5). Stevllkn. P luminu g Htrt 10. murgi »Z2. iu. lete Ishafa vsak dan popoldae, lsvmaamsl aetelie la prasalh*. fitscratl s do 9 petit vrsti 1 D. od 20—15 petit vrst 4 1 D 50 p, vcčjl Inscratt petit vrsta 1 O; notice, poslano. Izjave, reklame, prek'ict petit vr»U 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vnt 30 D; lenitne ponudbe besed« 75 p. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — In^eraml davek posebej. Vpraianjem slede Inseratov na) te prlloll inamka z« odgovor Upravnttrvo „SiOT. ftsroda' la „Narotaa tiskara«4* luRm ulica st I, prltUAoo. — Telefon st. 304. 9re«*Utv« „Slov. Mar**«" Kmaflov« «li#a At *, L. aaastrople T#l*fo» •!•». *4. BoplM sprtttatft i« ptiiltaiit la tadMtaa tratavaa* •aV Roltoptoov s« phi vraCa. -JN MT Posameine Itevilke: V v Jugoslaviji navadn« dnl V, Ot fi«d«l|« 1 O v inozemstvu navadu* dnl 1 Ot nadalje 1*25 O Poitnina platana v gotovini. „Slovesskl Warodw valja v Ljubljani ta po pottl; • V Jugoalavili. V iaox«m*tvn a eeloletno naprej plaćao . D 9O— ce'o'etno......D 1W*— polletno.......p 45— polletno ...... # 78*— 3 mesečno.......22 50 3 mtse^no......39-— 1.......7-50 1 ........1*— Pri morebltnem poviianiu se ima daljin narofnlns dopla^tL Novi naročn ki nat po§l;e|o v prvič naroCnlno vedno WaT~ po n/ikiznlcL Na *imo pismena narmMU brez poslatve den»r;a se ne moremo orir^ti. llaša armada fn — Orloosfdo. čisto umevno se nam vid! stalt-ŠČe Sokolstva, da ne odgovarja na vsak izpad svoj h nasprotnikov. Na eni strani bi bil to za Sokolstvo po-nižujoč dvoboj, na drugi strani pa se Sokolstvo zaveda sile svoje ideje ter uspehov svojega pozitivnega dela. V tem znamenju samem zrna-guje. Ni mu treba nastopati pota negacije. Nas časnikarjev ne veže to načelo. Že kot kronisti smo dolž-ni belež:ti dogodke, ki posegajo v kulturno življenje našega naroda. A naravnost dolžni smo nastopiti proti nj m, ako žalijo naše nacijo-nalno Čuvstvo ali ako skušajo raz-dirati kulturne naprave, srpoštova-ne in češčene v širokih vrstah na-rodovih. Kronika naše narodne skup-ščine nam je v zadnjih dneh prine-sla vest o dveh klerikalnih nasto plh proti armad\ češ da ona ne samo da ne upošteva Orlovstva, am-pak ga prezira ali ćelo preganja. — Ob teh nastopih ni šio brez stran-sk'h udarcev po Sokolstvu. Meni-mo, da minister ne bo v zadregi za odgovor. Velika drznost se nam vidi, sporejati Sokolstvo z Orlovstvom, ono čisto nacijonalno institucijo s sjajno svojo tradicijo istovetiti z odgrankom klerikalne organizacije. Klerikalizem Mahničevh časov je od kraja zametaval svobodni duševni razvoj narodov, vsako nego in krep'tev telesa kot posodo za odločnecra duha in za zdravo nrav-nost. Toda ljudstvo v svojem na* ravnem nagomu mu ni sledilo. Poll-tičrr klerikalizem je bil prisiljen iz-premenit! svojo taktiko. Orožje v dose^o svojega namena je vzel Iz jezultskega arzenala. Spoznavši! vpliv Sokolstva in njesrovega dela zlasti na najpreprostejše plasti našega naroda, si je predvsem »fzpo-sodil« — da govorimo evfemistično — njega zunanjosti. njegov kroj, rdečo košuljo, čep'co s peresom, njegove grbe, ptico sinjih višav. Ljudstvo preslepimo, tako so si de-1al\ z zunanjostmi, da ne bo veie-lo razločevati, potem prodremo v njegove duše. Nato so kopirali organizacijo, javne nastope, izlete, zlete in telovadbo, pri čemer se nišo ženirali »izposoditi« si Tvršev vadbeni sestav. Skratka, Orlovstvo je plagiat Sokolstva! * Orlovstvo je del klerikalne organizacije, privesek klerikalne stranke. Držijo se ga vsi grehi te stranke. Ustanovljeno zgolj z na-menom, da dvigne ugled propada-joče stranke, mora služiti njenim namenom — brezpogojno. Kako vlogo pa igra klerkalizem in njega stranka v naši državi, nam ni treba posebe razkladafi O tem nam priča njegovo časopisje, nam svedo-čijo njegovi reprezentanti, pa najsl nastopajo na javn'h shodih in v parlamentu, ali še bolj v tajnem krogu med štirimi stenami. Klerikalizem je sovražnik naše države, kakor je sovražnik vsake države, kl ga brezpogojno ne podplra. Kleri-kalcl poznajo le pogo]no državljanstvo. Klerikalci so proti naši dina-sfji, ker bi bili naravno le za dinastijo, kl bi jim bila kakor habsburška tako čisto udana. Kler kalci so proti naši narodni armadi, ker ta ne podpira in po svojem naravnem sestavu tuđi ne more podpirati njihovih teženj, kakor sploh ne kake pol'tične stranke. Ni se treba prav nič opravičevati. Samo čitajte razne zlobne notice proti armad\ s katerimi se skuša sistematično ustvarjati v ljudstvu razpoloženje ali ćelo mržnjo proti skupni armadi. In ta hladni ton, ne redkokrat pod-prt z zbadlj'vimi in ironičnimi opaz-kami, kadar nanese govor na našo dinastijo, ki daje vrhovno povelj-stvo naši armadL To obiležjo naših klerkalnih strank spremlja vsc njihove organizacije, torej tuđi Orlovstvo. Ono Orlovstvo, ki je v svctovnl vojni re-krutiralo prostovoljce za zmago Av-str'je in Nemčije, ono Orlovstvo, ki je našlo hvalo in m'lost v očeh av-strijskesra tiranstva, dočim je bilo delovanje Sokolstva ustavljeno ter so bila mnoga sokolska 'društva razpuščena, Sokol; pa proskribirani. In sedaj prihaja dr. Korošec in za-hteva od vojnega ministra naše narodne države in naše narodne ar-made, da ne samo ne srne nastopiti proti Orlovstvu, ampak da mora ž njim enako postopati kakor s — Sokolstvom. S predrznostjo, ki jl ne vemo para, se to ne pravi ntC manje, nego gojiti gada na prsih. Ko bo klerikalizem in ž njrm Orlovstvo izpremenilo svoje mišljenje in svoje čustvovanje napram naši državi in njen m vidnim re- prezentantom — žal, tega ni pri- čakovati — ko postane prožeto iskrenega nacijonaliznia in brez- pogojne pripadnosti naši državni misli, skratka, ko ne bodo več kle- | kalci. takrat sele bi smeli zahtevati, ! da se jih sporedi s Sokolstvom. Da- nes pa je njih zahteva — drznost, in njihovo zatrjevanje o dobrem dr- j žavljanstvu in o udanosti dinastiji in armadi — licemerstvo. Za naSfi čast! Neverjetno je dejstvo, da spre-Jema naša javnost vesti o doTodkih, ki se tičejo naše narodne časti in ugleda naše države, s tako stoičnim mirom, da se zdi, kakor da bi bili vedno pripravljeni na žrtve iz »viš-jih državnih interesov«. To ni posledica vojne psihoze, tuđi ne posledca brezpogojnega za-upanja v zanesljivo diplomacijo, ampak posledica pomanjkanja državne zavesti. Izgovori na slabo vlado, na nezdrave strankarske razmero in na druge take, čeprav resnične stvari, so prazne besede, kadar gre za državo, ki je nad vlado ,nad strankami in nad vsem drugim. Državna zavest izključuje vsako apatijo napram dogodkom, ki nišo v soglasju z državotvornostjo, vsak indiferentizenv napram dogodkom, ki ogrožujejo čast naroda in ugled države. Tuđi ne za dostaje, ako državi in narodu zvesto časopisje z ogorčenjem registrira dogodke, ki so zločinsk! atentat na vitalne državne in narodne interese, vlada in lavnost pa des'gnirano pričakujeta nadaljnega razvoja. Brezpomemb-ne so vse formalne izjave vlade in neupravičljiva je resgnacija javnosti napram dogodkom, ki zahteva-jo odločno akcijo vlade in enodu-šen protest javnosti. In tak dogodek je zađntf državni prevrat na Reki, ki so ga iz-vcdli fašisti z vednostjo službene Italje v zasmeh in zasramovanje naše države, ki je vestno izvršila vse določbe nesrečne rapallske pogodbe, ki je za Italijo le krinka za rovarenje proti naši državi. To se je zgodilo pred očmi naše vlade, ki j je bila obveščena o nameravanem prevratu, pa se je uzadovoljila s tajnim' diplomatičnimi opozorill v »zavezniškem« Parizu in v »prija- teljskem^ Rimu! S kak^nim uspe-hom, o tem pr.ca sedanji položaj na Reki. Rapallo, Koroška. Baranja, Ska-der in dru ^e tajnosti na^e diplomacije še nišo izčrpale našega zavez-n"štva v Parizu in Londonu, nišo oslabile našega prijateljstva v R;-mu. Kaj hočejo še od nas skriv-nostni »višji nteresi«? Naš med-narodni položaj ie danes malo dru-gačen nego je bil za časa rapallske pocrodbe. V Italiji štejejo s strahom m'lirone male antante, in najugled-nejši list" pišejo, da je v^ak konflikt z Jugoslavijo konflikt r malo anranto. Ne iz strahu pred dr. Nn-čičem, ampak iz bojazni pred dr. Benešemf Cas je, da prenehamo s politiko »v"šjih državnih interesov«, ki so ravno tako škodljivi kakor po- manjkanje državne zavest!. Kritik* 5labo vlade ni agitacija proti državi, in konstatacija javnega indife-rentizma ni hujskanje naroda. Naša javnost mora najodloć-nejše protest rati proti reskim do-Kodkom, ki kompromitiralo in slabilo na^ mednarodni položaj. Tajni diplomatični protesti in vodene mu nistrske izjave so napram vero-ionmi Italiji brez pomena in \n povečujejo kup pisanega paplrji v državnih arhiviii. Vv» naša iavnos« mora zahtevati toino in hitro iz* vedbo rapallske pogodbe, na^.i vlada pa mora dobiti zadostne* jamstvo za izpolnjevanje pogoabo-nih dolžnosti s stran! Italije, kar je m sedaj edina mirna rešitcv našega spora z jadranskim sosedom. To zahteva ta od nas čast naroda in ugled države. Janko Lavrič, Strasboura: Pismo iz Hlzaciie. Že par mesecev straši v jujroslo-venskih novinah vest. da se pripravlja za plačila v inozemstvu rroratoru. kateri se bliža sedai. kai^or vse kaže. svojemu uresničenju. Dovolite. vele-cenjeni grospod urednik, da napišem i jaz par razlotfov proti temu nacrtu. Že dejstvo samo, da je taka mi-sel na moratorij sedaj v četrtem letu po vojni v Jugoslaviji soloh mo i?oča. nam bo v inozemstvu zelo ško-dovalo. To se smatra v inozemstvu kot znak nesigurnosti in slabosti, kot nastop vlade n-roti inozemskfm unni-kom. ki so bili tako nenrevidni. da so otvorili jusroslovcnskim trgovcem kredite. Sedaj in v bodoče šo dolga leta bo vsak inozemski trgovec v večnem strahu za svoie teriatve v Jugoslaviji in si bo dobro premislll. predno otvori JuKoslovenskim treov-cem ponovni kredit, ali Da bo v svoie cene vračunal primeme ali tuđi ne-primerno visoke odstotke za svoj rizik, seveda v našo škodo. Živim že skoro leto dni v Fran-ciji in Belsriji in sem dnevno v stiku s tukajšniimi grosnodarskimi krogl. Dnevno imam priliko opazovati. kako malo in kako slabo nas tu pozna-jo in kako silno nezanpanje vlada tu proti naši državi, našim trgovcem tam doli *!a bas« na Balkanu... O meščanstvu raje rnolčim. a žalostno |e, da tuđi trcovski kmeri nimajo pojma o naših ra/merah. Tako mi je neki bančni ravnatelj v Brusliu na moie vprašanje glede njegovih banenib' zvez z Jugoslavijo imenoval neko banko v Pragi. Bančni hlagainlki. ki pridejo pri imenovanju dinaria v za-drego, ker ne vedo v kateri državi krožiia nišo redkost Tuđi pošta do-ctikrat nas zameniuic s Ccskoslova-« ško. ki uživa tu velik ugled in velik« simpatije. Oni reostane poeamezni narod sna& tuđi dragim narodom. Najlažje dersežejo to slikar]! in kl. parii, ker pri njih beseda, jezik ne prihaja v poštev. Pri pisateljih j» to naj-tožje; delo, predno se raz&iri no»d druge narode, *a mora prestaviti na drug jezik. In treba je založnika! Ravnotako je z muzikaličnimi kompozicijami «a petje; tuđi pari teh »e mora prestaviti najprej besedilo v tuji Jezik. Nasprotno r,a se glasine kompozicije brex besedi-ia lahko brez teža? razširjejo, k«r vsi glasbenikl na svetu imajo iiti glasbeni jezik, uporabljajo isto notno pisavo. V Jugoslaviji se igrajo skladbe vseh dežel in nerodov, nred temi marsikaj s maj-lmo ali nobeno glasbeno vrednostjo, katare drugi narodi kar na debelo produ-cirajo, tiskajo in razp«£avaj%>. V tujinl nasprotno lahko dolgo ali sploh bre«-uspešno oakamo, da bi mnogb*t*vilnl veliki ali mali orkestri proizvajali Jn-jzoslovensko skladbe. Da ]e tako in da ne mora biti drugač©, se ne emeroo Ca-diti, Če pbmislimo, da Je izdaja kovnpo-zicij za orkestar v Jugoslaviji zelo ne-zuentna Naravna posledica Je prepla-va s tuijimi, v^čkrat sploh ne«adovolli-vimi glasbenimi proizvt)d!. Radi tega bi bilo Mio priptorotliivot da U dal na. či jugoslovenski z&ložniki tiskati tuđi orkestralna dela jugoslovenskih skl«-dateljev. Steveda tiskovni stroški bi bili precej veliki. Ne dali bi ee kriti s rasprodajo v Jugoslaviji, kjer imamo ko. maj 20 većjih orkeetrov, ki bi mogli proizvajati dotična del« s polno zased-bo; na večjo rasprodajo v inozemstvu pa bi se moglo — vsaji sedaj v aačetku td akcije — komaj misliti. Glede na te okolnosti in venrtar » željo, d* se tuđi jugo-slovenska glasba razširi ne samo v tuz^m^tvu, ampak tuđi v inozemstvu, se vpr^Sa, n% bi li bilo umestno, zafasno izdajati vsaj kompozicije za male, takozvane salonske brkestre. Tiskovni stro^ki nišo previ, ■soki in tak ih salonskih orkrstrov, bo-disi diletantje ali pa godbeniki po pokliču, je tisoft in tisoo (že v Jugoslaviji menda 200—300). Ti mali orkestri, naj igrajo potom privatno ali ▼ javnih lo-kalih, pripomorejo najbolj k raz&irje-nju izdanih skladb. Tftkih skladb sa salonske orkestre lzdajajo y ogromnem gtevilu Nemčija, Trancija, Dunaj i. dr. Tuđi Ce§ko«lova5ka v tom ozira ne zar oiitaja, kajti samo t Prag! )* t«* trgo, vin muzikalij (m. dr. Urbanek. Hoffn»-nova ▼dove). ki Izdnjajo mnogoltovil-n«, za salonske orkestp* aražiran« skladba Brez dvoma se izplačajo Izdaje ta-kih arrengemenU za salonski orkestar, kaj ti na samo po mestih, ampak tuđi po dežell, sktoraj t vsak! re«Ji tm!, se kmalu dobi 4—5 godbenikov/ ki se sa lastnl uiitek naucijo taklh skladb in Jih proUvaJaJo. Samo ob a^bl ommww> m mora pri izdaji teh skladb paziti, da pri igranju ne delajo Tvrevrlikih težkoč, da so dopadljiv*, lahko umi]ive. melo-dijozne in ves^l^ga snačaja In da je * tem dana tuđi Mrsim krocotn roožr^ost, da jih izvajaio. 8 ponavljaJočim se igranjem in poslu&anjiem postanejo komadi splo^no rnani in s Časom ćelo popularni. Z Ozirom na nam« tega podjetja komplicirane «-H takozvane klasične skladbe — i malimi izjemami — st>lf>h ne spadalo v okvir izdaj za salonski or-kester. Radi tpera. s^ izdajajjo n«vadn*> za salonski orkr^ter le uverture, fantazije in potpouriji Iz op*»r in op^ret, potpouriji snanih narodnih pesmi, in. termezzi, razni plesni komodi, koračnice itd. Uvtderejofl koH^t takeca podjetja In da se mnogoSt«vilnlm salonskim orkestrom v Jugoslaviji (kl «o zaradi pomanjkanja đomačih skladb bili doslej primorani, proizvajati skoro eamo tuje, ▼eMnoma nemike skladbe) da prilika, proizvajati In • tem tuđi raz&lrjati dela đornt^ih skladatelje*. Je vklenila Glashen* Matira v Mariboru izdajati skladbe za salonski orkestar. Tako pod-Jetje p* bi bilo zaradi msJenkostnih društvenih dohodkov, kakor tudl radi litofrrafičnih, tiskovnih In materijalnih stroakov nemogode, Ce ne bi ▼*•** pod-jetja ne finanslral na velikodušan na-^in premeni ti narodnjak, vetetrctoverT g. Al. Križni« v Mariboru. 2eletl bi bilo, da bi ee našlo mnogo posnemoval-cer pri tem nekorrstotovikani narodno-saTedDem podjetjul Po mnogih te*avah Iziđe v prihod-njih dne-h prva serija: 10 raflionih skladb jugoslovenpkih komponistov v !**pi elegantni obliki ln priđe na pro-d-aj. Skladbe \z\dcjo v r^ložbi Glasbene Matica , oddelek >Struna<. v Mariboru. Na vabilo podjetja no žf» nekatert slovenski in hrvatski »kladat^lji doposla-li »vnjte skladbe; dru^i *** *« odzorejo. Kar bo prinv*rnfc:«., se ird.v V«<* jug^> slovenske skladatelj© vabimo, naj bi svoje, «a salonski orkostpr prikl^dn** skladbe prispevall in s tem podietj« podpirali! Kon^no bodi onKTrj'^no, d* *e ude-lfž^nim sklndflfpliom izplača. kot honorar procsntu.ilni d?I*>z na. izkupičku prodanih komadov, med tem ko ostan* celotni Mati dohodek Glasbeni Matici t Mariboru v društvene svrhe. Olaebenik Jottpli B^đlert 20 Trlstan In Izolda« Roman. Droje potvr jd vodilo »kori R©*d IM Belo gfcljavo: eden Je bil lep, dobro rgrajen, tega se je lta«l poslužiti spre-vod; drugi je bil kamenit in za nemar. jen. Tristan in Kaherdin sta na tem pota pustila svoja spremljevaloa; tu naj bi fu po&ikala ter pazila na njuna konja in Sčita. Sama pa sta se splazila skozi gozd ter s^ skrila t go§fti. TH-stan je odlomil lestaovo vejo, ki jo Je cvijal cvetoč kova^nik in jo je položil ravno pred njuno sknvalisoe na cesto. Kmalu nato j> pri^e! spre\t>d po ot* ?»ti. Najprej krdelo kr«lja Mark*j.v r lepem redu so prišli furirji in mArsAH. kuharji in točaji, nato- vodniki hrtov1 in lovskih p«*ov, pot^m sokoldjrji a «%►• koli na levi pesti, za. njimi lovci, nato vitrri in plv*mi<*r Odm^rjenih koralcor «*> koraJili pt> dva in dva, in lepo \ih \m bilo gledati v njih krasni opravi n» k on jih. pokriti h c baržunoio in t U ti mi uzdnmi. Potem je prl^el mimo krali Markov in K^herdin i« strmel. ko je videl nj«-gov^ opit)do, &v\ pred ni lm, dvn sa pjim, rsi oblečeni r »latu in ikrlntu. Nato se jo blilaj sprevod kraljice* Na relu parir«* in komornice, potem zs-ne in hčare baronov in arrofov. Jezdilo «> dru pa sa drvigo, a vsako je> sprmnlj-nl mlad vitea. Kon^no s^ je bltžai konj, ki je nosil na. hrbtii niijlepfco Ženuko, ki ?« je kd&j vide1! Kaherdin. Krasna ate bila njeno telo in njen obraz, hoki nekolika n*žni, t»brvi flnB, o^i smehljajoče, zob-je tna.jhni; rde^-e bftririnaf^i oblačilo ?<• je pokrivalo, maihna f.epiri\ i zlatoni in kniTh*ni je krasila njeno čisto telo. >To je kraljica,« je tepdtal Kah«r« din. VKraljicA?* je dejal Trlitan, >n^ te) j'd Kamila, njena služkinja.« o Nato se Je bliz da na žoltem konj« drug« dama, belej^a kot februarski sneg, rožnejsA kot mža, in njene jasne oči so trepeta!© kakor ivezda v studencu. >ZdaJ jo vHtm, te> je kraljie»,<: |s fiopetsi Kaherdin. stran 2. „SLOVtSNSKi NAKOU*, une 10 marca i»^. Stcv. 57. * izobilju. Sam ne zna JujroslovenskL da bi čital naše novine, toraj priob-čuje to. kar slučajno najde. tuđi iz italijanskih častnikov... Tokrat pa zahvaljujem bosra, da priobčujeio do-ročlla o nas tako redko, zakaj vest o moratoriju bi bila za nas slaba reklama. Z nameravanim moratorijem so bt sicer pomagalo nekaterim posan> nikom, in še tem ćelo mimosrredo, SDlošnost pa bi imela od moratorija silno doteotrajno škodo, podkonan W bfl naš že Itak slab kredit in s potkopavanjem kredita si podkopuletno tu-dl valuto. Trgovina kakor tuđi država, ne moreta delatt stalno brez kredita, notranle^ra ali zunanje^a. ztastl sedaj ne, v času skrivanja zlata in v* dobi velesvot. V trgovini je potreben kredit tuđi, če se plača blaeo ob prevzemu, kajti tiidi v tem slučam i© treba imeti vero. da bo blasro v redu dobavljeno. ozirr>ma v redu Drevze-to in plačano. Brez kredita zlasti svetovna zgodovina ne more izhaja-tf: če hoćemo svojo zunanio trgovino sam! voditi, si moramo torei najprej pribori ti kredit, država kakor posameznikl! Politične vesti. «= Kriza v vlacfl? Beogradski Hstl poročajo, da zastopa finančni jninister dr. KumanudI z vso odlač-flostio mnenje, da je v državnem interesu, ako se v parlamentu s^reime zakonski nacrt o odlaganju rlačil v inozemstvu. Kakor je znano, je radikalni klub v eni svojih zadnjih sei sklenil, da naj se ta zakonski nacrt »aČasno odloži in naj se ne izroči v pretres narodni skupSČlni. Radi teh jiesosrlastf med finančnim ministrom jn radikalnim klubom ni izklmčeno, da priđe do vladne krize. Baie ima minister dr. Kumanudi namen izvaja-ti konsekvence radi teim stališča radikalnega kluba in podati demisijo. = Nov tiskovni zakon. Vlada ie đoločila posebno komisijo, obsto-ječo iz ministrov. ki ima nalojjo, da prouči nacrt o tiskovnem zakonu, Ki sra je izdelalo ministrstvo za ize- j načenje zakonov. Čim sra usvoji ta ! komisija, ga predloži vlada kot nujni j predlog narodni skupščini. Sai ie že zadnji čas, da se izdela nov moder- : nlm zahtevam odgovarjajoč tiskovni %akoru j = Burcer t Beograda. Po pora- j jfilfh beogradskih listov je te dni pri- i jspel v Beograd Vladimir Burcev, i znameniti ruski revolucionar, kf ra j Je velik nasprotnik Ljenlna in Troc- i tcesra. i «=» Nemčffl naj Irročlmo rzradbo i Žefemlc? Beogradski »Balkan« raz- \ pravlja o vomi odškodntni, kl jo mo- I ta plaćati Nemčfja naši drža\i in • pravi:»AIi bf ne bilo umesrno da bi 1 ponudfl! Nemčiji, da nam gradi nove i leleznice za celokiipni Iznos rerara- j cif in to ne samo. da zeradi mostove, | lokomotive, vagone in ostali žeiezni- i ški materijal, marveč da se izroči Nemčiji pod posebniml po^ofi tud! i eksploatacija1 teh železnic?« AH ni ! simtomatlčno. da se pri nas raznrav- j Ija o vprašaniu. da bi se naše 7r!ndo-n& porfcčajo, da je !mel Chamherlain ▼ OrfoHu g'ovor o ninanji rolitiki An-glije, ki mora ostati v prijateljskih od- j nošalih * svojimi fiedinjinri zavezniki. ] Ansrllja mom zgotoviti Evropi mir v j »Ah? n©,c je dejal TrisUn, >to je j Bransrena, njena rvesta tovaxi6ica.< Naankrat pa ee je na cesti posvetilo kakor bi bilo solnce nenadoma prodrlo skozi perje visolce^a drevja, in Iztota. slatolaeka se je pojevila. Vbjvoda >nđret, ki pa Bog prekolni! je jezdi 1 Ob tijeni desnici. V tem trenndku Je prtdrlo Iz trnj©-*• gosče petje penic in SkrjanČkov. In Trlftan je položil V3o 8voya nežnost v •voje melodija. Dobro je razmndla kraljica, kaj ji sporoga prijatelj. Ne tleh je Opazila leekovo veiict>, ki se je je z vfo ■lio ovi jal kovn^nik, in mislila je v projem srcu: >Tako je k nama, prijatelj mtoj; ne vi br«z mon«, ne Jaz brez Ustavila Je evt>jega konja, eđrknila 9 njega ter stopila h tov»rn?taTi konjn, kl je ncsil boprato * drAjrinai kamni po-anto kletko: tam i^e na Skrlatasti od-dfi Mal nj*n p-siček Peti crti: vrela ga je &a evDje roke, ga bozala, ga ljubkrijoče »»rijal* v rvt)j hermeHnAPti pla*č ter m!a izražala vse mogoč« nežnosti. Ko ga je neto dela eopet v kletko nnzaj, B9 Je okrunila h goSči in je dejala na fla«: >V1 tf^kl ▼ tam gordu, r«rreeeTiH Bte me s »vojimi pewnim!, in fai se vam rahvalfuiem. Moj jatt>sr^d Marke jezdi na Belo gol javo. jaz t>a se ustavim na evo- , fem grad« Saint Lu>>in. Vi ti^ki, «pre- ; ini te me rja, in nocoj m* bogato obda- l rirn, k*kor pridne pevce ljubezni.< ' Tri stan Je *ltS*1 nj-?ne H^sede, In , Ml je poin veselja. Tbda že se i© T7ne-miH-1 Andf?t Izdaj^lec. Dvisrnil je kraljico v sedlo, in sprevod se Je odd»- liiL • • ♦ jCDalJe priluj tem! Bv»i s Franeijo in Belgijo. Tto f* v interesu e^7ropske rehabilitacije In v* postav i tve evropske ga bktgostaaja. = Konferenca *avf>«niškik fuuui-JSnih ministrov ▼ Parizu. & t m, je bila 1 t Parizu konferenca flnančnih mini. sirov Franci je, AngUj^ Italije in Belgije. Na programu eo predvsem vpraž*r nja, ki nišo bila rešena Y Cannesu. . = Posvetovanje «avewiiikili stro. kovujakov v Londonu. I* Pariza poro-dajo, da se vrši 13. t m. v Londonu po-svetovenj© zavezniSkih strokovnjakov o tehnićnem programu genovskd konfe- : rence — AnUnta in grško-tvrild spor. V lcratkam se snidejo v Parizu ztmanji ' ministri Frajicije, Anglij© in Italije, ki I se bođo posvetovali pfled© reftitvo prSko- tnrikega spora. V Pariš prideta tudl zunanii minister angorska vUde Joeuf Kemal boj in zunanji minister carigradske vlade maršal Ized nafta. = Italijanski politiki v Berlinm. »Đdrliner TageblatU poroča, da se mu-dita v Berlinu soc i jal ističu i poalaneo in glavni urednik dnevnika > A van ti c 6er-rati ter glavni urednik dnevnika »Pa. ese< Ciootti. Te dni dospe v Berlin tuđi (ašistovski vodja in glavni urednik dnevnika »Popoto d* Iftallac Musaolini. = Kras i n in Rakovski pri«eU na Slovaško. Praski listi porocA^, da prideta Krasta in Rakovski v neko ilova-ško kopaličče, kj&r se bost.i zdravila, Obenem bpozarjfljo vlacto na možnost nove boljševičke navarnosti za čefeko-slovafeko repnhJiko. i Gospodarska honferenca o Beogradu« PRIHOD ROMUNSKE DELEGACIJE, — SVEČANA OTVORITEV. — Beograd, 9. marca. (Izv.) Da-Pane? ob 5. zjutrai ie DriSDela preko Subotice z brzovlakom rrvmunska ; delegacija fn sicer bivši finančni mi-ntster in ravnate!! Narodne banke dr. Oskar Ciriacescu, bivši romunski poslanik v Beoeradu Papinu, m.špektor državnih železnic Caricosta In oolkovnik Toma Piraitrescu. Pelesracilo ie na kolodvoru spreiel roiriinski poslanik na na^em dvoru z. Emandi. kakor tiidi zastopniki zunanieca mini- ; strstva. j — Beograd, 9. marca. (Izv.) V i svečano okrašenf dvorani Oficirske- Ka doma Je danes ob 4. DODoldne svečana otvoritev konferetice stro-kovniakov mn!o antante in Puliske. Konferenco otvori zunanii minister dr. Momčilo Ninčić s kratkim pozdravnim govorom v franeoskem ie-zlkii. Predsednik posameznih dcle-pracii bodo na to kratko odsrnvariaii. Svečani otvoritvl pri^ostvuie celr>-kitpna vl?.da 7 trinfstrskim nre^^^d-nikotn p. Nikolo Pašičem na Čelt!, dalje predsedstvo narodne sktinšči-ne, poslanci, zastopniki besrradske občine, repre^^ntanti kulturnih in gospodarskih orerani^cti ter zastop-niki časopisia. i o» vvuiivi i'iniMv'ii u« uiuin vuwii juv mrvi caoiruioiai UpraSflfiie samostolne In saoerene Rslis. Fašist predseđnik reske vlade. — Kakr> Ijalija vzpostavllo red in mir na RekL — Akcija naše vlade. ! — Milan, 9. marca. (Izv.) Posra- janja odbora za narodno obrano z za- itorniki raznih t>olitičnth strank na Reki ^o dovedla do sporazuma srlede imenovanja Sefa nove 'reške vlade. Za predsednika je Imenovan fašlstovski . zastopnik Giovanl Giuratti Iz Đenetk. ! — Milan, 9. marca- (Izv.) Po ve-• steh iz Reke je došlo v torck, ?e do malih b^icv med fašist! in staro stražo. Bil ie ubit en oristaS Zanellove stranke. Morilci so bili arctiranl (?). Po do- sedanjih uradnih podatkih ie bilo te-■ kom bojev ubi tih 24 fašistov in 16 Dri- staiev Žanelle, 1 — Rim, 9. marca. (Izv.) Itafijanska vlada je slede vzeostavitve reda in miru na Reki izdala te-Ie varnostne odredbe: 1 Uldnjenje Izdaje ootnHi flstoT za vse one osebe, td ntso reski ooda- niki. \ 2.Pofx>mo razoroženje m«*čan-! stra. Redani mcraj^ v n^Jkraj^em ČasM od dati Ital'jansklm oMastem vse orožje. 3. Izffoti \z mesta vseh onih oseb, ki nišo Rečani In kl so sođelovale Dri zadnjom puču. — Mifan. 9. marca. (I«v.) Sod-aUstifinl »Avantic priobčuJe \% Reke poročilo o 5rost>odar$\'em Doložaju mesta in pravi med drusrim, da na Reki počiva delo po vseh tovam'h. de!avd se v mpsah selijo. Z Jusroslavijo In ostalim zaled'err! so nreklnfene vse treoo-ske zveze. PcloŽaJ ie zelo resen in je nujna potreba, da se čim preie trvede-jo trgovinska po^ajania z ^s^>slaviio. Madžarsko in Češkostovaško. — Rim, 9. marca. (Izv.) »II Voto« javlja, da narierava JugoslovensVa vlada napraviti odločne korake v Parizu. Londonu in VVasliingtonti, da se Italija točno drži določb rans!'ske nmrod-be. List blasrohotno svetuie JusrnsJo-venski vladi, nai v te i smeri ne preti-rava. Ostnli t!«^k ie slede rešitve VDra-§ania o Iz^TSitol rap?.!lske ooeodbe ze-lo rezerviran in sicer na misr i strani vlade. — Peka. 9. marca, (IzvJ Reska fašlstovska stranka ie Izdala razzlas. v katerem poziva svoje pristaje In fašista da izroče reski vladi vse orožle. Sličen proglas je fzdal tuđi odbor za narodno obrambo. — Beograd, 9. marca. (Izv.) Ino-zemsko časopislo skuša zadnie do jrodke na Reki označiti kot spontano manifestacijo, kct momcntanl spo-pad dveh raznih nacijonaiističnih struj. Ta poročila. kakor ie nradno URotovljeno, pa v bistu ne odgovar-jajo dejanskemu stanu. Gotovo je. da so faSisti ta puč že dolgo preje pripravljali. Gotovo je. da so se vozili na Reko po državni žeteznicl in v oklopnih avtomobilih. ld eotovo nišo privatna lastnina. Znano ie tuđi. da so italijanske vofaSke čete bile pasivne in ga ie italiianska mornarica bale popolnoma mirno smotrila dojrodke. KOMENTARI! !TALIJANSKr!OA TISKA O NINClCEVEM GOVORU. — Rim* 9. njarca. (Izv,) Italijan-sko časopisje priobčuje kratke iz-vlečke zadniesra covora ^unaiijecra ministra ćr. Ninčića v beogradski narodni skupščini. »Tribuna« Dripo-minja k temu jrovoru. da Italija in Jugoslavija iz skupnih interesov Že-lita mimo ureditev reSkega vpraša-nja in da ne potrebuieta nobeneera posredovalca pri izvr§itvl rapallske pogodbe. — Očividno »Tririuna« od-klanja posrexlovanje »Zveze na-rodov*. NOVE KOMPLIKACIJE. — Rta, 9. marca- (Izv.) V vlađ-nih kroprih je nenj?r>dno vplivala vest. da ie bil izvoljen poslanec Gio-vanni Giuratt! za recrenta na Reki. *I1 mondoflr omen':o, da ie Olurattije-va izvolitev ftalliansko' v-lado šora-vila v neprilike. Giurattl ni Rcčan-domačin. ampak rimski noslanec. Kakor javlja »Corriere ćf Italia«. ie nastal v fašistovsldh vrst^.h načelen razkol. Vodja fa§?«itov Musnale svoj občni zbor, na katerem i© njen prodsMnik izjavil, da j^ Zader v pospođarrirem oziru na robu propajde. Italijanska vlada mora nemudoma pit)-glnsiti Zider za svobodno luko in ob-držeti trerjo cono, ker brez nje Zader h<* more žive ti. SprejHa je bila tudl ne-solucija, ki zahteva, da mora i talijanska vlada zGpet poslati v Šibenik in Split svoj© velike vojne ledjte. Ako pa bi morala Italija končno lzprazniti tretjo conb, mora prejo zaslgurati Zadra že-lezniško zve«o 8 Kninom, ker bi bil &rng&£e Zad«r pbdoben baraffa, ld ck#-sano prosi milo&čino, đa n© urar© farla-đu. — V m*«ta je valiko vKnetnirjenj© med domaćini rsled protekcije prlselje-nih Italijflnov b atrani oblaster. — TržaSke rokamaTharsk« navade so se pojavile tuđi v Gorld. V RaStelu jo neki II letni poballn Karl Cianl iztnra! mimofdoč! Marili Fur-lan iz Kojskesra ročno torbico f« rok in pofcesmU. K sreč? fe to opazfi neki Ivan Bevčft fz Ko?hane, kl Ie teket za nepridipravom fn sra nje! pred Skofljo ter oddal na kvesttnt ODPRAVA CFN7URE V BOL* OARI.n. — Sofija, 9. marca. (Izv.) BoTrar-eka vlada Je odpravila tiskovno cen-luro, Dovoljona Je svobođt tlskft. Iz nalc hralfeolne. -^ Novinarski konsres v Subotfcl. Subotiški »Sevemi kurir« poroča. da se vrši Ietošnji kongres hiffosloven-skih novinariev od 24. maja do 28. maja v Subotici. Otvoritev kongresa bo 24. maja na dan sv. Cirila in Metoda. Novinarji bodo obi skali tuđi Sombor in Novi sad. — k Preblvalstvo v »SubotlcL »Severnl kurire piSe, da Ima Subo-tica skupno s predmetfi 101.000 prebi valcev, ne pa 118.000, kakor izka-rjjejo navadnl statistički podatki. V mestu živi 71^00 Slovanov, ostali pa so Madžari. Nemci. 2idje In drusre narodnosti. Po verolzpovedanja Ie 6800 pravoslavnih. — k 8Ur6ck sgoreL V Petenjevca j# nastel pontoni pofar r niU seđemde-0e4Mnegs A. Banfića, kl Je sgor*l • nišo vređ. —k Odlikovanje. Predfednik vako-nodajnega odbora Mi*«- Trifunović Je odlikovan % nsdom St .Sard I. razreda. Zb»rajte inamke JogoTlDvtnsko^a tico! Glasbenl uestnlh. — Dva koncerta pod okriljem Gla*. t>ene Matiee. (Koncert: Ijo\setova — Uavnik.) Ako je g. LovSetcva hotela • svojim koncertom podati razvoj »lov. f<»lo pe«mi, ted^j «e trelwt pao eprija*-niti z vceraj^-njun progr«uiw^ii. V vaa-kem drugaćneui slučaju pa je neobhod-no potrebno varovnti enoton ^lo^. V tem iirt3 Je vderajšajl koncert nanovo podu-c-il. Konservativoet in eksprr^ijoaizem v eni ea;*i odlrijata, porajatovpreć-ni po»ln^alč»vi duši razdvoje-iu^st, po-pl.ibljata neoi ij^ntirano^t, n^ vod i ta. k sj>ozjiaiiia, a peljeta v zaLlo*ii»l in .ccli8nbdrga n>\ drufii «trani to da. uli I^harja in Solionl^i ffa? n^knj n*>doHn*v pft peni ^util \)V\ vf-flraj-n.i*m kent #»rtn poslušate to in ono. Fidpiio Finke Je zfikljuMl n.ila"«"- svo]i> >MHriinnPt«j< r. jaFnim (^-durovim trozvokom, ki to v?Pm tem, kr^j, ^*y>liva kakor karikatiiTit, »asnieh. Nf-kako triko ju bil za rnr \7-»*mJ Pirraa po Krvniku, \'."'d\'ed « Ko£?oJGm Ittl. Ak<> pa i** -^e_ ^Hvitelj propTAma Im^l nim^n, kakor f^m rek'l, pokazati pot nfl^/* Rolor^rsmi od zibeli do d^nee, pa potrefim on*^. ki jih j© pr^z^ r!fira! v n^delio ^jiitrni Ko-po\ z Romrtn'^v.'skim. Mor*l^ T>i bilo n^i-l»oli.£e tik^ in?tniktivTi*» in informativno koncert« — ako n.imrcć to ho<5^io Viti — r>or:*.'dčhti -»• rikle in jih nrt-^K0-ti s poliudonim. iz^rnliivlm poi^enilrim. Trdai bi ti hi^tori^rsi kon^^rti rnriri*-?ii)i marFikrt^r'* npiasnp poinv o pre-teklem in sedantom. Na^ f«e rtot^icrom * krntlc'ml stavki neknterih im^n, ki eo bila na v6^r^j-.^ni^m sporesiu. Nedvod, k«kor Vilhar in Fof*ratoT, ^o d^i-fvov.ili v?»*raj ann-hronicti<*no. vzbudili v tip* interr^. kn-kor pa Y7buja v rrrn- usni« vozan moli-t^PTilk ff/irć* rrt^trrp t. ^^ i krmi ^rknini. du^t^f po 'iflvno iz?nM"*<»Tji ir1n^o<:ti in cfrkvCTiPm kjulilu- P«»rm* mi ni •im^n. tf?-en. Ki»'vm se morcl navduAiti ranj niti takrat. ko som c^^krl po tujih no-srnh ob zvoVih njegovo ^Rel^ L^nbMv n$< ali >Pozdn-v! Gorpni^kl < Nje srodim Eflppb^im "Hr^odarn n© v^ri^mr-m. On n' rr^ni^^n nit! v Polznh, niU v ^rn^-bu, najuMnj pa, k»d«T blini k?»k^no >Po«!^n1o noč.f S?»j| ni r^?! Procha-k«. tnko rnhol, siibtilen, mfhko-plfl/Iak j<» v repn'fi obo^ntil na5o pio^eiisko e^asbe-no literaturo pol^ret^kie dob«. Ni n^m samo nekaj dsl, k?kor po rsam rervnim Slovenoem đn>!i nbi'^inn C^hi M *voje ir.iz©. Podari 1 n?m fe c^lo s^oie rorko srca. Dev hod? svoi* iTr^zita pola. It> delal je svoj *lo?. Zar»i?ni\-r> je rs**«kMehurCkic s*o veera]| IzmM vseh pesmi n-ojbolj nžeali. Pavči?1 trdi FOdec po nppehn, da je Mio to naj?I*t še d^lo celepa ^e^era! Ako je re». da ima nni?i-jajr.i?išn nmetnin* uajme^j o>.fudovalcev, na1?lflb$A nnjfvec, tfd^jj ima prav! A kdor zna rovoriti tako. da sež<* tf^m do srca, da dvism** vf?e, ta Je velik pri-dipar. Pa vri o Ptoii nijbližjo razume w r.jn drtn^nj^ cl mi-nil. A ne samo njegov. K^ko amo 5e n?i-vtlu^evali fca Vilhprja. Ni ga v?^! Dane« nnm je drag PaviMč, jfutrl T^ajovic, pot^m prirle do razume van ja Kokoi. a hidi to*n je že usojvmfi pt>t pozabljenja. Knko n^vrdTžno, kako hitro koraka fclafbenn vihrA, ki podir«, vae za s^boj, kaže nam na^rledno in pouftno razvr>\ modorno. Komaj ee n^ideš flovoka, ki bi tako glazbeno pfm^ilo. kakor j*» bil \V«gner, ob^uđoval, izbrnho nnjsilnv^j-^egn upora jo izzival R, Straus a. kaj je še Stran« proti Schčnborgu, Pcbr^-kerju; in ^e vstajajn no\H: Hnba. « č^trt-tonskimi kvarteti in mnogi, mnogi drn-gi. A kdo izmed n|ih bo pokiican, r!bno knjigo k^fl-pikov, nikdar no pozabljonih. re»dno mkdih in «vrjih, tega pa dane« r.ihče nr* \~a. Oakaj, da po. raste neknj h>t trava na fs-ojern grobu. Mordft se dvignef, ofnn^ in o^tnn^š vo-&no Živ. To p*. k^r ]* dane«, je 1a ipka-nje, ti panje. c?oba vihiria in i?ronjet po-dininje, ni^itev stflre*r«it zirjn novega solnos. In vo v§em mnjilcalnem srMu v isti snreii, kakor iejni in gladni slepci lSčeJo novela odr^.-enfka. V to ekspresifoni«iti?r.r> grnp^ Majem Lafovica, kakor ?* dane«, Pnvnfka, KogoJ*, Skrjnnea. Vrt so reC w!i roanj Članl one svMovne 1 i ere, kl žarenju v«« za: atnnalost, anrModik^, arltmika, emet rika itd. To »eveda Ie po učenju pisrr^-ukov. Pojem lep'e^a pa je ravno tako neja«on, k«kor pojem neh^pe^a. Vse j<^ produkt vrgbje. Neverj^etno, kako lahko *e uho privadi takozvanih dieonanc, kl JHi ▼ obi^afnem rmislu *pl«h ni; da, zgodll ee Je knriiozen prevrat: d!«on?*n-ee so po«t^1e kt»n?mnanre a n<*»^ednej-M trozrok iz vrve strani nauka o h«r-nv>niji je l^h^o krvava df^on^nra. Ijn-lJ^ po VfT-lf okove *»toT«»tn!h form, bar-Tnom>tl^nfh rakr>T»ov. Htmf^ne«!« t^ktn, lranja. brezz^kon Ie t* z*»kon. ploboko ntemelfen v ?lo\-^Ski du^i, k! hrepeni po ^vobo^?. po \\\M* po zveli^nnJTi. Tn pr^dhod^.ik! nove ere «o ti. ki pem Jih lm?noval in ž niimi ter z« njim! §o mnogi dragi, kl gredo, ki prihajaja. MM to In ono crnipo pa «toji go •pofika natura, un$ g!a«beni »arhitor ele£anti«irum<, plemenito mnerj^ni dr. Kxek. Zdi eo ni i &e k kor Janu^ov o^raz, zroć nnz:*i in napi j, t prot» klo^t lu pri! o\ Aeti>va je olvla cei «po-rodt ki je bil mectoma — na pnmet! N!oje o^udov.mje za to! Pr^miSIjal «em. kako t žko zQmore liti j^evru v »koro *ir»i potezi ooti toliko p^^mi tako raz-ln'ne vsebine: veeelih, žalostnih, pio-■ --•kih, površnih, otro^ki1!, fil^rofckili iT 1.. knjti trob?i w* v v«nko poffTobiti. Zdi ao ir.i, d« pa. Lov^< tova poje kaknr hcft^cd skrjanrek, ki ri >»* pevke n. pr. za knk klasi**^n oratorij. Da bi im«la le š* nekoliko v^ tvplMo in si Ti i t^n, rt bi bila nepre-koc15iva. G. FMvnik \\ ?<* bil ren vf^o* v^tpti tlruz. Iirra, k k >r rl\ jo v«? to iirra, In vendnr mu te bilo treba prema-rovnti veliko trhni^n^ t^^vo, tako n. pr. v akordno silno Široki Lnjovič^i " B^grnki«. \- ritnii "-no r!*^^.! *ajni h ftkr- j»r''«vih »Pomladnih no^^h«, colo v noji ?lndiilf z n^rii^tnirai •oknn!ni-mi po?topi it'l. V Ka^Tiikn im:mo klfv-vir^kejT« virtuoza ln pcda.rr< ga briljant. ?>ib l««tnofti Koncert je u«mo1 Mdi v vff^h dni Tih czirih iz^-orno. Nenavadno polna dvorana jf kri'oH po nov<"n, ■>korn1-r>fpm koncertu. Kje pt> obi'ajni. vffaJco!r»tn! zVorovfki konr*»rti Cl. Matic* Todn Iptos z\n n«^^^ zipl^n'e D] VaHm. FavnnMJ Hu>»ad «1. f:\\. knr f>dr>o^>o?i iif* more a M"iebl l^i % rlon^l^n^ nosro v botniH. Tn to rsvr^> )f*'c>n., r>h ?SO l^tit-f\! T>a ^i <=**> nSa ^impr^io ^vrftt.i in rx*m-va vrniln na flrofe n^radotn^ptljivo rr>^. «to» — K v'Tfli'^eirm r»orr>T-11vi o Vnfi-n«>ji >P/>m3now?ki - Kocrnjc priromi-n^m, dn nr* je cr, *t mpi^p.l Ot1]^ nv*Ftr> Gr^»er-. kar pa korigiram sedajl jaz. — i* REPEPTOTT? NARODVF.OA GLEDA-U6CA V LJrnLJAM. Drama. Cetrtek 9. marra* Hamlet Izvan Petrk 10. mprra: Zaprto Sobota 11. mnrrA: VanrPa D Ncd^Iie 12, rmrca: ponoMne ob %. uri Svet Trv^n. — Zve^er ob ft. uri Prekrasne SaMnke Izven PonMeliek 13. cmrca: M&ryte A Torek 14. marca: Znprto Op e r a. črtTtfb 9. marra: EvanerMMfc E PetMv 10, m?»m- T> rame ka predfttavm Zlahtni m^fefan B Sfcftnta, 11. nrarca: Mrdamo Buttrrnv C Ncdelja 12. marca: Dramska predstava ZlahtTM m^-^^n ItVčv Ponedeljek 13. mar***: Zaprto Torek 14- marca; Trub^lur D —S?Č Atbcri: Narodni oJcraskf na pfrfah In kožuhih. Naš nentrudni in temeljiti raziskovalec in zbirntelj tiaroil-nih no§ in oblačilnih umetnin vo^^e, prof. A!b. Sič Je izdal v zalofhi SoL knjig in učil v Ljubljani novo zbirko 41 slik pirhov in kožuhov. Pril^e so v več barvah. Ilustrirani ir\'od ie v slovenskom, hrvatskem in frnnciskem jeziku. Finej^a izdaja na kartonu z mapo stane 100 din; na navadnem nnplnu z mapo 75 din. Debi pa se lahko tuđi v osmerih snopičih ro 10 din. Tuđi to delo je krasno ln novsem tv-srečeno. Tako nam ostane v*sai v kniivn kar Izjrinla vedro boli iz življenja našega naroda« VeČ Čim preje. — Pro?r>er MćHm^e: Karmen. Po- s!o\-eni! Vladimir Lev^tik. V Ljrhijanl 1921. NatisnMa ln založila Zvezna tiskar-na. 95 str. 32, in 33. snopič »Naredno knnžn'ce« prin^^ita v dovr?enem Lev-stikovem prevodu Pro5per M<*rimeeje-vo novelo *Karmcn«. čije dejanje fe znano po Bizetovi operi. Dc!o nam predstavila plastično nacrtanih obrazov cigank. razbojnikov in dnijdh zan;mi-\ih ljudskih tinov. Prcrod uvaji prela-patelj r e<=ejem o življenju in knH?ev-nem delu Prosrcr Mćrimćeja. ki Je ne-koč T^budil sr>!o>šno pO70rnos tprijntrfjev srbsker^a n?rndnecrn ne^r^^va s posrr-Čcno potvorho »ilfr«k;h bnlad«. — Knjiga stane broštmna Din 7.50. — Do«itoje%*«kij ni hil Rns? Kr!*> to trđi? Njepova Utins. h^i. Izdala j© knji-po laf?tnlh epominov na očeta in pripo-ve Fe Ie. snal neria. jeno vePti v najbolj^i dru*M; dalje dri^tni K^^ baie ninv^o. Tnko trrli h^l. Ona pa trdi tuđi, da ]<* bil Pii-'Mn rotnrnro ramor-eev in dn je bil ToMoJ potome** nem-Skih iz^elirnrev zMo po Pvojem mi?ljrw nju bolj froto«tnnt. neco nravoslavem Rup. O knjizi pffro?a Foliks S^lten; mi ie i&libog do nlamo dobili v roke. Stcv. 57. oljvcimom j>iak^li*i *i"*- 10 marca 4^*2 filldft 0 Dnevne oestl. V Ltttbttani 9. marca 1922. — Nov! občtnsk? ToMni red. Iz Beograda smo dobili tole poročilo: »Novi občinsk: volilni red za SIo-venijo, kakor je bil sprejet v narodni skupščin?, se nahaja že v tisku v državnf tiskarni. Čim bo tiskan, iziđe «v »Službenih Novnah« !n stopi v veljavo. Po določbah te-£a zakona se v avtonomnfh občinah in onih, ki šrejejo nad 10.000 pre-bivalcev, izvr?e nove vol'tve.« — Ako je to poročilo točno, morama že v doglednem času računati z raz-pustom sedanje^a občinskesa sveta Ijublfanskecra in z raspisom no~ v'h volitev. V tem slučaju se bodo nove občinske volitve vršile na)-kasneje v treh mesecih. — Narodni sodjald — repu-b!Tkand? Kakor poročafo \?. Reo-crrada, sta narodno socijalna pn-slanca Ivan Deržič in Ant. Brandt-ner skupno z dr. Trumbfčem vstonl-!a v republikanski klub. Za pred-sedn'ka tecra kluba je bil izvol.fen poslancc Ojorič. Ta vest bo croto-vo vrbudila v ra'-odno socT*a1nT!i krojrih, ki doslei pač nišo veljalf za republikance, nemalo presenečenie. £ato skuša jdasflo narodno socijat-ne stranke v^ton svojih no^'aneev v repubrkanski klub unrav'čiM z iz-srovorom. da ima »vstop ztrolj teh-rr.črr značaj in ne veže Č'anov n't! politično niti projrramatično«. Ako bo ta izcrovor in zatrovor kaj rile-?et. bo pokazala bodnčnost. Pn.r-umemo, brdo našim *1f>ven*k1m v/-s*hfiZn1~*m — žr'^sr/ nnfm. kl $0 na kon-n tttjrfii — v Prati In Brnv. Slovenca iavn-st nai Um skaže hvaležnosf s tem da uh ne pdvrne. Vsak. prav vvk nai se od zove in naf daruie ma-ten'*nst r dinarja. PoMranfe stoli pod pokroviteljstvom damskega »k^mitefo za oskrbo ruskih studentov*, ki or«- vzema denar tn ga izroČI svofemu nd-menu. Nabrani znesek se obiavi. ker se želi. da se še v drugih mestih priredi \ slična zbirka. Vsak ruski student ima j zaklenieno pušico ali pa steklenico m \ napisom: »Za naše slooenske tovarišt v Pragi in Brnu*. Dalje nosi na levem rokavu bel pas s številko vušice. ozt-roma stekieitce in pa Številko legitimacije, vidirano po policiiskem ravna-teljstvu. — V ponedeljek, du# 10. aprila L I ob 8. zvoder priredi pianistka ga. Dana Golia-Koblerjeva svoj koncert v dvorani Ft harmonične družbe. — Glasbena čltatnlca. V torek, dne 14. t m. se otvori v poslopju Olasbane Matice v Gosposki ulici 8, I., prva vrata »Glasbe-na čitalnica«, ki Je odprta čanom začasno vsak dan od 4 do 8. zvečer. — Smrtna ko«a, V obči javni bol-niei v Ljubljani Je umri urar g. Ivan ^kerle. Hla^ mu spornin! — Predavanje o jetiki. Drufetvo >Soča« naznanja svojim Manom in pri-jrtt€»ljpm družtva, da bo predaval v so-loto dne 11. marca ob r>ol 21. uri v salonu hotela Lovd j?. dr. Jos. Vol&vžek, specijalist zr)anašnii nazori o tuberkulozi.« K obilni udofežbi vabi odbor. — Mesto venca im krsto g. Malo-rTha sta darovala ers;. dr. Fran Windi-seher 400 K in Kasto Pu«to^lemžok -00 K za naše siromašne diijak«* v Če>-škoslov?5ki. — Naši vojak i »vojemn ?XLstnikn. Ob ?love»«u izrekamo svoio iskreno zahvalo bivšemu po4poručniku g=p Stje-rvanu Raindl iz Vinkovcev ra naklonjenost in luibezon, ki jo le> kazal napram nam. Nepoiabljenoniu rod po ručniku želimo rrmoc:o ?re?o nn novi poti. Slovenski vojaki S. fete» 3. bataljona 20. pee puka t ZdiaSani. # — Balkanca baTika d. đ. jjavlja svojim koTnitentirra, da «u njezine bla-gejne pn?nike: Pore Betri^ni. radiTČitelj v Kr>č**vin; Anton M^-rvic rnvn?>tclj[ n^r. Ssol?> v ■Ribniri: za naroe^tnike: Ferdo Wicrele, nedu•Mt^lj v Loškem T>otokxi !n Mrvrija Mavrin, učiteljica ▼ Kočevski Feki. — Verfcn toleranra. Ia novepa meeta nam piš*j*>: Koncem febroarja je Ml v Novem meztn pocr^b cospe N. Tur-'f^er-e roi. E^rTiHenrer. P^kopnl 30 je evan.srel.t9ki r*r«tor iz Lijublian« in iroel iem*ki in slovenski nasrobni ^rovor. Ne bilo bi t/> n!č p^sebn^pa, sko M ta srospa n^ bila slufajro žena t«»irtik«j na novo ustanovl,!(?T:e strosro klerikalna (s:\ej Sed-nniofft z čtl* % jan. 1W> stran 6) >Ljndske oosojilnice« v Novem me-«ttl Ker j© Hl a ^tp*t*«it-ske vere, »epro^d nra^niks klerikaIre-pa zavoda, ]q novom^«ki prost clovolil. da se jo poV'o-nlte na bl€^ro*lovijeno zemljo, a kanoniki po m t^vmi tiprli. Pokopali so jo nato t koti5kn, đr>loft«ttem «a samomoHVe. « — Za aprovizaeijo Slovenije. Mini-str?+vy> za socijalno Dolitiko ?> odredilo kredit v iznosu ^ mililonov dlnaHe^- in 1 mllijon din^TJPr- krvt đrčivno Titbv^-n-rifo za srebra no pasivnih krejev v Sloveniji. Finnnčni minf^ter dobi natogo, da nak?>'/p čim nafpr-^ie tn d^n^r. — Da b moftoče oosetfH krnicer! Jujrnrslovenskfti narođri!ii nesmi orav vsakomur. so nastaolfene cene vstnn-nic nižie kot ponavađi. Zanlmiv spo-red, ki s:a namerava ^Lfub!t2nsk1 Zvon* ponavljati povodom le^ošmesa vse<^>Jff>'skej:a zJeta, zasluži ocVk oH?k. V^tnnnicc prodam trafika v PreSemo-vi ulici št. 54. Bescdila pesmi so za raznmevanje potrebna. Dobe se rav-notam. — Sf^nam prelnnnrskili ob^in b vs**m1 naJvažnejjSimi sta tišti ^nimi p*r>-dalki zlasti s popolnfm imenikom v?eh prekinnrskih obrln tn v«»i y sloven-slrem, TTMdžfl.mkem in nem'kem J^rlku tor prekrmirpkem nar^Ja jl© dobifi za ceno 6 dfnari»v pri okrajnem glavar-stvn ▼ Murski SoboH. — Novi vlaki Maribor— Orade«. % 10. marcem rm vspo^tavit*. nekaj časa opu55enA vl*k« fit. 31 in 36. Vlak gt. 3t pribaja Iz Gr* Va v M«.ril>or ob 19.31. Vlak št. 36 odhaja iz Maribora ▼ Gradec ob 8. zjutraj. — Novi vozni red Maribor— Ljut©-mer. Dne 10. nv»re?! rd na transitni pro-ei Maribor—Ljutomer spre-meni dop^-danji neugodni vozni red, ki bo omogo-čnl prihod iz L^utomera v Maribor že zjutraj ob 9.53 in povratek v T^n-tomer ob 17.16. — Ugoden j© novi vozri r©«l tuđi ea ođhod iz Maribora ob 6.20 fcj. pfcvratek iz LJntomera. v Maribor ob 21.02. — Prvo padanje e*n v Maribora. V aoboto Je bil živil*kl tri? Izrsdno dobro obiskan, cen© v občd so ostale kot prej. irjo soboto, pri nekaterth predmetlh sl> ćelo padle. Sena n. pr. je bilo 25 toz, tor&j dovolj, eena 6S0—800. doSm Je »,ila teden preje že nad 900 K. Padla je tudl eenA *a jajca bd 8—9 na 6—8 K. Slanine je bilo toliko, d* to crne p*đhE> od 90 p**l 50 K. — Pirdnjnnst. Ib l>dr«tnlglca pisar. pe dr. Karla Skaplmi smo dobili ta-le popravak; V Ve»ern eenj. ll?»tu « dne 7. marca ste objavili notfee »Poljski ifd Izftnnn Iz dr?«v#.c BlaffovtoHte ^ snl pHbodniib St^vllk ▼ wnfiln S 19 tiik. xak. objaviti uled^l popravek: >N1 re«. da bi senflt okrožn^ea ^odiP^a r Maribora Izrekel tzffon lfenrlk« Grt)««fnsor-Ja Iz na§€» đrfave, ampak j© res» da f* senat rsBSodbo okrujneca sodIMa radi Izgtma Groesingerja iz naS# države ras. T^ljavil in lor«i bitem ii«Mii li dršavt SHS. Z todliftnlm ipoitovanjem Henrik Gro86ingw < Pripominjaino, da Je bil ta Grossinger pred kizenakim senatom ▼ Mariboru kaznovan z saporom 14 dnl radi nerVolkswille< dne 9. t m. pa poroca: »Izgnali so iz našega mesta Henrika Groseingerja. ki je im«l tu neprotokolirano podjetje s >ženskim!< nočnimi oietul^Jci.« In t«k človek si upa a© posiljaii popravke! Nesramnost! — Žepn© tatrine ▼ Mariboru. Z lepšim vremenom so se ▼ Mari^w>ru zo-pet pojavili žeparji, ki izvršujejo svojo gla\Tio obrt na glavnem trem, po, selmo v sohotah, ko s** on
  • }i vhodih "A trg svarilnih t*bel: >Vožnja preko trg« je prepovednn«!«? — Vrpoki neradnih »In^njev smrti med železnitarji. Kakcr fino že p, vsled katere je kapala t^kočina iz nje. To po opazili tuđi želesni^Aril in ker po mislili, da je alkohol. «0 si ffa natočili c*»l^ staklenice in pili iz njib. V koveku nmrl*pa Jernf ja Mrvrueelj . Bo naUi ćelo steklenfeo t»» t^ko^inr. Ža Tiastrupitvijo sta hidi podlegla J-i.ne« Klatlnik in Janez Janrelj. Teh (rroznih r,o?ledio so se\-^đa krivi žoleznićarji parni. — Tatvina kolesa. Zidarju Maksn Av?:cn je bilo ukmdew> ii kleti 4000 K vredno kolo. — Groma nesreća na kolodTom t Roratcn. Franc Brezlng^k, 15 letnl po-sostnikov ""in je nakladal drvat, kl so 9& podrla na nj In mu mnečkala levo roko, levo stegno in desnfc nopo. Prepeljali se ga v celjsko bolnico. — 4 in pol milijon* iron » avto-UTafe. V dunaipkero Dorotejti 10 prodali ns javni dražbi lastnoročna pisma ln jrlasb. manuskripte razrih veln*>4, pl-SAteljev, skladateljem, sliiMtrjjeT, kraljić i. dr. Dražba 3* prtneela nad 4 ln pol milijona BL Tako n. pr. so prodali Beet-hovnovo pleroo za 180.000 Kf rokopi« Griegtrv za 180 000 K, rokopf? Scbuber-tov za 190.000 K, Wagn»iiev ta 170.000 K, pismo DartHnoTo u 55.000. Dickcn-sovo 50.000, Goethejevo 110.000. Grill-parzerjevo pes^em za 100.000, Tarifenje-vo za 21.000, Voltairovo za S2,000» 2&o. lovo 14.000, princa Evgena Savoj^kepa 16.000, Srhilerjevo 190.000K, z* Napo-Iwmov podpis 75.000 K, ea skioo A. Dvofikovega A«, dur krarteta 90.000 K itd. — Smrekor dreTorred t KleČ&h. Preteklo poletje je v tem drevoradu lub*. dar poftkodoval mnopjb stnrek, ki jlb r*> tr^ba posekati in parobke odstraniti, na njih nešto pa zaaedit! mladb drevje — Pozor! V tobofni tovarni t Lju-MjJA.nl se vrfei dne 1S. anrlla t L of«r-talna proda)« raznee* škartnega mate^ rijala, Pogoji §0 na ra^p^ligo t tobačni tovarni in pri trgovski ln obrtni zbornici v Ljubljani. — Za ubogo uradrriiko rodbino Je darovala pa. Lavtarjeva 120 K. — T>ot;icTil fant. ki Je & t m. ns>-eproti delniSke tlskerne pobral nsnjato rokavico, naj jo Izvoli oddati t trgovini gospoda Dobrlča, PreiernoTA nlica. Soholstuo. — Dofcavftelji sm sAaikermdo LJvb-ljanskegra Sokola «e rabljo, da v teku 7 đnl prddložijo svoje nsporavnane račune t odbor ovi sobi ▼ N*rodnem do* mu med 18 In 19. uro. — gokosko dii^tro ▼ ViSnJi gori priredi v nedeljo dne 12. marca 1922 ob 15. uri t svojem domu enodejanko Je-penpko solnee ln »pervoigro ▼ 3 dejanjlh Kovačev Student Vetopnlna: I. Trsta f> 4.—, II. TTPtA D 8.—, iralerijeki se-IidAlalM<. Pričrtak Mdo ob 1S. uri.________________________________ Tnrlstlfea ln sport. — Nofutotof tmiiB« i. K. HtriK Ob ngodnem rr«neiwi se ttU t bnM]I> 12. t m, ob pol S. vri prrf troolng n» igriSču. Udeležiti se g* Imafo ni igral-cl, tuđi naraSćAJ. V garderobo Je pri« ob 2. uri. Ob deževnem t limenu «e ttH kot običajno trening ▼ Jahalnld. — Ako nupejo po^Jan]«. 19. 1 m. orrorltreoa tekina. — Oprano sa tratine nm Igri-fefn je neti t r^trtrk «11 toboto li Ja* halnlc^ — a K. TUriK — Ljubijnn*« Vlabi m oT>TeftfaJo, da »e Je obraćati glede prrpuMltve Igri-Ma edinole na »Uprav© igrm $, ^ ni-rije t roke g. Fr Jerale. T^bljaaska ki^lto* b*Mk**9 a K.~llirij4, KRALJ ALFKSANDER IN SLOVENIJA — Beograd, 9. marca. (Izvir.) Predsnočniin ie kraji r^rlredil veCerio, na katero je bilo vaMjenih nad 2(» poslancev raznih parlamentarnih skupin. Po večerji ie irnel krali s no. samnfmi poslane! dali^e razgovore o razmerah v dotičnih krajih. Do!£o se je razjrovarial s rKslancem Drofe-nlgom o df^odklh v Sloven!:!. posebno se je zanimal za Ce!i*?. FJ< ^mec j je kraliLJ tt:di krntko nmen'1 kulturno jjospocar. težnje slovenske pokrajine. Kralj na se 'e ž ni:rn ra7vf\ mal tuđi o razmerah na llrvatskcm. V razgovoru ie Sf srlaSal v tem. da ie treba na Iirvatskem voditi debro gospodarsko politiko. Krali je delte iz-javil. da priđe poleti v Slnver;v>. prer.'vs?m na R^d. čejcar krasote ho-5q pf'kn7'iti krafiici. LIKVIDACIJA ODNOSA ffV Z ITALMO. — Beograd. 9. n;arr Ozv.) Z ozfrom na ciovrodke na Reki ie zuna-nji minister dr. Momčilo Ninćlć ukre-nil na poohbstilo vlade vse notrobne korake, ki so v zvezi z likvidacno odno^ajev z Itnllio. posebno onih, ki se tičejo fzvrSitve rapallskese pogodbe. Na^a vlada le o teh kora1 ih obvestila tuđi vse z.ivezniške vlade Z ozirom na akcijo vlade za čfmprei-Šnjo Izvršitev rara!!ske DO!7od^e ?3 včerni posctil zunanjepa ministra dr. Ntnčića italiianski poslanik Krof Vanzoni. Vi je iziavil v imeTiti Ital'-i;?nsle vlade, da vI;?h.i De Facte želi brez ocV.-'ennfa i7vr^'tl ranallsko oo-rrfKl1 o. To izvrSitev izvede \ !;tda ta-\rr\ r,y sc'^^Vn rirrskesra mrlirnen-ta k! i^ d'-f^^r« za 1T>. nirr^n. Na :ej e?*! nr^dlo^J v\?4i nr?rbmcntu deklaracija Ricde zaupnice. AMf:R!KA SE NE LDFLnZl KONFERENCE. — Parfz, 0. r"ar'^ Orvirno \ . r*c-f? -"lerl^ke države se ne ndc'e^e »Havas« iav'*a !z *' " vrrVa« 7^cJT- ^^^^odars1 e ko^feron^e v Oon^vl. VELIKANcKl S1.;O*K' ^NTANTN'H KOVATI V SREDNJI EVROPI. Izdnt';! prc5C rafo miHiarde. — London. 0. marca. Ozv.) V '- ".....* --- . . zsrornil zbornici ie lord Nev. ton omc- nial n^izm^m^ ve'iksn^Vc Izd^'1 * za razne In ^tevi'nc medznv^zni^ke komisije v Srednii Fivropi. izdatke, ki oviralo gospodarsko obnovo držav \n zmoz'nost pla^ev^t! reparacije, f.'ed drn^im je izfavil. da samo za komino na Pnnam ie bilo leta 19?0. plnčati 7^ rrflifarde kron. Od te^a zneska ie Avstrlia plaćala 2% rrili-iardf, 5 mllT'!t»rd pa ^o moraM krW zaveznikl samL V N>ttč??? je sedni veliko število komisii. Osobie teh krrnisii na živi v pravem razkosiii. Izf'at^! za te komis:ic. vrnčunano t'i-di izdatki za čete v ?!ezm\ znaSnto }etrzpo-lagali z velikmi množinami tulih va-Iut. Or?anizacHa je vodila obzirno propagando. Oosiej fe aretiranlh 17 oseb. Organizacija Je Imela zaslombo v Rusiji. POLJSKA KABTNETNA KRIZA. — VaršaTa. 9. marca. fT^vfrno^ Državni šef PHmdskl ie poveril se-stavo nove vl*»de doe malih SDr>nadov s n^licifo. ^^eč oseb Je bilo aretfranfh. (Ti doeodki v> karakteristični za Zagreb tTr^<1nimđon, 0. marra drv.) Minfitr« rtvo Jnvnih del r>Mavlja, brufirjK r<»ix»lnoma brerposrlnib lP^T^VV o^eb. Atevilo br^pn^lnih sa je tekom zadnjih tednov KmanjSalrt. Borzna poročila. — Cnrih, 8. mArci. Zapreb 1.749, (l.tVil). Dunnf 0OS9, fOOAIO). Rmlim-pe^t« 0.609, Berlin 1.991, Pra^a 8.4P9. Pariz 45.951, London 22.511, Neurork 5.142G. — Trst 5. marca Zagreb 5.80, (* 375). Porlin 7 75. Pracrpi 33.—, (3l.7:>) Pariz 179.—t Lonđfcn «7.50, Kovryork 19^0, Cunh 386.—, (377.—.) — Pra^a, 8. marca. Zaprob 51.50, (49T>25V Dim/ij 0.$$X\ (0 01V Riiilimpe-Ma 8.30. Berlin 23.75. Milan 310.—. Loa-don 270.—. Curih 12O^>.— — Berlin. 8. marra. ZacTdb 81,—# DunaJ 4.—, Budimpešta 3J.80, Prag* 423.—, Tx>nđon 11C7 50, Newyork 200.— Curih 5010.—. Dndimpr&ta, 8. marr«. Zagreb 255.—. Punaj 1O.625. H-rlin 288.5a Pra* g» 1210.—, Curih 11462.50. Drnituene uesth DraMvo il^otefinflroir t 91oreni)1 priredi rnT-ojt redu! oWni zbor dne 12. Riftroa t 1. ob 14. uri v Ljubljani, ▼ r«k-staTraofjlf hotela Slon. Dnevni red: Prv ro^»li> predeadnika. 2. Poročilo tajnika, 3 Porobilo Ma*ajnika> 4. Volitev odbora. 5. Raznoterofltl. — Drviuiti^nl ofr*k »Invalidske** dona« t LjoMjanJ rprieori v nedeljo, dne 13. marca t 1. ▼ Ljudskom dotnu t Ljubljani priljubljeno narodno igro »Rerćak Andr«$Sekc ▼ petih dejanjlh • petjem. TjUMtk fb^no ob pol 8. uri sTAftar. Bla^mjna «* odpre ob 7. uri. Vslopnlee » dobe t pretprodaji v tra-(ikah ff«. Scrrerjer©, Selenhurgova ul. In 8*> Dit nm Ambrožorem trgu. Prtv plačlla «• hvale«no sprejeiiM^o. K obli. fti vdeleftbl VAhi odhor. — Trgovskl n9tAv1jencl9 vsi a« sftoitovanje, kl •• vrfii r petek dne 10. nirfa t 1. ob 19 in p«' v m«l? dvorani Meatneg« doma. Dnevni red: Organiza. čija. - Sklicatelji. RaznoferDstt. * li rm^kih karpatskih pirgovorov. Kura* ki najvec kokortnkn, »snr^e najmanje jajec. — Ceeto Izpnibiino In^tno dobro, ko i^emo tuj* lep^e. — Clcvok ielkko prlienB voLa dD vode, a na ori- 1 eili pa. Aa bi vo*\o pil. — Iz m^lih opek se frrade vollki domi. — CIovrk ne I rmodri s leti, nppo s ffkušenotstnii. — Na radost se pr^j poz^bljn nppo nn žalost, na riobr? ^^v?e prej nr*cro n* nl^be* — Dokter trava raste, konj mora stradati. • Zopei nor ples. V Parira «*> imeli prvi plecni nv>1*fri konrr«*«. p<> iivnhni debati »o obsodili in odklonili ples »ht-rrnnr\ ki je po^t^l v zaHti***™ ?«i»u «la nodern. Moj-stri *o konstitlrali, d» je »hinimv plee »meri^ke tanw>r*«ko i»odr-g* in ča je v đo^to^ni američki dnUM n^dopu^ten in nf^nožert Shimmv jft z e«(etske^a ia mornlnetr* ntAliiV?i obuo, jen. Uvede pa ee nor ples, b a 1 a n c e 1- I o, neknk tropaki menuet relo okusen in decenten. • Rako «e sahava T>nnnj. V «ioT>oto, II t m. imajo na Dunaju cadnj! bal in eirer veliko r^Tito v vfl^b riv.^ronfth konrertneea poklon 1%. So'IHin'P'o rse n.M"o(lličnrH« if»r«ii;e pl^nli^f in filmskih podirtif. Bal *? vrsi n«mrr<* ni ko. rW ^ur.ni^kih filTi«-k« »^ f^Ht ori^i-w*1ne «tri»kr«*o: SVH.^fSi nv^Vt n tem pleen doKf polnib >Mip*V^ kr.»l.i>'^c TJ. «n« PMclovc' Trm'«* n^il-^r-Pi y.o»\«kih ple^ r^obi tro^'A dr^rnoonih (>iil V rns-aod'S^u «o sli^in'i tn fc'mrii. Ork^pfer bopt** dirigirala ludi eklsikitclj.i £yeler in Lehar. stran 4« .SLOVENSKI NAROD*, dnt 10 raarca iH22. Štev. 57. LlubllonsHa porota. —Koparski umor pri Planini. Pred po- rotnim scdiSČern je bil včeraj radi ropar-skesa umora obsoien na 12 let težke Ječe Hletni Anton Zrimšek. Se rt časa itali-janske okupacije su 10. januarja 192\. 23«tni AndrcJ Pelan In Anton Zrlmfek, kl sta se po većini preiivljala $ samim tiho tapstvom in razbojništvom. po nočl na« padla v £ozdu na cesti iz Planine proti Strmci mlađega posestnikovega sina 16lct-Jiesa Alojzija Jenčika iz Strmca, ko J« ravno z volml vozi' proti domu. Pelan Je najpreje nanj ustrelil iz samokresa, nato g& je pa Še na tleh davil In s sekiro rar-sekal. Vola z vozom sta Še tlsto noč gnala proti Pastojni in dalje ter sa jlh sledujič v Senožečah prodala nekemu kmetu za £200 italijanskih lrL Z denarjem sta takoi pebesnila preko demarkacijske crte ▼ Ljubljano, kjer sta bila v Kolodvorski ulici aretirana. ~ Ta slučaj je zanimiv, ker je med razpravo prvi državni pravdnlk Dominico preč'tal doplj ministrstva pravde, s katerim se izroča Pelan kot Italijan- tk podanik taJOansktm sodnim oblastom. Po naSem zakonu |e sa roparsld umor do-loćena smrtna kazen, dočim je sa časa de-Jan)a veljat v okupiranom oženi Ju itali-janskt kazenski zakon, ki n% posna smrtne kasni arapak najvtljo kuea )ačo do 10 \t Mariborska poroto. — Svojega odat* ubil. Drugi «*r je v roparju spoznai Henkiča. Obdoiž^nra »ta v«& ras trdo-vratno t-ajila, tla bi se bila «;i)uh r.animn. la za oba oropfinra; sta imela ^isto evoja pota, ki so vodila tuđi k d^kl^tom. Trdovratno ntn fflnikala vso krivdo tuđi ve3 ras pi^d porotno razpravo. ob-U»žba, katero j© zristopal dr. flojnik, je slonela zpolji na indirij.ih. oziroma n^ izrertn^ni zntrdilu prič-^ Hub^r, di jr* Benkić njep* oropal. Ob veliki r*■:<> vednoMi posluhilpev po porotniki n *(- 1-mimi /yrlasr>vi znn\k^\\ krivdo, valed <-^_ sar st.i bila oba- ohtoženoa oprožćena. IDsrlla. Cprava našega 11«tft je prej«l*\ za: Ju£ro*Ioveri*l:e dija^e na Orskot-ilo. veSkein. G. Uja (ioriif>ova df»rujo n;osio \<=topnine k prepokojne iro«]-,© Knrnfk dara je obitelj A. Trampuževa D fi? ">0 i. s. za Slepe (dn>t\o ^!rpih) D 31 2"» za Sir;)o v zavoda D 31.2.~>. Sr^rn hvala! Pred os?leca!om more vsakdc vsaki dan opažati kako se ler^c* m mJnjše iz^lecia, ako ^e uporablia li? karnarja I'cllera že čez 25 let priliub ljena in priznana sredstva za ^epo^ to: Fellerova »Klsa« prnuda za lice Fcllerova »Elsa^ Tflnochina poma: da za rast las (2 lončka cne vrste teb pomad skupaj z pn^tnino ?2 krorj) Fellerovo »Hlsa«sliliiino mlečno mi lo, naiboljše »irjilo lepote« 4 ko^ poštnine prosto ^S kn^n. Euden V Feller, Stubica donja Elsatrg št. 23* Hrvatsko P^ni Glavni urednik: Pasto PustoslemSck. Odgovorni urednik; Ivan Podriaj. Frodajam v*e vrste sbdke, poitladke In hude paprike. PoSliem na zahtevo vzorce. — Nemeo Stjepan, Moste-Novt Vod-mat 112, Ljui ljana. 1504 Vrtnice visoke In nfxke v veliki 'z**irl, •• tebe na«ccneje pd „Vrt" Diamonja In dttigcnrl, druftba s o. s«9 Maribor. 1^94 Oglas. ilu&aiiha 10 nagona ousa. Interesenti neka stave 23. marta t. g. 10 časova prije podne ustmene ili pismene ponuda intendanturi komande dravske divizijske oblasti za dobavu 100 000 kg ovsa - zobi i to pet vagona intendantsko slagalište Ljubljana a pet vagona isto tako za Mari-borsko intendantsko slagalište. Kaucija 5 %. Uslovi kod potpisate komande. Komanda drhvske dlvlill»ka obUgtt E. brti 3. S»U Nabavka mesa. 21. marta tek. godine 10 časova prije podne zaključuje se pismena neposredna pogodba za dobavu mesa od 1. aprila do 30. juna 1922 godine garnizona ljubljanskog, celjskog ptujskog i slov. bistričkog. Interesenti neka stave ponude divizijskoj intendanturi u Ljubljani, Celjskom vojnom okrugu, komandantu raesta Ptuj i SI. Bistrica. Kaucija 5 %• Uslovi kod oimfcenih oblasti. B. bro| 387t. Zahvala« Za izkAzano soialje povodom smrti nalt ljubljene soprogt czlroma mirne, stare mara« in lestrt, gosp« Uje LajBvu toj. ti io za obilo Častno spremgtvo k vcCnemu poMku se vsem skupi] najiskrcneje zahvaljujemo. Rodbina LaJOTlo. Zahvala. Vsem, ki so najino dobro mater spremenlli na nje zadnji poti ali drugače sočuvstvovali, topla labvala! Zlasti pa naj bodo zahvaljeni rdravnica gospa dr. Strnadova in domaća čč. gg. duhovika! ŽELEZNIKI, dne 6. marca 1922. Janbo in Manja fra]. Postelj uli soba se Ie. Ponudb« rođ . Muzikalni 36—1627" na upravo Slov. Naroda. 1627 Izmjena kerespondentioia ozlr. ttrojepiaka ■• spr«Jm« tak«|. Reflektira se Ie na »tarejSo, trgovske ko-responđenc« popolnoma Izurjeno moC s daljio prakso. Znanje jezi kov: slove^.. srh., hrv., nem.t po moinostl »talijansko. Ponudbc pod: .Boljia moi 16)3* na upravo Slov. Naroda. 1653 leia nova, debelozrnata. zelo mehka za kuho. se d bi pri S«v«r JI Koistp.p Ljubljana*. Wolfova uhca 12. — Za htevajte ui cenik vrtnih in poljskih semen. 1616 Planino popolnoma nov, Irpečrnr barve, se rad' r>om*njkanja prostora proda. — Cena 55000 kron. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1360 Učenec se spreme v trgovino z mešan m blagom v Ljubljani Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1642 lietlromotoT 6 HP z* vrti Ini tok, popo noma nov. tyne Bob, Amp. 24—3, 220 Voltov 950 obra tov, 50 period dalje kosilni stroj sysfem .Deering" skorai nov. v n*lboH5em stanjj, se ceno prorts. Ha-ttja ltozssi«iip Stožle« SO pri Ljubljani. 159, Ile zabile da jt pri vinu, čaju In kavi naj bolji i „Keks" li, Mi. MU Mal lokal prirreren ta delavnioo in trgovino na prometnem kraju LJubifane iščem. Po nadbe pod .Mal lokal 1644" na upravo Slov. Naroda. 1644 Inserlrajte o ;iou, Harodu Tovorni »to za 3—5 ton, nov afl rabljen, v popolnoma dobrtm stanju ksspl „Astra" dloiiiaairshsj «insitw«l Z«|r*bt Prararfovlćava t. 1632 PRODA SE 5 51 hl sa v Kamnl gorleif fnon^dstrop na. do't^a 2S m, Sirota 9 m, 7 *^'\ provir ji. Ponudhe pod .Rcscn 1649* na upravo Slov. Naroda. 1^49 Mlad trg. pomorn h kl ima veselje za skladi^če, se sprejme v trgovini M. Berdajs, Mariror Hrana in stanovanje v liiii. 1609 Lepo, SGpnrotna ulla s 7—10 sobami in z vrtom aa Isće za spomlad, poletje in jesen v okraju ljubljanskem, kran;«kem ali na B du. Lahko ste dve poleg stoječi hiši. V prv. visti na kmetl^. Treba je nnvesii od-odalien^t od železnice. Ponudbe na g Patar Lopuhln v Kranju. 152 1 ali 2 diiaka se sprejmeta na stanovanje In hrano« N^iIjv pove u^rzva Siovcn-skega N?roda. 1643 Seno. 3000 kg lepega vrtnega sena prošla v Topllcah pri Novem mestu Anton Su-ateršlč, Serrič. 16S0 Lesna stroka. Vseh v strcko spada i oči h pi^arni^kih del vtlč uradnik z dobrtmi reierercami m zvezami v Srbi i lača ma at a kot blagajnik, knjigovodja in \ oreš ondenr atl posovodja. Ponudbe pod ,Urad :-1645' na upravo Slov. Naroda. 1645 2000 m3 bukovih sir« so takoj proda. Naslov rove uprava Si. Naroda. 1 54 Uradnik z višjo izobrazbo, vešč \sega denarnega rostovanja in tig>vskega knjigovodstva. ie\\ vstopiti v bai ko, Indu«tiijo atl tr-gov:ko nodjette, P* nudbe pod .BfMn Cist 1602* na oprsvo Slov. Nar. 1602 Nebllronn soba za boljlega gn»«>oda se odda tako«. Ulica no grad 7a. 1652 lićoin« prlđnagain zmožnaga sveiarskega moistra in topilca fa takojSen vstop. Prva Tallko Ba6'*ara6ka tramlea sapuna I avaća. Valikl Bačkarak (Banat). 1486 i\ pletenie v ratnih Nr>ah, Uakor tud: i7 Ke ojeie, se dohe v trgovini Karl Vrelog, Šrari trg 12. 164> Soliden ^ospir sa »pre-me na stsnovanjo Itt dobro domaćo hrano v metiu« Ponudbe pod ,jMw5La 1045" na upn n Slov. Narod«. lf, t8 Potrtim srcem naznanjsmo falrvstno vest, da nam Je na! preljabljcni brat, svak in stric, gns^od IHirosIao malosrlii glavni uradnik fVSlovens>kaga Naroda11 « p, dne 7. marca t 1. ob 4. popoldne v starosti 61. let, mirno pre-minul. Pogreb dra^ej^a pokojnika t* bo vr^il v četrtek ob • 2 5, pop. iz mrtvačnice javne bolnice k Sv. Krilu^ Bodi mu obranjen blag ipominl V Ljubljani, dne 8. marca 1922. talujool oatalL Zahvala. Za odkrite fn presrčne dokaie sočutja ob smrti moje srčno-Ijubljene soproge, gospe Josipine Kurnik ixrck«m vsem najsr'nejlo whvala Posebno se rahval'u ern viem, li so preblapo rokr'ntco tako mn^eobroto spreml'l na neni udni! prti, Rodbi ,,Zvezc jngo$l vanskih železn^arjev*1 za prekrasne žalostinke ter končno za vs.i tako mnrgobrnno despela p iTcna 'n osebno izraženi solalja, da st ni r.i mogoće tsakemu posebej uhvaiiU. V LJUBLJANI dnt 8. marca 192Z Fortnaat Kornlk, Bolestnirn srcem naznanjamo, da je naš miljcnf edini brat Škerle It^zi arar dancs ob 8. /jutraj po velikem trpljenju, previđen s tolažiU sv. vere v 24. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb preljubljenesja pokojnika se bo vršil v petek 10. t, m. ob 2. pop. iz javne bolnice k Sv. Kn2u. Blag mu spomin! Ljubljana, dne 9. marca 1922. Globoko ialujočl ostali. Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšmi pogoji. Prevzema vse bančne poslt pod BaJ«804BeJilml pogoJL Beograd, CeSJe9 Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, IVlelko- vić, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wlen. Poslovne zveze z vsemi večjim; kraji v tu- in inozemstvu. A Lastnin« in tisk »Narodne tiskaroc^ -a ioReratni del odkovorcn Valentin Kopitar.