvokilometrski odsek ceste Selo—Čikečka vas. Vendar pa te ceste najbrž ne bodo asfaltirali letos.
Toliko torej o cestah, ki so,	S E6ry
ZAVAROVATI VODNE VIRE
V lendavski občini so sprejeli merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja. Ob tem so poudarili, da tudi v lendavski občini nastajajo problemi onesnaževanja okolja, zlasti onesnažene vode in vodnih virov. Čedalje hitrejši razvoj industrije, ki je največji porabnik vode, Je močno vplival na umazanost nekaterih potokov, saj niso bile zgrajene čistilne naprave, to je zgradila le Ina Nafta. V Lendavi se sicer gradi čistilna naprava, ki bo delno vplivala na čistost voda, toda škoda, ki je bila doslej povzročena, se ne bo dala nikoli v celoti odpraviti. Varovanje okolja s predvidenimi posegi v prostor bo odslej morala biti naloga vseh. Pri vseh gradnjah in ureditvah bo potrebno upoštevati zlasti naslednja izhodišča: zavarovati vire pitne vode, vode in tekoče vode, pred onesnaževanjem organizirati odvoz komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin, urediti odlagališča odpadkov in vse vrste čezmernih emisij, ki negativno vplivajo na okolje. Posebej so izpostavljena vodna črpališča v krajevnih skupnostih. Z uporabo čedalje večjih količin umetnih gnojil in zaščitnih sredstev se onesnažuje voda, zato bi morali čim prej urediti varovalne pasove okoli vodnih virov. Vprašanje odvoza komunalnih odpadkov še ni povsem rešeno. Čim prej bo potrebno urediti novo odlagališče smeti saj na obstoječem ni več prostora. Poseben problem pa je odlaganje nevarnih snovi, ki bi ga morali v občini rešiti enotno, saj mora biti takšno odlaganje strokovno vodeno.
Jani D.
ČE ŽELITE
LEPO in KAKOVOSTNO, pridite k nam, radi vam bomo svetovali
PONUJAMO VAM:
Betonske Strešnike, betonske ograje, betonske tlakovce, cvetlična korita in vaze, betonske podstavke za fasado in drugo betonsko galanterijo v barvah po želji kupca.
__ L.knvnri Dostava do objekta in montaža.
Pri vseh izdelkih jamčimo za kakovos -
OZ LINDAU Lendava tel. (069) 75 739, 75 807 in kooperacijska proizvodnja
ŠTEFAN, ŠTEFAN & KOŽNJAK
DONJI KRALJEVEC, PALIH BORACA 14 * tel. (042) 87 492
kot vemo, na Goričkem še vedno problem številka ena. Je pa potrebno postoriti še kaj drugega, tako recimo urediti protipožarno zajetje v Fokovcih, v Selu prizidek h gasilskemu domu ; zgraditi še kakšen transformator. Ena večjih akcij, ki jih v prihodnje še čaka, je ureditev telefonije. Sedaj imajo v krajevni skupnosti le nekaj čez 10 telefonov, medtem ko je še 80 interesentov. Večino sredstev bodo le-ti prispevali sami.
»Delaje vedno zadosti. Marsikaj, kar smo želeli že v prejšnjih letih, se ni uresničilo. Tako nas vse že vrsto let skrbi tudi naša šola, ki je, kot vemo, že častitljive starosti. Toda nikoli je nismo uspeli vriniti v občinski referendumski program. Kljub temu pa lahko povem, da so naši krajani vedno v veliki večini glasovali za njegov program. Sedaj pa vendarle pričakujejo, da bodo tudi kaj dobili, ne samo dajali,« meni predsednik sveta krajevne skupnosti.
Kljub velikim težavam, ki so posledica položaja v celotni naši družbi, se vendarle premika naprej. In če se bodo vse želje, ki jih imajo v naslednjem obdobju v Selu in Fokovcih uresničile, bo to pomenilo korak naprej. Le z urejeno infrastrukturo lahko pričakujemo, da bodo ljudje ostali v domačem kraju. In gotovo je zato samoprispevek tudi eden od dejavnikov, ki lahko vse to omogoči. Zato pa bo potrebno oditi v nedeljo na volišče in obkrožiti ZA.
In tako se je 30. marca Geza poslovil od gostilniškega poklica, ki mu je prinesel toliko lepega, pa tudi hudega. Tega dne je povabil na kozarček svoje stanovske kolege; čeprav so se iz dneva v dan borili za goste, pa so se tokrat pogovorili kot stari prijatelji.
Geza Kančal iz Lendave je star 58 let, prav toliko tudi žena Aranka, vendar ga je zdravje prisililo, da je gostilniško obrt predal hčerki. Pravi, da je komaj čakal, da se reši tega bremena, da se je razveselil sprehajalne palice, ki jo je med drugim dobil kot poslovilno darilo, da pa se prav dobro zaveda, da brez gostilniškega vonja ne bo mogel živeti.
DENAR Tl PRINESEJO DOMOV
»Po pravici povedano, tistega časa (1946. leta) nisem imel ravno velikega veselja do te stroke, ker sem hotel postati stomatalog. Bil pa sem najmlajši otrok in oče je rekel: sinek, dobro premisli, kajti po denar ti ni treba iti na cesto, ker ti ga prinesejo domov. S temi besedami me je dobil v to stroko,« se spominja Geza iz Lendave. Poslali so ga v vajensko šolo. Spominja se, da so bili to najtežji časi za gostinstvo (pa tudi drugo obrt), kljub temu pa so zahtevali ustrezno strokovno izobrazbo, primeren odnos in spoštovanje do gosta. Čeprav so ga za ta poklic pregovorili starši, ki so bili gostinci že 50 let, pa vajenstva ni mogel opraviti v domači gostilni. Po 48 letu, se spominja Geza, v Lendavi in tudi drugod ni bilo več obrtnikov. Tudi njegovim staršem so pobrali obrtno dovoljenje. Ko je naredil izpit za natakarja, je ostal brez gostilne. Nad vrati je bil napis Mestno gostinsko podjetje. Sam je delal zdaj v enem zdaj v drugem lokalu. Tako je prišel delat tudi v lokal, ki je bil last staršev bodoče žene. Poročila sta se 1950. leta in tega leta je odprl tudi prvo »zakupno gostilno«.
NACIONALIZACIJA TUDI 1961 LETA
Kančala smo sicer našli v go-
V ČRNOMELJ DOBRE VOLJE
Zjutraj ob štirih so Puščani, pet mladih iz Odranec in Trnja ter midve z Lidijo napolnili avtobus soboškega avtobusnega podjetja. Krenili smo proti Črnomlju, kjer naj bi se srečali z Romi iz preostale Slovenije. Peljali smo se skozi Zagreb in Karlovac proti Vinici in Črnomlju, ker nam je Fredi, šofer, razložil, da je tod manj prometna in veliko boljša pot. Veselje na avtobusu se je poleglo, tiste trudne glave, ki zaradi pričakovanja in nestrpnosti ponoči niso prav dobro spale, so zadremale. Zivahneje je postalo proti Karlovcu, kjer smo imeli prvi postanek za jutranjo kavo in zajtrk, in da bi točno prišli na kraj srečanja, smo pohiteli naprej. Pa smo bili prezgodnji. V Črnomlju ni bilo napisa, kam naj bi se obrnili, ko pa smo le našli dom učencev in igrišče, kjer naj bi se pomerili v športnih igrah, ni bilo kaj dosti ljudi, pa tudi nikogar, ki bi nas pričakal. Pa smo si rekli, se bomo pa sami znašli in se odločili, da se odpeljemo v romsko naselje Lokve, dokler se ne zberejo še drugi. Ker tudi zanje, tako kot za druga romska
stilni, ki jo je odprl 1968. leta, vendar nas je odpeljal v staro
Geza Kančal, prvi barman v Pomurju, ki je 1965. leta stregel Titu, pred gostilno, ki so jo 1961. leta nacionalizirali — vendar je vse do danes ostala neuporabljena.
gostilno, od katere pa je ostalo bore malo. Stavba sicer še stoji, vendar kazi podobo mestnega središča Lendave, saj so okna razbita, stekla zaprašena, omet odpada — skratka, stavba propada. V zadnjem delu, do katerega se pride z dvoriščne strani, imajo Kančalovi stanovanje. Vsak dan hodijo mimo podrte ograje, gledajo skozi stekla na vratih v notranjost nekdanjih
naselja ni smerokazov, smo pošteno zašli, a ko smo izvedeli za pravo pot, smo morali nazaj. V tem času se je že zbralo nekaj ljudi, toda športne igre se še niso začele, ker niso imeli pripravljenih mrež za gole. Po določenem času so se tudi mladi nogometaši s Pušče lahk- pomerili v nogometu in streljanju z zračno puško. Bili smo odločni, da bomo spodbujali fante, vendar je bil hladen veter vzrok, da so se ne-katei zatekli v toplejše zavetišče bližnje slaščičarne.
Beseda je dala besedo in mladi so se kaj hitro spoprijateljili, čeprav so se morali pogovarjati v slovenskem jeziku. Jezik tamkajšnjih Romov je pomurskim povsem tuj.
Po merjenju moči na športnih bojiščih je bilo treba narediti še
Slavo Hudorovac iz Kanižarice in Laci Rozman s Pušče sta se pogovarjala o položaju Romov v naši družbi. Slavo, ki je zaposlen, je povedal: »V Črnomlju moramo še marsikaj naredili, saj smo manj organizirani kot na Pušči. Drugače pa je tudi pri nas največji problem zaposlenost oziroma nezaposlenost. Že sam priimek in kraj prebivališča pomenita, da boš težje dobil delo. Najhuje, kar nas je doletelo, pa je, da pozabljamo svoj jezik.«
nekaj gasilskih posnetkov, za spomin seveda. Še pol dneva je bilo pred nami. Folkloristi in muzikanti ter drugi nastopajoči so si našli prostor za generalko, nekateri pa smo šli na pogovor za okroglo mizo. Razšli smo se spet z velikimi besedami in prav dobro je bilo, da smo se po njem lahko srečali tudi z dejanji. V kulturnem domu so se že začeli zbirati stari in mladi, tudi otroci, vendar samo Romi, da bi videli kulturni program. Drugim Črnomeljčanom se verjetno ni zdelo vredno ogleda. Obiskovalci so bili navdušeni nad programom, še posebej so bili zadovoljni z nastopom muzikantov in folkloristov s Pušče. Z obvladovanjem ritma in glasbe ter s sposobnostjo s plesom in glasbo izraziti žalost in usodo svojega naroda, so navdušili domačine in goste, ki niso našli dovolj pohvalnih besed.
Preden smo se odpeljali proti domu, smo se ustavili v romskem
gostilniških prostorov, v katerih so sedaj žagovina in kosi lesa. Nazadnje je bila namreč tu pomožna mizarska delavnica, drugače pa prostori nikoli niso bili zares uporabljani; in to vse od leta 1968.
Ne bomo razpravljali o nekdanji politiki vlade, niti o občinskih odločitvah pred dvajsetimi leti! Zanima nas le dejstvo, posledica. Ta pa je, da je velika stavba odvzeta lastniku
bbp, foto: nj
samo zaradi tega, ker so bili takšni predpisi, odgovornim pa ni bilo mar, ali jo bodo potem tudi koristno uporabili v družbene namene ali ne. Kajti to je bil tudi namen vseh podobnih odvzemov, ali ne?
Mogoče pa je komu »šlo v nos«, ker je bila to dobra in uspešna gostilna, z zelo dobro kuhinjo in velikim obiskom.
Kljub temu pa ima Geza
Po osvojenih prvih mestih v nogometu in streljanju z zračno puško še »gasilska« fotografija za vse, ki niso šli na srečanje. V ospredju romska zastava.
naselju ob glavni cesti pred Črnomljem, v Kanižarici blizu rudnika rjavega premoga. Mladi so zaigrali in zaplesali in pridružili so se jim tudi domačini. Otroci so se podili okoli nas, nas radovedno ogledovali in se skrivali za vrtnimi ograjami iz lesenih palet, prinesenih iz sosednje opekarne. Hišice, le nekaj jih je, imajo vodo in elektriko in so iz betonske opeke. Nekatere še nimajo streh, vse pa so skoraj nove. V ozadju je smrekov gozd, v katere nabirajo storže, polže in zelišča.
Postregli so nam s kavo in kapljico domačega žganja, in ker je bilo blizu še eno naselje, so se plesalci in pevci odpravili tja, da bi jim prinesli veselje in pesem z našega konca. Točno ob sedmih,
Kančal tudi lepe spomine. Ko je tako 1961. leta ostal ponovno brez gostilne, sta se oba z ženo zaposlila v Gostinskem podjetju Park. 1962. leta se je vpisal v višjo gostinsko šolo v Ljubljani in jo naslednjega leta tudi končal (ni nameraval ostati v Lendavi, zato si je hotel po končani šoli poiskati zaposlitev v drugi regiji).
PRVI BARMAN V POMURJU, KI JE STREGEL TOVARIŠU TITU
Med najlepše trenutke v Kančalovem življenju in gostinskem poklicu pa spada srečanje s tovarišom Titom 1965. leta, ko je obiskal Lendavo. Tiste čase je bil najbolj izobražen in usposobljen natakar v Gostinskem podjetju Park. Ko so izvedeli, da bo predsednik kosil v Parku, so prav njemu zaupali nalogo, da pripravi jedilnik in mu kosilo tudi postreže. Nalogo je dobro opravil, čeprav je moral zamenjati kar nekaj jedi (»Saj bi predsednik to z veseljem jedel, dobro ste izbrali, toda ... iz zdravstvenih razlogov ne sme,« je odgovoril odgovorni). Ali je imel kaj treme ko mu je prinašal juho in druge jedi, smo ga vprašali. Pred gosti se moraš počutiti kot doma, je dejal Geza.
Geza Kančal pa je bil tudi prvi barman-miksolog v Pomurju. Leta 1963 še marsikje v obmurski pokrajini niso vedeli, kaj je to barman (lahko se tudi motimo), ko je Geza tekmoval v raznih turističnih krajih, kot so Bled, Portorož in Ljubljana in mešal »novoletne sanje«.
»Saj je bilo kar lepo,« je še dejal za konec, »le ko me ne bi na začetku poti tako kruto onemogočili.«
Bernarda B. Peček
Lati Rozman:
»Povezovanje, enotnost je lahko naš veliki uspeh, to. da bomo spoštovali drug drugega, da bomo skupno nastopali in si pomagali med seboj. Ne sme nam biti vseeno, kako živi Rom pri nas in kako v Črnomlju ali drugje.
Cilj srečanja je, ne le, da se predstavimo s kulturnim programom, ampak, da se spoznamo in povezujemo, da bomo lahko enotno nastopili v naši družbi, da bomo lahko zastopali svoje interese ter da bi v ustavi dobili položaj narodnosti.
kot je bilo dogovorjeno, smo spet vstopili na avtobus in veselju ni bilo ne konca ne kraja. Mladi so govorili, bilo je enkratno, lepo, Giga Baranja in Mario Sandreli, nekoliko starejša, sta
Društvo Rom v Beli krajini izdaja tudi svoj Romski vestnik. V njem smo prebrali: V občini Črnomelj je 613 Romov, 136 družin v II naseljih. Redno zaposlenih Je 146, v tem letu pa so izvedli tudi tečaj za čistilke, ki ga je končalo 15 žensk.
rekla: bil je enkraten program in zadovoljna sva, da smo se pogovarjali z drugimi Romi.
Vsi skupaj so si zaželeli, da mora biti vsaj tako tudi naslednje leto, ko bo srečanje v Murski Soboti.
Majda Horvat
VESTNIK, 20. APRILA 1989
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
GOLA GLASNOST
Sovjetska zveza je bila prav gotovo ena najbolj puritanskih držav na svetu. Lastniki videorekorderjev so se sicer lahko naslajali nad uvoženimi pornografskimi filmi, toda golih ženskih prsi ali celo česa »hujšega« v javnosti ni bilo nikoli videti. Z vetrovi perestrojke se je tudi to spremenilo. Premika se v gledališču, premaknilo se je pri filmu. Največ, kar so gledalcem sovjetskih filmov dovolili videti na platnu, je bil poljub (ne preveč strasten, da ne bi bilo pohujšanja). Te dni pa obiskovalci kina stojijo v dolgih vrstah, da bi prišli do vstopnice za film Mala Vera, v katerem si tri minute lahko ogledujejo, kako se glavna junakinja ljubi s svojim fantom. Po zahodnih standardih je stvar precej nedolžna, v Sovjetski zvezi pa je prizor sprožil ostre polemike. Vsak večer se ob tem prizoru dvigne vsaj LnVtnih deset ogorčenih gledal-
KAKŠNE
Pravijo, da bo odkritje Američana Dana Urryja, ki vodi Biofi-zikalni laboratorij birminghamske univerze v zvezni državi Alabami, ob vstopu v tretje tisočletje spremenilo naše življenje. In tudi našo zunanjost. Lahko bomo legli na kirurgovo mizo in rekli: »Prosim, zamenjajte mi tole mišico. Pa še tole.« Zamenjali nam jih bodo z umetnimi, ki pa bodo imele enake sposobnosti krčenja in raztezanja, enako delovanje kot prave. Narejene pa bodo iz snovi, ki jih bo telo sprejelo brez odpora.
Dan Urry je namreč odkril način, kako z laboratorijskim spajanjem najpomembnejših verig
Izraelska modna hiša Rosh Indiani si je, kot je videti na tej sliki, pri svoji najnovejši kolekciji sposodila navdih od več kultur. Bluza je strogo evropejska, turban indijski in široke hlače so v arabskem stilu.
cev. Čeprav so se morali na vso moč truditi, da so prišli do vstopnice, na tej točki odkorakajo iz dvorane in demonstrativno zaloputnejo z vrati, češ takih svinjarij pa mi že ne bomo gledali.
S filmom je zaslovela mlada igralka Nataša Negoda. Nekateri jo obsojajo, drugi pa slavijo zaradi poguma, da se je na platnu ne le slekla, ampak celo ljubila. Štiriindvajsetletna hčerka gledaliških igralcev, ki nikoli ni razmišljala o drugačnem poklicu, pravi, da se sovjetska mladina v spolnem življenju obnaša prav tako svobodno kot na zahodu, samo govoriti se o tem ne sme. »Lahko greš v posteljo s fantom, ki si ga šele ta večer spoznala v diskoteki, naslednji večer pa z drugim, toda nikakor ne smeš o tem govoriti. Mi smo to povedali v filmu, od tod tolikšno zgražanje.«
MIŠICE!
aminskih kislin, ki jih vsebuje elastin, umetno napraviti to beljakovino, katere molekule dajejo prožnost telesnim organom. Kot zagotavlja Urry, njegovo odkritje ne bo povzročilo revolucije samo v medicini, marveč tudi v industriji in pri oblikovanju pomembnih strateških materialov.
Dvajset let se Dan Urry ukvarja s čudežnim elastinom, ki s svojimi nenavadnimi lastnostmi vznemirja znanstvenike že dolga desetletja. Pentapeptid, petdelni najpomembnejši odsek te aminokislinske verige, sta 1971 opisala Miles Patridge in Larry Sandberg. Toda minilo je še deset let, preden je bila njena zgradba do podrobnosti pojasnjena. Potem je stopil na oder Pentagon in podprl raziskave v svojem Centru molekularne biologije pri mornariški Raziskovalni službi. Tako so se tudi za Urryja in njegovo skupino raziskovalcev začeli boljši časi, ko ni bilo več stiske za denar. Za letošnje leto je dobil za raziskave kar milijon dolarjev, za njegovo delo pa se je poleg vojske ogrelo vodstvo Nacionalnega inštituta za zdravje.
Na svetu živi okrog 8600 različnih vrst ptičev, ki se razlikujejo po videzu in načinu življenja. Na ozemlju Jugoslavije pa je doslej ugotovljenih več kot 370 različnih vrst. Dokazano je, da so ptiči vrh ledene gore, ki jo predstavlja vsak ekosistem. Če v njem začnejo izginjati posamezne ptičje vrste, je to eden izmed prvih znakov, da je v okolju nekaj narobe.
Če nam torej ni vseeno, kaj se dogaja z našim okoljem, je eden prvih pogojev, da zaščitimo ptiče, ki so eden izmed njegovih najobčutljivejših sestavnih delov. K temu naj bi prispevala tudi knjižnica Spoznajmo ptiče, ki je te dni
Našli so mumijo egipčanske princese
Pred kratkim so blizu velike piramide v Gizi našli mumijo faraonske princese iz pete dinastije — iz časa 4600 let pred našim štetjem, piše kairski dnevnik Al Ahram. Doslej so našli že več sto
mumij navadnih Egipčanov, a tista, ki so jo našli blizu Keopsove piramide, je 28. mumija katerega od članov kraljevske hiše. Dolga je 150 centimetrov, našli so jo v 170 centimetrov globoki jami pod
zemljo. Pri balzamiranju so ji odstranili drobovje in jo obdali z mavcem, po čemer zdaj sklepajo, da izvira iz časa, ko je bilo balzamiranje še na začetni stopnji. Kasneje pri mumificiranju niso več
aktivisti do se pa dale sunčali. Namesto staroga predsednika, smo doubili mladoga naslejdnika.
Naši delegati so se tak zblamejrali, ka bi je lejko balzamejrali.
Potuo van lejko tou poven. ka za nje je prišlo zadnji den.
Či majo ešče kaj poštenja, za nje več bogme nega včenja. Što ispita ne položi, svojo funkcijo naj odloži.
Pri nas je rejsan vse mogouče, što rano smije se sledi gyouce. Tak so opodili Pomurski delegati, ali torni nej je lepou se smejati.
MOTOKROTE
V središčih velikih mest ne žive samo ljudje. Kot ugotavljajo v New Yorku, Londonu, Parizu in še kje, je v mestih vse več domačih ljubljencev, od mačk do psov, posebno še v predelih, kjer žive bolj imoviti meščani. Največ težav imajo mesta s psi. Njihovi gospodarji vodijo živali na redne sprehode, ki pa so hkrati tudi priložnost, da se psi iztrebijo. Pasji iztrebki po pločnikih pa niso prav prijetna stvar.
Kjer je smetarjev in čistilcev dovolj, problem ni tako hud, čeprav se mnogi meščani jezijo na nečistočo pločnikov in parkov. Kjer pa tovrstne delovne sile ni dovolj, imajo resne težave. V Parizu so se jih lotili na svojevrsten način.
V boj s pasjimi iztrebki v središču mesta so posegli »motocrottes«. Gre za posebej prirejene motocikle, s katerimi pobirajo pasje iztebke s sprehajališč, pločnikov in manj prometnih ulic. Voznik-čistilec se vozi okoli, kjer pa opazi iztrebek, ga s posebno pripravo pobere in posesa v zbiralnik. Zdaj jih po Parizu vozi kakih sto.
Kakor je zadeva učinkovita in domiselna, pa je tudi draga. Tako draga, da si motorizirano čiščenje lahko privoščijo le v središču Pariza, medtem ko so predmestja francoskega babilona še naprej odvisna od navadnih čistilcev.
Kam z železnico?
Nasprotnikov predora pod Rokavskim prelivom nič kaj ne f>mejo obeti, da bo Parižan lahko skočil na večerjo ali predstavo v London. (Potovanje od Pariza do Londona bo vzelo le tri ure.) Saj ne, da ne bi zaupali predoru, skozi katerega bo do leta 1993, ko ga nameravajo odpreti, potovalo 16 milijonov potnikov na leto. Skrbi jih, kod bo tekla železnica, ki jo načrtujejo na obeh straneh predora, in te skrbi so v Franciji čisto drugačne kot v Veliki Britaniji.
V Franciji bo tekla železnica skozi revnejši sever in prebivalci si močno prizadevajo, da bi jo speljali skozi njihove kraje. Meščani Amiensa so ogorčeni, ker vlada vztraja pri odločitvi, da se bo hitro vlak ustavljal le v Lillu. Če bi se ustavljal kjerkoli, ne bi bil več hiter, pravi vlada.
Angleži, natančneje prebivalci bogatega jugovzhoda — Kenta, pa se železnice otepajo. Po zvezi med Londonom in Folkestoneom na obali bo zdrvel vlak vsakih šest minut in bo nenehno motil okoličane, tarnajo varuhi okolja, prebivalci, mestni sveti in politiki. Kent, ki so mu nekoč rekli vrt Anglije, in ki slovi po svojih sadovnjakih in prelepi pokrajini veliko bolj kot po političnem aktivizmu, se je po sili spolitiziral. V začetku marca je pred predsedniško palačo v Londonu protestiralo 15.000 demonstrantov z napisi, da ne marajo železnice v svoji bližini. Kdo bodo nesrečneži, ki bodo morali brez prestanka poslušati drdranje vlakov, se bo zvedelo konec meseca.
Nevidni čistilci cevi
Med najbolj neprijetnimi rečmi, s katerimi se srečujejo v restavracijah in od časa do časa tudi v gospodinjstvih, so zamašitve odtočnih cevi. Iz kuhinje odtekajo z drugimi odpadnimi tekočinami tudi ostanki maščob, masti in olja, odpadne maščobe pa imajo to slabo lastnost, da se vežejo na odtočne cevi in pritegujejo še ostale odpadne snovi, tako da se sčasoma pretok zoži in potem zapre. In nadležno opravilo čiščenja odtočnih cevi je neizbežno. Ponekod morajo zaradi takšnih čiščenj zapreti lokale, v gospodinjstvih pa taki opravki tudi niso najbolj prijetni.
Na voljo so sicer številna kemična sredstva za razkrajanje maščobnih oblog, vendar v svetu njihovo uporabo v zadnjem času prepovedujejo, ker so preveč strupena za okolje. Poleg tega niti niso najbolj učinkovita. Začasno sicer razkrojijo maščobne obloge, ki pa se ponovno lahko začno nalagati na cevi nižje v odtočnem sistemu. Tudi mehansko čiščenje odtokov je le začasno in učinkovito le na delu odtokov, v celoti pa težav ne odpravlja.
Je problem nerešljiv? Ne, na
voljo je še eno sredstvo — bakterije. Strokovnjaki za čiščenje odplak že dolgo poznajo bakterije, ki se hranijo z odpadnimi snovmi. Uporabljajo jih v nekaterih pre-čiščevalnih sistemih odpadnih voda, torej v poslednji fazi, niso pa jih doslej uporabili na samem začetku, se pravi tam, kjer odplake nastajajo.
Malo zasebno podjetje Bio-Ca-re iz Campbella v Kalifoniji je začelo prodajati biološkega odstranjevalca maščobnih oblog v odtočnih ceveh. Gre za preparat, ki ga sestavljajo mutirane bakterije, ki odstranjujejo obloge. Dosedanja uporaba biološkega odstranjevalca je pokazala, da so mikroorganizmi zares izvrstni čistilci, saj popolnoma odstranijo 90 odstotkov oblog.
Nedvomno je to najboljši način za čiščenje odtočnih cevi, gledano tako s stališča učinkovitosti kot z ekološkega stališča. Pri čiščenju ne nastajajo strupene snovi, pač pa le voda in ogljikov dioksid, naknadnega zbiranja oblog tudi ni. Vendar je treba bakterije vsake toliko časa, ko je pač čas za čiščenje, spustiti v odtočne cevi, da opravijo svoje delo.
Ptiči so le vrh ledene gore
izšla tudi v slovenščini. Gre namreč za brošuro, opremljeno z bogatim slikovnim gradivom v barvah, ki je izšla pod okriljem mednarodnega sveta za varstvo ptičev (ICBP) najprej v hrvaško-srb-skem in slovenskem jeziku, načrtujejo pa še izdaje v cirilici in ma-kedonščini. Kakor je povedal Janez Gregori, kustos Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, kjer se strokovno ukvarjajo s proučevanjem ptičev na območju naše republike, je v knjižnici predstavljenih 112 vrst ptičev, ki živijo na naših tleh, s tem da so se odrekli predstavitvi nekaterih najpogostejših vrst.
Knjižnica je sestavni del obsež-
nega programa ICBP, ki je poudarjen predvsem v sredozemskih državah, na ozemlju katerih se zadržuje predvsem veliko število ptičev selivcev in kjer jih še vedno lovijo in jedo. Sicer pa je ICBP najstarejša mednarodna organizacija — ustanovljena leta 1922, ki ima v svojem programu opredeljeno varstvo narave. V ICBP so včlanjene vse evropske države, razen Bolgarije in Albanije; od konca lanskega leta je njen član tudi Jugoslavija, ki ima organizirano zvezo društev za proučevanje in opazovanje ptičev, kar je pogoj za članstvo v mednarodni organizaciji-
odstranjevali drobovja in niso uporabljali mavca. Princesa je bila ozaljšana z zlato krono, ogrlicami, zapestnicami in šestnajstimi zobmi. Poleg mumije so našli košček stekla, ki je vzbudil med znanstveniki veliko zanimanje, saj so v zakladnicah starih dinastij prvič naleteli na kaj takšnega.
Robot hodi po navpičnem zidu Ima osem svetlo rdeče pobarvanih »tac«, s katerimi se varno vzpenja po navpičnem zidu, lahko hodi celo po stropu. Robot je sestavljen iz dveh delov, spodnjega in zgornjega, ki se lahko gibljeta in obračata. Na vsakem delu ima po dva para nog. S štirimi nogami se robot prisesa na steno, štiri pa premakne naprej. Tako hodi.
Novega robota, izdelanega v Akademiji znanosti ZSSR, so najprej uporabili gasilci. Robot lahko prinese skozi ogenj sredstva za zaščito in reševanje ljudi. Zna še marsikaj drugega: preveriti notranjost velikih zabojnikov za gorivo, očistiti ladijski trup in še kaj. Lahko, n.pr. vzame v »roke« varilni aparat in z njim reže kovino, lahko pleska in lahko opravlja nevarna montažna dela na višini.
Tile veselo lulajoči gospodje so trije sovjetski in en francoski astronavt, ki so se pred odhodom v vesolje takole še zadnjič odtiščali. Komentar seveda ni potreben, upati je le, da so imeli potočki tudi primerno glasnost.
LADJA PRIHODNOSTI
Več kot 200 metrov dolgo tovorno ladj, ki jo je v Hamburgu krstila žena predsednika Zvezne republike Nemčije Marianne von Wei-azscker z imenom Bonn Express, imajo za najsodobnejšo tovorno ladjo na svetu, ladjo prihodnosti. V osemnajstih mesecih sojo zgradili v ladjedelnici Howaldtswerke-Deutsche Werk AG v Kielu za hamburški Hapag- Lloyd. Njena nosilnost je 34.000 ton, ne šteje pa več kot 14 mož posadke, ki pa morajo biti kos vsem nalogam, tehničnim in navtičnim. Kapitanu pomaga računalnik, ki nadomešča tradicionalni poveljniški most. En sam častnik lahko vključi vse aparate, tudi ladijske stroje. Posadka se lahko vsak hip prepriča, kje natanko je ladja, vse informacije s kopnega pa dobiva prek satelita.
Bonn Express bo plul na Daljni vzhod, v kielski ladjedelnici pa upajo, da bodo kmalu dobili še več naročil za svojo »ladjo prihodnosti«.
BARD SE ZOPET PREDSTAVI
Kelti, ki so nekaj stoletij pred našim štetjem živeli skoraj še v vsej centralni Evropi, so za sabo pustili bore malo kamnitih kipov, zato je francoske arheologe prejšnje poletje toliko bolj razveselila najdba v bližini kraja Finistere v zahodni Bretaniji. V šest metrov globoki kotanji, ki je verjetno nekdanjim prebivalcem služila kot prostor za opravljanje verskih obredov in daritev, so poleg črepinj italijanskih vinskih amfor našli tudi približno pol metra veliko kamnito figuro, ki predstavlja bradatega moškega, držečega na prsih lepo izdelan glasbeni inštrument, podoben harfi ali liri. Strune in lok glasbila so v kamnu zelo natančno izklesani. Okoli vratu ima figura izklesano svečeniško ogrlico, ki jo je bilo dovoljeno nositi le posebej posvečenim posameznikom ali ob daritvi. Arheologom je bilo takoj jasno, da so naleteli na edino do sedaj poznano originalno upodobitev keltskega barda, mistične osebnosti, poznane le iz zapisov antičnih pisateljev in iz ljudskih pripovedk.
Mlajši generaciji je gotovo poznan keltski bard Trubadurix iz serijskih stripov Asterix. Trubadurix je v risani seriji predstavljen kot komična pojava z neznosno vreščečim glasom, pred katerim so bežali, kadar je hotel preizkusiti svoje pevske sposobnosti, tako sovražniki kot njegovi lastni rojaki. V resnici pa je bil bard ljudski umetnik, ki je imel poleg druida, starokeltskega svečenika, zelo visok družbeni položaj. S svojim odličnim spominom je prenašal rodovno zgodovino na mlajše, upesnjeval je slavne podvige sodobnikov in sodeloval pri svečanih obredih. Še danes je bard sinonim za pesnika.
Ostanki italijanskih vinskih amfor na daritvenem najdišču pa pričajo še o nečem. Da so stari Kelti ob svojih obredih radi poskusili dobro vino in da je verjetno tudi bard pridno izpiral svoje grlo s to žlahtno pijačo, za boljši glas in da bi mu bile pesniške muze bolj naklonjene.
STRAN 12
VESTNIK, 20. APRILA 1989
za vsakogar nekaj
- NASVET--------------
ZANKE NA NOGAVICAH
O KOLCANJU
Kolcanje povzroča sunkovito krčenje trebušne prepone. To je tista ploska mišica med prsno in trebušno votlino. Kole se začne s hitrim vdihom, ki se nenadoma prekine, razdalja med glasilkami se stisne. Odtod značilni glas pri kolcanju.
Kolcanje se lahko pojavi, če prehitro jemo ali pijemo. Lahko je tudi posledica operacije v trebušni votlini.
Kolcanju normalno naredi konec poseben center v možganih, toda ta kontrola včasih odpove. Najraje odpove, če smo popili preveč alkohola. Odtod značilno pijansko kolcanje: hk!
Kolca se lahko že embriju in novorojenčku. Pri njiju se možganska kontrola še ni razvila.
Ljudskih nasvetov za pomoč pri kolcanju je brez števila. Temeljijo na preprosti psihološki ugotovitvi: pozornost človeka, ki kolca, moramo odvrniti od kol-
canja. Takšen nasvet so imele naše babice. Če se je nekomu kolcalo, je to pomenilo, da nekdo misli nanj. Če se je potrudil in uganil pravega, je kolcanje prenehalo.
Klasičen je nemški trik, da po-
Prvi smo bili in še vedno smo edini, ki prodajamo pohištvo po načelu STARO ZA NOVO
nudijo človeku bankovec za mark — pod pogojem, da bo enkrat kolcnil.
Dober prijem je tudi ta, da
10
še
za
SALON ARK
tel. 065/71-855
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA
nekaj časa zadržimo dihanje ali pa da izdihujemo v plastično vrečko in iz nje spet vdihujemo. Na ta način se zviša količina ogljikovega dioksida v krvi. Menda se obnese, poskusite.
Zdravnik lahko tudi spusti v uho nekaj kapljic lokalnega anestetika, ki za nekaj časa omrtvi odcep živca v refleksnem loku. V trdovratnih primerih pa morajo uporabiti antiepileptike (zdravila proti epilepsiji) oz. celo prerezati živec v trebušni preponi.
KAKO SE KAJ SVETITE?
Pod vplivom visokofrekvenčnega polja oddajajo živi organizmi svojevrstno svetlobo, ki je s prostim očesom ne vidimo. To je tako imenovani Kirilianov efekt.
Ugotovitev so že začeli uporabljati v medicinski diagnostiki. Bolnik sede na poseben stol, položi roki in bosi nogi na kaseti s fotografskim papirjem, za trenutek se vključi visokofrekvenčni generator in posnetek je gotov. S pomočjo takega posnetka zdravnik preštudira človekov »sij« in postavi diagnozo. Sij okoli mezinca na levi nogi pove, kako delujejo ledvice, sij okoli palca na levi roki pa odkriva zdravstveno stanje pljuč.
Za dober sen
Spraviti dete v posteljico niti ni težko, pogosto pa so precejšnje težave, kako ga pripraviti, da bo zaspalo. Nekoliko razvajeni otroci zaspijo le, ko so v naročju, a ko jih mati ali oče položi v posteljico, se otrok takoj zbudi in zahteva z jokom, da ga vzamejo starši k sebi na toplo in varno.
Receptov, kako pripraviti takega otroka k spanju, je veliko, zares učinkovitih pa malo ali nič. Morda bo mnogim pomagala toplotna blazinica, ki so jo izumili v ameriškem podjetju DATS. Otrok se z njo igra, pri premikanju pa se blazina ogreje in otrok ob toplem medvedku, zajčku, lisički, v kar je blazinica pač oblikovana, sladko zaspi.
Znotraj mehke igrače je plastična vrečka, ki je napolnjena z natrijevim acetatom, vanjo pa je še vstavljen kovinski disk, ki ob pregibanju sproži toplotno kemično reakcijo.
Blazinica je povsem varna, saj ni priključena na elektriko in zanjo ni potrebno nikakršno pregrevanje v drugih napravah. Na mednarodnem sejmu v Harumiju na Japonskem je ogrevalna blazinica dobila drugo nagrado. Marsikateri očka pa ji bo prisodil kar prvo, saj mu bo omogočila nekaj več nočnega počitka.
PIJAČE
Mleko z mehurčki?
Po novem je lahko tudi mleko polno osvežujočih mehurčkov, s kakršnimi so se do pred kratkim . ponašale samo gazirane pijače in mineralne vode. V ZDA je že na tržišču gazirano mleko različnih sadnih okusov. Izdelovalci so prepričani, da bodo ljudje sprejeli novo pijačo. Trdijo, da je nekaj izrednega, saj je ošvežujoča kot gazirane pijače, vsebuje pa kalcij, proteine in vitamin C iz mleka in naravnih sadnih sokov.
JABOLČNI SOK JE ZDRAVILEN
Verjetno nihče ni nikoli toliko pisal o hranljivih in zdravilnih lastnostih jabolk, kot dr. Jasper Jarvis, ameriški zdravnik, ki raziskuje naravna zdravila in ljudsko medicino. Po njem jabolka in jabolčni kis različno delujeta na organizem. Jarvis je s poskusi dokazal, da ima jabolčni kis iz-
redne diuretične lastnosti, zato ga priporoča vsem, ki imajo težave z ledvicami in odvajali. Priporoča ga tudi srčnim bolnikom in ljudem, ki imajo težave s krvnim obtokom. Jabolčni kis zmanjšuje viskoznost krvi. Najbolje je jemati jabolčni kis z medom zjutraj na prazen želodec. V ZDA
vse bolj svetujejo, da ljudje en dan v tednu jedo samo jabolka. Takšna dietna kura čisti organizem in ugodno vpliva na telesno težo.
OČALA
SLEPE
»Skromen podeželski zdravnik,« tako samega sebe imenuje Pierre Antonietti, drugi pa v njem vidijo velikega dobrotnika, ki je svoje poklicne sposobnosti posvetil predvsem slepim. Svet si ga bo verjetno zapomnil kot izumitelja.
Skupaj z bratom Danielom, ki je inženir elektronike, je izumil posebne naočnike za slepe. Gre za naočnike, ki si jih slepi natakne na oči in z njihovo pomočjo »vidi«. Ne sicer tako, kot vidijo ljudje, ki imajo oči, temveč lahko zaznava okolico s pomočjo »zvočne slike«, ki jo ustvarja miniaturni elektronski instrument, skrit v okviru naočnikov.

RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih v oddaji 21-232
2.
3.
4.
5.
Oženil se bom — Magnet
Od Murske do Kopra — Don Juan The first Time — Robin Beck Črne vrane — Snežna kraljica Superstitious — Europe

Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudi-em na Kidričevi 21. 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.	,. ..	, o .
Oddaja 21-232 je na sporedu Radia Murska Sobota (UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz) ob petkih od 18.00 do 19.00.
NAŠA RISBA
FIŽOLOVA ENOLONČNICA
Enolončnice so samostojne jedi — vsebujejo vse sestavine, ki jih potrebujemo za obrok. V ta namen mešamo meso z zelenjavo, testeninami, krompirjem, stročnicami. Poleti lahko pripravljamo enolončnice brez mesa — v tem primeru pazimo, da je dovolj živalskih beljakovin pri drugih dnevnih obrokih — več mleka, skute, sira ali jajc.
Z enolončnico imamo manj dela kot s pripravo popolnega obroka z več jedmi. Zanjo se odločimo, kadar imamo veliko drugega dela, ali pa moramo za krajši čas iz hiše in se jed lahko sama kuha na reguliranem električnem štedilniku. Veliko enolončnic je primernih za kuhanje v loncu na pritisk.
Za fižolovo enolončnico z govedino in zelenjavo potrebujemo:
25 dag rjavega ali pisanega fižola
20 dag govedine
10 dag mesne slanine
1	čebulo
2	krompirja
2	večji korepini korenčka
1 žlico olja
. strok česna, lovorov list, šopek peteršilja, sol
1 rdečo in 1 zeleno papriko (poleti svežo, pozimi pa vloženo v kis) Fižol preberemo, operemo in namočimo že prejšnji večer. Naslednji
dan ga damo kuhat v isto vodo skupaj z govedino v kosu. Solimo in počasi kuhamo 1 uro. Medtem očistimo korenček in krompir, oboje drobno narežemo in dodamo k fižolu. Česen in peteršilj nasekljamo, paprikam odstranimo semenje in jih narežemo na rezance ter kuhamo dalje. Zalivamo po potrebi. Sesekljano čebulo svetlo prepražimo na žlici olja in drobno narezani mesni slanini — s tem zabelimo enolončnico. Kuha-.. no govedino vzamemo iz fižola, jo narežemo na rezance in damo spet v enolončnico. Prevremo in ponudimo s kruhom.
VAS PRIPIS
Pripise k novi risbi pošljite najkasneje do srede 26. aprila na naslov: VESTNIK, Titova 29/1. 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.


— Lahko si srečen, da boš le žejen, kaj pa mi, ki bomo lačni? (Atilla)
— Kaj bi oral s traktorjem Torpedo, za ta mali zemljiški maksimum, zaprežem rajši si govedo. (Vomer)
— Le tolči se po glavi, kaj ti bo toliko konj, ko pa je tako jahanje vse dražje (hec).
— Le odkod-ti tako vozilo, ko pa si nam mleko »šenkaval«. (hec).
— Če bi imel toliko konj v štali, kolikor jih ima tale velikan, bi se na podražitve nafte požvižgal. (Ja Ma)
BAR
Pred tremi leti so na Beverly Hillsu v Holywoodu odprli bar z imenom HzO, v katerem za dolar ali dva namesto alkohola točijo čisto, izvirsko vodo iz 51 izvirov z 18 držav sveta. Na barskih policah bi morala biti tudi jugoslovanska voda. Toda kakor stoji stvar, svet ne bo videl in pil naše vode, ker je pač nimamo, vsaj čiste ne. Skeptiki pravijo, da bomo morda morali kmalu tudi sami uvažati čisto vodo.
Svetlobni senzorji na očalih zaznavajo naravno in umetno svetlobo, elektronska naprava pa zaznani svetlobni signal pretvori v določen zvok, ki ga slepi sliši. Glede na to, kako močan je svetlobni signal, koliko je oddaljen, če je odbit od predmeta in podobnega, se tvorijo različni zvočni signali. Z nekaj vaje se slepi nauči kolikor toliko razpoznavati svojo okolico. Slepota mu ni več tako huda ovira.
Tačas poskusno nosi Antoniet-tova očala že nekaj sto slepih francoskih otrok.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ZIMSKO ŠPORTNI CENTER PRI OSLU	PRAVOSLAVNA ŠKOFIJA	SKOK NA MESTU	BRUTO-REGISTER-SKA TONA	SKLOP ZGRADB-0ZN NA DUNAJU	TEKMEC	IziMBAB-IVEJSKI j POLITIK 1 (JOSHUA)
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (AUDREY)							
OPORNI STEBER							
JADRANSKI OTOK JUŽNO OD KORČULE							
REDEK NEBESNI POJAV				REKA, KI TEČE SKOZI CAMBRIDGE			
ODMEV				MOŠKO IME OSIP ŠEST			
ZNAMKA JAPONSKIH FOTOAPARATOV						ZELO TRDA KOVINA (ZNAK Ir)	GOZDNE JASE
SOSEDNJI ČRKI V ABECEDI			MESTO V MAKEDONIJI KOBILJE MLEKO				
AMERIŠKA SMUČARKA (CINDY)				HERCEGOVE ROMAN DOSTOJEVSKEGA			
RIMSKO ŠTEVILO PETDESET		KONTURA PLAČILO NA RAČUN					
TKANINA ZA ŽENSKE VEČERNE OBLEKE					GLASBENA NOTA TALU		
SPRETEN RAZPRAV-UALEC							
PRITISK NA KOGA, TEROR							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: šajkača, opornik, lopatka, osama, OT, prot, brk, era, Volosko, Efeb, as, Z, ŠL, nočitev, Ivanovo, karakal.
VESTNIK, 20. APRILA 1989
STRAN 13
KAJ MI POMENI ZDRAVJE?
Zdravje mi pomeni veliko bogastvo.
(Tanja Temlin)
križem kražem po šolah
Vesel sem, ce sem zdrav. Tečem in skačem lahko le tedaj, ko sem zdrav. Ko pa sem bolan, tega ne morem. Zdravje je naše največje bogastvo, zato ga moramo varovati.
(Milan Gabor)
Zdravje je človeku zelo pomembno. Če si zdrav, se počutiš bolj varnega in veselega.
(Anita Casar)
Če nisi zdrav, ne moreš biti srečen, ker si zdravja ne moremo nikjer kupiti.
(Mojca Hrženjak)
Zdravje, zdravstveni ... Te besede slišimo pogosto, toda večkrat se ne zavedamo, kaj pomenijo. Če imaš zdravje, imaš vse. Zato je zdravje največje bogastvo.
(Sonja Šavel) vsi učenci 6. a razreda, OŠ Bogojina
POMLAD
Začela se je lepa, razkošna pomlad. To je čas, ko zasumijo in se zbudijo drevesa, grmičevje in cvetje. Iz vseh brlogov in gnezd kukajo mladiči/ Na dvoriščih, travnikih in parkih kriči in teka polno otrok, ki so jih jeseni mamice še vozile v otroških vozičkih. Narava in ljudje se obdajajo v živahnejša oblačila. Sončni žarki mehko božajo babico in vnučka, ki se sprehajata po vrtu. Povsod je več pesmi in veselja.
Kmalu bo zacvetela moja češnja. Joj, kako rada imam pomlad!
Maja Cipot, 4. c, OŠ Dane Šumenjak,
__________Murska Sobota/
Obiskali smo tovarno LIV
Bil je ponedeljek in učenci osmih razredov smo se pripeljali v šolo s kolesi, z namenom, da obiščemo delovno organizacijo Liv v Rogašovcih. Dobro razpoloženi smo se pripeljali do tovarne, kjer so nas lepo sprejeli. Najprej nas je vodič popeljal v pisarne, kjer nastajajo načrti za nove izdelke. Potem smo odšli v raču-
nalniško pisarno. Zanimanje za računalnike je bilo veliko. Po ogledu pisarn smo odšli v proizvodne prostore. Tam delajo delavci različnih poklicev. To so predvsem strugarji, orodjarji, varilci in rezkarji. Ogledali smo si različne stroje, med njimi: stiskalnice, stružnice, stroje za barvanje, varilne stroje in dvigala.
MOJ HRAST
Za našo hišo se razteza gozd. Ob robu gozda raste velik velik hrast, moj hrast.
Pod njim se rada igram, sedim in zidam gradove v oblakih; pod njim sem princeska, balerina ... Ta hrast ve za vse moje skrite želje in moje največje skrivnosti. Pod njim rastejo najiepše cvetlice, na njem se zbirajo ptice.
To je moj hrast, pod katerim preživim mnogo prijetnih uric.
Barbara Perič, 3. b, OŠ Dane Šumenjak, Murska Sobota
Cilj naše ekskurzije je bil tudi ogled tako imenovane univerzalne stružnice, ker smo se pri pouku tehnične vzgoje učili o stružnicah. Zaradi tega je bilo zanimanje za stružnico veliko. Nato smo odšli v prostor, kjer barvajo izdelke. V zahvalo, da smo si lahko ogledali njihovo tovarno, smo delavcem podarili izdelke, ki smo jih naredili pri pouku tehnične vzgoje.
Liv je mlada delovna organizacija, v kateri je zaposlenih približno 120 delavcev. Tu izdelujejo mešalce za beton, samokolnice in druge izdelke. Delajo tudi le dele izdelkov, ki jih pošiljajo v Postojno. Delavci so nam zaupali tudi to, da niso zadovoljni s svojimi osebnimi dohodki.
Prostori in opremljenost delovne organizacije Liv so mi bili všeč, posebno še računalniška pisarna. Melita Ficko, 8. a, OŠ Grad
»Vidiš Margita, to ti je mlin! Trdno stoji in ni se ti treba bati, da bi ga odneslo po reki ob povodnjih. Ja, naša Mura je nevarna reka,« je modroval Jakob.
»Vam je všeč moj mlin?« se je oglasil mlinar Koren, ko se je pojavil na pragu s slamo kritega in cimpranega mlina.
»Vi, potočni mlinarji ste lahko srečni. Moj mlin na Muri je pogosto v nevarnosti, da ga bo odneslo razbesnelo vodovje,« je odgovori! Strniša.
»Če sem vas prav razumel, ste tudi vi mlinar?«
»Ja, v Slovenski krajini, ali bolj natančno povedano, na reki Muri pri vasi Krog imam mlin.«
Koren mu je pomol el roko v pozdrav in povabil Strniševe v hišo, rekoč:
»Vstopite, se boste malo okrepčali. Dofga pot vas čaka!«
Koren je pokazat Jakobu notranjost mlina. Povsod je bilo polno vreč z zrnjem, mečko ali koruzno moko. Mlela sta dva starinska kamna. Jakobu je bi! mlin všeč.
»Hišo in mlin bi moral obnoviti, a se mi to ne splača več. Vse skupaj bom prodal... Z družino se bom preselil v Gornjo Avstrijo. Po tamkajšnjih sorodnikih sem podedoval lepo premoženje,« je ob razkazovanju dodal gospodar.
Teta Katika mi je pripovedovala zgodbo o Strni-ševih z veliko gorečnostjo in z bolečino v srcu. V meni je imela zvestega poslušalca. Ko sem bi/ še majhen, sem ji bi! vedno za petami in jo spraševal vse mogoče. Prešibak sem še bi! za kakšno omembe vredno delo. Skoraj povsem sem poza-
TAKA JE...
Moja mama je srednje postave in temne polti. Najraje nosi oblečeno krilo in predpasnik. Ima zelo dobro dušo in je tista, ki me vedno razume. Vse otroke v družini ima enako rada. Opravlja vsa gospodinjska dela in nikoli se še ni nobenemu delu uprla. Pozimi veliko plete in šiva, ko pa ima čas, mi pripoveduje o svoji mladosti.
Povedala mi je, da z njeno mamo nista imeli svojega doma. Njen starejši brat se je po končanem šolanju preselil v Maribor in tam trdo delal, dokler ni zbolel in umrl. Tudi oče ji je umrl, ko je bila stara enajst let. Tako sta z mamo ostali sami na svetu. Rodila se je v tuji hiši. Ker je tam bilo veliko otrok, sta se z mamo morali spet seliti. Živeli sta v sosednji vasi. Od tu je hodila štiri leta v šolo v Bučkovce. Vsak dan je zamudila pouk, ker doma niso imeli ure in ker je bila sama doma. Njena mama je, še preden je vstalo sonce, odšla na delo k bogatim ljudem, da je zaslužila nekaj dinarjev in včasih dobila skorjo kruha za svojo hčer. Tako sta se nekaj časa preživljali, dokler se nista spet preselili. Tedaj je mama hodila v šolo k Tomažu. V šoli je bila večkrat tepena s palico, ker je zamudila. Oblečeno je imela le tisto, kar je njena mama zašila pri sveči, v šolo pa je hodila tudi bosa. Takšna je bila njena mladost. Delala je, zraven tega pa še ni nič imela. Kljub vsemu temu je bila srečna, ker ni vedela, kako so živeli drugi otroci. Srečna je bila komaj, ko se je poročila in so se ji rodili otroci.
Jana Kosi, 6. b, OŠ Franc Belšak, Bučkovci
NEVIHTA
Bil je vroč poletni dan. Sonce je neusmiljeno žgalo in cedilo zrtoj. Starejši možje so se skušali zaščititi pred soncem s slamenimi klobuki, ki so si jih tiste čase izdelovali še sami v zimskih dneh, ko je bilo kar prijetno sedeti ob peči in opazovati, kako se narava pre oblači.
Ko je bila priložnost, smo se otroci kar radi zatekli v gozd, kjer so nam zelene krošnje dreves ponujale prijeten hlad. Ker je bilo zelo vroče, so starši zelo hiteli z delom in si želeli le, da bi se čim prej znebili te neznosne vročine. Tako niso opazili, da nas ni na travniku. Mi smo seveda to izkoristili in smo se začeli pogovarjati o stvareh, s katerimi pred starši ne bi smeli na dan. Med drugim je stekla beseda tudi o poklicih. Vsi smo rekli, da bomo ostali kar doma na kmetijah, katere so nam s trdim delom in vztrajnostjo priborili naši očetje, dedje in pradedje. Le Peter je rekel, da bo mizar. Peter je živel pri skopi družini. To se je videlo, če si ga samo pogledal. Mišice so mu odstopale in koža se mu je zajedala med kosti. Včasih se nam je kar zasmilil in ko smo dobili doma malo večji kos kruha, smo ga delili z njim.
Vse je bilo lepo in prav, dokler ni Jože, sin bogatega kmeta, rekel Petru, da ta poklic ni za tako revo, kakršen je on. Peter je umolknil. Njegov molk seveda ni mogel zaustaviti Jožetovega letečega jezika. Brez sramu je rekel, da če bi ravno postal mizar, le kdo bi se zanimal za njegove majave stole.
To je seveda Petra zelo razžalostilo in kamen mu je zdrknil na srce. V grlu mu je postalo bridko in neslišen jok je privabil solze na njegove oči. Nekaj časa je sedel na štoru, nato seje dvignil in brez besed odšel nazaj na travnik. Tudi drugi smo bili brez besed, le Jože ni nehal godrnjati proti Petru, kajti nevoščljivost ga je premagovala. Odšli smo na travnik, le Jože je ostal v gozdu.
Na travniku je bilo že skoraj končano. Kar je bilo še neraztroše-nega sena, smo ga raztrosili sami brez pomoči staršev. Ko je bilo končano, smo se oddahnili in se zazrli po travniku, ki je dajal občutek, kot da valovi kot samo morje. V tistem trenutku pa je iz gozda pridrvel Jože, se na sredi travnika zazrl v nebo in zavpil: »Ta reva, pa mizar! Le kdo je videl že kaj takega?« In isti trenutek seje z jasnega neba zlil dež in nam uničil na pol posušeno seno. Seveda jih je Jože dobil pošteno po ta zadnji in od tistega dne je moral vsak dan pomagati pri delu na polju in v hlevu, kjer je bilo kar precej postoriti okrog konjev, ki jih pri njih ni manjkalo.
Po tistem ga nisem nikoli več slišal, da bi zaničeval Petra. Seveda smo mu prijatelji to odpustili, vendar se ga spominjam kot sebičneža, ki si zamišlja, da se svet vrti okrog njega in ne on okrog sveta.
Mislim, da med vami ni podobnih Jožetu, če pa je mogoče kdo takšen, upam, daje ob tej zgodbi spoznal, daje lahko vsaka izrečena nepremišljena beseda črn madež človeka, ki ga ne izpere dež niti ne izbrišejo leta.	Branko Nemeš, 7. raz.,
OŠ Rogašovci
Sedela je, naslonjena ob deblo stare jelše, in njen onemel pogled je bil usmerjen čez jezerce, polno lokvanjev ...
bil na domače. Vzljubil sem teto kot lastno mater. Ob pripovedi o Gabiki so se ji vedno orosite oči.
Ko so se Strniševi vrniti z romanja domov v Krog, so Gabiki moči povsem opešate. Predvidevanja stare Gombočke so se začeta uresničevati. Gabika je vse pogosteje posedala na obrežju Mure. Zrla je po reki navzgor in občudovala večerno zarjo, ki je odsevata v valovih.
»Betežna sem, mati. Angeli me kličejo k sebi v nebesa. Ob večerih videvam v reki vedno lepšo zarjo, ki me vabi v svoj objem...« je pripovedovala z otožno gorečnostjo.
»Ne žalujte za menoj, mati. Molila bom za vas in očeta na onem svetu...« so bile njene poslednje besede, ki jih je povedala staršem in potem je nekega večera ni bilo več domov.
Vaščani so jo iskali ob temnih rokavih Mure. Stari Kerčmar, kmet iz Kroga, jo je našel. Sedeta je naslonjena ob deblo stare jelše in njen onemel pogled je bil usmerjen čez jezerce, potno lokvanjev, tja proti zahodu.
Starša sta edinko zelo pogrešala. Da bi vsaj malo zapolnila praznino, ki je nastala s smrtjo Ga-bike, sta vzela k sebi mlado sorodnico Katico.
Strah ima velike oči
Bilo je takrat, ko smo imeli pouk popoldne. Starši so bili na Goričkem. Ko sem doma delala nalogo, se mi je za hip zazdelo, da nekdo išče po vrečkah. Najprej šem prišla v kuhinjo in prižgala luč. Tam ni bilo nikogar. Pogledala sem še v druge sobe. Nič. Tedaj pa sem na steni zagledala veliko senco. Prestrašila sem se in pomislila na dogodek, ko je nekdo nekaj iskal po vrečkah. Skrila sem se v omaro in tam trepetala. Ko so prišli starši domov, je mama odnesla mleko v kuhinjo. Hotela sem ji preprečiti vstop v kuhinjo. Toda mojega straha nisem hotela izdati. A ko sva prišli v kuhinjo, sem videla, da je bila tisto le senca velike rože. Sama sebi sem se smejala. Pa tega nisem povedala nikomur, ker me je bilo sram. Spoznala sem: »Strah ima velike oči«.
Simona Vučak, 4. b. OŠ Edvard Kardelj. Murska Sobota
Bilo je pri nas doma pred dvema tednoma. Ura je bila zjutraj ob treh. Tisto noč sem šel na stranišče mimo kuhinje. Takrat sem videl nekaj zelo strašnega pod mizo. Pogledat sem šel. kaj hi to bilo. Potem je močno zaropotalo pri vratih. Odšel sem tja in poslušal. Spet je močno zaropotalo. Ves sem trepetal. Mislil sem, da me bo kdo odnesel. Skril sem se v kot. Nikogar ni bilo. Šel sem pogledat, kaj je tisto pod mizo. Prižgal sem luč. Bil je samo stol. Potem sem se zasmejal. Tedaj sem ugotovil, da je strah votel, okrog pa ga nič ni.
Simon Cor, 4. b. UŠ Edvard Kardelj. Murska Sobota
MOJA SOBA
Moja soba je velika. V njej je belo pohištvo. Imamo omaro, regale in posteljo ter pisalno mizo. Na policah so zložene igrače, ki jih ni malo. Med njimi je mnogo punčk, telefon in še marsikaj. Pisalna miza ima štiri predale, kjer so moje šolske potrebščine. Na omarici poleg postelje je namizna svetilka, ki jo pred spanjem ugasnem. V sobi je tudi tranzistor, ki ga zelo rada poslušam.
Nelepši okras moje sebe pa so cvetlice, ki jih zalivam vsake 3 dni.
* Apolonija Požgai, 3. a, OŠ Drago Lugarovič, Gaberje
Spomladi 1898. je Mura s svojimi razbesnelimi valovi prestopila bregove. Vzdotže reke so nastale strašne poplave. Ogromne železne verige, ki so držale čolne, na katerih so stali leseni mlini na Muri, so ječale.
Strnišev mlin ni vzdržat. Deroče vodovje je prinašalo s seboj debla, ki so udarjala ob čolna, in mlin je potonil.
Kalna voda se je razlila dateč po Prekmurju in Murskem polju in je opustošila domačije. Kmetje so z največjimi napori reševali živino. Mnogo svinj in drugih živali je odnesla voda. Cimprane hiše in hlevi so bili poškodovani.
Obupano ljudstvo je popravljalo hleve, mline in domovanja. Za Strniševim mlinom skorajda ni bito več sledu.
»Kaj sva storila, da naju je bog tako kaznoval?« sta moledovala Strniševa v napo! podrti hiši. Mlin jima je dajal deseti del od zmletega zrnja. Za sito se je dalo živeti. Zdaj je bilo vsega konec, jz brezupnega stanja ju je rešila misel na Korenov mlin pri Sveti Trojici.
Pri Stricu Tirzeku so včasih kuhati večerjo v krušni peči. Iz črnih lončenih in z žico povezanih ali železnih loncev je prijetno dišalo po mlečni ka
ši, ali pa neprijetno zaudarjalo zaradi kuhanja zeii-nja za svinje. I/ peči se je pri stricu kuhalo predvsem takrat, ko so pripravljali peč za peko kruha.
Z dolgo grebljico je teta Katika popravljala bujno goreče dračje v peči. Sedel sem ob njej na stolčku in zrl v živahno švigajoče plamene. Medtem je testo kipelo v slamnatih košarah, teta pa je vmes našla čas za mene in nadaljevala s pripovedjo o Strniševih, o svojih nekdanjih krušnih starših.
Strniševa sta napravila s Korenom ugodno kupčijo. V Krogu sta prodala imetje, nekaj denarja pa sta privarčevala in mlin na Ročici pri Sveti Trojici je bi! njun.
V Krogu sta naložila na lesen vprežni voz staro skrinjo, l/sa je bila ozaljšana z okrasnimi vrezninami, namenjena pa hrambi oblačit, večinoma narejenih iz domačega lanenega platna. Vzeta sta posteljnino, glinasto posodo in drugo ropotijo, ki je bila nujno potrebna za gospodinjstvo. Vpregla sta kravi, ki ju nista prodata, in na voz sta posadila še mlado posvojenko Katico.
Slovo od Kroga je bilo težko. Voz je krenit po kolovozu skozi razvlečeno vas. Ob nizkih, s slamo kritih kajžah se je tu in tam pokazal sorodnik ati sovaščan in eden je Strniševim spregovoril:
»No, pa srečno! Obiščite nas kaj, da bomo vedeli, kako se imate. Tam pri Sv. Trojici ni Mure in vam bo morda laže kot je za mlinarje tukaj...«
Strnišu ni bilo tako hudo oditi na Štajer, saj je bi! doma z desnega brega Mure. Žena Margita in mala Katica pa sta se težko ločili od rojstne vasi. Že dneve pred odhodom so bile v njunih očeh solze, najteže pa je bilo ko so jima sovaščanke segate v roke in se z objemi poslavljale. In stara vsevedna Gombočka, ki so se je v Krogu mnogi bali, a jo vendar vsi spraševali za nasvete, je pred odhodom prišepnila Margiti:
»Čudne slutnje me spreletavajo, Margita.. . Pazi nase in na Katico... in za Jakoba skrbi. Črni oblaki se bodo zgrnili nad vami na Štajerju. Zaupaj v Boga, Margita, in mogoče vam bo pomagala sveta Trojica, v katere naročje se odpravljate.«
Iz Kroga je vodila pot Strniševe skozi goščavje po blatnem kolovozu proti brodu na Muri. Posledice minute povodnji so bite vidne povsod. Zaudarjalo je po poginuli živini, ki se je zagozdila med grmovjem murskih rokavov in voz je stežka ril po globokih in razmočenih kolnikih. Ponekod so se morali zaustaviti, da so za sito popraviti mostišče čez vodo, ki je ustvarita jezerca povsod naokoli.
Brod je počasi drse! čez Muro s štajerske strani. stari brcdar iz Kroga je previdno vodi! plovilo na prekmurski breg. S Štajerja je z brodom pripeljal ciganski voz, v katerega je bilo vpreženo sestradano kljuse, shirana živa!, ki so ji rebra vidno izstopala iz suhljatega života.)
»Gospon, vi se selite iz Prekmurja? Ne bojte žalostni, ges van bon za slovo zaigral na violino!« je pozdravil Strnišo Cigan, ki se je pripeljal z brodom s številno družino čez Muro. In ko sta kravi počasi in strahoma zapeljali voz na brod, je brkati stari Cigan žalostno zaigra! na violino.
Bilo je zgodnje popoldne, ko so se z brodom prepeljali čez Muro in pozno ponoči sta utrujeni kravi privlekli škripajoči voz po Kranjčevem bregu navzdol — proti bodočemu domu.
Ko se je poletje prevesilo v drugo polovico 1899. leta, je bito pri Trojici precej močnih nalivov. Mlinarji na Ročici so bili zadovoljni, saj je bilo dovolj vode, da so lahko mleli noč in dan. Čeprav je dobil Korenov mlin novega lastnika, so kmetje pridno dovažati zrnje v mletje.
Jakob Strniša je hitro odnašat težke vreče žita s kmečkih voz v mlin in iz njega odnaša/ moko. Mlel je za bogate in revne. Za tiste, ki so privažali zvrhane vozove zrnja z močnimi konji, in za one, ki so ročno pripeljali na kankulah manjšo vrečo žita, zmiačenega iz klasja, nabranega na velikih gospodarjevih njivah po pospravljeni žetvi.
Strniševi so spoznavati nove sosede in oni njih. Spoštovali so se med seboj in skupno prenašati bremena napornega dela na polju in v mlinu.
Tisto pozno poletje se je nad Trojico utrga! oblak in Ročica je prestopila bregove. Kalna voda je ob povodnji drvela čez Strniševe njive in odnašala pridelek. V nevarnosti je bil tudi mlin. Voda je zalila njegov spodnji del. Zrnje in moko so mlinarjevi še pravočasno znosili na podstrešje in v višje ležeči stanovanjski del poslopja.
Ko se je voda umaknila, je ostalo v mlinu in okoli njega leplivo rumenkasto blato in precej dela je bilo z njegovo odstranitvijo.
Jakob se je napoti! v trojiški samostan in je plačal mašo, da bi ga Bog uslišal in ne bi več pošiljal nevarnih povodnji. Voda mu je skoraj povsem uničila pridelek na njivah ob Ročici. Hiša je bila cimprana in njeni zidovi po povodnji razmočeni, razpadajoči, potrebni popravila. Pa še pogled na slamnato streho, ki jo je veter razčesal, da je slama štrlela na vse strani in je streha kazala rebra, je bil obupen.
Zaradi povodnji je moledoval tudi Zetec, ki je ime! mlin nekoliko nižje od Strniševega. Povodenj mu je predrla vodno zajetje. Zelenikov mlin v Ver-janah, katerega lastnik je posta! leta 1890 Jožef Tonitz, pa je bil še bolj prizadet. Voda je dokončno spodkopala že prej načeto steno v mlinu in zrušila se je v podivjalo vodo.
»Strugo Ročice bi morali regulirati. Preveč ovinkasto teče in zato pogosto poplavlja ...« so gruntali mlinarji in kot v en glas ugotavljali:
»Toda kdo nam bo dal za to denar? Nihče ne regulira niti še nevarnejših in večjih voda!«
(nadaljevanje prihodnjič) .
STRAN 14
VESTNIK, 20. APRILA 1989
šport
AKTUALNO V TELESNI KULTURI
Vedno manj društev Partizan
V Murski Soboti je bil regijski posvet, ki ga je s predstavniki društev za športno rekreacijo in ZTKO Pomurja sklical Partizan Slovenije. Na posvetu, — na njem so bili predstavniki vseh pomurskih ZTKO in nekaj predstavnikov društev so obravnavali programe dela, kadre, šolanje, objekte in financiranje. Zanimiv program dejavnosti je prikazal predstavnik športnega društva s Tišine, trenutno najbolj delovnega na našem območju. Na posvetu so ugotovili, da upada število društev Partizan, medtem ko nastajajo športna društva, še posebno v soboški in lendavski občini. Največ društev Partizan pa so ohranili v radgonski in ljutomerski občini. Osnovni problem delovanja društev je financiranje, saj ni mogoče uveljavljati načela plačevanja storitev — najemnine objektov, prispevkov za vaditelje in članarina, tega pa naj bi bilo v športni rekreaciji čedalje več. Za vseslovensko akcijo Razgibajmo življenje so menili, da sicer ne prinaša kaj novega, je pa vendarle načrtovana. Zmanjkuje pa sredstev za načrtno delo v medijih obveščanja, vseeno pa redno izhajajo propagandni materiali — strokovne knjižice, plakati, priponke itn. Ugotovljeno je tudi bilo, da je v večjem delu Pomurja razvita športna rekreacija, manj pa je tipičnega vrhunskega športa. Zato si telesnokulturni delavci še nadalje obetajo povečanje udeležencev v športni dejavnosti. Boljše rezultate bi lahko dosegli pri uvajanju športnih značk, če bi bilo urejeno sodelovanje med izobraževanjem in telesno kulturo, saj amaterski telesnokulturni delavci ne morejo posegati v proces izobraževanja. Kadrov za športnorekreacijske dejavnosti še vedno primanjkuje, ti pa se raje odločajo za delo v klubih s tekmovalno dejavnostjo. Poudarili so, da bi moral zaživeti regijski center za vzgojo kadrov, saj je šolanje v drugih centrih predolgo in zahteva veliko finančnih sredstev. Rešiti bi morali tudi nagrajevanje kadrov v športni rekreaciji. To vprašanje je zapostavljeno v primerjavi s telesnokulturnimi delavci v tekmovalnem športu. Posvet so ocenili kot koristen, saj je v republiki premalo povezave na tem področju in je izmenjava mnenj dobrodošla oblika dela.
Ludvik Zel ko
NAMIZNI TENIS
SLABE UVRSTITVE
V Ljubljani je bilo državno mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Sodelovali so tudi trije pomurski igralci: Rihtarič, Ori in Kus, ki pa se niso izkazali, saj je bilo to prvenstvo po rezultatih eno najslabših v zadnjih desetih letih. Pri posameznikih je Rihtarič, eden izmed nosilcev skupin, izpadel že v drugem kolu in zasedel 21. mesto. Tudi Ori je izpadel v drugem kolu in zasedel 23. mesto. Najboljši vtis je napravil Kus, ki je kot novinec zasedel 27. mesto. Edino solidno uvrstitev sta dosegla Ori —Rihtarič v dvojicah, saj sta se uvrstila med osmerico. V mešanih dvojicah je Ori skupaj s Karničnikovo (Petovia) pristal med šestnajsterico.	M. U.
ODBOJKA
Mednarodni turnir v Murski Soboti
Odbojkarska zveza Slovenije organizira skupaj s Pomursko odbojkarsko zvezo v nedeljo, 23. aprila 1989, v Murski Soboti mednarodni odbojkarski turnir mladinskih reprezentanc Avstrije, Zalae-gerszega iz Madžarske, Slovenije in Pomurja. Turnir se bo začel ob 10. uri v novi športni dvorani Osnovne šole Edvarda Kardelja. Ljubiteljem odbojke se obeta zanimiv športni dogodek, ki ga ne bi kazalo zamuditi.
ROKOMET
Zmagi Radgone in Kroga
V slovenski moški in ženski rokometni ligi je bilo odigrano 17. kolo. Oba pomurska ligaša sta ostala brez točke. Rokometaši Bakovec so gostovali pri drugouvrščenem Šoštanju in izgubili tekmo z 22:31. Strelci: Kozel 6, Lovenjak 4, Antolin 3, Smodiš, Lebar, Želodec in Horvat po 2 ter Katona 1. V naslednjem kolu igrajo Bakovci doma s Prulami. Rokometašice Polane pa so v Murski Soboti gostile ekipo Ferrotehne iz Izole in tesno s 26:27 izgubile, čeprav so večji del tekme vodile. Strelke: S. Hozjanova 13, Laslova 6, Vugrinčeva 5 in Serneko-va 2. V naslednjem kolu igra Polana v Ljubljani z Olimpijo.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je Radgona premagala Veliko Nedeljo s 25:17. Najboljši strelci: Cajnkar 9, Merčnik 4 ter Benko in Grah po 3. Rokometaši Kroga so premagali Šempeter s 17:16. Najboljši strelci: Meolic 7, Marič 3 in Varga 2.
---KARATE------—— -----------------------
BALEKOVA PETA
V Zagrebu je bilo državno prvenstvo za članice v karateju. Udeležila se ga je tudi članica KK Štefan Kovač Beltinci, Melita Balek, in zasedla peto mesto. Balekova je zaradi poškodbe izpadla pred vstopom v finale.	. .
V Murski Soboti pa je bilo regijsko prvenstvo za pionirje v katah. Sodelovalo je 46 tekmovalcev iz 7 klubov. Pri mlajših pionirjih je Zrim iz Beltinec zasedel peto mesto, pri starejših pa je zmagal Ivanov iz Murske Sobote. V konkurenci starejših pionirk je bila Ivanova druga Bočkajeva tretja (obe MS), Podleskova (Beltinci) četrta in Zagarje-
va (MS) peta.
R. Horvat
Karate dobiva tudi v Pomurju vedno večjo veljavo.
Foto: N. Juhnov
OB 10-LETNICI SK GORNJA RADGONA
»ZLATA SMUČKA« MATEJI SVET
Smučarski klub Gornja Radgona letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Klub je bil ustanovljen leta 1979, čeprav so se s smučarijo v mestecu ob avstrijski meji ukvarjali že veliko prej. Organizirana smučarska dejavnost se je začela leta 1965, ko je prišel za ravnatelja na radgonsko osnovno šolo Milan Nekrep, izprašani učitelj smučanja. Skupaj s takratnim predsednikom radgonskega Partizana sta v Elanovi tovarni kupila nekaj parov smuči in v januarju 1966. leta so organizirali prvi smučarski tečaj na Pohorju, ki se ga je udeležilo 30 mladih. Tečaj je vodil Milan Nekrep, pomagala pa sta mu Brane Klun in Viktor Pelc. Med tečajniki so bili kasnejši odlični smučarji in vaditelji: Marjan Neuvirt, Andrej Frangež, Boris Pučko in Vito Ravnikar. Od ustanovitve pa do danes je SK Gornja Radgona organiziral vrsto tečajev, na katerih so si mladi pridobili osnovne veščine smučanja. Prvi predsednik je bil Živko Tuta. Klub se je uveljavil tudi kot organizator smučarskih prireditev, sejma zimskošportne opreme in vsakoletnega smučarskega plesa, ki je postal privlačna športno-zabavna prireditev, saj na njej sodelujejo najboljši jugoslovanski alpski smučarji in smučarke skupaj s trenerji in funkcionarji.
Ob letošnjem praznovanju 10-Ietnice Smučarskega kluba Gornja Radgona bodo pripravili 10. jubilejni smučarski ples, ki bo v petek, 21. aprila 1989, ob 20. uri v hotelu Radin v Radencih. Organizatorja prireditve sta Sportske novosti Zagreb in SK Gornja Radgona, na njej pa bodo najboljšemu alpskemu smučarju oziroma smučarki podelili »zlato smučko.« Ta lovorika bo tretjič pripadla svetovni prvakinji v slalomu iz Vaila Mateji Svet, članici SK Novinar iz Ljubljane.
F. Maučec
ODBOJKA
Poraz v Topolšici
V predzadnjem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Topolšica premagala Agroplod Ljutomer s 3:1. Zaradi mednarodnega odbojkarskega turnirja v Murski Soboti, kjer sodeluje tudi reprezentanca Pomurja, bodo Ljutomerčani odigrali tekmo zadnjega kola z mariborskim Stavbarjem v sredo, 26. tega meseca.
KEGLJANJE
Sobočani sedmi
V Ankaranu je bilo republiško prvenstvo v kegljanju za slepe in slabovidne. Udeležila se gaje tudi ekipa Murske Sobote (Potočnik, Maučec, Korošak) in med enajstimi zasedla sedmo mesto.
T. K.
KOŠARKA
SOBOČANI ZMAGOVALCI
V tekmovanju za pokal Šumi sodelujejo tri košarkarske ekipe mlajših pionirjev. Rezultati — Lendava :OŠ I MS 4:74, OŠ IMS:Radenci 49:19, Raden-ci:Lendava 52:18, OŠ 1 MS:Len-dava 95:14, Lendava :Radenci 21/27 in Radenci :OŠ_ 1 MS 33:59. Vrstni red: I. OŠ I Murska Sobota 8, 2. OŠ Radenci 6, 3. OŠ D. Lugariča Lendava 4 točke. Najboljši strelci: Zobarič 96, Donko 41 in Serec 33 (vsi MS).
TIŠINA
SPOMLADANSKI KROS
Športno društvo Tišina organizira pod pokroviteljstvom ZTKO Murska Sobota v petek, 21. aprila 1989, ob 14. uri pri drevesnici na Tišini pomursko tekmovanje v krosu. Tekmovali bodo po kategorijah: mlajši pionirji in pionirke, starejši pionirji in pionirke, mlajši mladinci in mladinke, starejši mladinci in mladinke, člani in članice.
HOKEJ NA TRAVI
Prvi turnir SRS
i V Murski Soboti je bil prvi spomla-l danski turnir v hokeju na travi za prvenstvo Slovenije. Rezultati — ABC Pomurka .Gornja Radgona 10:0, ABC Pomurka:Lipovci 2:1 in Lipovci:Gor-nja Radgona 6:1.
KAJAKAŠTVO
DVE DRUGI MESTI
Na reki Idrijci je bilo tekmovanje kajakašev in kanuistov v spustu. Sodelovali so tudi tekmovalci Kroga in dosegli lepe uvrstitve. Pri članih C-2 sta Vereš—Marič zasedla drugo mesto. Pri mladincih je bil v K-I Simon Kovačič drugi, Roman pa peti.
ŠAH
Aprilski turnir Hariju
ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za april. Med 12 šahisti je zmagal Danilo Hari z 9,5 točke pred Kovačem, 9, Logarjem, 8, Režonjo, 7, in Benkom, 6,5 točke.
STRELSTVO
Tišinčani prvi
V Ljubljani je bilo super finale zmagovalcev drugih strelskih lig Slovenije. Sodelovala je tudi ekipa Tišine in s 1465 krogi zasedla prvo mesto. Med posamezniki je bil Pertoci s 375 krogi drugi, Šte-fanec pa s 373 krogi tretji.
Zmagali strelci Elrada
Na strelišču v Murski Soboti je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v drugo republiško strelsko ligo. Sodelovale so štiri ekipe. Zmagala je SD Elrad Gornja Radgona s 1408 krogi (Svetec 353), Vučko 349, Slanič 358, Hlade 348) pred SD Grafičar Murska Sobota, 1407 (Maje 342, Benko 360, Lebar 345, Zrim 360), SD ABC Pomurka MI, 1386 (Trplan 357, Škedelj 345, T. Ščančar 335, F. Ščančar 349) in SD Štefan Kovač Turnišče, 1358 krogov (J. Maučec 325, A. Maučec 349, Draškovič 360, Žalik 324). Zmagovalna ekipa Elrada bo sodelovala na sklepnih republiških kvalifikacijah.
PRL-moški
Rezultati — 8. kolo
Bakovci : Videm	30:21
Razkrižje : Krog	29:39
Polet : Bistrica	14:13
Mladinec : Polana	25:15
PNL
Rezultati — 14. kolo
Cankova : Turnišče	3:2
Tišina : Mladost	0:0
Renkovci : Črenšovci	1:2
Dobrovnik : Lipa	1:1
Polana : Bakovci	4:3
Beltinka : Dokležovje	2:2
I.	MNL MS
Rezultati — 14. kolo
Šalovci : Rogašovci	1:3
Ižakovci : Bratonci	2:3
Radgona : Tromejnik	3:4
Čarda : Rakičan	0:0
Gančani : Tešanovci	4:3
Puconci : Ljutomer	1:2
II.	MNL MS
Rezultati — 12. kolo
Križevci : Hodoš	0:3
Apače : Serdica	5:6
Pušča : 11 plavih	1:1
Grad : Prosenjak.	0:0
Vrelec prost
I.	ONL Lendava
Rezultati — 11. kolo
Petišovci : Odranci	0:2
Hotiza : Nafta B	1:0
Bistrica : Lakoš	2:0
Panonija : Nedelica	0:1
Mostje : Kobilje	0:0
II.	ONL Lendava
Rezultati — 12. kolo
Žitkovci : Olimpija	1 ;0
Zvezda : Graničar	0:5
Kapca prosta
V SOBOTO TEKAŠKI MARATON TREH SRC F RADENCIH
Poleg teka tudi hoja, mali maraton za prvenstvo SRS
K soboto, 22. aprila 1989, ob 14. uri bo v Radencih 9. tradicionalni tekaški Maraton treh src, ki ga pod pokroviteljstvom Radenske pripravljata turistično društvo in društvo Partizan. Gre za množično športnorekreacijsko prireditev, ki vsako leto privablja nove udeležence od blizu in daleč. Na svoj račun bodo lahko prišli mladi in starejši, saj bodo na prireditvi številni teki: mara-
ton — 42 km. mali maraton — 21 km, ki bo štel za prvenstvo Slovenije, trimski tek — 10 km, maraton cicibanov — 500 m in pionirjev — 800 m. Poleg tega pa so tokrat prvič uvedli tudi hojo Radenci—Kapela — 6 km.
V soboto bo v Radencih pravi maratonski praznik, saj bo program trajal ves dan, od 9. do 19. ure. Prizorišče dogodka bo pred hotelom Radin, kjer bo štart in cilj tekaškega maratona ter kul-tumo-zabavni program. Sodelovali bodo Moped show, mažoret-ke Mure, folklorni skupini s Kapele in Beltinec in Rašica z modno revijo športne konfekcije. Poleg tega bo tudi sejem domače obrti in gostinske storitve. Organizatorji tekaškega maratona pričakujejo, da se ga bo ob lepem vremenu udeležilo rekordno število udeležencev. Pričakujejo pa tudi večje število obiskovalcev. V soboto torej na svidenje v Radencih!
F. Maučec
KOLESARSTVO
Ob slabem vremenu 54 tekmovalcev
Kolesarski klub Tropovci, ki deluje v okviru ŠD Tišina, je pripravil prvenstvo severovzhodne Slovenije za pionirje in republiško prvenstvo za rekreativce v ciklokrosu. Žal je slabo vreme vzrok, da se je tekmovanja udeležilo le 54 kolesarjev iz severovzhodne Slovenije in vojaki iz Ajdovščine. Kljub temu pa je tekmovanje lepo uspelo.
Pri mlajših pionirjih je zmagal Ptujčan Kelner, Vogrinčič iz Tropovec je bil drugi. Pri starejših pionirjih je bil najboljši Čajič s Ptuja, Tomar iz Tropovec pa je zasedel tretje mesto. Pri rekreativcih do 20 let je zmagal Jauk iz VP Ajdovščina, Šooš (Pomurje) je bil drugi. V kategoriji do 30 let je bil najboljši Zrinski iz VP Ajdovščina, domačin Omar pa jp zasedel tretje mesto. V kategoriji nad 30 let je zmagal Koudila iz Cemelavec pred Cipotom (Pomurje).
MURA, NAFTA IN VERŽEJ ZMAGALI
V sedemnajstem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostila ljubljansko Svobodo in zmagala s 3:1. Gole za Muro so dosegli: Jančar. K. Cener in A. Baranja. Mura je z 22 točkami na drugem mestu z enakim številom točk kot Ljubljana. V naslednjem kolu pa igra v Rušah s Pohorjem.
V tekmovanju druge republiške lige vzhod je Nafta iz Lendave premagala vodečega Steklarja iz Rogaške Slatine s 3:0. Strelci za Nafto: Požgai. David in Erceg. Veržej pa je premagal Partizan iz Slovenj Gradca s 4:1. Strelci za V eržej: Puklavec 2 ter Vaupotič in Legen po enega. Nafta je s 14 točkami na sedmem, Veržej pa z 10 točkami na destem mestu lestvice.
MOTOKROS NA JANŽEVEM VRHU
Dirke za republiško in državno prvenstvo
Mototouring klub Radenci bo v nedeljo, 23. aprila 1989, organizator motokros dirke za državno prvenstvo v razredu do 80 ccm in za republiško prvenstvo v razredu do 125 ccm. Sodelovalo bo okrog 70 tekmovalcev, na sporedu pa bo pet startov. Med njimi bo štartalo tudi pet domačih tekmovalcev, članov Mototouring kluba Radenci. V razredu do 125 ccm bosta tekmovala Tomislav Ferš in Denis Kranjc, v razredu do 80 ccm pa Sašo Valpotič, Denis Zelko in Rojko Gregor. Organizatorji so se dobro pripravili na prvo letošnjo prireditev na Janževem Vrhu in opravili tudi nekatera dela na progi. V nedeljo popoldne se torej ljubiteljem motokrosa obeta zanimiva tekma.
F. M.
JUDO
PET POMURCEV NA DRŽAVNO PRVENSTVO
V Celju je bito republiško pionirsko prvenstvo v judu. Sodelovalo je 188 tekmovalcev iz 20 slovenskih ekip, med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj odličnih uvrstitev, saj se jih je kar pet uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo v Trebinju. To so: Erniša (do 28 kg), Pavlič (do 42 kg), Cikajlo (do 50 kg), Mazouizi (do 55 kg), vsi iz Mnrske Sobote, ter Breznik (do 59 kg) iz Lendave.
Pomurski tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve: do 28 kg: Erniša drugo, Hašaj tretje mesto; do 31 kg: Čuk tretje, L. Cikaj’lo sedmo mesto; do 38 kg: Lazar, Horvat, Vehab 7. do 9. mesto; do 42 kg: Pavlič 3. mesto; do 46 kg: Kuplen 7., Djurov 9. mesto; do 50 kg: L Cikajlo 2^ Glažar 7. mesto; do 55 kg: Mazouzi 3., Šeruga 5. mesto; do 60 kg: Kerec 7. mesto. Mladinci do 59 kg: Breznik 2., Brozovič 9. mesto; do 64 kg: Stoti 9. mesto in do 78 kg: Kos 9. mesto.	T. Kos
ROKOBORBA
Bačič drugi v Avstriji
V Walsu v Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje v rokoborbi. Med 70 tekmovalci iz 6 držav sta sodelovala tudi Rade Bačič in Gorazd Tribnik iz Murske Sobote in se lepo odrezala. Bačič je v kat. do 74 kg zasedel drugo, Tribnik pa v kat. do 54 kg peto mesto. Bačič je ostal v Avstriji na pripravah, soboški in avstrijski rokoborci namreč že nekaj časa dobro sodelujejo.
L. Z.
ROKOMET
Radgončanke prve
V Radgoni je bilo pomursko prvenstvo v rokometu za pionirke. Med štirimi občinskimi prvaki je bila najuspešnejša ekipa Radgone, ki je premagala vse tekmece in postala prvak s 6 točkami pred,. Bakovci, 4, Veliko Polano, 2, in Razkrižjem, brez točke. Rezultati — Bakovci :Razkrižje 12:8, Bakovci :V. Polana 13:12, Bakovci :Radgona 1:8, Radgona:Razkrižje 14:2,, Radgona:V. Polana 9:7 in V.' Polana :Razkrižje 19:9.
STRAN 15
VESTNIK, 20. APRILA 1989
samozaščita, varnost
DA BO ČLOVEK NA CESTI ZARES ČLOVEK
Skupaj lahko naredimo vse. Vse, kar je potrebno, da bo na naših cestah vsak dan in vsako leto manj prometnih nezgod. Nalog res ni malo in zato potrebujemo predvsem več medsebojnega sodelovanja in razumevanja. več strpnosti, skratka več prometne kulture. Naredimo nekaj zase in bodimo zgled drugim, da bo človek na cesti zares človek. To je moto vseslovenske preventivne akcije za minus 10 odstotkov izboljšanja prometne varnosti, ki sta ju v lanskem letu zastavila Republiški svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in Republiški sekretariat za notranje zadeve, podpri pa Republiški izvršni svet. V akcijo so se vključile tudi vse štiri pomurske občine, seveda ene bolj, druge manj uspešno. In kaj je bilo doslej storjeno v okviru akcije v posameznih pomurskih občinah? Odgovore smo iskali pri nekaterih članih organizacijskega, akcijskega in koordinacijskega odbora.
PROMETNA AKCIJA - 10 %
V radgonski občini so se že v mesecu decembru lanskega leta na izvršnem svetu dogovorili o poteku akcije, s tem, da je vlogo akcijskega odbora prevzel svet 'za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Sprejete usmeritve so posredovali 21 dejavnikom v občini, za katere so menili, da bi se zaradi svoje dejavnosti morali vključiti v akcijo, hkrati pa zahtevali, da pripravijo lastne programe aktivnosti. Zal je do nedavnega posredovalo svoje programe izvršnemu svetu le pet dejavnikov: Delavska univerza, WO, PM in Avtoradgona — tozd Transport. O prometni varnosti je v decembru razpravljala tudi OK SZDL Gornja Radgona in prav tako sprejela nekatere usmeritve za izboljšanje stanja prometne varnosti v občini. O poteku akcije je na zadnji seji razpravljal izvršni svet in ugotovil, da kljub nekaterim aktivnostim akcija ni stekla tako, kot so prvotno načrtovali, zato so imenovali poseben organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik skupščine občine. Ker se v vseh okoljih odgovorni niso vključili v akcijo, bodo le-te ponovno opozorili, da se odgovorno vključijo v akcijo, nam je povedal načelnik oddelka za notranje zadeve pri skupščini občine Gornja Radgona Janko Kralj, hkrati pa dodal, da pa poleg sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na tem področju uspešno delajo šole, vrtci in nekatere delovne organizacije.
V soboški občini so lanskega decembra imenovali organizacijski in akcijski odbor, izdelali
usmeritve akcije za 10-odstotno zboljšanje prometne varnosti ter z njimi seznanili vse odgovorne dejavnike. Žal pa se je s svojimi programi vključila v akcijo le nekaj več kot polovica subjektov.
Res pa je tudi, da nekateri dejavniki aktivno sodelujejo v preventivni prometni akciji, kot kaže, pa nimajo časa, da bi o svojih aktivnostih seznanili nosilce akcije. Akcija v soboški občini je torej stekla, s tem da se vsi odgovorni dejavniki še niso vključili.
Po besedah načelnika oddelka za notranje zadeve pri skupščini občine Murska Sobota Edvarda Mlinariča pa je vprašljiva uresničitev nekaterih aktivnosti pri izboljšanju prometne varnosti, ker zahtevajo dodatna sredstva. To tembolj, ker se samoupravne interesne skupnosti za ceste niso vključile v akcijo za minus 10 odstotkov za zboljšanje prometne varnosti. Obstaja tudi bojazen, da lahko samo ena večja prometna nezgoda izniči uspeh te preventivne prometne akcije. Sicer pa bodo v soboški občini v kratkem sklicali sejo organizacijskega odbora, analizirali potek akcije ter sprejeli nadaljnje usmeritve. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da se je samoiniciativno vključilo v preventivno prometno ackijo Turistično društvo Murska Sobota in pokazalo veliko zanimanja, da se izboljša prometna varnost ne samo v mestu, temveč širše.
V ljutomerski občini so prav tako pravočasno imenovali orga-
nizacijski in akcijski odbor, ki sta izdelala programske usmeritve in z njimi seznanila vse subjekte v občini, ki s svojim delovanjem lahko vplivajo na boljšo prometno varnost. Večina jih je izdelala lastne programe aktivnosti. Bilo je že tudi nekaj konkretnih aktivnosti. Tako so se predvsem angažirali svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, šole, vrtci, ZŠAM, nekate-
re delovne organizacije in krajevna skupnost Ljutomer, Zveza šoferjev in avtomehanikov je organizirala predavanja za vse voznike o prometni vzgoji. Občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu je pokazalo, da šole precej storijo za prometno vzgojo, saj so bili rezultati tekmovanja zelo solidni. V ljutomerski občini pa so stekle še nekatere druge aktivnosti. Žal pa je tudi v tej občini nekaj takih, ki se doslej niso zmenili za preventivno prometno akcijo, da bi prispevali svoj delež k izboljšanju stanja. Po mnenju predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Ljutomer Zvonka Stefaneca, pa verjetno akcije ne bo mogoče v celoti uresničiti, kot je bila zastavljena, ker zanjo ne bo dovolj denatja.
V lendavski občini niso posebej imenovali organizacijskega in akcijskega odbora za izvedbo prometne akcije minus 10 odsto-
tkov za izboljšanje prometne varnosti, temveč so imenovali le koordinacijski odbor. Ta je izdelal programske usmeritve akcije, ki jih je potrdil izvršni svet, z njimi pa so seznanili vse odgovorne dejavnike v občini. Večina načrtovanih subjektov se je vključila v akcijo in svoje programe tudi izdelale in z njimi seznanila izvršni svet. Nekateri pa so se vključili v akcijo, četudi s programom niso seznanili nosilcev in koordinatorja akcije. Največ so naredile osnovne šole, ki so izvedle predavanja o prometni vzgoji ob pomoči delavcev milice. Da so učenci dobro seznanjeni s prometno problematiko, je dokaz tudi nedavno tekmovanje Kaj veš o prometu, kjer so pokazali, da dobro poznajo cestnoprometne predpise. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in AMD Lendava sta tudi organizirala predavanje o cestnoprometnih predpisih za tiste učence, ki želijo opravljati izpit za voznika kolesa z motorjem. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je v februarju tudi skupaj s sekretariatom za ljudsko obrambo občine organiziral v sedmih krajevnih centrih predavanja o prometni problematiki, pravi tajnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Lendava Anton Sep.
Akcija za 10 odstotno zboljšanje prometne varnosti je v vseh štirih pomurskih občinah bila pravočasno načrtovana in stekla, s tem da se vanjo še niso vključili vsi dejavniki. Naša dolžnost je, da se v akcijo vključimo vsi in vsak po svojih zmožnostih prispevamo k njenemu uspehu in uresničimo geslo akcije DA BO Človek na cesti zares ČLOVEK.
Feri Maučec
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
PZC, tozd Pomurske lekarne Murska Sobota
razpisuje
naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	pomoč pri organizaciji in vodenju dela v tozdu — pomočnik direktorja
2.	organiziranje in vodenje dela v lekarni Murska Sobota
3.	organiziranje in vodenje dela v lekarni Beltinci za mandatno dobo 4 let.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
pod 1. tč.:
— VII./1 ali VI. stopnja VIP pravne, upravne ali ekonomske usmeritve,
— 1 leto delovnih izkušenj za VII./1 stopnjo VIP ali 3 leta za VI. stopnjo VIP,
— znanje s področja organizacije dela in ekonomike poslovanja, tečaj iz varstva pri delu;
pod 2. in 3. tč.:
— VII./1 stopnja VIP farmacevtske usmeritve — diplomirani inženir farmacije,
— 3 leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: PZC, tozd Pomurske lekarne M. Sobota, Kocljeva 2.
Prijavljene kandidate bomo o sklepu obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
PZC, tozd Splošna bolnišnica Murska Sobota
razpisuje
naslednja dela in naloge s posebnimi pravicami in'odgovornostmi:
1.	organiziranje in vodenje dela — predstojnik oddelka za anestezijo in reanimacijo
2.	organiziranje in vodenje dela — predstojnik oddelka za interne bolezni
3.	glavna sestra na oddelku za interne bolezni
4.	glavni rentgenski tehnik na oddelku za rentgenologi-jo
za mandatno dobo 4 let.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
pod 1. tč.: VII./2 stopnja VIP zdravstvene usmeritve — specialist anesteziologije z reanimacijo in 5 let delovnih izkušenj,
pod 2. tč.: VII./2 stopnja VIP zdravstvene usmeritve — specialist interne medicine in 5 let delovnih izkušenj,
pod 3. tč.: VI. stopnja VIP zdravstvene usmeritve — višja medicinska sestra, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj,
pod 4. tč.: VI. stopnja VIP zdravstvene usmeritve — višji rentgenski tehnik, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: PZC, tozd, Splošna bolnišnica Rakičan, Ul. dr. Vrbnjaka 6, 69001 M. Sobota.
Prijavljene kandidate bomo o sklepu obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
OTROK PODLEGEL POŠKODBAM
Pomladni čas privablja na cesto čedalje več otrok, zato je prometna varnost le-teh ogrožena. Takšnim prometnim razmeram bi se moral prilagoditi sleherni voznik motornega vozila, pa tudi pešci morajo bolj paziti, kako se obnašajo na cesti. Podatki kažejo, da je v zadnjem času čedalje več otrok udeleženih v prometnih nesrečah, tudi v tistih najhujših.
VOZIL SE JE BREZ DOVOLJENJA
12.	aprila se je Feliks Pajek s Cvena peljal na neregistriranem motornem kolesu in brez dovoljenja po lokalni cesti Mota— Stročja vas. V Pristavi ga je zaradi neizkušenosti in domnevne vinjenosti zaneslo na levi vozni pas, kjer je trčil v osebni avtomobil, ki gaje vozil Janez Stanjko iz Pristave. Pajek je dobil lažje poškodbe.
NEPRAVILNO NA CESTO
Krašč. Pešec je poškodbam pri trčenju podlegel.
SPREGLEDAL AVTOMOBIL PRED SABO
13. aprila se je zgodila prometna nezgoda pri Cvenu. Voznik kolesa z motorjem Branko Rubin iz Cezanjevec se je peljal proti Ljutomeru. Na Cvenu se je pripeljal do parkiranega osebnega avtomobila, ki je bil pravilno osvetljen. Rubin ga je zaradi dežja spregledal in trčil v zadnji del avtomobila. Pri tem se je hudo poškodoval. Rubin je vozil brez dovoljenja in čelade.
NEPRAVILNO ZAVIJANJE
13. aprila se je zgodila prometna nezgoda pri bencinskem servisu na Cankarjevi ulici v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Bela Kučan iz M. Sobote je zavijal na bencinski servis po levi strani. Zadel je kolesarko Ano Celec iz M. Sobote in jo hudo poškodoval. Voznik je bil domnevno vinjen.
12.	aprila seje zgodila prometna nezgoda pri Nemčavcih. Voznik osebnega avtomobila Alojz Drvarič iz M. Sobote se je vključeval v promet iz parkirnega prostora pri gostilni Baranja. Pri tem je zapeljal na levi vozni pas, po katerem se je pripeljal voznik osebnega avtomobila Stanko La-vrenčec iz Lendave. Pri trčenju je nastala škoda za okoli 50 milijonov dinarjev. Na srečo ni bilo telesnih poškodb. Drvarič je vozil domnevno vinjen.
SKOČIL PRED AVTOMOBIL
13.	aprila se je zgodila huda prometna nezgoda pri Kraščih. Voznik tovornega avtomobila Štefan Ritlop iz Dobrovnika je vozil s Cankove proti Kuzmi. V Kraščih se je srečeval s traktorjem, iz katerega je nenadoma skočil pred avtomobil R. B. iz
PRITEKEL NA CESTO
14.	aprila se je zgodila prometna nezgoda v M. Soboti. Voznik kolesa z motorjem S. C. iz Rakičana se je peljal po Razlagovi ulici proti nogometnemu igrišču. V bližini mostu čez potok je na cesto pritekel A. H. iz M. Sobote. Voznik kolesa z motorjem je pešca zadel s krmilom in ga zbil po cestišču, kjer se je lažje poškodoval.
NEPRAVILNO PREČKALA CESTO
15.	aprila seje zgodila prometna nezgoda na Cankarjevi ulici v M. Soboti. Voznica osebnega avtomobila Helga Horvat je vozila po Cankarjevi ulici proti Panonski. Pri družbeni prehrani je cesto prečkala peška D. K. iz M. Sobote. Voznica osebnega avtomobila je vozila z neprimerno hitrostjo, zato ji ni uspelo pravočasno ustaviti. Zadela je peško in jo lažje poškodovala.
J. D.
PROMETNO TEKMOVANJE V GORNJI RADGONI
Občinski prvak Aleš Zorman
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Gornja Radgona je pripravil tekmovanje učencev osnovnih šol Kaj veš o prometu. Sodelovalo je blizu sto učencev, med katerimi so bili tudi pionirji prometniki. Na tekmovanju so učenci višjih razredov pokazali solidno znanje o prometni varnosti. Najboljša je bila Osnovna šola Gornja Radgona pred osnovnimi šolami Videm, Apače, Stogovci in Radenci. Pri posameznikih je zmagal Aleš Zorman pred Markom Šajnovičem (oba OŠ Gornja Radgona) in Damjanom Ja-vernikom iz OŠ Videm.
F.M.
Odbor MARATONA TREH SRC iz Radenec obvešča da bodo v soboto, 22. aprila, zaradi tekaške prireditve
ZAPRTE CESTE
od 14. do 19. ure:
— Radenci—Križevci pri Ljutomeru z obvozom prek Murske Sobote,
— Križevci—Žihlava (od 15. do 17. ure) z obvozom Žihlava—Bučkovci—Cezanjevci—Ljutomer.
• Prav tako bo omejitev vožnje za vsa vozila na lokalnih cestah, kjer bo maraton.
Delavski svet
razpisuje
dela in naloge
- INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO
Kandidati morajo — poleg tega, da izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakonom, imeti:
— visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah,
— višješolsko izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Razpisna komisija ABC POMURKA — AGROSERVIS, p. o., Murska Sobota, Kroška c. 58
Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje razpisanih del in nalog, bodo pisno obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
TEKSTI L
TEKSTIL, proizv. in trg. podj., n. sol. o., Ljubljana
tozd MALOPRODAJA, o. sol. o., Ljubljana, Pivovarniška ul. 8
vabi k sodelovanju pri opravljanju del in nalog v poslovalnici TI-
NA v Gornji Radgoni, Partizanska 26
POSLOVODKINJO
Pogoji: — VK trgov, del. — poslovodska šola, — 2 leti delovnih izkušenj, — 3-mesečno poskusno delo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejma TEKSTIL, tozd MALOPRODAJA, Ljubljana, Pivovarniška ul. 8, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
STRAN 16
VESTNIK. 20. APRILA 1989
URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 20. aprila 1989	Št.: 9
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
63.	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto — občina Gornja Radgona
64.	Odlok o dopolnitvi odloka o turistični taksi na območju občine Gornja Radgona
65.	Odlok o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve v občini Gor. Radgona
66.	Spremembe in dopolnitve Statuta občine Gornja Radgona
67.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Bogo-
jina, naselje IVANCI
68.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta »Pokopališče« na Kapeli
69.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gor. Radgona za leto 1989
70.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Gor. Radgona za leto 1989
63
Na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86) in 206. člena Statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81,7/86 in 2/87) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 3. 1989 sprejela
ODLOK
O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PROSTORSKO CELOTO
- OBČINA GORNJA RADGONA -
I.	UVODNA DOLOČILA
1.	člen
V skladu z dolgoročnim planom občine Gornja Radgona za obdobje 1986 — 2000 in družbenim planom občine Gornja Radgona za obdobje 1986— 1990 se za prostorsko celoto, ki obsega širše ureditveno območje radgonsko kapelskih goric in murskega polja sprejmejo prostorski pogoji:
Prostorske ureditvene pogoje je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod številko naloge 20-22/87-UP/GR v januarju 1989.
2.	člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
L	Meje območij
II	. Splošna merila in pogoje za posege v prostor
1.	Funkcijo ureditvenih območij s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor;
2.	Merila in pogoje za oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor;
3.	Merila in pogoje za oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor;
4.	Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč;
5.	Merila in pogoje za prometno urejanje;
6.	Merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje ter za urejanje sistemov zvez;
7.	Merila in pogoje za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine;
8.	Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;
9.	Merila in pogoje za urejanje prostora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
'— III. Posebna merila in pogoje za posege v prostor
IV. Končna določila
4.	člen
Določila prostorskih ureditvenih pogojev se nanašajo na območje urejanja in znotraj na ureditvene enote. Posegi v prostor so dopustni le, če so v skladu s splošnimi merili in pogoji in posebnimi merili in pogoji, določenimi za posamezna območja urejanja in ureditvene enote.
5.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
—	za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo;
—	za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje;
—	za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora:
—	za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi kot strokovna podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Občinski upravni organ lahko v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za novi poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo ali opremo prostora.
1.	MEJE OBMOČIJ
6.	člen
Meje prostorske celote, območij urejanja in ureditvenih enot so razvidne iz grafičnih prikazov prostorskih ureditvenih pogojev v merilu 1:5000.
7.	člen
Meja ureditvenega območja poteka po mejah katastrskih občin oziroma mejah krajevnih skupnosti takrat, ko katastrska občina sega na območje dveh krajevnih skupnosti.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor za naslednja ureditvena območja:
A — Območje: Radgonsko kapelske gorie in mursko polje
Oznaka	Naziv	Oznaka	Trajanje
ureditvenega	ureditvenega	območja	urejanja
območja	območja (k.o.)	Urejanja	s PUP
A.01.	KS Radgona	
A.01.01.	Gornja Radgona	
	PUP-01	
	PUP-02	
	PUP-03	
	PUP-04	
	PUP-05	
	PUP-06	
	Radgona-center	PIN/I-01	
	Avtoradgona	PIN/I-02	
	Pomurski sejem	PIN/I-03	
	Radgona-jug	PIN/I-04	
	Radgona-sever	PIN/I-05	
	Velclov vrt	PIN/I-06	
	Pokopališče	PIN/I-07	
	Ob Prešernovi cesti P1N/I-08	
	Pintaričevo naselje	PIN/I-09	
A.01.02	Hercegovščak	
A.01.03.	Mele	
A.02.	KS Črešnjevci	
A.02.01.	Črešnjevci	
	Črešnjevci	PIN/I-10	
A.02.02.	Orehovci	
A.02.03.	Orehovski vrh	
A.02.04.	Police	
A.02.05.	Zbigovci	
A.03.	KS Radenci	
A.03.01.	Radenci	
	PUP-01	PUP-01
	PUP-02	
	PUP-03	
	PUP-04	
	PUP-05	
	PUP-06	
	PUP-07	
Zdraviliški kompl.		PIN/I-11
	Kopališče Radenci	PIN/I-12
	Bungalovi-kamp	PIN/I-13
	čistilna naprava	PIN/I-14
	Radenci-jug	PIN/I-15
	Radenci-center	PIN/I-16
	Radenci-sever	PIN/I-I7
	Radenci-Jelovica	PIN/I-18
A.03.02.	Boračeva	
	Boračeva	PIN/I-19
A.03.03.	Hrastje Mota	
A.03.04.	Janžev vrh	
A.03.05.	Rihtarovci	
A.03.06	Šratovci	
A.04.	KS Kapela	
A.04.01.	Kapelski vrh	
	pokopališče	PIN/P-01 do sprejetja UN
A.04.02.	Hrašenski Rački vrh	
A.04.03.	Murski vrh	
A.04.04.	Murščak	
A.04.05.	Okoslavci	
A.04.06.	Dragotinci	
A.04.07.	Radenci	
B — Območje:	Apaško polje	
B.01.	KS Stogovci	
B.01.01.	Drobtinci	
B.01.02.	Konjišče	
	gromoznice	PIN-P-01 do sprejetja UN
B.01.03	Podgorje	
	gromoznice	PIN/P-01 do sprejetja UN
B.01.04.	Vratja vas	
B.01.05.	Vratji vrh	
B.01.06.	Žiberci	
B.01.07.	Grabe	
B.01.08.	Nasova	
B.01.09.	Stogovci	
B.02.	KS Apače	
B.02.01.	Apače	
	Apače	PIN/I-01
	Apače	PIN/P-02 do sprejetja ZN
B.02.02.	Črjtci	
B.02.03.	Lutverci	
B.02.04.	Nasova	
B.02.05.	Plitvica	
B.02.06.	Segovci Žepovci	
	Žepovci	P1N/P-03 do sprejetja ZN
C — Območje:	Ščavniška dolina	
C.01.	KS Ščavnica	
C.01.01.	Spodnja Ščavnica	
C.01.02.	Lastomerci	
C.01.03.	Lomanoši	
C.01.04.	Plitvički vrh	
C.02.	KS Negova	
C.02.01.	Negova	
	Negova-center	PIN/I-01
	Negova — CN	PIN/I-02
C.02.02.	Gornji Ivanjci	
C.02.03.	Ivanjševci	
C.02.04.	Kunova	
	Negovsko jezero	PIN/P-01
C.02.05.	Radvenci	
C.03.	KS Spodnji Ivanjci	
C.03.01.	Spodnji Ivanjci	
C.03.02.	Grabonoš	
C.03.03.	Očeslavci	
C.03.04.	Stavešinci	
C.04.	KS Videm	
C.04.01.	Jamna	
	Videm ob Ščavnici	PIN/I-03
C.04.02.	Blaguš	
	Blaguško jezero	PIN/I-04
C.04.03.	Dragotinci	
C.04.04.	Galušak	
C.04.05.	Kokolanjščak	
C.04.06.	Kraljevci	
C.04.07.	Rožički vrh	
C.04.08.	Selišči .	
C.04.09.	Slaptinci	
C.04.10.	Sovjak	
C.04.11.	Stanetinci	
C.04.12.	Terbegovci	
II.	SPLOŠNA MERILA IN POGOJI
1.	FUNKCIJE UREDITVENIH OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
8.	člen
Za vsa ureditvena območja znotraj prostorske celote Radgonsko
kapelske gorice in mursko polje so funkcije območij določene z Dolgoročnim planom občine Gornja Radgona za obdobje 1986—2000.
9.	člen
V dolgoročnem planu občine Gornja Radgona je za posamezna ureditvena območja določena pretežna namenska raba zemljišč:
1.1.	Območja urejanja namenjena poselitvi
S — Območja za stanovanja;
SK — Območja za stanovanja in kmetijstvo;
C — Območja za centralne dejavnosti: (oskrbne, storitvene, družbene);
P — območja za proizvodne in servisne dejavnosti;
T — območja za turizem;
V — območja sekundarnih počitniških bivališč;
R— območja za šport rekreacijo in parke.
1.2.	Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi
k — območja kmetijskih zemljišč;
G — območja gozdnih zemljišč
1.3.	Rezervati in varstvena območja
—	rezervate za prometnice;
—	varovalne pasove prometnic;
—	varovalne pasove daljnovodov;
—	območja varstva podtalnice;
—	območja varstva mineralnih voda.
10. člen
Dolgoročni in srednjeročni plan občine Gornja Radgona določata za posamezna območja urejanja izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov (PIN):
—	zazidalnih načrtov;
—	ureditvenih načrtov;
—	lokacijskih načrtov.
2. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR
2.1.	Splošna merila in pogoji za posege v območja, za katera ne bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
2.1.1.	Območja urejanja namenjena poselitvi
11.	člen
2.1.1.1.	Območja za stanovanja (S)
Na območjih za stanovanja in njim spremljajoče dejavnosti so dopustne gradnje in ureditve:
—	stanovanjskih objektov, objektov centralnih dejavnosti, objektov uslužnostnih ter storitvenih dejavnosti in športno rekreacijskih objektov ter naprav in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dozidave in nadzidave;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve objektov;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav;
.	postavitve začasnih objektov za centralne, turistične in športno rekreacijske dejavnosti.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter objektov in naprav za zvezo in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	ureditve in saditve;
.	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	rekonstrukcije;
.	ureditve, in graditve.
Dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v stanovanja in njim spremljajoče dejavnosti.
Spremembe namembnosti garažnih objektov niso dopustne.
12.	člen
2.1.1.2.	Območja za'stanovanja in kmetijstvo (SK)
Na območjih za stanovanja in kmetijstvo so dopustne gradnje in ureditve:
—	stanovanjskih objektov, kmetijskih gospodarskih objektov, objektov centralnih dejavnosti, objektov uslužnostnih, storitvenih ter proizvodnih dejavnosti in športno rekreacijskih objektov ter naprav in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dozidave in nadzidave;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve objektov;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav;
.	postavitve začasnih objektov za centralne, turistične in športno rekreacijske dejavnosti.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprav za zveze in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	ureditve in saditve;
.	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	rekonstrukcije;
.	ureditve in graditve.
V	območjih za stanovanja in kmetijstvo je dovoljena gradnja kmetijskih gospodarskih objektov v okviru usmerjenih kmetij v prašičerejo in govedorejo in gradnja kmetijskih objektov za predelavo krme in mlečnih proizvodov pod pogojem predhodne preučitve vplivov na okolje.
13.	člen
2.1.1.3,	Območja za centralne dejavnosti (C)
V	območjih za centralne dejavnosti so dopustne gradnje in ureditve:
—	objektov in naprav za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dozidave in nadzidave;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve objektov in naprav;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	ureditve in saditve;
.	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	- vodnogospodarske ureditve in sicer.
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	rekonstrukcije;
.	ureditve in graditve
14.	člen
2.1.1.4.	Območja za proizvodne in servisne dejavnosti (P)
V	območjih za proizvodne in servisne dejavnosti so dopustne gradnje in ureditve:
—	objektov in naprav za proizvodnje in servisne dejavnosti in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dozidave in nadzidave;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve ter postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dopolnilne" in nadomestne gradnje;
.	odstranitve;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	ureditve in saditve;
.	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	rekonstrukcije;
.	ureditve in graditve.
15.	člen
2.1.1.5.	Območja za turizem (T)
V	območjih namenjenih turizmu so dopustne gradnje in ureditve:
—	- objektov in naprav za turizem in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
. rekonstrukcije (prenavljanje),
.	dozidave in nadzidave,;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje,
.	odstranitve objektov in naprav,
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
.	dopolnilne in nadomestne gradnje,
.	odstranitve,
postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela,
.	ureditve in saditve,
.	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela,
.	rekonstrukcije,
.	ureditve in graditve.
16.	člen
2.1.1.6.	Območja sekundarnih počitniških bivališč (V)
V	območjih namenjenih za gradnje sekundarnih počitniških bivališč (vikendov) so dopustne gradnje in ureditve:
—	. vikendov in spremljajočih objektov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
.	rekonstrukcije (prenavljanje),
.	dopolnilne in nadomestne gradnje,
.	odstranitve objektov,
.	postavitev pomožnih objektov.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprav za zveze in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela,
.	rekonstrukcije (prenavljanje),
.	ureditve in graditve.
Gradnja vikendov je možna izven strnjenih stanovanjskih območij pod pogojem splošne zazidljivosti parcele, pod pogoji in merili, ki izhajajo iz splošnih meril in pogojev za posege v prostoru.
V	območjih za gradnje sekundarnih počitniških bivališč niso dopustne večje etažnosti od K + P + M.
17.	člen
2.1.1.7.	Območja za šport in rekreacijo ter parki (R)
V	območjih za šport in rekreacijo so dopustne gradnje in ureditve:
—	športnih in rekreacijskih objektov ter naprav za potrebe prebivalstva in za turizem
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter omrežja^ objektov in naprav za zveze in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela, sanacije in rekonstrukcije,
.	dopolnilne gradnje,
.	postavitev pomožnih objektov in naprav.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. ureditve in graditve.
—	zelenih površin in drevoredov in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. obnavljanje drevja.
18.	člen
V parkih so dopustna vzdrževalna dela in sanacije obstoječih stanovanjskih objektov, vzdrževanje in obnavljanje drevja, postavitev začasnih objektov ter opreme odprtega prostora za potrebe turizma in najnujnejši posegi, ki so vezani na komunalno urejanje.
2.1.2.	Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi
19.	člen
2.1.2.1.	Območja za kmetijstvo (K)
Na območjih na kmetijstvo so:
1.	na prvem območju kmetijskih zemljišč (1. območje) dopustne graditve in ureditve: 
—	prometnega omrežja, objektov in naprav ter vodnogospodarskih ureditev in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. novogradnje za potrebe kmetijstva.
—	- komunalnih in energetskih omrežij ter omrežij zvez in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in sanacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. novogradnje, če zaradi tega ni potrebna sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč.
—	- odstranitve drevja in živic, z obvezno nadomestitvijo
—	ureditve športno rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poljskih poteh
—	postavitev čebelnjakov brez prostorov za bivanje
—	odstranitve vseh vrst objektov.
V	vinorodnih območjih znotraj 1. območja kmetijskih zemljišč je možna gradnja vinogradniških objektov (vinskih kleti, zidanic in pomožnih objektov) po kriterijih, ki jih izoblikuje upravni organ za urejanje prostora.
2.	na drugem območju kmetijskih zemljišč (2. območje) dopustne graditve in ureditve::
—	kmetijskih (gospodarskih) objektov in sicer:
. dopolnilne gradnje,
. postavitve pomožnih objektov.
—	prometnih, komunalnih, in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. dopolnilne in nadomestne gradnje,
. odstranitve,
. postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja in omrežja zvez in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in sanacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. novogradnje,
. odstranitve.
—	javnih zelenih površin in drevoredov in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. ureditve in saditve,
. odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. rekonstrukcije (prenavljanje), . ureditve in graditve.
3.	V okvirju zazidalnih (stavbnih) zemljišč v območjih urejanja za kmetijstvo ne glede na območje kmetijskih zemljišč dopustne graditve in ureditve:
—	vseh objektov in sicer: . tekoča vzdrževalna dela, . rekonstrukcije (prenavljanje), . odstranitve objektov.
—	samostojnih kmetijskih objektov in objektov kmetij (stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij) in sicer, poleg dopustnih posegov iz prejšnje alineje še:
. dozidave in nadzidave,
. dopolnilne in nadomestne gradnje,
. postavitev pomožnih objektov in naprav.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter. objektov in naprav za zveze in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. dopolnilne in nadomestne gradnje,
. odstranitve,
. postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. ureditve, in saditve,
. odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
. tekoča'vzdrževalna dela,
. rekonstrukcije, . ureditve in graditve.
Dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe kmetijstva.
20.	člen
2.1.2.	2. Območja gozdov (G)
1.	Na območjih lesno proizvodnih gozdov so dopustne gradnje in ureditve:
—	gozdarskih objektov in naprav in turistično rekreacijskih objektov in naprav in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcija (prenavljanje),
. dozidave in nadzidave,
. dopolnilne in nadomestne gradnje,
. odstranitve,
. postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. dopolnilne in nadomestne gradnje,
. odstranitve,
. postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	gozdno gospodarskih posegov in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. odstranitve ter saditve dreves.
vodnogospodarske ureditve in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. rekonstrukcije (prenavljanje), , . ureditve in graditve.
2.	V gozdovih posebnega pomena so do zavarovanja dopustni posegi in ureditve: — gozdarskih objektov in naprav in turistično rekreacijskih objektov in naprav:
. tekoča vzdrževalna dela,
. adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje).
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav za zveze in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje).
—	gozdarskih posegov in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo,
. vodnogospodarskih ureditev in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela.
3.	V trajno varovalnih gozdovih niso dopustni posegi.
2.1.3.	Rezervati in varstvena območja
21.	člen
V rezervatih še nezgrajenih prometnic in prometnic, ki so predvidene za rekonstrukcijo, ter varovalnih pasovih elektrovodov niso dopustni posegi, ki bi ovirali poznejše posege na omrežju in objektih.
Dopustna so le vzdrževalna dela.
22.	člen
V območjih varstva podtalnice in območjih varstva mineralnih voda niso dopustne graditve objektov in naprav, ki pomenijo nevarnost onesnaženja in sprememb namembnosti objektov, če se s tem poveča nevarnost onesnaženja.
V območjih varstva podtalnice in območjih varstva mineralnih voda je pri načrtovanju posegov potrebno upoštevati Odlok o določitvi varstvenih pasov vseh vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 27/84).
2.2.	Splošna merila in pogoji za posege v območja, za katera so izdelani prostorski izvedbeni načrti
 23. člen
Na območjih urejanja za katere so izdelani prostorski izvedbeni načrti so dopustni vsi posegi, ki ne spreminjajo gradbene strukture predvidene s sprejetim prostorskim izvedbenim načrtom, oziroma ne spreminjajo predvidenih funkcij.
2.3.	Splošna merila in pogoji za posege v območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
24. člen
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti (PIN), niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli ovirali ali onemogočali celovito izvedbo predvidenega načrta.
Dopustni so naslednji posegi:
—	nujna vzdrževanlna dela na obstoječih objektih in napravah do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta,
—	- postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
	— prometne, komunalne, energetske, vodnogospodarske ureditve, če so v skladu s programsko zasnovo za prostorske izvedbene načrte in ne ovirajo celovite izvedbe predvidenega načrta,
—	odstranitve obstoječih objektov in naprav.
3. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE NOVOGRADENJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
25. člen
Pri dopolnilnih in nadomestnih gradnjah, dozidavah in nadzidavah ter drugih posegih v prostorje treba upoštevati naslednje oblikovne prvine, značilne za posamezne ureditvene enote in sicer:
—	tlorisno zasnovo dela naselja (parcelacija in lega objektov na funkcionalnem zemljišču),
—	razporeditev stavbnih mas in njihovo medsebojno razmerje,
—	orientacijo objektov,
—	odmike od sosednjih objektov,
—	gradbene črte,
—	razmerja stavbne mase (tlorisna razmerja in višina),
—	arhitekturne elemente,
—	streho (naklon, smer slemena, oblika),
—	gradbene materiale, teksture, barve,
—	ureditev zemljišč (parcele) in javnih površin (tlaki, ograje, ozelenitve).
26.	člen
Pri gradnjah posamičnih objektov in drugih posegov v prostor v območjih urejanja oziroma v ureditvenih enotah, kjer prevladuje značaj odprtega prostora (kmetijska zemljišča, javne zelene površine), se morajo oblikovne prvine posegov podrejati:
—	osnovnim oblikovnim značilnostim naselja kot celote, predvsem gabaritu,
—	značilnostim naravne in grajene strukture sosednjih območij (npr. Arhitekturnim značilnostim objektov),
morfologiji odprtega prostora (reliefu, strukturi drevesne vegetacije).
27.	člen
Na območjih, ki so bila zgrajena na osnovi prostorskega izvedbe
nega načrta, morajo novi posegi v prostor upoštevati enotno funkcionalno in oblikovno zasnovo zazidave ter oblikovne prvine objektov in odprtega prostora.
28.	člen
V območjih urejanja oziroma v ureditvenih enotah z značilno vaško strukturo, se morajo predvideni posegi podrejati urbanističnim in arhitektonskim značilnostim območja.
29.	člen
Novi in dograjeni objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje in raba objektov z lastnega funkcionalnega zemljišča, da ni zmanjšana osončenost parcel in da so upoštevani varstveni pogoji (predpisi).
30.	člen
Odmik od sosednjega objekta mora biti najmanj 800 metrov. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni ustrezni požarno varstveni ukrepi in sanitarni pogoji oziroma če to narekuje konfiguracija terena.
3	L člen
Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo, rekonstruirajo ter do-zidujejo in nadzidujejo veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.
32.	člen
Ulična oprema v naseljih in oprema odprtega prostora, kot so kioski, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, smetnjaki in podobno, morata biti za zaokrožen grajen ali krajinski ambient oblikovani enotno. Objekti morajo biti razmeščeni tako, da so prilagojeni neposrednim sosednjim objektom in ureditvi odprtega prostora ter, da ne ovirajo prometa.
33.	člen
Lokacija za postavitev spominskega obeležja naj bo izbrana tako, da se z njo vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor. Pri izbiri lokacije mora sodelovati pristojna strokovna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine.
34.	člen
Pomožni objekti so dopustni kot prizidki k stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem ali kot samostojni objekti. Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti, ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
35.	člen
Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi za ljudi in živali ter pred neželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograje ne smejo biti višje kot 1 10 cm, razen v primeru posebnih varstvenih zahtev.
36.	člen
Začasni objekti in naprave, predvsem večja reklamna znamenja in turistične ter druge oznake morajo biti postavljeni v prostoru združeno in tako, da niso motilni (pogledi) in ne ovirajo prometa ter vzdrževanja komunalnih naprav.
37.	člen
Posamični komunalni objekti in naprave (trafopostaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodohrami in pd.) morajo biti postavljeni nevpadljivo, praviloma v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
38.	člen
Pri regulacijah in melioracijah je treba poleg hidrotehničnih zahtev in pogojev za kmetijsko pridelavo upoštevati tudi ohranjanje naravnih lastnosti prostora ter varovanje in razvoj naravne dediščine. Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati prvotno strukturo vodotokov in ponovno vzpostaviti vegetacijo.
39.	člen
Ob vodotokih je potrebno zagotoviti take odmike objektov na vsako stran korita, daje možno vzdrževanje vodotoka z mehanizacijo in varovanje vodotoka.
4.	MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL OZIROMA FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
40.	člen
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost objekta (tlorisni obsegi in višine), namembnost objekta, tip objekta (prostostoječ, vezan), lego sosednjih objektov (da se zagotovijo potrebni odmiki) in oblikovanost zemljišča.
Funkcionalno zemljišče mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami (dostop, dovoz, parkiranje, kmetijski, gospodarski in drugi objekti in pd.) razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
41.	člen
Za zasebne kmetije se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju lege in medsebojne razporeditve stanovanjskih in kmetijskih gospodarskih objektov, vrste in tehnologije kmetijske pridelave ter na to vezanega potrebnega manipulativnega prostora.
5.	MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
42.	člen
Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in da se ne poškodujejo cesta oziroma cestni objekti. Uredijo se lahko s soglasjem upravljalca ceste.
43.	člen
Interni dovozi in dostopi morajo biti praviloma navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom.
44.	člen
Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih dvorišč. Sosednja dvorišča morajo imeti možnost prehoda.
45.	člen
Avtobusna postajališča morajo imeti označene prehode čez cesto.
6.	MERILA POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO OPREMLJANJE
t
46.	člen
Gradnje objektov, dozidave in rekonstrukcije ter adaptacije so možne na komunalno opremljenih zemljiščih.
47.	člen
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje in naprave.
Območja urejanja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih objektov.
48.	člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza pogojem SLO in DS (varstvo pred požarom, oskrba v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti in pd.).
6.1.	Oskrba z vodo
49.	člen
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode (npr. hlevi), je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba.
50.	člen
V območjih urejanja, namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom (če pretoki to dopuščajo), ob pogojih, ki jih določi pristojna občinska služba.
6.2.	Odvajanje odpadnih voda
51.	člen
Vse objekte, ki so priključeni na vodovod je potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje za odvodnjo odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
52.	člen
Do izgradnje kanalizacijskega omrežja se odvajanje odpadnih voda rešuje z ustreznimi individualnimi napravami, ki zagotavljajo okolju neškodljiv način končne dispozicije, z vodotesnimi greznicami.
53.	člen
Za urejanje gnojišč, gnojničnih jam in greznic je potrebno upoštevati ustrezne predpise.
6.3,	Oskrba z električno energijo
54.	člen
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih predpiše pristojna strokovna služba.
55.	člen
Pri novogradnjah, prizidavah in nadzidavah je potrebno zagotoviti minimalne odmike od električnega omrežja.
6.4.	Javna razsvetljava
56.	člen
Prehodi čez cesto ob avtobusnih postajališčih v naseljih morajo biti osvetljeni.
6.5.	PTT
57.	člen
V območju pomembnejših vizur (posamični spomeniki kulturne dediščine, sekralni ob jekti) se PTT omrežje praviloma kablira.
V primeru zračne postavitve PTT linij je potrebno drogove locirati tako, da ne ovirajo pogledov na vizualno zanimive točke v prostoru.
6.6.	Odstanjevanje komunalnih odpadkov
58.	člen
Obvezno je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na centralne občinsko odlagališče komunalnih odpadkov v skladu z ustreznim občinskim odlokom.
Za zbiranje komunalnih odpadkov se uporabljajo odjemne posode.
Odjemna mesta morajo biti dostopna vozilom za odvoz odpadkov in čim bližje cestišču, vizualno zakrita ter morajo ustrezati higienskim in estetskim zahtevam.
Na odlagališče komunalnih odpadkov je prepovedano odlaganje posebnih odpadkov.	‘
59.	člen
Za odpadke, ki se lahko uporabljajo kot surovine (papir, steklo in pd.) je potrebno namestiti na posebnih odjemnih mestih tipske kontejnerje.
7.	MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN RAZVOJ NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
60.	člen
Pri izvajanju vseh posegov v delih naselij, območjih ter objektih, ki so naravna in kulturna dediščina, je potrebno pridobiti potrebne pogoje in soglasja od pristojne strokovne službe.
61.	člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili dediščino niso dovoljeni.
Prestavitve spomenikov so možne ob sodelovanju pristojne strokovne službe.
62.	člen
Z novogradnjami in drugimi posegi ni dovoljeno spreminjati naselbinskih jeder, značilne zasnove naselij in zasnove delov naselij.
63,	člen
Območja značilnih pogledov na naselja oziroma dele naselij in dominantne objekte so nezazidljiva (izjemoma ob sodelovanju pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine).
Novogradnje in objekti, ki se nadzidujejo, ne smejo izstopati iz siluete naselja.
S posegi se ne sme zmanjšati vedutna izspostavljenost sakralnih objektov in kulturnih spomenikov.
8.	MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA OKOLJA
64.	člen
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja je potrebno:
______ zavarovati vire pitne vode, vode in vodotoke pred onesnaženjem,
______ organizirati odvoz komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin,
—	sanirati neurejena odlagališča odpadkov,
—	sanirati vse vrste prekomernih emisij, ki negativno vplivajo na okolje,
—	ekološko skladno posegati v prostor.
65.	člen
V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne bodo posegali v stanovanjska območja s prekomernim hrupom, onesnaženjem zraka, površinskih voda in podtalnice ter z odvajanjem tekočih in trdnih odpadkov na neustrezen način in na neustrezne deponije.
8.1.	Varovanje zraka
66.	člen
Vsi viri onesnaženja morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo vin onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih ah napravah na način, kot ga pred
pišejo s svojim splošnim aktom, ki ga sprejemajo v soglasju z pristojno inšpekcijsko službo.
8.2.	Varstvo pred hrupom
67.	člen
Poseljena območja ob prometnicah je treba zavarovati pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih omejitev. Protihrupna zaščita (če je potrebna) mora biti postavljena sočasno z izgradnjo objekta.
V stanovanjskih območjih so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
8.3.	Varstvo voda in obvodnih površin
68.	člen
Varstveni režimi in območja lokalnih vodnih virov so določena s predpisi, ki urejajo to področje.
Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda, je potrebno predhodno očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih napravah.
9.	MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
69.	člen
Interesi in potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in normative, ki so določeni skladno z veljavnimi predpisi za področje varstva pred požarom.
III.	POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR PO POSAMEZNIH OBMOČJIH UREJANJA IN UREDITVENIH ENOTAH
L POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V OBMOČJA ZA KATERA NE BODO IZDELANI PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI
71.	člen
Za območja, ki se trajno urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji veljajo splošna določila odloka.
2.	POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V OBMOČJA ZA KATERA SO IZDELANI PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI
2.1.	Območje: Radgonsko kapelske gorice in mursko polje
2.2.	Območje: Apaškp polje
2.3.	Območje: Ščavniška dolina
72.	člen
2.11.	PIN/1-15
Radenci — jug
a)	— vrste posegov v prostor
Razen splošnih meril in pogojev za posege v prostor so dopustne graditve in ureditve:
— na obstoječih kmetijah v območju Radenci vas so dopustne ureditve za potrebe posodobitve tehnologije v cilju izboljšanja življenjskega in bivalnega okolja.
b)	— oblikovanje novogradenj
Veljajo splošna merila in pogoji za posege v prostor.
Za ostale ureditvene enote veljajo splošna merila in pogoji za posege v območja, za katera so izdelani prostorski izvedbeni načrti.
3.	POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V OBMOČJA ZA KATERA BODO IZDELANI PROSTORSKI IZVEDBENI NAČR-
74.	člen
Za vse posege v območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, veljajo splosna določila odloka
IV. KONČNA DOLOČILA
75.	člen
Prostorski ureditveni pogoji so .na vpogled občanom, organizacijam m skupnostim pri upravnem organu za urejanje prostora Skup-seine občine G. Radgona.	J J	H
...	76. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcije rasresž*	o—
z -	,• 	77. člen
, Ko začne veljati ta odlok preneha veljati Odlok o urbanističnem redu v občim G. Radgona (Ur. objave, št. 6/82).
78.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 350-7/88-10
Datum: 23-3/1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FR1DAU
64
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave Pomurja št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23. 3. 1989 sprejela
ODLOK o dopolnitvi odloka o turistični taksi na območju občine Gornja Radgona
1.	člen
V odloku o turistični taksi na območju občine G. Radgona (Ur. objave, št. 9/85, 26/86, 7/87 in 7/88) se besedilo drugega odstavka 2. člena dopolni tako, da se določi turistična taksa za leto 1990 in sicer:
Turistična taksa znaša za nočitev po osebi:	od 1. 1. 1990
—	v kraju Radenci in Radgona
za domače goste	2.500
za tuje goste	5.000
—	v drugih krajih in campingih
za domače goste	2.000
za tuje goste	4.000
2.	člen
Besedilo 3. člena se dopolni z besedilom:
Turistično takso zbrano od I. 1. 1990 je potrebno odvesti do 5. v mesecu za pretekli mesec in sicer:
—	po 600 din v Radencih in G. Radgoni in po 350 din v drugih krajih in campingih od dnevne turistične takse po gostu na ustrezen račun SO G. Radgona za financiranje dogovorjenih skupnih programov po družbenem dogovoru o namenski porabi turistične takse.
—	preostali del turistične takse na račun turističnih društev oz. krajevnih skupnosti kjer ni turističnega društva na.območju katere je turistični objekt.
3.	člen
4.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Z denarno kaznijo od 50.000 din od 1.000.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne obračuna ali če ne odvede oz. če pravočasno ne odvede turistične takse.
Z denarno kaznijo od 10.000 din do 250.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki je odgovorna za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Zasebni gostinec ali oddajalec sob se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 din do 1.000.000 din.
4.	člen
Pooblašča se IS občinske skupščine G. Radgona, da višino turistične takse kvartalno valorizira v skladu s porastom cen, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občine Pomurja.
Številka: 423-2/80-03.
Datum: 23/3-1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
65
Na podlagi 1. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 34/83, 66/83, 17/84, 4/85, 11/86, 21/87, 10/88, 27/88 in 31/88) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81,7/86 in 2/87) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23. 3. 1989 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve
.	1. člen
Na območju občine Gor. Radgona se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve.
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se obračunava in plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu, po zakonu o posebnem prometnem davku ter po tem odloku.
2.	člen
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje v odstotku od zneska plačila za opravljeno storitev, v katerega je vštet davek.
4.	člen
Ta davek se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene pravne osebe in občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah navedenih v tarifi.
5.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge storitve in plačujejo davek od teh storitev v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi uprava za družbene prihodke na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter cenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
6.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Gor. Radgona (Ur. objave, št. 19/79, 15/80, 18/81, 8/82, 3/83, 34/83, 9/85, 31/85, 1/88 in 22/88).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 421-2/82-05
Datum: 23/3-1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
66
Na podlagi 205. in 324. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23, 3. 1989 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE GORNJA RADGONA
1.	člen
V 274. členu Statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) se v zadnjem stavku tega člena črta besedilo »urbanizma, gradbeništva in komunalnih zadev«.
2.	člen
Zadnji stavek 277. člena Statuta se dopolni z besedilom »ter za področje varstva okolja in urejanje prostora.
V sestavi komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora je upravna organizacija za urbanistično načrtovanje«.
3.	člen
V tretjem odstavku 281. člena se za besedo »upravo« dodata besedi »in upravno organizacijo«.
4.	člen
Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati osmi dan po objavi .v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 011-2/80
Datum: 23. 3. 1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
67
Skupščina KS Bogojina je na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) in 42. člena Statuta krajevne skupnosti BOGOJINA na svoji seji, dne 6. 4. 1989 sprejela
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Bogojina, naselje IVANCI
I. člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 2. 4. 1989 se za del območja KS Bogojina, naselje Ivanci uvede samoprispevek za:
—	adaptacijo stare šole
—	sofinanciranje modernizacije ceste Ivanci do križišča s cesto Bogojina —Gančani
—	komunalno urejanje vasi
—	plačevanje električne energije in vzdrževanje ulične razsvetljave
—	dotacije društvom
—	in ostala komunalna dejavnost
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 (petih) let, od 1. 5. 1989 do 30. 4. 1994.
3.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 145.000.000.— dinarjev.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju Ivanci.
Samoprispevek plačujejo:
a)	V DENARJU:
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	5 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
— 2 % od obrti
—	3 % od povprečnega OD SR Slovenije za zdomce
—	2 % upokojenci
b)	V DELOVNI OBVEZNOSTI:
—	vsako gospodinjstvo je dolžno dati 1 (enega) delavca letno do 5 ha zemlje še enega delavca in nad 5 ha še nadaljnjega delavca
—	vsak lastnik traktorja je dolžan dati en traktorski prevoz letno
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 50.000,— dinarjev, prav tako tudi prevoz s traktorjem 50.000.— dinarjev, ki se vsako leto revalorizira na Skupščini KS.
5.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
S Samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem računu v SDK Murska Sobota številka: 51900-842-035-82021 z oznako Krajevna skupnost Bogojina.
7.	člen
Samoprispevke od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil nakazujejo plačevalci OD, samoprispevke iz KD in obrtnikov obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek zaposlenih v tujini pa obračunava svet Krajevne skupnosti Bogojina.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo opravlja svet Krajevne skupnosti, ki vsako leto poroča o tem Skupščini KS in Zboru občanov.
9.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 5. 1989 dalje.
Številka: 01-9/1989
Datum: 7. 4. 1989
Predsednik skupščine KS
Bogojina
Franc HORVAT, 1. r.
68
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 254. člena Statuta občine G. Radgona (Ur. objave št. 41/81 in 7/88) je Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na svoji seji dne 6. 4. 1989 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi ureditvenega načrta »Pokopališče« na Kapeli
1.
Izvršni svet ugotavlja, daje osnutek ureditvenega načrta »Pokopališče« na Kapeli v skladu z družbenim planom občine G. Radgona za srednjeročno plansko obdobje 1986—1990 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v-prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86).
2.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta »Pokopališče na Kapeli«, ki ga je izdelal SGP Konstruktor TOZD PTB Komunaprojekt Maribor pod štev. 205/42 z dne 27. 2. 1989 za dobo 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
3.
Osnutek ureditvenega načrta se javno razgrne v prostorih KS Kapela in prostorih občine G. Radgona.
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pisne pripombe na kraju razgrnitve ali pa pošljejo na Upravno organizacijo za urbanistično načrtovanje občine G. Radgona.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev. 352-1/89
Datum: 6. 4. 1989	PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIC, dipl. ing. agr.
69
Na podlagi 206. člena Statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) in 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti (Ur. list SRS, št. 5/80 in 30/87) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23. 3. 1989 sprejela
ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gornja Radgona za leto 1989
1.	člen
Ta odlok določa za območje občine G. Radgona povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini G. Radgona.
2.	člen
Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini G. Radgona, kot podlaga elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanje znaša:
1,	Povprečna gradbena cena za 1 m! uporabne stanovanjske površine III. kategorije znaša 2,014.476.— din.
2.	Povprečni stroški komunalnega urejanja gradnje opremljenih (III. kategorija) stavbnih zemljišč znaša 15 % gradbene vrednosti objekta in se delijo na: — komunalno opremljenost v kolektivni rabi 9 % — komunalno opremljenost v individualni rabi 6 %.
Povprečna gradbena cena določena v 1. točki 1. odstavka tega člena je dosežena cena v decembru leta 1988 in se mesečno valorizira skladno z rastjo cen »stanovanjske gradnje« v SR Sloveniji.«
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene in znaša:
—	za območje mesta G. Radgona in naselje Radenci brez vasi Radenci 1 % ali 20.145.— din
—	za območje industrijske cone G. Radgona in Boračeva ter naselja Radenci vas; Apače in Videm ob Ščavnici 0,8 % ali 16.116 din
—	za ostala območja občine G. Radgona, 6 % ali 12.087,— din.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o povprečni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini G. Radgona za leto 1988 (Ur. objave, št. 11/88). Štev.: 385-3/89-10
Datum: 23. 3. 1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
70
Na podlagi 35. čl. zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS. štev. 39/74 in 7/87) in po 206. čl. statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave. Pomurja štev. 41/81,7/86 in 2/87) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. 3. 1989 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Gornja Radgona za leto 1989
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Gornja Radgona za leto 1988, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Gornja Radgona.
2.	člen
Po bilanci zaključnega računa proračuna so znašali v letu 1988 skupni prihodki 2.630.887.000 din, skupni odhodki pa 2.473.110.000 din.
Razlika med celotnimi prihodki in odhodki po bilanci zaključnega računa predstavlja presežek ustvarjen iz več odstopljenega republiškega prometnega davka od prometa proizvodov za leto 1988 in znaša 157.777.000 din.
Na računu rezervnega sklada skupščine občine G. Radgona je ugotovljen ob zaključnem računu za leto 1988 saldo 37,169.740 din.
3.	člen
Presežek na rednem računu proračuna v znesku 157.777.000 din se prenese kot odstopljeni del republiškega prometnega davka od prometa proizvodov med prihodke proračuna v letu 1989.
4.	člen
Saldo na računu rezervnega sklada skupščine občine v znesku 37.169.740 din se prenese kot prihodek istega računa v letu 1989.
5.	člen
Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev sta sestavni del proračunske bilance za leto 1988.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 400-7/87-03
Datum: 23/3-1989
PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
Radijski in televizijski spored od 21. do 27. aprila
PETEK_______SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK . SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO	t RADIO	! RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA । MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Murski val vam želi v petek zjutraj prijeten konec tedna in vas obvešča o dogodkih, ki bodo v soboto in nedeljo. Vsak, ki se mu ljubi, lahko v oddaji neposredno sodeluje po telefonu 21 232. Tisti, ki ste še brez telefonske zveze š svetom, pa nam pišite!) 9.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Romano vilago — Svet Romov, reklame, glasba), 18.00 21 232.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja, reklame z glasbo), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo po telefonu 21 232 od 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
10.10 Tv mozaik: 10.10 Tednik. 11.00 Alpe Jadran. 11.30 J. A. Lacour: Kajnov nasmeh, francoska nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Tv mozaik (ponovitev). 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.10 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Podvodna odkritja: Bojne ladje. 21.00 Detektiva iz Miamija. 21.50 Tv dnevnik 3. 22,00 Moški iz Mallorce, švedski film.
Program LJ 2:
15.50 Stockholm: SP v hokeju na ledu — SZ: ČSSR, prenos. 18.15/19.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Domači ansambli: Prerod iz Ptuja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra S F, neposredni prenos iz Cankarjevega doma. 22.00 En avtor, en film, oddaja TV Beograd.
8.10 Otroška matineja. 10.25 Naša pesem, ponovitev 16. oddaje. 10.55 Izbor tedenske progrmske tvornosti. 15.40 Videogodba, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 ZBIS: J. Ribičič: Nana, mala opica, ponovitev. 17.00 General, ameriški mladinski film. 18.20 Divje rože: Resje. 18.30 Naš edini svet. Dolina radosti. 19.20 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 J. Michael: Prevare, ameriška nadaljevanka. 21.25 Ex libris: Slovenski igralci na jugoslovanskih tleh. 22.25 Tv dnevnik 3. 22.35 Prepovedano, ameriški film.
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (osrednji aktualni prispevek, pregled športnih in drugih dogodkov, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor). 14.30 Najlepše želje š čestitkami in pozdravi (dežurstvo: telefon 21 232 od 9.00 do 13.00).
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja Radia Murska Sobota. Poslušajte zaprašene melodije, zdravstveni nasvet, humorista in posnemovalca Janija Žilavca, minute za mlade, prijetno prebujajoče melodije), 8.00 Konec jutranjega sporeda. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
5.30 Prebujajte se z nami! (Prisluhnite torkovemu prebujanju z domačih radijskih valov! Poleg kramljanja in kratkočasne glasbe vam bo Cilka Sukič ponudila recept za danes.) 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, reportaža s pogovorom v živo, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
Program LJ 2:
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjska pomlad, posnetek. 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Novi Sad. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Stockholm; SP v hokeju na ledu — Kanada :SZ, vključitev v prenos. 22.00 Filmske uspešnice: Tiho, tiho Charlotte, ameriški film (ČB). 0.10 Satelitski programi — poskusni prenosi.
O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
! TV ZAGREB
Prvi program
8.25 Ponovitve iz šolskega programa, 12.40 Ponovitve, 17.15. Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Miami Vice,
Zabavna oddaja,
20.55 Zabavna oddaja, 21.40 Dnevnik, 22.00 Kul- UL
tura, 23.00 Vedno z nami.
Prvi program
8.50 Tv v šoli, 14.30 Sobotni popoldan za mladino, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boter II. (film), 23.35 Dnevnik, 23.50 Nočni program
AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Družinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 MacGyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.20 Ljubimec — Kreuzberg, 22.15 Filmske novitete, 22.45 Vrnitev na planet opic (film), 0.20 Chicago 1930
Drugi program
15.10 Dediščina Gulden-burgov, 15.55 Šport, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Diagnoza, 21.20 Haiti, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 22.50 Umetnine
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.15 Družinski spored, 18.00 Družinski magazin,
18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nos naprej, 22.05 Ob petkih spi Rabbi dalj (film) 23.55 Krik naščuvanih (film), Drugi program
15.15 Predstavitev pesmi za Evrovizijo, 16.00 Zabavna oddaja, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Magazin Alpe — Jadran, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Priči (film), 22.10 Leonardo (komedija), 22.50 Šport.
TV MADŽARSKA ! TV MADŽARSKA
9.10 Appassionata, 3. del TV filma. 9.55 Spremembe avantgarde, dokumentarni film. 16.50 Poročila. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka. 18.00 Okno. 19.10 TV kino, najava. 19.00 TV dnevnik. 20.05 Brez kršenja zakona, L del madžarskega č/b dokumentarnega filma. 22.05 Kongres Komunistične mladine, poročilo. 22.35 Pesmi meseca, april. 22.55 TV dnevnik.
8.35 Konji in konjeniki.
9.35 Papirnati zmaj, pon. 10.35 Spisi Istvana Fekete. 11.45 Naš ekran, v srbohrvaščini. 14.30 Človeško telo. 15.00 Nogomet na angleški način. 15.45 Barkoch-ba. 16.30 Balet. 17.05 Svet videa. 17.50 Varstvo okolja. 18.40 Sosedje, pon. 52. dela. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Prišel iz Amerike... 21.10 Mladinski kongres. 21.40 Brez kršenja zakona, 2. del.
23.00 TV dnevnik.
9.25 Otroška matineja. 10.40 J. Michael: Prevare, ameriška nadaljevanka, ponovitev. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.40 Mladi Chaplin, ameriški film, 2. del. 13.40 Kakor strup, češkoslovaški film. 14.55 Primorska poje, posnetek koncerta iz Trsta. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Ne joči Charlotte, ameriški film. 19.00 Tv mernik. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Igrana serija. 21.25 Zdravo.
Program LJ 2:
10.10 Danes za jutri, oddaja za JLA, igrani film. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Co-usteaujevo ponovno odkrivanje sveta, 20.50 Dokumentarec meseca: Zeleno, ki te ljubim zeleno. 21.40 Športni pregled.
I TV ZAGREB
Prvi program
9.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Potopis, 13.00 Veliko sedlo, 14.10 Skupaj ob nedeljah, 16.30 Potopis, 17.05 Snifovi (film), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bronasta spirala (drama), 21.00 Eleo-boto (film), 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v.sliki, 20.15 Divja raca (film), 21.55 Ca-valleria Rusticana,
Drugi program
9.00 Matineja (dok. filmi, glasba, balet), 14.20 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Avstrija v sliki 19.30 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Bombe za Washsington, 22.40 Vse, kar ste želeli vedeti o seksu, pa si niste upali vprašati (film), 0.15 Kung Fu (film).
TV MADŽARSKA
9.05 Za otroke. 14.20 Avtomobilske dirke iz Hunga-roringa. 16.15 Stravinski: Ognjeni ptič. 16.40 Milijon korakov po Madžarski, 16. del. 17.35 Delta, znanstveni poročevalec. 18.00 Zunanja politika. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Bronco Billy, ameriški film. 22.05 Mladinski kongres, poročilo. 22.35 Telešport. 22.50 Video strani.
NEDELJA, 23. april, ob 15.10, LJ 1
KAKOR STRUP, češki barvni film, 1985
Režija: Vit Olmer; igrajo: Zdenek šverak, Ivona Krajčovičova, Libuše Švormova; kamera: Ota
Kopriva; glasba: Jiri Stiven.
Vit Olmer, češki filmski igralec vse manj nastopa ^'^Mjskoizk^njo več sicer, le malokateri vni« režiser. Igralci kot režiserji navad"°	r ie tak Zadnja leta dela le še kot režiser in
pa se docela posveti uglednejšemu poklicu. VH Olmer je tak. z.a«nj
ima pri tem kar dosti uspeha.	. « j i	•
,	...	-. . „ LinematoeraOio. Gre za simpatično delo o inženirju
Film je zelo značilen za sodobno cesko -nJ^eno žensko. Čeprav ima sam privlačno že-poznih srednjih let, ki se zaljubi v dosti mlajšo a P Dosti drugega se v filmu niti ne dogaja, no in otroke, tvega svoj zakon in visok poo*U,v podjetju. Dosbd^ gg^	J^
toda ta klasični trikotnik — pravzaprav	„hdelava značilna za češke filme, zagotovi zavidlji-
mo neposredno prizadetih. Skrbna dramatika o^	(0
vo kvaliteto filma, če tvegamo primerjave, T dobro posneti filmi brez žanrskih opredeli-mal Claude Santet (Malenkosti, ki so življenje) 3aksm aooro i
tev so vse redkejši in zato tem dragocenejši tolmači neke vsakdanjosti.
10.10 Mozaik. 10.10 Utrip. 10.25 Zrcalo tedna. 10.40 Tv mernik. 10.55 Oči kritike. 11.25 Zakaj ste me obsodili na življenje, ameriški film. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 S. Vu-ga-A. Stojan: Maistrova najdaljša noč, drama TV Ljubljana. 21.40 Osmi dan. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.45 Antologija slovenske violinske glasbe, 6. oddaja.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.45 Po brezkončnosti sveta: Azija. 18.15 Svet športa. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Žarišče. 20.35 Po sledeh napredka. 21.05 »Tigra« — rockovska nagrajenka 88 v ZRN, 2. del.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Razbita zveza (drama), 21.05 Resna glasba, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv všoli in ponovitve, 14.00 Družinski spored, 18.30 Družinski magazin, 18.30 MacGyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Dempsey in Makepeace, 22.10 Življenj-, ske črte,
Drugi program
15.55 SP v hokeju, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20:15 Gozdarska hiša Falkenau, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport,
ga videli, prasca v prejšnji številki Vestnika? Prosim vas, kaj pa svinja ve o soboškem radijskem programu!
I TV MADŽARSKA
9.10 Ponovitve: Teden; Bachou, francoski film; Delta. 16.30 Video novice. 16.40 Poročila v romunščini. 16.45 Perpetuum mobile. 17.40 Četrt ure za gospodarstvo. 17.55 TV program za 3 dni. 18.00 Koledar 1989, magazin. 19.00 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dovoljena hitrost, politični kabaret. 21.15 Panorama, svetovna politika. 22.05 Dežela Izraela. 22.50 TV dnevnik.
-> TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik: Šolska tv. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 B. Taylor Bradford: Naslednica, angleška nadaljevanka. 21.00 Mednarodna obzorja. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.00 Glasbena oddaja.
5.30 Prebujajte se z nami! (Sredi tedna vas prebujamo z večkratnim voščilom: Dobro jutro! Pregledali bomo pomursko vreme in razmere na domačih cestah. Sodelujte tudi vi in svetujte, kako naj delamo oddajo, da bo še bolj po vašem okusu. Telefon 21 232. 8.00 Konec jutranjega sporeda. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (na telefon 21 232 sprejemamo vaša mnenja, pripombe, kritika). 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.30 Prebujajte se z nami! (V četrtkovi prebujevalni oddaji Radia Murska Sobota boste zvedeli, koliko je novih Pomurcev v zadnjem tednu, kakšen je tečaj dinarja, modroval bo Džouži, dodali bomo še kmetijski nasvet). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obljuba (film), 21.40 Dnevnik, 22.00 Teme in dileme, 23.30 Šport.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Družinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Oh bog, gospod župnik, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Madagaskar, 21.07 Dallas, 22.00 Boginja (film),
TV MADŽARSKA
9.10 James Burke, angleška serija. 10.00 Panorama, pon. 10.45 Telovadba za invalide. 16.25 Panonska kronika. 16.35 Poročila v nemščini. 16.40 Naš ekran. 17.15 Četrt ure za gospodarstvo. 17.40 Klinika, z. nemška serija, pon. 18.30 IBUSZ-maraton, reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, z. nemška serija, L del. 21.45 Studio ’89. 22.30 TV dnevnik. 22.45 Sabljanje, ž.
PONEDELJEK, 24. april, ob 20.05, IJ 1 MAISTROVA NAJDALJŠA MARIBORSKA NOČ
Od znamenitih bojev Maistrovih borcev za severno mejo nas ločuje 70 let. Novembra 1918 se je namreč odločila usoda severne Štajerske in Maribora. Ta del slovenske zemlje je bil v tistih dneh z genialno izpeljano akcijo generala Maistra in slovenske vojske rešen pred ponemčenjem in priključen k Jugoslaviji. Takrat je bila začtrana še danes veljavna severna meja.
»Maistrova zgodovinska vloga še vedno ni pravilno ovrednotena. Da bi osvetlili dogodke iz leta 1918, predvsem pa odločilno noč z 22. . na 23. november, smo pripravili v umetniškem programu TV Ljubljana televizijsko dramo Maistrova najdaljša mariborska noč,« pojasnjuje avtor drame Saša Vuga.
Drama sloni na izvirnih generalovih pričevanjih, na ' kroniki dr. Maksa Šnuderla »Osvobojena meja« in na zapisih Vladimirja Gradnika »Primorski prostovoljci v boju za severno mejo 1918—1919«. Prevladujočo vlogo v igri imajo zgodovinske osebnosti: general in pesnik Rudolf Maister ter pravniki in pomembne osebnosti takratnega časa: dr. Franjo Rosina, dr. Ivan Senekovič, dr. Josip Leskovar in dr. Mravljak. Pokončnega, preudarnega in odločnega generala Maistra bo upodobil Dare Valič, temperamentnega, duhovitega in priljubljenega Rosino Aleš Valič, izkušenega, malce skrivnostnega in ciničnega Senekoviča Bine Matoh, tihega, opreznega, vendar poštenega in zvestega Leskovarja Boris Juh, sposobnega in delovnega pribočnika Mravljaka pa Jože Horvat.
TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Rdeča žitna polja, kitajski film. 21.35 Vizualizacija: La Rosetta. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.05 Svet poroča.
10.10 Bolnica Franja. 10.30 Denijevo jajce, avstralski kratki film. 11.00 Imel sem ptičico — poje mladinski pevski zbor RTV Ljubljana. 11.35 9. b, ka-
nadski mladinski
film.
16.30 Tv dnevnik 1. 16.45
Akcija, slovenski
film.
18.05 Spored za otroke in mlade. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Recital Irene Grafenauer v Smeltu, prenos. 21.15 J. A. Lacour: Kajnov nasmeh, ameriška nadaljevanka. 22.10 Slovenska pesem v zamejstvu.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.35 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gibljive slike, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Zabavno-glasbena oddaja, 22.05 Dnevnik, 22.25 Šport, 22.45 Nočni program.
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Družinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Oh bog, gospod župnik, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dedek na posodo, 21.15 Dedki ropajo (film), 22.50 Salomon in kraljica iz Sabe (film),
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ali ni to moje življenje?, (film), 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 23.30 Razlikovanja
TV MADŽARSKA
9.10 Tretji kanal, pon. 9.55 V carstvu kačjih pastirjev. 10.40 Studio ’89, pon. 15.10 Video novice. 15.20 Poročila v slovaščini. 15.25 Nogomet: Italija—Madžarska, prenos iz Taranta. 17.15 Magazin Alpe-Ja-dran. 18.15 Živi planet. 20.05 Ljubi me nežno, glasbeni film. 20.30 Italija— Madžarska, reportaža. 20.50 Film. 22.25 Zunanja politika.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Družinski popoldan, 18.00 Družinski magazin, 18.30 O bog, gospod župnik, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavni večer, 21.20 Svojčas, 22.10 Videoteka, 23.10 Šport.
Drugi program
15.55 SP v hokeju, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.20 O večvrednosti kulture, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Kavama Central
TVMADŽARSKA
9.10 Ponovitve. 11.00 Telovadba za invalide. 15,05 Panonska kronika. 15.15 Poročila v srbohrvaščini. 15.20 TV program za 4 dni. 15.30 Praznik Republike Afganistan. 15.55 SP v hokeju na ledu. 18.20 Tretji kanal. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ene hlače — ena kikla, glasbeno potepanje po svetu mode. 21.00 Zavest, madžarska serija. 21.55 Domače ogledalo. 23.15 TV dnevnik.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
NAROČILNICA
Naslov: kraj, ulica, hiš. št

Datum:
Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, 89S00 MURSKA SOBOTA, Titova 2S.
STRAN 21
VESTNIK, 20. APRILA 1989
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M SOBOTA od 21. do 27. apr. 1989
21.	apr. ob 18. uri amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA, IV. del.
21.	apr. ob 20. uri amer, erot film IZJEMNA ŽENSKA - TRDA EROTIKA. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
23.	apr. ob 16. in 18. uri amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA, IV. del.
23.	apr. ob 20. uri amer. erot. film IZJEMNA ŽENSKA - trda erotika.
24.	apr. ob 18. in 20. uri amer. kom. IZGUBLJENI ARTHUR. LISA MI-NELLI IN DUDLEY MOORE STA ODLIČNA V TEJ LJUBEZENSKI ZGODBI PLAJBOJA IN REVNEGA DEKLETA. STEVE GORDON JF POSKRBEL ZA PRAVO ZABAVO.
25.	apr. ob 20. uri amer, grozljivka MUHA.
26.	apr. ob 18. in 20. uri amer, grozljivka Muha.
27.	apr. ob 18. uri amer, glasb, film (najstniška kom.) MODERNA DEKLETA. PRAVŠEN FILM ZA MLADE! V NJEM JE DOVOLJ GLASBE IN RAZGIBANEGA ŽIVLJENJA TREH MLADIH AMERIČANK -ZABAVNA IN PRIVLAČNA ZGODBA!
27.	apr. ob 20. uri amer, film VELIKO MESTO. ODLIČNA STA MATT DILLON IN T. LEE JONES! GLAVNI JUNAK JE RAZPET MED NEMORALNIM ŽIVLJENJEM KOCKARJA IN POŠTENIM SVETOM!
KINO ŠALOVCI
22.	apr. ob 20. uri amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA IV. del.
22.	apr. ob 2130. amer. eroL film IZJEMNA ŽENSKA. GLEDALCEM DO 18. LETA NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
Prodam
CSn MOTORNA ° VOZILA
prodam
126 P, letnik 1987, prodam. Melinci 97 a. M-l 102
OPEL ASCONO 1.6 S šport, letnik 1984, prodam. Lucova 37. M-1064 ZASTAVO 128, letnik 1984, prevoženih 25.000 km prodam. Tel.: (069) 73-272. M-1153
LADO 1200 KOMBI, letnik 1983, dobro ohranjeno, prodam. Gerlinci 28. M-l 154 ' '
RENAULT 4 ugodno prodam. Ko-rovci 12 a. M-l 155
Z 850, staro 6,5 leta, popolnoma obnovljeno, prodam. Tel.: 21-958. M-1166
RENAULT 4 GTL, letnik 1987, prodam. Informacije v soboto in nedeljo: Gy urica, Petišovci, Potočna 2. M-1167
MOSKVIČ KARAVAN, letnik 1980 prodam. Tel.: 77-751. M-1173
DOM NA GORIČKEM PINDŽA, ANTON JA-KOŠA, GORNJI PETROVCI vabi na obisk vsak dan od 12. do 24. ure, razen ob sredah, ko je lokal zaprt.
PETKE, SOBOTE in NEDELJE lahko preživite ob prijetnih zvokih ansambla HAPY END.
VABLJENI
ZASTAVO 101, lahko tudi po delih, in električni štedilnik prodam. Tel.: 78-771. M-l175
OPEL REKORD 1700, letnik 1973, registriran do 26. 12. 1989, prodam za 900 SM. Silva Antonič, Pušča 5, 69000 M. Sobota. M-1177
VESPO PX 200 E, letnik 1987, prodam. Tel.: 21-908. M-1184
OPEL REKORD 1700, registriran do novembra 1989, ugodno prodam. Karel Krajcar, Panonska 46, Beltinci. M-1188
OPEL KADET B, prodam. Franc Štiblar, Mladinska 66, Bakovci. M-1198 DIANO 6 L, domače vino in hladilnik prodam. Tel.: 22-608. M-1203 RENAULT 4 TL, L 1977, v odličnem stanju, prodam. Naselje Prekmurske brigade 16. Murska Sobota, popoldan. M-1206
OPEL REKORD D KARAVAN DIZEL prodam. Tel.: 22-979. M-1208 FIAT 126 P prodam. Murnova 2, Krog, Tel.: 26-128. M-1214
JUGO 45 A, L 1986, prodam. Krog, Plečnikova 41. M-1163
TOMOS ELEKTRONIK E 90, 1. 1979. prodam. Tel.: 26-579. M-1181
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič,
Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Eory, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za I. polletje 1989 je 50.000 dinarjev, za delovne organizacije 100.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
JUGO in pohištvo za otroško sobo ter hladilnik prodam. Anica Čarni, Beltinci, Panonska 97 ali tel.: 71-640. M-1202
ŠKODO 105 L, prevoženih 43.000 km. prodam. Mlajtinci 2 ali tel.: 48-587. M 1216
ŠKODO 110 L prodam. Tel.: (069) 77-762. M 1215
MINI MORIS 1000. letnik 1971 prodam. Tel.: (069) 75-993. LE-19623 126 P, letnik 1980, z novim motorjem, in sobne zvočnike, 40 W. prodam. Nevedn Pohajda, Tomšičeva 1/V, Lendava. L E-19622
ZASTAVO 126 P, letnik 1977, registrirano do februarja 1990, in moped TOMOS KOLIBRI 14 TLS, letnik 1973, prodam. Tel.: (069) 75-746. LE-19620
ŠPORTNO OPREMLJEN TOMOS BI 50 nujno prodam. Tel.: 87-274 do 15. ure ali Prešernova 14, Ljutomer, ali tel.: 81-168 — popoldan. IN-17209
ŠKODO, 1. 1976, ugodno prodam. Janko Škileč, Banovci 24, 69241 Veržej ali tel.: 87-339. IN-17208
ALFA SUD, 1. 1977, ugodno prodam. Koroša, Križevci pri Ljutomeru 50. IN-17207
FIAT 750, vozen, ugodno prodam. Janko Slavič, Grabe 17, Križevci pri Ljutomeru. IN-17203
CITROEN prodam ali zamenjam za manjši avto. Tel.: (069) 78-227. M-1218
RENAULT 4, star 11 let. registriran do decembra, ugodno prodam. Gan-čani 72. M-1221
DVA MOSKVIČA (enega po delih) ugodno prodam. Vaneča 71. M-1224 ZASTAVO 101, v dobrem stanju, prodam. Tel.: 78-620. M-I226
APN 6 ugodno prodam. Velika Polana 183 ali tel.: 70-652. M-1227
AUDI 100, letnik 1985, karamboliran, prodam. Ogled od 17. ure naprej: Janez Lopert. Oktobrske revolucije 9, 69000 M. Sobota. M-I229
FIAT 127 SPECIAL. I. registracija
VI. 1984, garažiran, prevoženih 30.000 km, prodam. Tel.: 22-453. M-1231
RENAULT 16 TL, 1. 1972, neregistriran, prodam. Tel.: 77-814. M-1232 JAVO 350 prodam. Križevci 204. M 1233
KADET 1. 3. LS, L 1985, ugodno prodam. Lipovci 90. M-1235
OPEL REKORD 1700. prodam. Leopold Štefanec. Krajna 31. M-1236 DIANO, staro 10 let. v dobrem stanju, prodam. Stanislav Ferenčak, Odranci, Ravenska 81. M-1240 OPEL MANTA, obnovljen, gume, 4 kose 165/13 s platišči, in avtoradio z zvočniki naprodaj. Tropovci, Kolesarska 75. M-1243
ZASTAVO 750 LE, letnik 1985, prodam. TeL: 22-495. M-1245
LADO 1200 S, prodam. Ogled od 16. do 20. ure v Puconcih 9 d — Urbančič. M-1246
FIAT 750 LE, letnik 1980, prodam. Dolnji Lakoš 87 d. LE-19628
GOLF letnik 1981, prodam ali zamenjam za manjši avto. Halabarec, Trg Ljudske pravice II, Lendava. LE-19629
LADO RIVO, letnik 1987. prodam. Mostje 59, P. Lendava. LE-19630 VIVO, v celoti ali po delih, prodam. Črenšovci 122. M-1251
ZASTAVO 101, letnik 1980, ohranjeno, prodam. Dolenci 28, 69204 Šalovci. M-1252
GOLF DIZEL, letnik 1983. prodam. Ogled po 17. uri: Gregorčičeva 7, M. Sobota. M-1253
126 P komplet ali po delih prodam. Murski Črnci 18. M-1259
JUGO KORAL 55. star 8 mesecev, 5 prestav, prodam. TeL: 77-158. M-12060
GOLF dizel, 1983, novi motor, in kadeti 1.3, L 1987, prodam. Naselje Veljka Vlahoviča 7. M-1261
R 4 GTL, letnik 1982, prodam. TeL: 71-147 po 15 uri. M-1265
PONY EKSPRES, malo rabljen, pro-, dam. Tudjan, Stara 10, M. Sobota. M-1266
CX PALAS, neregistriran, nujno prodam. D. Bistrica 92. M-1267
FIAT 126 P, letnik 1982, prevoženih 44.000 km, prodam. TeL: 70-431. M-1269
BMW, letnik 1980, in Z 101, lahko tudi po delih, prodam. Borut Flisar, Martjanci 74. M-1271
RENAULT 4 TL, letnik 1978, kleparsko obnovljen, prodam. TeL: (069) 82-030. IN-17222
ZASTAVO 750, letnik 1980, in PEUGEOT 304, letnik 1972, prodam.
C ven 6, Ljutomer ali tel.: (069) 81-583. M-17221
GOLF J, letnik 1979. cena 23 milijonov, prodam. TeL: (069) 81-300. IM-17220
FORD TAUNUS M 17. karavan 1500, dobro ohranjen, in ford tranzit 2000, kombinirano vozilo s šipami, dobro ohranjen, ugodno prodam. TeL: (069) 81-798. IN-17213
JUGO 45, letnik 1984, v ddbrem stanju, prodam. Andrej Maroša, Beltinci, Kajuhova II. M-1275
MOPED ATX 50, nov, nevozen (10 odstotkov ceneje), in GOLF, letnik 1979, nemški, prodam. Informacije po telefonu: 23-804. M-1277
ŠKODO 105 L, letnik 78/10, ugodno prodam. Malačič, Noršinci 3 a, ali tel.: 48-599 — popoldne. M-1278 126 P, letnik 1981, prodam. Tel.: (069) 24-146. M-1283
GOLF JX, BENCIN prevoženih 27.000 km, prodam. Tel.: (069) 21-691. M-128
126 P, letnik 1987, prodam. Melinci 97 a. M-1102
LADA 1200 karavan, letnik 1980, prodam. Žižki 45. M-1143
AUDI 80 CL, DIZEL, I. 1984, kombi Z 850, I. 1982, in KOMBAJN ZMAJ 133, letnik 1985, z adapterjem za koruzo prodam. Bojan Stamper, Urban 2, p. Strigova. M-OP
REKORD 20 S, letnik 1982, ugodno prodam. Tel.: 26-638. M-1286
LADO 1600, letnik 1980, prodam. Tel.: 74-857. GR-18760
BMW 316, star 4 leta, prodam. Franc Grah, Černelavci, Zadružna 8, ali tel.: 23-109. M-1287
LOKAL V LENDAVI (prejšnji kmečki turizem), 500 m od hotela Lipa, dam v najem (069) 70 169.
FIAT 131 MIRAFIORI, R 12. smre kove plohe 8 cm, 5 ccm, in trdi tervol prodam: Celec, Tel.: 24-929. M-1201 AVTO 126 P. letnik 1978, ugodno prodam. TeL: 73-594. M-12292 FORD ESCORT 1100, letnik 1979, prodam. Dokležovje 15 po 15. uri. M-1293
GOLF, 1. 1977, z obnovljenim motorjem, prodam. TeL: 74-904, popoldne. -GR-18761
MOTOR BT 50, star 2 leti, prodam. TeL: 74-335. GR-18762
GOLF, 1. 1977, na novo registriran, nemški, prodam. Embreuš, Dragotin-ci 26, p. Videm ob Ščavnici. GR-18764
ŠKODO 100, letnik 1976, tehnično brezhibno, prodam za 5.500.000,— din. Tel: 60-513. GR-18766 ZASTAVO 750, letnik 1979, registrirano do marca 1990, prodam. TeL: 74-731 int. 65 - Benko od 7. do 9. ure. GR-18770
ZASTAVO 101 KONFORT, 1. 1981, prodam. Vinko Kokolj, Mele 4, p. Radenci. M-1298
ARANŽMAJI ZA RAZNE PRILOŽNOSTI
VENCI, POROČNI IN DARILNI ŠOPKI
BOGATA IZBIRA LONČNIC MODEREN NAČIN ARANŽIRA NJA
SALON CVETJA CIPOT, GRAJ-
SKA 4 a, MURSKA SOBOTA.
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
prodam"
KMETIJSKA MEHANIZACIJA SOD ZA GNOJNICO, 1200 I, in plu ge batuje, 12-colne, prodani. Jože Kuhar, Mladinska 72, Bakovci. M-1158 MOTOKULTIVATOR gorenje s pri ključki prodam. Tel.: 21 091, po 19. uri. M-1162
TRAKTOR IMT 539 prodam. Turnišče, Mladinska 15. M-1164
TRAKTOR STEYR 180 prodam. Lipa 131. M-1165
BRANE, PLUGE, ŠKROPILNICO, prevozno, enofazni elektromotor, 1,5 KW, z jermenico, motorno žago hus-quarna, opeko 1500, MODUL, mreže, CIRKULARKE, reporeznico in električno gradbeno omaro prodam. Pečarovci 34 ali tel.: 24 832 od 10. ure naprej. M-1170
OBRAČALNIK SIP, slamoreznico 10 col in avto PEUGEOT 204, nevozen, registriran do oktobra prodam. Murska Sobota, Aškerčeva 5, ali teL: 23 151. M-1176
NOVE BLATNIKE za traktor DEUTZ in lok prodam. Gerlinci 101. M-1180
DVOREDNI IN DVOBRAZDNI PLUG za KORUZO, OLT, prodam. Tel.: 77 053. M-1182
TRAKTOR STAYR 30 KS z jermenico in parcelo za počitniško hišico prodam. Naslov v upravi lista. M-1192
DEUTZ 48, sejalnico OLT, štirired-no, in mlado plemensko kravo prodam. Lipovci 193. M-1196
OBRAČALNIK PANONIJA, malo rabljen, prodam. Križevci v Prekmurju 58. M-1207
MOTOKULTIVATOR GORENJE, SPECIAL, IN ROTACIJSKI PLUG prodam. Tibaut, tel.: 22 061. M-1210

GOSPODINJE!
Ce vam zamrzovalna skrinja toči vodo ah ledeni, pokličite
IZOLACW3KI SERVIS
F. Hajdtajak,
Gomp Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu
Naročniki in bralci Vestnika imajo z oglasom I O-odstotni popust.
MAGIRUS DEUTZ 232, letnik 1976, prodam. Tel: (069) 82 022. IN-1706 DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG, 12 čolni, in slamo v balah prodam. Naslov v upravi lista. M-1237
SEJALNICO ZA KORUZO, 4-vr-stno, OLT, prodam. Vagner, Sebebor-ci 76, ali tel.: 48 054. M-1247
TRAKTOR IMT 539 z 275 urami prodam. V račun vzamem dobro kravo. Gorica 57, p. Puconci. M-1250 TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 0648, star 4 leta, 1300 delovnih ur, prodam. Abraham, Šalovci 10. M-978 MOTOKULTIVATOR GOLDONI s koso prodam. Marjan Sagaj, Železne Dveri 17, Ljutomer. M-17219
ENOOSNO PRIKOLICO, 51, zelo ugodno prodam. Tel.: 87 197, popoldan, ali Gozdna 22, Veržej. M-1248 TRAKTOR DEUTZ, 62 KM, kabina, kompresor, 200 ur, ugodno prodam (možnost posojila). G. Petrovci 39. M-1268
TRAKTOR FERGUSON, KS (angleški), rabljen, v dobrem stanju, prodam. Tel.: 78 626. M-1288
NOVOL---------------
NA KAKOVOSTNEM UVOŽENEM MATERIALU IZDELUJEMO VSE VRSTE FOTOGRAFIJ ZA NAGROBNE SPOMENIKE.
MARJANA FUJS -DJUROVIČ
Borova vas 24
MARIBOR
SADILNIK 4 redni, IMT, in obračalnik za seno PANONIJA, nerabljena, in barvni televizor gorenje na daljinsko upravljanje prodam. TeL: 78 632. M-1295
posesti
V Moščancih prodam parcelo površine okrog 35 a z možnostjo graditve hiše. Informacije po telefonu 23-122 ali zvečer 26-469. M-1057
HIŠO z gospodarskim poslopjem na 3-arski parceli prodam. Markovci 8, Šalovci. M-1168
ZAZIDLJIVO PARCELO v Filovcih — Gaj prodam. TeL: (061) 311-344, int. 45 - Neva. M-1189
DVA TRAVNIKA na kupšinskem pri Ledavi, 60 arov, oddam v najem. Dolina 28, Puconci. M-1191
GARSONJERO, 32 m\ v Murski Soboti prodam. TeL: 71-632. M-1159 PARCELO NA KUKEČU 36 s staro hišo, elektriko in gradbenim dovoljenjem, videorekorder in talni ladijski pod prodam. Mladinska 19 a, M. Sobota. M-1258
GRADBENO PARCELO v Rakičanu prodam. TeL: 21-085, zvečer. M-1284 HIŠO V SELU, njiva, sadovnjak, južna lega, prodam. Varga, Kocljeva 2, Murska Sobota, tel.: 22-040. M-MM
prodam
KRAVI, breji, prodam. Jurij 27 ali tel.: 78 682. M-1230
KRAVO, staro 10 let, brejo 8 mesecev, prodam. Gančani 24 a. M-1257 KRAVE po izbiri, škodo 100, registrirano do marca 1990, predsetvenik ugodno prodam. Bakovci, Zvezna 9 ali tel.: 76 143. M-1263
BREJO KRAVO, kontrola A, prodam. Mačkovci 14. M-1270
AGRARIACOOP ZAGREB AGROMARKET LJUTOMER Miklošičev trg 1
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo kamp prikolice IMV ADRIA 500 in šotorskega krila JADRAN.
IZKLICNA CENA 1.000.000,- din Ogled v poslovalnici AGROMARKET LJUTOMER, Miklošičev trg 1, v torek, 25. aprila 1989, ob 10. uri. Dražba bo 25. aprila 1989 ob 11. uri.
Udeleženci dražbe so dolžni pred njo položiti 10 % varščino.
Prikolica in šotor se prodaja po sistemu videno — kupljeno.
BREJO SVINJO prodam. Žižki 70.
M-H7I
MLADO BREJO KRAVO ugodno prodam. Marija Zemljič, Kobiljščak 7, Radenci. M-l I99
prodam
SUHE SMREKOVE DESKE, 2 cm, in hrastove plohe, suhe, 5 cm, prodam. Karel Fekonja, Stanetinci 43, Videm ob Ščavnici. M-l 160 BALIRANO SLAMO in seno prodam. Tel.: 23 985. M-l 169
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, stare 16 tednov, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah.
Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci 38, telefon: (069) 24 393.
KOPALNO KAD, lito, prodam. Tel.: 25 040. M-l 174
zdrave Čebelje družine na
AŽ satih prodam. Bemjak, St. Rozmana 4, M. Sobota. M-l 179
NESNICA, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, stare 16 tednov, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah.
Naročila sprejema in daje vse informacije: JOŽE VERBAN, gostilna, TROPOVCI, JORDAN 44, telefon: (069) 46-015.
BAS KITARO FENDER - JAZZ BAS prodam. Tel.: 48 458. M-l 187 20 naseljenih AŽ panjev, zdravstveno pregledani, prodam. Ključarovci 30, p. Križevci pri Ljutomeru ali tel.: 87 646. M-l J90
VEČJO KOLIČINO SENA, traktorske gume 9,5—24, orgle elka X 50, klarinet amati special prodam. Turnišče, Prvomajska 16, ali tel.: 72 048. M-l 195
PLOČEVINASTO GARAŽO, 2,80 x 6 m, rabljeno, ugodno prodam. Beltinci, Panonska 36.
M-1201
PLOČEVINASTO MONTAŽNO GARAŽO prodam. Informacije po te!.: 23 710 - popoldan. M-1211 STREŠNO OPEKO BIBER ugodno prodam. Aleksander Horvat, Do-manjševci 74, ali teL: 77 853. M-1200 GIPS PLOŠČE, 125 x 250 (17 ko-sov), in leseno lopo, montažno, 4 x 8 m, prodam. Dolnji Lakoš 67.
LE-19621
DVA KAVČA IN FOTELJA, šivalni stroj bagat-slavica 555, kopalno litoželezno belo kad, 120 cm, prodam. Tel.: od 18. do 20. ure: 26 778.	'
M-1220
ELEKTRONSKE BOBNE SIMMONS SDS 9 in ritem aparaturo ya-maha R x 11 ugodno prodam. Ivan Marič, Odranci, ali tet: 70 049.
M-1223
RABLJENA OKNA, sobna vrata, vhodna vrata, radiatorje in dve kopalni kadi prodam. TeL: 23 795 ali 22. aprila v Markišavcih 36 a. M-1225 BARVNI TV, uvožen, star 1 leto, ekran 36 cm, daljinsko upravljanje, priključek za video, ugodno prodam. Rojko, Lendavska 23 b, M. Sobota.
M-1234
BARVNI TV GORENJE prodam. Vinkovič, Prekmurske brigade 2, ali tel.: 24 189. M-1238
ELEKTRONSKO KRETNICO
EV 2/3 stezno, prodam. Tel.: (069) 76 328. M-1239
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, uvožen, prodam. Lipič, Mojstrska I, M. Sobota. M-1242 NOSILCE 6 m, tridelne brane, garažna vrata, rau kombi, 1,80 m, prodam. Rogan, Nuskova 58. M-1244 UVOŽEN OTROŠKI VOZIČEK in ženski usnjeni kombinezon, št. 38, prodam. M-2349
DOLGO BELO OBLEKO (BUTIK IRIS) za 9 let staro deklico prodam. TeL: 81 330 — popoldan. M-17218 PEČ FERROTERM. 35.000 ccal (z bojlerjem), novo, prodam. TeL: (069) 81 933. IN-172I2
SPALNICO IZ MAHAGONIJA pro dam. TeL: 81 850, dopoldan, ali 81 763, popoldan. IN-172II PRALNI STROJ PS 306 GORENJE, nov, prodam. TeL: 77 814. M-1232
TELEVIZOR GORENJE, čmo-beli, star 3 leta, prodam. Koren, Št. Kovača 97, Turnišče. M-l274
BARVNI TELEVIZOR GORENJE MARATON, ekran 66 cm, star 2 meseca, odlično ohranjen, prodam. — Možno plačilo s čeki v dveh obrokih. Janez Hak. Dobrovnik 244. M-1280
RAZTEGLJIV KAVČ, dva fotelja in mizo prodam. Kuharjeva 14, M. Sobota. M-1254
SEMENSKI KROMPIR prodam.
Moščanci 22. M-1255
PETSTOPENJSKO TRIFAZNO vodovodno črpalko 1801 s hidroforom ugodno prodam. Tel.: 60 513.
GR-18767
OTROŠKI VOZIČEK in stajico prodam. Litrop, Lendavska 17 c, M. Sobota. M-1262
HIDROIZOLACIJA VLAŽNIH ZIDOV
HIDROIZOLACIJO VLAŽNIH ZIDOV, brez podkopa-vanj in rušenja, ampak z vrtanjem in injiciranjem, izolacijo kletnih in drugih prostorov pred vodo, drenaže in izolacijo ravnih streh ter zunanjo izolacijo temeljev in podzemnih delov objektov — naredi
JANEZ HAK
69223 DOBROVNIK 244
Sobe
SOBO v Murski Soboti ali okolici iščem. Bernarda Smodiš, Odranci 151. M-1212
ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani oddam za I leto. Tel.: (069) 22-514. M-1256
MLINSKI VALJ (»valcl«), enojni, 40—48 čm, kupim. Tel.: 77-751. M-1173
ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE. Posredniška trgovina Žerovinci, tel.: (062) 714-113, delovni čas od 11. do 16. ure. IN-I7180
RABLJENO SOBNO OMARO KUPIM. Tel.: 26-283. M-1272
Zaposlitve
KERAMIČARJA z delovnimi izkušnjami zaposlim. Klar, Ivanci 66, ali teL: 76-340. M-1197
NATAKARJA ali natakarico zaposlim. Bistro AMADEUS, Lendava, ali teL: 75-334. M-1204
VARSTVO za 15-mesečnega fantka (otroško negovalko) ali do 40 let staro žensko iščemo. Izredni pogoji. TeL: (069) 22-992. M-1209
ZAPOSLIM DELAVCE IN DELAVKE v pralnici perila ter pri regeneraciji plastike. Informacije v soboto od 7. do 10. ure: Angela Kolosovski, -Jamna 14, Videm ob Ščavnici. M-1228 VEČ ZIDARJEV in delavcev pri zidarjih takoj zaposlim. Delo ves dan. Samsko stanovanje zagotovljeno. Možnost zaslužka pod I. do 4.000.000.— pod II. pa do 3.200.000.— din. Informacije po teL: (061) 447-155 ali Ljubljana, Avsečeva 21. M-OP
KV strojnega ključavničarja ali stru- -garja sprejmem. Metalizacija Kofjač, (069) 21-265. M-1264
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 29146-8, izdane pri H KS Pa-nonka v Murski Soboti na ime Marjan Gomboc, Gerlinci 67. M-l 157 MOŠKI, star 41 let, brez obveznosti, z manjšo kmetijo, dobro urejen, želi spoznati žensko od 30 do 40 let, lahko zaposleno in z enim otrokom. Oglas naj vas ne moti, zato oddajte svoj naslov v uredništvu pod šifro: OSAMLJEN. M-l 183
IZJAVLJAM, da Elemer Kiralj, stanujoč v Gornjem Lakošu 50, nikogar ne sme vzeti na stanovanje in ne sme prodati nepremičnin, dokler sodišče ne konča razpravo, ker ni sam lastnik. Ana Kiralj, Mohorjeva 3, Lendava. LE-19619
PREKLIC!
PREKLICUJEM VELJAVNOST hranilne knjižice št. 22977/3, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota, Vladimir Kovačič, Pečarovci 2. M-1217
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala CPŠ, smer strugar, izdanega L 1979 na ime Stanko Recek, Veče-slavci 92. M-1219
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 22707-4, izdane pri H KS, KZ Panonka M. Sobota. Roland Horvat, M. Sobota, Gregorčičeva 55. M-1241
STRAN 22
VESTNIK, 20. APRILA 1989
br	OD 7. DO 15. URE,
V SOBOTO
PA OD 8. DO 12. URE.
Zaman je bil tvoj boj.
zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Tiho, brez slovesa nas je v 67. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Jože Frumen
iz Petanjec 59
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence, šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in GD Petanjci.
Zahvala kolektivom KG Rakičan, Avtoradgona TOZD Transport, Mura M. Sobota, Moda G. Radgona, Potrošnik TOZD Preskrba ter kolektivu strežbe Hotela Radin.
ŽALUJOČI: žena in sinovi z družinami
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem vsem, ki so spremljali mojo sestro
Ireno Fašinger
na njeni zadnji poti, sočustvovali z mano in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujem zdravnikom in strežnemu osebju infekcijskega oddelka soboške bolnišnice, g. duhovniku in pevcem.
ŽALUJOČA SESTRA GIZELA
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, praprababica in sestra
Barbara
Tratnjek rojena Prendl iz Gaberja 133
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, sovaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, prispevali za svete maše ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu Kozarju in g. župniku Krampaču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Gaberje, 31.3. 1989
ŽALUJOČI: sinovi Štefan, Franc in Karel z družinami, vnuk Jože z družino ter brata Ivan in Matija z družinama
V 74. letu starosti nas je po krajši in težki bolezni nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in sorodnik Jože
Emberšič
iz Trdkove
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
I- 	.m ki Ste nam v težkih trenutkih kakorkoli
P^teljem m znance^
pomagali,, nam izre velikem številu pospremili na nje-vence in šopke ter ga v tako vel
govi zadnji poti.
.,	... nncrebni obred, pevcem za odpe-
Posebna hvala g. župni u	Sukiču za poslovilne be-
te žalostinke in predstavniku KS tov. o
sede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat
iskrena hvala!
. u- Frika z možem Jožetom, vnuk
___________
Spet vrnila se je k nam pomlad, ptički veselo žgolijo, rože lepo cvetijo, ljubi moj očka tam v hladnem grobu spi in nikdar vrnil se ne bo.
V SPOMIN
24. aprila mineva pet žalostnih let, odkar ni več med nami našega nadvse dobrega in skrbnega
Ludvika Novaka
šoferja iz Kuštanovec
Zakaj si umrl, dragi očka moj? Bil si še tako mlad. Tako zelo te pogrešam in potrebujem. Moje malo srce te bo nosilo vedno v spominu. Tvoja mala Anita.
Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate in se ustavite pri njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in prinašate rože.
ŽALUJOČI VSI, KI SMO GA IMELI RADI
ZAHVALA
31. marca je prenehalo biti srce dobre mame, sestre, babice in prababice
Cvetje naj ji grob krasi, ker je več med nami ni.
Kristine Gider
roj. Titan iz Vanče vasi
Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje in za svete maše ter izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, ji pripravili tako lepo slovo, jo obiskovali in skrbeli za njo v zadnjih letih njenega življenja.
Posebna hvala g. duhovniku za prelep obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku krajevne skupnosti, pogrebcem iz Vanče vasi, kolektivom internega oddelka v Rakičanu, Pomurskega tiska — tozd Kartonaža, osnovne šole in vrtca iz Kroga ter osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin, hčerke, brat z družinami, vnuki, pravnuka ter drugo sorodstvo
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
Terezija Gergar
iz Andrejec
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebno hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka, posebno dr. Koltajevi. Zahvaljujemo se tudi vsem sodelavcem SGP Pomurje in SCT.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: vsi, ki smo te imeli radi
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Z neizmerno bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Emerik Sukič
roj. 28. 9. 1921 iz Vidonec 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste ga med njegovo hudo boleznijo obiskovali v tako lepem številu, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in nas bodrili. Zahvaljujemo se za darovane vence, cvetje in maše.
Posebna hvala kirurškemu oddelku v Rakičanu za pomoč in lajšanje njegovih bolečin, še posebej dr. Arpadu Norčiču in drugemu osebju. Lepa hvala zdravniku in sestram Zdravstvenega doma Grad za pomoč na domu, duhovniku za pogrebni obred pevcem za odpete žalostinke, tov. Kuzmičevi za poslovilne besede ob odprtem grobu, Gasilskemu društvu Vidonci, Zvezi borcev ter godbi na pihala.
ŽALUJOČI: žena, hčerke, sinovi i. družinami in drugo sorodstvo
Odšel si brez slovesa v večno domovanje.
V SPOMIN
Mineva tretje leto žalosti, odkar je usoda odtrgala od nas dragega sina in brata
Srečka Fujsa
iz Mlajtinec
Zelo te pogrešamo, ostal nam je lep, večni spomin nate. Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu in obiskujete njegov prerani grob.
MAMA IN BRAT Z ŽENO
Tiho teče voda in šumi in nam poje pesmico, da te nikoli več ne bo videlo naše oko.
V SPOMIN
8. aprila je minilo leto, odkar smo izgubili drago hčerkico, vnukinjo in sestrico
Andrejko Jona
Andrejko Jona iz Gomilice
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje.
VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Na grobu tvojem temnem, ranem solza padla je na tla, bolezen kruta, mučna, težka iztrgala te je izmed nas.
N SPOMIN
17. aprila je minilo 30. leto, odkar je ugasnilo mlado življenje najini zlati mami
Mariji Rajbar
roj. Kerčmar iz Moravskih Toplic — Cuber
Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in počastite njen spomin. Hvala!
Žalujoča: sinova Geza in Franc z družinama
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
6. aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je nepričakovano, brez slovesa v komaj 50. letu starosti, zapustil naš dragi mož, sin, oče in dedek
Mirko Antolin
iz Ižakovec
Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja samo velika praznina v našem domu in naših srcih, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
TVOJI NAJDRAŽJI
Ko sem še živela, ljubila sem vas vse. zdaj, ko me več ni, ljubite me v spominu vi.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica
Julijana Cvetko
iz Bokrač
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob strani'in kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali ter darovali vence in cvetje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Štefanu Žganjarju za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Bokrači, 23. 3. 1989
Žalujoči: hčerke Helena, Julijana, Angela, Vera z družinami, sin Ivan z družino ter vnuk Jožko z družino in vsi drugi vnuki in pravnuki
VESTNIK, 20. APRILA l 989
STRAN 23
v besedi in sliki
SOBOŠKI RDEČI KRIŽ JE DOBRO
DELAL
Soboška občinska organizacija je imela prejšnji teden programsko volilno-konferen-co, na kateri so izvolili novo predsedstvo, pregledali štiriletno delo in sprejeli program za naslednje štiriletno obdobje.
Iz obsežnega dela občinske organizacije in aktivistov moramo omeniti solidarnostno akcijo zbiranja in delitve pomoči prizadetim po neurju na Goričkem ter to, da so s solidarnostnim denarjem Rdečega križa Slovenije samohranilki Valeriji Žohar z osmimi otroki zgradili hišo. Organizirali so tudi številne tečaje, tako prve pomoči za bodoče voznike, za nego bolnika, dojenčka in matere. Pripravili so tudi predavanja, veliko truda so vložili v pridobivanje krvodajalcev ter razširjali zdravstveno vzgojno literaturo. Dobro so delali tudi mentorji organizacij Rdečega križa v šolah, saj so mladi za svoje delo ter litaraturne in likovne stvaritve dobiti številna priznanja.
Po poročilu je bila živahna razprava. Predstavnik od Grada se je vsem zahvalil za solidarnostno pomoč, Janko Horvat je menil, da transfuziolo-ški oddelek mora dobiti nove prostore, Jože Stvarnik je poudaril pomen krajevnih organizacij, Angela Žalig je rekla, da je prva naloga organizacije tudi varstvo okolja. Na koncu pa se je oglasila še Marija Zadravec, ki je pohvalila nekatere srednje šole, saj imajo precej krvodajalcev.
mh
LJUTOMER
POUDAREK NA USPOSABLJANJU ZEMLJIŠČ
Kmetijskozemljiška skupnost občine Ljutomer bo osrednjo pozornost v letošnjem letu namenila sodelovanju pri pripravah in izvajanju agrarnih operacij — s tem bo tudi uresničevala program usposabljanja zemljišč — vzdrževanju melioracijskih objektov, gospodarjenju s kmetijskim zemljiškim skladom, prometu s kmetijskimi zemljišči in varstvu le-teh, uveljavljanju preživninskega varstva kmetov in izdelavi agrokarte v občini. Tako bi lahko na kratko povzeli najpomembnejše naloge v programu dela te skupnosti.
Prva in osrednja naloga pa bo vsekakor uresničevanje programa usposabljanja zemljišč. Sodelovali bodo pri pripravah in izvajanju melioracije v drugi etapi na območju Kozarica—Virje, ki meri 480 hektarov. Prav tako bodo sodelovali pri komasacijah na tem območju. kjer bodo razdelili 950 hektarov zemlje.
Pripravili bodo tudi ureditveni načrt za kmetijska zemljišča na melioracijskem območju Kozarica H, ki meri 1080 hektarov, in sodelovali pri izvedbi melioracij v prvi etapi na tem območju na površini 550 hektarov.
Finančni načrt te skupnosti predvideva, da bodo letos zbrali 225 milijonov dinarjev, kar je 275 odstotkov več kot v lanskem letu. Kljub temu pa ta denar nikakor ne zadošča za vse naloge, oz. ga ni toliko, da bi se ta skupnost intenzivneje vključevala v kmetijsko zemljiško delo v občini Ljutomer.	D. L.
Približevanje domovini
Star je sedem let. Sprva je štel 30, zdaj čez sto članov. Februarja 1985 je bilo v blagajni natanko 968,50 šilinga, v zadnjih dveh letih pa so obrnili 108 tisoč šilingov. Ime mu je Slovenski športni in kulturni klub Triglav, pred tednom dni pa so njegovi člani v avstrijski štajerski deželni prestolnici opravili klubsko skupščino. Ob številnih kulturnoumetniških prireditvah, športnih igrah in tekmovanjih je omembe vredna »novost«, ki jo je v svojem referatu posebej omenil prejšnji in zdajšnji predsednik Triglava Ignac Jantelj iz Trnja: »Začeli smo vzpostavljati stike med posameznimi avstrijskimi in jugoslovanskimi podjetji, tačas predvsem v Pomurju, in upamo, da bo iz tega nastalo kaj koristnega.«
Ker smo se pred mesecem o graškem Triglavu in Triglavovcih kar
precej razpisali (gl. Vestnik, štev. 11/89, 23. marca, Nekaj več je v bograču in gibanici), naj le še dodamo, da je bilo na četrtkovi dobro obiskani skupščini med drugim poudarjeno, da naj otroci zdomcev ne pozabijo maternega jezika (uveden dopolnilni pouk slovenščine in srbohrvaščine!), naj bo sodelovanje med podobnimi klubi na avstrijskem Štajerskem še tesnejše, in da kaže pohvaliti tvorne stike kluba z generalnim
konzulatom SFRJ v Gradcu.
B. Ž.
Slovesno ob prazniku železničarjev
V počastitev 15. aprila so v vseh železniških organizacijah obudili spomin na veliko stavko vseh jugoslovanskih železničarjev. V noči s 15. na 16. april 1920 so z množično stavko opozorili vladajočo buržoazijo in oblast, da sta izkoriščanje in teror prešla vse meje. Na Zaloški cesti v Ljubljani je bilo nekaj dni pozneje streljanje na demonstrante in več železničarjev je izgubilo življenje. Tudi letos je bila osrednja slovenska proslava ob Zaloški cesti v Ljubljani, kjer so s ponosom obudili spomin na revolucionarne dogodke pred 59. leti in položili vence na grobnico padlih železničarjev. Podelili so tudi vrsto srebrnih in bronastih značk za dolgoletno zvestobo železnici; med njimi tudi nekaterim pomurskim železničarjem. Praznik so izkoristili tudi za več kulturnih in športnih srečanj, medse pa so povabili tudi upokojene železničarje.
M. Jerše
Kurirčkova pošta v Pomurju
Spominska znamenja iz narodnoosvobodilnega boja in skrivne kurirske poti v Pomurju so oziroma bodo te dni spet oživele. K nam je namreč prispela kurirčkova pošta. To pa je tradicionalna akcija slovenskih pionirjev, s katero obujajo spomin na partizanske kurirje in osvobodilni boj naših narodov in narodnosti. Medtem je kurirčkova pošta že prepotovala ljutomersko občino, zdaj pa jo prenašajo mladi kurirji v občini Lendava, ki jo bodo v ponedeljek (24. tega meseca)
predali vrstnikom v soboški občini.

J. G.
OBVESTILO
Obveščamo varčevalce Jugobanke — ekspoziture Murska Sobota, da bomo od 24. 04. 1989 do nadaljnjega poslovali za stranke:
ponedeljek—petek od 10. ure do 16. ure
ob sobotah od 08. ure do 11.
ure
Jugobanka ekspozitura Murska Sobota
DO Radenska, tozd Tovarna polnilne opreme je poslala DO Badel, tozd Jamnica za polnilni stroj poševni zobnik s 576 zobmi. Zobnik velikan s premerom kar 3.589,5 mm je izdelal kooperant — strojni ključavničar Marjan Mulec iz Veržeja s sodelavci. To je doslej največji zobnik v Jugoslaviji, izdelan pri zasebniku. Tako je Tovarna polnilne opreme privarčevala Jamnici znaten del deviznih sredstev. Marjan Mulec je ponovno dokazal, da je velik strokovnjak. Fotografija pove vse — zgornji zobnik ima samo 48 zob in je nasproti velikanu
komaj opazen.
Dani Mauko
Lendavčani
pokalni prvaki
Na finalnem pokalnem šahovskem srečanju na območju Pomurja je Zlatorog iz Lendave premagal Radensko Pomurje z 2,5:1,5 točke. Zmage so dosegli: Gerenčer in Žilavec za Lendavo ter Kovač za Radensko Pomurje. Remizirala sta Božič in Hari. Mladinci Lendave pa so premagali Radensko Pomurje z 1,5:0,5 točke. Za Lendavo je zmagal Gruškovnjak, remizirala pa sla Ivanec in Kelemen. Tako sla ekipi Lendave postali pomurska pokalna prvaka.
J. Gerenčer
»Mladih ne pustim zraven, bi si lahko še kaj naredili!« je v šali pripomnil Tibor Šavel iz Puconec, ko smo ga povprašali, ali ni to prevelik zalogaj zanj in če ne bi raje počakal na mlade in njihovo pomoč. Pa nas je prepričeval (tudi prepričal), da mu bo že sam kos in da ga bo >razstavil< v enem dnevu. »Saj vidite, da sem ga že pošteno obdelal!« je še dodal.
EKOLOŠKA IZVIDNICA V POMURJU
SEMINAR ODPADEL
Prejšnji teden smo prejeli nevsakdanje sporočilo (kajti le redko se primeri, da je odpovedan kak seminar ali posvet), da odpade seminar o turizmu v Radencih, oziroma da ga prestavljajo na oktober. Radenci so (bili) središče dogajanja na teoretičnem področju, tukaj so se sprečevali jugoslovanski in mednarodni turistični strokovnjaki. Je krivo trenutno politično dogajanje na jugoslovanskem prizorišču, težave v turističnem poslovanju ali spoznanje, da seminarji ne bodo prinesli rešitev — seminar Integracije v evropskem turizmu, ki bi moral biti 18. in 19. aprila, je prestavljen na oktober. Sef programa, Janez Pergar iz Kompasa, je napisal naslednje razloge:
— zapleti z letošnjo turistično sezono zahtevajo maksimalno angažiranje turističnih delavcev in bi se teže udeležili seminarja,
— novi Zvezni izvršni svet pripravlja spremembe zakonodaje, ki bodo vplivale tudi na turizem in jih trenutno še ne poznamo in
— zadržanost nekaterih ključnih predavateljev.
Mogoče je res bolje zaupati poznavalcu turističnih razmer in verjeti, da je bolje počakati, kot pa brezplodno razpravljati!
Vseeno pa nas motijo številna obvestila in poročila o turističnih seminarjih v Portorožu in Ljubljani. Ali ti razlogi veljajo le za nekatere kraje?	f,bp
Pritisk zoper divja odlagališča
Zatočišče ji je dal črenšovski taborniški odred Močvirski tulipan v domači osnovni šoli, kjer smo nad priložnostno, skrbno pripravljeno razstavo uzrli znano sporočilo: Nad murskim rokavom teče čas in lebdi klic močvirske ptice.
Dogajalo se je minulo soboto in nedeljo na ožjem območju Črenšovec, v strokovnem štabu (v njem Robert Špendl, Sandi Jerman, Jurij Kobal in Dragica
Horvat, načelnica odreda) pa nam je bilo pojasnjeno, da je namen »nastaviti kataster (evidenco) odlagališč odpadkov v Sloveniji, ki bi vsebovala vse za družbo pomembne dosegljive podatke. Ta podatkovna baza naj bi bila združljiva z drugimi geografskimi informacijskimi sistemi (GIS), uporabna v procesu planiranja (opredelitev razvojnih možnosti in omejitvenih dejavnikov) ter za konkretno dejavnost
Akcija Turističnega društva Murska Sobota
Polnočna
CISTO MESTO
Ta teden (od 17. do 23. aprila) poteka akcija Turističnega društva Murska Sobota, ki bi jo lahko imeli že za tradicionalno. Naše mesto — čisto mesto. Prav gotovo je tudi ta akcija zaslužna za tretje mesto Murske Sobote, ki ga je lani dosegla v tekmovanju slovenskih turističnih društev. Prav gotovo so k temu uspehu pripomogle tudi organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki se zavedajo, da je urejenost okolja zrcalo uspešnega vodenja, upravljanja in gospodarjenja.
Tako kot prejšnja leta so tudi letos poslali prijazna, a opozorilna pisma vsem sindikalnim organizacijam, poslovodnim in samoupravnim organom, predvsem v organizacije, kot so trgovine, mesnice, gostišča, kioski in druge prodajalne ali lokali, ki jih obišče veliko ljudi. Seveda bi bil učinek akcije še večji, če bi čistočo okolice upoštevali vodilni pri izplačevanju osebnih dohodkov.
Turistično društvo Murska Sobota je pripravilo tudi priročnik za vzdrževanje mestnega okolja, ki je lahko pripomoček in spodbuda pri urejanju okolja za lepši vi-
projekcija filma
dez mesta.
bbp
PESEM
V Gornji Radgoni bo namesto tradicionalne prvomajske in proslave pred dnevom Osvobodilne fronte — koncert. V domu kulture bo nastopil v torek, 25. aprila, ob 19.30 mešani pevski zbor Pro mušica iz Maribora, ki ga vodi Ivan Vrbančič, ženski pevski zbor Manko Golar iz Gornje Radgone, ki ga vodi Marjan Žula, in mešani pevski zbor Štefan Kovač if Murske Sobote pod vodstvom Tomaža Kuharja. Prvi bo zapel na sobotnem, tretjem, drugi pa nedeljskem, četrtem, koncertu. Srečanja zborov slovenskih pokrajin. Predstavili se bodo predvsem tisti pevski zbori, ki jim je domači in celo območni okvir že pretesen in bi radi svoje programske in izvajalske dosežke predstavili širše in se pomerili z drugimi. Prvi in drugi zborovski koncert je bil v Zagorju ob Savi, 15. aprila, velenjska pa bosta 22. tega meseca. Na vsakem koncertu bo nastopilo petnajst moških, ženskih in mešanih pevskih zborov, ki so jih izbrala območna združenja pevskih zborov. Teh je v Sloveniji devet, vključujejo pa se tudi slovenske kulturne organizacije v
RAIN MAN
Redko se zgodi, da imamo tudi v pokrajini ob Muri takojšnjo priložnost videti filme, ki so v svetovnem vrhu. Še ves sveži prihaja na platno lendavskega kina to soboto ob polnoči Dežni moč. kakor bi lahko prevedli z Oskarji ovenčani film Rain man. V naslovni vlogi nastopa Dustin Hoffman, ob boku Tomu Cruisu, razlog, da ju bomo videli šele ob polnoči, pa je večerna projekcija v Mariboru, od koder bodo film prepeljali po tamkajšnji predstavi. Upajmo, da bo zavzetost lendavskega filmskega delavca Enesa Prašiča poplačana z dobrim obiskom.
bb
§
M
; fi' 4
-o, K jg
*	b
pri negi krajine (sanacija).« Posebna delovna skupina imenovana Ekološka izvidnica pri Zvezi tabornikov Slovenije, se s tem ukvarja že od leta 1985, pri čemer sodeluje z Republiško konferenco ZSMS in Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora. Pred dvema letoma so se njeni predstavniki oglasili na problemski konferenci slovenske SZDL o ekologiji, energiji in varčevanju, letos pa naj bi se v podobnem slogu zgodila problemska konferenca o odlagališčih odpadkov. »Pravzaprav je naš namen dvigniti na noge ekološke izvidnike po vsej slovenski deželi. Dva tečaja za usposabljanje smo že opravili v Novem mestu in Izoli, zdaj smo v Crenšovcih, načrtujemo pa še tečaje v Kranju ih Velenju,« je bilo rečeno.
Ob vodstvu tokratne ekološke izvidnice se je zbralo 18 udeležencev, tabornikov iz tamkajšnjega kraja, Odranec, Bistrice, Lendave in celo Bakovec, ki so se dva dni usposabljali, zbirali podatke in popisovali odlagališča odpadkov. Divjih je na Slovenskem kakih 30 tisoč; kdo bi vedel za točno številko. »Nekaj malega smo že uspeli,« pravijo Špendl, Jerman in Kobal, »saj so v Cerknici eno takih odlagališč že uredili, pravkar pa to počnejo tudi v Radomljah.« Torej bi mogli izvidnico razumeti kot neke vrste skupino za pritisk, ki se namerava — kot smo zvedeli — vključiti v neodvisen ekološki inštitut, ki se te dni ustanavlja v Ljubljani. Še to: zbrane terenske podatke iz odredov, ki jim je temeljna prostorska enota popisa krajevna skupnost, bo posebna komisija računalniško obdelala in posredovala pristojnim organom — ne za v predal, marveč za
ukrepanje.
zamejstvu.
Po številu napov^j^nife, obffinških revij otroških in mladii4skih»pe\W?h zborov ter srečanj odraslih pevcev bo pesem v teh d^h«^en?la iz številnih grl. bb
Socialdemokratska zveza v Murski Soboti
V veliki dvorani občinske skupščine Murska Sobota bodo jutri ustanovili krajevni odbor SDZS Murska Sobota. Med programskimi nalogami (na področjih političnega sistema, pravosodnega sistema in zakonodaje, gospodarstva, sindikata, zdravstva, šolstva, znanosti in kulture, mednarodnega položaja Slovenije, položaja Slovencev v Jugoslaviji in zamejstvu, obrambne in socialne politike) bo soboške socialdemokrate svojevrsten izziv kmetijstvo z ekološko-ener-getsko problematiko, metode in sredstva političnega delovanja ter
problematika manjrazvitosti tukajšnje pokrajine.
B. Ž.
: Wyi »j * ?
**“W*H«» f O J
S*	M
UH JIUBIIBB »
B. Žunec

ZADNJA VEST
Delavci UNZ Murska Sobota so zasegli večkratnemu storilcu kaznivih dejanj jedilni pribor za šest oseb v originalni embalaži italijanske izdelave in žgano pijačo — francoski konjak Conferencier, polnjen v kraju Riickforth Rottenburg Laaber. Sumijo, da so zaseženi predmeti ukradeni, zato pozivajo lastnika ie-teh, naj se oglasi na UNZ Murska Sobota ali pokliče po telefonu 22-505, int. 426.
KOBILJE: OBRAT EDVARDA
KARDELJA
V soboto bo v Kobilju pomembna slovesnost: pred l to-kovim obratom bodo odkrili doprsni kip Edvarda Kardelja in po njem poimenovali tovarnico. Slovesnosti se bodo udeležili vidni družbenopolitični delavci, med njimi tudi Pepca Kardelj.