rokođelnih
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik Ur. «jfanez JBleiweis»
Tečaj
V sredo 31. kozoperska (oktobra) 1849.
List
i. K polni laj ti.
od je k polni lajti cesta? Sončni kjer bleší se kraj
Z Bog; a m
z svojga skoči gnjezda
y
V žitno polje se podaj : Tam z lopato skerben bodi, S plugam sèm in tamo hodi !
y
V
Odtod cesta v gumno pelja
Z gumna pelje v lajto, v klet
Će bo zmanjkala ti melja,
Imaš v mlini kaj zemlet, Tod se k polni lajti hodi, Tod z lopato skerben bodi.
2. K denarjem.
Ktera pót pa k rajnsku **) pelje ?
Očeš ti do rajnska prit', Naj se ti ne vtoži delà,
y
?
Net ne hodi v kercmo pit: Ce gredóč te žeja najde, Naj pri cisti vodi prajde.
Mazarec ceste
Pazi. da se ne sramuješ
Plesniviga krajcarja; Krajcar trikrat če poštuješ,
Tak za pláč ti grošek da: Kraj car je V kratkim
6e tak ediniš
y
rajnšek gviniš
3.
K prazniku.
Kod pa naj ravnejši pelj
Pot k
prazniki
V tjednu če se ojstro delà
Brez nesreč in žalosti, Tak v soboto na večar, Gre gibanica na lopar.
Drugi dan nas jamo zvoni
V cerkev k meši vabijo Ino gor k nebeskim troni
Svete pesme romajoj Vsi se v praznik veselimo In brez truda ga svetimo.
y
.i'i
4. K siromaštvu
Ktera pót sromaštvo kažeš ?
Da zogibať se ti znam. Ti zogibat? Aj*, kak lažeš!
Skoz pa te na sebi 'mam» Kjer so kvarte, kjer je vino, Tam živiš ti nad živino.
Idi 'z ene kerčme v drugo

Kvartaj ino pij, stepuh! V eni boš, da ne bo dugo,
Najšel en kanjer ***) za kruh Tišti ga
cenas
amo vzemi
y
in pal'co premi
;r
Se en loncek bo v kanjerij
Ko te žeja rada 'ma Studenec če najdeš, kteri
Cisto hladno vodo
y
da
y
Kó boš žejen, ne pozabi, Z njim enkrat vodé zagrabi.
Ivan Drag. Samperl
/
znanilo
je že oslepélo v tacih soparnihhlevih samó od ojstri
zavoli kovaške in živinozdravilske sole v
Začetek te soie bo v pondeljik
sv. treh k
Ijih po novim létu. To damo s tem pristavkam
nje
de bo natanjčniši oznanilo zavolj prejéme učencov
y
sopuha, ki oči vname! Koliko pljucnih bolezin je vstalo že od tega sopúha! Koliko trebušnih in čevnih bolezin ima svoj začetik v takó sprideni klaji. Kmetovavec ima
pa ga ne
v to šolo i. t. d. v prihodnjih Novícah sledilo.
Vodstvo kov. in živ, šole.
dostikrat bolno živino
najde
ise m
vzroka
y
čeravno
ga ima pred nosam, pa ne vé,
de od
tod izvira.
Ako tedej zamoremo izpuhtenje gnoja zatreti
y
si naklonemo d
9
njegovo
dovit
dobicka o moč
y
y
per
• v
Gnoju
(namreč amonjak
ki ravno v
gnjilec)
ti ci od-
Mtahó si lahho vec gnojá prihraniti
in kakó živini in člověku škodljivi sopúh v hie
vih zatreti in pregnati.
Vsakpameten kmetovavec vé, koliko gnojne moči se pogubi iz gnoja, ki se v hlevu ali na dvoru preveč doseći, ki se da brez vse težave rabiti, ki ni drag, pa
? •	• • 1	1	V t	i	i	1	•	i	1	i	«	A
vernemo po tem živini in ljudém skodlj
ohra nim opúhu drugič : i sopúh.
Obojni ta namen se da z
m pomočkam lahko
sogreje. Kemijske skusnje so skazale, de je ta zguba gilno velika, ki se v zrak Qjuft) skadí. Pa ne sama ta gotova zguba rodovitne gnojne močí, ktera gré v zrak rakam žvižgat puha za pljuča živine in ljudi: naj odprč kmetovavcam očí, de pomislijo, kakó bi se dalo tem napakam v
práv korišten
lj e (^Vitriolóhl) se imenuje ta pomoček
.. .	•	••	i • v	«	? •
ampak tudi škodljivost tega so
Hudicevo o V priméro , koliko naj se hudičevig
vza
me, in kakó naj se z
njim ravna, svetjejo
skuseni kme
tovavci, de za ne prevelik hlev ali štalo naj se vzame 1 funt
y
hudiče vi g
(Vitriolohl), in se v 100
okom priti. Zraven tega naj bi tudi pomislili
, de,
kjer
veder vode vlije
vé. de ne na
krat v 100 ve
der, ampak
je senó nad hlevi spravljeno in kjer pod nad hlevam ni takó zadelan, de bi ne mogel ta hlevni sopúh skozi luknje kviško iti, ta sopúh senó in vso na podu spravljeno živinsko kermo tako pokazí, de je živina po tem nikdar rada ne jé, ali de od spridene klaje zbolí. Koliko konj in pokazí
po potrebi zdej v toliko, zdej v toliko, takó
de v vsim skupej na 100 veder 1 funt hudiceviga olja pride"). Vselej se mora pa hudicevo o
v vodo
in
da na olje vlivati, sicer se ta zmes vname
*
v
Naš slavni domorodec iz Stajarskiga, gosp. Stanko Vraz, dobro znani pesnik v ilirskim
pesniške zapuščine nadepolniga 20 lét stariga mladenča Ivana Dr ago ti na S am perl a, rojeniga v
jeziku, nam je poslal iz
Gomilah v malim
S ta jar ju, pricijoco pesmico, ktero radi v Novícah natisnjemo. **» Rajnšek, to je, gol dinar, **#) Kanjer, to je torbica.
Vredništvo,
Pisatelj.
190
to vodó, kteri je hudicevo olje přilito, naj se po- leznosti pustili, kér so jim v vojski zlo pomagali
Iz
skropí gnoj v hlevu ali na dvoru tri- ali štirikrat hebrajskiga jezika je dala francozka komisija nadpis
plosice zvestó v francozki jezik prestaviti, in iz fran-
na léto.
Tudi potresovanje gnojá z gipsam je enak dober cozkiga je bil prestavljen v nemški. Dr. Thesm
i
pomoček, kér tudi v gipsu je hudicevo olje.
Jíurce se mora se enkrat
pa
v
reči zadnjikrat oglasiti.
y
ki
je razglasil ta nadpis v nemških Kolonjskih Novícah (KôllnerZeitung) pravi, de se ne more dvomiti (cviblati), de je ta sodba zares ti st a, kakor je bila
Tista dva pisavca, kterima sim v 8. pismu 100
cekinov na 1 vinar
postavil, če
ski patenti taki, kar ona
pravita, sta
s kazeta, de so cesar-
mi danes na moje
16. pismo odgovorila, pa sta le spet ravno to trobila, besede te so db
cez Kristusa sklenjena, kér nagibljeji sodbe so v po glavitnih rečéh ravno tišti, kakor jih v sv. evangelji beremo. Mi prodamo to reč , kakor smo jo kupili in si ne upamo Dr. Thesmarjevih besed poterditi pa tudi ne ovreči. Vsak bravec „Novic" pa bo gotovo radovedno
bral
kar sta v svojih pervih pismih govorila. Prijatla! sej sim jezik prestavljeno podamo, kakor sledí Vama unikrat vunder dovelj zastopno
torej jo zvestó v slovenski
povedal, de
ska
z a j t a, kar go vorita
y
to je
y
de mi ali v nemškim ali
v
Sodba, sklenjena od PoncijaPilata, deželni
oblastnika spodnj
yy
slovenskim jeziku natisnjene cesarske patente, ki po križu smert storiti Vajinih mislih govore, v pregled pošljeta. Te, te jez
hočem imeti, ne pa Vajinih praznih besed. Saj so bili vsi cesarski patenti tavžentkrat in tavžentkrat natisnjeni der sta A in tudi v mnogoverstnih časopisih razglaseni : lahko jih priester) bila
Galilej de
ima Jezus Nacareski na
V sedmim létu vladbe cesarja Tib eri ja, in pét in dvajseti dan susca v svetim mestu Jeruzalemu, ka-
in Kaj fat duhovna in aldovavca fOpfer-
bosta tedej dobila, čeravno so pomazani ali zmečkani,	„roiici ruai, uezemi oi
de so le še ce li in de jih brati zamorem, so že dobri, na prestolu predsednika sedij
1 #	• V	1	m	•	•	•	_	_ ^ ______~ _
y
Ponci Pilat, deželni oblastnik v spodnji Galileji
j
To so edíne prave price mlatva prazne slame.
y
vse drugo
y
govorjenje
je
yy
obsodi Jezusa
Nacareškiga, de ima
krizu med
dvěma razbojnikama umreti, zató kér velike in gotove
Sicer paVama moram reči, de mi v Vajinih pismih zares priče ljudstva zoper njega govoré
preveliko čast skazujeta. Ja, ljuba prijatla, kaj res mi
y
slita,
imenitniga moža imata? Bog Vama daj dobro! Sej vun der celi svet vé, de postavo zavolj desetine, tlake in
»»v v»»»» M»»««jviH.	"*■	jjt j De je Jezus zapelji v eu, & j uc jv puupuiuvaveu,
de Jurče postave daje? Kaj me res za takó 3) de je sovražnik postáv, 4) de se po krivim božji
3) de je podpihovavec
sin imenuje, 5) de se po krivim kralja Izraelski ga ime
6) de je šel v tempelj, spremljen od velike mno
1AV1 VU1I OTVV »v ,	» vij Mvuwhiuv , viHuv .m» nu je , u J UC J c H Cl V tcutpcij , espicill
vsih gruntnih davšin je sklenil (zadnji dan vel. ser- žice ljudi z oljkinimi vejami v rokah
»
pana 1848) lanjski deržavni zbor na Dnnaji, v kte
rim je veliko kmetov sedělo, in de po tem sklepu sta vedano, ga na moriše peljati cesar Ferdinand 7. kimovca 1848 in cesar Franc
Pervimu stotniku Kvirilu Kornel iju je zapo
.V	i. .<
»
patenta dala.
govoriti
„Price,
y
Jožef s svojimi ministri 4. sušca 1849 svojim deželam smert braniti
Noben drug člověk ni imel v ti reči nič ne Jurče, ne Pogačnik, ne stric pod Goro. Moja reč je bila le: dane postave razložiti, kakor so, — in kar je prostimu člověku manj zastopno, mu
domače razjasniti. V vse druge reci se jez ne
Vsim ubogim in bogatim je prepovedano, Jezusovo
ktere so sodbo zoper Jezusa podpisale, so: 1) Daniel Robini, farizej. 2~) Janez Corobatel 3) Rafael Robani. 4) Kabet, pismoúk.
yy
Jezus bo iz Jeruzalemskiga města skozi Stru
po
vtikujem.
eneanske vrata peljan.
«
y
Sicer pa, dragi M. P! se tudi motite, ko pravite de so cesar Ferdinand že 15. sušca 1848 patent zavolj kmetijskih reči vùn dali. 15. sušca ni na Dunaji
Nekoliko iz ministerskiga naěerta
kakó
naj
se prihođnjič gimnazijalne in realne
nobeden na te reci mislil: ta dan so dovolili Cesar le sole po Avstrijanskim vravnale fEntwurf der
Organisation der Gymnasien und Realschulen in Oesterreich. Vom Ministerium des Cultus und
Hof
vstavo, svobodni natís m
pa narodno stražo kar nam cesarski razglas tistiga dneva pové. Pismo ce sarja Ferdinanda iz Olomuca 15. kozoperska 1848 poterdi kmetam dano obljubo, de so kmetíje po danim pa
Unterrichts. 1849. Gedruckt in der
und Staatsdruckerei in Wien)
Takó stojí zapisano, in jez ne smém od tacih pisem ne našim zvedenim domorodcam in šolskim prijatlam i
tentu desetine, tlake in druzih gosposkinih davsin résene.
znanje
besedice preč vzeti, pa tudi ne pristaviti, kér moja reč je le oznaniti, kar se na svetu godí. 11. dan kimovca
v prevdark
Iz dvéh namenov je vredništvo Novic za potrebno so poterdili Cesar posamesne postave, po kterih naj se spoznalo, nekoliko iz tega načerta zvedenim šolskim grunti oprostijo (sfrajajo), in tištim možém, kteri so v prijatlam naše domovine na znanje dati, pervič: kér te komisije izvoljeni, je določba te imenitne reči gosp. minister úka sam želí, de naj več skušenih
izročena. Bog daj, de bi se vsim po pošteni volji zgodilo !
mož
Jurée.
/
ízír na stare case
ta načert presodi in pové, cesar bi morebiti prenarediti treba bilo („die Stimmen der Erfahrenen werden dieje-nigen Stellen bezeichnen, wo Abànderungen entweder
Ko so v létu 1280 v mestu A qui la na Napoli-tanskim po rimskih starovinah kopali, so najdli rudno
allgemein, oder
fur
eigenthumliche Verhâltnisse einzelner
dru
Kronlánder nôthig oder wiinschenswerth sind") gič pa: kér gosp. minister pričakuje, de se boste sebno dvojni novi za slovenske sole potrebni knjigi z
Vi ř
po
plosico , v ktero je sodba v hebrajskim jeziku vrisana
po kteri je bil Jezus Kristus k smerti obsojen. Na druženo pomočjó berž in berž spisale. drugi strani te plošice se bére: „Enaka ploša je bila
Ta dva namena sta nas nagnala, nekoliko iz tega
vsakimu rodu poslana." Ob času Francozke vojske načerta, ki se nam razun nekterih reči v občinskim na južnim Laskim so to plosico Francozje našli v zakri- velike hvale vredin zdí, svojim domorodcam v prevdark
razglasiti, de naj skušeni in za pravi prid šolskih na-
stii Kartajzarjev, blizo Napolitanskiga města, v skrinici iz černiga lesa (Ebenholz). Potem je prišla v kapelo v Ka sert i, kjer se še zdej znajde v rokah Kartaj za r-
práv skerbni možjé svoje misli odkritosercno svetu ozna
nijo
y
jev
>
kterim so Francozje ta imenitni spominek iz hva- nove bukve spisale.
in de naj se pogovore, kakó naj bi se zazeljene
191
n
Novice" bi rade tako pretresovanje v svoje liste
Yi
Zusammenstreben aller
jemale, ko bi za takó obširne sostavke dovelj prostora Ideen der Reli

i
) und der Sittlichkeit
imele ; kér pa jim tega manjka in kér imajo „Novice" meinsamen Mittelpunkte
Lehrgegenstànde zu den
, als ihrem ge-
y
po svojim namenu vec druzih
reči
štite vrednistva „Slovenije", „nemskih Ljubijan
pisati
und eine gute Disciplin
*
prosimo ca- sind die beiden Mittel zur Erziehung der Jugend"
y yy
»
Die 1—4 Klasse ist die Schule fur den eigentlich
skih Novic", in „Praviga Slovenca" de naj odpro Knaben
y
die
svoje liste tako imenitnimu pomenkovanju.
8 fur den heranreifendeii Jiingling
«
99
Daher soli der Unterricht im Untergymnasium mehr in
v
Novice" se nadjajo, de so svojo dolžnost storile, populârer Weise ertheilt werden"
ako domorodeam predmét podajo, kteriga naj se tisti
§.17
1) J e de Landessprache kann Un terricht
v .
mozje poprimejo
y
ki so za tó
gimnazijalnih ali realnih sol nen Stimmen sollen reden).
ceravno niso učeniki sprache am Gymnasium seyn. 2) Die Wahl der Un poklicani. (Aile erfahre- terrichtssprache soli sich iiberall nach denBediirfnis
Kér pa ta reč le bolj učene možé zadeva
y
tedaj
sen der Bevólkerung richten, welche bei der An
stalt vorzugsweise betheiligt ist
W
die
jo damo v tistim jeziku, kakor jo je gosp. minister eine spisal. Sèm ter tjè bomo kakšno opombico pristavili. Po- zwj
gemischt
Bevólkerung
ist
, kónnen auch an einem Gymnasium Unterrichtssprachen bestehen, welche fiir ver-
samesne razdelke smo tako skupej postavili, kakor jih schiedene Schulabtheilung red našiga predmeta terja. Poslušajte tedaj, dragi domorodci ! gosp. ministrové besede :
oder fiir
h
dene Lehrgegenstànde in Anwendung kommen
3) Wenn uber die W ahl der Unterrichtssprache Streit
sind:
18. Unterrichtgegenstande in Gymnasium entsteht, so ist derselbe innerhalb der Bestimmun

1) Religion, 2) Sprachen:
Latein
j
to
des
4. der Grundr ech te der ôsterr. Verfassung 3)
Griechisch, c)Muttersprache,d)Landesspra- bei der gesetzlichen Vertretung desK
in dem Kronlande des Gymnasiums neben verhandeln und bis die Entscheidung erfolgt
deutscheSpra- risch von der Schulbehórde zu entscheiden".
za
chen, welche
5
proviso
der Muttersprache gangbar sind
9
and ere lebendeSprachen (Reichssprache
y
31.
Y)
Muttersprache und andere lebende
Englisch). 3) Geographie, und Ge- Sprachen. Ihr Ziel fůr das Untergymnasium:
ehe
Franzósisch
schichte, 4) Mathemati k, 5} Naturgeschi chte, Richtiges Lesen und Sprechen, Sicherheit im schriftli-
Physik, 7) Phi losoph i sch e Propadeutik, chen Gebrauch der Sprache ohne Fehler gegen Grammatik
8) Kaligraphie, 9) Zeichnen 11) Gymnastik.
y
10)
Gesanjr
» y
und
Orthog
raphie
)
nebstbei Kenntniss der Formen der
« i
99
Die unter Nr. 2, f enthaltenen lebendenSpra
gewôhnlichen Geschâftsaufsâtze. Anfange zur Bildung des Geschmackes durch Auswendiglemen von poetischen
chen, ferner Zeichnen, Gesang und Gymnastik und prosaisehen Schriften bleibenden Werthes, welche sind nach Bediirfniss und Móglichkeit an einzelnen Gym- den Schůlern erklart sind." nasien einzufuhren."
Ziel fiir das Obergym
nasium
19.
yy
Obligát sind die unter Nr. 1
dann Nr. 3 — 7 aufgezáhlten Gegenstánde.
a
y
2. a
yy
9
c.
Gewandtheil und stilistische Correctheit im schriftlichen und můndlichen Gebrauche der Sprache zum
20.
yy
Die unter Nr. 2, d und e mussen zwar
an jedem Gymnasium gelehrt werden, die Beniitzung dieser Gelegenheit ist jedoch vollig freigestellt. — Die filtern und Vormunder hahen zu bestimmen, ob ihre
nas posebno laški jezik) kot zapovedani predmet
učili.
9
1
) Tedaj naj bi se za šole katoljških deželá bukve luterške vére ne dajale.
Sôhne oderMundel eine der bezeichneten Sprachen und 2) Tega poslednjiga(„fur verschiedeneLehrgegenstánde")
welche zu erlernen haben. Die so bestimmte Sprache tritt dann fiir die Schiller in den Kreis der obligaten Lehrgegenstànde
11 auf
bi bilo prav potrebno se v gimnazjih slovenskih dežel
poslužiti
y
kér
y
a
če je učil ni jezik (Unterrichts
21.
„Die unter Nr. 2, f und Nr. 8
sprache) nemški, mora vsak spošten in previđen clo vek spoznati, de je vse premalo, samo mater ni je
yy
gefůhrten Gegenstánde sind frei".
Latein wird gelehrt in der 1. Klasse wóchent-lich 8 Stunden, in der 2. 6 St., in der 3. 5 St., in der
4- HÉHH ■■■■■M'HH
St., in der 8. 5 St.
> t •
zik v teorii uciti se in ga v nobenim predmetu djansko (practisch) rabiti. Raba, raba k izučenju in omikanju jezika za vse potrebe in stanove nar več
St., in der 5.
St., in der 6. 6 St., in der 7. o
— Griechisch in der 3. Klasse wôchentlich 5 St., in der 4. 4 St., in der 5. 4 St., in
der 6. 4 St., in der 7. 5 St., in der 8. 6 St." 2
y
pripomore! Saj nar menj bi se móglo po naših mislih véroznanstvo (Religion) sploh, in domovinska z go doví n a („Geschichte des speziellen Vaterlandes") v 4. in pa 8. klasu slovensko učiti. To je tolikanj
i
lože, kér od tistih učencov, ki jih je slovenska
zem
s
) V tem stevilo podukov pogrešujemo eniga silno po-trebniga, namreč podúk kakó živeti, de se te-lesno zdravje ohrani (populáre Diaetetik). Ta podúk v potrebni obširnosti se od učenika ker-šanskiga nauka ne more terjati, in tudi nobenimu druzimu poduku se ne more priložiti. Potreben je pa za telesno in dusno zdravje, bolj kakor poduki pod številko 8. 9. 10. in 11. ) Pri vsim spoštovanji starih klasičkih jezikov
Ija rodila, gré pričakovati, de slovenski jezik znajo; če ga pa ne znajo, se ne more slovenska dežela njih rojstna dežela imenovati. Nihče ne more našiga ter-janja prenapetiga imenovati
y
ce
opíraje se na
brez
kterih noben práv otnikan člověk biti ne more, se nam
y
vstavne pravíce — od gimnazija v slovenskih deželah tole terjamo : „Vsak učenec slovenskiga rodu naj se v sedanjih gimnazijalnih šolah takó izuči, de mu v vsih oprav i lih, govori lih in pisanjih slovensko ravno takó gladko gré kakor nemško, in de mu eno
• v
nic
vunder za mertve
jezike, kterim so tudi pravdoslovci
drugo."
vec te z a v
In to oboje se da
in clo zdraviloslovci že večidel slovó dali, toliko ur preveč zdi. Stari časi so bili drugačni od naših
3
y
ne prizadene kakor lahko doseči, če se le uk potem vravná. ) §. 4. Temeljnih pravíc pravi : „Fiir allgemeine Volks
in kakor so casi, takó so pisavci. V mnozih casopisih se je ta reč že obilo pretresovala, in veliko modrih
• v
bildung soli durch óíFentliche Anstalten , und zwar in den Landestheilen, in denen eine žremischte Bevólke-
moz se poteguje za pomanjsanje toliksniga stevila latinskih in greških ur. Bolj bi se potřebám sedanjiga
rung wohnt, der Art gesorgt werden, dass auch die Volksstámme, die die Minderheit ausmachen, die er-
y
življenja vstreglo, ko bi se namest preobilniga
latinskiga in greškiga mnogi drugi živi jeziki, (pri
forderlichen Mittel zur Pflege ihrer Sprache und zur Ausbildung in derselben erhalten."
i 92
d
Die Wahi einer passenden Chrestomath
fu
lit
h i s t o r i s c h
Unterrieht in Ob
Ausdruck des allmâhlich sieh crweiternden eigenen Ge
dankenkreises ; historisch erweiterte Kenntniss der Spra che; historische und àstetishe Kenntniss des Bedeutend- gymnasium ist von der entschiedensten Wichtigkeit. sten aus der Nationalliteratur ; daraus sieh entwickelnde Der Inhalt darf sieh nieht bloss auf poetische Literatur Characteristick der Hauptgattungen poetischen Kunstformen.
Nr. IV.
V)
der prosaischen und beschrânken. Der Unterrieht am Gymnasium hat nicht
eine gelehrte philosophische Sprachkenntniss und die Lehrplan fiir die slavisehen Bildung von Linguisten zu bezwecken, sondern der Zweck
Spraehen als Muttersprache n. Im Untergym
ist:
n asi u m
St.
y
ausser der Nahrung, welche der Jugend aus den
, 3. Kl. in der Muttersprache niedergelegten Gedanken zugefuhrt 4. Kl. 3 St. Im Ober gymnasium: 1. Kl. werden soli, in sprachlicher Hinsicht dem Gebrauch der
1 Kl. wochentlich
St., 2 Kl.
St.
wochentlich 2 St., 2 Kl. 3 St., 3. Kl. 3 St., 4. Kl. 3 St.
angestammten Sprache
5
als eines Gedanken bildenden
v
Besonders 3 Bûcher sind fiir den
Schulgebrauch
Organs
?
zu regeln,
zu erhôhen , zu vervollkommnen.
nôthi o* •
te
1) eine Gram matik, 2) ein Lesebuch fiir
32. 3) Die den verschiedenen am Gymnasium zu
das Unters:
^ymnasium
y
3) eine lit erarhist orische lehrenden Spraehen gemeinsamen Regeln der Gramma
Mustersammlung fur das Obergymnasium.
a
tik sind durchgângig in dem Unterrichte iiber die
„Der giinstige Erfolg
des Unterrichts in den slavi- Muttersprache und an der Muttersprache zu ent
gchen Spraehen und Literaturen
hàngt
besonders davon wickeln
y
es
soil daher der grammatische Unterrieht
iiber
y
dass tuchtige Lehrbucher den Schiilern und die Muttersprache dem iiber die lateinische Sprache
ab,
Lehrern gesreben werden

y
und die Manner, welche durch
in der Regel wenigstens um ein Semester v oran seyn
riindliche Sachkenntniss und pádagopischen Tackt der Desshalb wird vorausgesetzt, dass die in die unterste
S
Aufgabe
gewachsen sind werden sich das
grosste
Verdienst um den Unterrieht in ihrer Natio-nalsprache und Literatur erwerben, wenn
Klasse eintretender Schiiler schon aus denVolks schulen die Kenntniss des einfachen beklei deten Satzes mitbringen,
so dass sie in den Un
sie mit vereinten Kraft en diesem Bediirfnis- terrichtsstundon iiber die Muttersprache zur Kenntniss
ee abzuhelfen suchen.
Fiir k ein es der ob- des zusammengesetzten Satzes fortschreiten, wàhrend
genannten
3 Bûcher ist in den slavisehen Spraehen bis sie gleichzeitig an den Unterrichtsstunden uber das La
jetzt in der Weise
gesorgt,
welche der neuen umfas
tein die Kenntniss der einfachen Satzformen auf die la
s end en Organisation dieses Unterrichtes
Die schwieriffste der 3
Aufgaben ist
genugte.
teinische Sprache in
Anwendung
bringen.
die Herstellung
. 61. 1) AnWissen und Fertigkeiten wird fiir die eines tiichtigen Lesebuchs fiir das Untergymna- Aufname in die unterste Gym nasi al-Kla ss e er-sium. Es ist zu wiinschen, dass baldigst Ar- fordert : in der
Religio n
jenes Mass von Kenntniss
beiten zu seiner Herstellung unternommen welches in denVolksschulen ertheilt wird; sodannFer
y
werden
je
dringender
das Bedurfniss ist und je we-	tigkeit imLesen und Schreiben der Schrift der
niger zu hoiFen steht, dass sogleich die ersten Versuche	Muttersprache ; der lateinisehen Schrift, und wo sie in
gelingen werden. Ein solches Lesebuch darf bei aller	der Volksschule gelehrt wird, auch der deutschen ; Kennt-
Mannigfaltigkeit der Form, in welche es den Schiiler	niss der Elemente aus der Formenlehre der Mut-
einfiihrt, durchaus nur Lesestiicke aufnehmen , deren	ter s pra che, Fertigkeit inAnalisiren einfacher beklei-
Form in ihrer Art eine klassische ist. Seinem Inhalte deter Sâtze
y
Fertigkeit im Dictandoschreiben mit
Ver
nach aber muss es nicht nur dem Lebensalter und meidung solcher groberer Fehler, welche durch all der Bil dungs s tuf e, fur welche es bestimmt ist, an-

gemessen
seyn
i
sondern muss zugleich dazu dienen
y
meine Regeln sich bestimmen lassen, und mit der Ge-wôhnung beim Schreiben selbst die Hauptinterpunctionen
den in andern Unterrichtszweigen, namentlich in Ge- zu setzen
i
schichte, Naturgeschichte und Geographie dar gebothenen LehrstoiF zu beleben. Es muss sich die Ma nigfaltigkeit des Einzelnen zu einem Ganzen gestalten
yy
In BetrefF des
te
mmatischen Unterrichts sollen
im Folgenden die Biicher genannt werden, welche einst
y
1
gebraucht werden konnen,
ohne dass sie dess
einer andauernden
Beschàftigung
wiirdigen Gehalt zu halb aile als geniigend bezeichnet werden. Endlich fiir
gewahren, auf die Schiiler einen nachhaltigen Eindruck die liter arhistorische Sammlung sollen einige An zu machen und auf ihr Gemiith und ihren Charakter
einen veredelnden Einfluss zu iiben.
deutungen iiber den Umfang,
in welchem sich die Aus
Wenn nicht die wahl
bewegen
mochte
£
egeben werden ; es werden
Nationalliteratur diess biethet, sind gediegene Ueber- dabei im Ganzen, mit Verschweigung d
h
setzungen zu veranstalten. 1
leb en d
Schrifts tell
J)Berilu (Lesebuch) za spodnji gimnazij gosp. mini
schen Erscheinungen
genannt
nur diej werden
y
_ ^ i literari-aus welchen
eine
ster visoko imenitnost pripisuje
m
gotovo je
taka.
bo. Dokler pa tega svetovavstva ni,
naj bi
naš
gim
Pa z druženo pomocjó tako berílo sostaviti, nam Slovencam ne bo težko stalo, kér imamo pomockov in moči dovelj. Kdor pozná klasicko knjigo Lavan-tinskiga gosp. kneza in skofa Slom še ka „Blaže in Nežica v nedeljski šoli", bo vedil, de v enaki m duhu, kakor je ta knjiga za nedeljske šolarje bi bilo tudi berílo za spodnji gimnazij napraviti. Vprašanje je le: ali bo za vse slovenske dežele
bo vsaka svoje napravila ? Mi bi
nazijalni vodja, gosp. Kl ee m
^■^■■■IHHHHÉK
to rec prev
Mi
i
poznamo vec mož, ki bi bili za pisanje benla vsi pripravni.
. de se že
) Pricijoča dva razdelka tedaj ocitno terjata
v ljudskih solah
kterim se trije spodnji klasi
y
štejejo) dostojna znanost materni ga jezika pridobi brez kteriga se noben učenec ne sme ne v gimnazij
y
po
52
Inih soi pa tudi ne v
1
solo
vzeti. V Ljubljanskih nemških novícah je nek prijatel
edino
berílo, ali si
Slovencov iz Celj
ta 60
ministerskiga sol
«vetovali, de naj bi le eno berílo za vse slov. dežele
bilo
in de naj bi se
še
te poprej posvetovale z
druzi m i slovanskimi deželami: kakó one mi
slij
to reč napraviti. Dežel
lsk
et
skiga načerta z gorečo besedo staršem in oskerb-nikam (irofam) slovenske mladosti priporočil,
de naj skerbé, de se njih otroci in rej en ci v
spodnjih klasih slovenski jezik dostojno nan
v r
y
y
stva (Landesschulrath) bi to reč nar lože opravile treba bi bilo tedaj, de bi se take svetovavstva, kakor so v ministerskim načertu nasvetovane, berž berž izvolile, de ne bo spet léto preteklo in de spet bukev ne
jim je pot k višim šolam zaperta! Materni jezik
tedaj ni vec pr
sala
ampak resna resnica
tudi v ljudskih solah. Stai
v • •
oskerbniki posker
biti
y
de vaši otroci zapovedani nauk dobivajo
193
eine Auswahl zur Kenntniss der Schiller zu
bringen
Von den Unter-Realschulen
ist
gibt
es drei Arten
y
und es kann niclit die Absicht seyn , der be- 1) Unter-Realschul. mit 4 Jahrgâng., das 4. ist praktisch.
sonnenen Ueberle

und der
Entscheidung
der Kenner ihrer Nationalliteratur derErfahrung irgendwo vorgrei
2) 3)
fen zu wollen".
55 »
55 55
» »
3 2
» yy
yy
yy
3. 2.
Y) J?
yy
55
52. Aufname der Schuler in die Realschule wie
Fur die Slovenische Sprache: Grammatik, beim Gymnasium.
einstweilen nach Muršee.
i
sche
Sammlung
2
In die literarhistori
móchte aus der áltesten Zeit wenig
oder nichts aus dem Grunde einer mustergiltigen Form
y
sondern nur
Einiges
aus sprachlichem Interresse aufzu
sel
Wren horac Storenshih besed.
Ko sim uni dan ravno na cestni dvor (Bahnhof)
y
de bi se do predora ali preróva

nehmen seyn, (z. B. Proben aus den K ara tani sch e n
Poganiku
peljal
y
zadenem iz mesta
(Tuneli) pri
gredoc
na eniga
Fragmenten
y
aus Truber, D a 1 m a t i n) ,
n eu ere Zeit J arnik, Presem u. a.
3
fur die p rij at la , od ktei
slovensko skuje.
»
mi je znano
T
povem
y
de včasih hitro kako de srrém na železnico
y
55
Fur die Slovenen verdient unter andern slavi- in mu rečem, de naj mi hiti
po
y
kakó se t
5
s ch e n Sprachen am entschiedensten die i Iliri sche
y
4
je, tista cela rajda voz, ki se ob enim po železnici pe
Beriieksichiigung,
als die zunâchst verwandte, einige Lesestucke aus G un du lič, Palm otič, Geor
daher ljejo) po Slovensko imenuje
Vod
hiti
5
1
in na perste našteva
k
peljaj — od
5
P
gon
y
t ec aj
• V
«MC
»
y
in die Sammlung aufzunehmen seyn mochten
y
hier
derdraj i. t. d. i. t. d. Kakó pa, mu rečem daljej
nâchst kónnte auch das Altslavische werden."
hinzugezogen
Po vsim tem priporoči gosp. minister tudi
nas
1 o c omot sabo vleče)
je tisti voz s kotlám, ki vse druge za Odgovori :
se
po latinskim imenu: krajogib
Prav za pi
y
in natanjko
y
tode po duhu slo
danji pravopis, rekoč: „Dagegen scheint es fur die venskiga jezika boljši z eno besedo
rr
b
y
meisten slavischen Sprachen, namentlich fiir aile dieje-
weJche wie die bóhmische, slovenische
»
b
nigen
y
1
y
gib a vn ik
y &
b
pa tudi
g i b a c, i v n i k
und i Ili ri sche nach der sehr zu empfehlenden
y
1
y
k, pihavnik,tekavnik,hlap
y
y
Kakor vidim
mu odgovorim
ti si uren
vereinfachten Orthographie ïïbereinstimmend bezeichnen, nicht
Die Zischlaute Slovenski kovač ; ti imaš dvanajstíco (Dutzend) doma
nóthig,
der Ortho
graphie ausdi ucklich ihr allein gewidmete Uebungen zu
cih laj<
Zat
so p
tud
y
in nič ne dé
y
v
ce
P
mi
tudi ktera v Savo pade
odgovori smeh
E
y
zuwenden ; ihre grosse Leichtigkeit lâsst erwarten, dass no Í mu recem , kdor ni prevec kočlj
nach dem Unterrichte , der sch on aus dem Volks
y
utegnil ktero odbrati,
y
si bo vender
ce tudi druge Sava odnese
*
schulen vorauszusetzen ist, die Correctur der
hâuslichen Aufsàtze und namentlich der in denLectionen gearbeiteten Compositionen zur Sicherung derselben ge-
niigen wird.
Realschulen.
Es sollen Ober- und Unterrealschulen er
richtet werden. 7
TVoricar iz IJubljane.
V petek dopoldne so sprejeli Ljubljačanje z veliko častjó 4. bataljon domačiga regimenta, ki je po presta-nih velicih težavah in s pridobljeno novo slavo od Komorna spet domů přišel. Silno veliko ljudi se je zbra-lo, svoje rojake, ki so se za Cesarja in domovino na
i
) Po tem takim mora biti slo
tudi v
laganj
2
slovenska.
) Pri napravi krestomatije bi se utegnilo nekoliko tudi iz
gosp
3
Macunove krestomatije porabiti.
Ogerskim slavno bojevali, prijazno sprejeti, in po ogo-voru tačasniga predstojnika mestne gosposke, gosp, Guttmanna v slovenskim jeziku, je govorila tudi go-spodičnaBold naslednje pozdravilne besede v nemškim:
Ver li junaki, vredni sinovi domovine ! Vender ! ven-
55
4
) Med izgledi sedaj zivecih pesnikov bojo pač klasické delà Koseskiga v pervo versto prišle. ) To nam očitno kaže, de se imamo z jezikam svojih
der je přisel dolgo željeni lepi trenutek, v kterim Vas zopet pozdravimo. Pozdravimo Vas verle slavne sinove naše domovine, pozdravimo Vas junake Komornske
y
slovanskih sosedov soznaniti, kterim nasprot pa tudi
minister svetje7 de naj se z našim soznanijo, rekoč: Welche Mundart in dem Unterrichte des Obergimnasi- v domovino nazaj se verniti pripusti.
pozdravimo Vas pogumne vojake in hrabre možé , ktere
je vojaški Bog ohranil, in kterim zdaj s slavo ovenčanim
yy
Bodite nam to
rej
vsi skupej pràv iz serca pozdravljeni ! Dan Vasiga
umsin der illirischenSprache(inKroatien)hierzu
zu nehmen seyn móchte, ist schwer in voraus zu bestim- erečniga vernenja iz vojskiniga polja je glavnimu mestu
men. Wunschenswerth ist, dass die benachbarte slo-	domovine vesela slovesná prigodba, ki bo vse žive
venische Mundart berucksichtiiret werden móchte." dni nam v spominu ostala. Ponosno smo brali vojaške
poročila , v kterih se je od Vaše blišeče nepozabljive

Pràv in potreba bi bilo , de bi se pri nas
prostovoljni uk
tudi stolnica ilirskiga in
kot
še
v
5
kaksniga druziga slovanskiga jezika napravila. ) Po naših mislih je pràv in
podúk in njegov sad pri starim ne ostal. Ce realna sola
dobro, ako
ucenci mnoge
ni
y
kar je nar bolj moč, djanska (practisch)
y
ne
pravopise poznajo , kakor B o h o r i č e vo, D a j n-kovo, Metelkovo pisanje, in posebno tudi Čiřilo ve čerke, — občinsko šolsko pisanje pa naj bole v našim s eda nj i m pravopisu, v kterim se vse vra dne oznaníla od ministerstva noter do deželno gosposke,
6
) To je očitin
naznanik, de
vsi časopisi, vse imenitniši bukve natiskujejo, in ki je sploh po vsih slovenskih deželah vpeljan in znan. Pràv je, de tudi minister to želi. Sapienti pauca.
se imajo učeniki ljudskih sol po našim se danjim pravopisu ravnati.
3 Pri spodnjih realnih šolah imamo le eno veliko skčrb
namreč de bi se le samo imé stariga četertiga klasa ne premenilo v imé realne šole —in de bi
bo žnjo obertnijskimu stanu nic pomagano. V L j u b i j a n i se je od veliko strani poželjenje po napravi realne šole razodevalo, in zares nam je take sole zlo potreba. Ali bo pa spodnja realna šola tem potřebám vstregla, nas bo ob kratkim s kuš nj a učila. Ce realne sole ne segajo v dj ansko razjašnjenje obert-nijskih reči, ne prinesejo
nobeniga praviga prida;
ce
y
pa hočejo šole djanske (practisch3 biti, se morajo oskerbeti z mnogimi priprava m i, ktere mnogover-stne vednosti terjajo. — Ena. naših nar večih potrebje tudi, naše rokodelce v potrebnih vednostihrazjasniti,
kakó se bo pa tem, ki
ki jih njih rokodelstvo terja, večidel le materni jezik znajo, priložnost dala, se kaj
kér osnova téh sol še ni znana.
učiti
se ne vemo
11 44« listu Vovic.
vi/
Predreti
5
preriti.
194
hrabrosti toliko govorilo, in serce je nam veselja kipelo, lostljivi ukaz bo gotovo povsod z velikim veseljem za ko se je Vaša slava, ktero ste si z junaškim pogumam slišan. ~	~
Ogram
in Polcam , ki so na Turško bežali
j
in z neprenehlj
zvestobo do Cesarja in dei
pri
se nek grozno slabo godi. Slabo oblečeni in lačni mo
dobili. od dežele do dezele
razglasila
Sprejmite tedej rajo vecidei pod milim nebam prebivati. Turki jih hočejo verli sinovi krajnske dežele v Svoji domovini, ktera s silo k Turški véri primorati. Ce le kteriga brez Tur-zasluge častiti vé, plačilo za Svoje, domovini posvečene ške čepice (fesa) srečajo, mu zabavljajo, de je ghiaur
junaške delà, namreč nas vsih nar zvesteji pocastenj kar poštenima možu nar več veljá, in tudi
9
našo
hva
(po našim „krivoverec") , kopeck (pes), pezevenk (ku., ar) i. t. d. Za gotovo se sliši, de je razpertija
ležnost
i
Žalostno jih pogrešamo sicer v slavepolnih med Turskim, Rusovskim in našim cesarjem za
stah Vaši

hrabri g
batalj
?
kterig
smo pred voljo Ogerskih begunov
y
ki so na Turškim

poravnana
9
ajstimi mesci z nar bolj šimi bla
goslovnimi
vošili v in de se ni zavoljo
tega
nobene vojske bati. Turški
vojsko spremili, veliko veliko , ki so nam dragi bili
in to je
gotovo
nar grenkejši kapljica v kozarcu obcnig
Cesar ne bo spodil bogunov iz svojih dežel, pa jim bo neki otok (Kandia) za prebivališe odločil, in ne bo no-
re seljenja
tode saj so
erli po junasko za do
beniga
v svojo službo vzel. S tem sta
naš
in Rusovski
movino na polju časti, in njih slavepolni spomin bo na Cesar zadovoljna.
Klapka se je v London podal;
veke živel v pej ! Vi pa
spo čili
zgodovini
to naj nas potolazi
sku- nekteri ogerski oficirji pa, kakor Zichy, Esterha
i
ki V
Bog zdaj nazaj pripelje , de bi se z y in vec druzih, grejo v severno Ameriko.
F u
težav vojske , sprejmite
še
pozdravljenje, in pripustite, de ljublj
enkrat naše serčno ster je, kakor se bere, 6. dan t. m. London za eno bandero Vašiga pustil in se tudi v Ameriko podal. Ravno pred svo
batalj
?
bandero, ki ga je junaški Ku s lan pred Ko- jim odhodam je nek dokoncal zgodo vin o Dunajské
nam s
toliko pog
nostjo otél, zdaj z vencam slave revolucije mesca kozoperska 1. 1.
Prebivav
ovenčam in v iménu vsih iz polniga serca kličem
z i v i od v
naš
I	i
II	o
hrab i m o i
ter ti batalj

Bog
ci Pesta vabijo v casopisih čevljarje in ši v ar je
Pesem druzih dezel, de naj pridejo v Pešt, ker bojo delà in
?
ki jo je poslovenil gosp. K o seski zaslužka dovolj dobili.
LTnidan so spet iz Ogerskiga veliko zlata srebra v denarno kovač-Vesel s posebno umetnostjo govorila, je takó dopadla, nico pripeljali, de bojo nov denar iz njega kovali. Pa
in ktero je unidan v Ljubljanskim gledišu gospod
de so poslušavci gov
trikrat na
glediše
poklicali, kaj pomaga
ker barantači s zlatam in srebram še
ji svoje dopadenje na znanje dati
Krajnska dežela zmirej cekine in dvajsetice višji kupujejo, kakor je njih
ne bo ne z Istrijo ne z Gorico v eno kronovíno zedi- veljava! Se zmirej ni duha ne sluha od desetic in dvaj
njena ; gosp. minister notranjih naprav je sklenil
9
de je
setic.
Odbor
zacasniga
deželniga zbora
v G r a d c u
nar bolj pr
9
de ste Istrija in Goriška dežela, kot je 23. dan t. m. ministerstvu na Dunaj prošnjo položil
9
2 ki
ř •
9
s Terst

ki je
„reichsunmittelbare Stadt",
v eno kronovíno zedinj
9
ktere imati v Terst
se
de naj se berz ko je moč, deželni zbori skup po kličejo. Enake vošila se glasé po
mnogih casopisih, in
dež kronovinniga poglavarja. Cesar so poterdili gosp. res je, pred ko bojo deželni zbori, pred bo der ministrov predio Ljubljanskiga mesta,
o* »
in s tem je tedaj tudi prošnja zavni zbor, in z vsimi temi bo tudi terdna podlaga
de naj Ilirija, kakor je v vstavi vstavni vladi položena. Od druge strani pa ne smémo
izgovorjeno, srenja še d
skupej ostane
azsojena. Zdej ima mestna pozabiti, de Ogerska inLaška dežela ste sele ko
prošnji na Dunaji: za svojo lastno
cr A te C
bljj 1110
1-prokuracijo in pa za
l
• V
v
maj k miru prišle, de je tedej tam poprej še veliko delà zastran nju notrajne vravnave dokončati; poprej pa ni moícoče občinskiára deržavnisra zbora vsih avstri-
A v «
reci
?
svoji mi pro s nj a mi
ce tudi ti ne boste uslisane, potem ne more-de smo Krajnci dosihmal posebno srečni s janskih deželá vkup poklicati. —Bere se, de je na
de se imate Serbska vojvodina s Horvaš-
?
čeravno smo bili od imenitnih moz
tem
i
zavoljo skozi in skozi
deržanja že tolikrát hvalj
cist i g
in
neomadeževanig
za
ko deželo zediniti.
Radecki je za
• V
visjiga
V Ljubljanske ljudske
in
civilniga
vojni ga
poglavarja za Lombarško in Beneško kra
sole je priš
létas več šolarjev iz dežele zató, ker so ljestvo izvoljen.
Nekteri časopisi pripovedujejo
9
de
starši zvedili, de se mora zdej v teh poprej tako ime- se bojo Pape z o vsih Svetih v Rim preselili, novanih ne
Po
m ški h šolah tudi slovenski jezik učiti, litiška vravnava za Terst, G oriš ko, Istrijo in
bovali. Takó smo slišali veliko očetov in muter okoli jo okolico je neposredno. Sedanje Goriško in Istrijan

oj o njih otroci prihodnj
sili službah potre- Karnarske otoke je sklenjena. Mesto Terst s svo
štérne govoriti, ko so na
kupovali.
0
?
tergu
za svoje fante bukve sko okrozje bo zedinjeno v eno kronovíno, ki bo svoj
?
naši rojaki so bistre glavice !
deželni zbor v Gorici imela. Scer bo pa Istrijanska
Novičar iz mnogih hrajev.
dežela eno, Goriška z Gradiško nju kronovinini
pa
drugo
okrozje;
glavár
Presvitli Cesar so 17
dan
stanuje v Terstu. Goriško okrozje ima 4 kantonske glavarstva: Gorico, Tomiu
9
teg
mesca poterdili Gradiško, Sesano
?
1st ri jan sk o pa jih ima 11. Koper
9
zacasno vravnavo Ogerske dežele, po kteri bo raz- Matavun, Rovin, Vodnjan, Pazen, Volovsko, Mali Lošinj
deljena v 2 ali več vra dne c
J
distrikt
j
slehei
ojni distrikt v za Karnarske otoke.
vsih Svetih bo začel g. Vin
h d i š t r i k t
kr ož j a in te
i
civilni dištrikti v cen ci Ricci na Koroškim nov mesični nemški časopis
Deutsche Mon at schrift aus Kàrnthen. " na
politiških kant
Zapovednik cesarske
5?
te
ske armade z pooblastenim svitlo dajati, v kterim obljubi tudi za pravice Slo
skim civilnim komisarj
vred imata po ti začasni vencov
j
se potegovati. Mnoge
žalostné skušnje so nas
vravnavi vikši obiast v rokah; po tema pridejo koman-	Slovane takó delječ pripravile, de smo neverni Tomaži
danti vojnih dištriktov z ministerskimi komisarji in di-	dokler se ne prepričamo, de kak časopis zares ena«
striktními nadkomisarji,in poslednjič vladarski komisarji	kop ravnost spoštuje. Veselilo nas bo, ako bo gosp s kantonskimi komisarji.
j
V Peštu so 24. dan t. m
Ricci
mož
beseda.
spet tri obesli, in kakor se je slisalo, jih je bilo že spet 15
k
slicam obsojenih
pa zdej je nek
got
vo

de so Cesar po posvetovanji s svojimi ministr
zali
9
de ima ki
sodba
Ogerskim
uka
jenjati. Ta mi
Današnjimu listu je pridjan 40. dokladni list.
Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljubljanu