ISSN 0351-6407 Lendavska trgatev stran 16 ’W5TII^0019 Proceduralna: predsednik slabo sliši M toga? ^^o^o^nska^Jel^7 8^ V Rogašovcih vlada anarhija stran 3 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Tehnostroj po Tehnostroju stran 4 stran 3 VREME Ob koncu tedna bo spet pretežno jasno in hladneje. | I 18. september, čet., 19. september, pet., 20. september, sob.. 21. september, ned. 22. september, pon. 23. september, tor., 24. september, sre., Irena Jan Suzana Matej Mavricij Slavko Nada Murska Sobota, 18. september 1997, leta XLIX, št. 38, cena 190 SIT Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije. Lunine mene: sonce bo vzšlo 21. I septembra ob 6. uri in 47 minut, zašlo pa ob 19. uri in 2 minuti. Dan bo dolg 12 ur in 15 minut in bo vsak dan krajši. I 23. septembra bo na našem nebu vi- g den zadnji krajec. hi tednu lokalna scena ni doživela nič pretresljivega, aZe' Se^ tkalna politična srenja komajda začela pre-ini, Pa ^.ega dremeža, ki se je zavlekel v prve septembrske ttčd j nic Zal», kajti vroče postaja na državni ravni, saj se je Ujein°J ~a državni proračun, ki je na prvi pogled v času, ko se se ga bo sprejelo, plačilo že popitega in pojede- e ■ Za vPrašanje, kako in komu bo dano več napitnine. ^Pira a^ltnlka n‘ več tako pomembna, kajti ob proračunu se ^aiiir a Vrsta drugih vprašanj, ki niso nepomembna za naš Korn ^Zv°j' Že uvodne razprave tistih, ki posredno upra- ~ ‘Cne državne kapitalske vzvode, so pokazale, da nam naibolje. Če gledamo na problem z očmi vlade, je vse v redu, še posebno, ker so se ji medsebojne koalicijske I komu zaupati? ■L ■to'/ nekako izšle. Nekoliko drugačno podobo je na ogled ‘to jterner Banke Slovenije. Njegova podoba je prej pesi-kot optimistična in še toliko bolj skrb zbujajoča, ker ! Povedi predstavnika inštitucije, ki si je s svojimi poteza-tetarni politiki zagotovila najvišjo možno raven kredibi-Zaupanja. Opozarja na drago državo, kajti postavil je 0 vPrašanj, ki se jim je oblast izogibala in jih ni bila reševati. Naj omenimo pokojninsko reformo na Posredno pa opozorilo zadeva tudi lokalno raven, č° “U skozi katero država spretno prikriva svojo razko-Tak^k me'u- če, nanjo gledamo seveda skozi uradniška araclr °' n°s država prepričuje o svoji skromnosti z raz-i na ohlni'n' pralnicami denarja, se nekaj podobnega že alije C‘nskih ravneh. Po drugi strani pa je odprto vpra-to n *Se’ ^ar s‘ privoščijo na lokalni ravni, zares tako s ne kaž^^0, Pričakujemo nov razvojni zagon, držav -l6, tudi lokalne oblasti niso nič manjpotrat-fden č. Seveda v nepravi smeri. Kajti povsod tam, kjer bi '^•je pričakoval spodbudo in pomoč države za (to 50y.,e bi dobil. Zato so opozorila guvernerja Banke še ii°- K Vredka razmisleka in ne samo parlamentarnega &res nd l.na to, da postaja breme za davkoplačevalce poča-ij drob/, v teb dneh ponovno opozarja večina predstav-jNd čas ega gospodarstva, ki so začeli biti plat zvona, kot je 'Č Ze Počela delovno intenzivna industrija, in to še dd ce^tneSa bremena potratnosti preprosto ne bo l ‘■oti le s pritiskanjem na stroške dela. X. J. VOTEK . Fotografija: NATAŠA JUHNOV Pred leti je bila le ideja in velika želja, danes pa je realizirana. Tako bodo v petek, 19. septembra, ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti odprli na novo postavljeno stalno razstavo. Na sodoben ter prostoru in času primeren način bo ponazorila zgodovino prostora ob Muri. Eno najsodobnejših in najlepših razstav daleč naokoli si boste lahko ogledali od torka do petka od 10. do 17. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13 ure /se poti vodijo v ^CIJSKA PRODAJA to iz Ljubljane 5- septembra oktobra 365,30 SIT X Za lase Zalase Za 'ase RECEPT proti prhljaju, 200 ml 365 3Q sJ RECEPT za suhe in pošk. lase, 200^ RECEPT za mastne lase, 200 ml g(T ^3 I Se RECEPT proti čezm. izpad, las, 200 ml Nagrobne svečke, lučka, prizma, srednja Nagrobne svečke, lučka, prizma, velika Nagrobne sveče, lučka, valj, srednji Nagrobne sveče, lučka, valj, veliki Nagrobne sveče, lučka, bučka, zalita Nagrobne sveče, lučka MAJA 164,80 SIT 204,70 SIT 124,90 SIT 145,90 SIT 198,40 SIT 274,40 SIT Zdkunžsimfi v msfcajeimp Srednješolska razredna ura -Profesor in razrednik vpraša svoje dijake: Koliko vas je ta teden začelo kaditi? Nekaj dijakov si je upalo dvigniti roko Variacije na temo, kaj bo storil profesor sedaj, ko ima priznanje: - naredil se bo slepega in gluhega, - čakal bo na priložnost, da dijaka zaloti pri prepovedanem kajenju na šoli, ter ga kaznoval, - opozoril bo starše, . - vodil bo interno statistiko, - na naslednji razredni uri jim bo prebiral: ministrstvo za zdravsto opozarja: kajenje ubija, kajenje povzroča raka na pljučih, kajenje v nosečnosti škoduje razvoju otroka, kajenje je najpogostejši vzrok srčnih smrti, kajenje povzroča bolezni srca, kajenje skrajšuje življenje, - v razred bo pripeljal strokovnjake, da bodo mladim razlagali o škodljivosti kajenja, - zastavil bo samega sebe in se predstavil kot človek, ki živi zdrav način življenja, - z mladimi bo iskal življenski stil, ki navdušuje in zapolnjuje. Večina zemlje za gradnjo nove železniške proge odkupljene, toda... Odkupi zemHpS z grožnjami in prevaranti Na Goričkem vztraja pri nepodpisu pogodbe o prodaji zemljišč za potrebe Slovenskih železnic le še nekaj posameznikov, vsi drugi so popustih za nekaj tisočakov ali zaradi bojazni, da bodo dobili nadomestno zemljišče ali jim ga bodo preprosto odvzeli stran 22 ^Zktualno okoli nas vestnik, 18. september 1997 Cefta v Portorožu Na dvodnevnem srečanju so se zbralr-premieri držav Cefte: ob gostitelju Drnovšku še češki Klaus, madžarski Horn, poljski Cimoszewicz, romunski Ciorbe, slovaški Mečiar. Že ob koncu prvega dne so članice srednjeevrop- Kmetijski ministri Cefte so obiskali tudi radgonski sejem. Nesrečen Arafat Konec palestinskih sanj je označila visoka bodeča žica. Gibanje Arabcev je omejeno. Leta 1965 sta ustanovljena Hamas in Hezbolah. Arafatova vojaška organizacija El Fateh je preganjana skupaj z njenim vodjem, ki je ubežal številnim atentatom. Kjer ga vladarji držav hočejo sprejeti, se bori za osvoboditev Palestine. V zalivski vojni se postavi Arafat na stran Sadama Huseina. Sa-damov poraz je pomenil za PLO popolno oslabitev. Njegov poraz je pomenil za Arabce sprejetje mirovnih pogojev, ki so jih zrežirale ZDA. 13. septembra 1993 sta si pred Belo hišo v Washin-gtonu segla v roko Jicak Rabin in Jaser Arafat. Podpisana je bila deklaracija o načelih prehodne avtonomije, imenovana tudi Sporazum iz Osla. Sporazum je predvideval postopen umik izraelske vojske z Zavezniki skega prostotrgovinskega sporazuma podpisale deklaracijo, v kateri med drugim piše, da bo imela naša država do prvega januarja 1. 2000 rok za prilagoditev trgovine z agroživilskimi proizvodi, v zameno pa se bo odpoveda- zasedenih ozemelj, prenos pooblastil na palestinsko avtonomno oblast in pozneje dokončen sporazum o statusu avtonomije. Toda iluzija o arabski avtonomiji ni trajala dolgo. Židovski fanatik Baruh Goldstein je v Hebronu poklal 29 vernikov. Na židovsko V tretje gre rado 2. novembra 1917 je sionistom s pomočjo Britancev vendarle uspelo dobiti t. i. Balfourjevo deklaracijo, v kateri britanska vlada obljublja Židom ustanovitev nacionalnega doma v Palestini. Leto za tem se sionistično vodstvo naseli v Palestini. Balfourjeva deklaracija je nastala na podlagi pogodbe, podpisane leta 1916 med Anglijo in Francijo. Takrat sta si evropski velesili razdelili Bližnji vzhod. Sirija je bila obljubljena Franciji, Irak in Transjorda- nija z južno Palestino Veliki Britaniji, Severna in Srednja Palestina (brez Haife) z Jeruzalemom, Jafo in Gazo pa naj bi postala mednarodna cona. Tako je Anglija zavarovala Sueški prekop, hkrati pa se ji je odprla pot do iraške nafte. la izjemi na seznamu B1 (živi perutnini) in popustila pri nekaterih koncesijah za agroživilske pro izvode. Pri sprejemu kompromisnega predloga gre za sprejetje dogovora, ki so ga dosegli kmetijski ministri Cefte na mariborskem srečanju prejšnji mesec. Fotografija: N. J. streljanje je z bombnimi atentati odgovoril Hamas. Toda Icak Rabin se je odločil, da z Arafatom nadaljuje pogovore. Mirovne pogovore je prekinil Jigal Amir, Rabinov krvnik. Po umoru je prevzel taktirko Šimon Peres. V predvolilnem obdobju je storil napako: odobril je bombardiranje Libanona, nato pa operacijo ustavil in zato izgubil na volitvah. Volitve bodo 23. novembra Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, je prejšnji teden podpisal odlok o razpisu volitev za predsednika republike in odlok o razpisu volitev članov državnega sveta. Predsednika države naj bi volili 23. novembra, državne svetnike pa 25. in 26. novembra. Predsedniška kampanja naj bi se začela 24. oktobra, končati pa se bo morala 24 ur pred dnevom glasovanja. Slovenska vojska in afere Po tistem, ko je obrambnega ministra Tita Turnška z njegovega mesta skorajda odnesla »afera na Počeku« in ko je njegov državni sekretar Tone Geršak na novinarski konferenci preveč odkrito govoril o problemih z izraelskim orožjem, se očitno afere v slovenski vojski vrstijo. Za nedavno aferico je poskrbelo anonimno pismo, v katerem je zapisano, da so se slovenski vojaki iz Albanije predčasno vrnili zaradi notranjih sporov. No, novica se ni še dobro prijela, že je iz Slovenske vojske prišlo sporočilo, da sta prvi in drugi človek vojaške policije SV suspendirana, ker organi sumijo, da sta namesto pasje hrana kupovala alkohol in tobak v vrednosti 450 tisoč tolarjev. No, slovenska vojska se še dalje pripravlja za mednarodne operacije: kot modre čelade naj bi se skupinica po urjenju v sosednji Avstriji odpravila na Ciper. Tit Turnšek pa je napovedal, da se bo Slovenija znebila vsega odvečnega orožja, tudi tistega, ki so ga odkrili na mariborskem letališču leta 1993. Darilni paket naj bi v okvi- Mirovni načrt - kdaj? Da je konec z mirovnim načrtom, je po zmagi Benjamina Netanjahuja verjel skorajda ves svet, ne samo zato, ker je napovedal revizijo sporazumov iz Osla, temveč tudi, ker se je poigral z arabskimi živci: od projekta prebijanja arheološkega predora v Jeruzalemu, s katerim je preskušal svojo varnostno politiko (pri tem je bilo 1500 ranjenih, 80 poklanih Palestincev in 15 mrtvih izraelskih vojakov), do gradnje židovskega naselja na zasedenem ozemlju. V februarju je tako postal grič Džebel Abu Gneim ali Har Homa grožnja za bližnji konec ameriškega mirovnega načrta. Na arabsko kamenje je Ne-tanjahu odgovoril s kroglami. Prebudila sta se Hezbolah in Ha-mas in z zemeljske krogle v enem mesecu pospravila kopico Izraelcev. Človeka bombi na jeruzalemski tržnici, kljub izraelskim obtožbam, nista prišla z zasede- ru ameriške akcije za zagotavljanje daytonskega sporazuma -Izuri odpotoval v BiH. V darilu je okrog 20.000 kosov, od avtomatskih pušk do projektilov. Za kro- no vojaškim dogajanjem je sprejel generalštab SV končno poročilo o nesreči na Počku, v katere® so ugotovili, da je bil zanjo kriv samo človeški faktor. Škotski »za« Leta 1707 sta se združila škotski in angleški parlament, kar je pomenilo formalnopravno združitev teh dveh dežel. Po 2™ letih od izgube lastnega parlamenta so Škoti prejšnji četrtek s 74,3 glasovi »za« na referendumu glasovali za ponovno uvedbe škotskega parlamenta, ki naj bi ga dobili v letu 1999. Čeprav bodo v združenem kraljestvu Anglije, Škotske in Walesa-ustanovljenega leta 1603, ko je kralj Jakob, sin Marije Stuart, po smrti angleške kraljice Elizabete I. postal kralj Velike Britanije - ostale skupne zunanja politika in obramba, vodja britanski opozicijskih konservativcev William Hague svari pred »dokončnim razkosanjem« enotne britanske države. V nasprotju z OJ1® in protestantskimi unionisti na Severnem Irskem (referendum naj bi izvedli prihodnje leto) je odločitev Škotov pozdravil premier Tony Blair, ki je v nagovoru ljudstvu dejal, da bodov dajoči laburisti vztrajali pri zagotavljanju večje avtonomije ne za Škotsko, temveč tudi za Wales (kjer bodo imeli referendum ta teden), in da pomeni odločitev Škotov »priložnost za P°s dobitev Velike Britanije«. Posebno navdušenje ob referen mskem izidu je pokazal tudi Umberto Bossi, ki ob »osamo^ tvi« Škotov vidi priložnost za model ravnanja »rimskega w nja« in izsanjanje njegove Padanije. nih palestinskih ozemelj. Medtem ko smo si po televiziji lahko ogledovali enkrat mrtve Izraelce, drugič ob njih še turiste, pa Netanjahujevo grožnjo in zaporo dvomiljonskega arabskega prebivalstva nazaj v njihov geto pa njegovo pobiranje davkov, ki bi morali odtekati na arabsko stran, so z druge strani prihajale informacije o korupciji v palestinski vladi, v kateri naj bi bil »svet« samo še Arafat, pa potem njegovo (za svetovno politiko ne najbolj prikladno) rokovanje s predstavniki Hamasa, ki'naj bi jih na Izraelski pritisk lovil in zapiral (s čimer bi si sam nastavil glavo na tnalo, saj je Hamas navsezadnje odporniško gibanje, zraslo na zasedenih palestinskih ozemljih v času, ko se je moral Arafat skrivati predvsem pred izraelsko obveščevalno službo, ki je bila zmeraj pripravljena zaigrati vlogo Salome), pa bolj reklamna arabska napoved bojkota izraelskih izdelkov, je vse bolj postajalo jasno, da ni zaspal samo mirovni načrt, temveč da se lahko zopet začne organizirano klanje. Šestdnevna moč in vojaški vzpon iz leta 1967 dajeta Izraelcem moč in prepričanje, da so vsemogočni. Toda Arabci, zaprti za žico, s prepovedjo gibanja, so se pripra- . avt<’n°' vljeni bojevati za.s2?parf mijo tudi s kan1®11-1 . 1 sredovanje arabs obkrožajo Izrael, r znano. Da Francij nii; izraelskih solisti®” ^ Toda židovski lob’ stranki in republika® K ameriškem k®ngreS s|a| n2 na Clintona. Taj« P^i P nji vzhod drža?n ^il®^ njen obisk ne bo P opsK mirovnega proces . :e^ preprečil novo ^Mi1’'^ L Le kdo od pr^ zabil njeno porek p0pOfek% je češka Zidinja^, ^ pa po zvestobi C' smopričakovali. ®seijaii\e, gradnjo židovski* ^Ija sedenem arabsk®01^ prav se Al brig^ ptedsed" sveta izraelski Ezerja Weiztnana’ inAraf val, naj NetanJ^i j zlasa in njuni gla j)3, da^ je vendarle P°a spofazU, J vztrajajo P^.^V^vjpred^^ Osla, resolucij8^ takojšen umik Ut sedenih »korak za korak po P Albrightova, res P^iro J la do nadaJ®^ procesa med Iz uSpel° jfO Bo AmeričanornrafiitovO nemogoče: da j?ra , prizna Izrael ’^ jazni z ustano Za uresničitev svojega sionističnega sena, obujenega po 2000 letih, so Židje najprej iskali podpore pri nemškem cesarju Viljema II, vendar brez uspeha. Leta 1905 so poskušali pri turškem sultanu. V zameno za »domovino« so ponujali podporo Turkom proti mlademu arabskemu odporniškemu gibanju. Zaveznica Po drugi svetovni vojni sionisti iščejo in najdejo zaveznika v Združenih državah Amerike. Za nekaj časa se tej aliansi pridruži tudi Sovjetska zveza, ki ji je prav tako ljubša židovska država kot britan- Izraelska zaveznica Ko seje konec 19. stoletja pojavil sionizem in so po Evropi razseljeni Židje začeli sanjariti o svoji deželi, njihovo državo prihodnosti pa je v knjigi Židovska država izdelal časnikar Theodor Herzl, sprva resda niso mislili na Palestino kot obljubljeno deželo. Toda katera dežela bi bila primernejša od tiste, ki se meša z biblijskimi elementi in potrebno sveto zgodovino, katera druga bi lahko vzbudila v razseljenih prebivalcih občutek, da so narod? Že leta 1897 na prvem sionističnem kongresu je Herzl sprejel misel na Palestino kot obljubljeno deželo, izoblikovano v zahtevi po »javno-pravno zagotovljeni domovini Židov«, v Palestini. In če so Židje ob prvi aliji (priselitveni val) kaj spregledali, so bili to Arabci. Dežela, ki je bila resda pod turško oblastjo in v kateri je na začetku stoletja živelo pol milijona Arabcev in okrog 24.000 Židov, ni bila prazna obljubljena dežela. ZDA sko kolonialno vojaško oporišče. Tako Organizacija združenih narodov s podporo vseh zmagovitih sil leta 1947 razdeli Palestino na židovsko in arabsko državo. Mč-dtem ko načrt židovske države uspe, se načrt arabske države v Palestini ni nikoli uresničil, delno tudi zaradi spletk med sosednjimi arabskimi državami. Čeprav Izrael za nekaj časa najde zaveznico tudi v Franciji, pa de Gaulle decembra 1967 dramatično konča zavezništvo. Od 1967, po zmagoviti šestdnevni izraelski vojni zoper Arabce, postanejo »večen« zaveznik židovske države ZDA. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J..Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Priključitev Primorske 10. februarja 1947 je Italija podpisovala mirovno pogodbo, ki je postala mednarodnopravno veljavna 15. septembra in s katero je Italija izgubila suverenost nad vsemi ozemlji na vzhodni obali Jadranskega morja, ki jih je dobila z londonskim paktom (1915) in rapalsko pogodbo (1920). Toda zaradi kompromisa, podpisanega pred petdesetimi leti v Parizu, je na drugi strani meje ostalo 400.000 Slovencev. Po drugi svetovni vojni je bila namreč grožnja pred Titovimi komunisti prevelika, zato je Italiji znova uspela »pravična« delitev: izgubili smo Gorico in Trst. No, je pa takratna Jugoslavija v zameno za žrtvovano ozemlje dobila prost izhod na morje. In če se Slovenski politiki ob Gorici in Kopru trkajo po prsih in slavijo njun geopolitično strateški položaj, potem vendarle ostaja vprašanje, čemu najprej avtocesta do Trsta in šele nato do Kopra, in zakaj se zdi 70-letnica priključitve Prekmurja državnikom v primerjavi s priključitvijo Primorske tako minornega pomena, da je v parlamentu, kjer so imeli prejšnji petek slovesno izredno sejo, niti ne omenjajo. Obletnice namreč. Fotografija: N. J. 18. september 1997 IZktualno doma Poračun 1997 - za koga? Proceduralna: predsednik slabo sliši esdaprv0 popočitniško zasedanje državnega zbora naj ne bi bilo v znamenju retoričnih °bacij koalicijskega in opozicijskega »pro et contra« - pro forma je to nakazovala z polnostjo televizijskega neposrednega prenosa, torej neposredno umanjkanje atorjev političnih zvezdnikov, ki prinašajo v slovenske domove »ljudske izvoljence« in narodu ustvarjajo zavest njihove soudeležbe - v državi, družbi, svetu Rosani1,3 bonton, ki so ga v svoje koalicijske naveze zapisova-sllejd Partnerice, ne bi pričakovali, da bo vlada bljuvala v lastno Bai®anj, ko gre za koalicijski produkt: proračun. Toda časi so Mteu^tonenili. Odkar na oblasti participira SLS, očitno velja, daje li,^ Pos,reči svojini volivcem s pikantnimi novicami, predvsem tisti-^aljh/'10 s*abo luč na prejšnjo Drnovškovo vlado. Da je to recept, ki ° posluži, seveda v prefinjeni obliki, tudi šef LDS, je postalo uj Novega nagovora. ?ja P!?ra®un je rezultat sl-Sa« 1ZS1^evanja oziroma »po-dogovora«, kot bi hkratno predstavi-%laVo n koalicijski pogodbi in ^vodia \?rae.una sls-jevski po- J °e*tek, da bi morala Bžitii°. bra lanskega leta ‘etošnji Proračun. Drno-'■%(, .rugim odgovarja: »Za-SeEa' Sestavljanje prvega L Proračuna še nekoliko normalnih začet-V skih usklajevanj, med-^Poznavanja in tudi e-Se v ■ petnega nezaupanja, SnJS1 koaliciji znašli prej-Sebn'k''“ Torej, slsjevcem ° skupni krivdi. Pa - S vzdržala ali pa I % h^k11 s® enkrat popusti-II ^tokrat resda nekoliko T J ^tiana Podobnika po-• Marje Drnovšek v j jez'ku snubil katero LSmnnib strank, rekoč: »Vsi lilije za veliko časa in |Se' ki vseto?® medseb°jne lrjanju drf k°r ne koristijo f da’ It Politični St okoriščam za mes2ankam’da sev Ritju neju . Pogovorimo o k,!|)hih SD 1 'cnega sistema, o ^sprek^tobah, tudi usta-A tuji embah volilnega si-viponJ110^08!!!1 predča-^?dOnir,nib volitev, kadar Ur 116 bL?"08« dolgotrajne ^e. ki ima lahko ^t^dice ® Rat‘^ne gosPodar-Vatni b' Kesda je uverturo CstranfV^k°v pledoje že 'deolog filozof voliln;Pr °81 zagovarjal k^PreteJi181®®’ta’ na kate' S '"Pje^n °St' toliko stavili «vfeVSaj do takrat. Strnišu da so najmočnej- franka). Neka-VlW ,.a b' lastninjenje '^•^•ha f1JJabk° združilo k hj kj ak° nasprotujoči b 0 izhod za LDS? ti se v svetovne realnosti«, kot je dejal Drnovšek, je tudi Gaspari napovedal novosti na področju socialnih transferjev in socialnih pravic ali drugače povedano: zmanjševanje že doseženih socialnih pravic. Ljudstvu vsekakor bolj všečna vladna poteza bo sprememba na področju politike plač, predvsem v državni upravi. Po novem naj bi ministri oziroma predstojniki posameznih resorjev v okviru fiskalnega leta v celoti odgovarjali za plačno in zaposlitveno politiko znotraj ministrstva, kar naj bi povzročilo ne sa ince, Mitja Ga- ^jk^^vn^0^110 banko za ^ashingotna, So^i, Pri , a pri Pokojnin-k’ fin J ene8a zavaro- pk fthan • vai«j- >Vr;i(iiije plranJu stano-Knje8ova n embnejša je apoved ’>večie : Zasebnih inve-"Strukturi (tc-|ikHPodobnPosTVallVe^ 6bej Poudarja-endenpSrner>la svoje Ne-Vjnce«vkmetijstvo S >iedju Pa naj bi ?Vte|1noi e na Področju tCS°dob t r’ Pri čemer tva stk S °venske-Pk^oj, ki^1 Predvsem I ^liJ^Bient bi ga s P°’ j proračuna E Snilslu »vklopi- mo prenos odgovornosti iz »imaginarne vladne odgovornosti na raven predstojnikov oz. ministrov«, temveč tudi večjo decentralizacijo odločanja in stvarnih prihrankov pri plačah. Prosto po predsedniku ... Bi opozicija na začetku predlagala, naj se drži parlament svojega poslovnika, če bi vedela, da bo Francetu Arharju na koncu ploskala? Po poslovniku državnega zbora naj bi namreč proračun predstavila premier in finančni minister. Toda, prosto po Podobniku, »je pač v navadi«, da proračun predstavljajo tudi drugi, tokrat: guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Janez Prijatelj in generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije France Košir. Guverner Banke Slovenije ni požel opozicijskega aplavza zgolj zato, ker je poudaril, da zaostajamo za merili iz Maastrichtske pogodbe na področju inflacije, obrestnih mer in deviznega tečaja, in ker je poudaril, da zamujamo pri privatizacijski in pokojninski reformi, pri uvedbi davka na dodano vrednost in reformi domačega plačilnega prometa. Poslancem oziroma »damam in gospodom« je dal jasno vedeti, da na letošnji proračun, ki ga sprejemajo v »zadnjem kvartalu«, ne morejo bistveno vplivati. Podvomil je v 4-odstotno realno gospodarsko rast. Slednjo naj bi preprečevala razkorak med izvoznimi cenami in stroški podjetij ter s tem povezano propadanje marginalnih proizvajacev. Pri primanjkljaju tekočega računa plačilne bilance, ki se izravnava iz naslova finančnih transakcij s tujino, je opozoril, da je predvidena dinamika na meji zmožnosti bančnega sistema, da nevtralizira njegove denarne in cenovne učinke. Za EZ zaostajamo tudi pri uvedbi davka na dodano vrednost, s katerim bi med drugim nadomestili tudi izpad carin. Z zamujanjem davka na dodano vrednost in nadzorovanimi cenami (vlada nadzoruje okrog 30 odstotkov cen) še v letih 1999 in 2000 pa nas takšno ravnanje po guvernejevih besedah »bistveno oddaljuje od evropsko primerljivih stopenj inflacije«. Ob pripravi proračuna je nastal na željo »porabnikov« iz »majhnega primanjkljaja konsolidiranih javnofinančnih blagajn« 3-odstotni primanjkljaj, ki je po kriteriju Maastrichtske pogodbe o EZ resda na meji dopustnega, vendar je guverner naštel razloge, zaradi katerih si Slovenija ne bi smela privoščiti hitrega preskoka v tolikšen primanjkljaj (okrog 80 milijard tolarjev), predvsem je poudaril skromno domače varčevanje, zaradi katerega bi državni vrednostni papirji iz bančnih aktiv najverjetneje izrinjali investicijska posojila. Problematično bi bilo tudi zadolževanje vlade na tujih finančnih trgih (tam je vlada letos že prodala'za 400 milijonov DEM evroobveznic), saj javne finance le stežka ohranijo svoj nevtralni vpliv na devizni tečaj in na rast cen. Dopustni javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal 0,9 odstotoka bruto domačega proizvoda. Guvernerje opozoril, da je tolikšen primanjkljaj vir gospo- Nova poslovno-stanovanjska stavba na Tišini Zidaki na pravem mestu Je bila investicija za občino dobra poteza? Na mestu starega zadružnega doma na Tišini je zgrajena nova poslovno-stanovanjska stavba. Njena notranjost meri kar 1600 kvadratnih metrov, od tega jih je 560 namenjenih za poslovne prostore, v preostalem delu pa bo devet stanovanj, dve pisarni, kulturna dvorana, prostor za studio kabelske televizije ter strelišče. Investitor je po sklepu občinskega sveta Občina Tišina - Cankova, ki je tudi bila lastnica starega zadružnega doma, izvajalec del pa Gomboc Gradbeni inženiring Beltinci. Slednji je bil izbran kot najugodnejši ponudnik, pogodbena vrednost del »na ključ« pa je znašala nekaj več kot 140 milijonov tolarjev. K pogodbi je bil potem zaradi naročenih dodatnih del sklenjen aneks, tako daje končna izvajalčeva cena del nekaj čez 150 milijonov tolarjev. Za ureditev okolice je občina izbrala domačega izvajalca, tako da ta dela niso zajeta v ceno gradnje objekta. Občina je že prodala vse poslovne prostore in tudi pobrala kupnino zanje po prodajni ceni 2200 mark za kvadratni meter. O ceni, s katero so šli na trg in očitno tudi zelo do- bro uspeli, je odločal svet občine. Občina je ponudila v odkup tudi stanovanja, in sicer po 1300 mark za kvadrani meter, kar je normativ za nova stanovanja in ob kateri darskih motenj in da letošnji verjetni primanjkljaj ne bo financiral izdatkov za pospešeno gospodarsko rast, temveč domačo porabo, povzročili pa so ga prehitro rastoči stroški dela in na njih vezani transferji prebivalstva (predvsem nereformirano pokojninsko zavarovanje), in končal: »Takšna gibanja pa ne le da ne spodbujajo rasti proizvodnje in zaposlenosti, temveč ravno nasprotno, saj povečujejo stroške in cene ter zmanjšujejo mednarodno konkurenčnost. Zaradi tega tudi 0,9-od-stotni primanjkljaj v Sloveniji nima zanemarljivih učinkov. Poleg tega pa ni nobenega zagotovila, da bo letošnji primanjkljaj tudi zadnji.« Guvernerje kot prioritetni nalogi vlade (v povezavi s preostalima socialnima partnerjema) navedel učinkovitejšo dohodkovno politiko in začetek reforme pokojninskega sistema. Nedopustna se mu zdi napoved namere skupine javnih skladov in podjetij (od DARS-a, DRSC-ja, Ekosklada, Elektrogospodarstva, Luke Koper, PTT-ja, Sklada za razvoj, Slovenske izvozne družbe, SŽ, Slovenske železarne in Telekoma), da se bodo v letu 1997 na tujem trgu zadolžile v obsegu 188 milijard tolarjev (in 250 milijard tolarjev na domačem), v naslednjih letih pa še 210 milijard. Prav tako bi morali uvesti »inventuro« namenskih skladov (torej obstoječih in od proračuna ločenih parafiskalnih skladov, ki so nastajali na podlagi različne in neusklajene zakonodaje), po potrebi skrčiti njihovo število in vzpostaviti učinkovit nadzor, »saj gre pri njih v končni instanci vselej za denar davkoplačevalcev«. Pri javnih podjetjih in zavodih pa bi morali najprej racionalizirati poslovanje, sčasoma pa bo verjetno sledila tudi njihova privatizacija. Drnovškovemu prologu in Arharjevemu stopnjevanju bo sledil tudi vrh, obsijan s poslanskimi boji, predvsem pa s posameznimi poskusi, da se iz proračuna iztrži za posamezno »sveto stvar« (obljubo volivcem) toliko, kolikor se le da. Toda to pride šele ob koncu meseca. A. POTOČNIK ceni si lahko kupec stanovanja pridobi ugodno posojilo državnega stanovanjskega sklada. Interesenti so se oglašali, vendar sedaj kupcev ni, zato je občina tik pred tem, da z državnim stanovanjskim skladom sklene pogodbo o najetju 32 milijonov tolarjev ugodnih posojil. Stanovanja bodo namreč opredeljena kot neprofitna socialna stanovanja, na- V Rogašovcih vlada anarhija Proračun kot Dosjeji X Petkova seja občinskega sveta v Rogašovcih je prinesla, kar se sklepov tiče, bore malo uspeha, kot številne redne in izredne seje pred njo. Zaradi občinskega proračuna so namreč že večkrat sklicali občinsko sejo, pa so se svetniki vedno raje ubadali z drugimi malenkostmi občinske problematike. Tudi na zadnji seji niso bili prepričani, da bodo kos razpravi o proračunu, zato so ga kar lepo preložili na eno prihodnjih sej. Tako kot prelagajo vse razprave in sklepe, kjer se morebiti srečajo s čim ne(po)jasn(jen)im. Vendar, kaj podobnega, kot se je zgodilo na zadnji seji, se ni še nikoli doslej: po razpravljalski anarhiji, ki je zavladala, in delitvi sendvičev kar med sejo jo je predsednik občinskega sveta zapustil. Tudi v dveh urah razprave niso sprejeli nič oprijemljivega. »Najmočnejša« je bila morda ugotovitev, da delovanje občine ne poteka ravno tako kot bi moralo. Stroški naraščajo, investicije pa se zmanjšujejo. Zato so sprejeli sklep, da mora nadzorni odbor čim prej podati poročilo o poslovanju občine za leto 1996, zaključni račun za lansko leto, pregled poslovanja za prvo polovico leta ter da morajo skupaj pripraviti načrt dela za njihov mandat, ki bo trajal še dve leti. Napiše pa naj se tudi, kaj se je v njihovem mandatu naredilo in kaj se ni, kateri sklepi so bili realizirani in kateri ne. Župan večkrat kašo skuha Dokler je seja potekala, župan namreč ni bil navzoč. Zato so bili svetniki pogumnejši in so jih nekaj izrekli na račun župan. Prepričani so, da se župan izmika svoji odgovornosti. Tudi zato, ker sami nekaj sprejmejo, drugo pa se potem dela. Svetniki pa tudi sami niso najbolj zadovoljni s svojim delom in z rezultati. Razvila seje tudi razprava, kdo je odgovoren za stanje v občini, in ali naj vzamejo svetniki del krivde za neučinkovitost nase. Eni se namreč čutijo bolj odgovorne, drugi pa manj. Več variant, virov pa ni Svetniki so »ugotovili«, da so Romi šele sedaj postali enakovredni občani občine, ko so začeli razpravljati o cestah proti romskima naseljema Serdica in Sotina. V zadnjem času pa preostalim cestam skorajda več ne namenjajo pozornosti. Slišali smo lahko, da za Serdico obstaja ena varianta, za Sotino pa tri. Obe cesti skupaj naj bi bili vredni 15 milijonov tolarjev. V po-dpostavki proračuna pa bi za ti cesti namenili 2 milijona tolarjev. Romi sami pa so že zbrali polovico potrebnih sredstev ter pridobili dovoljenja lastnikov zemljišč, kjer bi potekala cesta. In kaj je pri tem spornega? To, da o gradnji ceste razprav-lajo, čeprav se zavedajo, da sredstev ni niti za druge projekte. Še večji absurd pa je, je poudaril Viktor Benko, da so na prejšnjih sejah že odločili, da se bodo z Romi posvetovali, katera cesta je najprimernejša. Komisija je že izbrala najkrajšo in najcenejšo varianto, predsednik sveta pa je na tokratni seji znova dal na glasovanje sklep, naj se predstavniki krajevnih skupnosti in Romov dogovorijo o možni varinati. Herman Kisilak pa je županu očital, da obstaja 40 natečajev za demografsko ogrožena območja, država pa dodeljujeje tudi sredstva za reševanje romske problematike, župan pa naj ne bi poskrbel za nobena od teh sredstev in občine ni prijavil na te natečaje. Sendviči minirali sejo Zanimiva je bila ugotovitev predsednika sveta, daje najbolje, da ne sprejemjo nobega sklepa, ker ne vedo, kakšne so njihove pristojnosti. Svetniki so potem začeli razpravljati kar vsevprek, predsedniku sveta pa kljub poskusom ni uspelo vzpostaviti reda. Vrhunec pa je bil, ko je Herman Kisilak začel deliti še sendviče, češ da je lačen, Knausu pa ni uspelo dopovedati, naj počaka na odmor. Namesto da bi predsednik sveta uporabil svoje pristojnosti iz poslovnika, je sejo raje zapustil jn se je tako končala. Včasih imamo novinarji občutek, da gledamo kakšno burlesko, ne pa da smo na seji oziroma sestanku, kjer naj bi se odločalo o pomembnih stvareh. Na koncu pa smo tako ali tako krivi novinarji, češ glejte, kakšne neumnosti pišejo. ALEKSANDRA NANA RITUPER menjena materialno šibkejšim družinam. Razpisa, v katerem bodo določeni tudi kriteriji za pridobitev stanovanja, občina še ni objavila, med njimi pa po besedah župana občine Alojza Flegarja ne bo teritorialnega kriterija. Na odločitev, komu stanovanje, naj bi vplivala potreba po stanovanju, ne glede na kraj bivanja občana, in seveda gmotni položaj družine. Zakaj naj bi se kupec, ki se je odločil kupiti poslovne prostore po ponujeni ceni, spraševal, ali je občina z iztržkom ali razliko med izvajalčevo in prodajno ceno za kvadratni meter površine plačala tudi gradnjo preostalih prostorov. ( Vmes so seveda še drugi stroški, predvsem soglasij in dovoljenj.) Vzemi ali pusti - odločitev je bila pač njegova. Je pa to vprašanje, kako uspešno bo občina »pokrila« investicijo, za upravljalce občinskega proračuna in premoženja. Je bila torej investicija za občino dobra poteza? Iz občinskega proračuna so namenili za poslovni stanovanjski objekt 8 milijonov tolarjev ter stanovanjska namenska sredstva po delitveni bilanci med občinami. Iz državnega priračuna pa naj bi ministrstvi za kulturo ter šolstvo in šport primaknili za kulturno dvorano ter strelišče skupno 16 milijonov. Ta denar je seveda še »v zraku«, saj proračun ni sprejet. Investicija bi se torej lahko kar gladko izšla, saj je občina samo s kupnino od prodanih poslovnih prostorov skorajda v celoti plačala glavnega izvajalca del, če bo pa kapnil tudi obljubljeni proračunski denar, pa bo še toliko bolje. Pri vrednotenju investicije pa je potrebno zapisati še to, da je občina ob devetih novih stanovanjih bogatejša še za dejavnosti, ki se bodo opravljale v poslovnih prostorih, kjer bodo zobozdravnik, odvetniška pisarna, Zavarovalnica Triglav, Telekom, cvetličarna, mesnica, frizerski salon, bankomat ter lokali za hitro pripravo hrane in proizvodno storitveno dejavnost. MAJDA HORVAT vestnik, 18. september 1997 Tehnostroj po Tehnostroju Z nekaj več Iz malega veliko Začeli so pred dvema letoma. Znotraj prostorov Tehnostroja MO je bila ustanovljena firma Heissenberger & Pretzler Strojegradnja Ljutomer kot hčerinska družba firme H&P Gradec, s proizvodnim programom sestavljanja strojev za obdelavo bioloških odpadkov. Nova firma tujega lastnika je pri Tehnostroju imela najetih štiristo kvadratnih metrov proizvodnih prostorov. Ko je bilo znano, daje Tehnostroj Moderna oprema zaradi finančnih težav pred stečajem in ko se je zanj sestavljal sanacijski program s predlogom stečaja ter je skupščina rekla, stečaj naj bo, se je začelo ugibati, kdo bo kupec podjetja v stečaju. In že takrat se je omenjala firma, kije zrasla znotraj Tehnostroja. »Že lani smo bili zainteresirani za nakup Tehnostroja, vendar v izboru za najugodnejšega ponudnika nismo uspeli. Letos pa smo na malo čuden način dobili možnost, prijaviti se na javno dražbo,« je povedal tehnični direktor firme H&P Strojegradnja Borut Kapun. Stečajni upravitelj je dal pri izbiri najugodnejšega ponudnika prednost Marku Slaviču, ki pa potem ljutomerskega podjetja ni kupil. Sledila je javna dražba in podjetje Tehnostroj Modema op- je v novi firmi, ki bo na sodišču registrirana pod imenom H&P Proizvodnja kmetijskih strojev in opreme Tehnostroj, zaposlenih dvainsedemdeset. Zmanjšali so število zaposlenih v režiji, in sicer z devetinvajset na enaindvajset delavcev, ker »nam je cilj začeti s čim manjšo režijo. V tem času pa smo dodatno zaposlili štiri delavce v proizvodnji,« je povedal Borut Kapun. Dobiček bo? Kovinskopredelovalna industrija ni dejavnost, ki bi z malo dela navrgla velik zaslužek, kajti je materialno in delovno intenzivna. Zato je vprašanje, kako bo nova firma zbrala denar za pokritje ne samo proizvodnega procesa, ampak tudi za odplačilo najetega posojila - polovico kupnine bo treba kmalu vrniti domači banki - ter za posodobitev tehnologije in obnovo prostorov. ».V tem času, ko je bil Tehnostroj v stečaju, je pozitivno posloval. Naši načrti so narejeni na dosedanjem poslovanju in na določenih spremembah, predvsem pri kvaliteti in izkoriščenosti delovnega časa. Smo optimisti,« je povedal sogovornik ter še predstavil tudi velike načrte za posodobitev in obnovo proizvodnih prostorov, v katere nihče ni vlagal že nekaj Kupnina za Tehnostroj MO, 110 milijonov tolarjev, je bila poravnana do roka devetega julija. Stečajni upravitelj Milan Koren je z njo poplačal delavce oziroma razliko manj izplačanih plač z obrestmi vred,denar pa sta dobila tudi hipotekarna upnika Slovenska investicijska banka in LB Pomurska banka. Slednja banka je upnik tudi novemu podjetju ter ima oziroma samo podaljšuje hipoteko nad premoženjem ljutomerskega podjetja. Marko Slavič Tehnostroja torej ni kupil, ker, kot je izjavil pred časom,«... jih zaradi vlaganja v proizvodnjo v Murski Soboti Tehnostroj po takšni ceni ne zanima več...«, dela podjetja z načrtovano prodajo med tremi pa tudi ne bo imel. Z odločitvijo stečajnega senata o javni dražbi pa mu je bilo vrnjenih tudi trinajst milijonov, ki jih je ob izbiri najugodnejšega ponudnika zastavil kot varščino za resnost namere nakupa. rema je bilo prodano na javni dražbi za sto deset milijonov tolarjev firmi H&P Strojegradnja, d. o. o. Lastništva treh ne bo V našem tedniku smo že pisali o tem, da so se trije kupci pred dražbo odločili, da si ne bodo konkurirali s ceno, da pa si bodo premoženje razdelili oziroma prodali. Marko Slavič naj bi dobil poslovne prostore, Maksimilijan indihal ter formalni kupec H&P Strojegradnja pa proizvodne prostore. Toda sogovornik je o tem povedal: »Mi smo preštudirali proizvodni program in naše potrebe in le s težldm srcem smo se odločili, da lahko del prodamo Maksimilijanu Indiharju. Torej del proizvodnih prostorov, kjer sedaj dela šest delavcev. Drugo pa bomo zadržali.« let. Zato je njegov komentar o ceni nakupa naslednji: »Sta dve strani gledanja. Glede na to, kakšna firma je Tehnostroj nekdaj bila, je sto deset milijonov malo. Ko pa kupiš in greš gledat, kaj vse moraš še narediti, da bo to sploh nekakšna firma, je pa to visoka cena.« MAJDA HORVAT Geodeti in študenti Začasno zaprtje restavracije i »Srce hotela mora utripati« Radgonski hotel bo za določen čas zaprt zaradi nujnih vzdrževalnih del, saj kuhinja ne ustreza predpisom - Dobiti želijo tri zvezdice __ O hotelu Grozd v Gornji Radgoni se v zadnjih desetih letih prav gotovo ni toliko govorilo in pisalo kot v zadnjem mesecu in pol. Dokler so bili stari in znani lastniki, dokler je bilo staro osebje, stare navade in ponudba ter stari gostje ... tako dolgo je bilo vse v redu. Ko pa se spremeni eden od teh dejavnikov, ki sestavljajo hotel in njegovo ponudbo, pa je takoj vse narobe. Pravzaprav ni narobe nič, dokler vse poteka po ustaljenem redu! Ker pa je hotel zamenjal lastnika, so potrebna nova dovoljenja, teh pa ne dobijo brez pregledov; in ko enkrat inšpekcija pride v notranjost nekega objekta, se lahko najde marsikaj - kar se ni ugotovi- lo v zadnjih petnajstih letih. Zadnjo informacijo smo dobili na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali v četrtek, 11. septembra. Odločitev Negoja, podjetja za razvoj in trženje turistične ponudbe iz Radenec, da razširi svojo že dokaj uveljavjeno dejavnost (zelo znani so po oživitvi negovskega gradu, izdelovanju razvojnih načrtov za Negovo, okolico in Kapelo, dobrem sodelovanju s krajani in urejanju sprehajalnih poti pa tudi po tem, da pripeljejo v Pomurje največ gostov iz drugih krajev Slovenije) s hotelsko ponudbo, ni bila sprejeta na hitro. O tem so začeli razmišljati že v drugi polovici lanskega leta, vendar niso mogli najti ustreznega objekta, čeprav so opravili več pogovorov na različnih lokacijah. Hotel Grozd v Gornji Radgoni je dobil lastnika, ki mu ne bo vseeno, kaj se bo dogajalo z zgradbo v prihodnje. V poletnih mesecih so restavracijo, kuhinjo in sobe toliko usposobili, da so lahko sprejeli goste ter organizirali pogostitev za udeležence mednarodnega poslovnega srečanja (s pomočjo Olge Godina in sodelavcev Kolinske). Brez pomoči Radenske, nekaterih krajanov Gornje Radgone in razumevanja Upravne enote Gornja Radgona jim ne bi uspelo, prizna direktorica Marija Praznik, hkrati pa se zavedajo, da je temeljita obnova kuhinje nujnost, kajti, kot pravi sama »hotel je živ organizem, vendar le, če vse njegove funkcije delujejo usklajeno. Dejstvo je, da je prav kuhinja srce takšnega objekta. Dokler to »srce« ne utripa, je objekt brez življenja, torej tudi brez usklajenega delovanja vseh funkcij.« Ker sedanja kuhinja ne ustreza več veljavnim predpisom, jo bo?do morali obnoviti in zamenjati tri četrt opreme. Zaradi tega bo restavracija hotela Grozd do konca oktobra 1997 zaprta, hotel pa bo 'obratoval le s prenočitvenim delom, to- rej je mogoče najeti le sobo za prenočevanje brez zajtrka. Tudi za celotni hotel že imajo izdelan idejni program, v katerem so opredeljene dejavnosti po posameznih prostorskih enotah. Predvsem si želijo, da bi hotel postal primeren objekt za razne poslovne dogodke in srečanja, prav tako pa kraj, kjer naj bi ponovno zaživela družabnost Radgončanov, predvsem tistih, ki poleg dobre hrane in glasbe pogrešajo še kaj za svojo dušo. Tudi zato bodo v hotelskih prostorih spodbujali razne umetniške dejavnosti, najsi bo likovno, literarno, glasbeno in drugo; veliko možnosti za razne dodatne dejavnosti je tudi v kletnih prostorih, npr. kozmetični ali masažni saloni, fitnes, zobozdravstene ordinacije, vinoteke, trgovine ali podobno. To bo ponujeno trgu, sami pa želijo urediti zimsko-poletni vrt na dvoriščni strani hotela. Restavracijski del bo razdeljen na tri dele: prvi del (kjer je sedli točilna miza) bo namenjen izb® ni slaščičarski ponudbi, del restavracije (na cestni strani) bo klasična kavarna z okroglimi mizami in časopisi, drugi del restavracije, ki je že obnovljen - torej M prostoru nekdanje terase pa restavracija z »drugačno« pomt-dbo: lahke malice za ljudi, ki & zaposleni po pisarnah, z veliko ponudbo zelenjavnih jedi. Hotel naj bi imel tri zvezdice. za kar mora ustrezati določene mu standardu, v dveh letih morajo obnoviti tudi sobe. BERNARDA B. Pb^ 4 Iti Ut Ht Us It; % >1 Hi M za svinjsko meso Zaradi obnove kuhinje bo restavracija hotela Grozd zaprta do konca oktobra. Radgončani te^ odprtje restavracije z drugačno ponudbo malic. Seja vlade e Manjše uvozne dajatve Vlada bo spremljala cene svinjskega mesa in po potrebi korigirala cene - Zaplenjeno bosansko orožje bomo poslali v to državo kot pomoč - Nesreče na Počku je bil kriv človek - O Cefti na visoki ravni, v trgovini pa slabo Meritve za register stavb v Soboti Po Tehnostroju ostaja... Pametni vedo, da ime, ki ga je sprejelo tržišče, pomeni uspeh. Novi lastniki zato stavijo na blagovno znamko Tehnostroj, saj kupcem zagotavlja kvaliteto. Za slovenski trg torej ostaja blagovna znamka Tehnostroj, medtem . ko bodo za nemški in avstrijski trg izbrali drugo ustrezno ime. Prav tako ostajajo proizvodni programi montaža strojev za predelavo bioloških odpadkov, izdelava prikolic in trosilcev hlevskega gnoja ter izdelovanje nadgradenj za tovornjake. »Imamo pa že tudi določene ideje, s katerimi bomo ta proizvodni program razširili,« je povedal sobesednik. Ostajajo tudi poslovni partnerji ter posli iz sklenjenih pogodb, s tem da bodo po izteku le-teh s seznama poslov črtali tiste, ki so slabše plačani. Dela imajo Geodetska uprava Republike Slovenije in Mestna občina Murska Sobota vzpostavljata register stavb Slovenska vlada je minuli teden sprejela spremembo uredbe o določitvi kmetijskih in živilskih izdelkov, za katere so določene posebne uvozne dajatve. Za okoli 48 odstotkov je znižala višino posebnih dajatev pri uvozu prašičev in prašičjega mesa. Posebna dajatev za mesnate klavne prašiče znaša po novem 8,60 tolarja za kilogram, za sveže svinjske trupe in polovice pa 14,15 tolarja na kilogram. Po ocenah kmetijskega ministrstva je trenutna samooskrba s prašičjim mestom v Sloveniji okoli 68-odstotna. Zaradi značilnega povečanega sezonskega povpraševanja je domača ponudba nezadostna in jo je potrebno nadomestiti s povečanim uvozom. Ker uvozne cene prašičev rastejo in se bodo po ocenah strokovnjakov jeseni še povečevale, je bilo po mnenju vlade potrebno znižati višino posebnih uvoznih dajatev prašičev in prašičjega mesa. Vzpostavitev registra stavb poteka vzporedno v več občinah po Sloveniji, so nam sporočili iz Območne geodetske uprave Murska Sobota - Izpostava Murska Sobota; trenutno se izvaja projekt na območju novomeške mestne občine in še v nekaterih dolenjskih občinah ter na širšem območju Koroške. Vzpostavitev registra stavb je nujna, vendar je izvajanje projekta odvisno od proračunskih možnosti države in občin. Takšni registri so prvi korak k vzpostavitvi sodobnega sistema evidentiranja in vrednotenja nepremičnin, kakršen je v državah Evropske zveze. Meščani v Murski Soboti lahko tako že nekaj časa videvajo geodete Geodetskega zavoda Slovenije, ki s pomočjo manjšega števila prekmurskih študentov merijo z merskim trakom stavbe na celotnem območju mesta. Merijo obliko in tloris stavb, na podlagi zemljiško-katastrskih načrtov se določa približna lega objektov v prostoru, evidentira se površina etaž stavb, število etaž in njihova pretežna namembnost, namreč dovolj do konca leta, do- _ prav tako pa se preveri hišna števi-bro pa kaže tudi za prihodnje leto. Ika objekta. tih Murska Sobota sode- luje v tem projektu kot vir podatkov o stanju nepremičnin. Terenski del projekta bo končan v za-_četku oktobra, obdelava terenskih podatkov pa bo opravljena do konca letošnjega leta. Namen vzpostavitve takšnega registra stavb je, kakor je sporočil vodja izpostave Jože Triglav, naslednji: pridobitev informacije o dejanskem stanju lege in uporabe stavb na območju mesta, to bo osnova za vzpostavitev sistema vrednotenja nepremičnin za Mestno občino Murska Sobota, preverili se bodo podatki uradnih evidenc hišnih številk, grafični podatki o novih stavbah pa se bodo lahko uporabili pri izdelavi nove karte mesta, ki jo bodo izdelali predvidoma v naslednjem letu, pa tudi zemljiški kataster se bo lahko kasneje dopolnil z novimi pridobljeni- Zadnje povišanje do sedaj veljavne proizvodne cene za svinjske polovice v višini 583 tolarjev je bilo za 6 odstotkov v septembru 1996 (s 550 tolarjev na 583 tolarjev za kilogram), od tedaj pa razmerja na trgu niso narekovala potrebe po povišanju cen. Vladaje tudi sklenila, da za nadaljnje štiri mesece zadrži proizvodno ceno za svinjsko polovico - 583 tolarjev,za kilogram. Vsekakor pa bodo spremljali stanje na domačem trgu prašičev in svinjskega mesa in tudi korigirali cene, če bi to bilo potrebno, še pred iztekom veljavnosti uredbe. mi nodatki. BBP Orožje z mariborskega letališču na poti k lastniku Obrambni minister Tit Turnšek je na tiskovni konferenci povedal, da se je Slovenija vključila v program pomoči Bosni in Hercegovini, kot so nam predlagale ZDA. Pomoč se imenuje Izuri in opremi. Slovenska pomoč bo v obliki orožja in ne masla. V pošiljki orožja, ki ga bomo neznano kdaj poslali v Bosno in Hercegovino, je od 70 do 80 odstotkov orožja, ki so ga naše oblasti zasegle na mariborskem letališču v aferi, ki ni bila nikoli do konca pojasnjena, preostalo pa je tihotapsko in zaseženo orožje na našem ozemlju. Torej je bosansko orožje, saj so ga plačali oni, na poti k lastniku. Finančno orožja na ministrstvu niso ovrednotili. Gre pa za orožje, ki za našo vojsko ni zanimivo: po eni strani imamo dovolj pehotnega orožja, po drugi pa ne us- , treza tipizaciji, za katero si prizadeva ministrstvo za obrambo. Gre za 10 tisoč kosov avtomatskega orožja, 32 minometov, 19 ročnih metalcev, 100 projektilov in pripadajoče strelivo. Minister je seveda zanikal vsa namigovanja novinarjev, da je to nekam čudna pomoč za Bosno in Hercegovino, češ da so vse niti v rokah Američanov, ki bodo orožje tudi razdelili. Torej v akciji Izuri in opremi sodeluje tudi naša država, amoak samo z - opremo! Nesrečo je človek Generalštab slo^či!^ pripravil dokonc j stre1 t. sreči naPočku k°^^ umrl en vojak. O^il J/ hibno, napako pa J . n' v kojevlagaHtre^ dovolj daleč v ce bo rokah koprskega stva. Ministrstv jjii zu predlagalo oško |acil° bc no poravnavo m poteia’ . odškodnine, m državni tožilec Gospodarska^ 5Ceftoa*’iX verjeti, da se ° Poyvlad Stanku predse tu J nic CeftevM dr^fX Slovenski izv ad lab^Ste, letos nekoliko ” .odst rasC insicerzadolj^^^ dtem ko uvoz t0 ze kseP precej močnej■ orI1eni-14 odstotkov- To P flSki W kljaj v blag°''n je Cefte, pozitivnih SP^anjk^^iHi0f manjkljaja-P°veČalVUnskiP^>^ dolarjev. V lan ^3J« dp a secih je zn enakeI1!,, s i”1 L V larjev, letos v seje dolarjev. L6t vseh držav te*1 y in to za fkoti*^^ žarno vec kot )afll e b j istem mestu. V P1^ O^ir tom smo ^Lrain^Lr!! precej več ziv ter stroj ^gJA prav. C’ V s s >1, S september 1997 ^tavilišče Radenci Zdraviliški dom bo postal »biohotel« Direktorica radenskega zdravilišča Barbara Gunčar po enem letu vodenja: '[prihodnje bomo poskušali dosegati predvsem boljše cene.« en laj s-»• lani a-u ii- :o Zdravilišče Radenci je z odprtjem novega termalnega kopališča v lan-fe o’ imenujejo Terme Radenci, spet zaživelo kot pravo zdra-Po odprtju pa je vodstvo Radenske poskrbelo kar za nekaj prese-nj'Prvo je bilo zamenjava na direktorskem stolčku, ko je dolgoletne-latk zdravilišča Jožeta Duha zamenjala v teh krajih neznana h11 punčar, ki je doma z Gorenjske in je bila prej direktorica hotela 4 d i 0so S1 Presenečanja kar sledila, najsi bo glede cen, organiza-e!a> ureditve okolice hotela in notranjosti pa tudi glede kadrovskih ji.,^av' Po enem letu njenega vodenja se mnogi strinjajo, da so mnoge J'®'’« prinesle pozitivne učinke. To se pozna tudi pri finančnem nJ*, kaiti cilJ “jem11 ukrepov je predvsem gospodarnost, varčnost, Ivanje stroškov in doseganje čim boljših poslovnih rezultatov. Wa po sanaciiskem m °S ae načrtovana izgu-iL^.0 pohval'j°- da Poslu' kkot 1 • nad nie'° _ seveda nas J® opozorila direktori-veliko breme pdbodnje predstavljale osl'odplačevanja na-za gradnjo kopa-iEP?nčarj po enem Pustila svoj pečat; usposobljenostjo, estetskim okusom in posluhom za lepote ^/Pokrajine bo - če bo Bfer tako’ kakor načrtuje Va lz Radence spet svetovat : zdravilišče. V tem času, 1. nJen novi doma dežela sP0?-nala, da ljudje V Preveč ceniti tega, kar , ^“a na Muri, ne lepe IV °nčarskih izdelkov ali RMame. Z^° Gorenjcem hribi tukajšnjim 5 am°umevnega tile a Gunčarjeva, hkra-| Bo' da so lahko vrelci I j Ja narava še kako zani-l k' Počitnikujejo v - A Or je v zadnjem letu pti p'njn okolico (nekateri 1^ sv murc>so s> Terme drugi pozdrav,,, 'lmaj0 tam fadin011] opazil’ Fk; zaenL"ermaioin na‘ A toda n h So drevesa še že urejene, V p°ti dabi spre' Sna.„ 01 Povezali z < arav° ob reki Muri, so uredili tudi majhen mostiček. Z načrtovanimi obnovami želijo nadomestiti premajhno vključenost krajinskih značilnosti v hotelsko arhitekturo; radi bi uredili zares atraktiven vhod v hotelsko zgradbo, prav tako bi radi uredili humanejšo recepcijo, največjih sprememb pa bo deležen zdraviliški dom. Zaenkrat se izdelujejo le še idejni načrti, vendar Gunčarjeva upa, da bodo z gradnjo lahko začeli že prihodnje leto. Zdraviliški dom naj bi postal nekakšen »biohotel«, kakršni so v sosednji Avstriji že uveljavljeni in dobro obiskani. Seveda morajo že pri obnovi uporabljati samo primerne preverjene biomateriale. Glede na to, da je tukaj strokovno usposobljeno osebje, zdravstvo, prijetno naravno okolje in da si prizadevajo ustrezati ekološkim standardom, z ustanovitvijo biohotela in oblikovanjem ponudbe ne bi smelo biti težav. Že sedaj imajo v hotelu vsak dan na izbiro tri vrste kosila: domače (s tradicionalnimi jedmi), vital ali dietno in klasično - evropsko kosilo. V zdravilišču je 280 zaposlenih. V tem letuje bila prava »čistka«, 12 ljudi se je upokojilo, tako da so jim pomagali dokupiti leta. Tudi to veliko stane. Čeprav je še vedno več zaposlenih, kot jih potrebujejo (s štirimi so že tudi dogovorjeni, da bodo šli), pa so na delo vzeli šest pripravnikov; kdor se bo najbolj izkazal, tega bodo zaposlili. »Cenim in tudi opazim, če ljudje delajo. Spregledam tudi kakšne na- Teraso pred hotelsko restavracijo so gostje zelo dobro sprejeli; zelo radi so zajrkovali na svežem zraku in se udeleževali sobotnih večerov. pake in razumem, da vedno ne morejo biti stoodstotni, če imajo za to razloge, sploh pa, če mi povedo. Skušam biti človeška. Po drugi strani pa tudi od mene pričakujejo rezultate in zato moramo delati tako, da se splača. Želim, da so ljudje zadovoljni, to se mi zdi zelo pomembno. Ljudje so v glavnem pridni in dobro usposobljeni, morda je bilo nekaj takih, ki niso bili ravno najboljši, ki pa jih ni več med nami, nekateri pa se enostavno niso mogli navaditi na sodelovanje z mano. To pa je tudi lahko problematično. Nekateri kar sami prihajajo k meni z željo, da bi šli; bojijo se, da so že toliko stari, da ne bi zmogli, kajti dandanes se od ljudi zahteva čedalje več in bojijo se, da bodo morali če- dalje več delati in ne bodo zmogli,« je povedala Barbara Gunčar. Zajtrki ob bazenu ali na terasi pred restavracijo v bližini parka, urejene sprehajalne poti, lepša notranjost hotela, izboljšano bivanje v Terapiji - to je le nekaj novosti. Seveda pa še vedno močno manjkata steklena dvorana in kavarna. Za zadnje presenečenje je Gunčarjeva poskrbela v času kmetijs-ko-živilskega sejma, ko so v hotelu Radin kar močno zvišali cene. Presenečena je, da to nekoga moti, kajti ko v Ljubljani ali kje drugje v času pomembnih prireditev zvišajo hotelske cene, se temu nihče ne čudi! BERNARDA B. PEČEK Svet Banke Slovenije Veličastnih pet V Svetu Banke Slovenije sedi ob guvernerju Francetu Arharju, ki ga je imenoval državni zbor, njegovem namestniku in treh viceguvernerjih še šest neodvisnih finančnih strokovnjakov Slednje potrdi parlament na predlog predsednika države za šest let. Ker se letos oktobra izteče mandat dr. Ivanu Ribnikarju z ljubljanske Ekonomske fakultete, dr. Jože Mencingerju in magistru Velimirju Boletu z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, Juriju Klaindienstu iz idrijskega Kolektorja, Dušana Drofenika pa je državni zbor razrešil že lani, se je letos začel »lov na neodvisne strokovnjake«. Ker dr. Dušan Zbašnik z mariborske Ekonomske poslovne fakultete ostaja, je predsednik države moral poiskati, tokrat že drugič v svoji predsedniški karieri, pet imen za šest let. Že ob objavi njihovih imen je kandidatom nasprotovala SDS, ki je ponujala svojo finančno strokovnjakinjo Romano Logar, nekdanjo direktorico Agencije za plačilni promet. Zato ni čudno, da je ob parlamentarni razpravi o kandidatih Ivo Hvalica v imenu poslanske skupine SDS napovedal, da za to sestavo SDS ne bo glasovala, saj naj bi Kučan, ki je vodje poslanskih skupin povabil na pogovor, ponudil že izdelan predlog, ob Hvaličevi omembi Logarjeve pa naj bi se samo »skremžil«. Daje Kučan ponujal samo paket petih članov, je potrdil tudi vodja poslanske skupine SKD Miroslav Mozetič. Stranka SKD se v nasprotju z SDS ni odločila za obstrukcijo, tako je šlo skozi parlamentarno sito vseh pet neodvisnih finančnih strokovnjakov. Čeprav mediji Banki Slovenije in še posebno njenemu svetu ne namenjajo toliko pozornosti kot npr. vladi ali parlamentu, je to institucija, ki ima v rokah tako denarne kot bančne vzvode. Čeprav se mora kar osem od enajstih članov Sveta banke strinjati z guvernerjevimi odločitvami, ti vendarle pomembno vplivajo na življenje navadnih smrtnikov. V svoj program so namreč zapisali, daje njihov glavni cilj stabilni tečaj tolarja. Toda, kako ga doseči? Bomo imeli zaradi tega višjo ali nižjo inflacijo, bomo raje uvažali ali izvažali, bomo varčevali v devizah ali kar v tolarjih, bomo najemali posojila doma ali v tujini, bomo morali za marko odšteti 93 ali 94 tolarjev itd. Skratka, ni vseeno, kdo bo sedel v Svetu Banke Slovenije. Tega se še predobro zavedajo posamezni politiki. Da se centralna banka z odločitvami vlade ne strinja vedno, smo slišali iz ust Franceta Arharja, kije ob vladni predstavitvi proračuna za leto 1997 nagovoril poslance. Kučan se je po posvetovanju s strokovnjaki s področja monetarne politike in financ in z vodji poslanskih skupin odločil za; Tatjano Fink, glavno direktorico Trima Trebnje, mag. Bineta Kordeža, Merkurjevega direktorja za ekonomiko in finance, magistra Vladimirja Lavrača, višjega raziskovalnega sodelavca na Inštitutu za ekonomske raziskave v Ljubljani, profesorja dr. Leona Repovža z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru ter dr. Ivana Ribnikarja, ki bo tako v Svetu Banke sedel že drugič. Vsi člani so po zagotovilih neodvisni strokovnjaki, ki niso pogodbeno vezani ali zaposleni v organizacijah, kijih kontrolira Banka Slovenije, niso člani upravljavskih organov organizacij, ki jih kontrolira Banka Slovenije, in niso voljeni ali imenovani funkcionarji države Slovenije. A. P. n ^et iet ien([avske Komunale Posvoji Komunala je svojo petdesetletnico, ki jo praznuje V.^UifiL3?10'310 tudi z Otvoritvijo nove poslovne stavbe ter s pndo-L\iu „a kakovosti ISO 9002. Podjetje, ki je v svojem polstolet-številne organizacijske oblike ter združbe in rodi o različnih dejavnosti, vodi mag Štefan Sbmen, ki je z a°bitvahjasni organizacijski in lastninski podobi izjavi: k,Se saj smo si z novimi poslovnimi prostori ustvarili Vhirtifi/Hnsti za normalno poslovanje in tudi za naš razvoj ston-,'katu kakovosti pa: »Samo konkurenčnost in kakovost nas ,k Ku^hu in obstoju.« ^.^^^“kurenčni, smo &C, -pr-dpndar kot flrma z v javnosti javnega 4 avskem »tržišču« b. *l o. 1^^°’ dase bodo ^fir^Podrodiu poja-k°tirB Se b°do po- S?*««? 'Ma '911™-'z0id0sa° p0^se ter se potem « o. ie n f n S° v procesu privatizacije lastninila po zakonu o gospodarskih javnih družbah. Tridesetodstotni lastnik podjetja je postala Občina Lendava, preostalo premoženje pa so lastninili odškodninski in pokojninski sklad ter z internim odkupom in notrajno razdelitvijo zaposleni in upokojenci. Svoj delež sta notranjim delničarjem prodala državna sklada, tako daje sedaj sedemdeset odstotkov podjetja v lasti zaposlenih in prej zaposlenih ter upokojencev. Bilo je leto velikega posla Skoraj polovico od štiristo sedemdeset milijonov tolarjev lanskega prihodka, za nekatere zavidanja vrednega, je Komunala lani pridobila z gradnjo plinovodnega omrežja v Lendavi. Toda poslovno tako uspešno je bilo samo lansko leto, ki se letos ne bo več ponovilo. Za to leto jim ostane le gradnja plinskega omrežja v Čentibi ter dokončanje trase od Gaberja do Hotize. »Kljub manjšemu prihodku zaradi izvrševanja manj del načrtujemo, da bomo tudi letos poslovali pozitivno,« je napovedal mag. Štefan Šomen. Dejavnosti Lendavska Komunala opravlja naslednje storitve: oskrba naselij s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, vzdrževanje čistoče javnih površin, zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov, oskrba naselij z drugo energijo, pokopališka in pogrebna dejavnost ter upravljanje stanovanj. Navedene storitve opravljajo na območju lendavske ob-činermedtem ko komunalne odpadke odvažajo iz petih občin lendavske upravne enote. Ceno za odvoz odpadkov, pitno vodo in kanalščino jim določa, tako kot vsem drugim komunalnim podjetjem, pristojno ministrstvo, čeprav je za izvajanje javnih služb odgovorna občina. Za obseg del in ceno drugih storitev pa se dogovarjajo z občino. Pri plinifikaciji so ceno za storitve dosegli na trgu oziroma s pogodbo s koncesionarjem. Dolgoročno pogodbo o upravljanju pa imajo sklenjeno tudi z lendavsko občino, ki je pred njihovim lastninjenjem po Zakonu o lastninjenju gospodarskih javnih služb prevzela v svojo last odlagališče odpadkov, črpališče vode in omrežje ter tri zbiralnike vode v goricah. Slednje objekte jim je potem s pogodbo predala v večletno upravljanje, kajti »menimo, da ne bi bilo smiselno, da bi občina sama sebi podeljevala koncesije, če je deležnik firme;« je povedal direktor podjetja mag. Štefan Šomen. MAJDA HORVAT Izredna seja Območnega odbora tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Pomurci proti krčenju obsega pravic delavcev! Tekstilci in usnjarji se pripravljajo na protestni shod in zbirajo podpise - Podpirajo zahteve po takojšnjem nadaljevanju pogajanj s socialnimi partnerji za sklenitev nove pogodbe Protestnega shoda v Ljubljani, ki je napovedan za 24. september, se bo udeležilo tudi okrog sto pomurskih delavskih zaupnikov in članov Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije. Območni odbor Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Pomurja je namreč na izredni seji v Murski Soboti v celoti podprl zahteve blizu 8500 članov tega sindikata v regiji po takojšnjem nadaljevanju pogajanj s socialnimi partnerji za sklenitev nove pogodbe. Hkrati zahtevajo, da se do sklenitve nove pogodbe podaljša veljavnost odpovedanih kolektivnih pogodb za tekstilno in kovinskopredelovalno industrijo. Njihova veljavnost je namreč pretekla že 31. avgusta letos. Ena od zahtev je tudi, da panožna pogodba prestavlja temeljni akt, s katerim se urejajo delovne razmere zaposlenih. Kot je na izredni seji povedal sekretar območnega odbora Danilo Šipoš, delodajalci predlagajo odpravo številnih, težko priborjenih pravic delavcev, češ da lahko uresničujejo le minimalne pravice iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, nadomestili pa naj bi jih s pravilniki v družbah. Na ta način bi bil sindikat seveda izključen iz socialnega partnerstva, zato člani sindikata zahtevajo odgovornost pri zaščiti že tako skromnih pravic delavcev. Drugi razlog za stopnjevanje pomurskega sin- dikalnega pritiska pa je namera vlade o zmanjševanju pravic s spremembo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Predlog, da je za brezposelnega primerno tudi delo dve uri vožnje stran od bivališča in z dve stopnji nižjo izobrazbeno zahtevnostjo, pomeni le prepolovitev števila brezposelnih z denarnimi pravicami. Po besedah predsednika območnega odbora Jožeta Turkla ravno zdaj potrebujejo branžne pogodbe dejavnosti, saj bi se na ta način lahko oblikovali t. i. pla- čilni razredi in s tem možnost nagrajevanja boljših delavcev. V nasprotnem primeru pa lahko pride do velikega razkoraka med podjetji v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji, kar naj bi onemogočila enotna merila pri razvrščanju v posamezne tarifne razrede. Sicer pa so v razpravi podprli nujnost branžnih kolektivnih pogodb, s katerimi se urejajo delovne razmere zaposlenih v njihovih panogah. To med drugim pomeni ureditev delovnega časa, koriščenja letnega dopusta, varstva pri delu, zaščite starejših delavcev in dodatnih pogojev za nočno delo. Ker je zdajšnji ekonomski položaj tekstilnih, oblačilnih in usnjarskopredelovalnih dejavnosti izjemno kritičen in se še slabša, bi pomenila neskleni-tev kolektivnih pogodb dejavnosti nož v hrbet sindikalnim prizadevanjem pri dograjevanju sistema delovnih razmer in plač. MILAN JERŠE O tem in onem vestnik, 18. september 1997 Vilko Novak Od Prekmurja do Trianona VIII Sam izgubi svobodo, kdor jo drugim jemlje! Anton Aškerc, pred Petofijevim spomenikom Trditev avtorja: »Tako v vprašanju Prekmurja (Muravidek) niso dobili glavne vloge vidiki pravice, marveč trenutne koristi moči« (137), pozablja na vsa dolga pogajanja na mirovni konferenci, ki so pretehtala razloge ene in druge strani, ter na podlagi tega določila meje, ki so veliko večino prebivalstva Prekmurja dodelile državi, kamor po svojem narodnem značaju sodi. O izjavah slovenskega prebivalstva pred razmejitveno komisijo je bolje molčati, saj sta dovolj časa trajala njihova prevzgoja za člane enotnega »državnega« naroda in preprečevanje stikov s slovensko kulturo, ki je je bil predvsem južni del Prekmurja deležen nekoliko manj. Avtor skuša prikazati, daje bil »slovansko« osveščen le del katoliške duhovščine, ki je deloval za združitev s slovensko narodno celoto. Tako nje kot njihove laične sodelavce skuša prikazati v čimbolj slabi luči, z obsodbami v dobi zasedbe 1941-1945, ko nas tudi nihče ni vprašal, ali si želimo nemško in madžarsko gospostvo, kakor tudi porabskih Slovencev niso vprašali, ali želijo ostati v madžarski državi. Naša resnica in pravica je bilo naše slovenstvo vseh stoletij v jeziku, čustvovanju, mišljenju, v vseh izrazih ljudske kulture in v delih naših pisateljev. In vsi prihodnji rodovi, ki so bili že obsojeni na potujčenje, danes živijo svoje po naravnem pravu dano življenje. Naš epilog je vprašanje: kako more - poleg drugih napačnih narodnostnih oznak v knjigi - v slovenskem povzetku te knjige biti ponovno zapisano: «... v Prekmurju pa so živeli predvsem Vendi (Slovenci)...« (181), - »Prekmurje in njegovo (!) vendsko prebivalstvo ...« (182). Isti izraz najdemo v hrvaškem, nemškem (»wen-discher«) in angleškem (»Vends«) povzetku. Nikjer pa ni v knjigi jasnega stavka o tem, zakaj so si zavedni prekmurski izobraženci prizadevali, združiti se s preostalimi Slovenci, in da je bila to prav tako njihova pravica, kot so imeli svoje pravice prekmurski Madžari, zavoljo katerih je bila knjiga napisana. Še enkrat o prazniku lendavske občine Kdaj je izšla prva knjiga? V vašem časopisu Vestnik je bil objavljen članek z naslovom Strpno in s kulturnim dialogom. Članek se nanaša na slovesno sejo lendavskega občinskega sveta ob občinskem prazniku. V Nedeljski kuhinji Murskega vala so »kuhali« mejni prehod Čepinci ■ ^ica Obljuba mora biti uresničena V podnaslovu pisec članka izraža dvom o pravilnosti datuma občinskega praznika. Svoj dvom utemeljuje s podatki, ki so navedeni v Zborniku Občine Lendava iz leta 1981. Pisec članka verjetno ni prebral celotnega teksta o lendavski tiskarni in se je zadovojil s tistim delom teksta, kjer je zapisano, da je prva lendavska tiskarna delovala od 25. avgusta. 1573 do 12. maja 1574. V nadaljevanju teksta namreč piše, daje Nikolaj Banft ustanovil tiskarno v Lendavi že konec leta 1572, a pisec članka tega ne omenja. Bela Tantalics, zgodovinar, je napisal temeljito delo o delovanju lendavske tiskarne. Knjiga je bila natisnjena leta 1988 z naslovom Kulturne znamenitosti Lendave v drugi polovici 16. stoletja. V navedeni knjigi avtor obravnava vse tri natisnjene knjige v Lendavi. Za izid prve knjige postavlja datum 20. avgust 1573. Navaja tudi vir, na katerega se naslanja njegov podatek. To je: Orszagos Szechenyi Kbnyvtar Budapest, Regi nyomtatvanyok Tara, RMK L 96, RMNY 319. V nadaljevanju svoje študije Tantalics piše, da je bila druga knjiga v lendavski tiskarni natisnjena 7. oktobra 1573. leta in je bila ta druga knjiga natisnjena v dobrih 40 dneh. Če je tiskarna potrebovala za tisk 40 dni, je bilo potrebno tudi nekaj dni predpriprav, potem je jasno, da je bila prva knjiga natisnjena 20. avgusta 1573. leta. Da je bila druga natisnjena 7. oktobra 1573. leta, je tudi zapisano v Zborniku Občine Lendava na strani 90. Iz zgoraj navedenih dejstev je razvidno, da je izid datuma prve knjige točen. Če je tiskarna potrebovala za drugo knjigo dobrih 40 dni, je s tem dokazano, da je tiskarna delovala že pred 25. avgustom 1573. V podnaslovu novinarjevega članka je tudi zapisano, da je 20. avgust državni praznik na Madžarskem. Ne vem, kakšno zvezo ima madžarski državni praznik s praznikom lendavske občine. Knjiga je bila natisnjega leta 1573, dvajseti avgust pa je postal državni praznik na Madžarskem 20. avgusta 1949 ob razglasitvi Ustave Ljudske republike Ma- delali kakršnokoli primerjavo med dvema praznikoma. SANDOR VARGA *** Znano mi je, da g. Varga posveča veliko svojega časa proučevanju zgodovine krajev na območju lendavske občine in morda še kje, zato je z njegovimi navedbami tvegano polemizirati. Res je, jaz sem se opiral na podatek v Zborniku Občine Lendava iz leta 1981, v katerem je v zvezi s tiskarstvom na lendavskem območju med drugim zapisano (na str. 51), daje prva lendavska tiskarna, potujoča tiskarna Rudolfa Hoffhalterja, delovala v Lendavi od 25. avgusta 1573 do 12. maja 1574. Prav tako sem v poglavju o tiskani besedi (na str. 50) prebral, daje pastor Gybrgy Kultsar priredil iz svetega pisma Evangeličanska razmišljanja in posvetil knjižico 28. avgusta 1573 Nikolaju Banfiju kot njegov dvorni duhovnik. »Kultsarjeva knjižica predstavlja tudi prvo madžarsko knjižico na takratnem teritoriju Madžarske, saj je bila prva v Budimpešti natisnjega knjiga izšla v latinščini...« Na osnovni teh podatkov sem res podvomil, daje izšla prva knjiga v Lendavi 20. avgusta leta 1573. Kajpak sem v nadaljevanju zapisa o tem na strani 51 tudi prebral, daje grof Nikolaj Banft ustanovil tiskarno že konec leta 1572. Toda sama ustanovitev najbrž še ne pomeni, da je tedaj tiskarna že tudi dejansko začela delovati, tiskati knjige, zato tega podatka v svojem zapisu res nisem omenil. Medtem pa sem skupaj z nekaterimi, ki dobro obvladajo madžarski jezik in se vsaj nekoliko spoznajo tudi na zgodovino, pregledal še knjigo Bele Tantalicsa, ki jo omenja g. Varga. V njej je res zapisano, da je Gydr-gy Kultsar 20. avgusta 1573 napisal (»datiral«) posvetilo, kije objavljeno na začetku omenjene prve knjige, namenjeno pa je grofu Banfiju. Vprašanje pa je, ali je to res tudi pravi datum, ko je ta knjiga izšla oziroma so jo natisnili v lendavski tiskarni. Kaj če se ta datum nanaša samo na dan, ko je pastor napisal posvetilo? Še naprej sem torej v dvomih. Zdi se mi, da upravičeno. Če je bila predzadnja avgustovska nedelja velik praznik in tako rekoč zgodovninski dan za krajane Prosenjakovec in Kobilja, saj sta jih obiskala predsednika Slovenije Milan Kučan in Madžarske Arpad Gone ter v obeh krajih odprla meddržavna mejna mejna prehoda, so v Čepincih in na Verici (madžarsko Ketvblgy) to najbrž doživeli z grenkobo v srcu. Kolikokrat je bilo že tudi njim obljubljeno, da bodo dobili mejni prehod, s čimer bi omogočili neposredno povezavo porabskih Slovencev z matičnim narodom, toda prednost so dobili drugi!? Čepinčani in ljudje iz okoliških krajev pa nikakor ne nameravajo popustiti. Med njimi je še zlasti vztrajen svetnik Občine Šalovci -Hodoš Vendel Gašpar, ki je bil tokrat med glavnimi »krivci«, da so. pripravili minulo nedeljo pri nekdanji čepinski stražnici srečanje ljudi z obeh strani meje, kot osrednji del programa pa je bila oddaja Murskega vala Nedeljska kuhinja, ki je potekala neposredno s prizorišča srečanja. Tam so se posebej izkazali tudi domači gasilci. Seveda so organizatorji dosegli, da je bil vsaj ta dan odprt tudi mejni prehod Čepinci - Verica. Prvi »kuhar« je bil Laci Korpič z ženskim kvartetom, sledili pa so mu župan Občine Hodoš - Šalovci Aleksander Abraham, pevski zbor iz Markovec, Ana Prajninger iz Čepinec (bila je zadnja mejna kontrolorka na tem prehodu, ki je bil odprt do leta 1949, ko so ga čez noč zaprli), Štefan Gorza iz Čepinec, pevski zbor iz Števanovec, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije Andrej Gerenčer, župan Občine Mono- šter (Szentgotthard) Karoly Ba- Ana Prajninger: »Mejni prehod Čepinci - Verica so leta 1949 čez noč zaprli in počutili smo se, kot da bi nas obdali s kletko.« Bižm naj od toga? Če bomo ?b (Leto 1919 in glavo dvigajoči ‘pozoj j »Dragi rojaki! Deca ste liiblene slovenske matere, slavne Slovenije, štera prebridke skuze morete točiti. /.../Poslušajte jo, potrta srca, poslušajte jo vsi mladi i stari, katoličanci i evangeličane!, bogati i soromaki, vsi ste njeni, nad vse vas razprestera svoje materne peroti, zato ka ste vsi njena deca, zato ka ste vsi Slovenci. To ste! /.../ To veselo vest, glas preradosten tvojega rešenja ti naznanja tvoja slovenska mati, mati Slovenija. Prekjezeroletno robstvo konec jemle. /.../ Veseli se, dobro slovensko liidstvo, vtira tvoje slobode je odbila, vernost tvoja Je plačo dobila!« Jožef Klek! star., Novine, 17. avgusta 1919 zen redkih izj6®’.e t01^ / žal ni politikov-IjA^* zakaj so prekmurske in . pOt P' stoletja Pon'1^^^^ in ohranjanja s Sl° at* tiskanja oz. izd«^ učbenikov m ^jgpisaL/^ romne naklade k. n za promet odprl’ 4? pOvet^ sek nove avtoces po m da se bo mogoče P' |ja do v ‘ 0(. sovnicivseodSen^j^f ga v skupni dolži brž smo postali oz. ostali celo preveč tolerantni oziroma »dremavi« (kot je zapisal Feri Lainšček v Ve-stnikovi prilogi 28. 8.1997). Kako bi si sicer lahko razlagali, da so le redki posamezniki dvignili glas proti 'novi vogrski resnici’ (točneje pamfletu!) o domnevni 'krivični zgodovinski usodi Prekmurja*! Od tistih, ki so dvignili svoj glas, je vsekakor neprecenljiv prispevek dr. Vilka Novaka, tudi s članki oz. razpravami v zadnjih številkah Vestnika. Vendar med njimi ni nobenega ‘zavednega’, 'ponosnega', ... (tako se nekateri včasih poimenujejo!) tukaj živečega Prekmurca. Bejži od toga? In kaj hoče doseči glavo dvigajoči 'pozoj' (zmaj)? Popravek 'zgodovinskih krivic*! Višji cilji? Majhen, za lase privlečen (kvazi) ‘argu-mentek’ lahko poskušaš spremeniti v ‘velikega’, tako da naokoli kričiš -uporabljaš argument moči (decibelov), ne pa moč argumentov. Ali pa računaš, da trikrat ponovljena laž postane ‘resnica’!? Te metode so nam še zelo dobro znane iz polpre- Ivana and . j I birali in trdovmj^ IJ džarščino v vsa fjoP zakaj je notar tedn )2) P K 1912 v lendavsk hJa k lendvaiHirad^ lendvai M1'. ral zapisati. daV ^^ trudijo v širJe>Ju j učitelji, J ^tiodr^^ izobražencev nd f veduti madz-f jz‘j KokoljP^^ / In zdaj se d alcl,k ker so bih ni e jn Hh Prekmurje, Srb ta l9 .| p. Beltincih 17-seterico g°v°^aii so ljudje vzkl’ka'^ slaviji? Oddej ased e j Srbi bih tudi Srb’ n)ti 1,0 ,{) ne moremo P P .(A/ Slovenci, sD^ža^ stva, dajetoP ,icl ve ‘skupne’ '"d^ p/ S<>' , dipl‘°rg J 18. september 1997 »Sociala, šolstvo, zdravstvo hostovoljno delo učencev 8. razreda OŠ Črenšovci Zaščitniki prvošolcem a 0 raste ob velikem in veliko raste ob malem - Tako kot ima otrok doma možnost iskati podporo zavetje pri odraslih, tako naj bi bilo tudi v njegovem drugem domu - v šoli - Pa ne samo pri J^kjer je učitelj njegov zavetnik in zaščitnik, pač pa tudi v odmorih, pred poukom, po njem ... Jta namen smo na OŠ Črenšovci letos organizirali prostovoljno ]^ncev 8. razreda, ki so prevzeli vlogo zaščitnikov nad prvošolci. liofč°rPK>stovoljnem deluje ’thjčasae1S0Vci zorela že kar in s n/, ■ e^s smo se °Pogu-11 Pot koraki stopamo P°moči’ ^■■Vset d'strpnosti, Pogovo-^Prvn'0 1 namreč povezo-Wtniih „° Ce in osmošolce, ^elavce^aitUdi druge učence ^klim0 e’ kaJli Prijetna in ^človpev na šo,i rodi d°bre in S tem pogovorjati, učiti, igrati... In kakšen je naš program dela? Skupaj smo izdelali program celoletnega sodelovanja, ki ga vodimo kot projekt v timu razrednikov prvih in osmih razredov ter svetovalne službe. Delo bo potekalo od septembra do junija. Septembra bomo učencem prvih razredov namenili največ pozornosti. Pripravili smo jim prisrčen sprejem, priložnostna darila, pogostitev s na kulturnem dnevu, skupaj bodo praznovali tudi ob pustu in materinskem dnevu. Vkjučevali se bodo tudi v pouk, jim pomagali pri terenskem delu in učenju branja, pisanja, računanja ... Verjetno bo slovesno tudi ob koncu šolskega leta, ko se bodo najmlajši poslovili od svojih varovancev - zaščitnikov. In kakšni so prvi vtisi? Prijetno smo bili presenečeni vsi, ki smo se na to pot podali že junija, saj so takrat še sedmošolci idejo takoj sprejeli in množično so Pripravili prvošolcem sprejem s pravo torto. I M $ ir Dro«Se Prtdružili veliki k' P° VSej Ro tam ,drugod P° SVCtU Srn ’kjer je potrebno, k^ijasm S1 Zastavili delo? |%smer° \d°g°vorili za ^>tniCa 1. Ve’n P°tek dela-^MkOmS° ideje dozorele V,hi »La novega šolskega Al na? ■ Prebit«. Pri načr-^‘amisdpro-»o^^anja in da-Cn^treb ‘Stlm’ ki so tega Ašj Učo ni.‘ so seveda ijMskj prca'B ki prvič pre' n P a8’s sabo prine-iJifu SmZaUpanie 'n nego-L^stovni0 Iska!i bistvo na-de|a. Poma-P" vk>jučitvi v %i v°Jole’jih usmeriti, se z njimi čisto pravo torto, kulturni program ... Ves september jih bodo spremljali po šoli. Pomagali jim bodo v garderobi, na hodnikih, v telovadnici, usmerjali jih bodo po šoli, saj se prvošolci na šoli ne znajdejo. Zaupali jim bodo lahko svoja doživetja, vtise, pripovedovali o dogajanju pri pouku ... Cilj vsega pa je, da se bodo počutili varne in sprejete v novem okolju in med novimi ljudmi. Program zajema še druge aktivnosti skozi vse šolsko leto. Naj omenim le nekatere. V oktobru, ob tednu otroka, pripravljamo slovesen sprejem v ŠSU, novembra nas bodo povezovali mesec knjige in razne delovne akcije, decembra se bodo prvošolci in osmošolci skupaj predstavili ogreli za novo zamiseli. Brez težav in čisto spontano so si razdelili učence in tudi romski učenci niso ostali osamljeni. Prvi šolski dan pa je bil nasploh pravo doživetje - tako za prvošolce kot njihove starše kot tudi za osmošolce, saj se ob takem delu združujejo in rastejo tudi oni v dobrem, prijetnem, strpnem sodelovanju. Lepo je gledati vsako jutro, kako starejši učenci dobesedno za roko vodijo svoje varovance po stopnicah, jim pomagajo nositi šolske torbe, jim pokažejo šolske prostore, se z njimi pogovarjajo, jih spodbujajo ali tolažijo... Ob takšnem delu in sodelovanju pridobivamo vsi - tako učitelji kot učenci, pa naj bodo to najstarejši ali najmlajši. Z it f ti r i r Pohojenimi pedagoškimi delavci (S^^^ubljen v križanke - Menjal deset šol --------------------------- r*’ dn osem79 . Prodaja In servis Fiat, Lancia - Servis Alfa Romeo 18. september 1997 ^Cronika Srednji Bistrici je bilo medobčinsko srečanje in tekmovanje gasilcev Več kot osemsto udeležencev a Srednji Bistrici (v Občini Črenšovci) je bilo minulo soboto dokaj kajti ob osnovni šoli Prežihovega Voranca je potekalo drugo re-0gasilsko tekmovanje. Organizatorji so bili tokrat Občinsko gasil-Poveljstvo Občine Črenšovci, Prostovoljno gasilsko društvo Srednja r|ca, Gasilska zveza Lendava ter poveljstvo Pomurske gasilske zveze. JA^kmovanje je prišlo več d gasilcev s 84 gasilskimi einami iz domala vseh 1 8 [.J1^ občin; predvsem so se ttin0Vanja ude'ežile zmagovalne °bčinskih Prvenstvih. AS° gasi,ce sprejeli s pri-ll^odošlico. Pred urad-ivigQmCe'korn tekmovanja ter ted$»/a^a',e jih pozdravila Hi« ■ aškega odbora Sre-Copot in ob' ^£?'poveljnik Občine Člani ^atVa Maicen- č'ap'ce so tekmovaliv tisti, m| J.Va? *n v vaji raznote- "lC* ’.n rMadinke so se Rti? Vbbr* mokri vaji in v ^itek-r2V,ram' na 350 metrov Srke °Vabd Pr°gL pionirji in Rinem3 V Vap z vedrovko in v Rot . Prenosu v°de. In kdo ?8asilsh Z b'slriškega regijske-Rprii,^3 tekmovanja, ki se Mi t> e 'et0 udeležili in Kva ■ °murje na državnem Ju Matevža Haceta? Pri ,Je P^o mesto pripadlo Xrinn?d ^vete8a Jurija v W kije dobila 929,9 me*to je zasedla eki-^^928,5 točke, tretje Kh h an’ 922’2 ‘očke. 90s - S° ztnagovalci Bez-Nato’ ,k’ drug0 mesto je Mvrska Sobota, tretje pa ' Stara Cesta. Pri čla-j? Zmagovalke gasilke iz V. točke, drugo mesto V a ekipa Sela, 891,3 toč-VlmeSto Pa Kokoriči, | U e' Pri članicah B je so-Jg4ek*pa Male Nedelje in ■ Ao - točke, pri mladinci j p°ZeH največ uspeha rmest ®tOrec’ 854 točk, $47 toči/6 °svojil Rožički «5,5 tretje pa Rogašo- ke- Najboljše mla- dinke imajo v Žižkih (822,2 točke), druge so iz Dolnje Bistrice (816,1 točke) in tretje iz Gornje Radgone (786,7 točke). Pri pionirjih so prvo mesto zasedli mladi gasilci iz Sebeborec (1.094,53 točke), drugo mesto s Stare Gore Vsem prvouvrščenim ekipam je predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Edry izročil pokale in priznanja, preostale nastopajoče ekipe pa so prejele priznanja za sodelovanje na tekmovanju. Ob razglasitvi tekmovanja pred ploščadjo bistriške osemletke so se poleg gasilcev zbrali kot gostje še člani gasilskega poveljstva iz sosednje Madžarske in Vatroga-sne zajednica Medžimurska iz so s tem končali operativne aktivnosti na izobraževalnem in tekmovalnem področju, gasilce pa čakajo še aktivnosti v mesecu požarne varnosti ter seveda začetek aktivnosti na izobraževalnem in drugih področjih v jesensko-zi-mskem času. Vse to pa sovpada tudi s pripravami na 13. kongres slovenskih gasilcev, ki bo prihodnje leto, in na katerem bodo sprejeli pomembne odločitve za Na tekmovanju so se skoraj vse ekipe precej dobro izkazale. Upajmo, da bi bilo tako tudi v primeru, če bi bilo zares potrebno gasiti. (Fotografija: J. G.) (1.094,35 točke), tretje pa iz Žižkov (1.090,44 točke). Pionirke -prvo mesto Sveti Jurij ob Ščavnici (1.097 točke), drugo mesto Žižki (1.096,94 točke) in tretje mesto Kobilje (1.096,94 točke). Pri mešanih ekipah pionirjev so zmagovalci Markišavci (1.090 točke), drugo mesto so zasedli Branoslavci (1.084,44), tretje pa Mekotnjak - Stara Cesta (1.081,63 točke). Čakovca. Veliko spodbudnih besed k še plodnejšemu delu pri požarni preventivi so gasilcem izrekli tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Bistrica Ivan Raj, župan Občine Črenšovci Anton Tbrnar, župan Občine Puconci Ludvik Novak in ravnateljica OŠ Bistrica Terezija Zamuda. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ryi je ob koncu tekmovanja med drugim dejal, da nadaljnji razvoj gasilstva. Ob koncu moramo pohvaliti vse organizatorje tekmovanja tako po tekmovalni kot organizacijski plati. Za vse je bilo poskrbljeno, tudi za morebitne nezgode pri vajah, saj je bila pripravljena ekipa prve pomoči, za prometno varnost pa so poskrbeli gasilci ob pomoči policije. JOŽE ŽERDIN Zgodilo seje... Voznik izsilil prednost V sredo, 9. septembra, ob 12.30 je neznani voznik osebnega avtomobila znamke Mercedes temno zelene barve, ki je peljal iz Gederovec proti Murski Soboti, v naselju Rankovci prehiteval avtobus. Pri tem je izsilil prednost pred voznico osebnega avtomobila Marijo S. iz Ranko-vec, ki je pripeljala naproti. Da bi preprečila trčenje, je zapeljala z vozišča in trčila v drog prometnega znaka. Na vozilu je za 30 tisoč škode. Oplazil avto . Istega dne ob 21. uri je neznani voznik osebnega avtomobila bele barve, ki je peljal iz Radenec proti Gornji Radgoni, v naselju Šratovci zapeljal na levo polovico vozišča in pri tem bočno oplazil osebni avtomobil, s katerim se je nasproti pripeljala voznica Gabrijela H. iz Maribora. Na vozilu je za 200 tisoč tolarjev gmotne škode. V obeh primerih policisti zbirajo obvestila o pobeglih voznikih, zato prosijo občane, ki bi karkoli vedeli o omenjenih nesrečah, da to sporočijo najbližji policijski postaji po tel. št. 113. Izkoristil odsotnost oškodovanke V torek med 17.30 in 19.00 je neznani storilec izkoristil krajšo odsotnost V. M. iz Kapce in skozi nezaklenjena vhodna vrata vstopil v stanovanjsko hišo. Iz žepa predpasnika je ukradel 5 tisoč tolarjev in odšel neznano kam. Šestkrat mirili razgreteže Zaradi kršitve javnega reda in miru so policisti prejšnji torek morali posredovati šestkrat, in sicer dvakrat na javnem kraju in štirikrat v zasebnih prostorih, ena oseba pa je bila pridržana do streznitve. Ni varna niti oljarna Prejšnjo sredo ponoči je neznani storilec vlomil v oljarno na Stari Gori. Odnesel je različna olja v skupni vrednosti okrog 35 tisoč tolarjev. Posekali 57 stebel konoplje Ljutomerski policisti so 10. septembra na njivi F. V. v Noršincih pri Ljutomeru našli in posekali 57 stebel indijske konoplje, ki jo je zasadil, vzdrževal in že 23 stebel posekal D. K. Po opravljeni analizi seveda sledi ustrezen ukrep. Zavrnjenih 14 tujcev 10. septembra so na pomurskih mejnih prehodih policisti zavrnili 14 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Tri kršitve javnega reda Javni red in mir je bil minulo sredo kršen dvakrat v zasebnih prostorih in enkrat na javnem kraju. Pri tem so eno osebo pridržali do iztrez-nitve. V Sebeborcih ukraden avto V noči na 11. september je po vsej verjetnosti več storilcev vlomilo v mehanično delavnico, last V. B. v Sebeborcih. Iz nje so ukradli osebni avtomobil znamke zastava jugo, kolo z motorjem znamke Tomos in različno orodje v vrednosti 600 tisoč tolarjev. Osebni avtomobil in kolo z motorjem so medtem našli, policisti pa za neznanim storilcem še poizvedujejo. Stop za 25 tujcev Na pomurskih mejnih prehodih pa so 9. septembra zavrnili 25 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. M. J. Vesnost ob 5. obletnici 76. protioklepnega diviziona ^sežki potrjujejo pravilnost začrtane poti izbila e*n*C' Ustanov'tve 76- protioklepnega diviziona Slovenske K* števil ^^kosoboški vojašnici osrednja slovesnost, ki so se je ^ir a N'zh "a Ug'edn' gostje, med njimi poveljnik 7, pokrajinskega liSalšth0^146 Pokrajine brigadir Ladislav Lipič, predstav-m b°jn'h eno* 'n območnih poveljstev, direktor Upra-C^če i° . rska Sobota, političnega življenja občine in policije. V'Ovhik M-adPrej P°zdravil poveljnik 76. protioklepnega diviziona 1 UsPos tr° ^auter’ ki je dejal, da se ta enota Slovenske vojske j Ratsko ab^aniem operaterjev za upravljanje z ročno vodenimi in ^Urj, |nQVOdenim' raketnimi sistemi na srednjih in večjih razdaljah. prispela V užila ®beračija vojakov, C!eta Pa nda^kt rok, aprila redna genera-—^takrat smo uspo- Dosežki so dokaz petletnega uspešnega dela in hkrati priznanje, da smo na dobri poti razvoja. Jugoslovanska armada je objekte v vojašnici pustila v zelo slabem nastanitev in delo vojakov dokaj skromne. K nam pride kmalu nova generacija vojakov. Radi prihajajo v Mursko Soboto, ker so slišali za pristne odnose, ki so vzpostavljeni med vojaki in njihovimi starešinami,« je še dodal Mirko Rauter. Poveljnik Vzhodnoštajerske pokrajine Ladislav Lipič pa je poudaril najvišjo oceno republiške inšpekcije za obrambo, ki jo je enota dobila na vaji Drava ’96. Zato je izrazil upanje, da bodo v prihodnje še večkrat ponovili podobne Priznanj zaslužnim posameznikom, foto: JURE ZAUNEKER stanju. Leta 1993 smo obnovili dva nastavitvena objekta, dve leti pozneje pa zgradili nov objekt s kuhinjo in jedilnico ter trenažni kabinet. Kljub temu so razmere za uspehe, zlasti na področjih usposabljanja in dela z mladimi vojaki. »Nova organiziranost in nove naloge, ki stojijo pred Slovensko vojsko, bodo zahtevale do- ločene spremembe, ki jih bomo morali sprejeti, da bomo imeli tako vojsko, kakršno želimo imeti,« je poudaril Ladislav Lipič. Sledila je slovesna podelitev priznanj zaslužnim posameznikom, ki so posebej prispevali k ugledu enote in rezultatom njihovih dejavnosti. Zlati znak sta prejela Srečko Karba in Franc Lešnik, srebrni znak Suzana Grah, Jože Lebar in Ljubo Ražnjevič, bronati znak pa Tomaž Benkovič, Tomaž Horvat, Marko Kosi, Robert Lenarčič in Tonček Lisjak. Listino za sodelovanje pa so podelili Zvezi kulturnih organizacij Murska Sobota. Ob tej priložnosti so izvedli tudi športno srečanje v malem nogometu, odbojki in strelstvu, kjer je v skupnem seštevku zmagala 2. protioklepna baterija, ki je prejela pokal v trajno last, saj je trikrat zaporedoma zasedla prvo mesto. Slavje pa so končaliz družabnim srečanjem v športnorekreacijskem centru v Nemčavcih. MILAN JERŠE Mopedist v kritičnem stanju V ponedeljek ob 12.05 seje v križišču Gregorčičeve in Slomškove ulice v Murski Soboti zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti 3 l-letnega voznika osebnega avtomobila Janeza Kelenca iz Črenšovec, ki je trčil v voznika kolesa z motorjem, 44-letnega Stanislava Jakiča iz Veščice. Pri tem je mopedist padel na vetrobransko steklo in na cestišče, kjer je obležal hudo telesno poškodovan. Na vozilih je za milijon tolarjev škode. Nesrečnega mopedista so v kritičnem stanju zaradi hudih poškodb glave s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. M. J. Prizorišče hude prometne nesreče v Murski Soboti na posnetku našega fotoreporterja Jureta Zaunekerja. ’ ---- Sn^V- Enota k^ta s,ga diviziona je \^reliaVnenske V0Jske . %u Ja"j.e v ^jini, in k a Madžarskem. Stop za 17 tujcev Prejšnji četrtek so na pomurskih mejnih prehodih pri vstopu v Slovenijo zavrnili 17 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Požar na Razkrižju 12. septembra ob 15. uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, last L. D. iz Razkrižja. Zgorelo je ostrešje gospodarskega poslopja, seno, slama in orodje v skupni vrednosti 1,2 milijona tolarjev. Vzrok požara še ugotavljajo. Denar iz nahrbtnika V petek si je neznanec v rad- gonskem zdravstvenem domu privoščil krajo denarnice z dokumenti in denarjem iz nahrbtnika, last Š. T. iz Gornje Radgone. Za neznancem, ki je lastnico oškodoval za 10.000 tolarjev, še poizvedujejo. Pridržan vinjen voznik Voznika P. M. iz Murske Sobote, ki je vozil osebni avtomobil pod vplivom alkohola in je kljub prepovedi nameraval nadaljevati vožnjo, so morali v petek pridržati do iztreznitve. Vlom v prazno hišo Med 7. in 13. septembrom je neznani storilec vlomil skozi vho- dna vrata stanovanjske hiše v Okoslavcih, last Stanislava V., ki je na začasnem delu v tujini. Neznanec je ukradel pralni stroj, dva vrtalna stroja, tri kotne brusilke, več posteljnine, odej, kuhinjsko posodo ter neugotovljeno število orodja in tehničnih predmetov. Pet kršitev javnega reda Minuli petek so morali policisti posredovati zaradi petih kršitev javnega reda in miru, in sicer v štirih primerih v zasebnih prostorih, enkrat pa na javnem kraju. Dva kršitelja, ki se nista hotela pomiriti, so pridržali do iztreznitve. Vse kršitelje pa so predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Il naših krajev vestnik, 18. september 199? RAZKOPANA CVETKOVA ULICA - Na tej murskosoboški prometnici je te dni precej živahno. Delavci Bliska so namreč razkopali obe strani pločnikov, kjer polagajo cevi za podaljšek plinovoda. Ta bo speljan do bližnje poslovno-stanovanjske zgradbe na začetku Cvetkove ulice, ki bo kmalu predana namenu. Tekst in foto: M. JERŠE POZDRAVNA TABLA IZ RENKOVEC - Krajevna skupnost Renkovci je postavila ob sodelovanju Turističnega društva Turnišče na vseh treh vpadnicah v Renkovce pozdravne table. Na njih so grb turniške cerkve in razni cehovski simboli (podkev, škarje). Na drugi strani table pa je štorklja. J. Žerdin KOKOLANJŠČAK — - Letos bodo v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici položili največ asfalta na 2,1 kilometer dolgem cestnem odseku Kokolanjščak-Ga-brc-Rajkošak. Dela, ki že potekajo in naj bi bila končana do sredine oktobra, izvaja Cestno podjetje Maribor. Vrednost naložbe je okrog 4 milijone tolarjev L. K. ------ ČRENŠOVCI - V pri- hodnjih dveh mesecih bo občina, predvsem z denarjem za demografsko ogrožena območja, uredila dve lokalni cesti, in sicer Črenšo-vci-Žižki v dolžini 955 metrov in Jula Marof-Bistrica v dolžini 1300 metrov. Za obnovo cestišč bodo porabili 48 milijonov tolarjev. J. Ž. ------ PETANJCI - Enota za reševanje iz vode gomjeradgonskega gasilskega društva je pripravila tradicionalno plavanje od radgonskega do petanjskega mosta. Razdaljo sta prvi preplavali dve radgonski dvojici: Mirko Njivar in Franc Fartek pred Ernestom Črepnjakom in Markom Šajnovičem. F. KI. POMNIK MRTVIM V PROMETU - Ob cesti tik za vasjo Spodnji Ivanjci stoji pomnik preteklosti. Postavljen je zato, ker se je Jožef Trstenjak, rojen leta 1866, iz Grabonoša 3. maja 1901 zaradi prehitre vožnje smrtno ponesrečil. Po znanih podatkih naj bi takrat vozil mlade fante na nabor. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Dostojno slovo od župnika Antona Petka pri Negovi Po 29 letih faro zapustil mlajšim Pri Negovi je bilo tradicionalno proščenje, ko v kraju slavijo cerkvenega patrona devico Marijo in imajo malo mašo Čeprav je bil delovni dan, je k Negovi prišlo veliko udeležencev »žeg-nanja«. Toda letošnje proščenje je bilo za krajane in farane nekaj posebnega, saj se je od fare poslovil dolgoletni župnik Anton Petek. Ta je pred 29 leti zamenjal tedaj umrlega župnika Ivana Grafola. Da je bil zelo priljubljen, pove velika množica, ki je napolnila cerkev, mnogi pa so njegovo poslednjo mašo poslušali po ozvočenju zunaj cerkve. Z njim sta somaševala radgonski kaplan Alojz Kačičnik in dekan lenarške dekanije Martin Bezgovšek. Po odhodu Antona Petka je njegovo faro prevzel radgonski župnik in dekan Andrej Zrim, ki bo skupaj s kaplanom Alojzom Kačičnikom poskrbel za dušnopastirsko službo pri Negovi, dokler ne bo nameščen novi župni upravitelj. V slavnostnem nagovoru se 'h »t e-1 razpoloženju. Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER li Od župnika Antona Petka so se poslovili njegovi učenci verouka. GORNJA RADGONA - Na Petrolovem servisu je vedno več avtomobilov iz sosednje Avstrije. Naftni derivati v Sloveniji so namreč še vedno bistveno cenejši kot v Avstriji. Včasih je na gornjeradgonskem Petrolu taka gneča kupcev iz Avstrije, da skoraj ni slišati slovenske besede. F. KI. tok pniku Antonu Petku zahvalil za dobro opravljeno delo, saj je cerkev med njegovim župniko-vanjem dobila novo fasado, nove zvonove, obnovljen vinograd itd. Verniki so imeli svojega duhovnika radi, toda bolezen mu je preprečila nadaljnje delo v žili z darili. Predali so mu sliko njegovega cerkvenega vinograda v Lokavcih in oblazinjen sedež, kjer si bo lahko odpočil. Kdo bi vedel, koliko solz je kanilo ob stisku rok in pogledu v oči njihovemu pastirju, ki jih je moral predčasno zapustiti. DOBRODOŠLICA KOROVČA-NOV - Turistični zanesenjaki so na začetku vasi postavili lepo tablo z rožami. S tem bo kraj, znan po Fuks grabi, še vabljivej-ši za številne obiskovalce. F. Ku. — MORAVSKE TOPLI-____ CE - Zaradi pozebe v spomladanskih mesecih bodo na dobrih 51 hektarih nasadov jablan v občini pridelovalci ob več kot 670 ton pričakovanega pridelka jablan, za 16 ton bo manj hrušk, višenj pa za skoraj 70 ton. Zaradi pozebe in žleda so bili poškodovani tudi nekateri manj intenzivni nasadi. Skupno škodo ocenjujejo na 46 milijonov tolarjev. G. G. sreca" leti11 PRVO SREČANJE MEDVOJNE IN POVOJNE GENERACIJE - Pri Sv. Juriju so se rOjefl«’ ki so začeli s šolanjem med okupacijo in ga končali po vojni. Srečale so se tri generaciJ ■ pj-ost0*^. 1935, 1936 in 1937. Učenci so skupaj sedeli v enem razredu, saj je takrat primanjko' jj učiteljev, tako se jih je v enem razredu znašlo 91. Mnogi med njimi so dosegli aka v pr>J Srečanje nekdanjih učencev, ki si prišli iz vse Slovenije, Hrvaške in Nemčije, je n” . beton3 Ročno mešanj ,,|etis«L|j naporno. ročn0 n W delavci mukoma. ^e * „1 gramoz in sproti pohval« * obno'' je bil narejenCefkysel{ zadružnega do njak^ bil«>i’ pr Pridobili telefonski pri-skupaj z BTC-jem pa jih E J' '10, s čimer so po številu rt[»nov na sto prebivalcev celo V'’1’®® mestu v Pomurju. Na |5tl'i vodovod je priključenih | ®5Podinjstev, na kanalizacijo e 'JStvom se ukvarja 36 krajanov, 105 jih je našlo zaposlitev fcvn/ mestu’ n^aj pa je zasebnih podjetnikov. Zanimivo je, da v Jidji a'ashsko občino spadajo tudi BTC, bencinski servis Petrola, ha w °Vn' ^^V-oddajnik ter motel Čarda, družbena prehrana v BTC-h 18°stilni Baranja in Horvat. nih besedah člana sveta KS Ervina Pintarja je »oboje še v božjih rokah«, ker še ni rešeno lastništvo. Radi bi ga spremenili v turistični center z ribolovom, lovstvom in vodnimi športi. Na južni strani Nemčavec sta predvideni obrtna in servisna cona, ob kateri bi speljali tudi obvoznico, povezano s cesto proti Mačkovcem. Obnovili pa naj bi tudi kapelo kot simbol Nemčavec in čimprej postavili avtobusno postajališče. Kolesarska steza bo! : ®a športnorekreacijski center v to jabolko, saj je veliko interesentov. Čaka nas še ureditev odvajanja meteornih voda prek interne kanalizacije. Računam, da bodo prihodnje leto glavna dela končana, tako bi lahko začeli urejejati robnike in asfaltirati pločnike. Največji dosežek pa je, da smo kot krajevna skupnost homogeni, kar se je pokazalo ob raznih akcijah. Dokler v teh akcijah ni čutiti strankarskega življenja, je to naša velika prednost,« končuje z neprikritim zadovoljstvom predsednik sveta Krajevne skupnosti Nemčavci Štefan Barbarič. MILAN JERŠE i i, ,°'na katastrska občina, 11 $ hektarov, ima kar / f rov melioracijskih jar-T ^JVe9i problem je vzdr-j<®aj drzava zanje nima Sja J ,uha- Vsi vodotoki z Fbnci občin Gori-Inaše^arkišavci se zli-pstane 07t09u' zato lah-Favočasn ° 8rl°’ če Jarki i^dsednir °^tščeni,« pou-pič. Od *SVeta KS Štefan Na soh,,-1?683 tudi zvemo, ikl??ki kabelski TV-si-. n‘h 67 naročnikov. ^Vas!" ^nore/6'0 P°nosni na C^hsk^^^k' center z T?nega d°mOm’ Saj je lastnega Oh kapno okrog 34 ,yaško-gasilskem Vargam'1 nads'rešek, ki C »a pgr 1Zac>jo raznih pri-Prim«! enr Denar, svoj k^Onzor-11'1' mestna obči-VVtoižčJ1’ so Porabili za %°Mine Za ^ali nogomet, 'Kotleta 3 Ze,en' travi, ba-Podkev, za ot-« ^Ra^ 8radnjo pesko-k^^rea”-1-0' Predsednik Hlipat C|Jskega društva da Je osnov-»Zelo SlrS°bili^ malega h080" tV&šk lnje8°vi člani že PoEr?^'’in društvo wN'Uspe?eta- Omeniti Ah^rer« 1 Gabrove v V*« se z različnimi SM^"'tudis ukvarja pribli-KSik in ;Was"skeP0Ve|jnik prosto-KH3apdruštVa Anton 1 voj ujs pa dodaja- Avn ? novim° Sod°bno op-°rodnirn rno- Sic0. 6 Pnpravljamo k 0% ^^faovitve d ru-«Se 3?^čez dve l%NstetC-^ žal pa L X.« 1 zko Pritegne-, 'dl Pogled na Nemčavce in v ozadju kapela, ki jo bodo obnovili. 5enter? bomba, to L P- Po ironič- RIBIŠKA SREČA - To je imel žago Horvat-Pico iz Dobrovnika, ki je ujel i 2,5 kilograma težkega in dolgega soma. Veseli ribič, kije t ponosno razkazuje svoj največji BUČA VELIKANKA - Jesen je čas za spravilo pridelkov. Uspešnost svojega dela je preverjal tudi Henrik Perko iz Štajngrove pri Benediktu, ki nam je pokazal bučo velikanko. Kot nam je povedal, je to kanadska buča. Ta, ki jo drži na rami, je predčasno dozorela in tehta 36 kilogramov. Buča je užitna, a je sam ne more pojesti, zato se z njo mastijo tudi domači prašiči, je še povedal 60-letni Henrik Perko, ki ob bučah goji tudi papriko in paradižnik za prodajo. Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER Če zagledaš tak krompir, se lahko celo prestrašiš, misleč, da gre za pasjo glavo. Tudi Koceto-vi iz Gornjih Petrovec so bili začudeni, ko so ga izkopali, zdaj pa oklevajo, ali bi ga shranili kot redek primerek ali pojedli. (Foto: J, G.) Obnovljen vaško-gasilski dom postaja pomembno zbirališče krajanov. »Gradnja kolesarske steze do Murske Sobote bo veliko olajšanje za naše prebivalce, ker se doslej s kolesi nismo upali na regionalno cesto, kjer je bilo že precej prometnih nesreč. Hkrati bo urejena primerna prometna povezava z Markišavci,« doda Štefan Barbarič, ki nam razkrije še nekatere druge načrte. »S krajevnim samoprispevkom bomo uredili pločnike, v okviru mestnega projekta plinifikacije pa bomo zagrizli tudi Jubilejna brošura prekmurskih lovskih rogistov Zveza lovskih družin Prekmurje Murska Sobota je ob petindvajsetletnici delovanja Prekmurskih lovskih rogistov, ki jih že četrt stoletja zelo uspešno vodi ustanovitelj zbora, glasbenik, skladatelj in lovec mojster Jože Grlec, pred nekaj dnevi izdala brošuro z naslovom Srebrni jubilej Prekmurskih lovskih rogistov 1972-1997, Murska Sobota, september 1997, ki bi jo - z majhnim zadržkom - lahko imenovali že kar zbornik. Uredil jo je uredniški odbor s Ferijem Poredošem na čelu, natisnila tiskarna Praprotnik, izšla pa je v 200 izvodih. Nova edicija prekmurskih (pomurskih) lovcev - nova ji lahko rečemo zategadelj, ker jih je v lanskem in letošnjem letu zagledalo luč sveta že kar nekaj, izšle pa so ob praznovanju 50-letnic naših lovskih družin - je najbolj vredna, najbolj pomembna v svojem osrednjem kronološkem delu, ki je tudi najobširnejši. Ta namreč prinaša za čisto vsako leto (se pravi vse od leta 1972 do vključno letošnjega leta) zelo natančen pregled delovanja, uveljavljanja in uspešnosti zbora s podrobnim prikazom njegovih odličnih nastopov v domači pokrajini, v domovini in tujini v besedi izpod peresa glavnega urednika in v spremljajočem slikovnem gradivu. Prinaša pa ne le zgodovino zbora Prekmurskih lovskih rogistov, temveč tudi del zgodovine pokrajinskega ter v zvezi s prekmurskim lovstvom tudi delčke iz zgodovine vseslovenskega lovstva. Čeprav so torej ves čas v ospredju prikaza prekmurski rogisti, avtor osnovnega besedila Feri Poredoš omenja tudi srečanja lovskih pevskih skupin, lovske prireditve, na katerih so nastopali oboji, pomembne osebnosti iz regijskega in slovenskega lovstva in drugo. Podatke črpa iz lastnih zapiskov, lastnih in tujih objav v reviji Lovec in iz drugih edicij, predvsem iz najrazličnejših lovskih biltenov. Poleg urednika Ferija Poredoša so tvorci krajših besedil še naslednji avtorji: Karel Pojbič, predsednik izvršnega odbora Zveze lovskih družin Pomurje, ki je v zbornik prispeval neke vrste uvod, v katerem je posebej poudaril, da je nastala skupina prekmurskih lovskih rogistov kot prva take vrste ne le v Sloveniji, temveč celo prva na ozemlju prejšnje države Jugoslavije, in da je ustanovitev pomenila v slovenski lovski kulturi nekaj novega; Jože Grlec, umetniški vodja rogistov, ki je predstavil to vrsto glasbila, torej lovski rog, je na koncu dodal še nekaj razpredelnic s statističnimi podatki in naslove svojih skladb za zbore lovskih rogistov; in Rudi Slo-govič, eden od članov skupine, ki se v svojem prispevku dotakne jubileja, zahvali glavnemu uredniku zbornika, umetniškemu vodji zbora, vsem, ki so na kakršen koli način pomagali izvesti praznovanje in izdati publikacijo, in hkrati napove, da bodo člani pri svojem poslanstvu vztrajali še naprej. In prav je tako, saj njihova glasba ne prispeva svojega deleža le k bogatenju lovske kuluture, njihova glasba pomeni veliko več, pomeni bogatenje vsega, kar je kulturno, kar je lepo, kar je v duhovnem smislu kaj vredno. Naj končamo: publikacija o prekmurskih lovskih glasbenih ustvarjalcih (Jože Grlec) in poustvarjalcih (zbor Prekmurskih lovskih rogistov) ima velik dokumentirani pomen, saj je v njej zbranih in objavljenih mnogo podatkov ne le o njih samih, ampak v zvezi z njimi ali ob njih tudi mnogo takih, ki segajo na nekatera druga področja delovanja lovcev, lovskih skupin in lovskih organizacij. Škoda le, da besedila pred objavo ni pregledal kak lektor, saj najdemo v njem kar precej jezikovnih, predvsem pravopisnih in slovničnih pa tudi tiskarskih napak. Sicer pa je tako početje, ko gre za varčevanje denarja tam, kjer se to ne bi smelo dogajati, značilno za večino lovskih društev pri nas, ki ob podobnih izdajah, kot je prikazana, prav pri skrbi za lep jezik v njih najbolj skoparijo. J. V. vestnik, 18. september 1997 Prva državna nogometna liga Mura : Set Vevče 1: 0 Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 1.500. Sodnik: Boro-ška (Maribor). Strelec: 1 : 0 Gutalj (66). Mura: Nemec, Lukič, Ošlaj, Alihodžič, Cipot, Škaper, D. Baranja, A. Baranja, Vogrinčič (Bukovec), Ilič (Dominko), Gutalj (Cirkvenčič). Olimpija : Potrošnik 1 : 0 Ljubljana - Igrišče za Bežigradom, gledalcev 400. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelec: 1 : 0 Bloudek (16). Potrošnik: Kuzma, Godina, Zemljič, Dvoršak, Mirtič (Damiš), Zec, Kečan, Kotnik, Džaflč, Franko, Črnko. Druga državna nogometna liga Nafta : Zagorje 0 : 0 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 350. Sodnik: Novak (Maribor). Nafta: Zver, Hozjan, Gaševič, T. Novak (Gerenčer), D. Novak, Vicko-vič, Šabjan, Gabor, Bedo (Nedelko), Utroša, Baša. Tretja državna nogometna liga Odranci: Kungota 4:0 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 200. Sodnik: Majcen (Šentjur). Strelci: 1 : 0 Virag (40), 2:01. Cener (68), 3:01. Cener (80), 4 : 0 Pozderec (89). Odranci: Marič, D. Kreslin, B. Kreslin, Pozderec, Z. Cener, Ulen, Radikovič (Virag), Vegič (Zakojč), Puhar (Horvat), L Cener, Kavaš. Bakovci: Goričanka 1 : 2 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 300. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelci: 0 : 1 A. Šalamon (21), 0 : 2 Miller (73), 1 : 2 Ristič (77). Bakovci: Talaber, Papič, Živič, Kovačec, Buzeti, Kokaš, Ristič, Krančič, Prekazi, Mesarič, Berendijaš. Goričanka: Nemec, Smodiš, Horvat, Miller, B. Šalamon, Kren, Šuša (Kosednar, Gider), Poredoš, Gomboc (Kovač), A. Šalamon, Skledar. Paloma : Črenšovci 2 : 2 Sladki vrh - Igrišče Palome, gledalcev 150. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Vesenjak (4), 0 : 2 D. Horvat (26), 1 : 2 Črnčec (49), 2 : 2 Krapša (63). Črenšovci: A. Plej, Pintarič (Vučko), Hartman, R. Horvat, Graj, Hotko, Kustec, Voroš (Plej), Vesenjak, Virag, D. Horvat. Turnišče : Usnjar 1 : 3 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 50. Sodnik: Plošnik (Radlje). Strelci: 0 : 1 Kovačič (25), 1 : 1 Vegič (48), 1 : 2 Kovačič (55), 1 : 3 Kovačič (66). Turnišče: Zver, Vegič, Lackovič, Pucko, Mujdrica, Kovač, Bukovec (Čizmazija), Ternar, Rituper (Černi), Lutar, Litrop (Lebar). Unior : Variš 1 : 0 Zreče - Igrišče Uniorja, gledalcev 100. Sodnik: Amidžič (Maribor). Strelec: 1 : 0 Kotnik (11 m - 62). Variš: Zajtl, Hepe (Sankovič), Bažika, Kepe, Balantič, Horvat (Podgorelec), Horvath (Žalig), Žalik, Korbar, Šabjan, Pal. Mali nogomet - V mesecu športa je bil v Filovcih nočni turnir v malen nogometu za pokal Občine Moravske Toplice. Med petimi ekipami je zmagala ekipa Ivanec pred Prosenjakovci in Sebeborci. Najboljši strelec je bil Plejec (Ivanci). (G. G.) Po združitvi nogometnih ekip Interierja (Ključarovci) in Meteorplasta (Ljutomer) bo v novi tekmovalni sezoni lju- tomersko občino v prvi ligi malega nogometa zastopala ekipa Interier Meteorplast, v drugoligaški konkurenci pa Agrotim in Železne Dveri Unikat Belec. (NŠ) 1.SNL Rezultati - 7. krog Mura : Vevče 1 : 0 Odranci: Kungota 4 : 0 Paloma : Črenšovci 2 : 2 Pohorje : Kovinar 0 : 0 Olimpija . Potrošnik 1 : 0 Turnišče : Usnjar 1 : 3 Maribor: Primorje 0 : 1 Odranci 4 4 0 0 11:1 12 Gorica : Rudar 4 : T Pohorje 4 3 1 0 10:0 10 Publikum : Korotan 2' : 0 Pobrežje 4 2 1 1 7:4 7 Primorje 7 5 11 16:9 16 Goričanka 4 2 1 1 6:5 7 Gorica 7 5 0 2 14:4 15 Črenšovci 4 2 1 1 4:3 7 Publikum 7 4 0 3 16:14 12 Dravinja 4 2 1 1 8:9 7 Mura 7 4 0 3 11:11 12 Usnjar 4 2 0 2 5:6 6 Potrošnik 7 3 13 10:11 10 Unior 4 1 2 1 6:10 5 Korotan 7 3 13 5:8 10 Bakovci 4 1 1 2 7:6 4 Olimpija 7 2 3 2 10:11 9 Paloma 4 1 1 2 6:8 4 Maribor 7'2 1 4 5:6 7 Turnišče 4 1 1 2 8:10 4 Rudar 7 12 4 5:10 5 Variš 4 1 0 3 5:6 3 Vevče 7 115 8:14 4 Kungota 4 0 1 3 2:11 1 Kovinar 4 0 1 3 3:8 1 2. SNL Rezultati - 6. krog Nafta : Zagorje 0 : O Šmartno': Elan 2 : 2 Domžale : Črnuče 2 : 0 Rudar: Železničar 0 : 3 Drava : Šentjur 0 : 0 Koper: Jadran 6 : 1 Triglav : Aluminij 2 : 1 G. opekarne : Dravograd 2 : 2 1. MNL MS Rezultati - 4. krog Čarda: Vega 2 : 1 Piramida : Univit 1 : 1 Ižakovci: Lesoplast 2 : 2 Ljutomer: Kerna 0 : 1 Serdica . Roma 0 : 1 Tromejnik : Beltrans 2 : 3 Nogometni komentar Veliko zanimanje za prekmurski derbi Nogometaši v prvi državni ligi so odigrali sedmo kolo. Prekmurska prvoligaša sta dosegla polovičen uspeh. Soboška Mura je v Fazaneriji po pričakovanju premagala zadnje moštvo na lestvici Set Vevče, vendar težje, kot so pričakovali. Gostitelji so se namreč ušteli, ko so računali-, da bodo kot favorit z lahkoto opravili z novicem v ligi. Lju- Haris Alihodžič (Mura) - steber obrambe Mure Beltinski Potrošnik je gostoval za Bežigradom v Ljubljani in ostal zaradi neučinkovitosti napadalcev praznih rok. Potrošnik, ki je nastopil brez poškodovanih Markoviča in Zvera ter kaznovanega Tratnjeka, je bil zlasti v drugem polčasu boljši tekmec, si ustvaril nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa jih nespretni napadalci niso znali izkoristiti. Franko in Džaflč, ki sta imela najlepše priložnosti za gol, se nista najbolje znašla pa tudi streli Kotnika od daleč niso našli poti v mrežo. Tako je Potrošnik zamudil lepo priložnost, da se iz Ljubljane vrne neporažen in bo izgubljene točke moral iskati drugod. Nedeljski dogodki pa so šli dokaj hitro v pozabo, saj je v ospredju prekmurski derbi, ki bo v nedeljo v beltinskem parku med Potrošnikom in Muro. Od srečanja si ljubitelji nogometa veliko obetajo, saj se bosta tokrat spopadli zelo pomlajeni moštvi, ki igrata napadalni nogomet, ki lahko prinaša tudi zadetke, česar se gledalci najbolj veselijo. Na derbiju je pričakovati veliko gledal- cev, zlasti še, če bodo v beltinskem parku nared nove tribune, ki jih gradijo, in bodo gledalci lahko udobno spremljali tekmo. V drugi državni nogometni ligi je bilo odigrano šesto kolo. Lendavska Nafta je gostila nogometaše Zagorja in osvojila le točko. Lendavčani so tokrat z igro razočarali svoje privr- Boštjan Zemljič (Potrošnik) - steber obrambe Potrošnika žence, saj niso uspeli premagati alga najslabših moštev v drugi ligi- Izgubljene točke bodo morali iskati drugod, morda že v nedeljo > Kidričevem. K tretji državni nogometni ligi ji bilo v četrtem kolu nekaj present-čenj. Odranci pod vodstvom trenerji Jožeta Sečkarja nadaljujejo z zrni-gami. Tokrat so prepričljivo premega/i Kungoto in prevzeli vodstvo tu lestvici, saj so še edino moštvo bat izgubljene točke. Za presenečenje v poskrbeli nogometaši GoričankeU Rogašovec, saj so vprekmiirsku11 derbiju iz Bakovec nepričakovan vendar povsem zasluženo odnesliif-točke. Nogometaši ČrenšovecsoP stovali na Sladkem Vrhu in igra^‘ domačo Palomo neodločeno, laM Pa bi tudi zmagali. Z minimald^ rezultatom so zopet izgubili metaši Varisa iz LakošavZred^ kjer Jih je premagal Unior in zmagal. Za Variš je bila izključitev dveh igralcev Hepep1 Bažike. Praznih rok so ostali I'1 nogometaši Turnišča, ki so S05, novinca Usnjarja iz Šoštanja. Feri Triglav Železničar Koper Domžale Elan Šentjur Dravograd Nafta Šmartno Jadran Drava Aluminij Rudar Zagorje 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 G. opekarne 6 Črnuče 6 5 5 5 3 2 2 2 2 2 2 1 2 2 1 0 1 1 1 0 2 3 2 2 1 1 1 3 0 0 2 3 0 0 0 1 1 1 2 2 3 3 3 2 4 4 3 3 5 17:5 15:5 21:4 8:5 12:8 7:7 6:7 9:10 14:15 8:12 3:4 5:8 5:10 3:9 6:17 5:18 Čarda 4 4 0 0 11:4 12 16 Roma 4 3 0 1 13:5 9 16 Kerna 4 3 0 1 6:2 9 15 Beltrans 4 2 2 0 8:5 8 11 Piramida 4 2 1 1 7:5 7 9 Ižakovci 4 1 2 1 7:6 5 8 Lesoplast 4 1 2 1 5:5 5 8 Univit 4 1 2 1 5:8 5 7 Serdica 4 1 1 2 3:4 4 7 Tromejnik 4 1 0 3 7:6 3 7 Vega 4 0 0 4 1:9 0 6 Ljutomer 4 0 0 4 1:15 0 6 6 5 3 3 3. SNL vzhod Rezultati - 4. krog Unior: Variš 1 : 0 Bakovci: Goričanka 1 : 2 bljančani, ki so nastopili brez reprezentanta Glihe, so se predstavili kot zelo trd nasprotnik, ki igra zelo bojevit in oster nogomet. Sobočani so že na začetku tekme ostali brez Iliča, ki je bil težje poškodovan, saj je moral v bolnišnico, kjer so mu morali dati na nogo mavčno oblogo. Zato je moral trener Koblencer namesto njega poslati v igro Dominka. Sobočani so sicer imeli večji del tekme pobudo, vendar so bili napadalci skrajno neučinkoviti. To še posebno velja za drugi polčas, ko je bil izključen igralec gostov Sirk in so imeli Sobočani igralca več. Vlogo favorita je rešil Gutalj, ki je bil že pripravljen za zamenjavo, in z roba kazenskega prostora poslal žogo neubranljivo v mrežo. Boljši del moštva pri Muri je bila obramba na čelu s kapetanom Alihodžičem, tako da vratar Nemec ni imel dela. Pri Muri so bili z minimalno zmago zadovoljni, saj so vknjižili tri nove točke in se na lestvici povzpeli na četrto mesto. Ljubljančani so imeli nekaj pripomb na račun sodnika Borošaka, češ da je prestrogo izključil Sirka. Sodnik je pri ostri igri često puščal prednost, kljub temu pa poleg rdečega kartona pokazal še po štiri rumene na vsaki strani. Lahko pa bi podelil še kakšnega na obeh straneh, na primer pri poškodbi Iliča. Panonija Nedelica Kobilje Dobrovnik 5 13 1 8:12 5 1 2 2 5:11 5 1 0 4 8:13 5 0 14 8:14 2. MNL MS vzhod Rezultati - 4. krog Šalovci: Rotunda 7 : 2 Hodoš : Prosenjakovci 1 : 2 Bogojina : Grad 0 : 1 Tešanovci prosti Prosenjak. Grad Šalovci Tešanovci Hodoš Bogojina Rotunda 4 4 4 3 3 3 3 4 3 2 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 2 3 3 13:5 10:6 13:9 11:7 7:7 1:9 5:17 12 9 6 6 3 0 0 Anketa pred 17. srečanjem Potrošnik: Mura Prekmurski derbi - ,elika pričako,a„ja prijetno presnečenje. tudi, da so se izboljšan o & med Potrošnikom m prav je v prekmurskem “ mogoč vsakršen rezultat več možnosti soboški M da pa si najbolj želim. v' štvi prikazali lep n°%or,,e(lt gubi derbi potekal v hu, tako da bi gledalci rotiti-zapuščali športni pav cih.« ., (poiB' Ciril Antolin, Belt^ oslajeno in novo nika je prijetno šnjega prvenstva, $ ^pti^' in rezultatov mat^ ^gno koval. Mislim, da V športnem parku v Beltincih bo v nedeljo 17. prekmurski prvoligaški derbi med domačim Potrošnikom in soboško Muro. Tako kot vselej, tudi tokrat vlada za derbi v obeh taborih veliko zanimanje in pričakovati je, da si bo tekmo ogledalo tudi veliko gledalcev. Dosedanji rezultati kažejo, da je izid srečanja težko napovedovati, ne glede na trenutno formo moštev. V dosedanjih 16. prvenstvenih prvoligaških srečanjih je izid neodločen. Vsako moštvo je doseglo po šest zmag, štirikrat pa so se tekme končale neodločeno. Kaj pričakujejo od nedeljskega derbija, smo povprašali nekatere privržence nogometa. Milan Moreč, predsednik NK Mura: »Od prekmurskega prvoligaškega derbija pričakujem boljši 6 5 3 navdušuje. Upam, da bo tudi sojenje tekme in navijanje gledalcev temu primerno. Seveda pa pričakujem, da bo zmagal Potrošnik.« Rudi Kokalj, Murska Sobota: »Pomlajena prekmurska prvoligaša, ki gojita napadalen nogomet, sta v letošnji tekmovalni sezoni 2. MNL MS zahod Rezultati - 4. krog Cankova : Dokležovje 4 : 1 Gančani: Apače 2 : 2 Slatina: Makoter 1 : 6 Lipa : Pušča 4 : 1 Lipa Pušča Apače Makoter Cankova Gančani Dokležovje Slatina 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 2 2 2 0 0 0 0 0 2 1 1 1 1 0 0 1 0 1 1 3 3 4 8:2 10:9 10:3 10:5 7:4 3:7 5:15 7:15 12 9 8 7 7 1 1 0 2. MNL Lendava Rezultati - 3. krog Petišovci: Mostje 0 : 6 Dolina : Čentiba 0 : 0 Kapca : Graničar 3 : 3 Olimpija : Žitkovci 0 : 3 nogomet, kot sta ga moštvi prikazali doslej, to pa zato, ker sta obe moštvi zelo pomlajeni. Mura se bo v Beltincih predstavila s svojimi prihodnjimi državnimi reprezentanti. Zato tudi mislim, da se bo na igrišču zbralo veliko gledalcev, ki bodo navijali za eno in drugo moštvo ter z aplavzom nagrajevali lepe akcije. Kot zagovornik lepega nogometa pričakujem, da bosta moštvi izpolnili pričakovanja.« Marjan Maučec, predsednik NK Potrošnik: »Prekmurski prvoligaški derbi je dogodek, ki vselej pritegne na igrišče številne ljubitelje nogometa. Pričakujem, da bo tudi tokrat tako, zlasti še, ker upam, da bodo gledalci lahko tekmo spremljali že z novih tribun. Pričakujem pa tudi kakovosten in zanimiv nogomet, saj igrata obe pomlajeni moštvi napadalno, kar igro prikazali skem derbiju v 1 p nem parku. Ze 11 nM-o s' potekala na šport v Lp. ko kot vedno želim dobrega s J da pa finega navijanja. jj v« h biju Pričakujern dalcev in zmag štva.« Nogomet nski in Podlunšek pr# Soriji intermediate ziSe^ji mesto, IgorZninskiP^^' tegoriji sportsman ? na Pa sta se še bolje master tekmovanju- '*/ritim sportsman je zasede 18 s Prednostjo 31 točk C( Pred Petrom Korm ^jed1. ške, Helmutom ^iče"' Avstrije in Janezom « Slovenije. V kaM°" Po ki si je to izo-^Perku^0^'3 na tečaju v l,'tako ! Sola Jahanja traja 12 ^stano^^aa kot nadaljevalna *ne 5-000 SIT. Turistično potrebi, največ za turiste zdravilišč Moravske Toplice in Radenci ter hotela Diana iz Murske Sobote.« - Pretekli petek ste p grajskih prostorih v Rakičanu odprli nove konjske hleve. Kaj to pomeni za dejavnost kluba? »Za razširitev konjskih hlevov smo se odločili zaradi potrebe. V novih hlevih je prostora za 10 konj, tako da sedaj razpolagamo s hlevi za 23 konj. Razširitev je stala 5,900.000 SIT. Sredstva sta prispevali država in občina, opremo pa smo kupili sami. S to razširitvijo smo dolgoročno rešili vprašanje konjskih hlevov, hkrati pa tudi ta del gradu zaščitili pred propadanjem.« - Kako pa ste si zastavili dolgo- Jerica in Sčani UkM^ču v Gančanih je bi-L * regijskega tekmovanja v IV?Z malokalibrsko puško. L “ Me ekipa TS Ormož s |f Pred SD Gančani, MkJtSD Ormož, 3.253 krosi.1?'1 posamezniki je bila jV Vesna Mele (TSO) s r°gi pred Zvonkom Rebri-ftani), H69, in Davori-L®akom (TSO), 1135 kro-ta družina Gančani pa je 1 tradicionalno medru-kmovanje v streljanju z ‘ko za pokai Krajevne h Gančani. Sodelovalo je । Jre cev. Ekipno je zma-Orm°ž z 26O krogi pred 257, in SD TS Or-krogov. Najboljši med Andr-cj Stanič &U, . 2 kr°8i pred Zvon-91, in Brankom 90 kr°' Kasaške dirke v Kamnici Prva mesta Rionu, Idi MS in Iri MS Na hipodromu v Kamnici so bile kasaške dirke, na katerih je sodelovalo okrog 70 kasačev. Med njimi so bili zopet najuspešnejši Ljutomerčani, saj so zasedli tri prva me^ta. Najuspešnejši je bil Marko Slavič mlajši, saj je dvakrat7 zmagal. Prvo mesto je osvojil z Šah Radenska - Pomgrad v evropskem pokalu Šahisti Radenske - Pomgrada iz Murske Sobote, ki so državni prvaki, bodo Slovenijo zastopali na evropskem klubskem pokalu za leto 1997, ki bo od 19. do 21. septembra v Londonu. V predtekmovalni skupini, kjer sodeluje Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote, bodo sodelovali še državni prvaki Anglije, Avstrije, Belgije, Irske, Nemčije, Nizozemske in Norveške. Za Radensko - Pomgrad bodo igrali: velemojster Zoltan Ribli, velemojster sPeh TS Radenske v Mežici so se mno' M k. ’ spominskega v Me-IhMivteV Vea Prvih mest. Da- V^O, v Ju1 kategoriji zase-L/ ranu > prjSl ponujala v olje-vkar stisnjeno bu Kdor je potreboval pristni domači izdelek za darilo, ni imel težav; pozna se delo Razvojnega centra Lendava. BBP USPEL POTROŠNIKOV DAN - Lepo vreme in pestra ponudba sta na letošnji dan Potrošnika, ki postaja ena od prepoznavnih oblik poslovno-zabavnega druženja kupcev Veletrgovine Potrošnik in njenih dobaviteljev, privabila v Slovensko ulico v Murski Soboti številne obiskovalce. Murska Sobota seje tako prejšnjo sredo spremenila v živopisan vrvež ljudi, ki so ob tej priložnosti lahko kupili različno blago z 10-odstot- nim popustom. Pravo, zaokroženo podobo tokratnega Potrošnikovega dneva pa so dodale 'stojnice v drugih ulicah, kjer je bilo resnično mogoče najti marsikaj za gospodinjstvo in obrt. K prijetnejšemu razpoloženju pa so pripomogli tudi znani slovenski pevci, ansambli in ma-žoretke, s čimer so organizatorji naredili koristno potezo. Besedilo in fotografija: M. JERŠE S tl Spominki so originalni, predvsem kakovostni lončarski izdelki in novost: za to priložnost posebna polnitev mini buteljk. BBP so lepo pope nik. BBP . 18. september 1997 Reportaže Iskali smo pastirje gor in dol v pokrajini ob Muri Le kje so tisti časi...? Ponekod še obstajajo pašne skupnosti, ki pa delujejo samo na papirju v Čeprav je bil lep sončen dan, 'mo se podali na pot, smo se Slikar dolgo voziti, da smo ’’l® zagledali prve krave, pa-'* Pa nikjer. Začetek torej ni *>aldobrega obeta za naš re-V® zapis. A lahko bi rekli, , Stis nazadnje vseeno še kar '"»izteklo. r^esto palice ptrični pastir L.®0bi preveč enostavno in po I Presenetljivo, če bi naleteli Wria že v okolici Murske L/?''bolje rečeno pri Ne-Ut 'kamor smo najprej (kar nK^ili. Med potjo na relaciji k^ifGorica-Lemerje-L0Vc' Pa smo si že obetali k?0kravo na prostem. Toda kadite sreče. No. mogoče iV^agače, če bi pešačili in L p teren preiskali natanč-Kr'mo se vozili nekje med H tlin Vadarci, pa smo na ^alo višjem hribu že od ledali krave na paši. smo takoj zavili šfflo se najprej veselili. V Dobrovniku so šli zjutraj pastirji po vasi, pokali z bičem in pozivali gospodarje, naj priženejo živino na cesto, gnili najti pastirje na paši v okolici Skakovec, kajti tam da so imeli še pred nedavnim pašno skupnost. Z velikim pričakovanjem smo se torej podali tja. Ker so bili vsi travniki v okolici vasi prazni, smo zavili na dvorišče ve- le, ohoci pasli in se igrali s kozo Lizo, krave pa ni bilo zunaj nobene. °b Prihodu nekoliko m »• . sm° ugotovili, da ^eno71110 'e električni pa-^4,2 Pa smo izstopili in v našli gospodarja edal nam je’da ris, ud kl meri okrog 4'5 K e drug° let°. Pred vMoei- °ni travo kosili ifcili t'rad ali Pa suš’!'in Mk^nov hlevih. Ne le žitSe V1' °d sP°mladi do de,a’ ampak ° krave bolj zdra‘ iV^lhi Tker se vsak dan K'HočZ Da bi jih pasl' »A tat 'Pa najbrž vseeno I>kŽaPast?-S° namestili elek-iv Hrja' še v osnovno ri tiMPred tridesetimi ■ Z m°ral goniti Ufe m? 10 okrog kilo-'0 nas Je več pa' t^.^epnoli« za net si na različne VkrS Cas' Velikokrat UAinupn ad k°ruzo, se iV^isn'*’ peli’se ’ovili mama 'rcna se K 'Str _nj? nekaterih pa-akanja z »va-K A kA’ graha, »gum-bAnaA bda sama na NiSokrat pela Iju-za tur-6 ''tam; ast’> rasti rož- liki živinski hlevi, to je k Sapače-vim. Gospodar Ernest se je pravkar pripeljal s traktorjem. Na naše »provokativno« vprašanje, ali bo morda gnal krave na pašo, je odvrnil, da nikakor ne, saj je minilo že 19 ali 20 let, odkar so opustili pašo na skupnih travnikih s površino okrog 32 hektarjev. Nekateri solastniki (deležniki) so medtem določene površine celo že preorali. Pašno skupnost pa še imajo. Njen predsednik je Ernest Kočar, ki ga med našim obiskom ni bilo do M nekoč 1 To je dandanes skoraj že »čudežni« prizor, ki se nam je »prikazal« v Turnišču. ma. Njegova žena Helena pa nam je pokazala račun, iz katerega je razvidno, da so 26. 9. 1937 plačali prvi delež za skupni pašnik, in sicer v znesku 1.240 takratnih jugoslovanskih dinarjev. Toliko naj bi bila tedaj vredna ena krava. Potemtakem to ni bila majhna vsota. Zato se članom skakovske pašne skupnosti nikakor ne zdi prav in pošteno, če bi jim sedaj odvzeli te površine in jih vrnili nekdanjim lastnikom, grofičinim naslednikom, ki so vložili zahtevek za denacionalizacijo. Odločba še ni prišla. Kdor se je zadnji zganil, je bil... V Dobrovniku pa bi zagotovo moralo biti drugače, smo si dejali, vedoč, daje bila tamkaj svoj- čas najmočnejša pašna skupnost daleč naokrog. O njej smo res zvedeli nekaj novega, pastirja pa smo zaman iskali. Predsednik Pašne urbarialne skupnosti Dobrovnik Jurij Boj-nec nam je med drugim pokazal najnovejšo odločbo, ki sojo prejeli z upravne enote v Lendavi, v kateri je zapisano, da je skupnost upravičena do vrnitve več parcelnih številk za zemeljišča s skupno površino okrog 46 hektarjev. Gre za denacionalizacijski postopek, na seznamu pa je navedenih 167 upravičencev. 12. 9. 1956 so namreč omenjeni pa Boris Vlaj iz Vadarec le kdaj pa kdaj stopi na pašnik, sicer pa imajo krave električnega pastirja. šni skupnosti denacionalizirali 568 oralov pašnikov in jih dodelili takratni Kmetijski zadrugi Kobilje. Sedaj so ta zemljišča vpisana kot družbena lastnina, s katero gospodari Kmetijsko go- da jo bodo odgnali na pašo. spodarstvo Lendava. Ta odločba še ni pravnomočna, ker se je nanjo pritožil Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, vendar naj bi bilo spornih le okrog 6 arov. Medtem pa je pašna skupnost že dobila vrnjenih okrog 48 hektarjev nacionaliziranih zemljišč in »prisodili« so ji tudi 1/24 lastništva v Agrome-rkurjevi farmi pri Dobrovniku. Kot je znano, je le-ta je že nekaj časa prazna, v njej pa naj bi slovenska država dala urediti karanteno za živino, ki jo pripeljejo čez mejni prehod z Madžarsko. Pašna skupnost je pripravljena prodati svoj solastniški delež za 6 milijonov tolarjev. Večino nekdanjih pašnih površin, imeli sojih okrog 104 hektarje, bodo torej Dobrovničani spet dobili v svojo last, vendar zaenkrat nič ne kaže, da bi tamkaj spet videli pastirje, kot je bilo to pred kakšnimi tridesetimi leti. Tedaj je štela čreda čez 500 krav in telet, nanjo pa so pazili trije pogodbeni pastirji. Že pred 6. uro zjutraj so šli po vasi in pokali z biči, kar je bil za gospodarje znak, naj »pripravijo« živino za pašo. Iz tistega, ki se je zadnji zganil, so brili norce, češ da je »piinkosdi pisca« (pastirska p...). Sicer pa so morali gospodarji »plačevati« pastirjem za njihovo delo v »naturalijah«, in sicer 15 litrov zrnja po kravi letno, 1-2 litra mleka občasno in kolač kruha, kadar je kdo prišel na vrsto. Na binkoštno nedeljo, to je 49 dni po veliki, noči, pa so pastirji po- 'stavili pred skupnim pašnikom slavolok in tedaj so morali prignati svojo živino na pašo gospodarji ter prinesti pastirjem razna darila, npr. »palinko«, »Špeh«, kruh, vino idr. Na pašo so gonili tudi svinje in konje. Lastniki konj niso zaupali svojih živali pogodbenim pastirjem, ampak so pasli sami ali pa si našli koga drugega, ki se jim je zdel zanesljivejši. Oni so zakurili na binkoštno nedeljo velik kres in imeli svojo »gostijo«. Vse to je moralo biti res zanimivo. Le kje so tisti časi? »Čudež« v Turnišču Iz Dobrovnika nas je vodila pot v Bukovnico, vas na samem, ki je obdana tudi z dokaj številnimi travniki. Spet novo upanje. Naleteli pa smo le na skupino otrok, ki je pasla kozo. Povedali so nam, da ji je ime Liza in da se zelo rada igra z njimi, oni pa z njo. Krav pa tudi v Bukovnici nihče več ne goni na pašo. In ko je vse skupaj že kazalo, da bomo morali našo akcijo končati, ne da bi imeli priložnost najti na kraju samem vsaj enega pravega pastirja, se je zgodil »čudež« med vožnjo skozi Turnišče. Neki starejši moški je res gnal kravo na dvorišče zapuščene domačije, v roki pa je imel tudi pastirsko palico. Pohiteli smo za njim in se mu za nekaj časa pridružili. To je bil 84-letni Jožef Slavic, ki nam je pripovedoval, da sta z Vesno, tako je ime kravi, vsak dan skupaj na paši približno dve uri. Drži jo v ■rokah, ker bi ji sicer težko sledil, če bi jo zamikalo, da bi pohitela kam drugam. To je še edina krava pri hiši. Imajo jo predvsem zato, da jim daje mleko. Pred kratkim je tudi »skotila«. Zdaj, ko jo pasejo, namolzejo dnevno okrog 20 litrov. Sicer pa se tudi Jožef še zelo dobro spominja časov, ko so ljudje množično gonili krave na pašo na »varaški hatar« med Turniščem in Dobrovnikom. Tam se je paslo več sto glav živine. »Pastirji pa smo si medtem pekli krompir, ga zabelili z zaseko in z velikim užitkom jedli. Včasih smo pekli tudi koruzo. Imeli smo tudi veliko časa za razne igre. Spomnim se, da smo imeli tudi velike lesene »potače«, ki smo jih pognali od sebe, da so se kotalili z veliko hitrostjo, drugi pa so jih »lovili«. Pasli smo zjutraj in zvečer. Mi smo imeli običajno 5 glav živine. Žal je dandanes vse drugače. Še malo, pa otroci sploh ne bodo vedeli, kaj je to krava.« Besedilo in fotografije: JOŽE GRAJ 18 £?dsevi mladosti vestnik, 18 september 1997 Počitniški utrinki Sl 8 f« h i« u tl Prvič v drugem razredu h TANJA NEMEC, 2. a -IT. DAVOR KOCJAN, 2. a, OS Bakovci Mla^ Ali so knjige lahko bolne? Končale so se prve šolske počitnice. Zjutraj meje zbudilo toplo sonce. Hitro sem se oblekla in stekla v šolo. V garderobi sem si sezula adidaske in obula šolske copate. Nato sem odšla v razred. Kmalu je prišla učiteljica in začeli smo se pogovarjati. Učiteljica je bila zelo prijazna. Bilo je m'i je všeč. h Si! Hit Tega dne sem vstal zgodaj zjutraj. Hitro sem se umil in oblekel. Mama mi je tačas že pripravila zajtrk. Še enkrat sem preveril, če imam vse šolske potrebščine. Nato sva se s sosedo Katjo odpravila v šolo. Komaj sem čakal, da bom spet srečal sošolce in sošolke ter spoznal novo učiteljico. Učenci smo bili veseli, da smo spet skupaj. Učiteljico smo počakali v razredu. Zaželela nam je, da bi se lepo razumeli in Novo doživetje dosegli dober uspeh. Drugi dan novega šolskega leta sta nas obiskala policista. Najprej sta stala pred šolo, opazovala promet in učence, ki so prihajali v šolo. Ustavljala sta tudi voznike avtomobilov in preverjala njihova vozniška dovoljenja. Potem sta nas v jedilnici seznanila o nevarnostih v cestnem prometu, ki nam pretijo na poti v šolo. Povedala sta nam, da moramo biti zelo previdni, ko prečkamo cesto, ko hodimo po njej... Poka Ali veste? zala sta nam tudi alkotest in razložila, kako deluje. Še veliko več, tudi mi smo ga lahko preizkusili. Pihal sem na vso moč, kar so mi omogočala pljuča, merilec alkohola pa je pokazal 0,00 promila. Za nami je “pihala” še učiteljica. To je bilo res novo doživetje. Z obljubo, da bosta velikokrat nadzorovala promet in tudi nas, učence, kako bomo hodili po cesti, sta se poslovila. Zaželela sta nam še varno pot (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) - Med počitnicami so prišli k nam sorodniki iz Avstralije. Povabili so nas na Dunaj. Šli smo kampirat. Urban, mama in jaz smo spali v šotoru, ati pa avtu. Bilo je zanimivo, malo pa tudi trdo in mokro. Obiskali smo tudi dunajski Prater. Najbolj sem si zapomnila vlak smrti. Dunaj je veliko, staro in zanimivo mesto. Pred davnimi časi ga je rešil Martin Krpan. JASNA GOSAK, 2. b OŠ Apače - Počitnice sem preživel doma. Dostikrat sem šel s psom na sprehode. Bilo je zanimivo, čeprav sem bil doma. MARTIN CIPOT, 7. a OŠ Bogojina - Med počitnicami sem bil v Baški. Tam smo imeli kolonijo. Z mano so bili prijatelji iz šole. Hodili smo se kopat in večkrat smo plavali do stolpa. Ob njem je bila voda zelo čista, tako da smo videli ribe, kako plavajo. MATEJ ČERPNJAK, 4. b OŠ III M. Sobota - Prvi teden počitnic sem bila doma. Čitala sem knjige in pomagala babici pri kuhanju. Drugi teden pa sem bila z atijem in mamo na morju v Portorožu. Veliko smo plavali, se sončili in hodili na sprehode. Tudi zadnji teden sem bila na morju, in sicer v šoli v naravi, ki so jo imeli učenci OŠ I M. Sobota v Izoli. Mama je vodila učence kot učiteljica razredničarka, ati pa je prevzel skupino v tem šolskem letu, mi pa smo se jima lepo zahvalili za njun obisk. Kot sta obljubila, zares večkrat spremljata promet mimo naše šole. Tako se učenci počutimo varnejši na cesti. TADEJ KONKOLIČ, 3. raz. Podružnična OŠ Dolenci Ko si mlad, je ves svet tvoj Tudi ta stran je vaša Pišite, rišite, sodelujte d) O (D učencev neplavalcev in jih učil plavati. Tudi jaz sem veliko plavala, se zabavala ... Tam smo se tudi učili, hodili smo na nočne sprehode ter spoznavali življenje v morju in primorski svet. Želim si, da bi bile tudi drugo leto tako zanimive in pestre počitnice. MAJA GOLOB. 4. b OŠ III M. Sobota - Bila sem na morju v Portorožu. Stanovali smo v počitniški-prikolici. Kopala sem se v globoki vodi in se igrala v pesku. Zvečer smo šli na sprehod. Obala je bila čista in lepa. Sestrica pa se ni hotela kopati. Telefonirala sem tudi babici. Bilo je zelo lepo. NATAŠA GJURA, 2. raz. OŠ Bogojina - Knjige so bolne takrat, ko jih človek zanemari, jih vrže v kot Želimo si - Želim si, da imeli na šoli večkrat plese z glasbo, ki nam najbolj ugaja. (Petra) - Želim si, da bi bili glavni odmori daljši vsaj za pet minut. (Karolina) - Želim si, da bi bili za malico hamburgerji. (Nataša) - Želim si, da bi dobili za naš trud same dobre ocene. (Polonca) - Želim si, da bi bile počitnice daljše. (Simona) - Želim si, da bi večkrat hodili na izlete. (Tamara) - Želim si, da ne bi bilo nesreč, v katerih umirajo otroci. (Rosvi-ta) - Želim si, da bi se na naši šoli izognili alkoholu, cigaretom in drugim drogam. (Jasna) - Želim si, da bi imeli vsi otroci dovolj hrane in dobre starše. (Sandra) UČENCI OŠ Apače - Peti dan med počitnicami v Lovrečiči smo doživeli strašen vihar. Že popoldan smo opazili, da se na nebu dogaja nekaj čudnega. Zvečer pa je začelo pihati in morje je postajalo nemirno. Začelo seje temniti. Na nebu so švigali bliski. Nenadoma smo zagledali vodno »trombo«. Polotoka pa skoraj nismo več videli. Le še ena ali dve jadrnici sta se borili v razbesnelem morju. Začelo je liti. Trenutek zatem, ko smo se umaknili v hišo, pa je zaropotala toča. Da bi zavarovali steklo na oknih, smo morali zapreti polkna, kar je bilo zaradi vetra težko. Za nameček pa je zmanjkala elktrika, tako da smo morali iti spat. Zjutraj smo zvedeli, da se je blizu naše hiše podrlo drevo. Morje pa se je nekoliko umirilo, toda bilo je veliko hladnejše kakor prejšnje dni. BOR KOLARIČ, 7. a OŠ Beltinci Oh, ta šola! ■ Nič kaj veselo nisem pričakovala novega šolskega leta. Rajši bi še naprej obiskovala teto. Mama pa se telo jezi: »Rajši ves dan telefoniraš, kot se učiš. Mislim, da boš letos večkrat dobili 1 roke knjigo, drugo leto pa ne bo brezskrbnih počitnic.« »Saj jih nočem, ker so bile letošnje zanič,« se prepirava z očetom. Z njim sploh ni tako kot z dedom. Zdaj vseeno grem v šolo, odrasli pa doma pijejo kokakolo in govorijo, kako je v šoli lepo, kako... kako... nič zato, saj ne vedo več kako je danes to. . JASMINKA KOVAČ. 7. rit. DOŠ Prosenjakovci in jih noče več brati. Nekatere knjige pa so bolne tudi takrat, ko niso razumljive. {Tomi Boj-nec) - Knjige so lahko bolne takrat, kadar jih ne potiplje človeška roka, jih popiše nepridiprav ali jih kdo raztrga. (Lucija Gutman) - Knjige dobijo »samsko bolezen«, ko so osamljene, brez prijateljev, ki bi jih brali. (Blaž Černeta) UČENCI OŠ Bogojina KUPON št. 2 - ALI VESTE? Ali veste, kaj je pravzaprav kviz? Mogoče boste uspeli najti tudi ustrezne besede, ki se začenjajo tako kot črke v besedi kviz? Vaše odgovore pričakujemo najkasneje do 24. septembra. Pošljite jih na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. o Nikoli ne zapustl j , naj bom vedno M stt1^ ' naj nikoli ne 11^ raj tako zelo imel se . ^oS1- I le tebe, najlepšo me Nikoli ne obisc al naj ne bom m^^ , naj na veke sije n h1 in razum vso tisto starin Zato uživam saj vem, da tudi ^boSt^ te lepe dni miv ^r in večno mi ne . mladih dni lep pjR (j S S' 18. september 1997 n, glasbeni sceni 19 Ogovor s skupino Štrk M publiki vedno vžgejo Skupina Štrk deluje že četrto leto, nastala pa je v želji, da bi našli svoj ''narodnozabavni glasbe, torej v stilu polk in valčkov. Danes sesta-.1’1° skupino trobentač Drago Perkič iz Bakovec, kitarist Štefan Maje . W Radgone, harmonikar Damjan Marič iz Odranec, baskitarist itJiS’^an' iz Lenarta, klarinetist Milan Lebar iz Babinec, 0 ‘raikim pa se jim je pridružila še pevka Danijela Pintarič iz ? nj’hovih zadnjih uspehih in sploh o njihovem delu smo se o Maliz Milanom, ki je tudi vodja ansambla. l"i° sestavljate člani iz vse- *"J: : J »»1107« in še od dlje. Kje pa ^Ploh našli? lilo ^o je naključje hotelo Ig J3} s®° se z nekaterimi da- 1 ^an’ sPoznaliv študen-k "M11, z drugimi v službi. ils. ^0, da ko ustanavljaš lUT' 'ŠčeŠ Primerne ljudi’ 'hjln Idov dobiš informacije 0 nekako je nastal ansam- tudi pevci, kar pride prav pri me- njavanju stilov in različnih zvrsti glasbe.« Zelo uspešni ste bili na Ptujskem festivalu! »Letos smo se drugič udeležili tega festivala. Lani smo prišli na ta festival kot debitanti in osvojili zlato Orfejevo značko, s čimer je prav izvirnost, saj vedno poskušamo najti kaj novega. Letos smo peli o štrkih, ki priletijo, se tu ugnezdijo in odletijo, tu pa pustijo določen blagoslov. Besedila, ki nam jih piše Kočar, so tipična za to pokrajino, za Prlekijo in celotno Pomurje. In skorajda vedno dobijo kakšno nagrado ali pa so med najboljšimi. Nekaj delamo tudi v prleškem narečju, ni pa rečeno, da ne bomo kmalu naredili kaj v prekmurščini.« Narodnozabavna glasba je torej sinonim za valčke in polke, ali je to še kaj drugega ? »Res se delajo valčki in polke, Kakšna pa se ti zdi popularnost narodnozabavnih ansamblov pri nas - pada ali raste? »V Pomurju je manj prireditev, kjer bi igrali ansambli z narodnozabavno glasbo. Mnogi se pritožujejo, da igrajo manj, moram pa povedati, da sam tega ne opažem, saj igramo skoraj vsako soboto. Po mojem ta glasba še vedno pritegne občinstvo.« Kakšni pa so vaši načrti? »Ansambel ima v načrtu najprej postaviti na noge repertoar, kajti sprememba postave v ansamblu ni tako majhna stvar. Čakajo pa nas tudi festivali, ki se Kenny Garrett ln' skuPino sčsta-preseneča pa šlasb’ ^rate narodnoza-■ 'Da la? Hotni. sem se zanjo navdušil n'^e glasbene šole ^lial?’ zanimanjem sem 1%. I-Ud' ansamble, ki so *n sicer za skla-E dežela in Zapoj z me-6 Uglasbil Edvin Flisar. l\hlasl>0 pa igrate, svojo J .^'^apate 5 priredbami I i"10 sv°je skladbe. Ve-i,L m° sami avtorji kakšne 1sna kaseti in projektu drugi..-k tesinLrud'viža za-nagrad ’ *Jer smo dobili lila vgj °°bčinstva, se je R Majca' našega kitarista »h Markoj Sem naredil jedilo] K°car PaJe na’ i' f^kPnisZP°znajovvaši '°rei iik! melos a,i 1°' «li Avseniki? karJ V st'lu Avseniko-š^okvi* vid' že iz sesta' tudi Vontet' Vendar nam Hzn^^no Petje, po nac‘lni Slaki Vsi smo smo si zagotovili vstopnico na večer melodij. Tako smo dobili priložnost, da nastopimo na večeru, kjer nastopajo samo zlati ansambli iz prejšnjih let. Tu tekmujejo skladbe med seboj - gre za najboljšo polko,.najboljši valček, nagrado občinstva in podobno. Letos smo sodelovali z valčkom, kije imel naslov Štrki. Melodijo je napisal Damjan Kolarič, besedilo Marko Kočar. Polko pa - vižo je napisal Štefan Maje, besedilo pa Marko Kočara in ta polka je tudi najbolj vžgala.« Kako pa je z besedili pri narodnozabavni glasbi, zdi se, kot da večinoma prepevajo o ljubezni. »To so na festivalih vedno kritike, vsi pojejo o ljubezni in lepotah pokrajine, nobeden pa se ne osredotoči na kaj izvirnega. Smernica in iztočnica ansambla vendar so mnoge skladbe usmerjene v zabavni melos. Te imajo dodatke sintetizatorja in bobnov, ki jo mlajša generacija lažje sprejme. Na primer lahko se naredi polka z nekaj disko ritmi.« Kaj pa kakšne ljudske skladbe ali pesmi iz ljudskega izročila? »Festival v Cerkvenjaku je namenjen izvajanju ljudskih skladb. Mi se bomo po vsej verjetnosti predstavili s kakšno prekmprsko skladbo. Mogoče bo to skladba Vsi so venci vejit« bodo zvrstili. Že oktobra bo festival v Cerkvenjaku, naslednje leto pa se bomo zagotovo udeležili festivala narečne popevke, za kar se že dogovarjamo. V glavnem pa si želimo čim več igranja po raznih prireditvah. V začetku naslednjega leta predvidevamo nekaj novih posnetkov, tako da bo morda prihodnje leto izšla že druga kaseta. Dejstvo je, da je potrebno biti neprestano navzoč, ker te drugače pozabijo. ANR Kljub svojim 36 letom je ameriški altsaksofonist Kenny Garrett na glasbeni sceni že skoraj celih dvajset let. Danes sodi med največje zvezde med saksofonisti, kar pa niti ni tako čudno, če vemo, da je v svojem razvoju skoraj popolnoma obvladal glasbo Johna Coltrana, Charlija Parkera in Johnnya Hodgesa, ki sodijo med najveličastnejše saksofoniste modeme dobe. V svoji karieri je tri leta sodeloval z orkestrom Mercera Eilingtona (sin Duka Ellin-gtona), po New Yourku pa je nastopal z Freddiem Hubarddom, Woodyjem Shawom in skupino Arta BIakeya Jazz Messengers. Najbolj znamenito pa je bilo njegovih celih pet let trajajoče sodelovalne z Milesom Davisom, kateremu je v tem obdobju Kenny pomenil desno roko. Po smrti Milesa Davisa je Kenny začel delovati s svojo skupino. Zgodnji samostojni albumi (Afričan Exchange Študent in Black Hope) so bili narejeni pod močnim vplivom Milesa Davisa, česar se ni mogel obraniti nihče od sodelujočih z Milesom. S tretjim albumom Triology pa seje vrnil k klasičnemu jazzu in dal jasno vedeti, da je tudi avtorsko izredno močan. Plošča je bila ocenjena z čisto petico. Naslednji album nosi naslov Pursance: The Musič Of John Coltrane. Jasno kaže, da se je popolnoma posvetil enkratni glasbi Coltrana in jo v svoji preobleki predstavil poslušalstvu. Sam pravi, da ni želel napraviti plošče, ki bi bila zgolj zbirka Coltranovih skladb, ampak je te skladbe želel odigrati po svoje in predvsem na način, kot jih je čustveno dojemal sam Coltrane. Vsi člani originalnega kvarteta so še živi in sodelovanje bi bilo mogoče, vendar se je Kenny v kontekstu plošče odločil, da bo namesto klavirja uporabil kitaro. Pat Metheny je bil seveda pripravljen, čeprav je priznal, daje igranje klavirskih delov s kitaro dokaj zahtevna naloga. Vendar se je Pat izkazal in dokazal, da ne sodi zaman med največje. Ritem sekcijo sta sestavljala basist Rodney Whittaker in bobnar Brine Blade. Plošča je doživela izreden uspeh. Najnovejša plošča nosi naslov Son-gbook in je kompletno avtorsko delo Kennya Ger-retta. Tokratno skupino sestavljajo pianist Kenny Kirkland. basist Nat Reeves in bobnar Jeff Watts. »Zelo rad imam melodijo, zato se ji pri skladanju tudi najbolj posvečam,« pravi Kenny Garrett in prav to je slišati na novi plošči. »Mnogo je stvari, ki sem se jih naučil pri Milesu. Z njim sem preživel celih pet let v slabem in dobrem in postala sva prava prijatelja. Včasih je bil prav ubijajoč, vendar je bil njegov vpliv tako močan, da enostavno nisem imel želje oditi. Mnogi so mi svetovali, da sem sam sposoben ustvarjati glasbo in naj odidem. Vendar sem čutil, da še ni pravi čas. Milesa nisem nikoli spraševal o stvareh, vse je pokazal sam z dejanji. Zavedal sem se, da edino prek Milesa lahko postanem kakšen Sonny Rollins, Coltrane ali Parker.« Novice od tu še sedaj, pa nič. Plošča skupine Avia Band je že nekaj časa zunaj, zato pa je v zadnjem času najbolj aktivna pri snemanju videospotov in promociji na vizualnih medijih. Novo pa je tudi to, da se od skupine poslavlja klaviaturist Matej, zamenjal ga bo Andrej, včasih član skupine California in Napoleon. in tam >IHs 3 ONc’eBopDEHManTsonH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV f SUMMERTIME - Maxi Priest 1 E ' UB40 8. UiMiGHT Brooks b - Jon Bo" J™ ^ONt ~ Alka Vuica ‘ Pu” Daddy * The Family Ik. 'BOpy nAT I MEAN - Oasis N sLo streetB°vs I ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH v noč ZAPLULI - Tomo Jurak \ DHAj^_naGolavšek pA Braco Koren 3 V6SpnNE VeP^BAVBe GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF ^AivBOMocta; Mlk°la TApRViOHcET^UAtRosa f TOvL°RSkA ri inOr 'n zla,i zvoki s Strašnima Jožefoma ZACVETI - Ans. Petra Finka , ^lSSKLFRŠta|erke Sli ^'UOTERM^UAD-JaniPtrš ''v OPROSTI - Monika in Alenka s prijatelji \ F Novi'? do če,rtka. 25- septembra 1997, na naslov: Murski Ka $000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. < št. 38--------------------------------------------------- S' ■.* » SteU - _____________________________________ ter naslov: Nekateri rUmeni mediji si želijo videti Fleleno Blagne golo. Za njeno golo fotografijo so razpisali tudi velike denarne nagrade. Morda si bo kdo izmislil in želel videti, kaj skriva za obleko še kakšna druga slovenska pevka ali pevec. No, nekatere so se pred leti že same slekle ali pa se slačijo Pevka in igralka Cher seje morala sprijazniti, da sta njena otroka, hčerka Chastity in sin Elijah Bine, drugačna. Chastiyty se je namreč že dolgo tega javno deklarirala za lezbijko, sin pa postaja vedno popularnejši transvestit. No, sicer pa tudi njihova mama ni sinonim matere. Enainpetdesetima pevka bo poskusila še enkrat, saj je pred kratkim posvojila dojenčka. Saksofonist Don Braden (letos nastopal na jazz festivalu v skupini trobentača Toma Harella) je izdal novo ploščo z naslovom The Volče Of The Saxophone. Med skladbami, ki so na plošči, so tudi znane teme, kot so Wielight (Grover Washington, Jr.), Spe-ak No Evil (Wayne Shorter), After The Rain (Coltrane), The Voice Of The Saxophone (Jimmy Heath) in razširjena verzija skladbe Monk’s Hat, ki je med drugim uvodna skladba nanizanke Cosby Show. Z Donom Bradanom tokrat sodelujejo Vincent Herring, Hamiet Bluiet, Randy Brecker, Frank Lacy, Darrell Grant, Dwayne Burno, Cecil Brooks in kot posebni gost Bill Co- sby kot tolkalist. IZTOK R. A A —^MLJSIC— fl|SHQP TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43 • 69000 Murska Sobota tel./fox: (069) 32 465 Tudi skupina Genesis ni več to, kar je bila. Nastopa namreč brez legendarnega Phila Collinsa, na samem začetku pa je z njimi sodeloval tudi Peter. Phila je nadomestil Pay Wilson, skupaj pa so izdali kompaktno ploščo Cal-ling AH Stations. V novi postavi se bodo odpravili na turnejo’,-najprej po Ameriki, za tem pa še v Evropo. Prav zanimivo pa bo vedeti, ali bo tako uspešna, kot je bila doslej. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E5 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Trajektno pristanišče in turistično središče na otoku Korčuli, ki ga opeva znana zabavna melodija. ODGOVOR: Psycho-path v Novi Gorici Prekmurska skupina Psycho-path, ki smo ji na teh straneh namenili že veliko prostora - kako tudi ne, saj so fantje in dekle najbolj vztrajna mlada glasbena skupina iz naše regije -, je v svojem ostrem koncertnem tempu nastopila minuli konec tedna tudi v Novi Gorici, ob boku slovenskih elektroveteranov Strelnikoff in italijanskih prodornežev Meathead. Ravno zaradi nenehnega nastopanja in promoviranja zgoščenke Jiu Jitsu ter videospota Dehydrated, ki ga je odkupilo kar precej domačih in tujih televizijskih postaj, sije skupina Psycho-path v potu svojega lastnega znoja priborila status, o katerem lahko druge pomurske skupine zaenkrat samo še sanjajo. Bomo doma to dovolj 5 cenili? TOMO KOLES X M a. as 5 z ec * K Q Glasbena uganka Štiri dekleta plešejo pri skupini Power Dancers. Pravilno je odgovorila Jožica Kranjec, Žižki 83, 9232 Črenšovci. Čestitamo! Ploščo ji bomo poslali po pošti. Novo vprašanje se glasi: Katera skupina je pred kratkim praznovala 30 let? Odgovore pošljite najkasneje do 24. septembra 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: koneetedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. KUPON ŠT. 31! C« •c X Odgovor: Kupon št. 62 Odgovore pošljite do 26. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli bomo tudi vseh vaših pripomb, zelju in predlogov! 20 rac vestnik, 18. september 1997 Šele enajsti tekmovalni dan se je na Lidu (otoku, ki ga, če ga še niste obiskali, najbrž poznate vsaj iz knjige Thomasa Manna Smrt v Benetkah ali pa iz kakšnega turističnega kataloga) pojavil Hana-bi, sicer ne dolg (103 minute), pa zato toliko bolj nežen, močan in melanholičen velik japonski film. Hana-bi je z mesta favorita izrinil populariziran in favoriziran kitajski film »Keep Cool«, ki so mu pekinške oblasti v dobri stari komunistični maniri prepovedale sodelovanje na letošnjem Cannesu. cist, ki se žre zaradi usode dveh kolegov (eden umre, drugi je paraliziran), izgube otroka in ženine neozdravljive bolezni. Človek časti in hkrati mož, ki si brez žene ne. zmore predstavljati svojega življenja, bo razmere izkoristil za polaganje računov. Pobil bo gang- 54. filmski festival v Benetkah Japonski film Hana-bi (prev. Ognjemet) Takeshija Kitana triumfiral med osemnajstimi tekmovalnimi filmi, ki jih je za festival izbral Felice Laudadio Igralka Charlotte Rampling je bila v 54. žiriji Mo-stre. Ob njej so »žirirali« še: režiserka Jane Cam-pion, Vera Belmont, Nana Djodjadze, Idrissa Ouedraogo in Francesco Rosi, pisatelj Ronald Basss in kritik Peter Buchka. ga življenja (Na Kitajskem je danes sto milijonov mobitelov). Film je posnel z ročno kamero. Čeprav Keep Cool ni prejel nobene nagrade, so se italijanski časopisi na veliko razpisali o cenzuri filma, o problemih, ki jih bo po vrnitvi imel Yimou, toda patriotsko: Kitajske vendarle ne bo nikoli zapustil. Air Force 1 Resda beneški festival ni Cannes, vsaj po prihodu zvezd in zvezdnikov ne, pa vendar je veliki hotel Exclesior, kjer enoposteljna soba stane 680 mark, gostil med drugim tudi Harrisona Forda in njegovo ženo Melisso Mathison. Ford se je pripeljal z letalom, ki ga od Kanade do Benetk ni nihče ugrabil. Ob polnoči One Night Stand, ki ga je režiral Mike Figgis, je prinesel nagrado za glavno moško vlogo Wesleyu Snipesu (povsem desno.) Keep Cool: kitajski režiser Zhang Yimou z glavno igralko Qu Ying Hana-bi 50-letni japonski avtor Takeshi Kitana je bil v najboljšem filmu, okronanem z zlatim levom, režiser, scenarist, glavni igralec in montažer svojega (od 1989 naprej) sedmega dolgometražnega filma. Kitano pa je vse prej kot režiser, priznan v svoji domovini. Tam je namreč pred dvajsetimi leti postal vodilni tv-zvezdnik v aktualnem talk-showu, ki si ga je sam omislil. Kitano se tedensko pojavlja v sedmih tv-oddajah, v časopisih ima svoje kolumne, ukvarja se s pisateljevanjem, riše stripe, slika in pesni, torej kreativen človek z mogočno energijo vzhodnjaškega Japonca. Morda se ga spomnite iz vloge okrutnega in sentimentalnega narednika Hareja v filmu Na-gise Oshime, Srečen božič, mr. Lawrence (1983) ali pa morda iz filma »Johnny Mnemonic« (1994). V Hana-bi je Kitano veliki poli- sterje, še posebej tiste, ki so mu za oderuške obresti posodili denar, oropal banko na način, ki ga v filmu še niste videli, in se z ženo odpravil na pot okrog sveta... Keep Cool Precej razočaranja je prinesel film 1950. leta rojenega Zhang Vimouna, ki je zrežiral komedijo iz sodobnega pekinške- Zlati lev za najboljši festivalski film je dobil Hana-bi, Ognjemet, japonskega režiserja Take-shija Kitana. TUPiSTteMO DRhšTVo SV-oP ieAVA/tct p&IRejA v >7" < ZA TRMASTO LEPA . Najboljša igralka: Robin Tun-ney v filmu Niagara, Niagara ameriškega režiserja Boba Go-ssea je bila nato mega evropska premiera ameriškega filma Air Force 1, v katerem igra Ford ameriškega predsednika, toda ne katerega koli, temveč tistega, v katerega letalo so »navalili« teroristi — ruski nostalgiki, ki z ugrabitvijo ameriškega predsednika, njegove žene in dvanajstletne hčerke želijo v svoji pradomovini ponovno vzpostaviti komuni- r 'cf n s id med zvezdami OVEN Oda' Nekomu boš dobesedno padla v objem, karti bo ra neki način celo všeč. Položaj bo res skrajno komičen, vendar se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tebe. On: Poskrbi tudi za svoje prijatelje, saj se ti bodo sicer hitro odtujili. Na posrečeni zabavi konec tedna se ti bo odprla nes utena priložnost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ. BIK Ona: Čustva ti ocdo pokvarila načrte za konec tedna, ven ddr bo dolgoročno gledano to prav izjemna »na-ložba«. Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prevesil v še prijetnejšo noč. . On: Postopoma se boš sicer umiril, vendar to ne bo tako zabavno, kot si si predstavljal. Še vedno pa si nisi usoei razjasnit, ali je bila storjena napaka na tvoji strani ali ti jo je kdo podtaknil. DVOJČKA Ona: Nepričakovan obisk ti bo nakopal celo goro skrbi, vendar ga boš vseeno vesela. Izvedela boš tudi tisto, ka-te v tem trenutku najbolj zanima, to pa je zvestoba tvojega partnerja. Toda nikar se ne prenagli. On: Prevečkrat si zadajaš skoraj nemogoče naloge, pozneje pa se zaradi tega predajaš melanholiji. V prihodnjem?.obdobju se raje posveti realnim ciljem in videt boš. da se sreča lahko nasmehne tudi tebi. RAK Ona: Postajaš vse bolj nervozna in naveličana vsakdanjega utečenega življenja, zato je skrajni čas, da storiš nekaj za svojo prihodnost. V svojem življenjskem ritmu si privošči malo spremembe in videla boš, da bo takoj veliko bolje. On: Prehitro boš pozabil na svoje obveznosti in se prepustil lahkotnemu življenju. Resje, da v tem ne boš našel-nikakršne varnosti, vendar se boš zabaval kot še nikoli doslej. LEV Ona: Čeprav ne boš pričakovala, se ti bodo nenadoma prižgala nekdanja čustva in ponovno boš zmedena in neodločna. Zmeden pa bo tudi nekdo drug, tako da se lahko vse skupaj sprevrže prej v humoresko kot romanco. On- Preveč se boš ukvarjal s samim seboj, drugih pa enostavno ne boš hotel videti. Prav hitro se ti lahko zgodi, da boš zamudil enkratno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovite. Poslovno uspešen teden! DEVICA Ona; Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toliko slajši in prijetnejši. Zato se nikar ne vznemirjaj zaradi trenutnih neuspehov - tvoj čas šele prihaja. In noč ima svojo moč, zato jo izkoristi do konca! On: Le kje je tisto tvoje prepričanje vase? Dobil boš občutek, da v družbi'nisi več tako popularen, kot si bil v preteklosti. Toda romantičen večer ti bo nadomestil veliko vsega tega. ca, pa bomo morali še počakati. No, slavni Fordov projekt ni spadal v tekmovalni del. Se je pa tam znašel One Night Stand z Nastasijo Kinski in Weslijern Snipesom v glavni vlogi. Veliki aplavz je požel poljski film Ljubezenske zgodbe, katerega zem. Gary 01-dman v vlogi vodje teroristov je namreč Gerard Depardieu: Dobitnik nag^ Ijenjsko delo prepričan, daje ruski predsednik ameriška lutka. »Kremelj ste spremenili v leglo mafijozof in prostitutk«, sporoča Oldman ameriškemu predsedniku in mu pojasni bistvo ruske tranzicije ... Ford se je iz Benetk odpravljal proti Londonu, toda premiera je bila odpovedana. Vzrok, saj veste, smrt princese. In nauk, ki ga je iz življenjske zgodbe angleške princese potegnil Harrison Ford: »Nikoli ne beži pred fotoreporterji«. Kakorkoli sevam bo zazdel ameriški film komičen, ne pozabite, Amerika ga je že »prežvečila« (150 milijonov dolarjev v prvih štirih tednih). Kako bodo pa sentimentalni »oče naroda, naš oče, zvesti mož, naš predsednik« in podobni emblemi delovali na slovenskega gledal- režiser in glavni igraleo^e^ Stuhr, viden v filmu Kin0^ filmskega genija Kryzyst^a slovvskega. Torej, ob letu obsorej obL TEHTNICA Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti ^^62°% nila hrbta. Partner bo nad tvojim novi^ naP vdušen in se ti bo na lep način P°skL zahvaliti. Izkoristi priložnost, ne bo ti z“. t0 pa P « Oh: V ljubezni boš pred veliko ti vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. N s pon ponudil pomoč, vendar te bo tvoj P° pokopal. ŠKORPIJON .iholjd MURSKA SOBOTA SDS str««*« ' hK,..ur. Jnn— - ■ ... ^ik uQr i " ^uuMun se v bolnišnicah ne mr ali?' Če za t0 direktor ne bo dal svojega V niegov 06 na to’ da sekretar ni član vladajočih S^0|ni’a napoved varčevanja in nadzora nad ^U^lno '0^ v duhu Političnega trenutka in ji V raciOr. 'n ob Prizadevanjih za zmanjšanje tro-NiT0da Cik5 viavni porabi ne kaže ničesar s.° bolnišnice, seveda je med njimi ki se ob tem še vedno lahko kotl6rn: al' b°tudi naša metla smela biti Stikih o r’a.Pnmer metla, ki bo pometala bok '^l^tvu ^nh? Takrat, ko bodo na zdravstve-rt^tudi prašanje labko odgovorili pritrdil-\U Pa našem koncu s tem strinjali. L-TOiku 'lekaiu- , v. —...................... poznavalec vsega, tudi tega, katero metlo bo najbolje kupiti. Direktor, ki odloča o vsem in za vse, direktor, katerega bo po napovedih državnega sekretarja postavilo ministrstvo. Vpliv lokalne skupnosti na imenovanje direktorjev bolnišnic naj bi se po njegovih besedah v prihodnje močno zmanjšal ali ga sploh več ne bi bilo. Centralizacija v zdravstvu ali najprej v bolnišnicah gre torej v zadnji ali dokončen zamah. Tako postopoma se je vzpostavljala, da ne bi preveč vznemirjala lokalnih dejavnikov. Začeli so s spreminjanjem statutov bolnišnic ter sestavo svetov bolnišnic, v katerih je pridobil ustanoviteljev član odločujočo besedo, in kot razumemo državnega sekretarja, bodo tako samo še nadaljevali. Bolnišnice bodo imele torej v prihodnje še bolj kot doslej direktorje, všečne odgovornemu ministrstvu in seveda vladajoči politiki, poslušne izvajalce nalog z vrha. Na lokalni ravni pa: zadeva je toliko pomembna kot lanski sneg. Toda naj bo vredna vsaj teh nekaj novinar- (nadaljevanje iz štev. 34, str. 19) Hkrati je v omenjenem členu tudi določilo o tem, da lahko gospodarski subjekti ali samostojni podjetnik posameznik opravljajo dejavnost urbanističnega načrtovanja pod pogojem, da je urbanistično načrtovanje njihova glavna dejavnost in da imajo v času opravljanja dejavnosti zagotovljeno sodelovanje določenega števila oseb z določeno izobrazbo (diplomiranega inženirja arhitekture, diplomiranega inženirja krajinske arhitekture ali druge primerne strokovne izobrazbe s področja urbanističnega načrtovanja, ki je pooblaščeni inženir po predpisih o graditvi objektov). Podrobnejše pogoje za opravljanje te dejavnosti v skladu s pooblastili ZUN v šetih mesecih od uveljavitve zakona predpiše minister za prostor. Osebam, ki opravljajo dejavnost urbanističnega načrtovanja in ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje dejavnosti urbanističnega načrtovanja, je dopuščeno, da lahko še 18 mesecev po uveljavitvi ZUN nadaljujejo z opravljanjem te dejavnosti. Inšpekcijsko nadzorstvo, prepovedi Pravno nedorečene določbe zakonske ureditve sanacije črnih gradenj poskuša regulirati dopol- MH skih vrstic. d o načinu. Direktor bolni-in odločujoči, absoluten ter •^iotor njeni 76.c čl. ZUN, ki vsebuje med drugim določilo o tem, da v zvezi z objektom, delom objekta oz. drugim posegom v prostor, ki se gradi brez lokacijskega dovoljenja oz. odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s temi dovoljenji, n e veljajoprepovedi vpisov in spremeb v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah, prepovedi prometa z njim ali zemljiščem, na katerem je, prepovedi sklenitve kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi, če gre za sklepanje pravnih poslov, katerih namen je legalizacija nedovoljenega posega, ki jo prostorski izvedbeni akt dopušča. S potrdilom občine o tem, da prostorski izvedbeni akt omogoča legalizacijo nedovoljenega posega, se že omenjeni pravni posli lahko izvedejo Za nedovoljeno zgrajen objekt oz. izveden drugi poseg v prostor veljajo torej po ZUN določene prepovedi (prepoved njegove uporabe ali popravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih ali drugih dejavnosti v njem, promet z njim ali z zemljiščem, na katerem stoji, sklenitev kreditnih in drugih poslov, ki se nanašajo na tak poseg v prostor, ter prepoved odmere davščin in drugih dajatev). Te prepovedi se v skladu s 76.č čl. ZUN po uradni dolžnosti vpišejo vzem- Ijiško knjigo na predlog organa urbanistične inšpekcije. Dopolnitev omenjenega člena ZUN omogoča izbris zaznambe prepovedi iz zemljiške knjige na predlog investitorja oz. lastnika objekta, zgrajenega brez predpisanega dovoljenja, lahko pa tudi na predlog organa urbanistične inšpekcije. Predlogu za izbris zaznambe pa mora biti priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje oz. pravnomočna odločba o dovolitvi priglašenih del iz 62. čl. ZUN. V primeru, da je objekt odstranjen in je vzpostavljeno prejšnje stanje, mora biti predlogu za izbris zaznambe priloženo potrdilo urbanističnega inšpektorja, da je nedovoljeni poseg odstranjen in je vzpostavljeno prejšnje stanje. Odložitev prisilne izvršbe (odstranitve objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja ) sedaj ni več vezana na petnajstmesečni rok (ki je že potekel), temveč le na sprejem prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora. S tem se omogoči nadaljevanje legalizacije tistih nedovoljenih posegov v prostor, ki jih prostorski izvedbeni akti dopuščajo. Črnograditeljem so torej določeni novi roki za vložitev zahtev za lokacijsko in gradbeno dovoljenje, odložitev prisilne izvršbe pa je mogoča vse do izdaje uporabnega dovoljenja. VENČESLAV SMODIŠ LAHOS že od 17.490 DEM l 1 w 4 L* J ■ SYSTEM % * vas 11 pri Ljutomeru I ‘ 280, 84 347 N EXIA že od 16.990 DEM LANOS: nemška tehnologija, angleški interier, italijanski design NUBIRA že od 24.990 DEM |ECE||C|fA Alf pl |A| Ob nakupu TIČA ali NEXIE vam podarijo ban za gorivi v vrednosti UtvtllMllri HIVulvHI 30.000,00 tolarjev, kovinsko barvo po izbiri ler brezplačen prevoz. TICO že od 10.990 DEM Obenem vam pa FOTO STUDIO TIVADAR podari fotoaparat in brezplačno razvijanje slik s potovanja z novim DAEWOO-jem. 24 televizijski spored od 19. do 25. septembra____________vestnik, 18. september W »e PETEK 19. SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 11.35 Včeraj, danes, jutri 11.40 Videoring 12.10 Tri krone, pon. švedske nad. 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev tv-igrice 13.35 Videostrani 13.45 Omizje, ponovitev 15.15 Koncert študentov kompozicije akademije za glasbo v Ljubljani 15.35 Gore in ljudje, ponovitev 16.25 Tv-prodaja 16.55 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Pavarotti - posnetek koncerta 21.55 Skrivnostni izvir Mekonga, francoska dokumentarna oddaja 22.50 Včeraj, danes, jutri 22.55 Odmevi, vreme 23.30 Šport 23.40 Murphy Brown, ameriška nanizanka 0.05 Bela svetloba, ameriški film 1.35 Resnična resničnost, ponovitev 2.05 Videoring 2.35 Videostrani TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronews 10.10 Tedenski izbor 12.10 Zgodbe iz školjke 12.40 Tedenski izbor 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.30 Športni film 17.45 Snežna reka: Saga o Mcgregorjevih 18.35 Kraljičin nos 19.00 Znanje je ključ 19.30 Paciific drive 20.00 Očetnjava, ameriški film 21.50 10000 obratov 22.40 Slovenski jazzJz kluba gajo 23.40 Jadranje: Match Race, posnetek iz Kopra POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Umori s trikom - 13.00 POP-kviz -13.30 Taksi - 14.00 Nikita - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Zaliv ljubezni - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby -18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Smrtonosni mikrobi - 21.00 Milenium - 22.00 Ladja smrti, kanadski film - 23.30 Seks s... - 0.00 Play-boy - 0.30 Tabu št. 15, erotični film - 2.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Mednarodni otroški festival - 10.40 Simpsonovi - 11.00 Poljdnoznan-stvena serija - 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivda - 13.15 Santa Barbara - 14.00 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Skrita kamera -14.40 Za otroke - 15.45 Svet divjine, serija - 16.40 Mladostniške izpovedi - 17.10 Alpe-Donava-Jadran - 17.40 Poročila -17.50 Zvezdne steze - 18.35 Kolo sreče -19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Dnevnik - 20.15 Razponi, dokumentarna oddaja - 20.50 Po naši lepi -22.20 Opazovanja - 22.40 Potovanja: Južna Afrika - 23.30 Resnični Divji zahod - 0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.50 Koledar - 14.00 Seinfeld - 14.25 Sneguljčica, film za otroke - 15.50 Hišice v cvetju - 16.35 Dvorec Hohenstein - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Hugo -18.30 Dokumentarna serija - 19.00 Žu-panijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.20 Madson - 21.15 Popolna tujca -21.45 Hrabrost in pravda, ameriški film -23.20 Detektivi - 23.50 Prišli so iz telesa, ameriški film TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller -9.35 Ponovitve - 11.10 Dallas - 12.00 Zvon - 12.05 Plesi v petdesetih letih -13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Za otroke - 16.00 Heidi in Erni -16.30 Vesoljske igre - 17.00 Tv-doktor -17.10 Deklamacija - 17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Dallas - 20.50 MC - 20.55 Nemogoče? - 21.50 Ekskluzivno - 22.15 Stopnja groze, ameriški film (čb) - 0.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.00 Show program - 16.00 Orson in Oli-via - 16.25 Vreme - 16.30 Pratika - 16.35 Kje, kaj? - 17.05 Šport, vmes tenis - 17.50 Nepričakovano potovanje - 18.35 Strasti, italijanska nanizanka - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Bauhaus, dokumentarni film -20.45 Klicna št. 107 - 20.50 Klip mix -21.05 Šport, vmes tenis - 22.00 Aktualno -22.25 Dnevnik - 22.40 Šport, tenis TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.05 Srednja šola v Kaliforniji - 9.25 Dr. Quinn - Zdravnica iz strasti - 10.10 Obalna straža - 11.00 Formula 1, trening - 12.00 A-tim - 12.45 Šport: Formula 1 - 14.25 Naš glasni dom -14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti -15.40 A-tim - 16.25 Obalna straža - 17.15 Zahodni Centralni park - 18.05 Šport -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport -20.15 Roka, ki ziblje zibko, srhljivka - 22.00 Odpihnjen - 0.00 Obračun v L. A., akcijski film - 1.35 Umor prve stopnje TV AVSTRIJA 2 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.15 Naš svet - 22.10 Poročila -22.35 Moderni časi - 23.05 Novo iz kabareta - 23.40 Nitebox: Hell Bento - 0.35 Film-box - 0.40 Kultbox - 1.25 Nitebox Flow 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Novo ... - 10.15 Borza - 1 0.45 Deželni magazin - 11.30 Na Saškem - 12.00 Z mano ne! - 12.45 Park treh dežel - 13.15 Oznaka D - 14.00 Absolutno v živo! - 14.45 Stara pločevina - mlada ljubezen, film - 15.00 Šport pod drobnogledom - 15.30 Star in bolan - očem neviden, dokumentarni film - 16.20 Narejeno v Švici -16.30 Arhitektura - 17.15 Halo, kako smo? - 17.30 Obiski - 18.15 Potovanja k umetnosti: Sardinija - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Mesto - dežela - Avstrija - 21.00 Rdeče srce Avstralije - 21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila - 22.35 Skoraj tako kot v resničnem življenju, humoreska - 23.15 Soočenje z New Yorkom, film -1.15 Deset pred deseto - 1.40 Čas za kulturo - 2.15 Pogledi s strani - 2.25 Jazzbaltica 1997: Toots Thielemans SOBOTA 20. SEPTEMBER TV SLOVENIJA! 7.30 Vremenska panorama 7.50 Včeraj, danes, jutri 7.55 Otroški program 9.20 17. srečanje tamburaških skupin 9.55 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, ponovitev 14.05 Strela z jasnega 14.55 Free Willy I, ameriški film 16.50 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.30 Prodaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.10 Resje! 21.40 Cik-cak 22.15 Poročila 22.25 Šport 22.40 Letališka steza 1, ringi. nadaljevanka 23.35 Videostrani TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 11.45 Tedenski izbor 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.15 Športni film 17.55 Rokometni turnir 19.30 Pacific Drive 19.55 Včeraj, danes, jutri 20.00 Pobeg, ameriški film 22.00 National geographic, am. dok. serija 22.50 Zlata šestdeseta slovenske popevke 23.50 V vrtincu 0.20 Sobotna noč 2.20 Jadranje: Match Race, posnetek iz Kopra POP TV 8.00 Zverinice - 8.30 Reboot - 9.00 Mož pajek - 9.30 Peter Pan - 10.00 Morska deklica - 10.30 Power Rangers - 11.00 Proti vetru - 12.00 Obraz tedna - 1 2.30 Beli očnjak - 13.00 Formula 1, trening -14.00 Beverly Hills - 15.00 Melrose Plače -16.00 Highlander - 17.00 Robocop -17.45 Herkul - 18.30 Xena - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Pred zoro, ameriški film - 21.45 Odpadnik - 22.30 Jakobova lestev groze, ameriški film - 0.30 Playboy special - 1.30 24 ur TV HRVAŠKA! 9.35 Poročila - 9.40 Majhen veliki svet -10.05 V drugi družini - 10.30 Zmajeva jama - 11.00 Glasbena duša Hrvatov - 11.45 Risanka - 12.00 Dnevnik - 12.25 Skrita kamera - 1 2.50 In to naj bi bilo življenje -13.40 Izzivalci, kanadski film - 15.20 To je Amerika - 15.50 Po neskončnosti sveta -16.20 Živa resnica - 16.50 Poročila -16.55 Turbo Limach Show - 18.15 Masada - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dečki, ameriški film - 22.20 Opazovanja - 22.40 Svet zabave - 23.10 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 12.00 Koledar - 12.10 Obalna straža -15.10 Acapulco z dušo in telesom - 17.00 Glasbena oddaja - 17.30 Madson - 18.20 Divje nebo, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Biti ali ne biti, ameriki film - 22.00 Hišice v cvetju - 22.45 Hrvaška kulturna dediščina -23.15 Vidikon TV MADŽARSKA! 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Ponovitve - 12.20 Avtomagazin -12.45 Dnevnik - 12.55 Formula 1, trening -14.10 Sladko brezdelje - 15.20 Kako sem postal generalni, francoski film - 16.55 Evropski magazin - 17.25 Za boljši jezik -17.35 Deklamacija - 17.40 Panorama -18.20 Darila novega sveta - 19.05 Loto-show - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Top-show - 21.00 MC - 21.10 Bonbonček, filmska komedija - 22.45 Ljubim te, italijansko-francoski film TV MADŽARSKA 2 nalništvo - 9.30 Narodnostne oddaje -12.00 Zvon - 12.05 Istvan Lami, portret -12.40 Gusarski otok, avstralski film - 14.20 Hiša ob jezeru - 15.10 Odprti studio -15.30 Omama hitrosti - 16.00 Šport, tenis -16.55 Vreme - 17.00 Šport, košarka -19.30 Familija, 306. del - 20.05 Vesti iz EU - 20.10 Šport, vmes nogomet - 21.10 Tu-randot, opera, posnetek iz San Francisca TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.00 Formula 1, trening - 11.00 Disneyev festival - 11.55 Har-ry in Hendersonovi - 12.15 Življenje in jaz -12.40 Formula 1, kvalifikacije - 14.25 Kirk -14.50 Zabava peterice - 15.40 Beverly Hills, 90210 - 16.25 Melrose Plače - 17.10 Urgenca - 18.00 Šport - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Mestni pogovor -21.50 Zadnja kombinacija, srhljivka - 23.20 Lov na človeka, akcijski film - 0.40 Point Blank, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.30 Ena, dve, tri, filmska komedija - 11.10 Deček na delfinu, pustolovski film - 13.00 Poročila - 13.10 Čudi me, da sem tako vesel, film - 15.00 Modro morje in ti, filmska komedija - 16.30 Alpe-Dona-va-Jadran - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Skedenj muzikantov - 22.00 Poročila - 22.10 Idealni soprog, gledališka komedija - 23.40 Poročila - 23.50 Izgubljena ljubezen, šesti del filma - 1.20 Pogledi s strani -1.25 Moderni časi 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pisma iz Velike Britanije, osmi del - 7.30 Francija: Bretanja,,osmi del - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slovenski magazin - 10.15 Šiling - 10.45 Mesto - dežela - Avstrija -11.30 Pred tridesetimi leti - 12.15 V živo iz klavnice - 13.15 Vrtiljak šlagerjev - 14.00 Novo - 14.30 Stranske poti v srednji Aziji, prvi del - 15.15 Televizija za ženske - 15.40 Kino nasvet - 15.50 Pustolovščine kapitana Eddieja, film - 17.35 Nasveti in tendence -18.00 Veselje na vseh valovih - 18.30 Tujina - 19.00 Danes - 19.20 Na čem sedi dvajseto stoletje? - 20.00 Poročila - 20.15 Vrhunski psi - 21.40 Obrat, balet - 22.30 Mednarodne nagrade za umetniške videospote - 23.05 Bulevar Bio - 0.05 Pogledi s strani - 0.30 Projekt X, drugi del - 1.00 Aktualni športni studio - 2.20 Videonoč NEDELJA 21. SEPTEMBER | TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.15 Včeraj, danes, jutri 8.20 Ozare, ponovitev 8.25 Otroški program 9.55 Odranci: Nedeljska maša, prenos 11.05 Divja Avstralija, avstralska serija 11.30 Pomagajmo si 12.30 Na vrtu 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 15.05 Moji junaki kavboji, ameriški film 16.50 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Ptujski festival 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Moški ženske 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.10 Poročila 22.25 Neuravnovešena ženska, am. film TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 10.25 Tedenski izbor 13.35 Coppelia 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.15 Športni film 17.55 Ljubljana: Finale rokometnega turnirja 19.30 Pacific Drive, 51. del avst. nad. 19.55 Včeraj, danes, jutri 20.00 Sedem smrtnih grehov, avst. nad. 20.55 Slovenski magazin 21.25 Prelomni, trenutki zgodovine, ameriška dokumentarna serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Jadranje: Match Race 22.55 Mendelssohn strings, 2. oddaja 23.40 Tok noč tok, ponovitev 0.40 Slovenski magazin POP TV 7.30 Kje je Wally - 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Zvezdne steze -9.00 Kasper in prijatelji - 9.30 Peter Pan -10.00 Mladi superman - 10.30 Povver Ra-gers - 11.00 Brez zavor z Jonasom -12.00 Argument - 12.30 Samski stan -13.00 Formula 1 za VN Avstrije, prenos -16.00 Otroški zdravnik - 17.00 Uspešna firma, ameriški film - 19.00 Športni krog -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Be-verly Hills - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Športna scena - 23.15 Argument - 23.45 Formula 1, ponovitev dirke - 1.45 24 ur ' TV HRVAŠKA 1 8.40 Poročila - 8.45 Sezamova ulica-9.45 Otroški festival - 10.45 Risanka -11.10 Moč narave - 12.00 Dnevnik -12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorna oddaja-13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box - 14.50 Med nami: Vpliv starih staršev na vzgojo otrok - 15.25 Oprah Show - 16.10 Pot za Avonle - 17.20 Po- 19.30 Dnevnik - 20.15 Na zdravje! -20.45 Noro življenje po Evropi, ameriški film - 22.25 Opazovanja - 22.45 Guru Busters, dokumentarni film - 23.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.50 Koledar - 10.00 Krivica, serija -12.20 Dosjeji X - 13.05 Polnočna premiera - 17.15 Glasbeni večer - 18.05 National Geographic, serija - 19.00 Popaj -19.30 Dnevnik - 20.15 Trijumf, dokumen-I tarna serija - 22.35 Zakonski pristan - 23.05Bela golobica, španski film TV MADŽARSKA 1 6.45 Za kmetovalce - 7.15 Otroški program - 8.30 Tv-magister - 10.00 Julija in nedeljska kuhinja - 10.30 Poje Herr Oliver - 11.00 Bogoslužje - 1 2.1 5 Minute za srečo - 12.40 Kratki film - 12.55 Stara Evropa - 13.30 Naša vera - 13.55 Formula 1, prenos - 16.05 Disneyjevi filmi -17.05 Odločate vi! - 18.10 Halo, Madžarska! - 19.00 Teden in Dnevnik -19.35 Dan madžarske drame, Aron Tamasi: Sveti Jeronim, ljudska igra - 22.45 Odnosi, nanizanka - 23.30 Tonik, 25 minut za osvežitev TV MADŽARSKA 2 8.20 Nepričakovano potovanje - 9.10 Družina Onedin - 11.05 Šport, košarka, tenis -13.05 Angleško podeželje, nanizanka -13.30 Vesoljske igre - 14.00 Potepanje po deželi domači - 14.30 Pannonhalma -15.00 Revija »primašev« - 15.30 Horizont - 16.00 Šport, tenis - 1 7.05 Baywatch -17.50 Vreme - 17.55 Klip mix - 18.05 Klub ’97 - 18.30 Anno ... - 19.00 Show 21 - 19.25 Naša umetnost - 20.10 Norec, francoski film (čb) - 22.00 Šport, vmes maraton - 23.00 Pogovori ob koncu tisočletja TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.05 Formula 1, ogrevanje - 13.30 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Avstrije - 17.05 Nesmisel brez premora - 17.30 Gospod Bean -18.00 Srček - 18.30 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Otto, filmska komedija -21.50 Kolumbo - 23.05 Izgubljeni raj, film - 1.05 Lov na človeka, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.10 Irska - dežela svetih -10.00 Teden kulture - 10.30 Katoliška maša - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje -15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Pesem donskih Kozakov, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Mia, ljubezen mojega življenja, zadnji del filma -22.00 K stvari - 23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično - 0.45 Teden kulture -1.15 Halo Avstrija, halo Dunaj - 1.40 Pogledi s strani - 1.50 Dobar dan, Hrvati -2.20 Dober dan, Koroška 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Branje frankfurtske.poezije - 8.10 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Da Capo - 10.00 Lepa mli-narka, koncert - 11.05 Čudi me, da sem tako vesel, film - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Ženske pod zvezdami - 14.30 Revija na stopnicah - 15.15 Swing ekstra, koncert - 15.45 Vožnje skozi Švico, peti del - 16.00 Hiteč -16.30 Blues iz Kaisermuhlena, prvi del -17.15 Živalski portret - 17.30 Televizijski nasveti hišnega zdravnika - 18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor v živo - 20.00 Poročila - 20.15 Mi Nemci, deveti del - 21.00 Zakladi sveta -dediščina človeštva - 21.50 Ak dve, dokumentarni film - 22.05 Prestopnik in tovariši - 22.55 Komisar - 23.50 Obračun v L. A., kriminalka PONEDELJEK 22. SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 9.05 Včeraj, danes, jutri 9.10 Videoring 9.40 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.40 Tedenski izbor 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 Tv-prodaja 16.55 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Škarje 17.25 Pouka je konec, nizozemska nad. 17.40 Mejniki, nemška dokumentarna srija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Lingo 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Mednarodna obzorja 21.00 Homo Turisticus, oddaja o turizmu 21.20 Osmi dan 21.55 Včeraj, danes, jutri 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.40 Hudsonova ulica 23.05 Barva večera, ameriški film 0.35 Osmi dan, ponovitev 1.05 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 11.50 Na potep po spominu, oddaje iz arhiva otroškega in mladinskega programa 12.55 Tedenski izbor 18.05 Lovejoy, angleška nanizanka 19.30 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.00 Banan ni, angleška nadaljevanka 20.50 Včeraj, danes, jutri 20.55 Kri na snegu, vojna v Rusiji 21.45 22.45 0.15 Pomp Brane Rončel izza odra Recept za zdravo življenje, ponovi- tev POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Otroški zdravnik - 13.00 POP-k® - 13.30 Športni krog - 13.45 športna scena - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Umor, P napisala - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur-20.00 Pred sodnikom, ameriški film ' 22.00 Detektivka Lea Sommer - 23.00 F/ - umori s trikom - 0.00 Teksaški možP* ve - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 M 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 1°-° Poročila - 10.05 Park 01 - 1°-35®'£ novi - 11.00 Carstvo divjine - 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivda - 13.15 Santa Bar^ - 14.00 Risanka - 14.10 Poročila- 1^', Skrita kamera - 14.40 Otroški prog®" 15.45 Dokumentarni film - l®-40^ stniške izpovedi - 17.10 Dokumentarna daja- 17.40 Poročila - 17.50 straža - 18.35 Kolo sreče - 19-30 - 20.15 Nasilje nad ženskami, doku na serija -21.05 Hrvati v Vojvodini - 2 ■ Opazovanja - 22.20 Filmska nocj bertom Duvallom: Lov za D. B. Coop 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 Divji 14.40 Koledar - 14.50 Resnic^ zahod - 15.40 Mestece Peyton -Martin Chuzzlevvit, nadaljevanka' Acapulco z dušo in telesom - 1'• ,j00 - 18.30 Besede, besede - ik, Zupanijska panorama - 19-39? hi!®0" 20.10 Kviz - 20.25 Prijatelji-20-»^li zemska arhitektura - 21.25 zločinu - 22.20 Čudežni otroci, ou tarnifilm - 23.10 Pesmi, ki se ne P" TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina ., 9-35 Šport - 11.00 Disne^ 12.00 Zvon - 12.05 Igra lOOte*0° ganski orkester - 13.00 Dne« Narodnostne oddaje - 14.50 program - 15.20 Za otroke -m Erni - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Pomagač - 17.15^^1 gazini in dnevniki - 18.00 izdatkov - 18.05 Deklamacija',^’ otroke - 18.30 MC - 18.40 NCjO.®0 potovanje - 19.30 Dnevnik, sP^rget ' Med petimi očmi, dr. R^-ž^ 20.50 Plesno tekmovanje Saj* _ 73-2 Zmagoslavje ljubezni, Dnevnik i Hi I5.I i«.: 16.< H.( 18.3 18.4 '9.3 10,0 11.0 ■0 ■3t TO ■1f i? te 'te TV MADŽARSKA? ^pr^ 14.00 Skupščinski dnevnik' -Turist'^ zasedanja parlamenta - 4' i8-^2 magazin - 17.35 Serijski f""1' ževala.c me - 18.30 Znanstveni P°'o SredC 19.00 Šport, rokomet -vropski kulturni magazin - 2 Lo /iktual1'.. 1O7-21.3OTelesreča-22-0« in^ 22.25 Dnevnik - 22-40 S rujemo, dokumentarni film TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9'°tea ' Kaliforniji - 9.30 Obalna stra Skrivnost Sahare, prvi del Puspalica ’j5 ma - 11.50 Konfeti -robnimi močmi - 12.40 S _ 14-5 , Tom in Jerry - 13.20 R'sa_ j 5.4° teir Ouinn - Zdravnica iz st^^ZahteLia' 16.25 Obalnastraža - 1.72otam^niO' tratni park - 18.05 Glej, 18.30 Grozno prijazna dru rolina v velemestu - neP°r0 tejivk8 20.15 Tri postelje za e^/ojč^ -21.5OTV-Mub-22-o5^-1-2° - 23.35 Vohljač, kriminal £ ilm , MI te te h te v & iN V' te Blank, kriminalka TV AVSTRIJA ? 9.00 Poročila - 9-°o 30 B°te -mska komedija - te'45 Vr^^-^Jir 11.15 Konflikti Poročila - porote zdr■50 *45 Aa'sk' detektiv, ameriška zanka puhnimo Tišini Mauric avs,ra'ska nadaljevanka Opus Brah6* Davida 0'straha Opus1807 v'0'ins^ koncert ~ 1 1-00 Umor, je na- «2 ; ." P/X - umori s trikom - 13.00 ^Strai'3'30 Glavni kuhar - 14.00 Wena^' 1500 Beli očnjak - 15.30 L®PopP!Sa'a ~ 16-30 Santa Barbara -®stra»Vlz ■ 18-°° cosby -1830 ^24^ na ko'esih - 19.20 Vreme -' 20.00 Izginula v noči, ame- ^0hra ' de' ~ 21 -45 Sedma nebesa -^0^rdna’ 23 00 F/X - umori s | 'uu Teksaški mož postave - 1.00 I^SKAl - 8 00 Dobro jutro _ -j 0 00 Vi,5 Radio Njanja - 10.35 Sim-■I'io 00 Garstvo divjine - 12.00 / 84 no 0 krivda - 13.15 Santa Bar-r »rt Pisanka - 14.10 Poročila -■ A5'’a kamera - 14.40 Otroški pro-ilftlarin K°n Tiki, dokumentarni film - k izpovedi - 17.10 Pazi, P 18.35 k Qr°čiia - 1 7.50 Obalna t5 Preteki ° sr®oe ~ 19-30 Dnevnik knt - 22 v sedanjosti - 2O.5O Tv-rarnifilm.n opazovanja - 22.55 Do-i111 - 1 3r n °0 Ladja - svetilnik, ame-’ p°ročila >^^»42 te^riitt 15.45 Duka Begovič, v^apul “ 16:30 Martin Chuzzlevvit -M". 1 8.3q n duao 'n telesom - 17.55 k'8ka D, °kurnentarna serija - 19.00 K°Xviz .aa°rama - 19.30 Dnevnik -li To belo °° bolnišnica upanja-v Larvah: Beg, ameriški film ^tve^9.05 Družina Faller -fk 0 2vOn 'H .10 Magnum, kriminalka k' 13,on J 2-°5 Lepa Galathea, spe-Mk M 5ofVn'k - 14-00 Gimnazija %;? otroka zobraževalni program -Satenu ii, ? 16-00 Heidi in Erni - - Vrezni, nanizanka - 17.00 X,"1'dneJ-,.TiP. h°P. kviz - 17.45 iloDm2OZa J?1 ~ 16-00 Katoliška kro-Stesnje ,oke ~ 16.40 Nepričako- isninek- '3° Dnevnik, šport -S^rsLm'nanizanka - 20.50 Zgo- 'mu ~ 22-25 Devet r te-L °'S0Dnp'fl.ri1 ~ 23.55 100-letnica ^>KA2 parlamenta - 16.30 ^Ik, ni časi ■ । ~ 17-00 Mojstrovine -S ' 18 ^Sen-17-30 Derrick, ' 19 O9'ed domov - 19.15 Wed'n-.?n Naše oko|ie - 1930 »V Tagazin 00 Gostovi, svetonogo-4% 'Vscn/' 21OO Kriminalistični 22.25 n Se a'i nič, kviz - 22.00 V dnevnik - 22.40 Simfonič- l[l V', 1 ? G Pustolovskega filma -k bn40 Sn-5 Deklica s čarobnimi !A? Pisarn, Cl ' 12 55 Tom in Jer-^'r^^^stit , J4'50 Dr. Ouinn -Wa'l7JS^OA-tim - 16.25 i.kdo tV zahodni Central Park ?}edru^razbija-l8.3OGroz-^^sii^i^ ~ 16-00 Varuška - '50 W Riamen ljubezni, ,'Av a ~ 1.1 n K?v ^nos'1, akcijski film 'W$Tbi > adi T°m Edison, film filma M'a'ijubezen mojega Mslad^ lepi Poročila- i " 1? - 13-°° p°- 1 Sr'45 V Uzina - 13.55 Gorski K?.oo0^^ J V l93nOiliVAvJ»hle,Ok VSak dan " 5 Oniver,kL' 2902 p°9'edi s 1«« taža - 22.30 Čas v sliki - 22.30 Ogled -23.00 Oddaja o kulturi - 0.55 Mednarodne nagrade za umetniške videospote - zmagovalci 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne,televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Hobiteka - 10.1 5 Raziskovalni magazin - 10.45 Slike iz Avstrije - 11.30 Evropski magazin - 11.55 K stvari - 13.10 Pogled v deželo - 13.40 Podobe Avstrije - 14.00 Zvočna Avstrija -15.00 Samo enkrat biti ljubi Bog, film -16.25 Železniška romantika - 16.45 Azimuti - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Užitek na dober nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Mož od včeraj, film - 21.35 Kegljanje po naročilu -21.50 Samo gledal sem, kratki film - 22.00 Poročila - 22.25 Enajsti festival male umetnosti - 23.10 Upanje in bolečina, film -1.05 Apropos film SREDA k 24. SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.55 Včeraj, danes, jutri 9.00 Videoring 9.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.25 Tv-prodaja 16.55 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.30 Prodaja 18.40 Kolo sreče 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Poslednja odločitev, nemška drama 21.15 Parlamentarna križpotja 21.55 Včeraj, danes, jutri 22.00 Odmevi, vreme 22.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Roots of Heaven, ameriški film 1.15 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.40 Euronews 10.40 Tedenski izbor 17.35 EPP 17.40 Hogdnova druščina 18.05 Filmski triki 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 19.55 Včeraj, danes, jutri 20.00 Šport 22.25 Včeraj, danes, jutri 22.30 Orchestra di Padova e Del Vento 23.00 Nemški komorni orkester iz Frankfurta POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Umor, je napisala - 12.00 F/X - umori s trikom - 13.00 POP-kviz - 13.30 Obraz tedna - 14.00 Sedma nebesa - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Umor, je napisala - 16.30 Santa Barbara -17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Tequila Sunrise, ameriški film - 22.00 Pri nas'doma - 22.30 Taksi - 23.00 F/X - umori s trikom - 0.00 Teksaški mož postave - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Ko odrastem - 10.35 Simpsonovi - 11.00 Carstvo divjine - 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivda - 13.15 Santa Barbara - 14.05 Poročila - 14.10 Skrita kamera - 14.35 Otroški program - 15.40 Poljudnoznanstveni film - 16.35 Serijski film za otroke - 17.05 Lepa naša - 17.35 Poročila - 17.45 Obalna straža - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub -21.00 Dokumentarni film - 22.00 Opazovanja - 22.30 Upravnica, nadaljevanka -23.25 Druga stran medalije, grški film -1.00 Poročila TVHRVASKA2 12.35 Koledar - 12.45 Črno belo v barvah -15.45 Bolnišnica upanja - 16.30 Martin Chuzzlevvit - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Hugo - 18.30 Dokumentarna serija - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Dangerfield -21.20 Beli šejk, italijanski film - 23.10 Koraki, glasbena oddaja - 0.00 Čuvaji časa TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller -9.35 Ženska, ki je ljubila, ameriški film -11.15 Malo flirta, nanizanka - 12.00 Zvon -12.05 Narodna glasba - 13.00 Dnevnik -14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Izobraževalni program - 15.20 Za otroke -16.00 Heidi in Emi - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Nujna pomoč - 17.10 Iščemo pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni magazini in dnevniki - 18.00 Sveti Adalbert - 18.25 Za otroke - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik - 20.00 Hiša Szorad, nanizanka - 21.50 Kako okusni so belci, koprodukcijski film - 23.30 Andreja Szenes in njeni gostje - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.25 Andreja Szenes in njeni gostje -15.10 Zamejski Madžari - 15.40 Galilei, tv-igra - 17.50 Klicna št. 107- 18.00 Družina Onedin - 18.30 Večna zveza, reportaža iz Švice - 19.00 Nogomet, Kispest Honved -Ferencvaros - 20.55 Napisne table - 21.20 Klip mix - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.40 Šport, TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.05 Alf - 9.25 Srednja šola v Kaliforniji - 9.50 Obalna straža - 10.40 Kolumbo - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 12.55 Tom in Jerry - 13.20 Risanke -14.50 Dr. Ouinn - Ždravnica iz strasti -15.40 A-tim - 16.25 Obalna straža - 17.15 Zahodni Central Park - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 V mreži prekletstva, srhljivka - 21.45 Nogomet - 22.45 Kraj zločina - 23.55 Morilec in komisar, kriminalka - 1.15 Šport TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Ribička z Bodenskega jezera, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Lljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 1.8.45 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Speči tiger, romanca - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Poročila - 22.30 Žarišče -23.20 Apropos film - 23.50 To so fantje, film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Veselje do potovanja - 10.15 Užitek na dober nemški način -10.45 Slike iz Nemčije - 11.30 Sosedje -12.00 Zvezdna ura filozofije - 13.00 Dnevnik - 13.15 Z mano ne! - 13.55 Zdravstveni nasvet - 14.00 Hit parada - 14.45 Plesna hiša - 15.35 PUR - 16.00 Toliko dni pa človek spet nima - 16.30 Atlantis, zadnji del - 17.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 17.15 Avti in mobili - 17.45 Vinska jesen v Spodnji Avstriji - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Gospod Panda, film - 21.05 Mreža narave - 22.00 Poročila - 22.25 Enajsti festival male umetnosti - 23.10 Dva mrtva v oddajniku, film -0.40 Deset pred deseto ČETRTEK 25. SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 9.35 Včeraj, danes, jutri 9.40 Videoring 10.10 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Videostrani 14.50 Novice iz sveta razvedrila 15.20 Poslednja odločitev, ponovitev 16.25 TV-prodaja 16.55 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.35 Kolo sreče 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 EPP 21.25 Frasier, ameriška nanizanka 21.55 Včeraj, danes, jutri 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.40 Odstiranja: Starost 1.00 Videoring 1.30 Videostrani TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronews 10.55 Tedenski izbor 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.30 Športni film 17.40 Tri krone, švedska nadaljevanka 18.30 Očividec, ang. dokumentarna serija 19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific Drive, 54. del avstralske nadaljevanke 19.55 Včeraj, danes, jutri 20.00 Dance With a Stranger, angleški film 21.35 EPP 21.40 Gibljive slike 22.10 Modri zmaj, kitajski film 0.25 Gibljive slike, ponovitev POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Umor, je napisala - 12.00 F/X - umori s trikom - 13.00 POP-kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Dangerfield - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Umor, je napisala - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brfez zavor z Jonasom -21.00 Nikita - 22.00 Prijatelji - 22.30 Taksi - 23.00 F/X - umori s trikom - 0.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Risana serija - 10.35 Simpsonovi - 11.00 Carstvo divjine -11.25 Izobraževalna oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivda - 13.15 Santa Barbara - 14.00 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Skrita kamera - 14.40 Otroški program -15.45 Dokumentarni film - 16.40 Otroška serija - 17.10 Ta leta ... - 17.40 Poročila -17.50 Obalna straža - 18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Izobraževalna oddaja - 20.45 Kulturna pokrajina - 21.45 Reševalna 91 1 - 22.45 Opazovanja -23.10 Seinfeld - 23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev - 23.50 Barve nasilja, ameriški film - 1.50 Poročila 13.30 Koledar - 13.40 Najlepši šport za moške, ameriški film - 1&.35 Potovanja: Mehika - 16.30 Martin Chuzzlevvit - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Hugo - 18.30 Dokumentarna serija - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X - - 21.30 Francoska revolucija 2, francoski film TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller -9.35 Ponovitve - 11.05 Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon - 12.05 Vedno zelene melodije - 13.00 Dnevnik - 14.00 Gimnazija strtih src - 14.50 Izobraževalni program - 15.20 Za otroke - 16.00 Heidi in Erni - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Tv-doktor - 17.10 Begavčki - 17.15 Kviz -17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Dialog med Vatikanom in Svetovno zvezo luteranov - 18.20 Za otroke - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 272. del nadaljevanke - 20.35 Ponovno Friderikus - 22.40 Dnevnik vaškega župnika, francoski film (čb) - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.55 Zeleni planet - 16.15 Zmagovalci in poraženci - 17.00 Čakajoč na vlado -17.30 Nepričakovano potovanje - 18.20 Vreme - 18.30 Top 40 - 19.00 Fotografski magazin - 19.15 Za otroke - 19.25 Naše okolje - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Ot-tilia, filmski portret - 20.50 Mojstrovine -21.00 Pari in zakonci na umetninah -21.20 Klip mix - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.40 Budimpeštanski glasbeni tedni, koncert TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.15 Srednja šola v Kaliforniji - 9.40 Obalna straža - 10.25 Skrivnost Sahare, tretji del pustolovskega filma - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 12.55 Tom in Jerry - 13.20 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 A tim -16.25 Obalna straža - 17.15 Zahodni Centralni Park - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Up in slava - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X - 21.50 Vesolje RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kino-ventilator -11.1 5 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila-12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo’ vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 0'6.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -, 14.00 Za zdravje-15.30 Dogodki in od- 2063 - 23.20 Oueimada, pustolovski film -1.25 Šport TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Strup v živalskem vrtu - 10.25 Bogati in lepi - 11.05 Salve smeha - 11.20 Dežela danes - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Ljudska hit parada - 21.05 Vera -22.00 Poročila - 22.35 Šiling - 23.05 Nočna straža - 0.05 Napihnjenci, drugi del - 1.00 Kraljica slonov, zadnji del 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Avti in mobili - 10.15 Vinska jesen v Spodnji Avstriji - 10.45 Slike iz Švice - 11.30 Orientacija - 12.00 Pogo-vorv NDR - 14.00 Muuuh...! - 14.45 Politični televizijski magazini - 16.15 Pri televiziji za kulisami - 16.30 Kazahstan - 1.7.15 Novo... - 17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Ko maske padejo, film - 21.50 Linija je linija... -22.00 Poročila - 22.25 Enajsti festival male umetnosti - 23.40 Kako imate najraje? - 0.20 Deset pred deseto - 0.50 Čas za kulturo - 1.25 Pogledi s strani mevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 2J . 10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv-12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti-19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročija -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. »Satira vestnik, 18. september 199? v Jej, ha con »iktajo avtocesto od L>Ua*ibo»a do Sfendave, so p»ed Ln- \ t bin go* pMšft, ha MbeJ naplaviti študijo, hahši ipfo de avtocesta mejfa na \ ' odou v ton tali d*gave be ^Uihe. Tlefa p«av(, ha je tou ge pa edna ta, \ hah potegnete čas ga gačetek g*adnje gateu, ha pejneg nega pa ji tudi nede tah Itiho. T>« pa gnjes ali viit*o odpsejti odseh avtoceste jUja vas-^ansho. Thui de se po njen pefo san p*edsednih Me g o»tvo»itve ge pantfth p»e*ejge na senje cefjsho, šfe*o de se g&j v ton časi hončavaCo. ^Befa si je pa ohoft poftpegfivosti pa sh*omnosti v našon h*aji b*undo tou pognano nouto: ^e bela ge č»ta namafana, po cesti je nap*avfena, do št*a^( bejfi na cestaj vsi ge sho»o namafani. ©gnahe so malati gačnofe, ge *ano spomladi so napnofi, še v feti je pa* črt na»ijsani pa dosta ge gbrtjsani. ^daj črta ga črtoj se moda nap*ej, I na h*pe na cestaj ji tildi tabej, af jarka na fujhnjaj pa ne d»gi. p*ejh Ciijhnje se pošhaft. So ge odgovorni činiteSji gfove svoje čedne jhup sp»avi&, ha gnansveno h stva*i bi stoupiDi, hah Ciijhnje bi jajhafc Kujski val zbuja vašo radovednost Če še ne poznate zgodbe o najpomembnejših možeh ameriške vojske, ji prisluhnite na naših valovih. Da ne bi izdajali skrivnosti Pentagona, je večina podatkov namerno napačnih, pa vendar dovolj natančnih, da boste razumeli, kako pomembni so nekateri ljudje. V glavnem štabu ameriške vojske dela 300 ljudi. Celoten štab je razdeljen na pet ločenih zgradb, ki so oddaljene po več sto kilometrov. Vsaka od teh zgradb ima pet izhodov. Skozi vsak izhod sme hoditi največ dvanajst ljudi. Nikoli ne smeta skozi isti izhod dva hkrati. To pomeni, da na delo in z dela ne hodijo skupaj, ne hodijo skupaj na kavo in se ne družijo niti v zasebnem življenju. V nobenem primeru se ne smeta znajti dva od teh pomembnežev v istem vozilu, kaj šele, da bi šli skupaj na sindikalni izlet. Kujski val Ne zastavljajte naročnine! prepoznava Prleki, stisnjeni med gričke Slovenskih goric in reko Muro, vsako leto podarimo Sloveniji novo pošiljko pameti. Devetdeset mladih lju- di, ki že obvladajo vso modrost tega sveta, prinaša v naš svet novo energijo. To so maturantje ljutomerske gimnazije. Ti mladi ljudje so prleška prihodnost, so zaloga prihodnjega znanja in razvoja naše zaostale pokrajine. Oni naj bi rešili vse naše težave, zablode, neuspehe in popravili vse neumnosti, ki smo jih zagrešili doslej. Kujski val obžaluje Da niso ravno takšni, kot od njih pričakujemo, izdaja izbira-ma-turantskega izleta. Od vseh zanimivih krajev in lepot na tem planetu sta brihtnim, gimnazijskim prleškim glavam ostali na izbiro le še Grčija in Španija. Ta planet torej za njih ne premore druge možnosti, čeprav ne poznajo niti sose dnjih vasi, povrhu pastarsita i le stežka plačajo. Predtl0?nhe?ii6 neracije maturantov so pac v Španijo ali Grčijo, zakaj bi ta neracija zdaj mislila s svojo g in šla kam drugam. Pa kaj sitni, oni so vseeno na daljevanje oni so zdaj lastniki m sti, prvih ljubezni, o zdaj, na jesen leta naša pomlad. Kujski val zgodilo se je Nekaj po P°ln0ČiPta tek, 29. 3V9U®t®nLl podel prleške pnhodn^g spremili na let. Odšli so trije no c letniki ljutomerske 9^ zije.Šlisozenirnle^ lahkomiselno iz m J lekije. L če bi padajo kar tak?„n prleški padlo? Za maj ah0(na narod bi bila to e izguba. Na sreč® končalo čisto vsakdani nil le eden od avtobuso ■ Kujski val rekla^ Slovenske toplice 9®®%^ hodnjim maturantom .jtlOdoV izletniški paket. Stano hišicah za dve osebi s hrane, neomejeno ko^n ^. kondomov in zdravil. ojeDi tintrideset tisoč tola^va|@sio|ne avt lilt ima tro, % 250 Največkrat slavne osebnosti nočejo prav mnogo povedati o svojem zasebnem življenju, prav za take informacije pa bi nešteto ljudi odštelo pol svojega bogastva, še posebeno, če je govor o njihovem idolu. Po pravici povedano, se sama za kaj takega nikoli nisem prav posebno zanimala. Je pa že res, da se pogosto nehote zazrem v kakega človeka in se sprašujem o njegovem mestu pod soncem. V bistvu zame tak človek v sebi skriva še več zanimivega kot neki filmski igralec, izrazito se seveda ne trudim izvedeti o njem vseh mogočih stvari, saj bi to pomenilo, da bi tudi jaz.morala odšteti pol bogatstva, če bi zares hotela priti do bistva. In niti pomisliti si ne upam, kako hitro bi tedaj porabila vse svoje bogastvo (ki bi morda zadostovalo za nekajletno naročnino Vestnika). Ampak nekateri so me prosili, naj vendarle tvegam nekaj Vestnikov (češ da tako ali tako svoje članke preberem že doma, v horoskopu pa mi nikoli ne piše nič dobrega) in izvem vsaj nekaj o tisti novi postavni filmski zvezdi, ki čedalje bolj osvaja srca gledalcev pred televizijskimi sprejemniki. »Prav,« sem rekla, »toda samo, če mi boste naročnino plačali vi!« Z velikim trudom mi je vendarle uspelo posneti nekaj tonov na magnetofonski trak, slišalo pa se je približno takole: »Mojega očeta je našel neki učitelj na skednju. Zavzel se je zanj in ga izučil igralskega poklica. In nato sem se v sončni Kaliforniji rodila še jaz. Že s sedmimi meseci sem smela potovati z očetom na Japonsko. Kmalu zatem sem prvič nastopila, ker je oče zbolel, jaz pa sem mu bila podobna kot jajce jajcu. Kakšno tremo sem imela! Nenehno sem se spotikala ob kot pasje tace debele kable za kamero in luči. V enem filmu sem se morala boriti s pravim volkom. No, saj ni bil čisto pravi volk, ampak kot volkovi dresirani ovčarji so tudi videti precej nevarni. Štirikrat večji je bil! Pognala sva se drug proti drugemu - vendar je bil res lepo vzgojen in si v resnici nisva storila nič hudega. A leta tako hitro tečejo! Moj gospodar tudi ni več med najmlajšimi. Pa še lep trebušček je dobil. Nič čudnega, ko pa tako rad dobro je. In kadarkoli me povabijo kam v restavracijo, izrabi priložnost in se mi pridruži! Sedaj pa imam malo časa, da si bom odpočila, saj bom kmalu stara petdeset pasjih let.« Seveda sem bila ponosna, da sem lahko posredovala tako globoke novice, toda kljub vemu imam občutek, da zanje ne bom dobila obljubljenega. Menda sploh nisem zbrala informacij o pravi »zvezdi«, pa še ta me je pretentala - saj pes vendar ne zna govoriti človeškega jezika! Do konca me je izučilo. Nikoli več ne bom zastavljala bogastva zaradi takšnih bedarij. Čeprav gre včasih za polno predsodkov, si je o nekom vseeno bolje ustvariti svoje,mišljenje (na podlagi lastne glave) kot podleči veliki stereotipnosti in nepremišljeno zapravljati denar - ali pa naročnino Vestnika! NI-GRA DRUŽINA KMETIC ' BJO MOJ BIZNIS; NAMESTO LEJKOGA um DE OD CMS PIAVO MLEJKO. TOGA NIM® W0RI NE6A. TU« M PA i NEMAS SMISLA ZA BlZ- 7 ^NIS PA CRKNI! !l A? r'MN! Poslala' V MLEKO SMO NAŠLI MAJU JE SANI- NEDOVOLJENA BARVILA. TARNA INŠPE- U4T0 SO VAS KAZENSKO KCUA. PROBLEMI NA VIDIKU. lOVAMLI. midva sva , X GoSftoDA JbLICAJA/ Riše in '^DA B) L1 GRUN VDARO V HAVO BARVO PA HENFJ, KA MO ZDAJ (jASIK 2ACO dS < NELOULF PRDET/ OD VAJI LAREL o®( sodsid Mco KA iod v Čuza BOUKŠI. KA 100 STARI MOJ, NA 1EVA eOČUTA SOLI OTOK ZA OSLARD? SOLI OTOK VUPAN. Samo ni eden izmed vestnežev, ki bi takoj poiskali bližnjico do doma. Rad zavije s prijatelji v slaščičarno in odpadli trening zataji. Doslej je komaj zaslutil, da mu nekdo krade mamico, se pravi, že na morju se mu je nekako posvetilo. Kmalu zatem je nastalo zatišje in mamica je ostala vsa zanj. V tem upanju je živel vse do tiste septembrske nedelje, ko jih je Boris odpeljal na Pohorje. Tam je moral kositi s tisto domišljavo osmošolko Alenko v Poštarskem domu. Že doma gaje mama opomnila, kako se mora vesti in predvsem ne preveč klepetati za mizo. Po kosilu sta se z Alenko, dolgo in tanko kot fižolovka, odpravila na potep. No, tam v gozdu ni bila več vsevedna, celo njega je vprašala po tem in onem. Šole, te običajne teme, se nista dotaknila, ker bi ga bila zopet v vsem prekašala. Pozna jesen se je sprevrnila v mrzle in puste dni, da človeka mrazi po duši in telesu. In zato si išče družbo ali vsaj nekoga, s komer se lahko pomeni več kot samo z znancem ob bežnem srečanju. Boris je povabil Andrejo tisto megleno soboto k sebi domov. Alenka se je že v petek odpeljala k babicam. Toliko je odrasla, da si je želela neodvisno od kogarkoli potovati z avtobusom, se tam srečevati z novimi obrazi in se seznanjati z življenjem. Očetova družba, ki jo je omejevala na ozki obroč vsakdanjih dogodkov, ji že zdavnaj ni zadoščala več. Andreja svojega prihoda ni odložila na večer, kot sta najprej oba predvidevala. Prikazala se je že kmalu po drugi uri in presenetila Borisa, ki se je pravkar ukvarjal še z brisanjem kopalnice. »Dober dan,« je pozdravila smeje in ga takoj pohvalila, »tu res ne pogrešate gospodinje, ko je gospodar tako delaven. Vse je pološčeno, da še ogledala ne potrebujete.« »No, nikar me preveč ne hvali. To je tudi Alenkino delo,« seje v zadregi izmotaval in odlagal predpasnik. Ženska se ni vedla togo in zadržano, saj ni bila prvič v gosteh pri Borisu. Res, da skupne noči pred seboj doslej še nista poznala, kot jo je načrtoval Boris za nocoj. Spontano je sedla in se že ponudila: »Lahko ti priskočim in kaj postorim, če je sploh še kaj ostalo.« »Ne, nič! Ti si danes moja gostja. Do gostov pa moramo biti obzirni in jih ne utrujati, najmanj še fizično, razen ljubezni, to pa mora biti samo v užitek,« se ji je prilizoval in jo začel objemati. Prosim te, potrpi, saj sem komaj vstopila« gaje skušala pregovoriti. »Saj nisem tako neučakan. To je samo pozdrav,« seje plehko izgovaijal in se umaknil. »Nama skuham kavo?« je zastavila vprašanje. »Pozneje. Za začetek bi raje požirek krepkega. Zaslužila sva ga, jaz s čiščenjem, ti s hojo,« jo je zavrnil in postregel s konjakom in z vodo. »Samo požirek, da nazdraviva,« gaje opozorila, ko je sledila z očmi pijači, kije polnila široko dno kristalnemu kozarcu in se lesketala v odtenku cvetličnega medu. »Nazdraviva čemu?« gaje izzvala in se zazrla v njegove mirne oči. »Najinemu srečanju na morju, saj te je prineslo motje, kajne,« jo je živahno preblisnil, »in upam, da te ne bo odneslo.« »Gotovo ga tako zelo ne ljubim,« mu je zagotovila, še sama dvignila kozarec; rahlo sta trčila, da je steklo komaj zaznavno zacingljalo. »Andreja, izrabljam to priložnost, ki sem jo hotel preložiti na konec, izrabljam jo, da te prosim, če bi se hotela s Samom preseliti v najin dom,« je povedal zbrano, neprekinjeno in zroč ji naravnost v oči. Njene zenice se niso premaknile niti trepalnice trenile. Na obraz se ji ni preselilo nobeno posebno veselje, tudi presenečenje ne. Sprejela je vest, kot bi bila sama po sebi umevna in tako začrtana že nekje v njeni usodi. Tudi njene ustnice se niso razširile v nasmeh. »Hvala, veliko mi zaupaš in skušala bom biti takšna gospodinja in ženska, da nam ne bo žal.« »In če ne bi ostala samo pri gospodinji in ženski, temveč pri zakonski ženi?« je povzel takoj za njo. »Ne bom se sprenevedala, tudi skozi moje možgane so se sprehajale že te misli. Po lepi stari navadi ti nisem mogla vzeti moških pravic in dolžnosti snubljenja,« mu je priznala in besede šegavo obarvala. »Tako je, draga moja! Je že narava tako ustvarila, da samci snubijo. Nič ne pomaga. V sodobnem času in svetu je to povsem izostalo, a vsega, kar je staro, še ne kaže čisto zavreči,« ji je pritrdil in pristno priznal. »Če sva že pri tej temi, jo skušajva odviti do konca. Oba sva odrasla in se približno zavedava, da nalagava veliko odgovornost drug drugemu.« »Več nas je, laže jo bomo nosili,« je skušal njeno neizgovorjeno misel speljati na optimistično stran. »Že, veš, meni ti problemi niso tuji. V moje delo posegajo zelo živo in skoraj vsak dan. Otroka, tvoj in moj, sta v dobi odraščanja, otroka nista več, tudi odrasla še ne. Težko bosta dojela, da jima nočemo nič slabega, prej 6 j dobro. Iskrena bom, Alenka bo vse še pretolkla sta se skozi najtežji čas, s našla opravičila zate in olajšanja za ■ v hišo.« Prepri^5« to »Zelo resno si mi to povedala. da si ti nekaj od tega zares tako. Menim Pa ’ a s te ettK bolj nagnjena in črnogleda, ker,S‘5 zasleP^Tt mi. Gotovo sem tudi jaz razglablja ■ Alen^aIuO va biti, a tako brezupno tudi ni- tj bo s ,^0 olajšanje in zgubila težo gospo i $^1P ležna,« jo je bodril in njegov glaS J P .J« prepričljivo. "PsiHii5^ z^-in, Dan zanju se ni sklenil samo s P' ajyiile' z nod devanjem. V telesni ljubezni so se’ jn je Z w vse glodajoče misli. Ko je ugasni fdic T,|nil6 je Andrej, priznala, d. » že« d«^,. f ustavljal. Ure, ki sta jih prežive poCitek želje in telo in duh sta zahteval pN pot V avtu, ki je v zgoščenemd J je izoblikoval samo še povzeteK to'' .ijO1 gaje Boris: v, ra reše »Andreja, ti, ki si izveden a opraViva zapletov, predlagaj, ali je bolje, 0 jn se otrokom ali sedemo za skupn ps razlag hkrati?« . ,pVala M0,10^' Molčala je. Naloga je ^£p«V duha, ki bi ustrezno in hitro r ^st0 jn k ris je bil trenutno osredotočen pre® j. pje lo je, da potrpežljivo čaka. Po' (na de J’ že prevozila glavni most m je ‘ bloku, je modro predlagala. ti ie 3d fL »Ne, urejala bova vsak zas nejši trenutek in ta se ne p nOst, P »7 družinah. Govoriti je treba 3 « «9, P17*' da ne dopušča posebnih od dogOvo ^„1 »Odmikov ne. Ker sva se n^ ne b® pa gotovo. In moja Alenka dabic' poznam jo. Kdove, ali m ze P 18. september 1997 st e-le e-(O ili a-a, o-iO 1, Odstavitev kakovosti Nissana Takšni smo po 300.000 kilometrih motorna vozila JUGO 45, letnik 1990, registriran do julija 1998, prodam. Tel.: 57 464. ml5074 GOLF, letnik 1 977, .cena 1.000 DEM, lahko po delih, prodam. Jože Tibola, Budinci 51. m 15090 ZASTAVO 128, letnik 1984, ugodno prodam. Tel.: 40 163. m 15092 UPRAVA: M. Sobota Stanata Romana 17 9000 M. Sobota « 099/32-230, fax: 099/32-170 ' Avtohiši Rajbar v Murski Soboti bodo med 24. septembrom in 1. °wom pripravili predstavitveno akcijo s sloganom: »Takšni smo po '"»Ženih 300.000 kilometrih! Še vedno lepi, dobri in vredni zaupanja!« . Antili so namreč, da imajo kar nekaj avtomobilov s prevoženimi tristo * "sto tisoč kilometri z vsemi servisi, opravljenimi v pooblaščenem lsn> ne »da bi kdo videl motor od znotraj«. sojj?3231’ z®hjo avtomobile, ki soza-Pir°dab pred petimi leti, ko u S pr°dajo teh avtomobi-Poboti- Nekateri •oženil, -1 lmai° namreč pre-kjJ "ze 300.000 in 400.000 ’iliaVtnr0V' O*3 tem b°do razsta-irnanrP Nissan Sunny, ki 450.000 kilome-Wz Večj'h Popravil in Nis-iiO.DOo ?r°’ ima prevoženih °metrov' OmenJena lilij, 'a bodo pred avtomobil-tedstav0|nOttl v Murski Soboti V«' n tako je Boris prekinil V«A"d^a pa, ki je ni težila obzirnost ^evala: Ose^’ Je hotela prodreti do jedra, zato PteLre?.'aga'- Ti si mene prosil, morda prez-Ures*-!vseb zaPletov. Vseeno ti pravim, če ? odrPr'ti’.morava črtati vsa mnenja najinih Jen'h sorodnikov. Od nobenih ne nas Va ?mej'ti in dosledno vztrajati mora-X - V Zun ^as štirih, ki se nas vsi načrti dotikajo, je z odločnim glasom pove-jV^fanjg reja; Samo obvarovati sem te hotel \ a Premij01’- ^"jti tudi s tem lahko računava. Ali iV ^olaiv7 stanovanje?« je vprašal z blagim v Vsebino Pravkar izrečenih besed. Ain Vsa ld’m’ da je Samo že doma in gotovo V'bi ti0’« a., । ostala čez noč? Saj si mu gotovo kaj u’t?°Č?! *, s* načrtoval samo ti. Samo še iVVšna n°®eval. Smešno, da mu tako malo ^O^! P*”?JC Priznala. viloZe zuna; ■lcern te v pon.deljek,« jo je odslovil, bost 'n -ie v avto prodiral mrzel zrak. To je če preživela vsak/ase, s svoji-Vh ■ »koh u!enka 3e Pred večerom vrne. pa 0”ieajnem času Andreja ni bila dose-V V ^enkovar Vre'a še*ja' da bi ji nakazal izid V's? spOroč f- dolgovezne besede je strnil in ji str-' da Alenka ni kazala posebnega tan^ se' Da Je za tem' besedami cela L^O^al. Tvj k'.50 d° pristanka pripeljale, bo n ■ tisti zaničljivi zamah z roko in s apr>volitev. »Naredi, kakor hočeš, če bo tebi prav, bo tudi meni.« Podjetje, kjer so bili vodilni pod nenehnim opazovanjem in udarom, saj se je plača zopet povzpela le v odstotkih, razmerje pa se ni spremenilo, ni dopuščalo, da bi se bohotili v njem še čisto zasebni problemi. Kaj so bile komu mar inženirjeve avanture in družinske skrbi. Tako je Boris tudi pozabljal na svoj privatni kotiček in se odzival direktorju, raznim šefom in se razdajal tem težavam. Ker je teden že odštel več kot polovico dni in si Boris in Andreja nista utegnila izmenjati novic, je Andrejo podžgala nestrpnost in je sama dvignila slušalko: »Dober dan, Boris! Kaj seje najina nit izgubila... Poslušaj, pogovarjala sem se... s Samom.« »In?« je nestrpno prekinil. »Nič posebnega. Kaže, da je ravnodušen do vsega.« »Tudi naša. Verjetno sta tako pričakovala.« »To mi daje malo več poguma.« »Rad slišim te besede, ker te spremljajo neki predsodki.« »Končati moram. Oglasi se! Na svidenje.« Onstran žice je zaškrtalo. Boris je strmel v aparat, kot bi se bila v njem ali z njim pravkar sklenila njegova usoda. Koliko polresnic sta si pravkar natresla? Niti njene niti njegove besede niso zvenele čisto in prepričljivo. Alenka seje zabubila v molk. Le tu in tam je uspelo očetu izvrtati iz nje kakšno drobno informacijo o učnem uspehu. Kot da je tudi šola postala zanjo malo pomembna, se je izražala omalovažujoče o njej in o vsem, tudi o učiteljih in sošolcih. Ves njen svet in vse besedišče se je omejilo na frazo »brez veze«, ki še slovenska ni bila. Nekoč, ko se je oče vrnil malo kasneje, a zadnje čase je prihajal točno domov, gaje očitno hotela zopet podžgati in mu je natresla: »Zopet so nas gnjavili z nekimi poklici in nas trapili z usmerjanjem. Naslednji teden si bomo hodili ogledovat MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV že od 32.990,00 SIT + PD Gostilna VEREŠ Franc Vereš, s. p. Sodišinci 26, 9251 Tišina pri mejnem prehodu Gederovci, tel.: (069) 46 430 19., 20. in 21. septembra VAS VABIMO NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO OBIŠČITE NAS. NEBO VAM ŽAL! DE FACTO - Zapiranje terjatev (možnost premostitvenega posojila) - Odkup terjatev in odkup čekov - Preverjanje plačilne sposobnosti podjetij - Posredovanje posojil pravnim osebam in s. p. ■ Posredovanje posojil posojilodajalcev - Posojila ob zastavi vrednostnih papirjev - Finančno svetovanje - Računovodstvo za d. a. o. in s. p. - Borzno posredovanje Partizanska c. 30, Maribor tel.: 062 224 375 062 224 377 faks: 062 224 508 1 min 1 56 sit NON - STOP GOTOVINSKI ODKUP VOZIL, plačilo takoj! Krediti do 5 let za kmete, upokojence, zaposlene pri s. p., d. o. o. Avto Rak, tel.: 062 779 581, od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. ml5126 MAZDO 323 F, letnik 1990, rdeče barve, prevoženih 113.000 km, z veliko dodatne opreme, prvi lastnik, lepo ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 57 192, po 19. uri. ml5130 NISSAN SANY 16 V, letnik 1991, ugodno prodam. Tel.: 21 040. m!5143 JUGO 55 Coral, letnik 1989, prevoženih 80.000 km, registriran do februarja 1998, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 22 8O5.ml5144 GOLF RABIT, letnik 1989/90, regi-stiran vse leto, s katalizatorjem, vreden ogleda, športnega videza, naprodaj. Tel.: 0609 640 596. ml5148 JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Tel.: 70 208, mobitel 041 671 057. ml5149 ŽIVAHNE zgoo H ZGODBE « 00.232.80907 s g 2 ,4 g I POGOVOR V DVOJE J 00,232.80904 delovne organizacije. Temu se reče informativni dan, če tega še ne veš.« »Vem, kako da ne. Tudi k nam pridejo fantje na ogled. In za kam si se odločila ti? Upam, da nimaš kaj novega in boš šla na ekonomsko,« je tipal v jezno mladinko, kot bi drezal v osje gnezdece. »To boš strmel! Nekaj čisto novega! Nikamor, se pravi, delat bom šla.« Ves stavek je bil intoniran na sarkazem. Kar žarela je in obraz je tako pod čemerno krinko bil izrazitejši, še bolj svež in lepši. Še edini drobni mozoljček na ljubki, okrogli bradici je izbočen škrlatno rdel. Oče je pogoltnil slino in se čudovito obvladal. Namesto zariplega obraza ali plosko prisoljene klofute ji je zbrano in na videz brezbrižno odgovoril: I »Kakor želiš. Prihodnost je tvoja.« Alenka je osupnila nad tem mirom. Z izbuljenimi očmi in našobljenimi ustnicami je merila vanj, obsedela kot pritrjena na klop. Še treniti ni utegnila. Boris je hladno zapustil kuhinjo in se napotil nekam navzdol. Prežala je na njegove korake, in ko je dognala, da je nekje v kleti, je razjarjena udarila s časnikom po mizi. Trma in bes sta rodila ščemeče solze, ki se zaradi stisnjenih vek in otrplosti vseh obraznih mišic še sprostile niso. Prsti so se ji krčevito oklepali svinčnika, ki je risal brezo; blične, čudne spake po časniku. Nato so se ustavili in z ostrimi vbodi pikali vanj. Nenadoma so se vrata odprla in oče je postavil prednjo košarico zdravih, rdečih jonatank. Njen pogled jih je preskočil, živčna roka pa je še vedno prebadala nič krivi papir. Ponujena košarica, postavljena tik pred njo, je za trenutek zaustavila ritem roke in spodbudni glas je izgladil tudi jezno čelo: »Glej, kako lepa jabolka. Dobro se držijo, kaj praviš? In zdrava so, ker jih nisva škropila.« »Vseeno jih ne maram. Jonatanke mi niso všeč. Kri-vopecelj je zame najboljše jabolko,« je povedala in še vedno gledala mimo njega. FORD ESCORT 1,6, 16 V, letnik 1993, 43.000 km, prodam. Tel.: 61 623. OPEL ASTRO, 1,4 i, YOUNG, letnik 1994, prvi lastnik, prodam. Tel.: 61 623. ml5160 R 4, GTLJ, letnik 1988, rjav, reg. do 16. 3. 1998, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 26 532. ml5161 YUGO 45, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. Cena 1800 DEM. Tel.. 83 249. ml5165 OSEBNI AVTO za od 3.000 do 3.500 DEM kupim. Tel.: 33 020, dopoldan, ali 22 785, popoldan, m 15206 FORD ESCORT, letnik 1978, lepo ohranjen, prodam za 100.000 SIT. Ivan Mutvar, Stara ul. 12, M. Sobota. m!5218 živali KRAVO, drugič brejo 9 mesecev, prodam. Te.: 47 222. ml5O78 TELICO, 9 mesecev brejo, A-kontro-la, in manjši električni drobilnik prodam. Tel.: 60 540. ml5091 PUJSKE prodam. Tišina 41, tel.: 46 374.ml5145 PUJSKE prodam. Gradišče 46, tel.: 46 220. m!5176 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Tel.: 48 323. ml5191 KRAVI S TELETOMA, kontrola A, plemenske merjasce, svinje breje in za pripust ter prašiče za nadaljnjo rejo prodam. Koroša, Veržej, Trg Slavka Ostrca 21, tel.: 87 100. ml5194 posesti DVOSOBNO STANOVANJE, 52 m2, prodam. Tel.: 27 233. Ogled od ponedeljka do četrtka popoldan. ml5O87 MANJŠE POSESTVO, ravninsko, sončna lega, 2,5 ha zemlje v enem kosu, hiša s centralno kurjavo, vodo, elektriko, 600 m iz vasi, prodam. Alojz Cestnik, Sedraž 30, Laško, ml 5093 AVTO ZASTAVA POLI, obnovljen, registriran, ugodno prodam. Cena »Zdi se mi, da je vmes, poišči, najbrž je kje na dnu,« jo je prijazno nagovarjal in pričakoval, da se bo otoplila in se vrnila k prejšnji temi. Upanja je bilo bolj malo. Dekličini živci so bili tudi že nagrizeni in uporno je reagirala na vsako malce kočljivo vprašanje. Tudi tokrat se je dlan naglo zadrla na dno košare, rdeči sadeži so se zakotalili po mizi, in ko je izbrskala sebi primernega, ga je obrisala z dlanmi in poželjivo zasadila vanje svoje čvrste zobe. Sprijaznil se je, da k osnovnemu problemu ne vodi ta dan več nobena pot. Lahko bi se bil sicer vrnil k njemu in sam ponudil možnost, vendar se je zavedal, da so tudi šele začetki zapletov, zato ne kaže kloniti in st podrejati raznim njenim izpadom. Ponoči, ko je v Alenkini sobi utihnil radio, je Borisa vseeno začelo razjedati. Nekje v notranjosti je pikalo in v sencih razbijalo. Je njegova odločitev le prava? Z Alenko sta skupaj previharila najtežja leta, prej ona v celoti naslonjena in odvisna od njega, zdaj pa že drug drugemu v oporo, sta se uspešno pretolkla. Vmesnih težav nista štela, bilo jih je dovolj, nekoliko več kot v običajnih intervalih življenjskih usod. Skoraj vsaka, še tako zapletena stvar se da razložiti na različne načine in tudi opravičiti. Tako si je. tudi Boris v lastno potešitev vesti poiskal opravičilo zase: Alenka bo prej ali slej zapustila dom, ustvarila si bo lastnega in on bo ostal sam v hiši. No, zamujeno ne bi bilo, če bi si takrat in šele takrat poiskal žensko. Vendar tudi primernih žensk ne sreča vsak, in na vsakem vogalu! Andreja je pravšnja zanj. Nekako znašja sta se'na istem tiru. In, tu gaje streslo, on je moški, zdrav, žilav, poln. Predolgo je brzdal svoje telo, tako da gaje skoraj zaneslo. Tista prekleta noč in žganje! Ugono bilo bi ga bilo lahko, da bi moral samo še nase pljuniti. Čeprav se mu nikdar več ni vrnilo to priskutno poželenje in ve, da zanj v njem nikdar več ne bo kotička, je sklenil, da se bo poročil. (nadaljevanje prihodnjič) 28 vestnik, 18. september 1997 SPIN nepremičnine p. e. Tišinska 19, Murska Sobota tel.: (069) 24 389, mobitel: 0609 618 704 POSREDUJEMO PRI NAJEMU, ODDAJI, PRODAJI IN NAKUPU VSEH VRST NEPREMIČNIN. NA VOLJO SO VAM KOMPLETNE STORITVE! Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9.00 dol6.00 IL Lm d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJ ETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA 195.000 SIT. MOST, G. Radgona, d. o. o., Trg svobode 11, tel.: 61 643. M15094 NJIVO, 1,33 ha, v k. o. Lemerje (pri Bodonskon) prodam. Možno tudi obročno odplačilo. Tel.: 26 751, zvečer. ml5108 ŠTUDENTKA 2. letnika Pedagoške fakultete v Mariboru išče sostanovalko v enosobno stanovanje. Tel.: 26 631, po 16. uri. ml5119 GARSONJERO dam v najem. Tel.: 48 788, zvečer. ml5158 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Ljutomeru, center (CATV, telefon, centralna), prodam. Tel.: 82 983. ml5163 HIŠO, medetažno, v Veržeju prodam. Tel.: 87 836, vsak dan po 15. uri. m 15174 DVOSOBNO opremljeno stanovanje v centru Lendave prodam. Tel.: 78 036. ml5190 PARCELO z gospodarskim poslopjem, 18 arov, prodam. Tel.: 24 733, po 19. uri. ml5198 PRODAM PARCELO v bližini Gornje Radgone, primerno za gradnjo stanovanjske hiše ali vikenda. Tel.: 62 62 139, popoldan, m 15203 VIKEND oziroma enodružinsko hišo na 18-arski parceli na Rožičkem Vrhu nad Kapelo, 7.km od Radencev, po dogovoru opremljeno, ugodno prodamo ali zamenjamo za trisobno stanovanje v Ljubljani. Tel.: 31 337. TROSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici v Murski Soboti, prodam. Tel.: 31 337. ml52O5 kmetijska mehanizacija PLUG, tribrazdni, 12-colni, visok, plug, dvobrazdni, 12-colni, visok, ličkalnik za koruzo, silažni kombajn, enoredni, krožne brane, 24 diskov, brane, klinaste, štiridelne, prodam. Satahovci 37, tel.: 27 451. ml5!88 KORUZNJAKE in otroške gugalnice Morala si ti umreti, da zaradi bolezni nehala si trpeti. Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. V SPOMIN 15. septembra je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga Terezija Perš iz Šulinec 62 Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov nate, na tvoje pridne roke in dobro srce. Nesrečni smo, da smo te izgubili, a presrečni, da smo te imeli. Še vedno ne moremo verjeti, zakaj smo te morali izgubiti, ko pa si si tako želela še živeti. Naš dom je pust in tih brez tebe, brez tvojega smehljaja in prijazne besede. Zelo te pogrešamo, s cvetjem in s plameni sveč ti vračamo tvojo ljubezen in dobroto. V naših srcih živiš in boš živela do konca naših dni. Za vse še enkrat - hvala ti! Hvala vsem, ki se je kakorkoli spominjate. Žalujoči vsi tvoji najdražji Draga stara mama, kam odšla si, se sprašujeva sedaj, pogrešava te tvoja vnuka Denis in K/audija V 88. letu je zatisnila svoje trudne oči draga mama, tašča in stara mama ZAHVALA Irena Skrilec roj. Gorčan iz Markišavec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali vence, cvetje in sveče ter prispevali za dobrodelne namene. Lepa hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za vso zdravniško pomoč. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 540 SAMARA od 11.290 DEM N IVA od 15.910 DEM KARAVAN od 12.330 DEM ODKUPUJEMO DELNICE PO NAJVISJIH (069) 33 013 prodam. Tel.: 76 041. ml5039 TRAKTOR STEYR 28 S PRIKLJUČKI, večji, in manjši voz z gumijastimi kolesi, dve kosilnici, manjšo in večjo, ter več sodov in kadi ugodno prodam. Tel.: 45 236. m 15077 PUHALNIK za seno ugodno prodam. Tel: 48 382. m 15084 MULČAR, 120 ccm, kladivar, malo rabljen, prodam. Tel.: 81 720. ml5088 LIČKALNIK KORUZE in transporter prodam. Tel.: 82 192. ml5106 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 3001, trosilnik umetnega gnojila, trda razsekana drva za centralno kurjavo prodam. Tel.: 22 387. ml5107 SILOKOMBANJ SK 80 SIP in sa-monakladalno prikolico znamke SIP, 20-kubično, prodam. Franc Pertoci, Mali Bakovci 102, tel.: 43 124. ml5110 MANJŠO RABLJENO STSKALNI-CO prodam za 20.000 SIT. Gregorčičeva 44, M. Sobota, ml5127 SILOKOMBANJ Kempersprinter (najnovejši) in kemper exakter prodam ali menjam za dvorednega in izkopalnik krompirja prodam. Tel.. 062 790 722. ml5128 ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO in kultivator, širine 1,5 m, globine 40 cm, prodam. Tel.: 66 588. ml5139 ZADNJI NAKLADALNIK ZA GNOJ tip Dubrava, HU - 4 HN, kupim. Tel.: 51 495. ml5140 POLJOSTROJ (»sečko« za koru-zinje) prodam. Vanča vas 52. ml5142 POZOR! KMETOVALCI, Odkupujemo razno kmetijsko mehanizacijo in jemljemo v komisijsko prodajo. Tel.: 0609 639 832. ml5147 TRAKTORJA IMT 533 in STEYR 15, prodam. Tel.: 46 514. ml5154 MULČER ZA KORUZINJE kupim. Tel.: 51 493.ml5157 PLUG, 12 čolni, IMT 756, visok, krožne brane, 20 diskov, predsetve-nik, širine 220 cm, Panonija, prodam. Predanovci 3 a, tel.: 45 449. m_15167 MLIN za siliranje koruze SIP, s ciklonom, prodam. Tel.: 89 065. ml5180 KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih in trgalnikih za koruzo. Valje dostavite. Stanko Prapotnik , Hum 32 p. Ormož, tel.: 062 701 593. ml5l8l SILAŽNI KOMBAJN SK 80, molzni stroj Vitrex, litoželezni kamin Franklin in vinski sod, 4001, hrastov, prodam. Tel.: 51 042, Moščanci 6. ml5192 LIČKALNIK ZA KORUZO prodam. Kolesarska 6, Tropovci. m!5197 PREDSETVENIK z dvojnimi ježi, primeren za manjši taktor, in 8-colne dvobrazdne pluge prodam. Tomšičeva 8, Rakičan. ml5207 TRAKTORSKO ENOOSNO PRIKOLICO kupim. Maučec, Bratonci 10, tel.: 42 096. LIČKALNIK ZA KORUZO prodam. Maučec, Bratonci 10, tel.: 42 096. ml5214 razno OTROŠKI KOMBINIRANI VOZIČEK, malo rabljen prodam. Tel.: 23 793. mtu STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, z vrtom, v Prežihovi ul. 1, M. Sobota, prodam. Tel.: 00385 40 315 592. ml4104 KORUZO Z NJIVE prodam. Tel.: 74 801, po 19. uri. ml5076 GROZDJE, jurko, okrog 300 kg, in šipon, laški rizling, okrog 2000 kg, prodam. Tel.: 65 329. ml5133 KROMPIR ZA OZIMNICO, zelo dober, prodamo. Balažič, Cankarjeva 1, Beltinci, telefon 41 672. m!2112 STARE RAZGLEDNICE, DOPISNICE in pisemske ovojnice, pisane ali odposlane do leta 1945, kupim. Tel.: 062 773 326, dopoldan, in 062 772 542, popoldan, m 15080 ZIBELKO, novo, belo, prodam za 11.000 tolarjev. Tel.: 23 034 mnb GROZDJE, belo, mešano in rdeče, klinton, prodam. Tel.: 0609 331 183. ml5083 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 30471-7, izdane pri HKS Panonka Murska Sobota na ime Jože Ficko, Rankovci 46, 9251 Tišina. ml5O85 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 6643-1, izdane pri HKS Panonka M. Sobota na ime Štefan Maučec, Gančani 135, Beltinci. ml5O86 BELO SORTNO VINO ugodno prodam. Tel.: 21 803. ml5089 Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika gimnazije v Ljutomeru za leto 1996/97, Simon Balažič, Drobtinci 21.ml5095 GROZDJE, šmarnico, na brajdah, jurko, ugodno prodam. Tel.: 54 060. ml5096 GROZDJE z brajd, šmarnica - jurko, prodam. Tel.: 26 085. ml5097 VINSKE SODE, 300- in 200-litrske, prodam. Tel.: 21 214, 041 630 042. ml5098 GROZDJE, šmarnico, klinton z brajd in sortna jabolka za ozimnico, po 40 SIT/kg, prodam. Alojz Cigan, Ribiška 8, Odranci, tel.: 70 173. ml5100 GROZDJE, jurko, okrog 300 kg, in šipon, laški rizling, okrog 2000 kg, prodam. Tel.: 65 329. ml5133 KROMPIR za ozimnico ugodno prodam. Lipovci 40, tel.: 41 310. ml5101 STREŠNO OPEKO ZAREZNIK, staro deset let, in suhe hrastove deske, od 3 do 8 cm, prodam. Tel.: 69 310. ml5102 ODKUPUJEMO HLODOVINO, bukev, bor in jelšo. Tel.: 063 754 343. ml5109 Preklicujem veljavnost spričevala o končanem 2. letniku, izdanem na SSTŠ - smer elek., na ime Gregor Purgaj, G. Radgona. ml5118 REZERVOAR ZA VODOVOD s črpalko ali črpalko ugodno prodam. Tel.: 27 5Ol.ml5123 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO Feroterm, 40000 kalorij, staro 8 let, prodam za 20.000 SIT. Zelko, Gornji Petrovci 7la, tel.: 56 251. ml5124 VEČJE KOLIČINE VINA in koruze prodam. Tel.: 78 182. ml5125 DVOPOSTELJO SOBO s posebnim vhodom v M. Soboti oddam dijakom ali vajencem. Tel.: 24 072. ml5129 PUŠKO v odličnem stanju, zaradi smrti lastnika, karabinko z daljnogledom, kal. 30-06, češko bokarico, ši-brenico, kal. 12, z menjalnimi cevmi 7.57R in puško Continental 12/12 prodam.. Lipič, M. Toplice, Cuber 33, tel.: 48 420. ml5132 BUKOVA DRVA prodam. Tel.: 40 013.ml5134 ODKUPUJEMO delnice Kerne Puconci in druge. Tel.: 041 678 102. ml5135 GROZDJE, šmarnico, v Vučji Gomili prodam. Tel.: 47 398. ml5137 TRGOVINA BEAR ŠTEFANA KOVAČA 28 M. SOBOTA, tel.: 28 290 DNO - ZELO UGODNO - ZELO TRGOVINA RUGELJ - BARBIE, ČERNELAVC1 tel.: 32 920 ml5103 GROZDJE, šmarnica in jurko, prodam, G. Petrovci 69. tel.: 56 113. ml5155 TRAJNO ŽARNO PEČ za centralno kurjavo, rabljeno, ugodno prodam. Gančani 72 a, tel.: 41 657. m!5162 GARAŽNA VRATA, NOVA, lesena, prodam za 25.000 SIT. Rakičan, Št. Kovača 29, tel.: 23 975. ml5166 GROZDJE z brajd, mešano, prodam. Tel.: 72 047. TELICO, brejo, prodam. Tel.: 72 047. NIZKOTLAČNO BALIRKO prodam. Tel.: 72 047. m!5170 KORUZO Z NJIVE, 80 arov, prodam. Kerec, Križevci v Prekmurju 174. ml5171 GROZDJE, šmarnico, večjo količino, prodam. Tel.: 47 132. ml5173 VINSKE SODE in kadi, 250 do 300 1, hrastove doge, suhe borove deske 3,5 cm, moško kolo in fotoaparat prodam. Tel.. 23 504. ml5177 KUHINJO POHIŠTVO (belo), jedilni kot, otroško sobo, okroglo mizo, 6 stolov, preproge, omarico za čevlje, lepo ohranjeno, zaradi selitve prodam. Tel.: 22 268. ml5178 BETONARNA PETELIN GOR. RADGONA tel.: 069/61755 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO - BETON Z PREVOZOM IN ČRPANJEM - BETONSKE IZDELKE ŠKARPNIKE, ROBNIKE, KANALETE, MULDE, VINOGRADNt IN OGRAJNE STEBRE, ZIDAKE, OGRAJNE LAMELE. KUH ZA ROZE, OGRAJNE ELEMENTE, VRTNE POTI, STUJALh SENČNIKE IN KOLESA. OB TAKOJŠNJEM PLAČILU NAP 1 00.000 SIT VAM PRIZNAMO B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 Računalniški 6.10, B2 d.o.o., Slovenska 42, tel/fax: (069) 37-160 BELO KAKOVOSTNO VINO, večje količine, ugodno prodam. Tel.: 062 758 420, kličite zvečer. ml5l84 HARMONIKO Melodijo, 120-basno, prodam. Tel.: 51 527, po 16. uri. m!5l95 VINO, mešano, 200 SIT za liter, skupaj z dvema 600-litrskima posodama iz nerjaveče pločevine ali brez njiju prodam. Tel.: 75 668. ml5196 PLINSKO PEČ, 1,5 m3, za žganje gline in'stroj za predelavo gline prodam. Tel.: 061 841 543. ml5199 KORUZO z njive prodam. Tel.: 40 023 ali Cankova 13. ml5204 DRVA, akacijeva, metrska, prodam. Dostava na dom. Tel.: 47 011. ml5208 VINO, laški rizling in šmarnico, prodam. Markišavci 30, Tel.: 31 474. MEŠANA DRVA prodam. Markišavci 30, tel.: 31 474. ml5209 KLETKE ZA KOKOŠI IN ZAJCE iz pocinkane žice ter plastične rešetke za svinjske bokse prodam. Maučec, Bratonci 10, tel.: 42 096. ml5210 5212 Dobrovo pri Novi Gorici M-065 45 323. mJ5082 POGORELČNIK, d. o. o., za trženje, išče več sodelavcev za pr dajo aktraktivnega izdelka v Pon1® Zaslužek dober. Tel.: 0602 53 od 7. do 8. in od 14. do20.ct‘' ml5105 DVOČLANSKA DRUŽINA v Soboti išče pošteno žensko za « sko čiščenje stanovanja za zelo d Plačilo. Tel.: 21 488, zvečer:^1 SKUPINA BISER išče šnjami. Tel.: 54 124 ali 56 m!5164 „ REDNO ZAPOSLITEV DOBI LE, ki jo veseli delo v hrano in stanovanje posl Tel.: 063 893 131. ml52OO storitve ■ otroške trenirke, bombažne, že od 1.300 SIT - otroški spodnji deli trenirk, že od 750 SIT -kavbojkeod 1.575 SIT - otroški poslikani puloverji že za 850 SIT - otroški copati od 1.200 SIT - Pampers pleničke, dv. p.., 2.990 SIT J delo PRODAJA OD VRAT DO VRAT! Lep zaslužek vam ponujamo pri prodaji naših izdelkov (detergenti, ženske nogavice, peči na petrolej...). Iščemo prodajalce na območju Pomurja in SV Slovenije. Oglasite se na naslov: MOST Gornja Radgona, d. o. o., Trg svobode 11, 9250 Gornja Radgona, ali po telefonu 61 643, med 7. in 13. uro. m 15094 ŠIVILJO za samostojno krojenje in šivanje zaposlim. Tel.: 46 076, po 19. uri. ml5079 DEKLE ali žensko srednjih let za pomoč v gospodinjstvu iščejo. Hrana in stanovanje v hiši. Plačilo po dogovoru. Družina Kristančič, Ceglo 18, ------------ • h . Po ugodnih cenah 'n plačilnih možnostih n, cijske in plastične mo vsa notranja shKOPi la, obnavljamo stare L sojamo gradbeni oder. * 201« delovnih ROLETE, aluminijas‘^ žaluzije, lamelne za* 1 komarnike, pla,ne^ servislf lujemo, montiram® Tel.: 21 656. m 2.000 DEM zaslužka 2^,52 dajo. 0609 630 141-starej^ POMAGAMO pri n^e nasveK' osebe ter dajemo str Tel. 22 386. ml5154 SUŠIMO KORUZO-tolarje za kg. Vrne Za u Odkupimo presežke; k S6rn količine pridem0 n . t0|arP ajjl golic kupujemo P° sj44Lrn ,, |azon,Cvenl4.teM J ANGLEŠČINO za sred^i. 4j ne šole inštruiram-zvečer, m 1515 9 [N ODKUPUJEMO DEp0V P^pO STICIJSKIH SK^ija Gorenja in druge DELAMO tranje, zunanje . tn 0609 610 377, P°2 ' NOVO! AGRIAMOTOR, Noršinska S^t iniž vuv v: AUKi/viviv i uk, rsorsinsKa z, « Vfsi"j -j, AMD Št. Kovač), na novo odprt servis za popravilo v otokuW'' ^.OO: drobnih kmetijskih mehanizacij: motornih žag. kosilnic. ] j pO d . Pridejo tudi na dom. Delovni čas od 7.30 do 12.00 m ure, v soboto od 7.30 do 12.00 ure. Tel.: 28 284. ntiziL- V SPOMIN Te dni minevajo tri leta, odkar nas je zaPuS' dragi mož in oče Franc Jonas iz Puževec ... ob Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se z lep0 njegovem grobu, mu prinašate cvetje in Prl Žalujoči: žena Angela in sin kobe KOMPLETNE POGREBNE S|O VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN rREZPLAČNl PREVOZI KRST vMjj BREZPLAČNI PREVOZ pO g PLAČILO TUDI NA V^ OBROKOV BREZ OBR . DAMIR BAN^ VEŠČ1CA 17, TEL. & FAX: 9000 MURSKA 18. september 1997 Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli; a zdaj te od nikoder ni. V SPOMIN Danes minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustil dragi V 80. letu nas je po daljši bolezni zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Antolin iz Vučje Gomile 135 Ludvik Bobič iz Križevec v Prekmurju ^Vala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom iz Vučje Gomile, sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. patru za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem Zdravilišča iz Moravskih Toplic ter pogrebništvu Banfi. Vsi njeni Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvojajtežna roka, ki skrbela je za nas. Ida Žekš roj. Jošar 1927-1997 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob izgubi drage žene, ljube mame in orne ter sestre v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali vence, cvetje, sveče ali denarni prispevek za humanitarne namene. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Štefan, hčerka Majda in sin Štefan z družinama ter drugo sorodstvo Dokler si bila z nami, smo ti pokazali, kaj nam pomeniš. Zato sedaj samo ti veš, da je za teboj ostala praznina in velika, velika bolečina. V SPOMIN 19 c ---------- . • septembra je minilo leto žalosti za našo ljubo ženo, mno mamo, taščo, staro mamo, prababico in sestro Gizelo Rac V SPOMIN 10. septembra sta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Ignac Zver iz Gomilice Skromno, tiho ste živeli, za nas ste delali in trpeli. V SPOMIN 22. septembra mineva trideset let od takrat, ko so nas zapustili naš dragi oče Avgust Smodiš iz Črenšovec iz Gornjih Slaveč *n kostno je ob tvojem grobu. Nate nas spominja | 80 lepih trenutkov, ki so nam jih podarili tvoje ljubeče B srce in pridne roke. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo. Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi! Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njihovem grobu, jim prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: sin in hčerke z družinami Vsi tvoji najdražji V SPOMIN / naši ljubi stari mami ob 1. obletnici smrti Gizeli Rac iz Gornjih Slaveč moren, n° dojeti, da ti usoda lahko vzame tisto, kar imaš ^seSDn^. najraje. Mhodub"01 JHjamo tvojega nasmejanega obraza ob našem ’ °žajoče roke in mehkega naročja, ki smo ga našli samo pri tebi. Presrečni smo, ker smo te imeli. Hvala za vso tvojo dobroto! vnuki: Klaudija, Tamara, Denis in David Dokler si bil med nami, smo ti pokazali, kaj nam pomeniš - zato sedaj samo ti veš, da si za seboj pustil praznino in veliko, veliko bolečino. °U1etust . ZAHVALA stl nas je zapustil za vedno naš dragi oče, tast, stari oče in brat , Geza Moreč ?0|eči jz iz Moravskih Toplic tr 'Se *slG'eno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v k enutkih priskočili na pomoč in nam stali ob hva]a d strani. kj d°hrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in V^rod j Z nam' ^hli bolečino, darovali cvetje, sveče . ne namene, nam pa pisno ali ustno izrazili 8o k gos sožalje. V°rriikorn °dOrna duhovnikoma za pogrebni obred, ' Pevsk'ma zboroma za odpete žalostinke, ^l^a Zahvalrogistom in godbi na pihala. Ukv p^a vsem 'ovskim in gasilskim prijateljem, Števi] Panonka in vsem, ki ste ga v tako velikem * p?sPremili na njegovi zadnji poti. a uj°ei vsi, ki smo ga imeli radi K° v ranem jutru ptički so zapeli, oznanili so lep jesenski dan, nihče še takrat slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, Zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. ajti - pogrešamo te! Tvoji vnuki Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je 65. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat Milan Stoti Od Svetega Jurija 2 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Ficku za ganljive besede. Hvala sodelavcem sina Stanka ter vsem neimenovanim. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Elza, sin Stanko z ženo Renato, hčerka Marija Z možem Ljubom, vnuki Damir, Denis, Sebastjan in Primož, brat Jože z družino iz Apač in drugo sorodstvo Vse do zadnjega si upal, se boril, da bolezen s trdno voljo boš ugnal, pa pošle so ti moči, tvoj pogled je ugasnil. ZAHVALA V 69. letu nas je po težki bolezni zapustil naš nenadomestljivi mož, oče, dedi in brat Janez Drvarič iz Prešernove ulice 58 v Murski Soboti Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo bratu Lojzetu za pomoč med njegovo boleznijo, sestri Ireni, posebno pa bratu Dežiju in njegovi soprogi za njuno prizadevanje in nesebično pomoč med boleznijo pa tudi ob pokojnikovem slovesu. Zahvaljujemo se vsem drugim sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo na domu ali v bolnici. Hvala vsem, ki ste nam izrazli pisno ali ustno sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče ali prispevali denar za dobrodelne namene. Prisrčna hvala obema govornikoma, pevcem in gospodu za odigrano tišino ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Bili so dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od volje do tvojega življenja. Umrlo je srce, ostala nam je bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA V 76. letu starosti je zahrbtna bolezen pretrgala nit življenja našemu dragemu očetu, staremu očetu in bratu Arpadu Severju iz Pečarovec 70 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali ter nam izrekali ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali vence, šopke, za gradnjo mrliške vežice in sveče, ki mu bodo še dolgo osvetljevale njegov grob. Hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za lepe besede slovesa ob odprtem grobu ter lovskim rogistom in lovskim kolegom. Iskrena hvala za zdravniško pomoč zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu, Zdravstvenemu osebju onkološkega oddelka v Ljubljani in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si sama delala, skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. Nič več tvojega smehljaja, nič več tvojih pridnih rok, ni več naše drage mame, stare mame, zlate naše omice. ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 83. letu za vedno zapustila naša draga mama, sestra, teta, tašča, babica in prababica Katica Horvat roj. Močnik iz Vegove 15 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za ustne in pisne izraze sožalja, darovalcem vencev, cvetja, sveč in za dobrodelne namene. Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti za večkratno zdravljenje, patronažni službi Zdravstvenega doma Murska Sobota in Domu starejših Rakičan. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, podjetju Komunala M. Sobota za vso pomoč in g. Marušiču za odigrano melodijo._ Z žalostjo v srcu TVOJI NAJDAŽJI 30 vestnik, 18. september 1997 GERLINCI - V Gerlincih pri vaško-gasilskem domu ni več težav, s parkirišči, saj so v obcestni jarek položili nekaj betonskih cevi in jih zasipali in tako razširili cestišče oziroma pridobili dva metr.a široko parkirišče. Dela so opravili prostovoljno. Nevihte so močno načele pre-nekatero asfaltirano vaško cesto, saj je voda zaradi konfiguracije terena izprala veliko gramoza. Zdaj se pripravljajo na izkop jarkov in popravilo cestišč. Očitno je, da bodo spet morali seči v svoj žep, saj občinski velemožje z letošnjim proračunom niso pre- dvideli niti tolarja za vaške ceste. S tem so pokazali, kakšen odnos imajo do svojih občanov in njihovih vsakodnevnih težav. (Drago SPODNJA ŠČAVNICA - V tem kraju so že davnega 1882. leta ustanovili podružnično šolo Osnovne šole Gornja Radgona. V prejšnjih dveh šolskih letih je bilo premalo otrok, da bi »odprli« prvi razred; v šolskem letu, ki se je pravkar začelo, pa je na splošno veselje mnogih spet dovolj otrok in oblikovali so prvi razred. Poleg tega imajo še četrti razred, preostali otroci (drugi in tretji razred ter učenci višje stqp-nje) pa obiskujejo matično šolo v Gornji Radgoni. Že zdaj pa je mogoče ugotoviti, da bo tudi v nekaj naslednjih letih dovolj otrok in tako k sreči le ne bodo zaprli vrat spodnješčavniške učilne. (F. KI.) BRATONCI - Turistično društvo Bratonci je organi- ziralo (ob sodelovanju kulturnega društva Lipa) pohod in kolesarjenje, ki se ju je udeležilo nekaj deset ljubiteljev rekreacije. Starta-li so v Bratoncih, pot pa nadaljevali skozi Dokležovje, Ižakov-ce, Melince, Beltince, Lipo, Gan- čane in Lipovce, od koder so prišli v beltinski park. Pot je bila menda dolga 25 kilometrov. Seveda so bili potrebni okrepčila -tako med potjo kakor na cilju. Prav gotovo pa je bilo tako tudi pred štartom. Na cilj so prišli živi in zdravi, vendar »zmatrani«, a le ne tako hudo, da ne bi mogli zapeti: Prav lušno je v beltinski fari (občini). (J. Ž.) GORNJA RADGONA PGD Gornja Radgona so predniki ustanovili 1882. leta. Sedanji gasilci pa so novi dom zgradili pred 15 leti, a ga je že nekoliko načel zob časa, kot pravimo. Potrebno obnovo, ki so jo pravkar sklenili, so v glavnem 30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM opravili gasilci sami, material pa so plačali z denarjem, ki ga je gasilsko društvo pridobilo z raznimi aktivnostmi. (F. KI.) IVANJSKI VRH - Prebivalci Ivanjskega Vrha, katerega manjši del spada v Občino Lenart, večji del pa v Občino Gornja Radgona, so dobili končno kilometer asfaltiranega cestišča. Tli pa seveda želja po nadaljnji modernizaciji. Tako naj bi čimprej asfaltirali vsaj še del cestišča, ki vodi mimo Negovskega jezera do ceste Negova-Spodnji Ivanjci. Gre za tako imenovano vajncarsko pot, obenem pa je to del ene od slovenskih vinskih cest. Uporabljali naj bi jo predvsem kolesarji, ki bi se vozili po cesti Negova-Iho^ Štajngrova-Sveti Trije Kraj Osek-lvanjski Vrh-NegovaV bo res tako, potem utegnejo živeti tudi vinotoči. (L. KrJ r-1 VELIKA POLANA-Jun ____ stično društvo iz Velike Po lane se je proslavilo z letos polanskimi dnevi, ki so traj deset dni. Društvo imastir cije: kulturno, plesno, teto sekcijo ljubiteljev pre dobrot. V okviru društva J še agencija, ki priprav J te. izlete. Člani te sekcije tud P jemajo obiskovalce, kisP ogledat rojstno hišo pisat « ka Kranjca in muzej napredni tiska. (J. Ž.) OGLEDALO SLOVENSKE : ■ ■v M0S 30 LET CEUSKISEJEMJ2.-21.9.1997 POMURSKA ZALOŽBA, d. d. vabi k sodelovanju mlajše sodelavce k rednemu ali pogodbenemu delu v uredništvu za: 1. uredniško delo, 2. tehnično urejanje in računalniško oblikovanje besedil ter oblikovanje knjižnih ovitkov. Ponudbe s predstavitvijo izobrazbe in izkušenj pošljite na uredništvo Pomurske založbe, Lendavska 1, Murska sobota. Dodatne informacije dobite v kadrovski službi. * Prodamo delno opremljen gostinski lokal v poslovnem centru Kocljevo naselje v Beltincih s površino 243 m2 (kava bar 75,27 m2, podstrešje 100 m2, terasa 67,90 m2), pri zbiranju ponudb je izhodiščna cena 17,208.000,00 SIT, v kar ni vključeno plačilo prometnega davka. * Prodamo vpeljano podjetje s trgovinsko-gostinsko dejavnostjo v Stanjevcih, ceno 60.000 DEM v tolarski vrednosti na dan plačila. Ponudbe zbiramo do 25. 9. 1997 in jih je potrebno poslati na naslov: FENIKS, d. o. o. Štefana Kovača 12 9000 Murska Sobota v zaprti kuverti z oznako »Zbiranje ponudb«. Objekta si je mogoče ogledati vsak delavnik med 8. in 14. uro po poprejšnji najavi po telefonu (069) 27 811 (g. Ščap, g. Žunič, ga. Lang) STEKLES SERVIS TER ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Stevo Kaljevič s.p. Obrtna ul., 9000 M. Sobota, tel/fax: 069/27-380 KAJ PONUJAMO? klasične zasteklitve na domu ali v delavnici, izdelava in montaža izolacijskega stekla, izdelava ogledal raznih oblik in velikosti, zasteklitev balkonov, izdelava in montaža vrat in vetrolovov, razna klujčavničarska dela, ZA VAS IZDELUJEMO izdelava in montaža okvirjev za steklo kopilit izdelava in montaža oken in okvirjev iz profilov ZP OBIŠČITE NAS vsak delavnik od 6.00 do 16.00 in ob sobotah od 7.00 do 13.00 V OBRTNI ULICI V MURSKI SOBOTI i= zavarovalnica triglavud. območna enota Murska Sobota Lendavska 5, tel.: 069/31-650------ v skladu z določni Območna enota Murska Sobota in načinu P°^a razpisuje naslednja delovna mesta 1. POSLOVNI TAJNIK Pogoj: Najmanj višja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. aiNIRALNI POKBOVinU KOVINOTEHNA 2. HIŠNIK |eta Pogoj: Najmanj srednja izobrazba m fA KOS, Polzela, telefon: 063 / 702 230 AVTOHIŠA, Murska Sobota, telefon: 069 / 32 209 MG, Muta, telefon: 0602 / 61 760' FABJAN, Branik, telefon: 065 / 57 012 RIŽEM, Domžale, telefon: 061 / 372 333 TRUNK, Ljubljana - Ježica, telefon: 061 / 168 38 99 ASM FERK, Maribor, telefon: 062 / 224 478 AVTO MOČNIK, Kranj - Britof, tel.: 064/242277 SALON NISSAN Lipnik, Velenje,tel.: 063/893549 NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062 / 778 507 LAVRENČIČ, Ajdovščina, telefon: 065 /641 144 AVTO KUK. Slovenske konjiče, tel.: 063/753 984 AVTO CEUE, Celje, telefon: 063 / 490 36 31 AVTOUSLUGA, Lj.-Škofljica, tel.: 061 / 667 846 Takoj, ko ga spoznate, veste, da je pravi. Ker je vedno na vaši strani. Ker vam njegovo udobno zavetje omogoča občutek svobode, varnosti in brezskrbnosti. Ker daje njegov dinamičen značaj ritem vašemu življenju. Ker... ker ima vse tisto, česar se ne da povedati... Ker je vaš. Za vse življenje. P Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: < NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije: AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061 / 159 73 31 KRULC, Moravče, telefon: 061/731 143 VIDRIH, Otočec-Novo mesto, telefon: 068 / 75 180 ZIERER, Sevnica, telefon: 0608 / 81 389 delovnih izkušenj. - n čas Delovno razmerje se sklepa za doloce 3 mesece, po preteku pa z možno s J o nitve delovnega razmerja za nedoloce Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na Zavarovalnica TRIGLAV, d. d., Območna enota Murska Sobota, Lendavska 5. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. V . . ..... .. . . . ..... _ „ . ... ............., .ali zakaj ostajajo Nissanovi kupci zvesfi Nissanu. ^tnik, 18. september 1997 Tl apovednik 31 kino Park Murska Sobota * Plačanec si lahko ogledate 20 septembra, v soboto, in v nedeljo, 21. sep- Wemh°b?' uri ter v Petek. 19. Wra, ob 20. uri. Sužnja Uubezni * ogledate v četrtek'18. sep- M V0^0. septembra, in v 2L septembra, ob 20. uri ter V«? „9,seplembra, °b 18. uri. bodo ob 18. • 'spektakel Izgubljeni svet, ob M komedijo Smešno. t®0"’!" Radgona silahkn° S,atiri^no komedijo Prijateljici "“Peta « 2°'septembra' invp°-jer( X2-septembra, ob 20. uri 21. septembra, ob 18. takei'R^Znan®tevnofantast'On' spek-Petek r 'n R°b'n bodo vrteHv on Plembra' ob 21 ■ uri’ v reta. septembra- ob 18. uri, v »POhedeh kSe,Ptembra' ob 20- uri in H 21. septembra, ob 18. ‘Wh *ki *'lm Odrešitev na sa-tek 3 ab s' lahko ogledate v pe- I»v3a?°'septembrA ob 20. uri >y poznate tisto o a \ Jugo na amer'sk^ so se menda tako da so jih Korejcik* mu servisiranju ^ ( bi si poplačal^ rke, so Korejci ročilifreze. Tako PfreZ livado ob spel plus bahrk^^ne^ podoba livade o njena. *“ Na lendavski tr9%^j interesno mocn %uban.'L. prijatelja Gez^ mal m Jože Pf ^0^ ž. I Zaradi nove z*^ si pote lendavs^gobijOv ko prizadeva, dorjc rajomzaciji 9 &rez pr sto lendavs e priG^ se murskih g°r hratno ^ti pa je ravno ob^alen ° prijatelja zarad b^ ne bi.razšla, s‘a itraM*r nevtralnega rjšK Požonec-Anju Hieh11 Kisilak-P0} ral Herman^® ahtevab e je na seji Ha^?^ ŽUpan|JHah samo^tori67 neha gledat' s djreja delovna mest j innajsepo^rA novanjih zaJetnika0 o9' slovnegTO gra^ pisov za d gja in rožena °^raZvoil °Lnie sredstva z aSfaI j00i. še Poa^nmskitaH^di^ cest proti tlj£ji z seJ° To muna^ ^ej®^ 9a'.Razpravo oP prelaga razp nu- ... gtiju- cuvana-^P^TO^r jih nibdoSo,3^ pod isto stren^p vanje raje P