Št. 133.
V Ljubljani, petek dne 14. junija 1918.
Leto II.
Izhaja ri*zea nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in npravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5tev. 6, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36’—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 14 vinarjev.
Trgovska in finančna politika sovjetske vlade.
Iz Štokhvlma pišejo »Arbeiter-Zeitungi«:
Med novimi dekreti ljudskega komisariata zaslužita zlasti dva posebno pozornost. Prvi odreja podržavljenje ruske zunanje trgovine. Glavno določbe so: »Vsa zunanja trgovina se podržavi. Vse pogodbe o nakupu in prodaji blaga (surovine, manufakturne, poljedelske produkte itd.) s tujimi državami in posameznimi podjetji inozemstva sklepajo v to specialno pooblaščeni organi ruske republike«. (Clen I.) »Za organizacijo izvoza in uvoza ustanovi ljudski komisariat za trgovino in industrijo sovjet, ki bo sestavljen iz zastopnikov naslednjih mstitucij in organizacij: a) vojska, mornarica, poljedelstvo, aprovizacija, transport, departement za zunanje stvari in finance; b) zastopniki centralnih organov za urejevanje in upravljanje posebnih produkcijskih panog, n- Pr. čajna, sladkorna, predilna centrala in zastopniki v*eh oddelkov naj višjega industrijskega sveta; c) zadružne centralne organizacije; d) zastopniki central za °rkanizacijo trgovine, industrije in poljedelstva; e) cen-tralna organizacija delavskih strokovnih organizacij in bgovskih nastavljencev; t) centralni organi za najvaž-Ucje uvozu« in izvozne produkte. Ljudski komisariat za trgovino in industrijo je opravičen vpoklicati tudi še zastopnike drugih organzacij v sovjet za izvozno trgo-| vino. (Clen III.).
Sovjet za trgovino z inozemstvom ureja izmenjavo blaga z inozemstvom po načrtu, ki ga napravi najvišji gospodarski sovjet ter ga ugotovi ljudski komisa»-iat za trgovino in industrijo. Med naloge sovjeta za zunanjo trgovino spadajo: 1. poizvedbe o povpraševanju 'n ponudbi o produktih, ki se uvažajo ali izvažajo; 2. or-kanizacija izdelovanja in nakupovanja s pomočjo za po-j natnezne industrije obstoječih central ali, če takih ni, z ■^družnimi podjetji, lastnimi agenti in posameznimi fir-niami; 3. organizacija nakupa v inozemstvu: a) z državnimi kupovalnimi komisijami in agenti; b) z zadrugami 111 trgovskimi firmami; 4. ugotovitev cen za uvozno in Uvozno blago. (Clen IV.). Sovjet za zunanjo trgovino se Primer«« produkcijskim panogam in po najvažnejem n vozu.«« in Uvoznem blagu deli na posamezne oddelke, v katerih predsedujejo zastopniki ljudskega komisariata, ^•dsadaifco« na občnem zboru sovjeta za zunanjo tr-*®vine in v predsedstvo, ki ga voli občni zbor, imenuje ®»«ga zastopnika ljudski komisariat za trgovino in in-**strij«... sklepe vseh oddelkov predloži predsedstvo ‘todskemu komisariatu za trgovino in industrijo v odo-kr»nj«. (Clen V.).
,A D*kr*t stopi takoj p« »bjavi raztlw» v voliavo.
VI.).
LISTEK.
Nekoliko o ogrskih Slovencih.
Iz jft.ri.Tine posnamemo, da so se naselili ogrski Slovenci s panonskimi vred v šestem stoletju V svoj* Sedanja bivališča. S prihodom Obrov so nastopili zanje težki časi. Slovenci so jim morali namreč služti v vojni 'fot peš*i in zanje obdelovati polje. Njihovo žalostno sta-se ni izboljšalo, ko so Madžari podjarmili deželo. V šovejšem času pa se poizgubljajo tem lažje, ker meje na na Nemce, na iztoku pa na Madžare. Toda kljub *eth nevarnostim so še vendar ohranili svoj jezik do današnjega dne.
Ogrske Slovence delimo po njih bivališčih na dva Tiste, ki žive na polotoku, ki ga tvorita Mura in ^fova, imenujemo Medjumurce in njeh deželo Medju-*I,Urie; one pa, ki žive onostran, to je na severu, pa ^r®kniurce. Medjumurci so večji in manjši posestniki, i ^nogo jih j« tudi vinogradnikov, posebno ob štajerski Dežela je najbolj obljudena na jugu, tako da ne *°re velika množica ljudi dobivati v domačiji zaslužka. ^®to se selijo oudotni prebivalci ali v Ameriko, ali pa *®t*Ži|o ket delavci pri železnicah.
Drugi dekret se tiče registracije akcij (delnic), državnih obveznic in drugih državnih papirjev. Obsega te-le določbe: 1. V zmislu dekreta z dne 29. decembra 1917 o ustavitvi plačevanja kuponov in dividend se odpravlja sistem anonimnih akcij in vseh drugih državnih papirjev in odslej imajo veljavo le na imena lastnikov se glaseči državni- papirji. Za državne papirje, katerih cirkulacija je dopuščena s posebnim vladnim sklepom, ne veljajo navedene določbe. 2. V tem zmislu se uvaja registracija akcij in vseh drugih državnih papirjev, in sicer prav tako takih, ki so last državljanov ruske republike, kakor onih inozemcev, ki stanujejo v ruski republiki. 3. Vsak, kdor ima v členu 1. označene papirje ali jih ima v depotu, jih je dolžan predložiti oddelku ruske vlade sovjetov. 4. Na papirje, predložene v zmislu navadnih določb, treba vpisati poleg pečata priimek, očetovo in rodbinsko ime kakor tudi naslov imetja. Isti vpisi se morajo izvršiti tudi v registru vrednostnih papirjev. 5. Vsi oddelki državne banke, državne hranilnice, vsi državni in drugi javni zavodi, enako tudi ne nacionalizirani kreditni zavodi, ki shranjujejo delnice in državne paprje ali jih imajo v zastavi, so dolžni registrirati in napovedati fizične ali juristične osebe, v katerih imenu so bili dani papirji v hrambo. 6. Prepoved prodaje akcij, državnih zadolžnic in drugih državnih papirjev (dekret z dne 29. decembra 1917) velja do odobritve prodaje takih papirjev. Samo delničarji in imetniki državnih papirjev, ki so se prav in v pravem času dali vpisati, imajo v slučaju nacionalizirala pravico do povračila ob pogojih, ki so določeni v dotičnem zakonu. Samo imetniki akcij, ki se ravnajo po gorenjih določbah, imajo pravico do izplačila dividend, če bi se te, ki so z zakonom z dne 29. decembra 1917 prepovedane, zopet dovolile. (Clen VIII.). Vse akcije, o katerih se ne dajo pravočasno predpisani podatki, zapadejo brez odškodnine v državno last. Imetniki akcij in taki, ki jih imajo v hrambi, se obsodijo, če prestopijo določbe teli dekretov, v ječo najmanj na eno leto. Osebe, ki skušajo obiti dekret s fiktivnimi razlogi, sc obsodijo najmanj na dve leti ječe. 10. Registracija ruskih državnih papirjev, ki so last zasebnikov, javnih in državnih zavodov, ki se nahajajo v inozemstvu, neglede na to ali so ruski državljani ali inozemski, se izvrši ob predložitvi teh papirjev in natura pri diplomatičnih zastopnikih Rusije.
Iz Hrvatske.
Zagreb 12. juiniiia 1918
Spor v hrvatski soc. 'dem. stranici se bo rešil, kakor videti, tako, da bo s. Vitomir Kioirač, ki je postal 'prod par meseci edini lastnik čevljarske delavnice »Koirač i drug«, začel izdajati sav
Medjumurci so po jeziku različni. Na zapad« in severu govore skoro čisto slovenščino, pomešano le z nekaterimi hrvatskinii besedami. A čiin dalje je kraj proti iztoku, temveč nahajamo hrvatskih besed, tako da govore iztočni Medjumurci popolnoma hrvatski, kakor tudi na jugu, kjer vplivajo nanje Hrvati južno od Drave. Povprečno se da sklepati, da govori večina prebivalstva hrvatski (kajkavsko narečje). Zato jih Hrvatje reklamirajo zase, kot Kajkavce okolo Varaždina in Bezjaka (Zagorce).
V občinskih zadevah imajo same madžarske besede (n. pr. župan — hiroš). Medjumursko selo, kakor sami imenujejo vas, je navadno majhno, hiše so nizke, lesene ali zidane, večinoma krite s slamo. Izjemo delajo vasi ob Dravi. Tudi v teh krajih so nekdaj gospodovali graščaki, ki imajo še sedaj ondi velikanske pristave. Tudi gozdov ne manjka v Medjumuriu, toda v zadnjem času so jih jako iztrebili. Krajina Medjumurska spada pod zagrebško nadškofijo, zato so duhovniki, kakor tudi služba božja hrvatski. Šolski pouk traja tamkaj do dvanajstega leta, potem pa morajo hoditi otroci še tri leta v ponavljalno ali nedeljsko šolo. Pouk v prvem šolskem letu je hrvatski, v drugem že pristopi madžarščina, v nadaljnjih letih pa se kar opusti hrvaščina in se poučme v madžarskem jeziku, katerega sc otroci še precej priuče, ker morajo v šoli, kakor tudi iz šole grede govoriti edinole madžarski. Toda potem, ko so izostali iz šole, go-
miostoiien mesečnik pod naslovom »Novo diru« štvo«, v katerem bo raizvitjail svoje misli im ideale
 cistah sodrugi in to so Bukšeg Viljem, Sveto«
zar Delič, Ciejza Bructojak, Gimmnančič, Tu« skovič, Antolič itd. — tedau sodirugi, ki so v glavnem delavni v uredništvu »Pravde« ter vi konsumnem in strokovnem gibanju, i>a bodo o-sitaili ori sunem, ki ga je zavzela »Pravda« ter bodo ootleg Pravde izdajali še potsoben organi za strokovne in gospodarske organizacije.
Konzumno zadružno gibanje se prav lepo razvija. Konzuimina zadruga »Napired« otvori v najkrajšem času tri nove prodajalne. Hrvatsika delavsko in kmetsko ljudstvo spoznava veliko vrednost osasmosvoje potom konzumnih društev. Sadr. Delič, Ciinenmancič, Turkovič in Antolič so zelo marljivo na delu, da izvedejo na šinoko zasnovano organizacijo konzuimentov. Zagreb in okolica prav sedaj bridko občuti dobrote »svobodne« trgovine.
Strokovne organizacije predstavil ja za sedaj »Obči radnički savez«. Sedaj, ko je dospel u vojne nazaj glavni tatjnik hrvatskih strok, organizacij Viljem Bukšeg, se bo seve izvršila reorganizacija, in sicer tako, da bode delavstvo zopet organizirano po industrijskih panogah v zveze, ki bodo centralizirane v »Občem radnič-koan savezu« kot strokovni centrali. JLako je seve edino prav. Potrjuie se g tem mnenje »Napreja«, ki je ob ustanovitvi splošne delavske zveze pisal, da pot, kli so jo zavzeli sodrugi, ni prava, ker ni mogoče vseh industrijskih ipamog: stlačiti v eno društvo. Upamo, da začne na strokovnem pol!ju kmalu čilo življenje. —
V splošno političnem pogledu se pa začenja položaj kristalizirati. Stairčevičanci in podobni elementi izrabljajo majniško deklaracijo jugosl. kluba v -posebne strankarske naimene. Pisanje škofa Mahniča potrjuje mnenje onih, ki vidijo v gibanju ost proti svobodomiselstvu in vodo na mtlin klerikalizma. O tem boirn še poročal.
V gospodarskem oziru pa je sledeče nad vse značilno: v zadnjih 15 mesecih je prešlo 106.000 katastralnih jiuter kmečke zemlje v posest bogatih vojnih špekulantov. V zakup pa s» ti gospodje prevzeli 4,831.477 katastnaknih juter, to je 27% vsega ogerskega in hrvatskega polj*. N. pr. grof T. Pejačevič je prodal J u 1 i j u S p i t z e r i u 3000 juter, grof Ladislav Zichy pa g. E. Weissu 3000 juter; kneževsfca po-isesifcva Baltazar pa je kupil konjski mešetar Leo Hauser; agent L e o B i n g je kupil po-
govore doma le svoj materni jezik, ker le malo starejših ljudi razume madžarski. Med domačini ni skoro nl-kjer nobenega Madžara, razen mejnih stražnikov ali K-nanearjev. Prav malo staršev pošilja svoje otroke v sosednje štajerske šole, ake niso preveč oddaljene.
Sploh so prebivalci malo izobraženi. Pri volitvah »« postavljajo nikjer svojega kandidata, ampak volijo Madžare. Rako nezavedni so še, naj pojasni tale primer: čestokrat trdijo, da čitajo madžarsko knjigo, dasi imajo y rokah slovensko. Nekateri prebirajo knjige družbe sv, Mohorja, pa tudi hrvatske knjige. Slovence zovejo kratko Štajerce.
Na severu reke Mure prebivajo Prekmurci, ki s» znani zaradi trgovine z živino tudi po Štajerskem in drugih deželah. Nekateri ljudje menijo celo, da semeni sploh ni nikakršen semenj, na katerega ne pridejo Prekmurci. Toda po svojem pravem jeziku sb še jako male znani, in malo je Slovencev, ki bi jih bili obiskali v njihovem daljnjem domovju. Ti Slovenci žive po večjih in manjših jezikovnih otokih od Mure proti severu.
Ogrski Slovenci se oblačijo različno. Nekateri imaje široke hlače iz belega domačega platna, drugi pa ozke hlače iz svetlotemnega sukna. Za obuvalo jim služijo škornji. Prebivalci ob Dravi imajo sploh opravo enako Hrvatom južno reke Drave: temno srajco in majhen klobuk.
sestrvo grofa Paliarvticiinida, Metki J. Gcskifimgieir pa je kupil gioizde za 6 in pol miljonpv kron. To seve vse v Slavoniji, zemlji plemeniti...
Hrvatsika postaja vsak dan večje močvirje. Te dni je prišlo v javnost, da so v Gsjekiu zaplenili 26.000 k«r testenim, ikii jih je hotel znani Stevo Kovjaniič vtihotapiti iz dežele. Ravnaitefij paromulina v O s joku je bil radi 'tega obsojen na elobo K 376.282.24. V ravnateljstvu tega n#nia pa sedi poslanec koalicije dr. Rihard Kiravs, ki ie celo kupnino za te testemiine. in sicer 7 K 25 vin. za eno kilo, dvignil pri podružnici Hrvat-’ ske eskoiniptne banke ... Seve tvori gosp. dr. Kravs z znanimi zagovornikiom špekulantov pasi. dr. Dušanom Popovičem in gg. Poilijakotm ■ter Wiildeimm posebno skupimo v sirbsko-hrvat-Ski koaliciji proti bloku dr. Lorkoivič-Snnmiii. Nesrečne vojne razmere bode Hrvatsko priprav vile ab premnogo dobrih ljudi, ki so zašli tja, kamor bi v normalnih razmerah goitovo ne prišli. Kleta usoda!	M. K.
Politični pregled
— Parlament ali ne? Politični položaj v Avstriji je skrajno nejasen. Seidler se sicer dalje pogaja s strankami ter hoče vsekakor priti do zaključka. K tej izredno kritični situaciji, v kateri je skoro očitno, da hoče zaiti Seidler na Stiirgkhova pota, piše »Arbeiterwille«. Krona ima sedaj voliti med parlamentom ali gospodom Seidler jem. Da bi bil gospod pl. Seidler velik državnik, to se ni upal doslej trditi nihče na svetu. Nihče ga ni smatral več kakor ministra zadrege ali prehodnega ministra. To je tiste vrste minister, ki je poklican V časih politične zmešnjave ali nejasnosti, s svojo politično nedolžnostjo in nenevarnostjo dati strankam potrebnega časa za premišljevanje in pojasnitev nazorov. Toda n Seidlerjem kot možem trajnosti, ni nihče računal in niti od daleč ga ni nihče smatral za moža dalekosežnih korakov. Nedvomno je dober sluga svojega gospoda in cesarja in voljan, dasi ne spreten izvrševlec naročil drugih. Po pravici utegnemo dvomiti, jeli pojmuje daleko-sežnost svojih ukrepov in naredb. Njegova največja prednost je dobrodušnost; in z najbolj dobrodušnim obrazom napoveduje ostre odredbe proti veleizdajalcem, ,<o mu niti na misel ne prihaja, da bi koga obesil. Mogoče je bil Seidler dobra učna moč, toda državnik, katerega potrebuje podirajoča se stara Avstrija v najodlo-čilnejšem treneutku, nikakor ni. Nemški poslanci se boje, da bi prišel mož, ki bi ne dovolil voditi samo Tiszi in nekaj militaristom zunanjo politiko in ki bi razumel, da zahteva notranja državna kriza obsežnih korakov, ki sc pa ne morejo gibati v izvoženem tiru nemških zahtev. Nemški demokratizem je tak, da mu je ljubši obešen jugoslovanski ali češki pristaš majniške deklaracije, kakor pa vsa demokracija in državna ustava. Kaj ie trebn še premišljevati o tem, ali naj gre Seidler ali parlament, nam je neumljivo. Naj bodo nemški nacionalci še tako frivolni ali kratkovidni ali naj tudi ne pojmujejo, da Je zasedanje parlamenta življensko vprašanje za države, toda na drugem mestu bi morali to razumeti.
— Grof Burlan v Berlinu. Kakor smo že brzojavne poročali, se je grof V sredo zvečer vrnil, iz Berlina na Dunaj. O pogajanjih, ki se bodo v kratkem nadaljevala, se bo izdal uradni komunike. Legacijski svetnik grof Colloredo, spremljevalec grofa Buriana, se je izrazil na-pram časnikarjem o berlinskih pogajanjih tako-le. Z obeh strani se je obojestransko stališče glede poglobitve nemško-avstro-ogrske zveze, s katero stoji V zvezi tudi poljsko vprašanje, podrobno razpravljalo. Orof Burian je v poljskem vprašanju zastopal avstro-poljsko stališče. Zelo mnogo mu je do tega, da se ves kompleks vprašanj reši. Državni kancler bo odpotoval, kakor se je dne 11. junija izrazil, v glavni stan ter bo poročal cesarju Viljemu o poteku pogajanj z grofom Buriauom. Potem pride še pred 1. julijem na Dunaj, kjer se bod* pogajanja nadaljevala. Z obeh strani je opaziti željo, da se razprave čim prej končajo. — Z Dunaja se brzojavno poroča:	Obisk	grofa	Buriana	V Berlinu ni prinesel V
poljskem vprašanju nobene odločitve. V konferencah so naši in nemški državniki le drug drugemu razvijali svoje nazore: Dunaj zastopa avstro-poljsko rešitev, Berlin je proti, oziroma smatra, da ta zadeva še ni zrela.
— Tržaški begunci se vrnejo domov. Ministrstvo notranjih zadev je odredilo, da se begunci iz Trsta in njega okolice vrnejo v svoja prejšnja bivališča. Begunci, ki uživajo državno podporo se vsled tega potom pristojnih oblasti pozivljejo, da se najkasneje do 1. avgusta zglase pri policijskem ravnateljstvu v 1 rstu. ObeHem se dotični begunci obveščajo, da se jim izplačevanje podpore v sedanjih bivališčih s 1. avgustom ustavi. Isto velja za koroške, istrijanske in dalmatinske begunce, izvzemši trdnjavo Pulj in nekatere občine beljaškega
političnega okraja.
— Cehi pri ministrskem predsedniku. Češki listi poročajo ,da ie ministrski predsednik vitez Seidler pova-
, bil predsedstvo Češkega svaza na razgovor o političnem položaju in zlasti o sklicanju parlamenta. Olsom vesti iz parlamentarnih krogov bo ministrski piedsednik nadaljeval pogajanja s strankami.
■— Izprememba v notranjem ministrstvu. Nepričakovana izprememba v ministrstvu notranjih zadev spada v poglavje presenečenj, ki so tako pogosta v notranjem kurzu monarhije. Nobena tajnost ni, da med ministrskim predsednikom vitezom Seidlerjem in ministrom za notranje zadeve grofom Toggenburgom ni bilo vedno so. glasja v nazorih in presojanju poltičnih dnevnih vprašanj. Nemški listi zatrjujejo, da je grof Toggenburg rav. no v vprašanju glede jugoslovanskega gibanja zastopal stališče, ki se ni vjemalo z mnenjem ministrskega predsednika. Grof Toggenburg je v nasprotju z ministrskim predsednikom naglašal, da v zakonskih paragrafih ni določil, ki bi omogočila postopanje proti temu gibanju. To nasprotje je baje v prvi vrsti bilo povod Toggenburgov! demisiji. Dejstvo, da je policijski ravnatelj vitez Gayer postal Toggenburgov naslednik, potrjuje domnevanie, da stojimo v Avstriji pred ero policijskega režima.
— Ladjedelnice ob istrski in dalmatinski obali. Kompetentnim oddelkom v ministrstvu so bili nedavno izročeni tehnično-finančni načrti za zgradbo ladjedelnic ob istrski in dalmatinski obali. Služile bi v prvi vrsti za izdelovanje trgovskih in podmorskih ladij.
— Ogrski naučili minister Zlchy je pri volitvah v Zagru propadel nasproti kandidatu Karolyjeve stranke dr. Vaou.
= Ogrska poslanska zbornica o centralah.
A b ir aha m (Karalyjeva sihranlka) interpetlira v zadavi central. Kritizira delovanje central, navaja slučaje zlorabe in vpraša, če je vlada pripravljena razpustiti cen tirale po vojni tim hiotče-ii postaviti za kontrolo nad njimi tudi parlament. Trgovinski minister S z t er en y n ie odgovoril: Veduto sem bil mnenja, da je organizacija central pri nas v mnogih ozirih zgrešena. Pod danimi ra/zimerami ne morem storiti nič drngega, kakor da po končani vojni centrale sukcesiivno traizpustimo in uvedemo prosto trgovino.
•— Nemško poročilo o krizi. Od vodilne nemške strani se o nadaljnjem razvoju parlamentarne situacije po-roča: Skoraj gotovo je, da državni zbor v juniju ne bo sklican na zasedanje. Nemške stranke bodo najbrže prihodnji petek na svojem plenarnem posvetovanju izrekle Seidlerjevemu kabinetu popolno zaupanje ter izjavile, da bi vsaka izprememba kabineta v sedanjem trenotku pomenila casus belli za nemške stranke. Najbrže bo vlada že v nedeljo objavila izjavo, v kateri bo obraz-ložila, zakaj smatra sklicanje parlamenta sedaj za neumestno. Nemogoče ni, da bo Seidlerjeva vlada obenem tudi podala demisijo; ta demisija pa bi bila le formalnega pomena, ker je pozicija Seidlerjevega kabineta na najvišjem mestu baje trdna. Za enkrat vlada ne namerava parlamenta ne zaključiti in ne razpustiti.
— Volilna reforma na Pruskem. Pruska poslanska zbornica ie predvčerajšnjim nadaljevala četrto branje zakonske osnove o volilni reformi. Razpravljalo se je o kompromisnem predlogu glede uvedbe proporčnega sistema v vzhodnih markah. Pri glasovanju je bil predlog r veliko večino sprejet. Sprejet je bil tudi predlog, da dobe vojaki, ki so se udeležili sedanje svetovne vojns pri prvih dveh prihodnjih volitvah po en dodatni glas. Ostala določila zakonske osnove so bila sprejeta brea izpremembe. S tem je četrto branje zakonske osnove o volilni reformi končano. Peto branje, ki je potrebno vsled sprejetih izprememb vladnega.načrta, se vrši v smislu ustavnih določil čez 21 dni.
— Napetost na Italijanski fronti. Glasom poročil iz vojnoporočevalskega stana se je topovski ogenj na celi italijanski fronti v zadnjih dneh zelo poostril in razširil. Napetost narašča, pričakovati jo v kratkem važnih dogodkov. »Baseler Nachrichten« poročajo, da uporabljajo Italijani že močne oddelke za izvidno delovanje. Dovažanje čet na fronto traja dalje. Italijansko armadno vodstvo je pritegnilo v zadnjem času tudi naj mlajše letnik* na fronto.
'   Izid volitev v Rumunlli. Volilni rezultat novih
volitev za rumunsko zbornico ie sledeči. V senat je bilo izvoljenih 106 konservativcev, 3 neodvisni in 1 Tahiat. V poslansko zbornico je bilo izvoljenih 160 konservativcev, 9 neodvisnih, 3 pristaši Stereja ,2 Besarabca, 2 Car-pista. 1 antisemit in 1 zastopnik delavske stranke. Potrebne so štiri ožje volitve. Obema zbornicama pripadajo vsi ministri, 2 bivša besarabska ministra, dalje e-ter Carp, general Averescu, ki je bil šestkrat izvoljen in 10 generalov. — To so »uspehi«!
— Na Švedskem so se vršile začetkom minulega meseca prve volitve z žensko volilno pravico. Volitev s* ie udeležilo 7 odstotkov vseh volilcev, kar dokazuje, da so se ženske zavedno poslužile svoje Pravic?'- Med strankami so največ mandatov nanovo pridobih konservativci, ki so prijazni ententi: 15 mandatov nasproti prejšnjim 7. Zenske so bile izvoljene štiri; ena socialna demokratinia. ena radikalka in dve konScr'ratlvklj
— Mir med Turčijo in kavkaško republiko podpisan. Iz Carigrada se brzojavno poroča: Pogajanja med turško vlado In zastopniki južnokavkaške republike so uspešno končana. Mirovna pogodba je že podpisana.
— Angleški državni vojni kabinet. Reuterjev urad poroča* da se je novo ustanovljeni državni vojni kabinet dne 12. junija pod predsedstvom Llovda George]*
sestal na prvo sejo. Seje so se udeležili tudi ministrski predsedniki prekomorskih dominijonov.
— Finska — monarhija. Švedsko časopisje zatrjuje, da ie monarhija na Finskem zagotovljena. Krona sc bo baje ponudila- princu Oskarju, najmlajšemu sinu nemškega cesarja.
Konfski pogovor,
»Uspeh kraljeve cene spada med nerazumljivosti v dirkalni stroki, ki bi se prav razumela le tedaj, čo bi mogli govoriti konji.
(Iz športnega poročila).
V dunajskem časopisu »Der Frieden« čitamo:
»Zakaj si dopuščaš, belec, da sedi grbasta, barvasta opica na tvojem truplu, ti zasaja ostro železo v rebra in te skoro do smrti pretepava z bičem?«
»Ne vprašaj tako neumno, vranec. To mora vendar biti tako.«
»Zakaj?«
»Zato. Odrajtati moramo zadnje, kar zmorejo pljuča, srce, kite in živčevje. Boriti se in zmagati: to jo konjska parola.«
»Cernu se moramo boriti in zmagati?«
»Prvič zaradi cene, drugič zaradi časti.«
»Toda to žanjejo naši gospodarji, ne pa mi.«
»Zategadelj nas pogladi, ako smo pridni, naš gospodar po grivi. Oh, kako dobro dene to vestnemu konju!«
»In kaj si misliš tedaj, če ti 'pohaja pri dirki sapa, in ti misliš, da nikakor ne gre dalje in ti moraš pasti in od sebe moliti vse štiri?«
»Potem si mislim: Vztrajati! In s tem da vztrajam, dobim takoimenovani »podžig« z ostrogami in bičem.«
»Ali še nisi nikdar mislil na to, da bi treščil s sebe svojega jezdeca?«
»Nikoli! Kako moraš vpraševati kaj takega? S srcem in kopitom za gospodarja in jezdeca!«
»Pfuj, ti četveronožec  v tebi živi človeška
duša!«
Belec je stopil nekoliko nazaj od razburjenega vranca, potem pa rekel: »Boljševiki!«
Dnevne beležke.
— Zakonska osnova za varstvo mladine.
Ministrstvo za socialno osikirbo je izdalo zakonsko osnovo gilede -oskrbe mladine lin je predilo žilo mladiinsikieimiu sosiveitu, da. jo prouči. Osnova določa dolžnosti, kil jih imajo starši, ozgoodite® ter delodajalci do otrok, kakor tudi dolžnosti, ki jih imajo otroci sploh. Osnova zahteva tudi pravico državnega nadzorstva vseh zavodov im u-stamov za mladamisko osikirbo in pravi, da bo postavila država v ta nainiem oblastvene argamf* v obliki državnih mladinskih uradov. Tem bo izročena tudi uprava takih zavodov.
— V zadnji občinski seji v Ljubljani se je poročal*
tudi o raznih računskih zaključkih. Ker nam je prostor omejen, poročamo le nakratko: Računski sklep mestnega zaklada izkazuje na dohodkih s posojili in krediti 4,427.938:49 K stroškov 4,426.247:10 K, z blagajniškim prebitkom 1691:39 K. Bilanca izkazuje aktiva 12,697.561 kron 6 vin., pasiva pa 10,158.431:92 K, čistega premoženja torej 2,539.129:54 K. Bilanca ubožnega zaklada izkazuje 940.220:97 K aktiv, 115.777:73 K pasiv; premoženje se je torej povišalo za 14.463:95 K. Zaklad meščanske imovine: aktiva K 790.806:20, pasiva K 272.298:66,, čisto premoženje K 518.507:54. Ustanovni zaklad izkazuje dohodkov 78.920:38 K, stroškov 78.920:35 K; prebitka 9819:72 K; imetje znaša 585.484:84 K. Mestno loterijsko posojilo: aktiva 2,488.971:62 K, pasiva 2,409.275:— K: nedvignjeni dobitki 68.532 K, specialne rezerve 11.164:09 kron. — Mestna pehotna vojašnica: 281.517:24 K dohodki, 281.517:24 K stroški. — Mestna klavnica:	stroški
212.813:53 K, dobiček 132.794:84 K. — Mestni vodovod: 91.792:01 K uspeh. — Mestna elektrarna:	60.776:75 K
saldo. — Mestni pogrebni zavod: Saldo 50.676.83 K. Mestna zastavljalnica: saldo 20.208:27 K. Mestna pri-prega: račun voženj 179.474:65 K. račun poljedelstva 3.229:26 K.
 Nova izvolitev stalnih odsekov in odborov. V zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega so se volili odseki in odbori, ki so sestavljeni tako-le: Magistralni grenili: Dimnik, Franchetti, Knez, dr. Novak, dr. Triller (liberalni); Rojina, Lilleg, Jeglič (klerikalni); Pammer (Nemec). - Personalni in pravni odsek: Bončar, Hudovernik, Kraigher, dr. Novak, Verstovšek (liberalni); Kožar, Šerjak, Zupančič (klerikalni); Staudacher (Nemec). _ Finančni odsek: Hudovernik, Likozar, Malljr, Smole, dr. Triller (liberalni); Lilleg, Ložar, Zupančič (klerikal-_ ni); Staudacher (Nemec). — Stavbni odsek: Knez, Likozar Kavčič, Rtižička, dr. Novele (lib); Bahovec, Šerjak, Rojina (kler.); Pammer (Nemec). — šolski odsek: Dimnik, Hudovernik, Likozar, Praprotnik, Smole (lib.); Jeglič Marinko, Šerjak (kler.); Pammer (Nemec). — Obrtni'odsek: Belič, Bonač, Kraigher. Praprotnik, Verstovšek (lib.); Ložar, Šeriak, Zupančič (kler.); Ungar (Nemec). - Ubožni odsek: Belič, Franchetti, Likozar, Smol«
(lib.); Bahovec, Ložar (kier.); Staudacher (Nemec). Policijski odsek: Bonač, Franchetti, Likozar, pl. Trnko-czy (llb.); Koleša, Rojina (kler.); Elbert (Nemec). — Olepševalni odsek: Bončar, Kraigher, Mally, Rflžička (Kb.); Koleša, Marinko (kler.); Elbert (Nemec). — Uprav-”1 odbor mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne: Kovčič, Likozar, Planinšek, Rflžička, dr .Triller (lib.); Rojina, Lilleg, Zupančič (kler.); Staudacher (Nemec). — Permanentni odsek za aprovizadio mesta:	Likozar,
Verstovšek (lib); Šerjak, Ložar (kler.); Pammer (Nemec); sodrug Mlinar (soc. demokrat). Odseku predse-dulo župan.
— Zdravstvno stanje mestne občine ljub-ajanska V času od 2. do 8. junija 1918 je bilo v Uuhlaani novorojencev 14. mrtvorouenec 1; u-mrlo ,je 22 oseb, lin sicer 13 domačinov in 9 tujcev. Za grižo je umirla 1 'Oseba, za jetikio 9 mod njimi 6 tujcev), za mirtvoudcim 1 'oseba, za razJiiičiiiimii boleznimi 11 oseb. Za infeikc tožnimi so oboleli: za Škrlatico 1 dioiniiaioin, za tifuzom 3 do-snačini in 3 vojaki, za grižo 2 domačina.
Deželni poslanci S. L. S. na Kranjskem so izvolili klubovim načelnikom vit. Jos. Pogačnika.
— Trbolje. Javen društveni shod podružnice Unije rudarjev avstrijskih se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. popoldne v Delavskem domu. Dolžnost vsakega člana 5e, da se shoda zanesljivo udeleži.	Odbor.
— Društvo »Svoboda« v Ljubljani prosi vse prijateljice in pimiatelje, da darujejo knijige knjižnici »Svobode«. Zlasti rabi knjižnica mlav diinslko literaturo. Sprejemajo se vsalko nedelja od 9. do 11. dopoldne v Šelenburgovi -uilLci št. 6, II. nadistr. — Pomagajte mam izpopolniti že sedati lepo kmtfižnico!
— Nezgode. Na »Predovičevem selu« pri Ljubljani je zamešala delavka Apolonija Fink med drva ostro vojaško patrono, ki je v štedilniku eksplodirala in jo težko ranila na levi roki. — V Poljanah nad Škofjo Loko je napadel petletnega čevljarjevega sina, Fortunata Tems-
tia, mesarski pes ter mu odtrgal del levega lica.   Na
Potu na Spodnji Rožnik v Ljubljani je padel 33letni hlapec Franc Pivk med vožnjo z voza in si zlomil desno nogo. —. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je prišel
Uetni sukač Adolf Stiasny pri delu ob tri prste leve roke.
— Otrok utonil. Triletni sin posestnika, Justin Jregi s Sela pri Litiji, se je oddaljil od domače hiše, padel v potok in utonil.
1 ini 7™,«rCmetmba posesti- Gospodična Zofija Goltman \x
Lašč*«-	0(* Kospe Ar>e Hočevar iz Velikih
Krasčmo 1 rebnje za 75.000 K.
železni zvonovi za Št. Jakobsko cerkev. V torek -Vecei so pripeljali za Št. Jakobsko cerkev v Ljubljani st'ri železne zvonove kot nadomestilo za bronaste. To niso v Ljubljani, marveč na Kranjskem sploh prvi železni zvonovi. Kako se bodo obnesli, bomo kmalu slišali. Po vojski bodo svoj čas nadomestili železne zvonove zo-
z bronastimi. Baje ima tvrdka Sammasa že dosedai nad 300 naročil za bronste zvonove.
— 425 jaiec je zapleni! meseca februarja komisar lirskega okrajnega glavarstva g. Stare ženi Jožefi Šilik iz “adoliavasi, čeprav ima obrtni list. Vrhutega, da ji ja-,ec ni nihče plačal, ji je naložilo okrajno glavarstvo li-tilsko Je 200 K globe. To je hud udarec za ubogo ženo, lci ima moža že štiri leta na fronti, pa mora preživljati svojo rodovino in plačevati poleg obrtnega davka še zlobo in trpeti škodo na blagu.
Čudno rzmero. Trgovec Šefman Franc v Rada-ovi vasi je poslal maseca marca in aprila dva vagona rompirja iz našega kraja. Ker je gospod Šofman pro-a' krompir po eno do dve kroni, ga je raje prodal ^Ugam, kakor pa da bi ga bil oddal ljudstvu za seme, ' Ra težko plačuje tako drago. Pomisliti je namreč tre-^ da zaslužijo delavci pri nas največ dve do tri krone n® dan, in če imajo rodbine, da tudi ne morejo plačevati iakih cen. V tem pogledu bi pač morale pristojne oblasti ^Pčijo na eni strani in dobavo semenskega krompirja nekoliko bolje »regulirati«.
— Pospeševanje domače umetnosti. Most-& kupila za mestno galerijo Franc risbo »Slepd na soJincu«, ki lic smo* iCCcjMno zbonjala pozornost na razstavi »Hagen-mmdia« na Dunaiiiu. Kupna cena je znašala 1000 non. Želeti bi bilo. da bj tudi naši privatniki , ^koliko podpirali vpodajbdijaijočo uinetnost ter £»d)isi zaise, ali pa za mesitno galiemitjo od časa
čaisa ikupovaili (kad umetniških del. Seveda bi ^ak), dia bi se pni nakupih za javno galerijo e voditli zgolj po zasebnem Okuisu, teiniveč li. svetovati od umetniško izobraženih iljiu-J’ ker v javno zbirko ispadatio le dela, kii u-j^Uiike dobro in karakteristično reprozaritira-(Jf',^iemo, da se je započeJa akcija, da se sploh *°ži temelj Narodni K a 1 e r i j i, kii nau bi k. ^žoviaiki najboljše stvari maše umetnosti. Cas ^1, da se narod kot tak vzdrami tudi v (tem
~~ Godbeni orkester v Idriji priredi v nedeljo dne <uj- 1,1 • na vrtu g. Grudnove (pri Zasodu) koncert z za-- v*m vzporedom. Dohodki namenjeni so dvema ru-
darjema vojnima invalidoma. Z ozirom na dobrodelni namen vabi k obilni udeležbi prirediteljstvo.
— Trbovlje. V nedeljo, dne 16. t. m. ob 5. popoldne se vrši občni zbor »sekcije rokodelcev« in strojnikov v delavskem domu, na katerega se vabijo vsi člani roko. delske sekcije iz Trbovelj in Hrastnika. Dnevni red: 1 .Poročilo o unijskem zboru. 2. Volitev novega odbora. Dolžnost vsaecga sodruga je, da se gotovo udeleži.
— Dvojni umor pri Ptuju. Dne 5. t. m. je bila posestnica Voglar v Skrbljih pri Ptuju sama doma. Ko je prišel njen sin opoldne s paše domov, je našel vežnu vrata zaprta. Skozi kuhinjsko okno je videl strašen prizor. Na tleh je ležala s krvjo oblita in mrtva njegova mati kakor tudi sedemnajstletni sosedov sin Ivan Gajser. Deček je klical na pomoč, pa so prihiteli sosedje in opazili, kako je neki vojak s težko naloženim nahrbtnikom izginil v bližnjem gozdu.
— Sožalje je izrazil cesar Linhartovi vdovi za pokojnim možem — o katerem se toliko piše po naših listih — in ji obenem nakazal iz svojih zasebnih sredstev 1500 kron.
— Legitimacijo za daljša potovanja. Da se prepreči preobložitev železnic, se je izkazalo potrebno uvesti za daljša potovanja dovoljenja. Za službena in trgovska potovanja se bodo izdajala brez pridržka. Tudi potovanje v nujnih rodbinskih zadevah ne bo otežkočeno. Za vsa druga manj nujna potovanja pa velja, da jih jc kolikor mogoče omejiti. Poročila, kdaj bodo uvedene novo potne legitimacije, še ni.
— Primorski učiteiji v finančnem ministrstvu. V pondeljek je bila deputacija primorskh učteljev pri finančnem ministru baronu VVimmerju. Vodila sta odposlanstvo državna poslanca sodr. Pittoni in Glockl. Deputacija je pojasnila razmere primorskega učiteljstva. Državna podpora ne zadostuje, če se nakaže, treba tudi dati deželam še druge pomočke v obliki predujma, da urede plače, ki so silno nizke. Minister je dal zagotovilo, da bo naklonil vseh določenih 90 milijonov za podpore učiteljstvu. Da se je to le deloma zgodilo, je vzrok to, ker parlament še ni odobril zakona. Sckcijski načelnik Gotlieb se je pa začudil, ko so mu povedali, da goriško učiteljstvo še ni dobilo prispevka za leto 1917 in je brzojavno sporočil, da se izplačilo izvrši. Deputacija je izrekla željo, da se naj izplača trimesečni predujem, to bi se utegnila ureditev še zavleči.
— Sprememba v prometu s potno prtljago. Železniško ministrstvo je razglasilo odredbo, ki omejuje promet s potno prtljago. Teža prtljage, ki je bila doslej neomejena, ne sme presegati 50 kilogramov. Poleg tega mora imeti vsaka prtljaga natančni naslov potnika in navedbo postaje, kam je prtljaga določena.
— Alpinska montanska družba je imela letos »a 12.928.512 kinoin ananu dabodikoiv, kalkoi-lansko leto. Lami jih je imela 21.23, letos pa les 8.3 milijonov. Ker pa znašajo iti milijoni še vedno več ikot 11 odstotkov akcijskega kapitala im bodo dobili delničarji iz dobička 13 odstotno dividendo, je vzdihovanje borznih listov zbotg te »katastrofe« seveda še vedno neopravičeno.
—• Tobačna karta v Celovcu. V 45 trafikah v Celovcu :se je oglasilo za tobačno karto 7000 kadilcev, med njimi 300 častnikov. Tobačna karta se bo glasila na 12 smodlk ali 36 cigaret tedensko, oz. na zavojček Cigaretnega tabalka ali 2 zavojčka tobaka za pipo. Tobačna karta se uveljavi že 17. junija.
— Na Ogrskem še vedno ne vedo* da je voina ... Iz Budimpešte poročatio to seiii odrskega pirehranijevailmega urada dne 7. t. m., v ikateiri se je oosvetavalio o naši žetveni naredbi. Anketa se je najprej posvetovala o določitvi kvote za posamezne osebe. Titsza je predilagai, natj se glavna kvota poviša. Po daljšem razgovoru se je sklenilo predlagati vladi, da določi za odrasle samoprideilovalce 18 kg in za otroke pod 14. loti 14 ikg na miesoc. Glede kirtnue za ži-w° 9nn\ I>retik'igailo: za konje 700 kg, za žre-~ x	konje dirkače 1200 iklg, za pre-tf-nv f , Po1 te&nena in pol ikoinuze), za svinje z mladici 400 kg, za inilade prašiče 50 kg m za pitane -svinje 600 kg na mesec.
Na Francoskem mesta naraščajo. »Matin« prinaša primerjajočo štat.shko prebivalstva velikih mest na Francoskem v letih 1914 in 1918. Vsa mesta so tekom štirih let zelo narasla v številu prebivalstva, za kar jc treba iskati vzroke posebno v naraščanju tovarn, naseljevanju inozemcev in posebno kolonijskih delavcev. List navaja naslednje številke v tisočih:	Marseille	prej
600, zdaj	947,	Lyon prej 530, zdaj 740,	Bordeaux	prej
261, zdaj	325,	Nantes prej 170, zdaj 190,	Toulouse	prej
150, zdaj	210,	Nizza prej 142, zdaj 280, Havre prej	136,
zdaj 150 ,Toulon prej 104, zdaj 120 itd.
D unaj. 13. tiuimia. Uradno se razglaša: Na italijanski fronti le neznaitnio bojno delovanje. V Albamij(i so naše čete ustavile prodiranje Francozov v črti Kjamna-Sinaprento.
Berlin, 13. [junija. Iz slavnega stana se poroča: Armadna skupina kraljeviča Rupreh-hta: Od časa do časa naraščajoč topniški ogenj. Krajevni infantenitjski boji. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: J užnozapadno Nosana Francozi ob obeh straneh glavne ceste Roye-Estrees-St. Denis znova izvršili močne oroti-napade. Tudi ta nasifcok se je zlomil. Na 60 o-klopnih avtomobilov Ježil razstreljenih m belišču. Število vjetinikov se ije zvišalo na 15.000. Uplenili simo nad 150 topov. Nekolilko naših topov, ki so se jwiiipeiljaii itik pred sovražno bojno črto, je prišlo sovražniku v rolke. Severno Ais-ne so naše naskakovailne čete vdrle v sovražne .iarke. Južno Aiisne smo po močni artiiljeniijski pripravi napadli sovražnika ter ga vrgli iz nie-govti/h črt vzhodno Gutry-Damimiiars preko teh krajev nazaj. Vjelti smo v tem odseku nad 1500 sovražnikov. Ponovne 'kavražne napade seve-nozapadmo Ohateaiu- rhi/etrry simo krvavo zavrnili. Zadnje dni smo zbili 35 sovražnih letal.
Beril n, 13. junija. Na bojni fronti je položaj neizpniemeniien. Krajevni boji južno Yper-na, južnoizapadno Noyona in južno Aisne.
(i
»»
priredi
ponču?e društvene shode:
V soboto, 15. t. m. ob pol 9. zvečer v restavraciji pri Sternu v Sp. Šiški za sodruge Iz Šiške in v bližini.
V nedeljo, 16. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani hoteila »Ilirija« v Ljubljani, za sodruge iz Kolodvorskega in Udmatskega okraja.
V ponedeljek, 17. t. m. ob pol 9. zvečer v restajvraciji »Amerika« na Glincah, za sodruge z Viča-GIinc.
DNEVNI RED:
Potreba dobre organizacije za delavstvo.
Na shodih poroča isodr. Petejan.
Sodnici iz Ljubljane in okotlce udeležite se polnoštevilno shoda v svojem 'Okraju, iker gre za izpopolnitev naše organizacije.
ODBOR.
Zadružni pregled.
Osrednja zveza avstrijskih kons. društev na Dunaju ne skliče letos občnega zbora, ker ie radi vojnih razmor na Dunaju težko preskrbeti delegatom stanovanje in zadostno pnehranio. Tudi potovanje po železnici je zelo težavno. 7a/to pa se vrši na 21. in 22. .junija zborovanj* zadružnega sveta v zmislu novih pravil zveze. Na dnevnem redu sio poleg obligatnih poročil še sledeče točke: retferat tajnika WiH -h e I mi a o nalogah okrožnih in strokovnih zvez. poročilo ravnatelja P o h 1 a iz Gradca o ustanovitvi zadružnih deželnih ikoimitsij; predavanja posl. P i 11 o n i j a o tem, kako se bo v bodočnosti razvijala zadružniška produkcija, posl. dr. R e n n e r j a o zadmžniškem denarnem in kreditnem prometu ter o konzumnih duštvih v pre-hodnjem gospodarstvu, pasi. M. E 1 d e r s c h a o tem, kako naj se mezdne in tarifne zadeve obravnavati© po okrožnih zvezah.
V.^lenakupna družba avstrijskih konznmnih dir-uštev sklicuje redni občni zbor na 23. junija 1918 na Dunaj v svojo zborovalno dvorano. '
Ali je prav, da je sodavica oz. pokalica ta-ko draga ? Na to nam da odgovor računski za-ključek »I. kranjske tovarne mtineralnih voda. sodavioc in brezalkoholnih pijač« v Ijutoljani za lato 1917. Iz tega zaključita vidimo, da je ta zadruga prejela za blago 99.853 K 50, za blago dala pa le 22.104 K 66 vin. — (kosmatega prebitka iKkazuje 77.330 K, čistega na K 35.522.33. Deleži, ki znašajo svoto K 9.100 so zaslužili silooro štirikratno svoto. Kdor zna pa zna! Za blago so diaili 22.104 K 66, ostalo pa jim je še t\ ^5oT.cS>^Ml,and!) ~ weiieli Pa-so zanj
K 99.853.50. i o gve pa ze preveč na debelo!
Odgovori uredništva: A. V. v T. »Hrvaitska njiv.a« je lepa revija. Uretimje jo Juraij Demeitro-vic. Naslov: H. njiva v Zagrebu. — Okrog nje se skupdja napredna inteligenca na Hrvatsikean. — M. R. v I. Brez organizacije ne gre! Vsaik delavec, ki hoče veljati za soc. demokrata, mara biti poli/tično organiziran. Kjer ni lokailne po'-liftične organizacije, tam se mora ustanoviti. — »Radovednež« v J. Nas le vesele taka vprašanja. Jugoslovanska demokratska stranka je
stranka meščanstva, stranka dd«vska lin socialistična pa je jusraskvvinska socialroo demdkra-tična stranka. Na/roči te si razprave stram/kiinega ziboma iz leta 1917. Tam je prariilaik stran ike in vse druffo! Posadravr.	1
Zadnje vesti.
UUMrski svet.
Dunaj, 13. junija. Pod predsedstvom viteza Seid-lerja se je vršil sinoči ministrski svet o stališču vlade uapram parlamentu, ki pa ni prinesel odločitve. Dočim je Seidler pripravljen, ugoditi nemški zahtevi po odpravi parlamenta, se močnejša skupina kabineta pod vodstvo poljedelskega ministra grofa Silve Taroucca »rotivi obnovitvi režima § 14. ter zahteva nove posku-se, ali bi vendar ne bilo mogoče sklicati državnega zbora. Finančni minister VVimmer opozarja zlasti na nujno ureditev dalekosežnih finančnih vprašanj. Ministrski svet sc je brezuspešno razšel. V vladnih krogih zatrjujejo, da bo vitez Seidler počakal, da dobi odgovore strank na svoje prvotne propozicije in da bo potem, ko se co-sar vrne s fronte, sklical odločilno posvetovanje mini- | strskega sveta.
Čehi pri ministrskem predsedniku.
Dunaj, 13. junija. V imenu Češkega svaza sta danes popoldne poslanca Haberman in Tušar konferirala * ministrskim predsednikom vitezom Seidlerjem. V dalj. šem razgovoru sta poslanca naglašala potrebo, da se takoj skliče državni zbor, ter izjvila, da si bo Česky svaa za bodoče zasedanje varoval prosto roko in da si ne da omejevati svojih akcij z vladnimi ukrepi, da pa ostanejo na parlamentarnih tleh.
Bedno stanje železničarjev.
Dunaj, 13. junija. Beda je prisilila železniške organizacije brez razlike strank, da izroče vladi v posebni spomenici najnujnejšo zahteve. Spomenico so izročili včeraj železniškemu ministru baronu v. Bauhansu. Zastopniki so opozorili ministra na razburjenost uslužbencev in zahtevali, da se stavljene zahteve čimprej izpol- ‘ nijo, ker sicer ne bo mogoče več dolgo vplivati pomirjevalno na železničarsko osobje. Minister je priznal, da so zahteve upravičene in je obljubil, da se bo zavzet v ministr-skem svetu zanje. Na koncu je minister še izjavil, da bo dal v najkrajšem času poklicati došle zastopnike k sebi, da jim naznani ukrepe vlade.
Gospodarski razgovori.
Dunaj, 13. junija. Danes so se nadaljevale med zastopniki avstrijske in ogrske vlade konference o prehranjevalnih vprašanjih, predvsem o razdelitvi ogrske žetve in ukrepih, ki šo s tem vprašanjem v zvezi.
Jugoslovansko vprašanje
Zagreb, 13. junija. Bam pl. M i h a 1 o -v i č, .seJccijskii šef za notranje zedeve dir. Viim-ko K r li š k o v i č, predsednik deželne zbornice dr. Bogdan Meda k o v i č, podpredsednik dr. Edo Lmkiiniič, poslanec girof K ul m e ir. dr.
P a 1 e č e ik, im dr. Dušan P op o v i' č se nahajajo v Buidapeštii, kjer se posivieitutjeiio z min. predsednikom dir. VV e k e r 1 e jem o jugoslovanskem vprašanju. Gre pa »eidiati Je za predloge, skkipailo se bo šele poaudje. Govori se, da bo cesar naznanil sikilepe teh posvetovanj v naz-bližjem času, bržkone po vrnitvi grofa Buri-a n a u Berlina, obema imiin. predsednikoma kakor tudi zunanjemu ministru kot skiupnicuniu ft-nančneniu ministru, v lasitnioročnem oisimu, v katerem bo Mrazili potrebo in voljo vladarjevo za rešiitev ijugoisll.o'vainsikega vprašanja in pozval rodeče državnike, da predilože svoje preidioge. Pri tom utegne biti rešeno vprašanje jugoslovanske države končno veljavno šele po vojni.
Ogrska in jugoslovansko vprašanje.
Budimpešt a, 13. 'juui/ja. V ministrskem svetu so se včeraj prapoildinie pričele konference o rešitvi jugostavtanskega vprašanja. »A Nap«
je izvedel od batje zanesljive stnani, da se v mie-rodajnih krogih simatra za edino pravično stališče ono, po'katerem naj bi se jugoslovansko vprašanje rešilo ne da bii se izpremenU držav-nopravmi položaj Hrvatske. Hrvatsika naj ostane tudi miaidaHje del dežel ogrske krone. Pripadnost Dalmacije k deželam ogrske krone ije zavarovana že v obsitoječih zakonih m gre torej sedai le za to, da se ti zakoni izvirše.
»Szent Istvan« torpediran.
Chiasso, 13. junija. »Corriere delia sera« poroča iz Ancone, kamor sta dospeli torpedovki s fregatnim kapitanom Rizzo, da se je razločno spoznalo, ko se je potopila avstro-ogrske velika bojna ladja »Szent Istvan«, dočim se poškodba druge velike bojne ladje ni dala ugotoviti. Tudi eksplozija na avstro-ogrskem tof. pednem lovcu se zanesljivo ni dala dognati.
Nemški podmorniki pred Ameriko.
Stockholm, 13. junija. »Times« poročajo iz New-yorka: Vsled nastopanja nemških podmornikov sklenil je departement ameriške mornarice, da pritegne vso obsežno plovbo državni kontroli. Akcijski radij podmornikov je zelo velik, ker se javlja v istodobnih napadih na morski višini Virginijo in pri Nantucketu. Glasom po-ročila »Daily Mail« je Amerika odredila, da se obsežni parniki oborožijo.
Češko-slovaška zastopstva v ententnih deželah.
Rotterdam, 13. junija. Balfour je naslovil na dr. Beneša, tajnika češko-slovaškega narodnega sveta pismo, v katerem sporoča, da so angleška, francoska in italijanska vlada pripravljene priznati češko-slovaško narodno zastopstvo v zavezniških državah. Dalje priznava angleška vlada češko-slovaško armade kot organizirane enote, ki se bojujejo za stvar entente. Obenem je angleška vlada pripravljena priznati narodnemu svetu v češko-slovaških zadevah politične aravice.
Poraz češko-slovaškili legii
Moskva, 13. junija. Oddelki sovjetskih čet iso porazili češko-slo vaške čete in jih pognali v mesto Penzo nazaj. Zavzelli snuo mesto Zla-tauist. Na mnogih krajlih je prišlo med posameznimi enotami do neenotnosti. Častniki so bili prisiljeni zabarikadirati se pred lastnimi voiiaki.
Prostovoljci za francosko fronto.
L uga n o, 13. junija. »Secolo« javlja: 50.000 do 60.000 Italijanov, Čehov in Jugoslovanov v Sibiriji se na- J haja v bližini Vladivostoka, kjer se vkrcajo in dospejo I preko Amerike v Evropo in pridružijo ententnim bojevnikom na zapadni fronti. 3000 Italijanov je že prispelo v Ameriko.
Obramba Pariza.
Genevc, 13. junija. V Parizu se je osnoval poseben obrambni odbor. Časopisje opozarja, da se zaradi tega ne sme sklepati, da je francosko glavno mesto ! morebiti ogroženo. Treba je le potrebno ukreniti za slučaj, če bi bil Pariz ogrožen in bi ga sovražnik morebiti oblegal. »Temps« pravi, da je Pariz pripravljen na vsako žrtev. Tudi če se Pariz deloma razruši, bi tudi to Francije ne moglo prisiliti, da bi popustila svoje zahteve in stavila morebiti poniževalne mirovne ponudbe.
Aprovfzaciia.
Meso pri mesarjih v nedeljo dopoldne. Vsled zamude blaga bodo prodajali mesarji goveje meso mesta v soboto v nedeljo dopoldne.
Alesp na zeleno izkaznice B štev. 1 do 800 prejmejo stranke po znižani ceni v soboto, dne 15. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 2. do pol 3. štev. 1 do 200„ od pol 3. do 3. štev. 201 do 400, od 3. do pol 4. štev. 401 do 600, od pol 4. do 4. štev. 601 do 800. Ostale stranke z zelenimi izkaznicami B pridejo najbrž v nedeljo na vrsto, kar bomo še pravočasno objavili.
Telečje meso za težko bolnp, ki leže. l isti bolniki, ki leže in so bili prijavljeni v nnestinem aprovizacijskeim uradu na Poljanski cesti, prej-
mejo talečtfe meso v soboto, dne 15. i ML dopoldne na Poljanski cesti šit. 15. od 7. do 8. zjutraj. S seboj je prinesti izikaizniico, na katere dobivajo sicer meso. Brez izkaznice ne dobi nihče meso.
Razno.
* Obletnica katastrofe v Bolevcu. Dne 23. maja t. t
je minulo leto, kar se je zgodila v municijskih tovarna* v Bolevcu pri Plznju katastrofa, ena izmed največjify kar jih pomnimo v Avstriji. Opoldne je stalo tam š* 13 velikih tovaren, ob 3. popoldne pa samo Jve, pa Š« te le malo cele. Dolgo časa so nam tajili — a danes i« gotovo, da znaša število žrtev nad 300 oseb obeh spolov. Število je najbrže še veliko večje. Težko ranjenih oseb je bilo 105, lahko ranjenih pa nad 600! V teh dneh so se vršile v Plznju in okolici slavnosti, v spomin tem-pozabljenim žrtvam vojne... Velike deputacije delavstva so posečale njih zadnje domovanje.
* Stavka stavcev v Varšavi. Med lastniki tiskarn i» med stavi je prišlo do precejšnjih diferenc zlasti glede plače. Malo je upanja, da bi se stavka končala v bližnjem času. Med uredniki in izdajatelji listov se je pač dosegel sporazum.
* Španska bolezen se razvija z neverjetno hitrostjo in je prešla že na Kanarske otoke. V Madridu je .sedaš’ obolelo več kakor 120.000 ljudi. Nekaj oseb je umrlo. Kralj leži še v postelji. Bolezen je prešla celo že na živali. Zdravniki izjavljajo, da je bolezen provzročil bacil kataralične vrste.
izdajatelj jn odgovorni urednik. Josip P e t e j * n.
Tisi* .Učiteljsl«, tiskarne* v U»blian>
Preklic.
Podpisani prekliče neopravičene obdoižitve celi partiji gospoda Kariča in se mu zahvaljujem,, da ui naplavil daljše korake proti podpisanemu.. ; Spoštovanjem
Franc Sušnik
Ljubljjna, 14. junija 1918.
:--------------  Nadomestilo	mila	—	—
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12, 1 zavoj z 10 kg 23. Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14. Nadomestek za toalelno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18 Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 velikih kosov K 18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more-naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje
M. Jiinker v Zagrebu 40, Petrinska ul 3/III tel. 23-27.  • ’
rSi" p Ra tipi -i*'
Stolna ulica 2-4 * •	stari	trg	št.	28.
Trgovina in mehanična delavnica.
Moška In ženska dvokolesa
Se s staro prevmatiko
00
šivalni in pisalni stroj«, gramofoni, električne iepns s^e-■ tilke. NajboSjše baterije. 'S j
Posebno nizka cena za preprodajalce.
' 'H'? V
— Delniška stavnica — K 3 0,000.800.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
	
	
v Ljubljani.
Po slovnica c. kr. avstr, razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. t. v Ljubljani) in Celju
Rezervah f o ea d 6 okragl© K 2,0Q0.000.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — anrovizaciiske kredite ——