Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUG 0 SLAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 90'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 26.A kos. V LJUBLJANI, dne 1. aprila 1937. Letnik VIII. VSEBINA: 191. Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1937/38. I. Piavilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1937/38. II Uredba o pobiranju občinskih davščin, taks, doklad in pristojbin v mestu Ljubljani v letu 1987/38. III. Tarifa za občinsko trošarino in uvoznino mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1937/38. IV. Pravilnik o uvoznim mestne občine ljubljanske, V. Pravilnik o občinski taksi na pse. VI. Pravilnik o vodarini in pristojbini za dejansko po- trošeno količino vode. VII. Pravilnik o pobiranju tržnine. 192. Razne objave iz »Službenih novin«. 191. Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1937/38. Z odločbo gospoda ministra za*finance br. 3747/VII z dne 25. marca 1937 je odobren proračun mestne občine ljubljanske za leto 1937/38. z rednimi izdatki in dohodki dinarjev 99,029.377'—. Nadalje so z isto odločbo odobreni proračuni mestnih fondov in ustanov v skupnem znesku dinarjev 7,393.368'— izdatkov in prav toliko dohodkov. Na podstavi te ministrske odločbe se razglašajo naj stopne naredbe mestne občine ljubljanske: I. Pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1937/1938. Člen 1. Proračunsko leto 1937/38. se prične s 1. aprilom 1937 in neha z 31. marcem 1938. Po preteku proračunskega leta se ne morejo angažirati nobeni izdatki. Iz kreditov, angažiranih do konca proračunskega leta, se vrše izplačila do konca računskega leta, to je do 31. avgusta 1938. Po teni roku se ne morejo vršiti izdatki iz proračunskih kreditov. Člen 2. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1937/1938. se odobruje z rednimi izdatki . . . din 99,029.377'— z rednimi dohodki.........................„ 99,029.377'—, Člen 3. Proračun izdatkov in dohodkov po čl. 2. je sestavni del pričujočega pravilnika. Člen 4. Občinski proračun niti ne ustvarja, niti ne jemlje kakih pravic. Krediti, odobreni s proračunom za podpore in razne subvencije, se ne smejo zviševati. Člen 5. Občinska veselična davščina na vstopnice in občinske prireditvene takse se ne bodo pobirale v vseh onih primerih, ki jih predvideva zakon o taksah po tarifni postavki 99.a (pripomba 4.) ter v primerih, ki so navedeni v taksnem in pristojbinskem pravilniku k čl. 103., to pa proti potrdilu davčne uprave, daje bila stranka oproščena državne takse po navedenih zakonskih določbah. Razen tega se opraščajo občinske veselične davščine na vstopnice tudi kulturna društva za svoje gledališke predstave. Ta oprostitev pa ne velja za občinske prireditvene takse, ki jih morajo kulturna društva kljub temu plačevati. Občinska veselična davščina na vstopnice v znižani izmeri 5% od cene vstopnic, najmanj pa din 0'10 za vsako vstopnico, plačujejo vsa športna društva od svojih amaterskih tekmovalnih prireditev. Občinske davščine na prenočišča so oproščeni samo oficirji, državni in avtonomni uradniki, če se izkažejo a potrdilom pristojnega oblastva, da potujejo službeno. Ta oprostitev velja tudi za člane banovinskega sveta za vea čas zasedanja tega sveta. Ako je z lastnikom prenočišča glede občinske davščine na prenočišča dogovorjen pavšal, je pavšal plačati v celoti in ne glede na navedene oprostitve od plačevanja te davščine. Clen 6. V delno kritje potrebščin, navedenih v proračunu, pobira mestna občina ljubljanska od 1. aprila 1937 davščine, takse, doklade in pristojbine, navedene v poglavju dohodkov, partija 1 do 4 proračuna oziroma njegovih pojasnil. Vodarina se pobira po zakonu z dne 4. aprila 1890 (dež. zakonik: letnik 1890, IV. kos, strani 17 in 18) oziroma po pravilniku o vodarini in pristojbini za dejansko potrošeno vodo, sprejetem na seji mestnega sveta z dne 13. nnrra 1937. Glede pobiranja kanalske pristojbine veljajo določbe zakona z dne 28. julija 1917 (dež.elni zakonik: letnik 1917, kos 40). Člen 7. Naredba o občinski davščini na vozila (»Službeni list« št. 382/58 iz 1. 1933.) se izpreminja, kakor sledi: § 1. se izpreminja in se glasi: Občinski davščini na vozila so zavezana vozila s konjsko vprego, osebni in tovorni avtomobili, avtobusi, motorna kolesa in slična motorna vozila. § 3. V točki 3. a) je črtati besede »in avtobusk ter »din 70'—« in postavili »din 50'—«. V točki 3. b) je postaviti za »za tovorne avtomobile« še besede »in avtobuse«, črtati pa »din 32'50« ter postaviti »din 25'—«. V točki 3. c) je črtati »din 45'—« in postaviti »din 30'—«. V točki 3. č) je črtati »din 70'—< in postaviti »din 50'—«. Točka 4. se vsa črta. Točka 5. dobi zap. št. »4«. V tej točki se črta »din 15'—« in postavi »din 10'—«. § 4. se izpreminja in se glasi: Točka 1. Vozila s konjsko vprego, osebni in tovorni avtomobili ter motorna kolesa so zavezana občinski davščini na vozila, če garažirajo na ozemlju mestne občine ljubljanske ali v okolici, vendar ne dalj nego 25 km zunaj ljubljanske mestne meje, a ima lastnik svoje redno bivališče v Ljubljani. Če ima lastnik več rednih bivališč, na katerih biva izmenoma, zadošča, da je eno teh v Ljubljani. Isto velja za podružnice podjetij, katerih glavni sedež je kje drugje. To davščino pa plača tudi oni lastnik vozila, ki stanuje zunaj Ljubljane, toda ne dalj nego 25 km zunaj ljubljanske mestne meje, če ima v Ljubljani kako podjetje ali podružnico svojega podjetja. V tem primeru je prizadeti davščine prost, če dokaže: a) da plačuje v občini garažiranja vsaj enako visoko davščino, ali pa b) če dokaže, da vozilo redno ne vozi po ozemlju mestne občine ljubljanske. Dokaz je podan z uradnim potrdilom pristojnega sreskega načelstva, ki pa se mora, preden izda potrdilo, o trditvah stranke zanesljivo prepričati po dotični občinski upravi in orožniški postaji. V potrdilu je navesti razlog, zakaj stranka ne potrebuje vozila za Ljubljano. Točka 2. Avtobusi so zavezani občinski davščini za vozila ne glede na sedež tvrdke ali bivaliSče lastnika ter kraj garažiranja avtobusov, če ti služijo v kakršne koli prometne namene z Ljubljano. Člen 8. Pri vsakokratnem predpisu prirastkarine, izvršenem po uredbi o prirastkariui v mestni občini ljubljanski (»Službeni list« št. 738/98 ex 1934), se delno bonificira plačilo občinske takse na prenos nepremičnin tako, da se predpis prirastkarine zmanjša za 1% že plačane občinske takse na prenos nepremičnin. Če znaša predpis prirastkarine manj ko 1% plačane občinske takse na prenos nepremičnin, odpade plačilo prirastkarine. Člen 9. Predzadnjemu odstavku § 13. uredbe o prirastkarini z dne 3. oktobra 1934 (»Službeni list« št. 738/98 ex 1934) se doda sledeči odstavek: Če je zdražitelj hkrati knjižni upnik, se prišteje glede na določbe § 8. uredbe in člena 7. pravilnika najvišjemu ponudku oni višji znesek »'knjiženih terjatev, s katerim bi bil dosegel pokritje ob času prisilne dražbe, kolikor ne preseza občne vrednosti v tem času. Kazlika med to vsoto in cenilno vrednostjo, ugotovljeno v draž-benem postopanju, je v takem primeru osnova za odmero prirastkarine. Mestno računovodstvo ugotovi to razliko po najkrajši poti in jo sporoči davčni upravi za mesto Ljubljano. Člen 10. V naredbi o občinski davščini na potrošnjo (»Službeni list« št. 177/27 ex 1936) se izvršijo naslednje ižpre-membe: V naredbi o občinski davščini na potrošnjo se k izrazu ^potočen« povsod doda beseda »zairošaliftjen« in.' to v oklepaju. § 6. uredbe se glasi: Davščina na potrošnjo se pavšalira za vsako proračunsko leto. Za osno\’o odmere služi pri gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratih količina v koledarskem letu pred proračunskim letom potočenega (Za-trošarinjenega) vina in piva; pri kavarniških obratih pa način obratovanjh v koledarskem letu pred vsakokratno proračunsko dobo ter od da\rČne uprave za preteklo koledarsko leto ugotovljena kosmata najemnina. Odmera pavšala obratom prehodnega značaja, ki prično in nehajo med proračunskim letom, ali prično v proračunskem letu, prenehajo pa v naslednjem proračunskem letu, se izvrši po dejansko potočeni (zatrošarinjeni) količini vina in piva. § 7. uredbe se glasi: Takoj po odobritvi vsakokratnega proračuna mestno občine ljubljanske morajo lastniki gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratov prijaviti mestnemu poglavarstvu količino vina in piva, potočenega (zatrošari-njenega) v koledarskem letu pred vsakim proračunskim letom, lastniki kavarniških obratov pa način obrato\ranja. § 9. uredbe se glasi: Proti rešitvam mestnega poglavarstva po tej na* redbi je dopusten v 8 dneh ugovor na mestni svet. Proti odločbam mestnega sveta pa se sme vložiti v 15, dneh po obvestitvi pri mestnem poglavarstvu pritožba na kraljevsko bansko upra»'o dravske banovine. V § 10., odst. 2., uredbe je črtati besede »v letu 1935.< ter na koncu paragrafa dostaviti nov odstavek z besedilom: »Lastniki oziroma zakupniki gostiln, kavarn, zajtrkovalnic in vinotočev ter prireditelji veselic ne smejo plačila pavšala prevaliti na svoje osebje, sicer se kaznujejo v okviru splošnih predpisov zakona o mestnih . občinah.« Člen 11. Če hi se v teku proračunskega leta 1937/38. pokazale v praksi prevelike trdote v posameznih postavkah troša-rinske oziroma uvozninske tarife, je mogoče s sklepom ljubljanskega mestnega sveta trošarino oziroma uvoz-nino znižati. Člen 12. Vse občinske nabave nad din 10.000'— se morajo razpisati. Razglas se objavlja v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« z rokom 10 do 30 dni. Oceno ln oddajo teh nabav oskrbi odbor za oceno nabav po j pravilniku o poslovanju odbora za oceno nabav pri mestni občini ljubljanski«. Občinske nabave do din 10.000'— odobruje končno-veljavno predsednik mestne občine ljubljanske tako, da cene odgovarjajo krajevnim in tržnim oziroma borznim cenam. V ta namen je predsedniku mestne občine ljubljanske v vsakem primeru predložili obrazložen in utemeljen pismeni predlog ter poročilo, da so bili predhodno povprašam za ceno po možnosti vsaj trije interesenti. Pri nabavah do zneska din 1000'— slednje ni potrebno. Podrobna navodila o poslovanju z nabavami bo predpisal mestni svet po zaslišanju kontrolnega odbora in odbora za oceno nabav s posebnim pravilnikom; začasno pa veljajo odredbe, ki jih je tozadevno izdal predsednik mestne občine ljubljanske z okrožnico z dne 26. aprila, 15. maja in 8. julija 1935, v kolikor niso s čl. 12. tega pravilnika izpremenjene. V splošnem pa velja, da mora mestno uvozuino oziroma trošarino pri vseh nabavah plačati vedno le dobavitelj in da je na to posebej opozoriti v vsakem razpisu. Člen 13. Krediti za osebne izdatke se ne smejo v celoti prekoračiti. Nove namestitve se smejo vršiti samo v okviru v proračunu predvidenih kreditov. Če se v teku proračunskega leta izprazni mesto, čigar zasedba je neobhodno potrebna, ali, če se pokaže potreba po novi nastavitvi, je za nastavitev potreben sklep mestnega sveta. Vsi mestni uslužbenci, med katere spadajo tudi uslužbenci pri mestnih podjetjih, prejemajo v proračunskem letu plačo samo iz kredita, kjer so njihovi službeni prejemki predvideni, ne glede na to, ali so med letom premeščeni iz kakega' oddelka v mestno podjetje ali obratno. Člen 14. Za vsako nastavitev, bodisi v mestni službi, bodisi v mestnih podjetjih, bilo nameščenca, bilo mezdnega delavca, za katero ni morda predpisan odobritveni sklep mestnega sveta, je potreben sklep finančnega odbora ljubljanskega mestnega sveta. Samo v izjemnih in nujnih primerih zadostuje začasna odobritev predsednika mestne občine ljubljanske, ki ji mora slediti naknadno potrditev finančnega odbora ljubljanskega mestnega sveta. Člen 15. Za vsako namestitev v mestni službi, ki nima značaja mezdnega službenega razmerja, se mora stranki izdati dekret. Kopija dekreta za likviduturo za osebne prejemke mora bili opremljena z navedbo partije in pozicije, iz katere se bodo nakazovali s to zaposlitvijo zvezani prejemki. To velja tudi za vsa napredovanja. Brez dekreta ne sme likvidatura za osebne prejemkj nakazovati službenih prejemkov. Člen 16. .V mestni, službi in v službi pri mestnih podjetjih' sme biti samo po en član ene družine, iz družin mestnih uslužbencev pa največ dva člana. K članom družine spadajo starši in otroci, slednji dokler nimajo lastne družine in dokler žive v skupnem gospodinjstvu. Člen 17, .V mestni službi ne sme nihče opravljati več plačaš n ih mest. Člen 18. Mesini uslužbenec (pragmatični ali pogodbeni) na sme opravljati nobene druge službe ali izvrševati poslov izven mestne službe,- če dosegajo skupni mesečni prejemki iz mestne službe din 1500'—. Če ne trpi mestna služba, vetja izjema le za inženirje in za zdravnike. Za prve, kolikor dopušča zakon postranski zaslužek nepooblaščenim inženirjem (idejni načrti po javnem razglasu), za druge pa velja pravilnik Zveze zdravniških zbornic (»Službeni list« št. 573/73 z dne 9. septembra 1936 v zvezi z določbami čleua 19. pravilnika o izvrševanju proračuna za 1. 1937/38.). Vsak mestni uslužbenec je ob disciplinski odgovornosti dolžan javiti vse postranske zaslužke. , Člen 19. I. Vsakokratni mestni fizik ne sme izvrševati privatne prakse, niti ne sme imeti kakršne koli izvenuradne stranske honorarne zaposlitve. Enako se more odrediti, če zahtevajo službeni interesi, tudi za njegovega namestnika. II.. Vsem drugim zdravnikom se prepoveduje bodisi v-okviru privatne prakse, bodisi kot honorarne službe kakršna koli zaposlitev pri kateri koli bolniški blagajni in podobno, v kolikor to ni dopustno in dovoljeno po določilih točke III., 2. b), teh predpisov. III. Kot ekvivalent za zdravniške posle, ki jih vrše mestni zdravniki po službeni dolžnosti izven uradnih ur in ponoči, se dovoli: 1. mestnemu fiziku stalna mesečna nagrada s znesku din 1000'—; > 2. vsem ostalim mestnim zdravnikom: n) vršenje privatne prakse z omejitvijo kot pod Ib navedeno; , , ' b) po ena postranska honorarna služba; vse pa šele na osnovi posebnega dovoljenja predsednika mestne občine; 3. mestnim zdravnikom, ki hi smeli, toda ne vrše privatne prakse ali nimajo postranske honorarne službe, posebna mesečna nagrada v znesku din 500'—, IV. Zdravniški posli pri mestni delavski zavarovalnici in mestnem zavetišču spadajo med redne službene posle mestnih zdravnikov in sp ne honorirajo posebej. V. Zdravniška služba pri bolniški blagajni mestnih nameščencev v Ljubljani je postranska honorarna služba* VI. Prepovedano je sicer dopustna postranska opravila izvrševati v uradnih prostorih ali med uradnimi urami, izvzemši zdravniške posle za bolniško blagajno mestnih nameščencev. Clen 20. Členi 2. do vključno člena 10. k poglavju o gradbenih dokladah v »pravilniku o funkcijskih in gradbenih dokladah, o nagradah za čezurno delo in potovalnih pristojbinah« se razveljavljajo. S posebnim pravilnikom se bodo priznale in uredile gradbene nagrade za vodstvo in nadzorstvo pri mestnih gradnjah. Morebitne doklade ostalemu uradništvu se urede s posebnim pravilnikom. Člen 21. Za nadurno delo, ki bi bilo potrebno zaradi službenih ozirov, se praviloma ne dovoljujejo nagrade. Izjema velja samo za ono osebje, za katero so v zakonu, v službeni pragmatiki za mestne uslužbence ali po občinskem svetu potrjenih pravilnikih predvidene nagrade ter za osebje, ki je zaposleno pri sestavi občinskega proračuna oziroma občinskega zaključnega računa. Člen 22. Mestnim pogodbenim moškim uslužbencem in dnev-ničarjem se zvišajo s 1. aprilom 1937 službeni prejemki, v kolikor ne prejemajo že višjih prejemkov, na dinarjev 900'—; za primer pa, da so ti moški uslužbenci poročeni, se jim prizna še dodatek mesečno din 150'—, tako, da bodo prejemali ti uslužbenci največ po din 1050'—. Ta dodatek pa ne pripada onim poročenim moškim uslužbencem, katerih žene so v službah in prejemajo mesečno več ko din 150'—. Mestnim pogodbenim uslužbenkam in dnevničarkam se zvišajo s 1. aprilom 1937 službeni prejemki, v kolikor ne prejemajo že višjih prejemkov, na din 800'—. To zvišanje službenih prejemkov pa ne velja za pogodbene občinske babice, pogodbene poljske in gozdne čuvaje, snažilke in državne upokojence, ki so v mestni službi. Člen 23. Disciplinsko in materialno odgovoren je tisti, ki kakor koli in kadar koli pravnoveljavno ustvari obveznost mestne občine, ne da bi bila zadevna naročilnica ali spis opremljena s klavzulo vodje kontrolnika angažiranih kreditov glede angažiranja posebnega kredita. Za vsak prestopek je vodja kontrolnika angažiranih kreditov dolžan takoj napraviti uradno poročilo. Proračunane izdatke je mogoče izvrševati le v toliko, v kolikor so na razpolago predvideni dohodki. Ne velja pa to za one kredite, ki so določeni za plačilo anuitet že v proračunskem letu 1936/37. ali preje dogovorjenih obveznosti, plačil po specialnih zakonih ter neobhodno potrebnih izdatkov. Da bi se proračun izdatkov mogel izvrševati le v okviru teh načel, more mestna finančna uprava predlagati zaporo kreditov ter z odobritvijo finančnega odbora odkloniti predlagano angažiranje kreditov. Mestna blagajna ne sme izvršiti izplačila brez podpisa predsednika ali tistega, ki ga on v ta namen pooblasti kot nakazovalca. Podpis nakazovalca odpade pri izplačilu rednih mesečno pripadajočih službenih prejemkov ali izrednih prejemkov, utemeljenih v službenem dekretu. Člen 24. Stroški za pobiranje občinskih davščin, se lahko kri-! jejo iz dohodkov teh davščin, kolikor ne bi zadostovala sredstva, določena v proračunu. Potreben pa je za to predlog mestne finančne uprave in sklep finančnega odbora ljubljanskega mestnega sveta. Občinski kolki se izročijo lahko v razpečavanje prodajalcem državnih taksnih vrednotnic ob pogojih zakona o taksah. Člen 25. I Predpisi čl. 20. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1936/37. veljajo tudi za proračunsko leto 1937/38., z izjemo, da se s 1. aprilom 1937 zniža za staroupokojence odstotek reduciranih pokojninskih prejemkov za polovico. Člen 26. Ta pravilnik z uredbo o pobiranju občinskih davščin, taks, doklad in pristojbin v 1. 1937/38. ter s trošarinsko oziroma uvozninsko tarifo stopi v veljavo dne 1. aprila 1937. Z istim dnem stopijo v veljavo tudi pravilnik o občinski taksi na pse, pravilnik o vodarini in pristojbini za dejansko potrošeno vodo in pravilnik o uvoznini mestne občine ljubljanske, vsi sprejeti na seji mestnega sveta ljubljanskega z dne 13. marca 1937. Istega dne pa stopi v veljavo tudi pravilnik o pobiranju tržnine. ' II. Uredba o pobiranju občinskih davščin, taks, doklad in pristojbin v mestu Ljubljani v letu 1937/38. Na podstavi odobrenega proračuna bo pobirala mestna občina ljubljanska v letu 1937/38. tele davščine, takse, doklade in pristojbine: 1. Občinsko doklado na vse drž. neposredne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti doklad, v unificirani izmeri 60%. 2. Tehtarino. Pristojbine za javne mestne tehtnice so bile prvotno odobrene z dopisom ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, z dne 9. februarja 1924, št. 665/24, magistratna štev. 3797/24. Za tehtanje vozov in avtomobilov ter drugega blaga na javnih tehtnicah bo mestna občina ljubljanska pobirala v letu 1937/38. tehtarinsko pristojbino v isti izmeri kot v 1. 1936/37. A. Za tehtanje tovorov na motornih vozilih na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske se bo pobirala tchta-rinska pristojbina, in sicer: za neto težo do 500 kg din 4'— 99 99 99 „ 1000 kg 99 6'— 99 99 99 „ 2000 kg 99 8'— 99 99 99 „ 3000 kg 99 10'— 9» 99 99 „ 4000 kg 99 13'— 99 99 99 „ 5000 kg .... , 99 15'— 99 99 99 „ 6000 kg 99 17'— 99 99 99 „ 7000 kg 99 19'— 99 99 99 „ 8000 kg . . . . . 99 21'— za konje in goveda, za komad . . . 99 5'— za drobnico , , , 99 3'— za osebne in tovorne avtomobile . . 99 10'— B. za tehtanje tovorov z vprežno živino na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske pa: za bruto težo do 500 kg...................din 3'— „ „ „ 1000 kg........................................ 5'— » » ,, » 2000 kg.............. 6'— ,, ,, ,, ,, 3000 kg , « • • » ,8 — « » » „ 4000 kg............ 10'— „ „ „ „ 5000 kg . . * , . . „ 12'— » n ' n » 6000 kg............ 14'— » „ „ 7000 kg................................. 18'— za konje in goveda, za glavo ... „ 5'— za drobnico...................................... 3'— Vozovi in avtomobili, ki se tehtajo zaradi tariranja, so prosti plačila tehtarine. 3. Tržnino od vsakega blaga, v kolikor ni odmera v tej tarifi po- sebej predpisana: 1. Od voza z 1 konjem din 4'— 2 konjema 99 6'— od tovornega avtomobila . . . . 10'— 2. Od vozička . . 99 2" 3. Od jerbasa, koša 99 1'— 4. Perutnina, mala .... glava 99 1'— 5. Perutnina, velika (race, gosi, purani) glava 99 , 2' 6. Teleta, prašiči „ 99 5'— 7. Ovce itd „ 99 4'— 8. Kozlički itd „ 99 3'— 9. Jajca (do 30 komadov jajc — prosto) do 100 komadov 99 2' za vsakih nadaljnjih 100 kom. še 99 1'— 10. Novi vozovi kos 99 20'— 11. Stojnice, barake, lope itd.: do 5 m* T— nad 5 m* do 10 m3 2’ nad 10 m3 99 3'— Ministrstvo za finance je dovolilo mestni občini Ij ljanski z odločbo od 1. maja 1928, D. K. br. 49.637, sme pobirali občinsko davščino pod naslovom »Tržnimi Prvotna uredba in pravilnik o pobiranju tržnine, dovoljene od pokrajinskega namestnika za Slovenijo, št. 282, sta objavljena v »Uradnem listu« št. 88/1922. 4. Sejmarino (prej tržno pristojbino) v izmeri, kakor sledi: za vole, konje (izvzemši žrebeta) in bike po....................din 10'— za krave, telice ........ „ 8'— za prašiče male, odojke do 5 mesecev starosti „ 2'— za prašiče velike, klavne in plemenske nad 5 mesecev „ 5'— za žrebeta „ 5'— za teleta ...................................... 4'— za drobnico „ 4'— Sejmarina je bila prvotno odobrena z razpisom ministrstva za trgovino in industrijo, odd. v Ljubljani, z dne 17. avgusta 1924, št. 5134. mag, št. 19.625. in se pobira ob živinskih sejmih 5. Mestarino od tržnih stojnic ob gotovih primerih (Mikla. sejem, božična drevesca itd.), in sicer od din 4'— do din 25'— po prostoru. 6. Vodovodno naklado na podstavi za 1. 1936. uradno ugotovljene kosmate najemnine od starih in novih hiš 6 'A%. Od novih hiš, ki postanejo zavezane vodovodni nakladi šele v teku leta 1937/38. pa na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za I. 1937/38. V hišah, ki so zavezane vodovodni nakladi, znaša dovoljena dnevna množina vode za stranke: a) za prostore z najemnino oziroma ocenjeno vrednostjo do letnih din 500'— .... 300 litrov b) za prostore z najemnino oziroma ocenjeno vrednostjo od letnih din 501'— do 1.000'— .450 „ c) za prostore z najemnino oziroma ocenjeno vrednostjo nad din 1000'— . 600 „ Za vodo, porabljeno preko zgoraj navedene dovoljene množine, plača hišni lastnik din 1'50 za vsak m8. 7. Pristojbino za porabljeno vodo plačujejo lastniki hiš, ki so oproščeni plačevanja zgrada-rine po čl. 32. zakona o neposrednih davkih, in sicer za vso po vodomerih ugotovljeno dejansko porabljeno vodo po din 3'— za vsak m3. Oni odjemalci, ki rabijo vodo v industrijske namene in jo plačujejo samo po vodomerih, plačajo: a) do letne porabe 1000 m3 . . , din 2/50 za 1 m3 b) od 1.000 do 5.000 nv‘ ... „ 2'— „ „ c) od 5.000 do 10.000 m3 ... „ 1'50 „ „ č) preko 10.000 m3............................„ 1'— „ „ 8. Voclomerščino (najemnina za vodomere v mestu Ljubljani). Po sklepu upravnega odbora mestne elektrarne, vodovoda in plinarne z dne 14. maja 1929 po velikosti, in sicer: za vodomere od 7—15 mm svetlobe letnih din 24'— j. ,, 20 25 ,, „ ,, ,, 30 » n 11 30—40 „ ,, ,, ,, 48 - n n u 50 „ ,, ,, ,, 00 - » it it 100 „ „ ,, ,, 120 — „ „ 50/10 komb. „ „ „ „ 90'— n it 50/13 ,, „ ,, ,, „ 120 ii n 50/15 ,, ,, ,, „ ,, loO — 60/13, 60/15 „ „ „ „ 180- n n 80/13 „ ,, ,, ,, ,, 240 n n 100/13 „ ,, „ ,, ,, 300 - it » 12o/20 „ „ ,, „ M 360 — •26. A kos. 5). Pristojbino od hidrantov, ki znaša po sklepu vladnega komisarja z dne 12. septembra 1626, mag. št. 21.236, po velikosti, in, sicer: za hidrante 20—25 mm . . letnih din 48'— ,, ,, 40 mm . . ,, „ * ~ „ „ 50, 60 mm . . „ „ 108'— „ „ 65, 70, 80mm . „ ' „ 216'— 10. Pristojbino od izlivkov. Po sklepu občinskega sveta z dne 10, januarja 1922, mag. št. 1527/22, znaša osnovna pristojbina za priključitev vodovoda na vodovodno omrežje do 3 izlivkov din 750'—, za vsak nadaljijji izlivek pa din 75'—;. Ta pristojbina se zaračunava za ona poslopja, kjer so lokali ali drugi obrtni prostori,’medtem ko se za izključno stanovanjske hiše ne zaračunava nobena pristojbina. 11. Gostaščino na podstavi za 1, 1936. uradno ugotovljene kosmate najemnine, in sicer: . T. od starih hiš,..............................3'5%; 11. od vseh novih hiš, dokler uživajo davčne olajšave [K> uredbi o pospeševanju produkcije novih stanovanj iz 1. 1922. oziroma po čl. 37/11, zadnji odstavek, zakona o neposrednih - davkih...................................2%. Od novih hiš, ki postanejo zavezane gostaščini šele v letu 1937/88.; se ho pobirala gostaščina na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za 1. 1937/38. V hišah, kjer ne presega uradno ugotovljena skupna najemnina v koledarskem letu 1936. din 5000'—, se gostaščina ne bo pobirala. 12. Kanalsko pristojbino na podstavi za 1. 1936. uradno ugotovljene kosmate najemnine na naslednji način: od vseh hiš....................................3%; od novih hiš, ki postanejo zavezane tej pristojbini šele v letu 1937/38., pa na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za 1. 1937/38. Za ona poslopja, katerih lastniki so oproščeni plačevanja zgradarine po čl. 32. zakona o neposrednih davkih znaša kanalska pristojbina |>o 50 par od vsakega m5 zazidane ploskve, ki se pomnoži s številom nadstropij. (Odločba ministrstva za finance’ z dne 30. septembra 1927, D. K. br. 121.253, mag. št. 28.783/27.) 13. Občinsko davščino na prenočišča, in sicer: Od obrtoma oddanih prenočišč v višini 15% od mostnemu poglavarstvu vsakokrat s ceniki prijavljene kosmate oddajne cene za prostore na podstavi naredbe deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve z dne 4. januarja 1921 (»Uradni list za Slovenijo : od 7. januarja 1921, štev. 18/5) ter s spremembami, naštetimi v členu 5. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1937/38. 14. Občinsko davščino na vozila po naredbi o občinski davščini na vozila, odobreni'z odločbo gosp. ministra za finance br. 5884 od 8. junija 1933 (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske, banovine«; 58. kos, z dne 19. julija 1933 s spremembami, objavljenimi v »Službenem listu kraljevske Mhske lipra-v« z. dne 26. maja 1934, St. 336/42, z dne 1. aprila' 1936, št. 177 27) in po Členu 7. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za 1. 1937/38. 1. Kočije: a) od enovprežno konjske ekvipaže v zasebni posesti in uporabi letnih din 100'—; b) od dvovprežnih,letno din 200'—. Vprezanje po. več nego dveh konj v en voz, n. pr. ruske trojke, športne četvorke ali šestorke (ako se vrši le izjemoma, ni. obdariti posebej). Pri stalnih takih v progah je vsakega, konja nad število dveh računati posebej z letnimi din 50'—. 2. B r e k- i ' i n g i g i: ' Za vsak zasebni konjski brek. in za vsak zaseben konjski gig letnih din 50'—. 3. Avto m obiti:' a) Osebni avtomobili po leži za vsakih začetih 50 kg čiste leže-po din 50‘-s b) za tovorne avtomobile in avtobuse z zračno pnevmatiko'-za- vsakih začetih 50 kg čiste teže po din 425'—; c) za tovorne avtomobile s polzračnimi pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg Čiste teže po din 30; č) za tovorne avtomobile s polno gumo za vsakih začetih 50 kg teže po din 50'—; d) za priklopne vozove tovornih, avtomobilov in traktorjev z zračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže po din 10'—, za iste s polzračno gumo za vsakih začel ih 50 kg čiste leže po din 15'—; . za iste s polno gumo za vsakih 50 kg čiste teže po din 20'—. Avtobusi v tranzitu ne plačujejo takse. 4. M o t o c j k.l i.: Za motocikle-s priklopnim vozom ali brez njega za vsakih začetih 10 kg čiste teže po din 10'—. 15. Občinsko davščino na potrošnjo po naredbi o dbčinski davščini na potrošnjo, čl. 9. razglasa o proračunu mestne-občine ljubljanske za 1. 1936/37. ( Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine«- št. 177/27 ex 1936). in. čt. 10. pravilnika o izvrševanju proračuna mesjne pbčine ljubljanske za teto 1937/38. 16. Občinsko veselično davščino od vseh vstopnic, ki so. zavezane državni taksi po tar. post. 99.a zakona o taksah, občinsko veselično davščino v izmeri f 50% državne takse po eit. tar. postavki. Od lega so izvzete le vs.topnice k tekmam športnih društev, kjer se pobira 5% občinska veselična davščina od cene vstopnic, toda, najmanj din 0T0 za vsako vstopnico. Davščino pobira davčna uprava. Glede davčne prostosti veljajo določbe čl. 5. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1937/88. Ta davščina je bila prvotno odobrena z razglasom c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 3 aprila 1917, št. 719/pr (deželni zakonik za Kranjsko XIII. kos ex 1917). 17. Občinske takse na podstavi zakona o pobiranju občinskih taks v Sloveniji, ki je bil razglašen v »Službenih novinah kraljevine SHS , št. 278 iz 1, 1922., razpisa bivše pokrajinske uprave za Slovenijo ž dne 6. februarja 1923, št. 3845, ter po tarifi, objavljeni v proračunu za I. 1937/38. in po pravilniku o občinski taksi na pse, in siecr:( din p) ja izdajo spričeval, certifikatov in drugih uradnih potrdil (če se ne plača že ' občinska taksa k tar. post. 3. in 4. zak. o taksah)........................................... 5'— r) občinska taksa na pse za proračunsko leto: 1. od vsakega psa čuvaja ...... 10'— 2. od lovskega psa ...... . , 100'— 3. od ostalih psov: a) navadnih pasem...................... . 200'— b) plemenitih ............................. 400'— s) občinske takse k državnim taksam po zakonu o taksah. K državni taksi po tarifnih postavkah 1., 2., 3., 4., 5., 6., 79. in 81. zakona o taksah se pobira 50%na občinska taksa. Tej občinski taksi so zavezane le vloge, prošnje, priloge, pritožbe itd., ki se vlagajo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani in katere naj tudi isto poglavarstvo rešuje; š) samostojne občinske takse za posle pri* vatnopravnega značaja. Na vse vloge v poslih privatnoprav-nega značaja, ki bodo prišle na naslov mestnega poglavarstva v Ljubljani, se plača posebna občinska taksa din 5'—, na priloge pa po................din 2'—. Te fakse pa še ne plačajo za vloge, ki se pošiljajo na občinska podjetja, v kolikor se te vloge nanašajo na posle teh podjetij; t) za prostovoljno dražbo premičnin 2 % in za izklicevatelja za vsakega začetega pol dne .......................................... 20'— u) za prostovoljno zakupodajo nepremičnin 2 odstotka.. Občinska taksa se mora plačati, če ne prej, najkasneje takrat, kadar se izroči rešitev, ob začetku uradovanja ali kadar kdo uveljavi taksi zavezane pravice. Kdor ukoristi taksi zavezane pravice brez dovolitve (sodelovanja) mestnega poglavarstva, ali če to po predpisih ne bi bilo potrebno brez prejšnjega naznanila mestnemu poglavarstvu, plača takso v dvojnem znesku. 18. Občinsko takso od prenosa nepremičnin, in sicer: 2% občinsko takso-od prenosa nepremičnin in .50%no doklado k državni prenosni taksi na podstavi odločbe g. ministra za finance br. 3124/VII z dne 21. aprila 1934, in br. 2980/VII z dne 26. marca 1936 ter po uredbi, ki je bila objavljena v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 336/42 iz 1. 1934. 19. Prirastkarino po razpisu bivše pokrajinske uprave z dne 21. oktobra 1922, št. 37.862, in posebnem pravilniku, ki je bil objavljen v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 738/98 iz 1. 1934., s spremembami, ki so objavljene v čl. 8. in 9. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1937/38. 20. Opominarino po naredbi velikega župana ljubljanske oblasti z dne 23. januarja 1925, U. br. 795 (mag. Št. 2205), v sledeči, leta 1931. znižani izmeri: a) za tombolo, kegljanje in dobitke, streljanje na dobitke in sploh na vsako igro na dobitke ............... b) za tekmovalno vožnjo ali tekmovalno jahanje . . . • » . . . . . * . . c) za prireditev umetnega ognja, baklado in za javne zabavne obhode v preobleki d) od godbenih avtomatov, gramofonov, or-kestriopov, električnih klavirjev itd. v javnih lokalih za vsako leto.................... e) za predstave v gledališčih, cirkusih in varietejih in za koncerte od vsake predstave f) za predstave telovadcev, panoram, čarodejev in enake umetniške prireditve za vsak dan ....................................... g) za predstave posestnikov potovalnih zabavnih podjetij (vrtiljakov, strelišč itd.) ter za predstave marionetnih gledališč na dan ......................................... h) za plesne zabave za vsak dan . . , . poleg tega za vsakega godca .... i) če so gostilne in kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako noč . . Kadar se pri tem ne prekoračijo 3 ure, se plača za vsakb uro po.................... j) za slovesno praznovanje svatbe . . . Glede taksne prostosti veljajo določbe 1. in 2. odstavka čl. 5. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1937/38. k) 1. Za prostovoljni sprejem tuzemca v domovinsko zvezo od din 100'— do 500'—; 2. za zagotovitev sprejema inozemca v domovinsko zvezo od din 100'— do din 1000'—. Če nasledujejo prostovoljno sprejetega tuzemca ali inozemca, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, obenem v domovinski pravici druge osebe, ne sipe skupna taksa (rodbinska taksa) presegati štirikratne za eno osebo določene takše. Če inozemec, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvejo, ne dobi jugoslovanskega državljanstva, se mu mora plačana taksa vrniti; 1) za podelitev meščanstva od din 1000'— do din 2500'—; m) za izdajo domovnic, domovinskih listov, ?e sme poleg državne takse in občinske takse k tar. post. 3. in 4. zak. o taksah, zahtevati le odškodnina za papir oziroma tiskovino; n) za izdajo poselskih knjižic se plačujejo poleg kolkovine le stroški za tiskovine; o) za uradni prepis sejnega zapisnika, za uradiie prepise občinskih proračunov, računov in drugih uradnih spisov, za vsako,. čeprav le. začeto stran .... din 150'- 100- 50'— 100'- 50'- 100'- 15'- 75'— 50'- 12'50 125'- o — 1. Za opomin od vsakega polnega dinarja din 0'02 2. za rubež od vsakega polnega dinarja din 0'02 3. za prodajo od vsakega polnega dinarja , din 0'01 vendar pa znaša najmanjša pristojbina za opomin din 1'—, za rubež ali prodajo pa, najmanj din 5'—. 21. Zamudne obresti za terjatve se zaračunajo s 6%, vendar pa v vsakem primeru z najmanj din 5'—. Od zneskov do din 20'— se zatnudne obresti ne računajo. 22. Trošarino po naredbah kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. aprila 1030, št. 252, 253 in 254 (»Uradni list« ko« 52 ex 1930) ter pravilniku za pobiranje trošarine v Ljubljani (»Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti« št. 383/123 iz 1. 1024.) ter tarifi, objavljeni pod III. A. razglasa o proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1937/38. 23. Specialno trošarino na vino po din 0'50 za liter v delno pokritje 6% obligacijskega in 6% gradbenega investicijskega posojila se pobira na podstavi odločbe g. ministra za finance z dne 14. junija 1927, D. R. br. 76.829 ( Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti« st. 94 od 7. septembra 1027 — mag. št. 23.880/27). 24. Uvoznino po odločbi g. ministra za finance br. 18.857/111 z dne 10. marca 1932 (»Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine« št. 373/36 iz I. 1932.) oziroma po pravilniku o uvoznim' mestne občine ljubljanske, objavljenem pod IV. razglasa o proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1937/38. 25. Odkup osebnega dela. Prispevek za odkup osebnega dela civilnih in vojaških uradnikov ter uslužbencev se pobira po čl. 24-pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine (»Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine« št. 5/2 iz 1. 1931.). 26. Pristojbino za prevoz z reševalnim avtom in vozom po sklepu magistratnega gremija z dne 14. oktobra 1932, mag. št. 28.506/32, in sicer: 1. v mestu od vsake vožnje......................din 50'— 2. izven mesta od vsake vožnje .... „ 50'— in za vsak pričeti km...................... 6'— 27. Pristojbino za ogled mrličev: 1. za mrliške oglede po ...... . din 5'— 2. za mrliške popisnice: a) od gala-pogrebov in pogrebov po prvem razredu po.................................... „ 100'— b) od pogrebov po drugem razredu po „ 50'— c) od pogrebov po tretjem in četrtem razredu po............................................ 30 — č) od pogrebov po petem in šestem razredu po............................................... 20'— d) od bratovskih pogrebov po ... . „ 20'— e) od otroških pogrebov po.......................... 20'— Ubožni pogrebi so pristojbino prosti; 3 za izdajo dovolitve za prepeljavo mrličev v tuje občine oziroma uvoz mrličev v Ljubljano: a) za izdano malo prehodnieo za prevoz mrliča v ljubljansko okolico od trupla po . „ 50 — b) za izdane prehodnice za prepeljavo v tuzemstvu po................................................ „ 100'— c) za isto v inozemstvo po............................„ 200'— č) za. uvoz. mrličev, iz tuz.ems.tva po . . „ 100'— d) za uvoz mrličev iz inozemstva po . . „ 200'— 4. za izdajo dovolitve za -izkop ali prekop mrliča po.......................................................... 70'— 28. Klavniške pristojbine, in sicer: A. K 1 a v n i n o : za govedo veliko, nad 450 kg, od glave . din 120'— za govedo malo, pod 450 kg, od glave . „ 80'— za prašiče nad 100 kg, od glave ... „ 78'— za prašiče pod 100 kg, od glave ... „ 44'— za prašičke-odojke-do 10 kg, od glave . „ 10'— za teleta od glave . „ 35‘— za ovne, ovce, kozle, koze, od glave . . „ 20'— za kozličke in jagnjeta, od glave ... „ 5'— za konje od glave............................„ 70’— za žrebeta do pol leta, od glave ... „ 30'— Pristojbine za izvoz v inozemstvo se znižajo od zgoraj navedenih: pri govedih, teletih in prašičih za 50%, pri drobnici pa se zaračuna od 1 kg zaklane teže po din 0'50. B. 0 b č i n s k o pristojbino (davščino) za ogled: Za uvožene že zaklane cele živali se pobira občinska pristojbina enaka klavnini. Za kg uvoženega mesa, mesnih izdelkov, slanine, rib in perutnine......................................din 1'50 za kg uvožene masti............................................ 1'— C. H 1 e v n i n o v novih hlevih za veliko žival po . . din 4 — na dan, v novih hlevih za malo žival po . . „ 1'50 „ „ v starih hlevih za veliko žival po . . „ 2'— „ „ v starih hlevih za malo žival po . . „ 1‘— „ „ Č. T e h t n i n o. Pristojbine za javne mestne tehtnice v Ljubljani so bile odobrene z razpisom ministrstva za trgovino, obrt in industrijo, odd. v Ljubljani, z dne 9. februarja 1924, št. 655/24, mag. št. 3997/24, v naslednji izmeri: za prašiče; teleta, ovce, koze, jagnjeta in kozliče, za glavo.....................................din 2'— za goveda in konje, za glavo....................... 4'— za blago do 500 kg po ...... . „ 2'— za blago do 1000 kg po......................................... 4'— za blago nad 1000 kg po........................................ 6'— za prazen voz...................................... 3'— Tehtanje praznega voza, ki se tehta radi ugotovitve teže naloženega blaga, je pristojbine prosto. Pri tehtanju zaklanih živali je tehtnina do preklica znižana, in sicer: pri govedi od din 4'— na din 2’—, pri ostalih živalih od din 2'— na din 1'—. D. Najemno pristojbino od celic: 1. v hladilnici za vsak m'-' pri letnem najemu . . din 900'— za vsak m2 pri mesečnem najemu . 11 120'— za mizo za slanino letnih .... 200'— 2. v zmrzovalnici za vsak m2 pri letnem najemu . . 11 1000'— za vsak m2 pri mesečnem najemu . 9» 150'- 3. v nasoljevalnici za vsak m2 pri letnem najemu . . 11 500'— za vsak m2 pri mesečnem najemu . 11 75'— Najemnina se mora plačevati, in sicer letna v letnem znesku, mesečna pa v mesečnih zneskih vnaprej. Dnevna najemnina: Vlaganje mesa po komadih, in sicer: a) v predhladilnice: od cele govedi do 200 kg po . . . din 10'— od cele govedi nad 200 kg po . . . „ 12'50 od celega prašiča nad 80 kg po . . „ 6'— od celega prašiča pod 80 kg po . , „ 4'— od celega teleta ali velike drobnice po „ 4'— od celega jagnjeta ali kozliča po . . „ 2'— od celega konja po............................... 10'— od mesa ali slanine v kosih od 1 kg po „ 0'05 Najemnikom hladilnih celic se za prvih 24 ur uporaba predhladilnice ne zaračuna, v kolikor imajo v celici prostora, sicer se pa gorenja pristojbina pobira za vsakih pričetih 24 ur. Od prašičev, zaklanih za izvoz, se plača za prvih pričetih 24 ur po din 3'— za komad, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa po din 2'— za komad; b) v hladilne celice: od cele govedi do 200 kg po . , , din 12'50 od cele govedi nad 200 kg po . . . „ 15'— od celega prašiča nad 80 kg po . . „ 7'50 od celega prašiča pod 80 kg po . . „ 5'— od celega teleta po....................... „ 5'— od celega jagnjeta ali kozlička po . „ 2'— od celega konja po.....................„ 15'— Od perutnine, rib, mesa in slanine v kosih ali od živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača za prvih pričetih 24 ur od 1 kg po din 0'10, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa od 1 kg po din 0'05. Od prašičev, zaklanih za izvoz, se plača za prvih pričetih 24 ur za komad po din 5'—, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa za komad po din 2'—; c) v zmrzovalne celice: od cele govedi po din 15'- od celega prašiča nad 80 kg po . 11 7'50 od celega prašiča pod 80 kg po . 11 5'— od celega teleta po 11 5'— od velike drobnice po >» 3- od male drobnice po „ 2'— od srne ali gamsa po „ 2'— od divjega zajca po............................. 1'— Od perutnine, rib, mesa in slanine v kosih ali od živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača od prvih pričetih 24 ur od 1 kg po din 0'10, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa od 1 kg po din 0 05. E. Umetni led. Umetni led se prodaja po naslednjih cenah: pri odvzemu enega kosa, kos po . . . din 5'— pri odvzemu do 100 kosov, kos po . . . „ 4'— pri odvzemu od 100—200 kosov po . . „ 3'— vsi nadaljnji kosi po....................„ 2'50 Pri dostavi na dom se računa dostavnina za kos din 1'—. F. Pristojbino za uporabo dovlačilnice. Za dovoz in odvoz vagona živine in mesa po dinarjev 100'—. 29. Pristojbino v korist obč. veterinarskemu skladu na osnovi člena 14. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, in sicer za izdajo živinskih potnih listov, za prenos lastništva in za potrdilo zdravstvenega stanja. Taksa Taksa za izdajo zaogled v. Skupaj a) za govedo, konja, osla žlvali nštov' nad 2 leti 2'50 4'90 7'40 b) dtto do 2 let 2'50 3'40 5'90 c) za prašiča in drobnico . 2'50 3'70 6'20 Č) Ako se izda živinski potni list za večje število živali, se računa za vsako nadaljnjo žival ogled-nina še po din 0'50. d) Za preno^ lastništva na živinskem potnem listu občinska taksa din i'—. e) Za potrdilo lOdnevnega zdravstvenega stanja občinska taksa din 1'—. Opomba: Ker znaša tiskovina in vtisnjena državna taksa pod a) din 1'10, pod b) din 0'60 in pod c) din 0'30, bo veljal stranko živinski potni list pod a) din 8'50, pod b) in c) din 6'50. 30. Gradbene takso za regulacijski fond po pravilniku o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske, ki ga je odobril g. minister za finance z odločbo št. 2950 z dne 12. aprila 1934, objavljenem v >Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 382/48 iz 1. 1934. Poleg gradbenih taks po navedenem pravilniku se pobira še: a) za dostavo odločbe . ..... din 1'50 b) za vožnjo komisije k ogledu . . „ 75'— - - • • Tarifa za občinsko trošarino in uvoznino mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1937 38. A. TroSarina. i c a H Predmet Merilo Odmera din 1 Kum, arak, ©senca, rozolija, likerji in vse oslajene opojne pijače ter vino preko 1896 alkohola hl° 15— 2 P r i p o m b a : Seni spadajo vsa dišeča žganja, tinkture in vse slične užitne tekočine. Osnova za odmero trošarine pri likerju je od 35% naprej. Špirit in žganje vseh vrst , . hi" 10— 3 a) denaturirani špirit .... liter 1— b) vse vrste politur in lakov ne glede na dodatek etrsko špi- ' rituoznih kemijskih sestavin v suhem ali mokrem 6tauju, aceton in eter za industrijsko porabo kg oz. Liter 1 50 4 Vino: a) vino v sodih in medikamen-tozno vino . . ... , .... . .liter 150 Pripomba: Sem spadajo: vinski mošt; vinska' drozga in medica; b) vino v steklenicah, vermut in slična vina, izdelana na teritoriju mest. občine . . . liter 3— c) vermut izvenljubljanski, pro-šek, maraštlno, bakarska vodica in slično liter 5— 5 Sadni mošt: a) 6adni mošt . liter 0 50 b) vino iz jagod, malinovec in vsi drugi sadni soki . . . kg 1— c) limonova, vinska in mlečna kislina kakor tudi vse druge sadne kisline in sirupi brez alkohola, diamalt, dek-stroza in slično kg 1— Pripomba : Sirupe kot 6 surovino za ind. proizvajanje predmetov iz tar. post. 22. je troSariniti po točki d) t. p. 22. Penina: . ; a) šampanjec in vsa druga vina, ki se penijo in kipč . . steki. T/io 30— b) domača boljša peneča vina . steki. ’/<» 15— 7 Pivo liter 1-50 8 Kis: od a) navadni 0'10 b) kisova kislina (esenca) . . kg 10- 9 Klavna živina: a) nad 350 kg žive teže . . . glava So- b) od 250 kg do 350 kg žive teže glava SO— c) teleta do 250 kg žive teže . glava . 20- č) konji brez razlike .... glava . 25— i - i k JSS Pred m e 1 Merilo Odmera din 10 Drobnica: a) ovni, koze. koštruni, jagnjeta in kozlički nad 12 kg v živem stanju ali nad 8 kg zaklani glava 8— b) kozlički in jagnjeta pod 12 kg v živem stanju ali pod 8 kg zaklani glava 5— 11 Prašiči: a) odojniki do 10 kg žive teže ali 8 kg zaklani glava 12— b) mladi prašiči od 10 do 60 kg žive teže ali od 8 do 45 kg zaklani glava BO- c) prašiči nad 60 do 100 kg žive Leže ali preko 45 do 75 kg zaklani glava SO— č) preko 100 kg žive teže ali preko 75 .kg zaklani ... glava 35— 1? Meso in mesni izdelki: a) sveže meso vseh vrst, tudi divjačina štirinožna in pernata razsekana, nadalje suho meso, klobase, salame in koline kg 2— b) konservirano meso vseh vrst kg 4— c) užitna mast vseh vrst, slanina, sveža, nasoljena, prekajena in papricirana, vampi kg 15Q . č) maslo in užitni loj .... ' kg 0 50 d) 1. srnjad ; . . . glava 16— 2. divja koza (ganis) . . . glava 12— 3. zajec divji glava 4— 4. jerebice vseh vrst, prepelice glava 1— 5. divji petelini, gosi, race, , fazani . . . ... glava 2- 6. jeleni, košute . ... . glava DO- 7. divji prašiči ..... glava BO— 8. domači-zajec glava 0 50 13 Perutnina! a) purani- glava 3— b) ostala perutnina kakor: gosi, race itd glava 0- c) mala perutnina: kokoši, pi-ščeta, par golobčkov ali grlic glava oz. par 1— č) jajca komad 002 14 Pripomba: Perutnina, uvožena v zaklanem stanju, je zavezana mestni trošarini pod tar. post. 12/a. Ribe: a) sveže, raki, žabe, polži, suhe ribe, nasoljene, prekajene, marinirane ali vložene, vse ribje konserve in vse vrste morskih živali . . . kg o- b) slaniki, polenovka .... kg 1— 15 Sadje: a) sveže, domače in vse vrste gozdnih sadežev, sveže sobe, domača zdravilna zelišča kg 0'25 b) suho domače, limone, rožiči, rožičeva moka, pekmez brez dodatka sladkorja .... kg ' 0'50 *26:a- kw? i L 1’ r e d lil e t ....* Merilo Odmera din H c) marmelade in kompoti vseh vrst, pomaranče, domače južno sadje, rozine in gorčica .. kg 150 r) ostalo južno sadje, izvzemši smokve sveže in suhe . . kg 3-— d) smokve sveže in suhe . . kg P— e) suhe gobe kg o* 16 Med hre/. razlike, tudi v satovju kg r- 17 Poljski pridelki in povrtnina: a) krompir, zelje, repa in druge neimenovane okopavine . kg 0-03 b) drugi poljski pridelki in domača povrtnina v svežem stanju kg 0-05 r) suhi fižol, suhi grah in suha leča, kislo zelje in kisla repa kg 0-06 č) domača vložena zelenjava . kg • • 0-25 d) ostala vložena zelenjava in povrtnina kg 3- e) zgodnja zelenjava, okopavine in povrtnine od 1. XI. do 1. V. v letu . . -. . • kg 0-50 f) vse vrste žita, koruza, tudi zdrobljena, oves, otrobi, seno, slama kg 005 g) tropine za živalsko krmo . . kg 0'10 ii) sadno drevje komad 0-20 i) drevje za nasade .... komad 0-50 j) brinje kg 0d)l 18 P r i p o m h a : Žito v bilkah sc smatra za slamo. Moka in testenine: a) moka iz žita, krompirja in sočivja vsake vrste, zmleto pšeno, zdrob, ječmenova in ovsena kaša, ajdovo pšeno, prosena kaša kg 0-06 b) vse vrste testenin, kruh in slično kg 0-25 19 Kiz in riževa moka kg 0-60 20 Jedilna olja. vosek in sveče: a) jedilno Olje vseh Vrst, Tasl-linska in zdravilna olja . . kg r— ti) vosek in voščene sveče, stea-rinove sveče, parafinove sveče, glicerin vseh kakovosti, lojeve sveče ...... kg r— c) stearin, parafin, ribje olje v sodih, voščine kg 0-50 21 Milo: a) navadilo, za pranje in za industrijske svrhe v vseh obli- ' kah in brez dodatka kozmetičnih sredstev kg 0-50 b) toaletno, neparfumirano in parfumirano ter medicinsko milo kg 2- r) soda (izvzemši za kem. industrijo) kg 0-20 č) pralni praški in tekočine za pranje kg 0-50 1 Pripomba : Soda za kem. industrijo spada pod tar. post. 72 c. Milo. etiketirano v škatlah kot posebna garnitura brez zveze ali v zvezi z drugimi kozmetičnimi predmeti (s parfumom, pudri itd.), je tarifirati po t. p. 68 b. m”m ’4" V. **>.* 1 C Ti * • Predmet * '» Merilo Odmera din 22 Čokolada, kakao in kanditno blago: a) čokolada, kakao, izdelki iz njih, vse kanditno blago, vse vrste slaščic, v kolikor ne spadajo pod točko b), kandi- • rano sadje in slično . -v . b) pecivo, zamočeno delno ali v celoti s čokolado, neapoli- •kr’"*••••- 4-— tanke, adria in slične rezine c) vse vrste čajnega peciva in keksi, vse vrste biskvitov, ki so kot močnato pecivo oslajeni ali barvani ali obloženi s slikami, vse slično pecivo in medičarski izdelki, ki ne izgube po notranji sestavi v primesi z drugimi dodatki značaja ]K>vsem močnatega . . o. izdelka ........ kg ■1-- č) sladkor za človeško prehrano kg 0.->0 d) surovine za industrijsko proizvajanje predmetov t. p. 22., točke a), b) in c), kolikor niso posebej imenovane, pod kontrolo uporabe . . . . kg ■ 0'20 23 Kava in čaj: a) surova kava vseh vrsf in čaj, preprosto pakovan .... b) pražena ali zmleta kava in kg i— čaj. etiketiran c) kavrni izvlečki, kavine mešanice in konserve v vsaki kg. 8 — j obliki č) žitna kava vseh vrst in ka- kg 2- vini dodatki (cikorija) . . kg 050 24 Vsi delikatesni kolonialni izdel- ki, posebej ne imenovani , kg 3- 25 Mleko in sir: kg oz. a) sveže, smetana in sirčki . . b) mlečni praški, konserve in liter 0-10 j nadomestki kg i- ! c) navaden sir v hlebih . . , kg 0-50 i č) sir etiketiran ...•■• d) fini siri, kakor: grana. stra-chino, gorgonzola, imperial, pristni emendolski, pftrme- kg 1— j 26 san, chalet itd Mela««: melasa in vse surovine za ind. izdelavo predmetov, spadajočih pod t. p. 1. do vštete 27. (izvzemši t. p. 22.), pod kontrolo uporabe .... Dišave in začimbe: a) vanilija, žafran, muškatni kg 4-- j 27 kg 0-05 [ cvet in muškatni oreh. kapre b) ostale dišave, .Tuhan, Maggv kg 8 — 28 in slično Mineralne vode; a) mineralne vode vseh vrst hi kg 3- , sifon b) brezalkoholne pijače, kolikor niso posebej imenovane, na primer: pokalica, Chahesa in slično bodisi ljubljanskega ali izVehljubljanskega iz- liter ■ 0’25 . delka liter 050 —— 1 Tar. post Predmet Merilo Odmera din 211 Cvetje: a) cvetje v lončkih in* dekorativno grmičevje bruto za neto kg 005 b) sveže, vrtno, domače brez razlike, odrezano in proste cvetlične sadike, lavorjevo listje in zrna ter slično, dalje divjaki in grmičevje . . . kg 0 5t> c) suho, naravno, preparirano kg 3-— č) sveže južno cvetje brez razlike kg 15 — 30 Pripomba : Umetno cvetje je tarifirati po tar. post. 85. Drva: a) mehka m3 2-— b) trda m3 4-— 31 Oglje kg OdU 32 Premog in koks: a) premog splošno tona 5’— b) premog za ind. namene . . toua 2-50 c) koks tona 50'— P r i p o mb a : Koks, ki je namenjen za uporabo v livarnah, plača 50% manj. B. U voz n i n a. 1 Tar.post. Predmet Merilo Odmera din 33 Železo: a) palično, lito in kovno železo, martinovo jeklo, žel. žica in žel. pločevina nad 5 mm debeline ter odpadki od kovin za industrijsko predelavo . kg 003 b) oblikovano železo, traverze, železna žica in železna pločevina do 5 mm debeline, pocinkana pločevina, žel. cevi in njih deli, žeblji, železni vijaki, konjske podkve v polfabrikatu, poljski stroji kakor: mlatilnice, čistilniki, kosilni stroji, slamoreznice itd '. . '. . kg 005 c) izdelki iz železa kakor: obrtno orodje, drugo orodje, ključavničarski izdelki, stroji in njih deli, železno okovje, navadne železne peči, radiatorji in podzemni kabli, stari stroji in mehanizmi, vzmeti za postelje .... kg 0-10 č) železne blagajne, kasete, peči, kopalne kadi.in kopalne peči, decimalne tehtnice, železno |H)hištvo, tudi emajlirano, lijaki emajlirani, kuhinjsko orodje (razne stiskalnice, stroji za rezanje mesa), emajlirane in barvane napisne table, hladilne omare brez hladilnih naprav in drugi neimenovani izdelki iz železa kg 020 i d) izdelki iz železa pod toč. J c) in č) ponikljani, pocin- ! % g. ig C3 H Pr e d m e t Merilo Odmera din kani, pokromani, medeno platirani, ako ne spadajo pod višjo tarifno postavko . kg 025 e) tiskarske črke f) gravure in slično (ploščice kg 0‘25 za klišeje) ....... g) emajlirana in pocinkana ku- kg 10 — hinjska posoda h) surovo in staro železo za kg 0 15 34 pretapljanje P r i p o m b a : Stari stroji in mehanizmi, uvoženi v popravilo, ki se v roku 3. mesecev izvozijo, so prosti plačila uvoznine proti deponiranju zneska po ustrezni tarifni postavki. Baker, cink, cin, med, aluminij, svinec, bron: a), v surovem stanju in v blokih, pločevina, cevi iz navedenih kovin in žica (razen kg 001 » ■i električne) . b) izdelki iz kovin pod točko a), izvzemši aluminij, kakor: namizno in kuhinjsko orodje, kg 0-10 armature in slično .... c) izdelki iz aluminija, niklja in alpake ter rje prostega kg 050 jekla vseh vrst . . . . . kg o. č) kompletni brivski aparati . kg 3 — d) britvice (gilete) . . . . . e) žepni noži, britve, škarje do 200 g težine, aparati za striženje in drsalke Pri po m b a : Kuhinjsko in namizno posodo in orodje iz dragocenih kovin, kakor: iz srebra, zlata, kitajskega srebra in slično, je tarifirati po tar. post. 85. Elektrotehnični material: a) dinamo-stroji, elektromotorji, transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, ventilatorji in vsi ostali motorji in stroji ne glede na pogon- komad 010 35 kg 2* sko sredstvo ...... b) električni in plinski aparati, kg 0'40 elektroštevci, radioaparati in sestavni deli ter slično . . c) ostali elektrotehnični pred-lAeti, kakor montirani ležaji, senčniki, izolatorji, razno stekleno in porcelanasto blago, stikala in ostali elek- vrednost 3% trotehnični material . . . č) kompletna električna svetila, viseče in namizne elek-. trične svetilke in lestenci kg 050 tudi v razklopljeneni stanju d) baterije za žepne svetilke vrednost o n/ o/o ter anode in slično . . . e) svetilke za poulični promet, kakor: avtomobilske, motorne na olje ali karbid, električne za kolesa in motorje kg 2-— 3— ter za vsa druga vozila . . komad 30 f) mrežice vseh vrst za svetila Glasbila in drugi aparati precizne mehanike: a) klavirji, pianini, harmoniji, orkestroni in druga slična glasbila in njih sestavni deli komad p— 1 Tar. post. Pred m e t — tudi stari.................. b) gramofoni iu njih sestavni deli, gramofonske plošče . . c) fotografski aparati in sestavni deli, tudi stativi .... č) vsi drugi predmeti precizne mehanike, kakor: seštevalni stroji, merilni instrumenti, fizikalni, zdravniški, godalni, pihalni in slični instrumenti razen električnih, tako kovinski kakor tudi leseni, puške in samokresi, vse sestavine navedenih predmetov kakor tudi strune iz črev, žice in slično, etuiji za godala, kolofonija v škatlah, analitične in avtomatične tehtnice, igralni aparati, registrirne blagajne .... d) šivalni stroji in stroji za pletenje vseh vrst ter njihovi sestavni deli..................... e) traki za pisalne in slične stroje, tudi kemijski vseh vrst . .......................... f) pisalni stroji in njih sestavni deli, leseni, razmnoževalni, kopirni in slični stroji . 37 1 Vozila: a) osebni avtomobili, letala vseh vrst, motorji za vozila in čolne.............................* b) tovorni avtomobili, avtobusi in šasije ........ c) motorna vozila in priklopni avtomobilski vozovi .... č) molorni priklopni sedeži d) kolesa vseh vrst in posamezni deli za sestavo in popravilo koles, motorjev, avtomobilov, kakor tudi vsi drugi deli za mehanična vozila in sesalke za kolesa .... e) otroški vozički brez razlike f) kočije, zapravljivčki, karoserije za avtobuse in tovorne avtomobile......................... 38 Guma, mehki in trdi kavčuk ter izdelki iz njega: a) za avtomobile, motorje, bi-cikle, otroške vozičke, gumene cevi za škropljenje in slično potrebo, gumeni izdelki, tkanine — prepojene s kavčukom za obrtno in industrijsko irotrebo .... b) vsi drugi boljši gumeni izdelki, kakor: glavniki, žoge, igrače, športni, drogerijski predmeti, galoše, snežni čevlji vseh vrst in vsa druga obutev iz kavčuka ali drugega materiala s podplati od kavčuka; ostalo blago iz gume in kavčuka ter iz tkanin, napojenih z gumo ali kavčukom, izvzemši oblačilne izdelke .............................. c) arabska guma, trda in tekoča, vse gumene raztopine, kadilo . i. ■ « • Merilo kg vrednost kg kg kg kg kg kg komad komad kg kg kg kg kg leg Odmera din 6 — 3% G‘- 1 — 20-— 3- T— 050 300-— 50 — 2’____ 1 — 0-30 1- 4 — 1- P r e d m e t Merilo Odmera din 39 43 44 45 č) obrtniška lepila vseh vrst ne glede na tvarino, škrob d) surova guma, mehki in trdi kavčuk ih drugje ne imenovani izdelki iz teh snovi, ovratniki in lasne igle iz celuloida brez z vese z drugo tvarino, glavniki za česanje iz roženine (domači izdelki) e) gumene pete, gumeni podplati in slično..................... Azbest, amiant: a) surov in zmlet, v ploščah, čistih vlaknih, klingerit in slično.............................. b) azbest v nečistih vlaknih in prahu za izdelavo cementno-azbestnih izdelkov .... Bencin in bencol ter pogonski plini, kakor: metan in slični Nafta: a) nafta za pogon in druge potrebe, petrolej, surovo olje . b) karbid za razsvetljavo, obrt in industrijo .■***. . Olja vseh vrst za tehnične svrhe: a) olje za mazanje in za vse tehnične in industrijske svrhe, nečisto ribje olje, terpentin, pokosti (firneži), laneno olje, karbol in slično . . . b) olje antracensko, karbolno, kreozotno, kamforno, anilin-sko in drugo slično .... c) fina etrska rožna in dišeča olja, vsa druga slična olja ter dišeče vode brez alkohola Mast za tehnično uporabo: a) za mazanje, za vse tehnične in industrijske svrhe ter neužitni loj in neužitna rastlinska mast ........ b) sveža in suha čreva vseh vrst .............................. c) vse vrste voščil in čistil za usnje, les in kovine ter slično Barve: a) barve v suhem stanju vseli vrst................................ b) barve, mešane z oljem, glicerinom, [lokostom (firne-žem) ali z drugimi pri rodnimi snovmi, nadalje vse barve grafične stroke in ani-linske vseh vrst ter vse apreture............................ c) kreda, trda in zmleta, kit in lojevec, grafit in vsi drugi rudninski proizvodi, zmleti ali v trdem stanju za industrijsko predelavo ... . č) akvarelne in oljnate umetne barve (tudi v tubah) . . . Mavec (gips): a) zmlet ali v kosih................ b) izdelki iz mavca, kakor: ki- i ~ pi, plakete in sličiio -, . -, kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg 050 P— 2-__ 2-__ 015 010 0-10 015 0‘20 0 50 10 — 0T0* 2-____ 2*____ 0 25 0 50 010 2-— 0'05 050 ‘26.A kos. i ta P r e d m e t Merilo Odmera din 46 Cement: a) cement vseli vrst in slične mešanice . . kič 0 02 b) cementni izdelki, heraklitne plošče in ksilolit kg 005 c) cementni izdelki v dekorativne svrhe kg 0'50 47 Marmor: a) grški, italijanski in koroški marmor, alabaster, .neobdelan kg 010 b) ostali marmorji, serpentin, granit in portir za kiparstvo in rezbarstvo, neobdelani kg 005 c) marmorji iz točke a) in ala-baster obdelan, kipi in drugi izdelki razen luksuznih kg 1- č) ostali marmorji, serpentin, granit in portir o b dela n ter kiparski izdelki iz njili kg 025 48 Kamen vseli vrst: a) neobdelan in prosto obdelan kg 0.01 b) fino obdelan, robniki in kocke za tlakovanje kg 003 c) izdelki iz kamna .... kg 005 49 Izdelki iz keramičnega materiala (gline, kamenite mase, porcelana in sličnega materiala) : a) glinasta posoda, surovo izdelana . kg 0-05 b) glinasta posoda glajena in glazirana ter keramični izdelki, izvzemši galanterijske in luksuzne, izdelki iz porcelana, kakor: kuhinjska posoda in posoda za gospodarske in obrtne svrhe, smirkov prah, karborundum izdelki in glazure za keramično industrijo kg 0-40 c) galanterijski izdelki kakor navadne vaze, kipi itd. . . kg 1-— 50 Sleklo in stekleni izdelki: a) sleklo za okna in vrala v tablah, žično steklo, steklena opeka, plošče, navadne steklenice sifonske in medicinske ter navadni kozarci . . kg 040 b) steklo za izložbe, steklo brušeno in matirano, polirano, mlečno, barvano in slično . kg 0-60 c) ogledala iz stekla ter ostali izdelki iz slekla, izvzemši luksuzne in galanterijske . ■ kg 1'— č) fotografske- plošče in zrcala v okviru . . kg 2* 51 Barometri, termometri in optični izdelki v zvezi z drugim materialom, naočniki vseh vrst z opremo in optično sleklo, nemontirano .... kg 10— 52 Žarnice: a) do vštetih 15 W (žarnice za žepne električne svetilke po f». • tar. post. 81 b) komad 0o0 b) nad 15 do vštetih 75.W . . komad V— i . c) ostale žarnice nad 75 VV , . komad, o.. 1 č) elektronke komad ■5- i u t kg 3'- 66 Bombaž, juta, lau, konoplja in izdelki iz teh snovi: a) bombaž, juta, lan in konoplja, vse vrste preje iz teh snovi ter odpadki od naravne in umetne svile, vse za [jTar. poat. (26'A kdš) ItS' Predmet industrijsko porabo (pod kontrolo uporabe) . . b) isto ter sukanec in nove vreče, uvožene za ambalažo pri izvozu blaga, vse za trgovino ........................... c) tkanine in pletenine iz bombaža, lanu, jute in konoplje v kosih za prodajo na meter, linolej v kosih za prodajo na meter in z odrejeno dolžino, prepojene tkanine, izvzemši tkanine, prepojene z gumo in kavčukom .............................. Č) izdelki iz tkanin in pletenin iz zgoraj omenjenih snovi z odrejeno dolžino, kakor: navadne brisače, posteljna pregrinjala, namiznb perilo, žepni robci, rute, nogavice, navadno perilo, te* • kači in navadni traki iz omenjenih snovi ..... d) boljše perilo in jopice iz bombaža, jute, lanu in konoplje (pleteno in- tkano), kakor: nogavice, rokavice, rute, traki, čipke, vezenine, čepice, pozamentorija, tudi elastična, naramnice, boljše namizno perilo, kakor: garniture in serviete, podveze in kravate ....................... e) oblačilni izdelki, kakor: obleke, plašči iz bombaža, jute in lanu ter gumeni plašči . f) prešite odeje iz bombaža, jute, lanu in konoplje . . . g) odpadki tkanin, krpe in preja za čiščehie, stare Vreče ter ostanki tkanin do 40 etn dolžine iz bombaža, jute, lanu in konoplje . . > • , o~l Volna in izdelki iz nje: a) volita Silfova in vse preje iz nje za industrijo (pod kontrolo uporabe) .... isto za trgovino. . tkanine in pletenine iz volne in polvolne v kosih za prodajo na meter . . tkanine in pletenine iz volne in polvolne z odrejeno dolžino, kakor: navadne rute, prti, nogavice, navadno perilo, posteljna pregrinjala, tekači in slično d) boljše perilo in jopice iz volne in polvolne (pleteno in tkano), kakor: nogavice, rokavice, rute, traki, čipke, vezenine, čepice, poZarfien-tarije, tudi elastične, naramnice, boljše namizno perilo, kakor: garniture in serviete, podveze in kravate .... e) oblačilni izdelki, kakor: obleke, plašči iz volne in polvolne ter nepremočljivi dežni plašči............................ I) prešite odeje, tini koci ter boljša posteljna pregrinjala iz volne in polvolne . . . Merilo b) c) č) H kg kg Odmera din 0-20 050 0'7o kg kg kg komad kg kg kg kg kg kg kg kg (>•75 4-— 6-- 3-- 010 040 r— 1-25 e— 12 — 68 Predmet Merilo Odmera din g) odpadki tkanin, krpe in preja Za čiščenje ter ostanki tkanin do 40 cm dolžine iz volne in polvolne .... Pripomba: Za pplvol-nenp blago velja blago, ki vsebuje nad 10% do 50% volne. Vzorci tkanin in pletenin so prosti. Svila — naravna in umetna — polsvila in izdelki iz njih: a) umetna svila, odmotana, preja iz umetne svile za industrijo in obrt (pod kontrolo Uporabe) .... b) preja iz naravne svile za industrijo in obrt pod kontrolo uporabe ter svilena Vata iti preja iz umetne svile za nadrobno prodajo . c) preja iz umetne in naravne svile, adjUstirana za na-drbbno prodajo .... Č) tkanine in pletenine p o m e t r u iz polsvile in umetne svile...................... d) izdelki v t. p. 58 č) imenovanih tkanin in pletenin, kakor: rute, traki, požamente-rija, prti, nogavice, rokavice, kravate, pletene jopice, Čepice, plastične naramnice, čipke, vezenine, mrežicS, podveze ih slično.................... e) tkanine in pletenine po metru iz naravne svile . . f) izdelki v t. p. 58 e) imenovanih tkanin in pletenin, kakor: poZaihenterija, prti, nogavice, rokavice, rute,; traki, UraVate, pletene jopice, čepice, elastične naramnice, čipke, vezenine, mrežice, podveze in slično .... g) šivani izdelki iz tkanin in pletenin umetne svile in polsvile, kakor: obleke, plašči, presite odeje, zavese in slično.................... h) šivani izdelki iz tkanin in pletenin naravne svile, kakor: obleke, plašči, zavese, prešite odeje in slično . Pripomba : Vse tekstilne izdelke, ki vsebujejo 50% ali več svile, je tarifi-rati po ustreznih postavkah za svilo. Za polsVileno blago velia blago, ki vsebuje nad 10% do 50% svile. To je Upoštevati samo pri t. p., ki izrečnb navajajo polsvilo. Vzorci tkauin in pletenin so prosti. Izdelki iz tkanin: Trdi ovratniki, narokvice in naprsniki . Izdelane dekorativne preproge: a) preproge iz jute, bombaža in volne, izvzemši tekače . b) polsvileue in svilene . . . kg 010 kg kg kg 1-- 3'— 5— 4— kg kg 8- 15'- kg kg kg 15'— 20- 25- kg kg kg 81- 10'- A Tar. poet. | Predmet Merilo Odmera din 61 Pripomba: Preproge za razstave, izvzemši vele-sejmske, plačajo takoj pri uvozu za celokupno količino 50% manj. Klobučevina, klobuki, kape in čepice: a) klobučevina in polst iz volne ali iz živalskih dlak ter izdelki iz nje. izvzemši klobuke in kape . kg 1-- b) 1. moški klobuki in slamniki komad 2 — 2. ženski klobuki in slamniki komad 4 — c) kape iz sukna ali platna ter neizgotovl|ene oblike (tulci) in čepice, kolikor ne spadajo pod tar. post. 56/d, 57/d in 58/d, otroški klobuki in slamniki komad 1-— č) modne gamaše par 1 — 62 Usnje, kože, kosti, mezdra, rogovi in perje: a) kože presne in nasoljene . . kg 0-05 b) kože suhe kg 010 c) navadno usnje za vrhnje dele čevljev in za drugo obrtno rabo ter podplati . . kg 1 — č) kozje usnje, ševro, lakasto vseh vrst, želvje, antilopno, brokatno, zlate in srebrne kombinacije in slično finejše usnje v kosih kg 3-— d) kosti in mezdra, parklji in rogovi brez razlike .... kg 0.01 e) puh kg 5 — f) očiščeno perje kg 3-— g) neočiščeno perje kg 1-— h) perje za okras . * . . . kg 10 — 63 Izdelki iz usnja: a) galanterijski izdelki iz usnja, kakor: ročne torbice, kovče-gi (tudi iz natopljenih tkanin in vulkanfibra), obleke, pasji ovratniki, pasovi, gamaše in aktovke, vsa oprema in drugo boljše blago . . kg 5'— b) usnjene rokavice kg 15-- c) šolske torbice iz usnja . . kg 1 — č) jermeni za vse industrijske svrhe, vsa konjska oprema in drugi izdelki za industrijo, obrt in gospodinjstvo . . kg 1 — d) moški in ženski čevlji iz navadnega usnja ter športni čevlji kg S— e) moški in ženski čevlji iz boksa, ševroja in laka . . . kg 4-— f) navadne vrste moških in ženskih ter otroških platnenih čevljev, preproste sandale, opanke in copate, bakan-če, delavski čevlji, okovani in podkovani, otroški čevlji iz usnja do št. 32 (23 cm dolžine) razen čevljev s podplati iz kavčuka (glej. tar. post 38.) kg 1 — Pripomba: Čevlje — Svilene ali deloma svilene, atlasne, brokatne — iz jelenjega, bronsi ranega, pozlače- Tar. post. Predmet Merilo Odmera din 64 nega ali posrebrenega usnja in imitacij, ter čevlje, ki se uvažajo preko carinarnice, je tarifirati po t. p. 85. Pisarniško potrebščine: peresniki in slično blago, polnilna peresa, nastavki za črnilo iz lesa in kovin, piv-ne Vage in druga slična oprema v leseni in kovinski izdelavi, temu slične garniture, risalno orodje navadno ali v garniturah, pečatni vosek, tuši in tinte, svinčniki vseh vrst, ravnila in krivulje, risalne deske in slični predmeti kg 0-50 65 Pripomba: Polnilna peresa iz trdega kavčuka je tarifirati po t. p. 38/b; polnilna peresa, zlata ali z zlatom okovana pa po t. p. 85. Gumbi: a) iz kosti, umetne kosti, celuloze, roženi, iz blaga iti usnja, naprsne igle in zaponke z okraski, kameni in slično, kakor: stekleni biseri za okras obleke, luči .... kg T— b) zapestni gumbi v etuijih, razen gumbov iz dragocenih kovin garnitura 5'- c) gumbi iz lesa, porcelanasti in stekleni in iz železne pločevine — bruto za neto . . kg 1-— č) gumbi koksasti (kam. oreh) in iz galalita kg 2 — 66 Ščetkarsko blago: Ščetke in kr tačk e iz rastlinskega materiala za čiščenje poda in za umivanje; fibris za čopiče in ščetke, krtače, ščetke in čopiči iz dlak za vso hišno in obrtno porabo, nadalje ščetine, žima in živalska dlaka, žične krtače in žične gobe. metle iz rastlinskega materiala, podnožniki iz slame, morske trave in iz sličnega materiala .... kg 050 67 Kožuhovina in krzno vseh vrst: a) kožuhovina, strojena in nastrojena, od domačih živali . kg 1 — b) kožuhovina, strojena in ne-strojena, od divjačine . . . kg 5'— c) izdelano krznarsko blago, konfekcionirano, od domačih živali kg 5-— č) isto od divjačine ..... kg 20-— d) nagačene živali kg 10 — 68 Pripomba : Dragoceno krzno, nekonfekcionirano, ter izdelke, ne glede na vrsto živali, je tarifirati po tar. post. 85. Kozmetika: a) parfumi, črtala za ustnice, barva za lase, ličila in kreme za lepotičenje, fina dišeča olja bruto za neto kg 25'- Tar. post. | Predmet Merilo Odmera din b) puder, kozmetične vode, bri-lantin, pomade in kreme za negovanje kože, toaletno milo v etuijih in slično, bruto z a n et o kg 10 — G9 Antiseptična sredstva: vata v zavojih, bombažna in papirnata, obveze, ovojne tančice in vsa navadna razkužila v suhem ali mokrem stanju (zaherlin, flit) in slično, bruto za neto . . . . kg 1 — 70 Lasuljarski izdelki kg 2 — 71 Pripomba: Človeški lasje so prosti plačila uvoznine. Umetno zobovje in zobotehnični instrumenti, ves material, tudi zlato v to svrho . . . vrednost 3% 72 Lekarniške in drogerijske potrebščine: a) dozirana zdravila in lekarniški proizvodi pod posebnimi imeni, specialitete in eter, bruto za neto . . . . kg 5'— b) proste kemikalije, zdravila in droge kg 1-— c) kemikalije vseh vrst za industrijo, vse vrste jedkih in kislih tekočin, vse vrste soli in slično v industrijske in obrtne svrhe ter soda za kemično industrijo pod kontrolo uporabe . . . kg 003 č) umetna gnojila in galica . kg 0.01 d) kisik in dissous-plin . . . kg 025 73 Led, naraven in umeten . . . kg 0.01 74 Kvas in drože kakor tudi vseli vrst pecilni praški .... kg 1 50 75 Semena: a) semena za poljske in gozdne pridelke in povrtnino, kum-na, janež kg 010 b) vse vrste cvetličnih semen . kg 5'— c) gomolji in čebulice za cvetje kg 1 — č) oljnata semena, kakor: laneno, ricinovo in slično z a industrijo kg 003 76 Suha roba in sitarsko blago: sitarsko blago za gospodarsko rabo, pleteno blago in boljše pleta rsko blago . . . kg 0'50 77 Les in izdelki iz njega: a) navadni les na panju, tesani trami in žaganje .... kg 0.01 b) gradbeni les, kakor: žagani trami, deske, pragi, zaboji, brezove metle kg 0’03 c) tesarski, kolarski in sodar-ski lesni izdelki, stavbeni, mizarski in tesarski izdelki, surovo nepleskano pohištvo iz mehkega lesa kg 025 č) furnirji (deščice za prevleko) vseh vrst , , , , , , kg 0'30 t es H Predmet Merilo Odmera din d) pohištvo in slični izdelki iz trdega lesa in furnirano . . kg 050 e) staro pohištvo v prodajne svrhe kg 005 f) sanke in smuči kg 1 — g) tapetniški izdelki .... kg 1 — h) vezane plošče kg 010 i) parketne deščice kg 0-20 78 Pečarski izdelki: a) vse vrste pečarskih izdelkov, ostekleni in emajlirani (dla-ške) kg 0'25 b) porcelanaste plošče za peči, štedilnike in razne obloge . kg 040 c) glina (ilovica) kg 0-03 č) bauksit in slično 100 kg 0-80 79 Gradbeni material: a) ves neimenovani gradb. material, kakor: rabljen gradbeni les, kamenje, gramoz, pesek, cestol, predmeti za tlakovanje ulic 100 kg 0-80 b) opeka, tudi cementna . . . 100 kg 1-25 c) trstje za 6trope in slično ter sirkova slama za izdelovanje metel, strešna lepenka vseh vrst kg 0 02 č) Samotna opeka in moka kakor tudi pesek v industrijske in obrtne svrhe in izolacijo, pesek za čiščenje .... kg 003 d) sirkova slama in sirkove krtače kg 010 e) pleteno in vezano trstje v stavbene svrhe kg 005 80 Vrvarski izdelki; a) vse vrvarske surovine, rafija in navadna kravja dlaka kg 050 b) vsi vrvarski izdelki . . . kg 1 — c) afrik kg 010 81 Galanterijski izdelki vseh vrst, v kolikor niso posebej imenovani: a) toaletne in zobne krtačke, paste in praški za zobe . . kg 2' b) izdelki iz lesa, celuloze in gume, iz kovin, hlaga, porcelana in sličnih sestavin, iz mavca, stekla in sličnega, iz slame in papirja, usnja in usnjenih imitacij, radirke, športni predmeti iz lesa, če za te izdelke ni večja odmera po postavkah glede na material kg 1 — 82 Posamezni galanterijski izdelki: n) sprehodne palice vsuli vnst kg 4 — b) karte za vse vrste iger, domine in slično igra 7'— c) svileni in polsvileni dežniki in sončniki komad 10 — č) ostali dežniki in sončniki . komad 5 — d/ steklenice »termosc .... kg 2 — e) vse vrste razstrelil in prazni naboji ......... k? 1 50 f) polni naboji <■•••. kg 2 — 83 Ure: a) ure do din 50’— fakt. cene komad 1-- b) vse ure nad din 50‘— fakt. ceno i ■ i « « « i • • komad 3’- j j Tar. post. 8» 8.') Predmet Merilo Odmera din c) srebrne in tulske ure . . . komad 5— č) zlate ure komad 20— d) sobne, stenske in konzolne ure ter slično do din 300'— fakt. cene komad 10 — e) isto nad din 300 — fakturne cene komad 25— f) velike sobne ure s stojali . komad 30— g) mehanizem za žepne ure . garnitura 3— h) mehanizem za stenske, sob- ne in ostale ure ..... garnitura 5— Vsi izdelki in mehanizmi, ki spadajo v zlatarsko in urar- sko stroko iz niklja in ame- riškega zlata . . . ... . garnitura 5— Luksuzno blago: Sem spadajo vsi izdelki iz žlahtnih kovin, dragega in poldragega ka- menja. izdelki iz slonove ko- sti in imitacij, izdelki iz jan- tarja, gagata in morske pene, luksuzni izdelki iz biserovj- ne, celuloida, ribje kosti, umetno cvetje vseh vrst in izdelki iz. njega, luksuzni izdelki iz stekla in porcela- na brez zveze ali v zvezi z drugim materialom kakor servisi in posamezni deli teh ter slično, izdelki iz ste- klenih biserov, koral in slič- nega, luksuzni izdelki iz pa- pirja in kartona, kakor: lam- pijončki, konfeti, korijandoli. albumi, krinke in slično, luksuzni izdelki iz usnja, krzna ter izdelki iz navad- nih kovin, pozlačeni in po- srebreni, bijouteri.ja in slič- no, luksuzni izdelki iz žival- skih tvarin za rezbarstvo in drugi posebej ne imenovani izdelki, dalje vsi posebej ne imenovani dekorativni pred- meti, kakor: gobelini, per- zijske in orientalske prepro- ge, vsi predmeti, okovani z zlatom ali srebrom ali okra- šeni na kak drug sličen na- čin, vrh tega antikvitete in slično vrednost 10 % Pripombe k tarifi za občinsko trošarino-uvoznino. 1. a) za trošarinske predmete, ki se uvažajo v prosta skladišča in ee pozneje izvažajo iz mestnega ozemlja, se pobira kontrolna din pristojbina i. s. od......................100 kg 1’— li) za pivo, ki se uvaža v mesto, se plača za liter 0'0.'> c) pri povračilih se plača zn račun manipulacijskih stroškov od vsote, zaračunane po ustrezni ta ritni postavki....................... č) za izredno časovno podaljšanje tranzitnih bolet preko roka, določenega v uredbi, od vsote, zaračunane po ustrezni tarifni postavki: 1. za podaljšanje od 24 do 48 ur . . . 2. za podal|5anje preko 48 ur . . . . d) povrartajo se le vsote nad ...... din 10 — 10? 10?ž Pripomba: V prostih skladiščih s stalnim trošavinskim uslužbencem se pobira pod a) navedena pristojbina le v znesku, ki presega troške za dobavljene tiskovine, prejemke in dajatve, ki jih prejema od občine uslužbenec v prostem skladišču. 2. Za tranzitno blago od 100 kg................................ 0'50 3. Za spremljanje tranzitnega blaga se plača: a) v. dnevnem času ............................ 13'— b) v nočnem času............................. . 30— 4. Za nobeno pošiljko ee ne sme pobrati na račun trošarine oziroma uvoznine manj ko . 1'— 5. V skladu z določbo čl. 80 naredbe o občinski trošarini veljajo za odbijanje tare pri vseh predmetih trošarinsko-uvozninske tarife stopnje tare, ki jih upošteva pri. uvozu iz inozemstva carinski postopek. Izvzeti so primeri, kjer te stopnje v carinskem postopku niso določene, in kjer tarifa za obČ. troša-ritio-uvoznino ne določa drugače.. 6. Za vino lastnega pridelka, ki se porabi v lastnem gospodinjstvu, veljajo glede količin in ugodnosti analogno določila, ki veljajo za banovinsko trošarino na vino. 7. Glede upoštevanja gubitka ali kala pri pobiranju občinske trošarine veljajo na osnovi sklepa mestnega sveta z dne lt. 3. 193G do nadaljnjega določila odločbe D. U. štev. 61t» z dne 12. 4. 192G. ■ v IV. Pravilnik o u voznini mostne občine ljubljanske § I- Mestna uvozuina se pobira po v vsakem proračunskem letu odobreni uvozninski tarifi od vsega blaga, ki dospe na kateri koli način na ozemlje mestne občine ljubljanske. § 2. Uvoznim, predpisani v tarifi, niso zavezani: a) predmeti, ki se vsklndišČijo v mestna in javna skladišča s poslovanjem, urejenim po zakonu o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930; vendar mora biti blago pod zapofo uprave javnih skladišč. Uvoznina na te predmete se plača, ko se iztrošijo ali izvozijo v mestno območje zaradi predelave, ali |)orabe; b) motorna vozila pod t. p. 37 a), b), c), ki se ne milile v mestu dalj ko 10 dni nepretrgoma; c) predmeti, ki se odpravljajo iz enega omenjenih skladišč v drugo. . § 3- Uvoznine so oproščeni: a) pošiljke državnega erarja; b) denar, vrednostni papirji in drž. monopolno blago s stalno odrejeno ceno; c) pošiljke za potrebe vojaških in žandarmerijskih edinic na osnovi čl. 65. in 74. zakona o admin. voj. in morn.; č) starine, znanstveni in umetniški predmeti, če so namenjeni za javne zbirke ali znanstvene namene; d) rabljeno pohištvo hišnega gospodarstva pri selitvi] e) predmeti sodnega postopanja in službene pošiljke, ki jih javna oblastva kraljevine .Jugoslavije, poslaništva in zastopstva tujih držav pošiljajo med seboj, ter službene pošiljke gradbenega in tehničnega materiala za potrebe državnih železnic, če so naslovljene na njih ime; f) blago (orodje) ljubljanskih obrtnikov, ki se uporablja pri delu zunaj mesta, če ni preteklo od dne izvoza ali iznosa več ko G mesecev. Za to blago ali material je treba predložiti pred izvozom pri izstopnem uradu pismeno prijavo v dvojniku in popis. Na utemeljeno prošnjo, podano pred potekom danega roka, se ta rok izjemoma podaljša; g) blago, ki je izdelano v mestu in izvoženo (izneseno) iz mesta, če sc vrača dobavitelju, ako ne ustreza kupcem ali prejemnikom, s pogojem, da še ni preteklo 6 mesecev, da je blago isto; vsekakor pa utora biti pred zopetnim uvozom prijavljeno pri izstopnem uradu ler dokazano, da kupec ni hotel prevzeti blaga; h) blago ali vzorci, ki jih jemljejo trgovski potniki na trgovska potovanja ter jih kot take zopet vnosi jo v mesto ali pa izvozijo iz mesta, toda le tedaj, če pri izstopnem ali vstopnem uradu prijavijo in podajo točen popis vsega izvoženega (iznesenega) blaga ali vzorcev. Za trgovske potnike se priznavajo samo one osebe, ki se izkažejo z legitimacijo pristojne Zbornice za TOI; i) ambalaža ljubljanskih trgovcev, ki jo dobe vrnjeno kol svojo lastnino; j) pošiljke, ki se reekspedirajo neposredno na kolodvoru. Reekspedicijo pa je treba pristojnemu linijskemu uradu prijaviti v roku 24 ur od dviga tovornega lista za pošiljke, toda pred predajo za nadaljnjo odpremo ali povratek. Kdor tega ne javi pravilno v odrejenem roku pri pristojnem linijskem uradu, plača uvoznino, čeprav je blago dalje odpremljcno ali vrnjeno; k) tranzitno blago, lo je blago, ki gre neizpreme-njeno v 24 urah na istem vozilu direktno preko Ljubljano. § 4. Blago, ki je podvrženo mestni uvoznini, se mora vnašati ali uvažati v mestno območje samo po trošarin-skih poteh, ki vodijo mimo trošarinskih linijskih uradov, izpostav in stražnic, ki so kot taki vidno označeni. Uvažati ali vnašati blago v mesto po drugih poteh ali stranpotih, ki ne vodijo mimo teh uradov, je- pod pretnjo zaplenitve blaga prepovedano. § 5. Kdor koli uvozi ali vnese v mesto blago, podvrženo plačilu uvoznino, mora uvoz blaga prijaviti pri trošarin-skein linijskem uradu in označiti vrsto in količino blaga. Prijava je lahko ustna ali pismena; pismena je obvezna, če znaša uvoznina nad din 100'—. Prijave morajo bili točne tako v pogledu količine kakor kakovosti in se morajo povsem ujemati s pravim stanjem blaga. Za prijavo odgovarjata lastnik in uvoznik blaga solidarno. Trošarinski linijski urad ni dolžan ugotavljali pravilnost podpisa in istovetnost osebe, ki predloži prijavo. Po izvršeni prijavi se zaračuna in pobere uvoznina, nato pa sc izvrši pregled blaga. Pregledu blaga mora prisostvovati uvoznik ali lastnik blaga. Stranka, ki meni, da je uvoznina zaračunana pri trošarinskem linijskem uradu napačno, lahko zahteva nadpregled blaga pri ravnateljstvu mestnega trošarin-skega urada. V tem primeru mora ob svojih troskih prinesti vzorec spornega blaga k ravnateljstvu ter nosi tudi stroške analize, če se izkaže, da je bila uvoznina pravilno pobrana. To pa ne odloži plačila uvoznine, zahtevane po vstopnem uradu. § G- Uvoznina se plača takoj ob uvozu ali vnosu blaga v mestno območje. Na predmete, vnesene ali uvožene v javna skladišča, se plača uvoznina istočasno, ko se izvozi ali iznese iz skladišča, razen če ni odrejeno drugače; vendar mora uvoznik v tem primeru založiti pripadajočo uvoznino, ki se mu povrne po odpisu bolete. Uvoznino plača oni, ki pošiljko uvozi. Za plačilo uvoznine pa jamčijo solidarno prejemnik, lastnik in voznik z blagom'in vozilom v izogib posledic § 12. § 7. Naknadno pobiranje uvoznine zastara v 5 letih od dne, ko jo je bilo treba plačali ali prijaviti blago za plačilo uvoznine. Uvoznina se plača po uvozninski talili, ki je sestavni del tarife za občinsko trošarino in uvoznino, in sicer od tar. poslavke 33. do 85. Blago, ki v tarifi ni imenovano, se obdači z uvoznino po tar. postavki, ki ji je po kakovosti in uporabi naj-sorodnejša. Kolikor je izdelano blago iz raznega materiala, se plača uvoznina po glavnem materialu, ki ga vsebuje predmet. § 9. Uvoznina se zaračunava za vsako \ rslo blaga posebej, in sicer: po leži, komadu, jakosti, merilu ali po odstotku vrednosti blaga, kakor je lo določeno v odobreni tarifi. Od blaga, za katero se zaračunava uvoznina po osnovi kg, se odmerja uvoznina, če znaša višina odmere pod din 50’—, po nečisti (bruto) teži. V vseh drugih primerih se zaračunava uvoznina po čisti (neto) teži blaga, v kolikor ni v tarifi drugače odmerjena. Za blago, ki se uvaža iz inozemstva preko carinarnice, služi za osnovo odmere uvoznine čista teža, označena v carinski deklaraciji. V vseh drugih primerih se izračuna čista teža tako, da se od nečiste leže odbije tara. V tem pogledu veljajo določbe pripombe 5. k tarifi za občinsko trošarino-uvoznino. § 1". Stranke, ki imajo obsežen uvozni promet (tvornice, veletrgovine, podjetja itd.) in ki žele plačevati uvoznino v mesečnem ali letnem pavšalu, vložijo prošnjo pri ravnateljstvu mestnega trošarinskega urada, ki jo prouči in predloži v sklepanje Irošafinskemu odboru in nato v odobritev finančnemu odboru mestnega sveta. Dogovorjeni in odobreni pavšal je plačljiv mesečno vnaprej; v nasprotnem primeru stranka izgubi pravico V pavšala. §11. Že plačana uvoznina se vrača samo, če je dokazano, da se je pogrešno ali neupravičeno odmerila, in sicer na pismeno zahtevo (prošnjo) osebe, ki jo je plačala ter v roku 180 dni od dneva, ko je bila plačana. Po preteku tega roka zapade pravica do povračila. V primeru, da je bila uvoznina previsoko odmerjena, se povrne ob istih pogojih le presežek. c § 12. Vsi prestopki, storjeni proti predpisom tega pravilnika, posebno pa opustitev prijave o uvozu blaga, nasilen uvoz blaga in prikrajšanje plačila uvoznine, prikrivanje ali tihotapstvo blaga, poškodovanje uradnih pečatov, in sploh vsa dejanja, s katerimi se prikrajša mestna davščina, ovira ali otežkoča kontrola, se kaznujejo poleg plačila redne davščine z do lOkratnim zneskom prikrajšane uvoznine, ki se v primeru neizterljivosti pretvori v kazen zapora, računajoč din 50'— za en dan zapora. Če se izvrše poleg teh prestopkov še druga dejanja, kazniva po kazenskem zakonu, se izvrši kazen po tem pravilniku nezavisno od kazni, ki jo izreče kazensko sodišče. Nihče ne sme biti kaznovan, preden ni zaslišan ali zakonito pozvan, da se zagovarja. Če se storilec kljub dvakratnemu pozivu ne odzove k zaslišanju, izostanka pa ne opraviči s polnoverjetnimi dokazi, se mu izreče kazen brez zaslišanja. Prestopki zastarajo v enem letu od dneva izvršitve. Zastaranje se prekine z vsakim dejanjem oblastva, ki je naperjeno zoper storilca radi preganjanja. Izvršilni odloki in odredbe glede kazni zastarajo po preteku 5 let od dneva, ko postanejo izvršne. Denarna kazen pripade po polovici ubožnemu zakladu, po polovici pa po zaslugi izsleditelju in zaloti-telju. Za plačilo redne in kazenske uvoznine se blago in vozilo, s katerim je izvršeno kaznivo dejanje, ne glede na to, čigava last je vozilo, takoj zaplenita ter se na stroške in škodo storilca prodata na javni dražbi. Če storilec poravna redno in kazensko uvoznino, se mu vrneta blago in vozilo v prosto razpolaganje. § 13. Kazen, predpisana v §u 12. tega pravilnika, se zviša za 50%, če ponovi storilec dejanje pred potekom enega leta. § H. V primeru, da se količina in kakovost blaga nista mogli ugotoviti, prestopek predpisov tega pravilnika in kazenska odgovornost pa sta dokazani, se kaznuje storilec z denarno globo din 100'— do 10.000 —. § 15- Če je upravičen sum, da se je uvozilo ali vneslo na ozemlje mestne občine uvoznini zavezano blago, ne da bi bilo prijavljeno, se sme na ozemlju mestne občine zasledovati, najsi je bilo določeno za potrošnjo ali porabo v mestni občini, ali za shrambo v prostem skladišču ali za prevoz skozi mestno območje. V vseh primerih velja da se je nameravalo neprijavljeno potrošiti ali porabiti v mestni občini Čim še zaloti, se takoj obdači in vrhtega uvede kazensko postopanje. Da se v takem primeru blago izsledi in krivec kaznuje, se sme izvršiti po potrebi tudi hišna preiskava. § 16. Hišna preiskava se sme izvršiti samo na pismeno odredbo predsednika mestne občine. Voditi jo mora uradnik ravnateljstva mestnega trošarinskega urada vpričo dveh državljanov. § 17. Od kazenskega postopanja se odstopi, če plača storilec takoj prostovoljno prikrajšano redno uvoznino in globo, ki jo smatra ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada za primerno, — s pripadajočo državno takso — glede na prikrajšek ali če gre za drugačen prestopek, glede na značaj tega prestopka. S podpisom odpustne izjave se storilec odpove vsaki pravici pritožbe. Globa ne sme v nobenem primeru presegati naj višje denarne kazni, ki bi jo bilo izreči po §u 11. Blago se izroči lastniku takoj po plačilu v prosto razpolaganje. § 18. Vse poslovanje pri pobiranju uvoznine, zasledovanje in reševanje prestopkov vrši ravnateljstvo mestnega trošarinskega urada po svojih službenih predpisih s svojimi trošarinskimi organi. § 19- Proti odmeri uvoznine kakor tudi proti po §u 12. izrečeni kazni ima stranka ali storilec pravico ugovora na mestni svet v 8 dneh po prejemu plačilnega naloga ali kazenske odločbe. Proti odločbi mestnega sveta pa ima pravico pritožbe na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani v roku 15 dni po vročitvi odločbe. Ne velja pa to za pritožbe glede trošarinskih prestopkov, kjer velja odredba Čl. 13. pravilnika o izvrševanju predpisov glede banovinske in občinske trošarine z dne 9. julija 1930, št. 50.603 (»Službene novine« št. 159/LIX/351 — »Službeni list« št. 91/17 iz 1. 1930.). § 20. Uvoznina je javna davščina. § 21. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga odobri pristojno oblastvo, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestane veljavnost »pravilnika o pobiranju uvoznine« iz leta 1922., odobrenega z naredbo pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 12. avgusta 1922 (»Uradni list« štev. 88 z dne 25. avgusta 1922) oziroma naredbe pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 20. 6. 1923 (»Ur. list« štev. 58 z dne 23. 6. 1923). Vsi prestopki, izvršeni pred razglasitvijo oziroma uveljavljenjem tega pravilnika, se obravnavajo po prejšnjih predpisih. V ostalem veljajo subsidiarno predpisi veljavne »naredbe o občinski trošarini mestne občine ljubljanske« iz leta 1930. (»Služb, list« kos 52, leto 1930), v kolikor ne nasprotujejo temu pravilniku. -g t r — A V. Pravilnik o občinski taksi na pse. § 1. V času od 1. do 15. aprila vsakega leta mora lastnik vsakega nad 3 mesece starega psa, ki se nahaja na teritoriju mestne občine ljubljanske, brez posebnega poziva prijaviti mestnemu poglavarstvu v Ljubljani in plačati predpisano občinsko pasjo takso. Pse, ki so bili nabavljeni ali so dosegli starost treh mesecev po 15. aprilu, morajo lastniki prijaviti v teku 10 dni nato, ko so bili nabavljeni ali so dosegli označeno starost. Prijaviti se morajo tudi vsi psi, ki samo začasno, a dalj ko 3 mesece ostanejo v ljubljanski občini, in sicer najkasneje 10. dan četrtega meseca, odkar se nahajajo v občini. Prijava se izvrši na predpisani tiskovini, ki jo založi mestno poglavarstvo v Ljubljani. O prijavi se izda uradno potrdilo. Obenem s prijavo mora.lastnik nabaviti za psa določeno pasjo znamko proti povračilu nabavnih stroškov. § 2. Pasje znamke nabavi uprava občine, in sicer posebne za pse čuvaje, posebne za lovske pse in posebne za ostale, t. j. luksuzne pse. Na znamki mora biti vtisnjena na eni strani tekoča številka seznama psov in letnica, na drugi strani pa ime občine, t. j. mestna občina ljubljanska. § 3. Znamka mora biti pritrjena na močnem usnjenem ali žičnem ovratniku, ki je težko snemljiv in ki ga mora pes vedno in povsod nositi okrog vratu. Če se znamka izgubi, je lastnik dolžan pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani takoj nabaviti ?i drugo znamko. Pes ne sme na vratu nositi poleg svoje znamke nobene druge. § 4. Pse brez veljavne znamke mora konjač poloviti in za 48 ur varno zapreti. Ako se v tem času javi njegov lastnik ali pooblaščenec tega in dokaže, da je psa prijavil in plačal zanj predpisano takso, mu mora konjač psa vrniti, če je zdrav in ni sumljiv stekline in če lastnik plača zanj odškodnino za prehrano. V nasprotnem primeru je psa pokončati. Brez odškodnine za prehrano pa mu mora zdravega in nesumljivega psa vrniti, če dokaže, da ga po § 1. tega pravilnika še ni bil dolžan prijaviti. § 5. Vsi psi se uvrstijo v 3 kategorije: 1. pse čuvaje, 2. lovske pse, 3. ostale pse: a) navadnih pasem, b) plemenitih pasem. Značaj psa čuvaja se prizna psu katere koli pasme, ki se uporablja za varovanje imovine svojega gospodarja, ako je ta imovina zunaj gospodarjeve stanovanjske hiše. Takšen pes mora biti priklenjen na verigi in na določenem mestu. Z verige se sme pustiti pes čuvaj le ponoči. Kot lovskega psa je smatrati vsakega psa katere koli lovske pasme, ako se njegov lastnik ob prijavi psa izkaže z uradno lovsko izkaznico. Vsi ostali psi pa se smatrajo kot luksuzni psi. § 6. Občinska taksa na pse, ki je nedeljiva, znaša letno 1. za vsakega psa Čuvaja .... din 10’— 2. za lovskega psa................... . „ 100'— 3. za ostale pse: a) navadnih pasem....................... 200'— b) plemenitih pasem..................... 400'— § 7. Če ima lastnik več psov iste kategorije, mora plačati za prvega psa normalno občinsko pasjo takso, za vsakega nadaljnjega psa pa dvojno pasjo takso iste kategorije. § 8. Lastnik psa mora plačati pasji davek za vse proračunsko leto vnaprej do 1. maja vsakega leta. Če je nastala prijavna dolžnost zbog katerega koli razloga (§ 1.) šele v drugi polovici proračunskega leta, t. j. po 30. septembru vsakega leta, plača lastnik za tisto proračunsko leto samo 50% pasjega davka. Plačana pasja taksa se v nobenem primeru ne vrača. Če plača lastnik psa ene kategorije pasjo takso, ne more zahtevati, da se mu da znamka za psa druge kategorije in da se mu že plačana pasja taksa poračuna. Pasji davek se izterjuje od zamudnikov z upravno izvršbo. § 9. Plačevanja pasjega davka so oproščeni: 1. Njegovo Veličanstvo kralj in dvor z vsem osebjem; 2. diplomatski in konzularni zastopniki ter pooblaščeni ministri tujih držav; 3. vojaška oblastva za pse, ki jih uporabljajo za zgolj vojaške namene (kot izvidnike, za prevoz komore in za Sanitetno službo); 4. državna varnostna straža za pse, ki jih uporablja za zgolj policijsko službo; 5. lastniki zabavišč in cirkusov za pse, ki jih rabijo pri svojih produkcijah, ako niso stalno v Ljubljani. § 10. Kdor svojega psa ne prijavi ali ga nepravilno prijavi (§ 1.), kdor krši določbe § 3. tega pravilnika ali kdor bi kakor koli skušal izogniti se obveznemu plačilu pasje takse oziroma bi si na protipravni način priskrbel pasjo znamko, se poleg plačila nove občinske pasje takse kaznuje po čl. 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni v denarju do din 900'— ali z zaporom do 30 dni. Prav tako se kaznuje tudi tisti, ki bi potrdilo o plačani pasji taksi ali pasjo znamko prepustil na uporabo drugemu. § 11. Lastniku psa, ki je do 1. aprila 1937 že plačal občinsko pasjo takso po prejšnjih predpisih, se za istega psa zniža pasja taksa, ki jo mora plačati po tem pravilniku za proračunsko leto 1937/38., za tri četrtine že plačanega zneska. VI. Pravilnik o vodarini in pristojbini za dejansko potrošeno količino vode. § 1. Mestni vodovod ljubljanski je javnopravna ustanova, ki ima nalogo skrbeti za zdravo pitno vodo, vodo za gospodinjstvo in vodo za industrijo, predvsem na teritoriju mestne občine ljubljanske. Za navedene namene je zato upravičen zahtevati vodo iz mestnega vodovoda vsakdo, ki ima v mestu Ljubljani kako posestvo. § 2. Voda se oddaja praviloma le lastnikom zemljišč ali hiš, ne pa tudi najemnikom. Le v izjemnih primerih se oddaja voda tudi najemnikom, toda tudi takrat je za izpolnjevanje tega pravilnika odgovoren lastnik objekta, ki mora prijavnico sopodpisati. Pogoj za dobavo vode na privatna zemljišča je obstoj vodovodne mreže v dotični ulici, ob kateri je zemljišče. Vsakdo, ki ima pravico zahtevati vodo iz mestnega vodovoda ali se mu dobava vode načelno odobri, mora podpisati prijavnico (napovedno polo) ter potrd'ti, da so mu znani vsi ostali pogoji za dobavo vode iz mestnega vodovoda. § 3. Voda iz mestnega vodovoda se zaračuna s pavšalno pristojbino, nazvano vodarina ali s pristojbino za dejansko potrošeno količino vode, v gotovih primerih pa tudi na oba načina. § 4. Vodarino je dolžan plačati vsak posestnik na teritoriju Ljubljane, mimo čigar posestva je izpeljan vodovod tako, da je iz njega možno preskrbovati posestvo z vodo, in sicer ne glede na to, ali posestvo iz tako pri-, pravljene vodne napeljave dejansko rabi vodo ali ne. Vodarina se odmeri za vsako proračunsko leto. Izdati je za to poseben plačilni nalog, iz katerega morata biti razvidna osnova ter odstotek, ki sta se uporabila za izračunanje predpisa. Osnovo za odmero vodarine tvori uradno ugotovljena kosmata najemnina onega koledarskega leta, ki ga določi z vsakoletnim proračunom mestni svet ljubljanski. Prav tako se z vsakoletnim proračunom odredi tudi višina odstotka, ki ga je uporabiti za izračunanje pavšalne pristojbine na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine. Pri predpisovanju vodarine v hišah, ki so šele postale zavezane. plačevanju zgradarine, je vzeti kot od-merno osnovo izjemoma ono uradno ugotovljeno kosmato najemnino, ki je služila davčni upravi pri izračunanju prvega realnega ali idealnega predpisa zgradarine. Če državno oblastvo zbog katerega koli razloga n. pr. na pritožbo, na prošnjo za odpis zgradarine zaradi praznostanja itd. zniža ali zviša že enkrat uradno ugotovljeno kosmato najemnino, se popravi tudi predpis vodarine, brž ko o tem pristojna davčna uprava obvesti mestno občino ljubljansko. Vodarino je plačati v štirih enakih četrtletnih obrokih, in sicer 15. maja, 15. avgusta, 15. novembra in 15. februarja vsakega leta. Če predpis za tekoče proračunsko leto še ni znan, je v istih terminih plačevati četrtletne obroke po zadnjem veljavnem predpisu vodarine. Brž ko postane predpis vodarine znan tudi za tekoče proračunsko leto, se vsa ta naplačila po zadnjem znanem predpisu vodarine poračunajo. Z vodarino je plačana vsa voda, ki se porabi za domače in gospodinjske potrebe, vendar pa tako porabljene vode ne sme biti več kakor: v prostorih z letno najemnino oziroma ocenjeno vrednostjo do din 500'— letne najemnine po 300 litrov na dan, v prostorih z letno najemnino oziroma ocenjeno vrednostjo od din 501'— do din 1000'— po 450 litrov dnevno, v prostorih z letno najemnino oziroma ocenjeno • vrednostjo od din 1001'— dalje po 600 litrov dnevno. Pri tem je upoštevati pri vsaki hiši ono število strank, ki jih izkazuje tudi za predpis vodarine vzeta uradno ugotovljena najemnina najemnikov oziroma vrednost ocenjeuih prostorov lastnika samega. § 5. Pristojbino za dejansko potrošeno vodo plačujejo oni posestniki na teritoriju mestne občine ljubljanske, ki jim ni treba vlagati pri davčni upravi predpisanih prijav o dohodkih zgradb in sc zato ne da ugotoviti kosmata najemnina. Za vsak m3 potrošeno vode je plačali pristojbino v znesku din 3'—. V la namen se vrši četrtletno pregledo- vanje vodomera in četrtletno izdajanje plačilnih nalogov. Le na utemeljeno prošnjo večjih kousumeutov more uprava mestnega vodovoda dovoliti tudi mesečno pre-gledovanjo vodomerov in mesečno izdajanje plačilnih nalogov. V plačilnih nalogih mora biti zato točno razviden čas, na katerega se predpis pristojbine nanaša, in množina porabljene vode v kubičnih metrih. Predpisano pristojbino je plačati najkasneje v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga. § 6. Pristojbino za dejansko potrošeno vodo plačujejo pa tudi vsi oni posestniki na ozemlju mesta Ljubljane, kjer se je porabilo več vode, kakor je to dovoljeno s § 4. tega pravilnika. Pristojbina za vsak tako preko dovoljene količine potrošeni m3 vode znaša din 1'50. Za odmero in plačevanje te pristojbine veljajo v ostalem povsem pogoji § 5. tega pravilnika. § 7. Povračilo plačane vodarine kakor tudi pristojbine za dejansko potrošeno vodo more vsak posestnik zahtevati od svojih najemnikov, če ni med njimi drugega dogovora. § 8. Za vodo v industrijske ali temu sorodne namene je plačevati pristojbino po vsakokratni s proračunom določeni stopnjevalni tarifi. V prav izjemnih primerih pa je mogoče pristojbino določiti tudi sporazumno. § 9. Na nenavadno veliko potrošnjo vode opozori uprava vodovoda hišnega gospodarja oziroma njegovega zastopnika vsako četrtletje. Stranka je v lastnem interesu dolžna čimpreje poskrbeti za pregled napeljave po koneesioniranem inštalaterju. Ako inštalater dožene, da je tej veliki porabi vode vzrok počena cev, mora o tem takoj obvestiti upravo mestnega vodovoda, ki pošlje na kraj poškodbe svojega uslužbenca. S posebno prošnjo je mogoče predlagati upravi mestnega vodovoda delni odpis zaračunanih pristojbin. Prošnji pa je priložiti vselej izjavo koncesioniranega inštalaterja. § 10. Vodarina kakor tudi pristojbina za dejansko potrošeno vodo imata značaj javne davščine in veljajo zato za njiju izterjavanje in zastaranje določbe § 128. zakona o mestnih občinah. § 11. Oddaja vode iz mestnega vodovoda v ozemlju zunaj teritorija mestne občine ljubljanske je zasebnopravnega značaja in veljajo v tem pogledu le sklenjene pogodbe. § 12. Za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov porabljena voda se obračuna po vodomeru tako, da je za vsak m3 potrošene vode plačati din 3'—. § 11). Predhodno je javiti upravi mestnega vodovoda vsako trošenje vode iz uličnih hidrantov mestnega vodovoda. Tako porabljeno vodo je plačati po din 3'— za vsak 111*. § 14. Poraba vode pred vodomerom ali brez vodomera je brez predhodne odobritve po upravi mestnega vodovoda prepovedana in se bo vsak zadevni prestopek kaznoval po § 90. zakona o mestnih občinah z denarno kaznijo do zneska din 500'—, v primeru neizterljivosti pa z zaporom do 10 dni. «5 15. V kolikor so ni s tem pravilnikom položaj iz-p.remenil, veljajo še naprej ^Določbe o dobivanju vode iz mestnega vodovoda", kakor jili je sprejel ljubljanski mestni svet na svoji seji 1. aprila 1890, mag. št. 6268. VII. Pravilnik o pobiranju tržnine. § 1. Za blago vseli vrst, ki se unosi, uvozi ali kakor koli izlo/.i radi prodaje na ozemlju mestne občine ljubljanske, je plačati po odobreni tarifi posebno občinsko pristojbino, nazvano tržnina. § 2. Tržnino morajo plačevati vsi mestni in izvenmestni producenti, trgovci, obrtniki, sploh vsakdo, ki postavi svoje blago na prodaj. § 3- Prodajalci, ki ne bivajo v Ljubljani, plačujejo trž-nino na trošarinskih linijah pri vstopu v mesto in prejmejo tam potrdilo o vplačani tržnini v obliki plačilne bolete. Od prodajalcev, bivajočih v mestu, pobirajo tržnino za to pooblaščeni kontrolni organi mestnega magistrata ter jim sproti izročajo dotična potrdila. § 4. Potrdila o vplačani tržnini se morajo zaradi kontrole dobro hraniti, ker se morajo prodajalci ob vsakem času izkazati kontrolnim organom, da so tržnino v redu plačali. § 5. Tržnino plačujejo poleg najemščine Utdi vsi lastniki in najemniki barak, lop, stojnic itd., ki so postavljene na javnem mestnem svetu, brez ozira na obrt. § c. Tržnina se v nobenem primeru ne vrača. § ?■ Tržnina je plačljiva takoj; za to jamči prodajalec s 3vojim blagom in eventualno priprego. § 8. Kdor se kakor koli odtegne plačilu le davščine, temu sme mestni magistrat, ne da bi uvedel zoper njega kazensko postopanje, predpisati desetkratni iznos prikrajšane davščine. Mag. štev. 18.730/37. V Ljubljani, dne 30. marca 1937. Predsednik mestne občine ljubljanske: dr. Adlešič Juro s. r. II. No. 9130/2. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 30. marca 1937. Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Hubad s. r. .i ... Mi» 192. Razne objave iz »Službenih novin". številka 8 z dne 4. januarja 1937. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. oktobra 1938 so napredovali: v VI. položajno skupino: Korene Henrik, nastavnik 1. meš. inešč. šole v Ljubljani; v VII. pol. skupino: Jovanovič M i h a j 1 o, nastavnik 3. meš. mešč. šole v Ljubljani; Škerjanec Metod, upravitelj meščanske šole v Zagorju ob Savi; S t r b e n k Karel, upravitelj meščanske šole v Črnomlju; Kodrič Stanislav, nastavnik meščanske šole v Žalcu; Oven Marija, nastavnica 3. mešane meščanske šole v Ljubljani; Osterc Marija, nastavnica meščanske šole v Trbovljah; Dominko Drago, nastavnik meščanske šole v Mežici; Jenko Alojzij, nastavnik meščanske šole v Slovenjem Gradcu; Novak Josip, nastavnik meščanske šole v Ormožu; Iglar Franjo, nastavnik meščanske šole v Mežici; Janež Lucijan, nastavnik meščanske šole pri Sv. Lenartu; Gaspari Terezija, nastavnica meščanske šole na Rakeku; Žerjav Aibert, nastavnik 2. deške meščanske šole v Mariboru; Bertoncelj Vladimir, nastavnik 1. deške meščanske šole v Mariboru; Aleksič Terezija, nastavnica meščanske šole v Lendavi, in Rot Gota r d, nastavnik meščanske šole v Tržiču. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. decembra 1936 so bili postavljeni po službeni potrebi: Čerine Andrej, inšpektor V. položajne skupine postaje Maribor, kor. kol., za inšpektorja iste položajne skupine postaje Čakovec; Pirkmajer Gabrijel, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Čakovec, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Maribor, kor. kol. in Oberlindner Roman, kontrolor VII. položajne skupine postaje Bistrica-Boh. jezero, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Celje. Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 15. decembra 1936 je bil M a t u š Frančišek, nadkurjač zvaničnik I. kategorije 3. skupine s 1. period-skirn poviškom kurilnice Maribor, preveden za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine z 2. period-skim poviškom. Številka 4 z dne 5. januarja 1937. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. decembra 1936, št. 47.295/1, je bil premeščen po službeni potrebi Jili Edvin, višji monopolski svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje in ravnatelj tobačne tovarne v Ljubljani, za višjega monopolskega svetnika iste položajne skupine in stopnje uprave državnih monopolov v Beogradu. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. decembra 1936, št. 1464/111, je bil upokojen D v o r š e k Filip, davčni inšpektor VI. položajne skupine davčne uprave v Lendavi. Z odločbo ministra pravde z dne 24. decembra 1930, št. 126.670, sla bila premeščena na prošnjo k okrožnemu sodišču v Ljubljani Juvane Alojzij, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Novem mestu in So u kal Ciril, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Celju. Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 22. decembra 1936 je bil premeščen po službeni potrebi Cvar Vladislav, oficial VIII. položajne skupine prometno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Sarajevu, v prometno-komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani. Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odločbo z dne 29. decembra 1936, I. št. 67.250, uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigi »La Rčvolution trahie« od Leva Trockega in »Livre rouge sur le proces de M o s c o u« od Sjedova, izdani v francoskem jeziku v Parizu. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 19. decembra 1^36, Kns št. 3127/36, razširjati in prodajati knjižico »Govor dr. Ivana Andr e s a , branitelja u kerestinačkom procesu, izrečen 5. novembra 1935«, natisnjeno v Zagrebu. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 19. decembra 1936, Kns št. 3126/36, razširjati in prodajati knjižico »Italija pruža ruku«, natisnjeno v Zagrebu. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 18. decembra 1936, Kns št. 3124, prodajati in razširjati žepni koledar »Soča« za leto 1937, natisnjen v Zagrebu. Številka 5 z dne 9. januarja 1937. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. decembra 1936, št. 128.238, so bili postavljeni za poslovno leto 1937. pri disciplinskem sodišču apelacij-skega sodišča v Ljubljani: za predsednika dr. Goli a Vladimir, za namestnika predsednika dr. Mastnak Leo, za člane sodnike dr. Mastnak Leo, dr. Eberl Erik, Janša Josip in Straser V i n k o, za namestnike članov sodnikov pa d r. K r a n j c Milko, dr. Kovča Franc, dr. Prešeren Jakob in dr. Ogoreutz Robert. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. decembra 1936, št. 128.235, so napredovali v IV. položajno skupino 1. stopnje Štefancijoza Fran, starešina sreskega sodišča v Rogatcu, Miller Janko, sodnik sreskega sodišča v Ljubljani, in Komotar Metod, sodnik sreskega sodišča v Murski Soboti. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. decembra 1936, O. št. 20.454, je bil upokojen dr. Ma-yer Ernest, načelnik III. položajne skupine 2. stopnje oddelka za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani. 'Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 15. decembra 1936 sta bila prevedena: Černe Franc, nadkurjač zvaničnik 1. kategorije 3. skupine kurilnice Ljubljana, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Paul Ivan, prometni zvaničnik 1. kategorije 3. skupine postaje Slov. Bistrica, za pomožnega prometnika X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom. številka 6 z dne 11. januarja 1937. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. decembra 1936, št. 48.592/0, so bili odlikovani na predlog ministra za trgovino in industrijo: z redom Jugoslovanske krone III. stopnje dr. Slokar Ivan, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: P o g a č n i k Bogdan, ravnatelj Jugoslovanske udružene banke d. d., podružnica Maribor; Krofta Han uš, glavni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, in T o s t i Avgust, glavni ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Klinar Peter, ravnatelj Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, in Erz Franjo, podravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani; z redom sv. Save IV. stopnje: dr. V r b a n i č D j uka, ravnatelj Prve hrvatske štedionice v Ljubljani, in Tavčar Ante, ravnatelj Občega jugoslovanskega bankarskega društva d. d., podružnica Ljubljana, Ljubič Josip, ravnatelj Jugoslovenske banke, d. d., podružnica Ljubljana, in d r. P a v 1 i n F rane, ravnalelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani; z redom Belega orla V. stopnje Smertnik Josip, ravnatelj Celjske posojilnice d. d. v Celju. Številka 7 z dne 12. januarja 1937. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. decembra 1936 je bil upokojen Rakovec Alojzi j, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana, 1. Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 15. decembra 1936 so bili prevedeni: Pižent Peter, nadkurjač zvaničnik III. skupine s 1. periodskim poviškom kurilnice Maribor, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Molk Karol, nadkurjač zvaničnik 1. kategorije 4. skupine s 1. periodskim poviškom lokomotivske postaje Borovnica, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine; Belič Viktor, računski zvaničnik 1. kategorije 3. skupine postaje Trbovlje, za pomožnega blagajnika voznih listkov in prtljage X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Pesjak Franc, nadkurjač zvaničnik 1. kategorije 3. skupine kurilnične izpostave Jesenice, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine s 1. periodskim poviškbm; Smrek er Jožef, nadkurjač zvaničnik 1. kategorije 3. skupine s 1. periodskim poviškom kurilnice Ljubljana, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom, in Fišer Frane, skladiščni zvaničnik 1. kategorije 3. skupine s 1. periodskim poviškom postaje Maribor, kor. kol., za pomožnega blagajnika voznih listkov in prtljage X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d, d. y Ljubljanij njen predstavnik: Otmar Mikalek v Liubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 2(1..V kosu Vlil. letnika z dne I. aprila 1937. Razglasi kraljevske banske uprave .V. \’o. 91 122. 900 Razglas. Dne 21. aprila 1937 se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, (iledališka ulica 8/1 V, prva otertna obravnava za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri od km !)8'700 do km 122'580. Proračun znaša din 947.4817)8. Varščina: din 95.000'— za domače, din 190.000'— pa za tuje ponudnike se položi pri davčni upravi v Ljubljani-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Načrti in licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem Oddelku. Ponudbe s predpisanimi dokumenti morajo biti predložene na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 24. marca 1937. # V. No. 218/17. 844 3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo mostu čez Itinžo v Dolgi vasi v km 55*7885 drž. ceste št. 52 II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan Iti. aprila 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 35 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v-odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 220.808 dinarjev 97 par. Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 17. marca 1937. * 879 .VI. No. 9017/1. Vpis v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino. lli-. Kunc Dušan, zdravnik, Sv. Peter pod Sv. gorami, Dr. Kokol Franc, zdravnik v Laškem, in dr. Bogataj Jože, zdravnik v Ljubljani, so vpisani v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 12. marca 1937. Razglasi sodišč in sodnih oblastev I 700/30-21. 500 Dražbeni oklic. D n e 4. m a j a 1937 ob deveti b bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: L zemljiška knjiga Hotič vi. št. 201 in 279, 2. zemljiška knjiga Kresniškt vili vi. št. 105 in 3. zemljiška knjiga Vače vi. št. 340. Cenilna vrednost skupaj: din 442.830. Vrednost priteklin: din 980' Najmanjši ponudek skupaj: dinarjev 295.224'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Litiji, odd. II., dne 12. februarja 1937. ❖ I 079/36. 811 Dražbeni oklic. Dne 3. maja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 2 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lakeuc vi. št. 96, 702, 1153. Cenilna vrednost: din 7910'^-. Najmanjši ponudek: din 5274'—. Vadij: din 792'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Mokronogu, dnp 13. marca 1937. * I 019/37-18. 095 Dražbeni oklic. D n e 5. m a j a 1937 o poli d a v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Rogoznica vi. št. 124, p. št. 10/2 stavb, hiša, p. št. 81/2 vrt, p. št. 84/1 njiva. Cenilna vrednost: din 83.001'00. Najmanjši ponudek: din 55.334'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, k i je nabit na uradni deski tega sod išča. Srcsko sodišče v Ptuju. odd. IV., dne 3. marca 1937. ❖ I 2340/36—10. 775 Dražbeni oklic. Dne 5. maja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Vitomarci vi. št. 72, Cenilna vrednost: din 2S.123'20. Vrednost priteklin: din 40.—. Najmanjši ponudek: din 28.123'20. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na ugadni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Ptuju, odd. 15’., dne 9. marca 1937. I 14/37—9. * 808 Dražbeni oklic. D n e 5. m a j a 1937 ob desetih Ito pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin (zidane visoko* pritlične stanovanjske hiše, 20 m- vrta in 520 m- pušče) zemljiška knjiga Sveti Jurij vi. št. 321. Cenilna vrednost: din 25.092'—. Najmanjši ponudek: din 16.728'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Radečah, odd. II., dne 21. marca 1937. I 950/36—9 * 911 Dražbeni oklic. Dne 1. maja 1937 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Polskava '/; vi. št. 542, sestoječe iz enonadstropne stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem in zemljiških parcel. Cenilna vrednost: din 80.937'50. Najmanjši ponudek: din 40.46875. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodalo. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, hi je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 15. marca 1937. ' tjs I 601/36—12. 927 Dražbeni oklic. Dne 5. m a j a 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga 1. k. o. Konjice vi, št. 87, 2. k. o. Konjiška vas vi, št, 117. Cenilna vrednost: ad 1. din 130.770'—. ad 2. din 24.602 40. Vrednost pritekline: din 2.230'—. Najmanjši ponudek: ad 1. din 65.386'—, ad 2. din 16.402 —. Pravice, ki bi rie pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je oabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Slov. Konjicah, dne 2^. marca 1937. 1 772/36—10. 887 Dražbeni oklic. Dne 5. maja 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Okoška vas vi. št. 39, 4, 27 in 193. Cenilna vrednost: din 84.819'40, po odbitku bremen din 80.819'40. Vrednost pritekline: din 6.805'—. Najmanjši ponudek: din 53.220'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic* ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slov. Konjicah, dne 17. marca 1937. I 26/37. 726 Dražbeni oklic. Dne 4. maja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Verjane vi. št. 22, 50. Cenilna vrednost: din 90.275'80. Vrednost pritekline: din 7.340'—. Najmanjši ponudek: din 66.411'—. Posestvo se bo dražilo v treh skupinah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 26. februarja 1937. I 428/36. 929 Dražbeni oklic. D n e 5. m a j a 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sela-Šumberk vi. št. 198. Cenilna vrednost: din 2.799'—. Najmanjši ponudek: din 1.866'—. Varščina: din 279'90. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. ,je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Trebnjem, odd. I., dne 16. marca 1937. I 353/36-9. 864 Dražbeni oklic. Dne 5. maja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kovor vi. št. 53, 54, 193 in 213 in Zvirče vi. št. 88. Cenilna vrednost: din 207.996'—. Vrednost pritekline: din 29.430'—. Najmanjši ponudek: din 138.664'—. Varščina: din 2.079'96. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneui naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Tržiču, dne 15. marca 1937. Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta se nastopni firmi: 231. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. marca 1937. Besedilo firme: Bratje Tuma družba z o. z. Obratni predmet: izdelovanje vrečk iz vseh vrst papirja, izdelava specialnih papirjev, predelava vseh vrst papirjev, proizvajanje kemičnih produktov, natisk in predelava specialnih tehničnih papirjev in snovi ter natisk za embalažo na že izgotovljenem papirju, kakor tudi nakup potrebnih surovin in za to potrebnih strojev in orodja in prodaja izdelkov. Družbena pogodba z dne 4. decembra 1936. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 900.000 din. Na to vplačani zneski v gotovini: 900.000 din. Poslovodje: Tuma Ostoj, cand. ing. elektrotehnik, dr. Tuma Boris, pravnik, in ing, Tuma Zoran, vsi. v Ljubljani, Fiignerjeva 9. Prokurist: Tuma Branimir v Ljubljani. Fiignerjeva 9. Zastopstvo in podpis tvrdke: Zastopa- nje družbe se vrši na zunaj, nasproti tretjim osebam, oblastvom in sodiščem tako, da zastopata tvrdko kolektivno po dva poslovodji ali po en poslovodja in prokurist. Tvrdka se podpisuje na la način, da podpišeta pod besedilo tvrdke, ki je lahko od kogar koli napisano, natisnjeno ali odtisnjeno s štainpiljo, dva poslovodji ali po en poslovodja in prokurist lastnoročno svoje ime. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 3. marca 1937. Fi 15/37 — Rg C V 197/1. * 232. Sedež: Vižmarjc štev. 87. Dan vpisa: 5. marca 1937. Besedilo: Franc Kregar & Co., industrijsko izdelovanje in zaloga pohištva, družba z o. z. Obratni predmet: izdelovanje pohištva na tovarniški način na zalogo in trgovina s pohištvom. Družbena pogodba z dne 26. februarja 1937. Družba je ustanovljena za dolx> petih let ter se podaljša na nedoločen čas, ako se pol leta pred potekom tega roka ne odpove. Visokost osnovne glavnice: 200.000 din. Na to vplačani zneski v gotovini: 100.000 din, stvarna vloga v vrednosti 100.000 din donesena. Poslovodje: ing. arcli. Omahen Janko v Ljubljani, Levstikova ulica št. 25, Kregar Franc, mizarski mojster v Viž-marjili št. 87. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata oba poslovodji, ki podpisujeta družbino tvrdko skupno tako, da pristavita pod napisano, natisnjeno, s štampi-ljo ali kako drugače odtisnjeno besedilo firme svoja tvrdki na podpisa. Družbena pogodba ima glede stvarne vloge sledeča določila: Družbenik Kregar Franc je prinesel v družbo kot stvarno vlogo svoje mizarske stroje, mizarsko orodje in zalogo lesa v sporazumno določeni vrednosti 100.000 din. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1937. Fi 16/37 — Rg C V 198/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 233. Sedež: Ihan pri Domžalah. Dan vpisa: 10. marca 1937. Besedilo: »Jerka« kemična tovarna barv, družbu z o. z. Izbrišejo se poslovodje Jerman Franc, Igličar Rok in Gašperlin Anton, vpiše pa se poslovodja Budna Kazimir, kemik v Ljubljani, Gajeva ulica 3. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. marca 1937. Rg C IV 138/2. * 231. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. marca 1937. Besedilo: R. Krainer. Obratni predmet: Trgovina z lesom. Obratni predmet odslej: Eksportna lesna trgovina. Okrožno kot trg. sedišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1937. Rg A V 108/2. * 235. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. marca 1937. Besedilo: Salus d. d. Na občnem /.boru dne 24. septembra 1935 so se spremenila družbena pravila v § 6. Ta sprememba je bila odobrena z odlokom kr. banske uprave dravske banovine z dne 16. februarja 1937, Vlil. No. 1211/2. Zvišala se je delniška glavnica od zneska 1,250.000 din za din 750.000'— •/. izdajo novih 7500 komadov delnic po 100 din, glasečih se na prinosca in vplačanih popolnoma ter znaša sedaj 2 milijona dinarjev, razdeljenih na 20.000 komadov delnic vsaka po 100 din, glasečih se na prinosca in vplačanih popolnoma. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1937. Rg B I 145/19. * 236. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. marca 1937. Besedilo: Splošna maložele/.niška družba d. d. Izbriše se član upravnega sveta Ger-sinič Anton, vpiše pa se član upravnega sveta Kozamernik Viktor, član mestnega sveta v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10’. marca 1937. Rg B III 40/10. * 237. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. marca 1937. Besedilo: »Standard« družba z o. z., industrija usnja Kranj (prej Pollak), centrala Ljubljana. Splošno trgovsko pooblastilo se je podelilo Pollaku Pavlu, ravnatelju v Kranju, in Borštnar Zori, knjigovodkinji iste tvrdke v Ljubljani, Mivka 27. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 3. marca 1937. Kg C IV 282/21. * 238. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. marca 1937. Besedilo: Zidarski mojstri družba z o.z. Na občnem zboru dne 19. februarja 1937 se je sklenila zvišba osnovne glavnice za 3.853 din 85 p in znaša sedaj 61.600 din, ki so v gotovini popolnoma vplačani. Spremenila se je točka »Četrtič« družbene pogodbe. Izbriše se poslovodja Živec Franc zaradi bolezni. Vpiše se poslovodja Kalc Jakob, zidarski mojster v Ljubljani, Cojzova 9. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. marca 1937. Rg C lil 47/15. * 239. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. marca 1937. Besedilo: Železni majdan in topilnica Topusko d. d. v Ljubljani. Vpiše se član upravnega sveta ing. Dostal Leon, tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. marca 1937. Rg B III 100/2. * 210. Sedež: Murska Sobota. Dan vpisa: 11. marca 1937. Besedilo: Kr. Hirsrhl in sinovi. Obratni predmet: trgovina z manufakturo. Izstopil je družbenik Adolf llirschl. Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim blagom. Podpis firme: Sedanja družbenika llirschl Ludčik in llirschl Koloman podpisujeta firmo vsak samostojno, in sicer na ta način, da podpišeta pod natisnjenim ali s štampiljko odtisnjenim ali od kogar koli napisanim besedilom tvrdke svoje ime in priimek. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 11. marca 1937. Rg A II 182/3. * 211. Sedež: Podkoren št. 70. Dan vpisa: 10. marca 1937. Besedilo: Gregori Jožef. Obratni predmet: trgovina z lesom. Obratni predmet odslej še: eksport lesa. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. marca 1937. Rg A VI 243/2. Sedež: Rečica. Dan vpisa: 5. marca 1937. Besedilo: St. Kliinek. Obratni predmet: trgovina z lesom. Obratni predmet odslej: izvozna trgovina z lesom in ogljem. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1937. Rg A V 46/2. 243. Sedež: Rečica. Dan vpisa: 10. marca 1937. Besedilo: Franc Olivetti. Obratni predmet: lesna trgovina. Sedež firme odslej: Bled. Obratni predmet odslej: eksportna trgovina z lesom. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. UL. dne 10. marca 1937, Rg A V 244/2. 244. Sedež: Zgor. šiška. Dan vpisa: 5. marca 1937. Besedilo: Družba »Dekor« z o. z. Izbriše se poslovodja Karlovšek Josip.’ Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1937. Rg C IV 298/10. Izbrisali sta se nastopni' firmi: 245. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 10. marca 1937. Besedilo: Kmet & Komp. Obratni predmet: trgovina z deželnimi, pridelki. Zaradi opusta obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,, odd. III., dne 10. marca 1937. Rg A I 185/20. * 246. Sedež: Mojstrana. Dan izbrisa: 10. marca 1937. Besedilo: Portland cementna tovarna d. d. Dovje. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. marca 1937. Rg B II 172/13. Vpisi v zadružni register* Vpisala se je nastopna zadruga: 217. Sedež: Luže. Dan vpisa: 5. marca 1937. Besedilo: Strojna zadruga na Lužah, rogistrovana zadruga z omejeno zavezo. Zadruga ima namen, nabavljati kmetijske stroje in iste posojevati udom. Zadružna pogodba z dne 25. januarja 1937. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z enkratno objavo v glasilu Zadružne zveze »Narodni gospodar«, ki izhaja v Ljubljani. Načelstvo sestoji iz načelnika, njega namestnika in dveh odbornikov. Člani načelstva so: Potočnik Andrej, posestnik na Lužah št. 17; Jarc Jožef, posestnik na Lužah št. 18; Jekovc Janez, posestnik na Lužah št. 37; Zaplotnik Pavel, posestnik na Lužah št. 39. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani odd. UL, dne 3, marca 1937. Fi 11/37-3 — Zadr. XI 148/1. Vpisale so se i z p r e m e in b e i ti dodatki pri nastopnih zadrugah: 2 IS. Sedež: Ljubija na. Dan vpisa: 10. marca 1937. Besedilo: Društvena nabavna zadruga v l.jubljani, rogistrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva Lekan Jože, Žitko Vladimir in Kermavner Ivo, vpišejo pa se člani načelstva: Martelanc Ivan, tajnik Vzajemne zavarovalnice, Novak Avgust, tajnik Vzajemne zavarovalnice, in Hvale Jože, uradnik Zadružne gospodarske banke, vsi v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. marca 1937. Zadr. VH 116/25. ❖ 2 m. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. marca 1937. Besedilo: Društvo komisijonar jev v Ljubljani, rogistrovana zadruga z omejenim poroštvom. Izbrišeta se člana načelstva Hafner Jože in .Jenko Jernej, vpišeta pa se člana načelstva: Fortuna Ludvik, komisionar, Krekov trg št. 2, Žlajpah Ludvik, komisionar, Maistrova 10, oba \* Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1937. Zadr. I 36/73. ❖ 250. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. marca 1937. Besedilo: Kreditna zadruga uslužbencev železničarskih gospodarskih ustanov v Ljubljani, rogistrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Okrupa Anton, vpiše pa se član načelstva Ambrož Ivo, trgovski sotrudnik v Ljubljani, Trnovski pristan št. 32. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1937. Zadr. XI 87/2. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 575/C—37. 741 Razglas. Sreski cestni odbor Ptuj razpisuje: I. javno ustno zmanjševalo« dražbo za dobavo — vožnjo — gramoza — proden — tolčonca — (kamna) na osnovi »Pogojev o dražbi, dobavi, izdelovanju, dovozu in zlaganju potrebnega gramoza za banovinske ceste, kolodvorske dovozne ceste k železniškim postajam in subvencionirane ceste, in sicer: 1. dne 14. aprila 1937 ob 10. uri dopoldne za kopanje in sejanje gramoza v gramoznicah pri Sv. Roku, v Jtiroveih, v Spuhl,ji in Rogoznici; 2. dne 15. aprila 1937 ob 9. uri dopoldne za dobavo in vožnjo gramoza za ceste na levem bregu Drave v pisarni sre-skega cestnega odbora v Ptuju; 3. dne 16. aprila 1937 ob 9. uri dopoldne za dobavo in vožnjo gramoza za ceste na desnem bregu Drave v pisarili' sreskega cestnega odbora v Ptuju in 4. dne 17. aprila 1937 za ceste v ormoškem okraju v pisarni občine Ormož, in sicer: ob 9. uri dopoldne za pripravo gramoza v Ormožu in Središču, in ob II). uri za dobavo in vožnjo gramoza. Podrobni pogoji za te dražbe so na razpolago interesentom pri načelniku sreskega cestnega odbora g. dr. Remcu Alojziju v Ptuju, ali pa na dan licitacije pri vodji dražbe. Do določenega dneva in ure se bodo sprejemale tudi pismene ponudbe za dobavo — vožnjo gramoza za navedene cestne proge (odseke). Ponudbe je treba opremiti s kolkom za din 100' ter jih izročiti v zapečatenem zavitku g. načelniku sreskega cestnega odbora ali pa pred začetkom ustne licitacije vodji dražbe. — Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o vloženi 10% ni kavciji od celokupnega ponudbenega zneska. Kavcijo samo mora ponudnik vložiti v gotovini, hranilni knjižici ali vrednostnih papirjih pred početkom licitacije v roke vodje dražbe. Pred začetkom dražbe se mora vsak ponudnik izkazati s potrdilom davčne uprave o plačanih davkih za zadnje četrtletje. — Vrh tega mora biti v ponudbi izrečno navedeno, da pozna podjetnik veljavne pogoje, katere priznava zase za brezpogojno obvezne. — Pismene ponudbe se bodo odprle šele na dan p red pričetkom ustne zmanjševal ne dražbe. Sreski cestni odbor Ptuj, dne 24. marca 1937. E. R. No. 3683. 747 3—1 Razpis. Na osnovi čl. 82. do98. zakona o državnem računovodstvu ter ostalih zakonskih določil razpisuje uprava obče državne bolnice v Ljubljani II. ofertno licitacijo v skrajšanem roku 20 dni za potrebe bolnice do 30. septembra 1937, in sicer: dne 21. aprila 1937 za zdravila, obvozila in sanitetsko-lekarniške potrebščine, dne 22. aprila 1937 za mleko in r ’eč-ne izdelke, dne 23. aprila 1937 za meso, slanino in drobovino, dne 24, aprila 1937 za špecerijsko in kolonialno blago ter hišne potrebščine, dne 26. aprila 1937 za kruh in kvas, dne 27. aprila 1937 za moko in mlev- ske izdelke. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice. Pogoji kakor tudi vsa druga navodila se dobe v ekonomatu bolnice. Iz uprave obče drž. bolnice v Ljubljani, dne 30. marca 1937. Razne objave 71‘2 Vabilo na občni zbor. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Središču ob Dravi se bo vršil dne II. aprila 1937 ob 13. uri v uradnih prostorih s sledeči m d n e v n im r e d o m : 1. Citanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Citanje revizijskega poročila. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1936. (i. Sprememba pravil. 7. Volitev dveh članov načelstva. 8. Slučajnosti. Če ob določeni uri občni zbor ne bi bil. sklepčen, se bo vršil eno uro kasneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu zadružnikov. V Središču ob Dravi, 30. marca 1937. Načelstvo. * Poziv upnikom. Konzumno društvo za Šoštanj in okolico, r. z. z o. z., se je po sklepu občnega zbora z dne 9. marca 1935 razdražilo in prešlo v likvidacijo. Upniki se po-zivljejo, da prijavijo svoje morebitne terjatve do zadruge likvidatorju Zeliču Francu v Šoštanju do 1. maja 1937. Likvidatorji: Premužič Štefan, Hudobreznik Jožef in Zelič Franc. * 739 Objava. Izgubil sem evid. tablico št. 98,774 za kolo in jo proglašam za neveljavno, Bergant Franc s. r., Nadgorira št. 1. * 745 Objava. Izgubila sem poselsko knjižico, izdano od bivše občine Markovci dne 30. marca 1932 pod štev. 30. Proglašam jo za neveljavno. Korpič Terezija s. r., Markovci 106, obč. Šal ovci. * 714 Objava. Izgubil sem prometno knjižico štev. 2 41.027—16 za kolo ter jo proglašam za neveljavno. Zaplana, dne 22. marca 1937. Troha Franc. s. r. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.