341SlovenSki čebelar 10/2016 letnik CXviii ZDRAVJE ČEBEL Kako dolgo živijo čebele? Čebelja družina je socialna združba, po katere delavnosti bi se lahko zgledovali tudi ljudje. Sestavlja­ jo jo čebele delavke, ki so najštevilnejši del družine in imajo glede na svojo starost in razvitost svojih žlez v njej določeno funkcijo. Za dobro organizacijo v čebe­ lji družini »skrbi« matica, natančneje njeni hormoni. Znanost je ugotovila, da juvenilni hormon uravnava, kako bo čebelja družina organizirana, kako se bo raz­ množevala in kako dolgo bo živela. Osebki moškega spola v čebelji družini so troti. Na dolžino življenja če­ belje družine pa seveda vplivajo tudi drugi dejavniki. Dednost in okolje Na življenjsko dobo vplivajo po eni strani dedni dejavniki, po drugi pa tudi dejavniki iz okolja. Ti so med seboj različno prepleteni. Čebelarji in strokov­ njaki za čebele imajo vpogled v to, kako dejavniki iz okolja in dednost vplivajo na življenjsko dobo čebel. Strokovnjaki so primerjali življenjsko dobo afriške čebele (Apis mellifera scutellata), italijanske čebe­ le (Apis mellifera ligustica), kavkaške čebele (Apis mellifera caucasica) in kranjske čebele (Apis melli- fera carnica). Najkrajšo življenjsko dobo ima italijan­ ska čebela iz severne Italije, daljšo življenjsko dobo pa ima kranjska čebela. Strokovnjaki so preučeva­ li tudi povprečne življenjske dobe prosto živečih če­ beljih družin. Na istem stojišču so primerjali razvojni čas družin brez značilnih odstopanj. Ob primerjavi vplivov iz okolja in dednih vplivov so ugotovili, da na življenjsko dobo čebel bolj kot dednost vpliva okolje. Prehrana Mlade čebele se neposredno po izleganju izda­ tno prehranjujejo s cvetnim prahom. Pri takšnem na­ činu prehrane se v njihovih telesih poveča vsebnost dušika – v prvih petih dneh življenja povprečno kar Lidija Matavž*, lidija.matavz@vf.uni­lj.si * Mag, dr. vet. med., Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Murska Sobota Na kaj moramo biti pozorni oktobra? Oktober je mesec, v katerem končujemo pripra­ ve na prihodnjo čebelarsko sezono. Da nas pomlad in nova sezona ne bi presenetili, ob lepih sončnih in toplih dnevih preverimo napadenost čebeljih družin v svojem čebelnjaku z varojami. Število varoj v če­ belji družini lahko preverimo na več načinov: več te­ dnov štejemo naravni odpad varoj na testnih vložkih na dnu panja, opravimo test s sladkorjem v prahu ali pregledamo zadnjo zalego. Če je ta mesec število varoj v panjih večje od dopustne meje (tj. do tri varo­ je na teden oz. 0,4 varoje na dan povprečni naravni odpad varoj v 21 do 24 dneh jeseni po končanem poletnem zdravljenju ali manj kot 6 varoj oz. manj kot 2­odstotna napadenost na 300 odraslih čebelah), ne smemo čakati do zimskega zdravljenja, ampak se moramo o tem problemu takoj posvetovati z veteri­ narjem NVI VF o dodatnem zdravljenju. Med oktobrskim pregledom zalege moramo biti posebej pozorni na nevarno bolezen čebelje družine – hudo gnilobo čebelje zalege, ki jo najlaže ugotovimo prav v tem obdobju. Če med zalego opazimo vbočene pokrovce, ki so temnejšega odtenka in na katerih so pogosto luknjice, je ličinka najverjetneje odmrla. Če iz take celice potegnemo zdrizasto, rjavo obarvano vle­ cljivo gmoto, o tem takoj obvestimo veterinarja NVI VF. Za dobro prezimovanje morajo imeti čebelje dru­ žine dovolj zimske zaloge hrane. Oktobra je zadnji čas, da preverimo zalogo hrane v čebeljih družinah in jih po potrebi dokrmimo. Če družina sedi samo na petih ali šestih satih, jo zožimo, saj bo tako čez zimo laže vzdrževala ustrezno mikroklimo. Oktober je tudi mesec, v katerem so lahko dnevi še zelo lepi, topli in sončni, zato se lahko pojavi ro­ panje med sosednjimi družinami (tihi rop), zgodi pa se tudi, da naše čebele odletijo ropat k sosednjim in nasprotno. Vedno moramo najti vzrok, zakaj se to dogaja. Vzrokov je lahko več, npr. oslabelost družine zaradi napadenosti z varojami, oslabelost zaradi la­ kote v brezpašnem obdobju, okuženost s hudo gni­ lobo čebelje zalege, odmrtje matice ... Z ropanjem se iz panja v panj prenašajo huda gniloba čebelje za­ lege in druge čebelje bolezni, predvsem pogosto pa varoje iz močneje napadenih družin vdrejo v že zdra­ vljene družine. Ta pojav imenujemo reinvazija ali vno­ vična napadenost. Zato je jeseni zelo pomemben stalen nadzor nad številom varoj v panjih. Vida Lešnik*, vida.lesnik@vf.uni­lj.si * mag., dr. vet. med., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Maribor ­ Ptuj 342 SlovenSki čebelar 10/2016 letnik CXviii ZDRAVJE ČEBEL za 64 odstotkov. Mlade čebele potrebujejo za svoj razvoj beljakovine, kajti le tako lahko razvijejo krmilne žleze in maščobna telesca. Oskrba s cvetnim pra­ hom zato pomembno vpliva na trajanje življenjske dobe čebel. Pri družinah, katerih mlade čebele niso dobivale cvetnega prahu, je bil razvoj maščobnih te­ lesc za 56 odstotkov slabši. Pri starejših čebelah je vpliv nezadostne oskrbe čebel s cvetnim prahom na njihovo življenjsko dobo le neznaten. Življenjsko dobo čebelje družine lahko podaljša­ mo tudi s pravilno oskrbo zalege. Znanstveniki so opisali povezavo med donosom medu in trajanjem življenja čebelje družine. Po njihovem sta ti dve la­ stnosti v obratnem sorazmerju, kajti življenjska doba čebel, ki naberejo več medu, je krajša. Pašne če­ bele lahko v življenju preletijo približno 800 km. To dolžino izletov lahko razporedijo na več ali manj dni v svojem življenju. Ko preletijo določeno število kilo­ metrov se njihova življenjska doba konča. Podnebne razmere Pri večini živali in rastlin ima pomemben vpliv na njihov razvoj periodična izmenjava dneva in no­ či. Večina žuželk se na krajša dnevna obdobja po­ zimi odzove z zmanjšano življenjsko aktivnostjo, s t. i. zimskim mirovanjem. Tako je tudi pri čebelji druži­ ni. Za življenjsko dobo čebel sta izjemno pomembni temperatura v panju in koncentracija CO 2 . Pri tem­ peraturi 35 ºC in 1,5­odstotni koncentraciji CO 2 se v panju razvijajo kratkožive čebele, pri temperaturi 27 ºC in enaki koncentraciji CO 2 pa se razvijejo dol­ gožive, torej zimske čebele. Čebelarji so si čebele vedno skušali podrediti svojemu načinu življenja in svojim potrebam. Seveda je tako še dandanes, vendar jih čebele s svojim ve­ denjem vedno znova presenečajo ter jim s tem poka­ žejo, da si človek narave ne more podrediti, temveč mora z njo živeti in se ji vedno znova prilagajati. Če­ belarjenje nas zato najbolje uči ohranjati okolje. Opažanja iz prakse Za preživetje čebeljih družin je izjemno pomemb­ na njihova prehrana. Zaradi tega kljub cvetenju ajde, zlate rozge, nedotike in drugih rastlin jeseni poskr­ bimo za dodajanje zadostnih količin hrane za razvoj zimskih čebel. Iz leta v leto so paše tako po količini kot kako­ vosti vse bolj revne. Dodatnega krmljenja družin ne prepreči in ne nadomesti niti prevoz na pašo. Če­ belar, ki budno spremlja količine hrane v panjih, bo opazil, da je dodajanje hrane potrebno tudi med po­ sameznimi pašnimi obdobji, saj so ta dolgotrajna, družine pa so močne, tako da za svoj obstoj in nor­ malen razvoj porabijo tudi do 0,5 kg hrane na dan. Pri pregledih družin na terenu smo veterinarji VF NVI opazili, da je bilo avgusta letos v panjih tudi do osem ali devet satov zalege, hrane pa le v sledovih! Poleg prehrane je seveda pomembno preverja­ nje napadenosti z varojami in temu primerno ustre­ zno zatiranje teh zajedavcev. Ob zatiranju z različnimi akaricidi moramo biti zelo previdni, še posebej če jih vnašamo prevečkrat in na pamet, ne da bi hkrati pre­ verjali odpad varoj s testno mrežo. S prevelikimi kon­ centracijami akaricidov in nepotrebnimi zdravljenji lahko družino dobesedno zastrupimo, slabimo nje­ no moč, povzročimo odmiranje čebel čez zimo ali celo odmiranje družin jeseni. Viri: https://www.sciencenews.org/article/pollen­becoming­ ­bee­junk­food­co2­rises. http://e360.yale.edu/feature/bee_collapse_co2_clima­ te_change_agriculture/2991/. http://dx.doi.org/10.1098/rspb.2016.0414. IZ PRAKSE ZA PRAKSO Inovacije v čebelarstvu Pred 105 leti je velečebelar in inovator Anton Žni­ deršič slovenski čebelarski javnosti predstavil svoj in za naše takratne razmere popolnoma nov panj. Ta se je zaradi nespornih prednosti pred drugimi panjskimi sistemi tedanjega časa hitro širil med čebelarji, tako da je sčasoma pri nas postal pravi ljudski panj. Še dandanes imamo v Sloveniji kar 95 odstotkov »žni­ deršičev« ali AŽ­panjev, kakor jih radi poimenujemo. Zanimivo, da postajajo nanj zaradi njegovih očitno dobrih lastnosti pozorni tudi tuji čebelarji in da prodi­ ra prek meja naše domovine. Najprej je navdušil Američane, o čemer smo že pi­ sali v naši reviji. Nato so nas obiskali španski čebelarji in tudi oni so prosili, da jim pošljemo kak vzorčni panj in načrte, po katerih bi jih lahko izdelovali sami. Leta 2015 sem na povabilo italijanskih čebelarjev iz Gori­ Franc Šivic, franc.sivic@silvaapis.si