»ve aesto JANUAR — mesec „Posavskega lednma Štev. 4. Videm-Krško, sobota, 29. januarja 1955 Leto VIII. PRED USTANOVITVIJO KOMUN V SPODNJEM POSAVJU Na zborih volivcev bomo odločili €» nnšlh bemleeih DO PETKA: 1856 NOVIH NAROČNIKOV Še vedno vodi občina STUDENEC 239 novih naročnikov — to je žetev zadnjega tedna. Lahko smo z njo zadovoljni, saj je naš list s tem že presegel redno tedensko naklado 5.500 izvodov. Medtem ko je lani v jeseni prišel na vsakih 25 prebivalcev v okraju po en Posavski tednik, pride zdaj 1 izvod lista že na vsakih 13 prebivalcev. To pa je že precej, čeprav še vedno ne dovolj. Najlepše uspehe so v zadnjih 7 dnevih dosegli spet v občini STUDENEC, pa tudi V sredo, 26. januarja, je bila v Krškem skupna seja okrajnega komiteja ZKS in okrajnega odbora SZDL, na kateri so se člani obeh odborov pogovorili o dosedanjem političnem delu in nadaljnjih pripravah za ustanovitev bodočih občin in bodočega okraja. bočja, ki so za vključitev v bodočo občino Brežice oz. Videm- Razpravljanje o nadaljnjih nalogah političnih organizacij in občinskih ljudskih odborov ob ustanavljanju bodočih občin lahko zajamemo v naslednje glavne misli in zaključke te važne seje: Komune — naše bodoče občine — bomo v Sloveniji ustanovili hkrati, naenkrat, ne pa postopoma, kakor je bilo še pred meseci zamišljeno. Nekateri okraji so medtem že pripravili vse potrebno za prehod na te nove organizacijske oblike ljudske oblasti. Drugi okraji morajo zdaj s pripravami in organizacijskimi deli pohiteti. V krškem okraju so politične priprave za ustanovitev bodočih občin v glavnem dobro končane. Ne bi sicer mogli trditi, da sleherni državljan dobro pozna vsebino bodočih občin. Ogromna večina ljudi v okraju pa je to vprašanje dodobra spoznala in ve, kaj pomenijo bodoče velike občine za nadaljnji razvoj družbenega, samoupravljanja v naši socialistični stvarnosti. Stališče okrajne komisije o predvidenih petih velikih občinah je naletelo povsod v Spodnjem Posavju na dober odmev. V zadnjem času se je spremenilo le vprašanje glede bodoče občine v Kostanjevici- Prvotna zamisel oz. Krško. Tako bi morebitni kostanj evišk j občinj ostala le sama Konstanjevica in del Podbočja, kar pa bi bilo seveda premalo. Ponekod so se posamezniki, ki jih lahko štejemo med nazadnjaške ostanke, smejali raz- lagi o pomenu naših bodočih občin. Slišali smo lahko parole, češ, »kaj pa je to — komuna? Je kaj za pojesti? Kaj pa bomo imeli od tega?« in podobno. Nekateri so se iz tega norčevali, drugi spet zgolj iz nepoznava-vanja našega razvoja stvar omalovaževali. Ponekod so na komuno gledali preveč skozi dinar, pojavljal; pa so se tudi glasov; o »kmečkih komunah«, češ — »kmetje, bežimo, proč od delavcev!« Vse to so bili seveda le posamični primeri. NA ZBORIH VOLIVCEV SE BOMO ODLOČILI Vsa dosedanja razpravljanja o bodočih občinah so potrdila, da bomo imeli v sedanjem okraju štir; bodoče velike občine. Imenovale se bodo po svojih sedežih: Sevnica, Senovo, Videm-Krško in Brežice. Občinski ljudsk; odbori so dobili medtem navodila, da skličejo zbore volivcev, na katerih bodo državljan; sklepali, v katero bodočo občino se bodo vključili, kje naj bo njen sedež in kje sedež okraja. Najkasneje do 10. februarja 1955 morajo bit; zbori volivcev zaključeni. Tam, kjer so zbore volivcev zarad; komun že imeli, jih seveda ne bo treba še enkrat sklicevati. Vse naše organizacije morajo zborom volivcev povsod krep- ZAKAJ OBSAVSKI OKRAJ s sedežem v TRBOVLJAH? Jasno je dejstvo, da zarad; 4 ko pomagati, da bodo dosledno zakoniti, da bodo vsi zapisniki točni in da bodo povsod odločali dejanski dokazi o prednosti vključitve v to ali ono občino. V prihodnjih treh tednih je treba vse naše sile usmeriti predvsem v dobro pripravljene zbore volivcev. Prav posebno skrb je treba posvetit; _ dobremu političnemu delu v Bistrici ob Sotli in Podsredi. Volivcem v teh krajih je treba ponovno in razumljivo povedati, zakaj, ustanavljamo bodoče občme in kaj le-te pomenijo za naš nadaljnji razvoj. Nikjer pa ne smemo do- sarni (občinski izpostavi) pa bo lahko opravil vse to, kar danes lahko opravi na sedanj; občini. Na sedežu bodočega okraja državljan praktično ne bo ime! česa iskati! Če vemo, da zaradi davkov, katastra, šole, financ nasploh itd. na bodočem okraju ne bomo imeli nič opravit; in da nam bo vse to urejala komuna naša bodoča velika občina, potem odločitev glede sedeža bodočega okraja res ne bo težka Krajevne pisarne — občinske izpostave — pa bodo v vseh tistih krajih, kjer bodo ljudje to želel; in kjer bodo dejansko potrebne za pisanje raznih potrdil živinskih potnih listov, matičnih izkazov in podobno. Izvoliti bo treba začasne odbore političnih in ostalih organizacij bodočih občin Vzporedno z zbori volivcev bodo osnovne organizacije ZK in Socialistične zveze izbrale iz svojih sekretariatov oz. odborov predstavnike-člane začasnih odhodov SZDL in obč. komitejev ZKS. Naloge teh začasnih odbo- občine Videm-Krško, Brežice, Bučka, Dobova, Leskovec, Artiče, Senovo in Podsreda so pridobile lepo število novih prijateljev Posavskega tednika. Vse kaže, da se je list ljudem priljubil in da segajo Po njem radi tudi tam, kjer so doslej malo brali. Se enkrat objavljamo pregled, koliko naročnikov so pridobili doslej posamezniki, organizacije, društva, šole in drug; v naš; akciji: 15. Podbočje 48 16. Podsreda 27 17. Raka 37 18. Senovo 99 19. Sevnica 101 20. Studenec 163 21. Šentjanž 50 22. Tržišče 42 23. Velika Dolina 26 24. Velik; Trn 28 25. Videm-Krško 138 26. Zabukovje 38 27. Razne pošte LRS 42 28. Inozemstvo 3 Spet moramo javno pohvaliti ročnikov je pridobila zadnji te-poštne uslužbence na Studencu den sindikalna podružnica pri in tajnika občinskega odbora OLO Krško, 12 naročnikov pa SZDL Studenec Jožeta Ziberta, sindikalna podružnica pri rud-kj so v zadnjem tednu pridobili niku Senovo. Kaj pa ostale? kar 38 novih naročnikov. Ko bi " "" tih v vnem; tialističnega ---- --------- - novsod, bi bil ta ali oni časnik ročnine, smo zaradi njihove lahko že reden gost skoraj v udeležbe v novoletnem nagrad-vsakj hiš; našega okraja! Vse nem žrebanju rok vplačil pokaže, da bo žrebanje novoletnih daljšali od 31. januarja do 5. nagrad menda res na Studencu februarja 1955. Vsak naš naroč-— če se zadnje dni seveda ne nik, ki bo najkasneje do 5. fe-7 g odi kakšno posebno presene- bruarja 1955 poravnal celoletno čenje v kateri drugi občini! ali polletno naročnino za 1955, bo sodeloval v velikem javnem SINDIKALNE PODRUŽNICE nagradnem žrebanju, v katerem v okraju za razširitev lista ni- bomo razdelili 54 dobitkov v skupni vrednost; 200.000 din. 1. Artiče 134 2. Bistrica 18 3. Bizeljsko 96 4. Blanca 52 5. Boštanj 47 6. Brestanica 126 7. Brežice 90 8. Bučka 29 9. Cerklje 52 10. Čatež 75 11. Dobova 114 12. Kostanjevica 55 13. Leskovec 90 15. Pišece 36 Na željo mnogih novih naroč-za razširjanje so- nikov, ki še niso utegnili pla-tiska posnemali čati celoletne ali polletne na- ~o storile kaj posebnega. 11 na- SS dsa^tSnSkdeS ianju80^iSega^elHri TstT-ali z raznimi obljubami. o veliki" občini Krškega polja j bodočih občin ne moremo več je odpadla zaradi snovanja take i imetj krškega okraja. Vloga občine v Šentjerneju in zaradi i okraja se nasploh zelo spreme-želje nekaterih prebivalcev Pod- ni; skoraj vse njegove pristojnosti bodo prešle na bodoče občine. V nekaterih krajih Spodnjega Posavja ljudje vprašujejo, čemu se ne bi sedanji krški okraj vključil kot celota v bodoči celjski okraj. Ponekod predlagajo to tud; dobromisleči ljudje, kj ne vedo, kaj narekuje pametno združitev trboveljskega in krškega okraja v nov OBSAVSKI OKRAJ. Za tako združitev govori predvsem dejstvo, da nas Sava vzdolž svojega spodnjega toka v Sloveniji zares Povezuje, ne pa razdvaja. Za združitev govorijo prometne žile, enotno gospodarsko področje, Hane P0 SVE.TU Predsednik Tito se je v torek poslovil od prijateljske Indije in z »Galebom« kren i proti domovini. Po 57 dnevih potovanja po Južni Aziji se spet vrača po poti, po kateri je prispel na obisk dvema resnično neodvisnima državama, ki ob razmeroma zelo podobnih pogojih skušata č m-prej odpraviti stoletno zaostalost in se približat: gospodarsko moč~ nim in visoko civiliz ranim državam. Razvoj o Indiji in Bur m je naredil na jugoslovanske goste silen vtis. Se posebno pa jih je razveselila velika odločnost vodilnih politikov obeh dežel, s katero so se lotili preobrazbe dežele po načelih socializma. Prizadevanja za novo, boljšo in naprednejšo družbeno ureditev tako skladno dopolnjujejo njihove nazore o zunanj: politiki, ki poudarja, podobno kakor naša, sistem miroljubnega sožitja. »Našim narodom gre namreč predvsem za to, da ohranijo svojo težko priborjeno neodvisnost, da čimbolj zagotove vsestranski n učinkovitejši gospodarski napredek. da prispevajo svoj delež k ohranitvi miru na svetu in da store vse, kar je v njihovih močeh, da dosežemo med narodi pozitivno, dejavno in ustvarjalno sodelovanje*. To so bile besede predsednika FLRJ indijskemu ljudstvu, ko se je v posebni poljanici poslavljal od njega. Z njimi je potrdil skupno voljo vseh treh držav in načela, s katerimi je moč doseči pravo mednarodno sodelovanje med vsemi državami sveta. V takem ozračju je jugoslovanski obisk obema deželama daljne Azije pokazal ed.no pravo in uspešno pot. V preteklem tednu sta vzbudilo po svetu veliko pozornost predvsem dva dogodka. Medtem ko kitajske enote počasi, toda vztrajno zavzemajo majhne otoke ob obali na katerih se že od leta 1948 skrivajo Čang Kaj Skove »gverilske« enote ter motijo miren promet, si je predsednik Fisenhovzer takorekoi že zagotovil v ameriškem Predstavniškem domu in Senatu širša vojaška pooblast la v primem, da Kitajska napade tudi Pescadorsko otočje ali celo ozemlje sedanjega kuomintanškega režima — otok Formozo. Vodilni kitajski polit1-ki, radio in tisk vse boli odfcrfo (Nadaljevanje na 2. strani) podobni problemi rudarstva v obeh sedanjih okrajih, težnje za nadaljnjim razvojem in obnovo kmetijstva ter trg, ki se odpira Spodnjemu Posavju za vse kmetijske pridelke v Zgoi njem Posavju. Ce b; se krški okraj priključil celjskemu, bi bil slednji preogromen — saj _ bi segal od avstrijske do hrvaške meje in ne bi mogel (vsaj zdaj ne) opravljati vseh tistih nalog, k; so pred bodočimi okraji. Izmed vseh krajev v Obsavju imajo Trbovlje najboljše pogoje za sedež novega okraja. Ljudi pa moti pri razpravljanju o bodočem okraju pravzaprav čisto nekaj drugega. Se vedno le preradi pozabljajo, _da bo državljan v bodoči občini „„ — lahko uredil vse to, kar je zdaj ustanovitvi in sedežih bodoč Jh Iskal na okraju, v krajevni pi- občin. navijanju bodočih občin, v skrbi za tehnične priprave in v pripravi j anju občinskih konferenc. Ob&nske konference bodo takoj po zaključenih zborih volivcev, ko bodo vsa vprašanja nove teritorialne razdelitve že jasna. Podobne začasne odbore na sedežih bodočih občin bo treba izvolit; tudi iz vrst sedanjih odhodov LMS. Zveze borcev, Partizana, Rdečega križa. Ljudske tehnike, DPM in ostalih organizacij ter društev. S stališč; obeh političnih vodstev v okraju in z dogovorjenimi nalogami bodo člani OK ZKS in okr. odbora SZDL seznanili te dni vse občinske komiteje ZKS in vse občinske odbore SZDL. Težišče vsega političnega dela v tem času pa naj bo predvsem v pripravi in izvedbi dobrih zborov volivcev, na katerih bomo odločali o Skrb za otroke padlih borcev V Brestanici so se odločili za senovško komuno v ospredju dela Zveze borcev Videm-Krško V nedeljo dopoldne je bil v kino dvorani v Krškem redni občni zbor Zveze borcev iz Krškega, z Vidma in z Zdol. Pičla sklepčnost na zboru ne more biti v čast tistim članom ZB ki se za delo organizacije ne zmenijo niti ob njenem občnem zboru. — O delu odbora v zadnjem letu je poročal tajnik Zdenko Verlič. Članov ZB v občini je 212, od tega 103 v Krškem, 68 na Vidmu m 41 na Zdolah. Lani je bilo H članskih sestankov, odbor pa je imel sedem sej. Glavno delo je bilo v zbiranju podatkov o otrocih padlih borcev in v pripravah časa v razpravljanju po poročilu. Ponekod živijo partizanski otroci zaradi brezbrižnosti in malomarnosti rednikov ali enega izmed preživelih staršev v pomanjkanju. So primeri, da take otroke izkoriščajo s prekomernim delom, ali pa se okoriščajo z njihovim denarjem drugi. Tem otrokom — varovancem ZB — bodo članki posvečali v bodoče več skrbi. Izvolili so 6-članski odbor, ki bo obiskal vse družine, v katerih živijo partizanski otroci in se pogovorili s starši oz. redniki o vzgoji, šolanju in učenju te mladine. Otrok padlega borca mora živeti paann norcev m v ,---- ■-----=- ,.—- —— . za postavitev spomenika padlim v zdravem okolju, ki je dostoj-tovarišem n0 zrtve pokojnega tovariša. Terna problemoma so tud; na1 Na zboru navzoč; član; so po-občnem zboru posvetili največ kazali za to odgovorno vpraša- Zadružni dom v Kostanjevici in spomenik talca pred njim. — Na odru tega lepega doma se razvija kultumo-prosvetno delo. ki ga goji prizadevno SKUD »Lojze Košak« s svojimi sekcijami nje dovolj resne skrbi, da lahko pričakujemo, da bodo dolžnost do padlih tovarišev zares uresničili. Obsežno razpravljanje o postavitvi spomenika v Krškem ali na Vidmu je bilo zaključeno s sklepom, da se spomenik padlim borcem v Krškem postavi, kakor je bilo že predvideno. Zanj je ZB zbrala že nad 880.000 din, ljudski odbor mestne občine pa je poskrbel za razlastitev prostora, kjer bo spomenik stal, kakor tudi za potrebne meritve. Seveda bo treba zbrati za spomenik še precej več denarnih sredstev, ker njegova postavitev in ureditev okolice nikakor ni majhno delo. Na Vidmu bodo kasneje postavili večji spomenik, morda v pokrajinskem merilu, k; bo zahteval tudi primeren trg, namenjen zborovanjem in podobno, na Zdolah pa bodo padlim borcem odkrili spominsko ploščo. S takim načrtom so se strinjali vsi člani ZB na zboru, v komisijo za postavitev spomenika pa i izvolili še nekaj tovarišev. Med nalogami, ki so pred člani Zveze borcev v občin; Videm-Krško, so poudarili tudi potrebo po tesnejšem sodelovanju z Rdečim križem, sestavo kronike od 1941—1945 in stalno, poglobljeno skrb za vzgojo mladine. Izvolili so nov občinski odbor ZB in delegate za okrajno skupščino ZB. Za desetletnico narodne osvoboditve: knjige Prešernove družbe v vsako hišo! V torek zvečer je bil v Bre-stanic; zbor volivcev, katerega se je udeležilo 130 ljudi. O gospodarstvu občine je poročal predsednik občinskega ljudskega odbora Miha Geršak, o komunah pa je zatem govoril Lojze Jazbec. V živahnem razpravljanju so se volivci nato pomenili o priključitvi h komuni: izbirati je bilo treba med komuno Videm-Krško in Senovo. Nekaj redkih posameznikov je v začetku sicer stalo za mnenjem gostilničarja Zemljaka, ki je dejal, da Brestanica bolj nagiba na jug in da bodo ljudje dobili v Krškem več uradov in imeli več izbire pri nakupih. Pri tehtanju gospodarskih argumentov, ki jasno govorijo, da sodi Brestanica tako zaradi lege, enakih gospodarskih vprašanj, ceste, regulacijskega načrta, bodočega vodovoda itd. k Senovemu, pa je odločila večina. Z glasovanjem se je večina odločila za vključitev Brestanice v bodočo senovško veliko občino in za sedež bodočega okraja v Trbovljah. . _ Nato so se volivci pogovorili tev. o gospodarskih vprašanjih občine, o oskrbi posameznih vasi z zdravo, pitno vodo, o graditvi gnojničnih jam, o sejmih za plemensko živino, o vodovodu, regulacijskem načrtu, škropljenju sadnega drevja in podobno. Za senovško komuno so se pred tem že v nedeljo odločili tudi na Presladolu in v Ko-stanjku, v Sapolah tn Lokvah pa bodo o tem sklepali jutri. Krediti za kmetovalce Po obvestilih iz Narodne banke lahko kmetijske organizacije (državna posestva in kmetijske zadruge) in zasebni kmetovalci že sedaj dvignejo posojila za nakup opreme, semen in umetnega gnojila. Zadruge to državna posestva bodo pri tem uporabljala stalna sredstva Sz obratnih kreditov, medtem ko bodo zasebni kmetje dobili investicijska posojila brez natečaja. Potemtakem ni ovire, da se kmetovalci s pomočjo kreditov ne bi mogli pravočasno pripraviti na pomladansko se- Cesta Senovo—Veliki Kamen je odprta Med najvažnejše dogodke preteklega tedna spada otvoritev novo grajene ceste Senovo Veliki Kamen, ki je bila v nedeljo, 23. januarja 1955. Cesto, katero so samo z obljubami gradili v vseh prejšnjih časih, tako v stari Jugoslaviji kot v letih okupacije, je zdaj dogradila socialistična ljudska oblast. Pri otvoritvi, Iti se je začela na mostu pred rudniško restavracijo, se je zbralo lepo število Senovčanov z rudarsko godbo in pevci Svobode. Otvoritveni govor je imel ljudski poslanec in predsednik občinskega LO Karel Šterban, k; je zlasti poudaril prizadevanje in pomoč okrajnega ljudskega odbora, ki je s finančnimi sredstvi pomagal, da so cesto lahko dogradili v razmeroma zelo kratkem času. Skupna vrednost opravljenih del znaša nad 8 milijonov dinarjev. Za dograditev so porabil; nad 45.000 delovnih ur, 243 bubikov kamenin in 3677 kub’kov gramoza. Po slovesni otvoritvi ceste so krenili avtobusi s Senovčani proti Malemu in Velikemu Kamnu, kjer so bili deležni prav tako lepega sprejema. Na Malem Kamnu se je v imenu ta-mošnjih vaščanov zahvalil za skrb in pomoč ljudske oblasti domačin tov. Moškon. Z dograditvijo nove ceste so dobili vs; okoliški kraji v smeri proti Koprivnici ugodno in najkrajšo zvezo s Senovim, česar so si želeli že pred dolgimi desetletji, a šele nov; čas jim je želje tudi uresničil. Nova cesta je važna zlasti za hitre zveze okoliških krajev s senovškim središčem. Boris Kostanjšek Vremenska napoved za čas od 30. januarja do 5. februarja: Proti koncu prihodnjega tedna verjetno padavine, ostale dni pa suho vreme z lahkim ali zmernim mrazom. NOV RADIJSKI APARAT »SAVICA 65«, vreden 46.000 din, čaka srečnega lastnika — enega izmed naših naročnikov ... Da bi lahko vsi sodelovali v novoletnem nagradnem žrebanju, smo podaljšali rok za plačilo eelo-letne in polletne naročnine do 5. februarja 1955. — Pohitite z obnovitvijo naročnine, da si zagotovite nemoteno prejemanje lista in brezplačno nezgodno zavarovanje! qT"R 4K .POSAVSKI TEDNIK* 1* Štev 4 Beseda o socialnem zavarovanju KAKO PA OTROŠKI DODATKI? Zelo pestro, pa nič manj važno področje okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je »referat otroških dodatkov«, kakor v pisarnah zavoda to reč uradno imenujejo. Do 30. novembra 1954 so koristniki-za- 7 DNI PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani) pozivajo ljudstvo na končni obračun s Čang Kaj Skovo kliko ter napadajo ZDA zaradi njihove vojaške :jt gospodarske podpore takemu režimu, ameriški uradni krogi pa govore o nevarnosti pred napadom in se pripravljajo »na obrambo«. Pričakovanja, da bo obisk glavnega tajnika OZN Daga Ham-marskjolda v Pekingu omilil napeti položaj v tem delu sveta, so žalostno propadla. Sedaj lahko samo še upamo, da gre na obeh straneh v glavnem le za grožnje, ki naj pokažejo kako jih sprejema nasprotnik :n kako namerava nanje odgovoriti. Nekateri menijo, da bi bilo koristno posredovanje Združenih narodov. Tako pobudo v Wash‘ngtonu pozdravljajo, v Pekingu pa jo odklanjajo kot »vmešavanje v kitajske notranje zadeve«, Kitajski voditelji povsem upravičeno trde, da predstavlja obračun s Čang Kaj Škovo kliko samo logično nadaljevanje kitajske revolucije (tako bo morala ta primer obravnavati tudi zgodovina), washingtonski krogi pa skušajo vso stvar pr kazati kot agresijo proti režimu, ki ima v OZN svoje zakonite predstavnike. Prvi upravičeno upoštevajo novo nastali položaj na daljnem Vzhodu, drugi pa mednarodne obveznosti (pogodbe), ki same po sebi seve ne priznavajo revolucionarnih sprememb. Doslej Združeni narodi še niso našli načm, kako bi lahko koristno posegli v kitajsko-kuomin-tanšk; oziroma kitajsko-ameri-šk: spor. Sedaj čakajo na razvoj dogodkov Na drug strani pa nam kaže Evropa ver razgibanosti, iz katere še ne diha vojna. SZ je te dni naredila več korakov, k: jih je Zahod ocenil kot »propagandni manever«. Toda ker tudi takim manevrom včasih slede neposredni razgovori med prizadetimi strankami, jih ne kaže kar tako zavreči. V Moskvi so najprej sporočili zahodnonemšk: vladi, da priznajo njen režim, če Skupščina ne bo potrdila pariških sporazumov Pripravljen: so meniti se o splošnih, vsenemških volitvah pod mednarodnim nadzorstvom, kakor zahtevajo ostali trije partnerji v zasedeni Nemčiji (ZDA, Vel Britanija in Francija). In da bi svojo dobro voljo še bolj podprli, so te dn: tudi s formalne plati ukinili vojno stanje z Nemčijo. Resnica je, da so se odločil: na popuščanje v želji, da Zahod ne postavi na noge Zahodnoevropske zveze, ki bo — podobno kakor Atlaniski pakt — naperjena proti vzhodnoevropskim državam. Vendar pa bi bilo prav, da odgovorni evropski politiki pobude ne zavrnejo. V duhu blokov bi bila menda najbolj primerna pot, k: jo svetuje francoski ministrski predsednik Men-des-France. Zahodne države naj se po njegovem mnenju posvetujejo z Moskvo o vseh perečih evropskih vprašanjih že v času, ko Zahodnoevropska zveza šele nastaja. V Moskv so na take razgovore pripravljeni. varovanci v okraju vložili skupno nič manj kakor 3788 zahtevkov za otroške dodatke! Od tega odpade do konca leta 1953 3230 zahtevkov, na leto 1954 pa 558 zahtevkov Do konca 1953 je zavod izdal 2960 odločb o dodatkih, izmed teh 46 odklonilnih, lani do konca novembra pa je izdal 772 odločb, od teh 84 odklonilnih Konec novembra je bilo nerešenih še 56 prošenj, ki so jih zavarovanci vložili v novembru. Proti izdanim odločbam se je do konca 1953 pritožilo 85 zavarovancev, lani pa v 11 mesecih 114 zavarovancev Republiški zavod za soc. zavarovanje je rešil 165 pritožb. m kaj so dobili zavarovanci na odločbe za otroke? V letu 1953 173 milijonov m 383.375 dinarjev, lam v 11 mesecih pa 137 milijonov in 2.531 dinarjev. Leta 1953 je znašal povprečni znesek otroškega dodatka na koristnika 4958 din, na otroka pa 2411 din. Lani je bil ta znesek nižji — na koristnika je povprečno prišlo 4404 din, na otroka pa 2099 din. Precej sprememb - je nastalo zaradi zakonitih sprememb ob novih določilih glede otroških dodatkov, revizija (tolikokrat nesrečnega) »skupnega gospodinjstva« pa je prav tako pokazala svoje. Občinski ljudski odbori so bili v dajanju podatkov o skupnem gospodinjstvu dostikrat nejasni. Žalostno, a resnično dejstvo je, da si je marsikdo skušal »pomagati« do otroškega dodatka z neupravičenimi načini oziroma napačnimi dokazili. Do 30. novembra 1954 je zavod takih nepravilnost odkril za 6 milijonov in 46.603 din. Od tega velikega zneska, ki je bil seveda koristnikom izplačan, je bilo nepra-pravilno izplačanih 2,446.830 din po krivdi posameznikov, 3,559.773 din pa po krivdi podjetij! Od te vsote je zavod izterjal že 4,378.016 din, dolg na »krivično prejetih« otroških dodatkih pa znaša še vedno 1,168.578 din. Zavod je pregledal 1428 koristnikom plačilne liste in pri tem ugotovil lepo število napak pri raznih podjetjih, ki se sicer dostikrat rada postavijo, da ima. jo v knjigovodstvu »vse v redu« ,.. ■Letos se bo število koristnikov otroških dodatkov — s tem pa seveda tudi znesek teh izplačil — precej povečalo: mnogo delavcev bo namreč dobilo pravico do tega dodatka, ker so že zaposleni leto' dni. Torej je »socialno« v resnic; socialno — v žep-u zavarovanca se mesečni dodatek za otroka zares pozna. DOLGOVI, NESREČNI DOLGOVI... Ni bilo lepo, zato pa tembolj koristno, kar je na zadnjem zasedanju direktor zavoda povedal o plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje. V okraju je 472 zasebnih delodajalcev, ki zaposlujejo tujo delovno silo oziroma imajo vajence. Pri teh je zaposlenih 741 zavarovancev: 560 vajencev in pomočnikov pri raznih obrtnikih, 198 gospodinjskih pomočnic in 3 (trije!) gospodarski pomočniki. Žal mnogi obrtniki in ostali zasebni delodajalci ne plačujejo prispevkov soc. zavarovanja redno m sproti Tj dolgovi s,o znašal) do konca novembra 1954 kar 3,010 190 din. 50 obrtnikov in kmetov dolguje zavodu posamič preko 10 Tit Dobršek: KAJ SEM VIDEL V MAKEDOMSJi? Okraj Štip je do imel 6000 ha vinogradov, po tem letu pa je trtna uš skoraj v celoti uničila to cvetoče vinogradništvo. Okolico Štipa je v vinorodnem oziru raziskal tudi znani srbski vinogradniški strokovnjak Stojanovič med prvo svetovno vojno. Priznal je, da ima ta okolica zelo ugodne pogoje za gojitev vinske trte. Pred nastopom trtne uši je bila trta za okolico glavni vir dohodkov, saj pravijo, da so se hiše zidale iz vina. Zime so v tem predelu običajno zelo mile, saj znašajo najnižje temperature največ 12 do 14 stop. C pod ničlo. Le zima 1954 je bila zelo ostra in je padla temperatura na minus 20 do 25 stop. C. Ta>o hude zime v tem predelu že dolgo niso imeli in se je starejši ljudje sploh ne ■spominjajo. Sploh je bilo leto 1954 zelo neugodno. Zraven hude zime so imeli slano, ko so bile mladike trte dolge pol metra. v septembru so pa spet imeli slano, ki je opalila listje tisočakov, od teh pa 7 obrtnikov kar nad 50 jurjev! To so: Česnov ar Stanko, . elektro inštalater, Brežice — 51.497 din; Burja Alojz, brivec, Krško — 71.029 din; Rožman Dominik, mizar, Brežice — 168.357 din; Gorenc Franc, kovač, Kostanjevica — 77.260 din; Gorišek Martin, zidar, Brežice — 86.980 din; Vukčevič Marija, žaga, Kostanjevica — 60.330 din; Šumečnik Anton, kamnosek, Celje — 387.384 din ali vseh sedem skupaj (s stanjem 30. XI 1954): 903.137 dinarjev zapadlih, a neplačanih prispevkov soc. zavarovanja za pomočnike. Na skupščini so predlagali, da bj OLO prepustil izterjavo teh prispevkov zavodu, ker bi tako laže prišli do denarja, ki pripada zavarovancem, ne pa žepom posameznikov. Poleg tega je treba vedeti tudi to, da nekateri obrtniki pomočnikov sploh nimajo prijavljenih in laže opravljajo enaka dela za nižje cene. Čudno je, da tudi nekatere kmetijske zadruge in celo občinski ljudski odbori ne plačujejo redno prispevkov za socialno zavarovanje. Posebno občutno je, to prj tistih KZ, kjer revizije odkrivajo napake. Dela ve; v takih zadrugah uživajo vse pravice sptialnega zavarovanja, prispevkov pa zanje njihovi delodajalci niso plačali. Temu se pravi po domače — živeti na načun skupnosti oziroma drugih! Tu bo treba uvesti red in izterjati — čeprav s trdo roko — zneske, ki bi že zdavnaj morali biti v blagajni zavoda, Aid Si lahko predstavljate revolucijo, Se en sam mesec zavod ne b; izplačal na primer otroških dodatkov, izdatkov za bolnišnice ali odklonil upravičencem poko-mtae in invalidnine. češ: »Nimamo denarja, dolžniki nam niso plačali ...«? Več reda in državljanske discipline, sicer ne bo zadovoljstva in napredka! SE NEKAJ ZANIMIVIH ŠTEVILK Leta 1953 je bilo v krškem okraju zavarovanih povprečno 7469 zavarovancev, v letu 1954 pa se je (v 11 mesecih) to število dvignilo na 9841 zavarovancev. Število se je po mesecih lani spreminjalo takole: januarja 7911, februarja 7534, marca 8305. aprila 8934, maja 9132, junija 9716, julija 10.014, avgusta 10.558, septembra 10.557, oktobra 10.752. Vse kaže, da tudi v novembru številka ne bo dosti nižja od oktobrske, kar vse govori o silnem razmahu zaposlovanja delovne sile, o Velikih delih v okraju in gospodarski živahnosti naših podjetij. Povprečni stalež bolnikov je v letu 1954 2.83 °/o od vseh zavarovancev Največ bolnikov je bilo lani februarja — 4,37 °/o, najmanj pa julija — 1.53 °/o, V istem času je pri nekaterih največjih podjetij v okraju povprečni stalež bolnikov znašal, na primer: pri Pionirju na Vidmu 3.16°/o, v rudniku Senovo 4.06 °/o, v rud. niku Krmelj 5.35 °/o, prj Pionirju v Cerkljah 1.75 °/rtri-=m porini«* prodirati med papriko, bombažem, kikirikijem kmete. Pri zgradbi ima postaja sirijsko rastline, kot na primer bombaž (pamnk), mak, tobak, kikiriki, sezam in riž. Za popra, vo zemlje uvajajo lucerno in njtoski grah. Na rajonski upitni ra tarski stantal v Stnamici smo se seznanili s pridelovanjem bombaža. Ta postaja, ki je bila usta-'nov’tona leta 1949, uspešno pa dela šele od leta 1952, se bavi v glavnem s poskusi z bomba- v enem kosu 17 ha zemljišč, na drugem mestu pa še 12 ha. Najbolj razširjena sorta bombaža je štev 182, ki so ga leta 1942 začeli uvajati Bolgari, izvira pa iz Rusije. Ta sorta je tudi najmanj kvalitetna. V novejšem času uvajajo ameriško sorto št. 7, poskušajo tudi z grškimi 'sortami 16x1, 5xa in 21xb. Vse te sorte med seboj tudi križajo. Na postaji pridelajo na ha povprečno 10 q bombaža, povprečni pridelek kmetov pa znaša letos 6 do 7 q bombaža rta ha. Odkupna cena bombaža je 155 din za kg. Tako znaša bruto dohodek na 1 ha bombaža približno 100.000 din, delo pa stane približno 50.000 din, ker a^vteva kultura bombaža letno *0 do 160 delovnih dnj na ha. Od 100 kilogramov odpade na seme 65 kg, na sam bombaž pa samo 35 do 36 kg. Kolikor semena ne porabijo za setev, ga uporabljajo kot močno krmilo, morda pa bodo iz semena začeli pridobivati celo olje. Seme loči od bombaža tovarna, in tako dobijo kmetje vsaiko leto seme za setev od tovarne. Seme se mora pred setvijo za 15 minut tretirati (namakati) v 12 odst. raztopini žveplene kisline. Setev bombaža opravijo od 15. anrila do 15 mata. Na 1 ha porabijo 60 kg semena. Seje se kot koruza 5 do 6 cm globoko v vrste, ki so 60 cm oddaljene ena od druge, v vrsti pa 30 cm. Seje se s strojem, kmetje pa sejejo tudi na roko ali celo pod brazdo. Ob času setve mora biti, zemlja vsaj 15 stop. C topla. Seme vzklije v 5 do 7 dr.eh. Bombaž cvete v glavnem v juliju in avgustu, v manjši meri pa cvete še v oktobru. Zato se mora cvetje, ki predstavlja glavni pridelek, večkrat pobirati. Bombaž ne prenese direktnega gnojenja. Gnojiti je treba pred-sadežu. Pred cvetjem je treba bombaž m.al,o prion iti. Zeta u~ vino vpliva, če pade v tem času malo dežja. Bombaž zraste 40 do 70 cm visoko. P-samezne rastline imajo 15 do 30 cvetov, ki dajo bombaž, to ie prid'-■tak. Čeprav smo se dogovorili, da sami ne bomo Makedoncem razkazovali svoiega znanua, smod; jih bomo samo poslušati in opazovali. našemu profemriu ; Radarju žilica le ni d »la mini Zraven PH za katerim ta povsod spraševal, ie na veliko priporočal setev medene detelj e (me’1"tata s rt--u s), ki prenese naivce sušo >ta tej postaj; je prof. Sadar čuta dri. no zadovnttaost. ko ta vedri -.srede pod lucerno, ki ta v Ma- kedonta —ro,rP--,~+ (Dalje prihodnjič) štev 4 „POSAVSKI rtuN K“ STP A N 1 JuJ A,Idfaf^L^IS S Miti de n ca nam porečejo Zanimanje za žrebanje novo-, paja že veliko ljudi, znanje pa letnih nagrad, ki jih je razpi- je marsikomu rešilo rjavo, sal Posavski tednik, je iz dne- ; zdravje, poklic ali pa srečo v družini! To naj bi si zapisali za ušesa tisti redki starokopit-neži, ki jim nič novega ne ugaja. Gasilci na Studencu bi radi priključili gasilskemu domu prepotrebno dvorano, v kat er; bi imeli razne kulturne in zabavne prireditve, nastope in podobno. O tem so se med drugim menili na sestanku zadnjo nedeljo, bo pa treba to prizadevanje vsestransko podpreti Ljudje tudi želijo, da bi dobili na Studenec kinoprojektor Zanj je seveda spet potrebna dvorana. Prosimo za pomoč tudi okrajni ljudski odbor, da bi omogočil postavitev take dvorane. S prostovoljnim delom, gradivom in vožnjami bomo radi pomagali, da pridemo do pre- va v dan večje. Zadnjo nedeljo se je po vsej občini razvedelo, da je E u d e n e c doslej pridobil največ novih naročnikov za naš domači list. In res že težko najdej hišo, v kateri domačega glasila Socialistične zve: e "o n; bi imeli. Že prejšnji ted - n je na primer na vsakih osem ljudi v občini prišel po en izvezi Posavskega tednika! To pa ie za našo, včasih začarale občino in razmetane vasice in naselja zares lep uspeh, do katerega je pripomogla občinska organizacija SZDL s tajnikom Jožetom ŽIbertom, naša šola, poštni uslužbenci in vsi ostali, k-j so priporočali, da se je na Po avski tednik naročilo tolikšno "tevilo novih naročnikov. Tako se nam obeta, da bomo priče novoletnega nagradnega žrebanja. Iti bo v februarja 1.1. Bo ostala kakšna nagrada tudi na Studencu? Sreča je opoteča, pravijo stari ljudje, žreb pa muhast — kar vemo sami. Veseli smo, ne glede na nagrade in žrebanje, da se je tudi Studenec z vsemi svojimi vasmi v tej akciji tako dobro postavil — in unamo, da nas do 1. februarja ne bo nihče več prehitel! Zaključek tečaja, ki ga je priredil za mladinke Rdeči križ, je bil zadnjo nedeljo. Na izpitu je bilo 14 deklet, ki so pokazala, da so na koristnem tečaju marsikaj pridobila. Razen dveh deklet so ostala redno poslušala predavanja in tako pridobila za življenje marsikaj koristnega. Nekaterim, res da redkim posameznikom zdravstveno prosvetliti vanje mladine ni všeč in smo lahko slišali glasove, češ, kaj pa je vsega tega treba dekletom? Nevednost je poko- Roditeliski sestanek na Senovem Društvo prijateljev mladine na Senovem je pred kratkim priredilo v šolski dvorani roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo 80 ljudi. Z zanimanjem so starši osnovnošolskih otrok poslušal predavanje šolske upraviteljice o »Najpog.ostejših napakah naših otrok«. V živahnem razgovoru so navzoči vsebino predavanja dobro podkrepili z življenjskimi primeri, nato pa so poudarili zlasti naslednje: 1. na vzgojo moramo misliti že takrat, ko se otrokove napake še niso pojavile; 2. otrokove napake so največkrat odraz napak. ki jih delajo starši v svojem medsebojnem odnosu in v odnosu do otrok; 3. za vzgojo moralno polnovrednih otrok je potreben pozitiven odnos staršev do naše družbene ureditve. Starši si takih vzgojnih predavanj in razgovorov s šolo še potrebnega prostora. -kželijo! IZ BREŽIC Brestanica Petdesetletnico poroke bosta obhajala 1. februarja letos Franc in Aleksandra Kinčič. Jubilant Franc Kinčič se je rodil dne 2. IX. 1867 v Zrečah pri Konjicah. Že v zgodnji mladosti se je podal po svetu. Delal je v Zagrebu, v Ljubljani in 14 let celo v Budimpešti kot urarski pomočnik. Po vrnitvi v domovino je v našem trgu odprl lastno urarsko delavnico. Tu je našel tudi svojo 14 let mlajšo poznejšo zakonsko družico Aleksandro Petančič, s katero se je 1. februarja 1905 poročil. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, od katerih še štirje živijo. Tov. Franc Kinčič. ki je sedaj najstarejši tržan Brestanice in ni bil prej v življenju nikoli bolan, sedaj že dve leti leži in je skoraj popolnoma slep in gluh Skrbno mu streže njegova kljub letom še vedno živahna in čila žena. Jubilantoma, ki sta vedno stala v naprednih vrstah našega trga, k zlatemu jubileju iskreno čestitamo! -f-n. Iz Pisec nam pišejo Zadnjo nedeljo je bil sklican zbor volivcev občine Pišece. Ker pa se je precej ljudi udeležilo občnega zbora Vinarske zadruge v Brežini, smo namesto zbora | STANKO GAJŠEK j V torek 25 januarja je bil v Kostanjevici ob Krki veličasten pogreb prerano umrlega Stanka Gajšeko, ravnatelja na tamkajšnji nižji gimnazij/, Šolska mladina in ogromno število domačega V stanovanjskem naselju v Brežicah so pričeli graditi ulice in dohode. V gradnji sta del Gubčeve in Cankarjeve ulice, k; imata že položene vodovodne in kanalizacijske naprave Tudi zunanjo ureditev med stanovanjskimi bloki je investitor oddal, tako da bo v letošnjem letu ta del mesta dobil novo in lepšo obliko. V bivši hotel Adantus, ki ga preurejajo v pisarne, se ie že vselilo podjetje Prevoz iz Brežic. Prihodnji mesec b0 urejeno II. nadstropje, kamor se bo vselila Okrajna gozdna uprava in Vodnogospodarska sekcija. Javna razsvetljava. T dni so dokončali monterska dela na jiavni razsvetli avi Dobovške ceste ob parku tako da je ta važen dohod na novo stanovanjsko naselje primerno razsvet- ljen. V načrtu imajo še ureditev razsvetljave Pod obzidjem, ki je važna prometnica za nešce in vprežna vozila. Na Cesti prvih borcev so namestili na poizkusno obratovanje moderno fluorescentno svetilko, ki se ie dobro obnesla. V kratkem bodo namestili še nadaljnjih 10 svetilk. flistine, nedovolienra Ženski pevskj zbor v Bistrici ob Sotli ob novoletnem nad pu Za vzgojo mladink Že delj časa so matere želele, n sestanek. Ljudski poslanec Nun-čič Stane nam je Izčrpno poročal o gospodarskih in političnih vprašanjih doma in po svetu, o komunah in o družbenem planu za 1955. Ko smo razpravljali o komunah, je ljudi naiboli zanimalo. kako bo z občinskimi izpostavami. Zvedeli smo, da bodo tam. kjer bodo potrebne. Več bomo o vsem tem razpravljali na zborih volivcev, ki jih bo občina sklicala te dni za vse vo-tilne enote. Pogovorili samo se tudi o taksah na vinogradniško kope o drvah in gozdnem skladu ter o elektrifikaciji posameznih vasi. Tudi o cesti, id so jo proti Bizeljskemu že začeli graditi smo se pomenili. Ma. visoko raven, ki je jamčila mladini temeljito znanje n vzgojo, ki je bila globoko prežeta s socialistično miselnostjo našega družbenega reda. S svoj m poštenim in vestnim delom je kot predsednik občinskega odbora SZDL mnogo pripomogel pri političnem razvoju, prav tako je sodeloval pri zadružništvu, zelo prizadeven je bil v učiteljski strokovni organizaciji, pri gasilcih m v SKUD »Lojze Košak«, katerega ustanovitelj je bil. Neumorna delavnost, doslednost, odkritosrčnost, tovarštvo, naprednost v mišljenju in dejanju, ljubezen do mladine in do delovnega ljudstva ter predanost naši socialističn- domovini, vse to je prišlo do izraza v govorih, ki so jih imeli govorniki pri šoli in ob njegovem grobu. Stanko Gajšek nam bo ostal v spominu kot svetal lik naprednega ljudskega učitelja in javnega delavca. Č. V. Ljudska knjižnica v Brežicah Ljudska knjižnica Brežice stopa z novim letom v deseto leto , svojega delovanja. Začela je po strokovni izpit z odliko. Enajst osvoboditvi z nekaj bralci in ne- let je služboval v delavskem središču na Senovem. Kako predano je vzgajal delavsko mladino, je pokazal pogreb, saj so se njegovi bivši učenci po devetnajstih le-t!h po lastni pobudi odločili, da gredo v Kostanjevico z godbo na pogreb vzornega učitelja. Devetnajst let je služboval v Kostanjevici ob Krki. kjer je pokazal vse vrKne odličnega učite-lja o šoli !n naprednega javnega delavca. Med okupacijo so ga Italijani Internirali zaradi sodelovanja z NOB Po vojni je posvet:l mnogo skrbi obnovi šole, ki jo je obnovil zelo varčno 'n prevdarno ob nalnižjlh izdatkih. Pod njegovim vodstvom se le delo na osnovni šoli in na gimnazijt dvignilo na kaj stotinami prebranih knjig ter Se razvila do danes v največjo knjižnico v okraju. V preteklem letu je s svojima podružnicama v bolnici postregla iskalcem duševne hrane 4505-krat s 7338 deli. Njen knjižnični fond šteje 2348 knjig, od katerih je bilo med letom nabavljenih 280. Naj večjega podpornika ima knjižnica v Mestni občini Brežice, ki je prispevala zanjo lani 70 000 din, Svet za kulturo in prosveto pa je dal 10.000 din. Knjižnici z improvizirano čitalnico se je pridružila še izposojevalnica odrskih del, ki že deluje. Največji problem knjižnice je poiskati primernejši prostor, ker je dosedanje provizorično mesto že davno pretesno. S. Z. 0 lili Svobode na Senu Medtem pripravljajo daljše trije so obsojeni na plačilo stro-dramsko delo, s katerim bodo | škov kazenskega postopka in zaključile tečaj. O vsak še na 500 din povprečnine. Kakor prej, tako se je Svoboda na Senovem tudi Pio občnem zboru pridno lotila dela z namenom, da bi izkoristila zlasti zimski čas, ki je kaj primeren za delo na vseh popriščih kulturnoprosvetnega udejstvovanja. Dramska družina študira spevoigro »Srce in denar«, s katero se namerava predstaviti v soboto, 19. februarja. Delo dobro napreduje in vse kaže, da bo podano dokaj dostojno. Zatem b0 sledila igra »Študentje smo«, k; pride na oder verjetno še pred pomladjo. Razveseljivo je, da se je tudi v dramski sekciji premaknilo na bolje glede sodelovanja mladine, ki je je doslej manjkalo. V zadnjem času se je v dramski skupini zbralo dosti mladine, od katere lahko pričakujemo uspehov, saj se je svojega prvega odrskega dela dela lotila z vso vnemo. V zadnjem času se je zelo poživilo tudi delo pevskega zbora. Prav tu je bilo opaziti prej najmanj uspehov, obisk prj pevskih vajah je bil skoro brez izjem, nezadovoljiv. Z dobro agitacijo in s spodbujanjem med mladino pa se je število pevcev mešanega zbora močno dvignilo. Vaje obiskuje zdaj že okrog štirideset pevcev. Upati smemo, da se bo s primernimi prijemi moglo v njih utrditi veselje do petja. In prav to je potrebno za trajnejše delo in napredek Moški pevski zbor vadi vztrajno in je zato tudi opazen njegov napredek. Izobraževalno delo društva se razvija v novi smeri po navodilih in priporočilih celjske konference, to je predvsem s poglobitvijo tega dela in njegovo razširitvijo na vse zvrsti prosvetnega dela. Predvsem gre za to, da se poživi delo knjižnice, čeprav je bilo to delo tudi že doslej uspešno. Knjižnica je dobila lepo število novih knjig, po katerih bralci posebno sprašujejo. V novih prostorih se bo delo knjižnice že svobodneje razmahnilo, saj že sam prostor vabi prijatelje knjig, naj vstopijo. Poleg knjižnice bo poslovala tudj čitalnica, ki bo za Senovo nova. čeprav že davno potrebna stvar. Za tolmačenje nejasnosti, na katere utegnejo zadevati bralci, pa je bil na zadnji seji Svobode, 17. januarja t. 1., Imenovan krožek ljudi, ki so dovolj načitani, da bodo mogli čitate-ljern razlagati, kar jim ne bo jasno. Perspektivno se utegnejo Članek tov. S. V. v zadnji številki »Posavskega tednika« pod naslovom »Stistvo in njegove težave na Velikem Trnu« me je spodbudil da sem takoj, ko sem ga prebral, sedel, da zapišem nekaj misli, s katerimi hočem izraziti odpor in upor proti nek ' im pojmovanjem, ki so prišla do izraza v omenjenem članku in šs nekaterih drugih, ki so obravnavali uspehe ali neuspehe na nekaterih šolah krškega okraja Samo na kratko: kaj vzbuja dejstvo, da imamo nekaj dese- zadnjih klopeh odpor proti članku S. V.? tin popolnoma ali delno nepi __________ Slab obisk v šoli je vzrok da- smenih sedemnajst- in osem- Ukvarjali so se pretežno z otro- in sodnik za prekrške edini iz- zdravljenje odpovedalo uspeh. vanja so rodila razne komplekse Povedal bom nekaj iz osnov- in vse drugo, nošolskih let. V družini je bilo Neprijetni so spomini na pre-šest otrok Samo dva sta redno teklost Treba jih je osvežiti končala obvezno šolanje na do- ker pa le niso samo spomini mači osnovni šoli. Takih in po- marveč še vedno del današnjo-dobnih družin se spominjam iz sti. — Pa to 'e mimogrede Ir vseh okoliških vasi brestaniške kot mala iskrica, ki morda tud šole. Na desetine bi jih lahko osvetljuje izostajanje iz šole naštel Zakaj? Otroci iz odda- Pripovedovanja mnogih staršev 1 j enih vasi (4 in več kilometrov in otrok, pa članek S. V. ter od sedeža osnovne šole) so bili znani dogodki v Boštanju in v šoli zapostavljam. Sedeli so v drugod to potrjujejo Učitelji so se Zaključujem: Roke in misel zanje malo ali nič zmenili, proč od recepta, da sta kazen bih uspehov, nravi pisec, Bole- najstletnih mladincev Res je ki trških družin Posledica — hod iz resnega položaja, v kazen je torej ugotovljena! In kdo tudi, da je bilo v lanskem šol- d-a so tudi ti prezirali one prve. terem je del šolstva krškega ;e odgovoren za to bolezen ter sitem letu samo iz šolskega oko- šola je bila za okoličane hladna okraja! Mi nismo družba, ki b kakšna zdravila predpisuj ? S. liša Leskovec 50 otrok preko kot porotna dvorana, kadar so- urejala odnose samo s kaznim' V.? Učitelji niso krivi, saj so o celega leta doma in v šolo sploh dijo zločince Tu nisi ujel nikdar Zlasti ne na področju izobraže-zakonu o osemletnem obveznem nis0 hodili {n zopet je res. da prijaznega pogleda z odra, nisi vanja. To je najslabši recept 5olanju poučili vse si-trše S tem je število neocenjenih razmero- slišal tople besede in predvsem katerega ne bi smelo zapisati io opravili svojo dolžnost Zdrs- m a visoko In če hočete, je res nihče ni pokazal da razume, vsaj pero pedagoga ne, če bi n- vilo proti tej bolezni je: krzno- turi to, da pridejo v I. razred zakaj so ti otroci prišli mokri v njega pomisti' že miličnik, vanje staršev (otrok se menda brežiške gimnazije otroci, ki ne Solo: ker so brez dežnika ali Iskreno proučimo vse vzrokr ne sme pretepati)! Kaznumti znajo dobro brati, ne poznajo drugega zaščitnega sredstva znanih posledic Ne bomo jih starše, da bi oni kaznoval; otro- osnovnih računskih ke in jih spravili v šolo! Pred itd. itd. sodnika za prekrške s starši, N; dvoma, da so to 'cajti on je še edini sp o lobon in zaskrbljujejo dejstvo, ob kate- gega učitelji niso hoteli razu- kuri prepustiti verjetno največ i a j brž tudi družbeno upravičen, rib se je nujno zelo zelo zami- meti Nasprotno. S svojim rav- j0 besedo. 'e že ne dolžan, »omilit, ta pro- šiiti. Bolezen je tu, njene posle- nanjem so delili razrede in šolo Ustvariti bi morali razpolože blem« (Š. V.) d me so na dlani. Treba je najti v dva tabora Kako srečni so nje, da bi s prstom kazali z p Res je. da so učni uspehi na zdravilo Toda odločno se mo- bili otroci, če so lahko oprav- starši, ki ne pošiljajo otrok v osnovnih in srednjih šolah kr- ramo upreti mišljenju, da je to Ijali doma težka poljska dela, šolo, kot kažemo s prsti za ti- 'kega okraja kolikor ra zb e -im zdravilo le sodnik za prekrške, samo da jim ni bilo potrebno stimi, ki pripisujejo palici čudo ‘z »Posavskega tednika« raz- Morda ie trs ie Dos’adnia injek- iti v učilnico, kjer so doživljali delno vzgojno moč operacij prehodili uro in več po dežju, našli malo Zdravimo kakorko’i ali pa edini delali tir po vi so- samo ne predvsem s palico. Jav izredno kem snegu Tega in vsega dru- nemu mnenju je treba pri te; meroma slabi. Dalje je znano c:ja, potem, ko je vse drugo toliko poniževanj. In ta poniže- France Drenovec prav iz tega razviti v čitalnici nekakšni debatni krožki, saj se bodo pri pojasnjevanju in razlaganju oglašati k besedi tudi drugi bralci, ki stvar morda tolmačijo po svoje. Nanovo bodo uvedeni tudi tečaji, h katerim se bo pritegnila zlasti izobrazbe željna mladina. Prvi tečaj bo zajel predvsem zgodovino materializma, pri tem študiju pa bodo tečajniki prejemali tudi pouk iz politične ekonomije; potreben jim bo tudi dobršen del matematike. Tak tečaj se je pričel na Senovem, in sicer že lansko leto, pa je žal moral prenehati. Delati je pričela tudi Ljudska univerza s ciklusom medicinskih predavanj. Godba na pihala deluje uspešno, vaje so redne in dobro obiskane. Ima dobro osnovo v mlajših godbenikih, ki ji zagotavljajo trajen obstoj in napredek. 29. januarja ob 18. uri ima godba občni zbor, na katerem bo pretresla vsa vprašanja, pregledala uspehe in določila smer novega dela. Trenutno je delo društva uravnano na bližnji senovski občinski praznik, vezan na pohod XIV. divizije NOV v noči od 9. na 10. februarja 1944. Prirejena bo akademija, na kateri bodo sodelovale sekcije društva z raznimi prispevki, kakor z enodejanko »Vsakomur svoje«, nevskimi nastopi, recitacijami in glasbenimi točkami, nastopil na bo tud; senovskj »Partizan«. Akademija bo prirejena 8. februarja ob 19. uri. to je na red večer otvoritve novega občinskega doma. Na dan proslave. 9. februarja, bo gledališka družina ob 16. uri nastopila z gro »Slepci«, ki bodo, kakor se nričakuje, v celoti zadovoljiti občinstvo. Gledano . perspektivno, se se-oovška Svoboda peča z začetnimi pripravami za proslavo 10-’etnice ustanovitve društva odnosno pričetka kultumoorosvet-oega dela iv> vojni pri kateri bo sodeloval tud- Partizan Prodava bo v o-brogu Kultu rno-nrosvetnega tedna v času od 14 do 21. avgusta t. 1 Namen nroslave nai bi bil prikazati moč in kvaliteto društvenega dela na Senovem. L. A NEW DELHI. Ind'tiki premier Nehru se '« včerai meril s kitriskim ve'eros’aui-zm m hntauFk-'m visok'm ko«TOariem LONDON. Britanska vlada je včeraj naravnavala zadnje priprave za konferen--0 predsednikov vlad Britanske skupno* 'ti narodov LONDON. V zunanjem ministrstvn ne potrjujejo vesti, čes da ie viada nred-ioiila tafcojSnii sestanek evrop'lrh z-vedencev, na katerem h* ponudila SZ predlog o konferenci „Štirih11. Svojevrsten lov na divje svinje... Nihče ne more zanikati, da divje svinje niso škodljive živali, saj delajo kmetu škodo na njivah poleti in pozimi. To pa prav dobro vedo tudi Studencam. Domači lovci niso imeli sreče pri tem lovu. Zato je razumljivo, da so se ljudje popolnoma upravičeno jezili nanje. Pretekli teden pa se je lovcem sreča nasmehnila. V enem tednu so ustrelili dve svinji, kar je prav lep uspeh. Ta uspeh pa ni opogumil samo lovcev, temveč vse vaščane, ki so komaj čakali na priliko, da se podajo na lov za divjimi svinjami. Sreča se je tudi njim kmalu nasmehnila ... Bilo je pretekli ponedeljek kmalu po dvanajsti uri. Neki mladenič iz sosednje vasi, ki je imel opravka na Studencu, je med potjo zagledal — ne daleč od sebe — dvajset divjih svinj. Vse so lepo mirovale v snegu v majhni dolinici. Čeprav se je zelo prestrašil, je imel vendar še toliko poguma, da je pritekel v vas in svoje »odkritje« takoj javil najbližjemu kmetu. In tedaj se je začelo. Sosed je obvestil soseda in v nekaj minutah je bila »vojska« pripravljena. Marsikdo se je v tej naglici pozabil pokriti s klobukom, da ja ne bi zamudil Najstarejši in tudi naj bližji lovec v vasi je hitro nataknil očala in pridrvel s puško. Toda ena puška in — dvajset divjih svinj? To vendar ni nič. V naglici so skušali obvestiti o lepem plenu, ki se jim obeta, tudi lovce iz sosednje vasi. Poslali pa so tudi po lovca, ki je delal nekje v gozdu. Nekateri vneti bojevniki so delali celo načrte, kako bi vdrli v stanovanje odsotnega lovca, da bi imel, vsaj še eno puško. Seveda je pri tej »mobilizaciji« nastal precejšen hrup, saj se je zbiralo staro in mlado, moški in ženske. Nekatere ženske, ki so bile tokrat zelo podjetne, so opozarjale zbrane lovce, naj ne delajo hrupa, da se svinje ne splašijo. K jr ni bilo strelnega orožja, so pobrali iz drvarnic sekire (seveda tudi ženske!) in začelo se je obko-ljevanje dolinice. Oboroženi »lovci« so se oprezno pomikali protj plenu, ostali Pa so opazovali od daleč in sl seveda skupno z obkoljevala želeli, da bi dobili vsaj nekaj svinj, saj bi s tem napravili dvojno korist: uničili bi škodljivca, zaužili bi pa tudi okusno pečenko... »Lovci« so se pomikali vedno bliže. Oči so imeli neprestano uprte v nesrečne živali, ki bodo zdaj zdaj končale pod topim udarcem sekire, ali pa jim bo krogla prebila glave. nili očesa od njih. Aid so se pogreznile v zemljo? Ah, šment vendar! Ali vidijo prav? Jih ne varajo oči? Še vedno je pred njimi v dolinici dvajset svinj — ne, ne — dvajset krtin in nekaj kupov hlevskega gnoja, ki ga je priden kmet navozil za svojo njivo... Tako se je končal svojevrsten lov na divje svinje. Oborožena »vojska« se je kmalu porazgubila, vsak je hotel biti čimprej doma, da ga ne bj sosedje opazili, da je tudi sodeloval na tem edinstvenem lovu. * Naj mj prizadeti ne zame-Toda glej! Ko pridejo prvi rij o! Okrajna lovska zveza jim »lova« v neposredno bližino najbrž ne bo podelila nagrad divjih svinj, so te nenadoma ali priznanja, brale, »Posavske-izginile. Kam so šle? Ali so ga tednika« pa se bodo ob tej zbezale v bližnji gozd? To ven- : lovski dogodivščini na Studen- j dar n; mogoče, saj »lovci« ven- j cu prav prijetno nasmejali ... I dar niti za trenutek niso umak- Popotnik 1 Hrlleoh? O naših pionirjih smo še prav malo pisali, zato morda ta ali oni misli, da nič ne delajo. Toda ni tako. Poleg šolskega dela jih zelo zanima predvsem tehnika. Ustanovili so društvo mladih tehnikov, ki ima 50 članov. Izmed krožkov sta najbolj delavna foto-kino krožek in krožek za ročna dela. Artiški pionirji so se dobro postavili tudi v pridobivanju novih naročnikov »Posavskega tednika«. Pridobili so jih 29 preko šole, še več pa se je od raslih ljudi naročilo kar naravnost pri upravi lista Pionirji so obljubili, da bodo o svojem delu poročali tud; »Posavskemu tedniku«. Želijo, da bi list smel poseben kotiček za pionirje, v katerega naj bi pisali tudi pionirji iz ostalih šol, da bj se med seboj bolj spoznali. Že- Fotokrožek a rt iških pionirjev 7VD Partizan Sevnica va6i AKTUALNO — Glej, leteča cigara: — Hvala, ne kadim TVD Partizan v Sevnici je v svojem dosedanjem delu zabeležilo vidne uspehe v telesni vzgoji mladine. Poleg redne vadbe goji društvo tudi ostale panoge telesne vzgoje. Ravno sedaj ima v teku veliko akcijo za prispevke, k, so namenjeni za nakup smučk in drugih rekvizitov za poživitev dela mladine. Društvo ima lep dom, ki pa ni tako zaseden, kakor bi bilo želeti. Posebno starejše člane in mladince je težko dobiti v telovadnico, medtem ko so mlajši zelo agilni in pridno vadijo. Ker je društvo tik pred občnim zborom, ki bo 4. februarja j ob pol 8. urj zvečer, vabi odbor ; vse ljubitelje fizkulture, da se zbora polnoštevilno udeleže. Upamo, da se bodo vse telovadne vrste po zboru pomnožile ta začele še z resnejšim delom kakor v preteklem letu, kar naj pokažejo razna tekmovanja, nastopi itd. -js Republiško prvenstvo hokeja na ledu končano Kakor smo že poročali, je bilo prejšnji teden na Jesenicah na Gorenjskem republiško prvenstvo v hokeju na ledu. V polfinalnem tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Papimičar (Vevče) : Krka (Brežice) 5:1 (2:1, 0:0, 3:0). Celje : Krka 5:2 (4:1, 0:1, 1:0), Maribor : i Papimičar 1:7 (1:2, 0:1. 0:4) in Krka : Maribor 5:5 (1:2, 4:1,; 0:2). Vrstni red: 1. Papimičar, 2. Celje, 3. Krka, 4. Maribor, V finalnem srečanju sta se pomerila lanskoletna prvaka iz Jesenic in Ljubljane, ter prvi moštvi polfinalnega tekmovanja Papimičar in Celje. Rezultati: Papimičar : Celje 3:1, Ljubljana : Jesenice 6:0, Ljubljana : Papimičar 12:2 in Ljubljana : Jesenice 6:0. Novi prvak Slovenije je postala ekipa Ljubljane s 6 točkami, 2. Papir-ničarja s 4, 3. Jesenice z 2 in 4. Celje z 0 točkami. Moštvi Ljubljana in Papimičar gresta v zvezno ligo, ki bo določila v tekmovanjih prvaka države. Mlado in požrtvovalno moštvo Krke iz Brežic (p doseglo v pol- lijo tudi več križank, posebno zato, ker jim je bil žreb zadnjič tako naklonjen. Na sliki vidite člane foto-krožka v Artičah. Martin Zupančič (Op. uredn.: pionirski kotiček bomo uvedli, ko bomo naš list razširili; pri sedanji hudi stiski s prostorom pa morajo naši pridni pionirji še malo potrpeti.) Kronika nesreč Marija Avguštin, 38-letna gospodinja iz Velike vasi je 14. januarja 1955 padla iz podstrešja in si zlomila desno nogo. Jožeta Hotka, 48-letnega posestnika iz Pišenberga, je 16. januarja 1955 udaril s kolom njegov brat in mu prizadejal na glavi poškodbe. Božidar Kunjaš, 2-ietni sin kovača iz Prudnice, je 15. januarja 1955 padel s stola in si zlomil levo nogo. Jože Kovačič, 16-letrti sin posestnika iz Bistrice ob Sotli, je 21. januarja 1955 padel pri smučanju in si zlomil desno nogo. Martin Bibič, 7-letni sin posestnika iz Dednje vasi, je 19. januarja 1955 pri smučanju padel in si zlomil levo nogo. Helena Matjaš, 9-letaa hčerka železničarja iz Sevnice, je padla pri sankanju in si zlomila levo nogo. Dober tek — Pomislite, moj mali sinico je včeraj požrl zapestno uro. — No, poglejte, pred kratkim pa ste se še pritoževali zaradi njegovega slabega teka. Članstvo sevniskega Partizana spomladi i9o* Delovanje avto-moto društva v Sevnici V nedeljo, 23. januarja 1955, je imelo društvo redni letni občni zbor. Kljub temu, da ni bila udeležba taka, kakor je odbor pričakoval, je bil zbor živahen, in iz razpravljanj je Mo mogoče sklepati, da bo delo v društvu res zaživelo. Novoizvoljeni odbor se je sestal h konstituiranju takoj po zboru. Za predsednika je bil izvoljen tov. Jožko Drenek. Na zboru in na seji so bili sprejeti nekateri važni sklepa. Takoj bodo organizirali šoferski tečaj, za katerega je med mladino in starejšimi veliko zanimanje. V finalnem tekmovanju 3., v skupnem plasmaju pa 5. mesto v Sloveniji Nesporno je. da so rezultati odvisni od priprav, treninga in kondicij moštev, saj so zmagovalci redno trenirali s poklicnim trenerjem, medtem ko Brežice niso imele niti materialnih niti moralnih sredstev za temeljite priprave za tako važno tekmovanje in je zato uspeh zadovoljiv. M T. tečaj se lahko vpišejo vsi, ki imajo za to veselje in iz vseh bližnjih občin. Kdor se želi udeležiti šoferskega tečaja, naj se do 15. februarja prijavi pri tajniku društva učitelju Štojsu. Velika težava pa je avto za praktične vožnje. Društvo ima sicer star, velik osebni avto, ki pa je za tak tečaj zelo neekonomičen. Poizkusili ga bomo zamenjati za manjšega, dokler pa. ne bo drugega, se bodo pač učili s tem. Da bi pa lahko znižali stroške šoferskega tečaja, bo društvo priredilo v nedeljo, 6. februarja, v gasilskem domu veselico z bogatim srečolovom. Čisti dohodek je namenjen za pomoč tečaju. Poleg tega bo društvo med letom organiziralo razna tehnična predavanja. -js 0§jojd-g i/n Kino Brežice predvaja od 28. do 30. januarja nemški film »Luč ljubezni. Predfilm: Predsednik Tito v Indiji; od 1. do 3. januarja francosko ljubavno dramo »Trpljenje«; od 4. do 6. februarja ameriški film »Ljubezen na bojišču« — FN: 50 ta 2. Kino Krško predvaja 29. januarja ob 19. uri ameriški film »Mesto iluzij«; 30. januarja ob 17. in 19. uri amer. film »Mesto iluzij«; 2. in 3. februarja ob 19. uri ameriški film »Kapetan Kid«. Kino Sevnica predvaja 29. in 30. januarja ameriški barvni film »Proti vsem zastavam«. Kino Kostanjevica predvaja 30. januarja švedski film »Gospodična Julija«. Kino Brestanica predvaja 28. do 30. januarja švicarski film »Otroci Evrope«; 2. do 3. februarja amer. film »Ulični vogal«; 4. do 6. februarja franc, film »Fanfan Tulipan«. SEJMI 3. februarja: Videm-Krško. 5. februarja: Bistrica ob Sotli. ZAHVALA Podpisan; Cijan Jože se zahvaljujem DOZ, po-dr. Krško, za izplačanih 15.000 din, ki sem Tih prejel ob nesrečni poškodbi sina, učenca 3. razreda osnovne šole na Senovem. Vsem, kj še niso zavarovani, priporočam, da to storijo čimprej. CIJAN JOŽE, Senovo 129 MALI OGLASI v HIŠO, VRT IN SADOVNJAK PRODAM. Vprašajte V Dušeči vasi št. 8, Cerklje. OMARO, veliko 1,80X2 m, s predali, skoro novo proda občinski ljudski odbor Studenec pri Sevnici. GOSPODINJSKO POMOČNICO (začetnico) sprejmem takoj. Zerovc, Videm, Zdolska 34. SPREJMEM VAJENCA M orodno kovaško obrt. Oskrba v hiši. Dornik Anton, Dolini, Krmelj. KDO SPREJME 7-LETNEGA OTROKA v oskrbo Po dogc-voru, naj vpraša v ambulant Krško, pri dr. T. Ro jima. KMEČKO HIŠO ZA 2 STR ARKI, vodnjak pod lipo ta 1 la travnika prodam za 700.0(0 din. — Stavbene parcele $o 40 din kvadratni meter. Vprt. šajte: Krško št. 36. ESPERANTA SE HITRO NAUČITE z dopisnim tečajerj. Prvo lekcijo pošlje proti položitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. ANTON INGOLIČ SONČNA REBER Naslednji dan se je na Lizi-kino mahanje le ustavil kamion s tremi, štirimi vojaki. »Kam?« je vprašala debela ruska glava, ki je pomolela iz kabine. »Proti Češki!« je odvrnil Osojnik zasoplo in z rahlim upanjem. »Spravite se gor!« Vojaki, ki so sedeli zadaj na pohištvu, posteljnini in drugi ropotiji so pomagali Osojniku in otrokom. »So že gori?« »So!« Kamion se je sunkovito pognal naprej. Otroci, ki so jih vojaki posadili na b'azine, so vzklikali od veselja in sreče, Osojnik pa je samo široko razprl oči. Šlo je kot vihar. Vse je ostajalo za njimi: telegrafski drogovi, dolga črevesa potnikov, vozovi in celo kamioni in avtomobili. »Tako se potuje domov,« je dejal smehljaje »Kam, striček?« ga je vprašal eden izmed vojakov. »Na Klopce, v Jugoslavijo!« Vojak je hotel vedeti, kje leži njegov dom in kakšen je. Ker je motor oglušujoče ropotal, je Osojnik kriče razlagal, kako je bilo z njim in njegovimi in kako je zdaj. »Brez skrbi, striček,« se je nasmehnil vojak, »v dveh, treh urah bomo na Češkem. Tam so naši ljudje. Našli bomo transport in vas spravili domov. Tudi jaz i imam tako deklico,« vojak je po-| božal Liziko po žarečih licih, j »fantka pa še nisem videl. A Dunjuška mi piše, da je čvrst in zdrav. Ko se bomo mi peljali nazaj v Rusijo, bo šlo še hitreje. Hej!« Osojnik je pritrjeval v prepričanju, da bo končno le prišel domov, in sicer kmalu, prav kmalu... Toda šele čez dobra 2 tedna je po začasno popravljeni progi hudo prestreljena in zakrpana lokomo-> tiva vlekla s hrvaške strani ka-! kih trideset tovornih vagonov i proti Sotli. Ljudje, starci ta otroci, možje in žene pa fantje j in dekleta, so se prerivali na odprtih vratih in s solznimi očmi, solznimi od prečudne ganjenosti, gledali znane jim hiše, njive in poti med njimi, gozdove in hribčke, ki so jih v sončnem zatonu pozdravljali z one strani tako drage jim reke. Da ne bi zajokali naglas, so zapeli: Hrib in dol na okol s cvetjem je odet, tukaj si brez skrbi, tukaj naš je svet... Osojnik ni pel, imel je preveč suhe ustnice m suho grlo, srce pa preveč polno. Če bi ga odprl, bi bruhnilo iz njega s tako silo, da bi ga raztrgalo, uničilo. Peli pa sta Lizika in Anica, ki sta se vsaka s svoje strani tiščali k njemu, in vzklikal je Tinček, ki ga je držala Lizika v naročju. »Vendar . . . vendar . . . « je ječal Osojnik »vendar smo doma.« Globoko je zajel sapo in vtem, ko je sproščeno izdihnil, je v mislih ali morda le v čustvovanju preletel zadnji del poti. Do Češke so res kmalu pridrveli. Rusi so bili dobri z njim, vendar je malo manjkalo, da Osojniku niso vzeli Tinčka. Majhna, čokata ruska oficirka se je namreč na obmejni postaji, kamor so prispeli, vztrajno sukala okoli dečka, nazadnje pa ga je vzela v naročje in dejala Osojniku, naj ji ga da. Osojnik ni takoj spregovoril. Bilo je preveč nenavadno, kar je terjala od njega. Rusinja pa si je molk razlagala kot privolitev. »Lep dečko,« je dejala »Drugi I mesec grem na dopust, vzamem ga s seboj v Moskvo Tudi moja mama bo otroka vesela. Tako ga bo pitala, da se bo zdebeli] kot prašiček Kako mu je ime?« »Ne, ne!« je Osojnik kriknil na pol začudeno, na pol prestrašeno. »Dečka ne dam. ne morem ga dati!« »Dva otroka brez matere, ali ni to dovolj za vdovca?« ga je zavrnila oficirka malodane užaljeno. »Sin se vam bo oženil in ob letu bo imel spet tri otroke, jaz jaz pa ... « »Kaj pa mislite?« se je Osojnik končno zares zbal za vnučka. »Dajte mi otroka, dajte ga!« Rusinja se je bliskovito obrnila in zbežala s Tinčkom v naročju po peronu. Osojnik je odhitel za njo. Tinček, ki je medtem spoznal, da ni nekaj v redu, se je zagnal v silovit jok, ljudje pa so se presenečeno ozirali za bežečim dekletom v oficirski uniformi z jokajočim otrokom v naročju in za osivelim starcem, za katerim sta se spustili še Lizika in An'ca. Lizika je bila urnejša od Rusinje. Ko jo je dohitela, jo je zgrabila za plašč in zagnala tak vriše, da je morala Tinčka izročiti zasoplemu Osojniku. »Kaj takega ... kaj takega!« je Osojnik ponavljal zadihano in se vrn i z otroki v sobico na koncu perona, kjer je prejšnjo noč prenočil Toda tu ga je debeloglav; oficir grdo nahrulil. »Zakaj ji ga ne daš? Ti ga ne boš živega pripeljal domov, ona pa nima otrok in jih ne bo mogla nikoli imeti. Ranjena je ... ♦ »Kako naj dam otroka, otroka svojega sina?« je vzkliknil Osojnik bolj začudeno kot ogorčeno »Če je tako pa se spravi domov, kakor veš ta znaš!« Debeloglavec je jezno pokazal na vrata. Osojnik je stisnil dečka, ki se je medtem umi ril, k sebi in vele! deklicama naj gresta za njim. Nemudoma so zapustili sobico in odšli daleč s perona ter se skrili med ropotijo onstran skladišča. Se pred večerom je privozil transport slovenskih preseljencev. Osojnik se je z otroki pretil kar v prvi vagon. Čeprav ni poznal nikogar — preseljene so bli večinoma z desnega savskega brega mu je vendar bilo, kakor da je že doma. Domača govorica, domači ljudje in pogovori samo o tem, česar je bilo tud; njemu polno srce: o domači vasi. o domači hiši in domačem koščku zemlje. »Kdaj bomo doma?« je vprašal, ko se je spusti! z otroki na na tla. »Do zdaj je šlo počasi, sila počasi,« je odvrn i postaran mož ob njem, »od zdaj pa bo menda bolje. Tako nas vsaj že vso ptt i tolažijo.« j Skozi Češko je res šlo brez zastoja; kjerkoli so obstal1, so jim ljudje prinesli kruha, mesa, v ti, krompirja, žganja in cigarg, otrokom pa še posebej mleka n peciva, celo belega kruha, ki ja : že leta in leta n'so videli. Tij)i | v Avstriji jih niso zadrževali. Ra i Madžarskem pa ni šlo nikamer. i Najprej so stali dober teden v Budmpešti. Zapeljali so jih ja j slepi tir in vzeli lokomotivo, nato pa nanje pozabili. Ljudje, skoraj ! sami kmečki ljudje, so čakal' po-; trpežljivo dan, dva, potem pa so začeli nestrpno spraševati n; j. : prei sami sebe, kaj se je zgodilo ! in kdaj bodo šli da1 je. potem tja ; posamezne ruske vojake n Madžarske železničarje. A nihče i-n ni dal določenega odgovora, Se huje je bilo, ko jim ie začelo primanjkovati živeža. Osoin k je : imel v torbi samo še nekaj kog>v prepečenca, čeprav je že neiaj dni stradal, da je lahko nasitil otroke. Matere so bile bo’j n bolj zaskrbljene, očetje pa so mrki postopali okoh zastraženih tovornih vlakov, zaman prejmi na ugodno priložnost, dia bi o-?V do zalog. Slednjič se ie le pr’l» za,! mlad podoficir, si ogleflal transport in se čez nekaj ur popeljal z zakrpano lokomotivo. Na večer so kremli dalje. fDalie prihodnjič) Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone GošRik — Naslov uredništva in uprave: POSAVSKI 'TEDNIK. Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave- Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podr Krško št 615-T-145 — Letna naročnina 409 d:n polletna 200 din, četrtletna 100 din — Posamezna številka 10 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru