»
leto u. številno 51.
v UDHioni, »pet« 4. moren mi.
Ceno Din r
Izhaja  vsak dao popoldne   izvzetnSI nedelj« in praznike. — Inseratf do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji btserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave,
Popust po dogovora, Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240-— Din. za inozemstvo 420.— Din
reklame,   preklici    beseda    2.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304.
Poštnina plačana v gotovini*
Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34.
Današnja seja Narodne skupščine
Interpolacijski dan. — Protizakonit kuluk. — Kam je sla odkupnina za kuluk. — Zanemarjanje državnih in deželnik cest.
Beograd, 3. marca. Danes v Narodni skupščini interpelacijski dan. Na dnevnem redu sta dve interpelaciji federalista dr. Žaniča, prva radi odprave kuluka, druga pa radi popravita cest v Slavoniji in na Hrvatskem. Poslanske klopi so slabo zasedene, ker je večina poslancev ostala v svodih klubih, kjer so se vršile konference o političnem položaju in o tekočih zadevah. Kljub temu pa je bila seja mestoma zelo živahna.
Seja je pričela kmalu po 10. Po običajnih formalnostih sta bili prečitani obe interpelaciji, o katerih se je vršila razprava skupno, ker sta obe v organični zvezi. Prvi je dobil besedo minister za javna dela dr. Dušan Sernec. ki se je uvodoma upravičeval, da ni mogel prej odgovoriti na interpelacije, ker so bile večne vladne krize. Y svojem odgovoru je naglašal, da obstojajo na Hrvatskem in v Slavoniji dvojne vrste cest. Ene so državne, druge pa deželne. Po preobratu je prevzela država vse ceste v svojo oskrbo. Ker pa so bile ceste v silno slabem stanju, in bi bile potrebne ogromne finančne žrtve, da bi se vse ceste popravile, je vlada sklenila, da se bivše držav ne ceste popravljajo iz denarnih sredstev države, bivše deželne ceste pa na
podlagi tvornega dela. tk2v. kuluka. To pooblastilo je dobil ministrski svet v finančnem zakonu iz leta 1923. Ker pa so se pozneje pokazale razne neprilike, se je kuluk ukinil.
Nato je povzel besedo poslanec Zanič, ki je obširno razpravljal o zanemarjenih cestah in brezbrižnosti vlade, da se to vprašanje uredi-
Poslanec Žamć%je v svojem govoru kritiziral nepravilno postopanje vlade v tem vprašanju, naglašajoč, da ministrski svet ni imel pravice, spreminjati obstoječe zakonske odredbe. Nalaganje kuluka je po zakonu dovoljeno samo samoupravnim oblastem, ne pa državi. Denar, ki se je zbral z odkupom kuluka, se je porabil popolnoma druge svrhe, ceste pa so ostale v najslabšem stanju.
Nato so govorili se poslanci dr. Banković, Bačinić in drugi, nakar je bila seja ob 12. zaključena in se nadaljuje popoldne ob 16. Na popoldanski
seji bo govorilo še več oD02icijonalnih poslancev, nakar bo opozicija predlagala prehod na dnevni red, ugotavljajoč, da je vlada kršila obstoječe zakone.
Zočetek Konca radikalne stronbe
Napetost v stranki in klubu narašča od dne do dne. — A ca Stanojević zahteva Uzunovićevo  demisijo. — Senzacijonalno pismo radikalnega poslanca Dr ago vida.
— Beograd, 3. marca. Položaj Uzunović-Korošćeve vlade postaja od dne do dne kritičnejši. Poleg odločne akcije opozicije, ki se je strnila v enotno fronto, so se pojavile v radikalni stranki zlasti v zadnjih dneh težke diference, tako da se tudi v radikalnih vrstah računa s tem, da mora že v najbližji bodočnosti priti do resnega obračuna in razčiščenja. Položaj, v katerega ie zabredla vlada radi obtožbe proti notranjemu ministru Maksimoviću, se je še poslabšal z nastopom ministra za izenačenje zakonov v zakonodajnem odboru, radi česar je vlada doživela znani poraz. Nezadovoljstvo pašičevcev, ki so le 7. največjo rezervo podpirali Uzunovi-čev kabinet, se je vsled tega še povečalo. Pašićevci očitajo Uzunoviču, da je zavozil vso državno politiko in politiko stranke, ki je zabredla v najmučnejši položaj. Tudi predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič je sedaj že odločno prestopil v protiuzunovičevski tabor.
Senzi* mv.■• je vzbudila včeraj v vseh političnih krogih vest, da je tudi Aca Stanojević, Ki se ga po Pašićevi smrti smatra za najbolj avtoritativno osebnost v radikalni stranki, nastopil proti Uzunoviču. Uzunović včeraj sploh ni prišel v svoj kabinet ter je izjavil, da je bolan. Doznalo pa se je. da je včeraj popoldne posetil predsednika Narodne skupščine Marko Trifkoviča na stanovanju ter ■ostal pri njem nad dve uri. Te konference se je udeležil tudi Aca Stanojević, ki je baje zahtevah, naj Uzunović nemudoma poda demisijo celokupne vlade. Aca Stanojević je očital Uzunoviču njegovo postopanje napram pokojnemu Pa-šiću. kateremu je iztrgal iz rok vodstvo politike, sedaj pa na celi črti odpovedal
in navedel stranko v tak položaj, v ka-koršnein Še sploh ni bila.
Današnja ^Politika« obavlja pismo radikalnega poslanca Milutina Dragov?-ća. ki ga je poslal predsedniku radikalnega kluba Iliji Mihajlo viču. V pismu naglasa Dragović. da je poslanec radikalne stranke že od leta 190S. a da še nikdar niso vladale -v stranki tako nevzdržne razmere, kakor vladajo danes. Leto dni sem so na vodstvu stranke zavladali samo vol jneži, ki skušajo ustreči samo svoji lastni ambiciji in smatrajo za svojo prvo dolžnost, da po-skrbe za svoj lastni dobrobit, za svoje položaje in ^voie dohodke, ne pa za dor brobit države in naroda. Izraža prepričan je. da se bodo tudi v radikalni stranki šc našli ljudje, ki bodo odločno nastopili z zahtevo, da se v stranki, zlasti pa v radikalnem klubu zopet uvedejo parlamentarni običaji. V radikalnem klubu v zadnjem času ni bilo nikakih razgovorov, pretresov in kritike vladnega poslovanja, vse se je godilo samo po diktaturi par ljudi. Tako ne gre dalje, ker sicer pride do popolne katastrofe v državi. Zato zahteva Dragović takojšnje sklicanje seje radikalnega kluba, na kateri naj se povede o tem odkrito razprava in store potrebni in primerni sklepi. Ob enem naj se končno izvoli glavni odbor
stranke. Ce predsednik kluba tej zahtevi v najkrajšem času ne ustreže, izjavlja Dragović. naj se smatra to njegovo pismo kot izjava, s katero odlaga svoj poslanski mandat in preneha biti član radikalne stranke. Odgovornost za nadaljne posledice takega početja pa naj nosijo oni. ki so jih zakrivili.«
Ta odločna izjava odličnega člana radikalnega kluba je izzvala v vseh krogih živahne komentarje ter potrjuje domnevo, da je v najkrašem času računati s težko krizo vlade in radikalne stranke.
— Beograd, 3. marca. Pismo poslanca Dragoviča, ki ga je danes poslal predsedniku radikalnega kluba, je vzbudilo v vseh političnih krogih veliko pozornost. V radikalnem klubu so se danes dopoldne vršila posvetovanja vodilnih radikalnih politikov o Drago-vićevili zahtevah. Predsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič je posetil predsednika Narodne skupščine Marko Trifkoviča in pozneje tudi ministrskega predsednika Uzunoviča ter se ž njima posvetoval o tem vprašanju. Sklepi še niso znani. Tudi v vseh ostalih strankah se živahno razpravlja o tem. koraku poslanca Dragovića ter se splošno tolmači tako, da je smatrati to za prieetek definitivnega razračunavanja v radikami stranki in radikalnem poslanskem klubu.
Davidovkieva obtožnica proti notranjemu ministru
— Beograd. 3. marca. V političnih krosih se čivahno razpravlja o obtožnici, ki jo pripravljajo davidovičevci proti notranjemu ministru. Kakor se doznava iz poučenih krogov, nameravajo radikali to akcijo opozicije, ki je v bistvu naperjena proti celi vladi, izigrati na ;a način, da bi obtožnico v smislu poslovnika kratkomalo odklonili in bi obtožnica sploh ne prišla v razpravo.   Poslovnik namreč določa, da
se o eni ia isti zadevi v enem zasedanju ne moreta staviti dve obtoZbi. Davidovi-ćevci nssprotno naglašajo, dj.se nanaša njihova obtožnica na popolnoma nove slučaje nasilja ter da je tako dokumentirana, da ie vsaka odk?onite\ nemogoča.
KUPONI INVESTICIJSKEGA POSOJILA
— Beograd, 3. marta. Finančni minister je odobril kredit v znesku 17,400.000 Din za izplačilo 11. kupoma 7odslotnega investicijskega posojila iz leta 1921. Izplačila se bodo vršila pri vseh davčnih uradih in postnih hranilnicah, kakor tudi pri vseh denarnih zavwJtb. ki bodo za to pooblaščeni od generalne direkcije državnih dolgov.
DRŽAVNO POSOJILO SPLITSKI OBLASTI
— Split. 3. marca. Splitski veliki župan je sprejel brzojavno obvestilo finančnega ministra, da je izdan finančni oblasti nalog, naj Izplača za organizacijo splitske samouprave kredit v znesku 800.000 Din kot posojilo države.
v Angliji rodi
Del ministrov ne odobrava Chamberlainove akcije in se boji angleškega poraza. — Fatalna univerza v Samarkandn. — Pred važno debato v poslanski zbornici.
_ London, o. marca. Včeraj je ministrski svet razpravljal o odgovoru sovjetske Rusije na angleško noto. Kakor se v poučenih krogih zatrjuje, vlada med člani angleške vlade razdvojenost. Večina ministrov stoji na stališču, da je Chanrberlam napravil napako, ko je poslal v Moskvo protestno noto v glavnem le iz razloga, da zadovolji ekstremne elemente v vladi. Njegova nota ni rodila prav uikakega uspeha, ker se položaj s tem ni popolnoma nič razčistil, marveč le še poslabšal na škodo Anglije. Prekinitev odnošajev s sovjetsko Rusijo bi Angliji, ki bi morala nositi za to vso odgovornost, le škodovala. Ako pa je Cha-mber-lain smatral že za potrebno, da izroči v Moskvi protest, bi bil moral staviti tudi primerne ultimativne pogoje, med dragim formalno prekinitev diplomatskih odnošajev za slučaj, da bi Moskva stavljenim zahtevam ne ugodila. S tem bi se bfl položaj bi-
stveno razčistil, ker je jasno, da bi se Moskva nikakor ce spuščala v nevarno avanturo, ki bi lahko imela za njo nedosledne posledice.
— Rim, 3. marca. Kakor se doznava je Anglija v svoji protestni noti med drugim zahtevala takojšnjo ukinitev univerze v Samarkandu. Kakor znano obstoja tam ta-kozvani kavkaski institut v katerem se izobražujejo boljševiSki agitatorji za angleške kolonije. Na tej univerzi je lansko leto poleg Rusov Studiralo tudi nad 500 Kitajcev, Japoncev in Indijcev. Zato smatra angleška vlada, da je ta zavod naperjen v prvi vrsti proti Angliji.
— London. 3. marca. Liberalna stranka Je ua svoji včerajšnji konferenci sklenila, da izzove na današnji seji spodnje zbornice ob priliki razprave o plači dTžavnega tajnika za zunanje zadeve tudi raTrpravo o rusko-augleškem sporu.
-3SS-
Trocki proti Angliji
— Berlin, «5. marca. Kakor poročajo iz Moskve, je imel TrocKU včeraj v dvorani delavskih strokovnih organizacij oster govor proti Angliji in njeni politiki. Med drugim je izjavil, da sovjetska Rusija ne samo, da simpatizira z revolucionarnimi Kitajci, marveč bi, če bi mogla, vse, ki se vmešavajo v šanghajslce zadeve, utopila v kit. vodovju. Dežele ob Tihem oceanu bodo v najbližji dobi torišče važnih svetovnih dogodkov. Evropa tega moče uvideti, kakor še tudi ui uvidela, da so postale že davno Zedmjene države vColilna in vladajoča svetovna velesila. Kar se tiče angleške note, je izjavil Trockij, da je stvar povsem narobe. Ne Anglija, marveč Rusija bi morala protestirati radi prorisovjetske propagande, ki jo pospešuje in vodi Anglija. Angleška nota se razburja radi karikatur ruskih listov, ki predstavljajo Chamberiatna, kako ploska ob justirikaciii litavskih komunistov. V resnici pa Chamberlain ni samo ploskal, marveč je spletel vrv. s katero so bili obešeni.
Pred važnimi dogodki v Ženevi
Napredovanje sporazuma med Nemčijo in Francijo.
— Ženeva. 3. marca. Na seji sveta Društva narodov, ki se vrši prihodnji ponedeljek, se vrši razprava o saarskem ozemlju in o po Usko-nemških odnošajih. Seje se udeleže Briaud, Chamberlain, Van-dervelde in Strcsemann Kakor poroča •cPetit Parisien-*, je skoro gotovo, da bo dosežen med Francijo in Nemčijo popoln sporazum glede saarskega ozemlja. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo ob tej priliki sklenjen tudi poseben gospodarski sporazum, glasom katerega bi francoski indu-strijcf eksploatirali saarske rudokope.
— Berlin, 3. marca. V ministrstvu zunanjih zadev se vrše živahne priprave za predstojeće zasedanje .Društva narodov. Med San Remoin, kjer se nahaja zunanji minister dr. Strcsemann, in Berlinom se vrše neprestani razgovori. Iz tega se sklepa, da pričakujejo nemški diplomatski krogi na tem zasedanju važne dogodke. Nemška delegacija je že sestavljena. Razam tehničnega personala ji je dodeljenih tudi 10 višjih uradnikov nemškega zunanjega ministrstva. Posebno pozornost bo posvečala Nemčija tudi svetovnim političnim dogodkom zlasti pa angleško-ruskemu sporu. Kakor se doznava v diplomatskih krogih, namerava   dr.   Stresemann  prevzeti vlogo
posredovalca, opirajoč se na geografski položaj Nemčije. Nemški zunanji minisier si prizadeva, da bi vplival na Cičerina, ki biva v Wiesbademi, naj Rusija opasti afi vsaj zmanjša protiangle^co propagando
PROTI2IDOVSKI IZGREDI V RUMIJNIJI
Bukarešta, 3. marca. Nacijonalna omladina je priredila tekom zadnjih dni več protižidovskih demonstracij. Včeraj so dijaki ob prihodu inozemskega brsovlaka navalili na kolodvor ter do krvi pretepli več židovskih potnikov, med katerimi je tudi več nemških in madžarskih državljanov.
VIHAR OB FRANCOSKI OBALI
— Pariz* 3. marca. Na severno-tranco-ski obali je besnela zadnje dva dni strahovita burja, ki je povzročila ogromno škodo. Potniški parnik. ki je bil na poti iz' Rotterdama v Cherbourg. je .težko poškodovan. Več manjših ladij se je potopilo. Koliko jc nesreča zahtevala človeških žrtev, še ni ugotovljeno.
Kdo bo novi predsednik beogradske akademije
— Beograd, 3. marca. Prihodnjo nedeljo se vrši letna skupščina Srpske akademije znanosti v Beogradu. Vprašanje novega predsednika namesto umrlega prof. Cvijića se ni rešeno. Po pravilih bi morala Akademija znanosti sama izvoliti tri člane, izmed katerih imenuje nato kralj predsednika. Kakor pa 6e doznava, namerava vlada to zadevo rešiti preko prosvetnega ministra ter na svojo roko predložiti kralju v imenovanje -^nio enega kandidata. Za najresnejsega kandidata se smatra profesor beogradske univerze Bogdan Gavrilo vic, ki je po strankarski pripadnosti samostojni demokrat. V drugi vrsti prihaja v postev sedanji predsednik finančnega odbora dr. Jovan Radonić.
Jugoslavija na letošnjih mednarodnih konferencah
Beograd, 3. marca. Glavno tajništvo Društva narodov je obvestilo vse zainteresirane države, da se vrše tekom letošnjega leta sledeče konference, na katere naj pošljejo države svoje zastopnike:
Dne 21. marca: razorožit vena konferenca. Našo državo bodo zastopali na tej konferenci bernski poslanik Milan Jovanović, stalni delegat pri Društvu Narodov Fotić, armijski komandant general Kalafatovič in fregatni kapetan Marjašević.
Dne 4. maja: gospodarska konferenca. Za to konferenco so odrejeni kot delegati londonski poslanik Gjuričić, uni* verzitetni profesor v Beogradu dr. To-dorovič, generalni tajnik Zveze industr. korporacij v Beogradu dr. Curčin in stalni delegat Fotić.
Dne 7. julija: konferenca Unije za mednarodno pomoč. Na tej konferenci bosta zastopala našo državo predsednik Rdečega križa Marko Leko in stalni delegat pri Društvu Narodov Fotić.
DRAKONICNA OBSODBA ZA PONEVERBO
— Zagreb, 3. marca. Pri tukajšnjem sodišču se je vrSila danes razprava proti bivšemu ravnatelju karlovške mestne hranilnice Martinu Šariču. ki ie bil obtožen radi poneverbe. Obsojen je na 8 let težke ječe in povračilo sodnih stroškov. Njegov zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo. Martin Šarič ie kot ravnatelj mestne hranilnice poneveri! 1S8.000 Din.
ŠVEDSKA BREZ REDOV
— S točk hol m, 3. marca. Na včerajšnji seji parlamenta je bil sprejet zakon, s katerim se odpravljajo vsa odlikovanja in vsi redovi.
RUDARSKE DEMONSTRACIJE PROTI BALDWINU
— London, 3. marca. Ministrski predsednik Baldwin je posetil včeraj rudarski revir v Ebbevralesu, kjer se je pripetila katastrofalna nesreča. Rudarji eo ga »prejeli zelo neprijazno ter priredili proti njemu sovražne demonstracije. Ko je prišel iz ravnateljskoga poslopja, je množica začela kričati in vpiti: >Pojdite sami v rov! Kje je naš osem urni delavnik?«
Končno je policija napravila konec mučnim prizorom, nakar se je ministrski predsednik nemudoma odpeljal.
Število žrtev še vedno ni ugotovljeno. Po doslej znanih rezultatih se je ponesrečilo 71 oseb-
PepelnJcni epilog
Izvoščck in policaj. — Maser in mesar. — Nedopustna pustna šala.
Ljubljana, 3. marca.
Pepelitve na ljubljanski policiji so bili danes deležni še nekateri pustni in pepel -nični <nahciglerji», kakor sc to pravi ob tako izrednih prilikah kot sta Silvestrova* nje in pust.
Izvošcek Luka, ki se drugače čvrsto drži ne kozlu, je tokrat v burni pustni noči tako izkoristil konjunkturo, da so se na vzmeteh r j epove kočije zibali nele številni parCk'. ki jih je prevažal, marveč da se tc tudi sam zače! dremaje guncati na «noku»». k««-
jc že opravil vse vožnje proti Taboru. Na; rodnemu domu in kamor je še pot zanesla, se je vrnil nazaj na svoj štacijon pred Slo* nom. Tu pa se mu je zgodila nesreča. Za* majal se je tako močno, da se je prekucnil s korla preko konja na trdo cesto.
*— Počasi, počasi. Luka! je izpred pošt*, pristopil stražnik.
Luka pa je besedo počasi menda sina tral za žaljivo, ko jo vendar povsod OH j« hitrejši in je zacel hruliti:
— Kupa, počasi?! Ce bi bi! kaj \ itden. hi name merkal!
Id se je dodal par bolj kroftnih. da je stražnik zares poostril svoje merkanjc. — Aretiral je Lukeža. Najprej »ta konjička in kočijo spravila k »Figabirtu*. nito p« se odpravila na rdečo lampo, kjer bodo ta< ko ukrenili, da bo Luka merkal na stražnika, ne pa narobe.
0
Maser Ivan in mesar Janez sta pepel« nikovala vsak po svoje, vendar precej slič* lo. Ivan se je pijače nabral v mestu, Janez pa doli na Poljanah. Popopoldne sta ko« lovratUa Ivan proti Poljanam, Janez pa v mesto. In kakor izračunano, sta ravno na prostornem Vodnikovem trgu trčila vkup . .
Kratko sta se spcrekla in se takoj začela preizkušati vsak v svoji stroki: maser Ivan je začel dobro segretega mesarja Janeza masirati z obema rokama, le-ta pa je samo z desnico pomeril prav po mesarsko, da je kar odjeknilo.
Cirkus je bil popom, ko se Je kakor na alarm nateplo neb roj opazovalcev. Veselje je rudi tu presekal stražnik, ki Je odločno posegel vimes in oba strokovnjaka odpravil v zapor Oudo: tu pa sta se takoj sprijaznila in pojdeta menda skupno na slanfke. kadar ju izpustijo.
V Zgornji Sliki so lioteli čevljarček France, kleparČek Jože In Lojze s harmoniko za pust napraviti «ta večji hec». Ne morda, da bi uprizorili znano burko «Zani-krna trojica«, marveč so aranžirali pogrebno svečanost: France je oblekel belo haj;< in fungiral za duhovnika, Lojze je ubiral najbolj žalostne knofe na svoji harmoniki, Jože pa je take «aine briU, da so z njim vred od smeha tulila vsa zijala. Nabralo se je nad 300 otrok in ženščln, ki so Jih od krohota oblivale soke. Skratka, vsa Zgur-nja Šiška je bila na «airf»...
Nekaterim pa se je cela komedij le zdela nedostojna. Poklicali so stražnika, ki je pogrebno trojico tiral na kriminal In tu jim zdaj dopovedujejo, da njihovo maskiranje in obnašane ni bflo pustno, temveč kratkomalo nedopustno ...
Vobče je letošnja pepetaica v ljubljanskih predmestjih pridržala več neugnam-ga pustnega raspoloženja kakor Ljubljana sama. Vesele sedmine so bile ves dan v Mostah, Šiški, v Rožni dolini, na Viču. Ponekod so bile plakatirane pol smešne, pol bedaste osmrtnice za pustom. Slanik in sifon sta imela izredno veljavo.
Recimo, da bodi veseljačenje za letošnji pust opravljeuo. Nebo se je danes solziio,   drobno    deževlje ustvarja po>:iio razpoloženje.   Možicki   zopet  jemljejo lekcijo na kuhinjskih napisih:
^Moj ljubi mož, to boš že vedel, za mal denar boš malo jedel!...* Vendar, da post ne bo prehud, naj blagovolijo možički odgovorit":
«Ce za srečo ti je mar le jeziti se nikar!.
Borzna poročila
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize. Amsterdam 22.795 — 92 856.
Dunaj 801.--        804—, Berlin 13.487—13.517.
Budimpešta 905.3 — 998.50, Italija 247.72 — 249.72, London 275.97 — 276.77, Newyork 56.75 — 56.95, Praga 168.90 _ 169.10, Cnrib 10.94 — 10.97.
Valute. Newyork ček 56.15 — 56.25. Efekti : Jugobanka 103—103.5, Prašto-diona 925—927.5, Trboveljska 415—420, Vev «e 132—135.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.2-i. London 25.23, Newyork 520, Milan 22.675. Praga 15.40, Dunaj 73.20.
— Trst: Beograd 40.26,   London 11127, Curih 441.
6332
3828
Prezident Masaryk o Sokslstvn i
Pomen in naloga Sokolstva pred osvoboditvijo. — Sokolstvo in vera« — Bratstvo in toleranca v vsem javnem in zasebnem življenju. — Sodelovanje z dragimi telesno vzgojnimi organizacijami.
«Vestnik Sokolsky», službeno glasilo f?eškoslovenske Obce Sokolske, prinaša v svoji 9. številki razgovor svojega urednika s prežidentora Masarvkom. Iskreno, brat« »ko in odločno je stari Sokokvladar odgo* voril na vsa vprašanja in podal ne le av» tentično izpoved svojega dolgoletnega ude j* stvovanja v Sokolstvu. marveč tudi avtori* tativno izjavo o sodobnih problemih celo* kupnega Sokolstva.
Masarvk je začel telovaditi s 13 leti. Podrobnosti svojega sokolovanja v srednji in na visoki Soli se ne spominja več, živo p? pripoveduje, kako je kot poslanec na Dunaju zahajal v sokolsko telovadnico z raznimi profesorskimi in poslanskimi tova« riši. Vedno je računal v svojem srcu, da postane Sokol jedro osvobodilne revolucije. Na vsesokolskt zlet v letu 1912. je do« vedel razne odlične goste iz inozemstva. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je staro* sti dr. Scheinerju razodel svoja pricakova* nja. ki so se izpolnila: Sokolstvo je dalo legije in si z junaštvom pridobilo ugled pri vseh antantnih silah.
Danes je prezident Masarvk po 60 letih sokolske vzgoje osvedoeen, da so načela in navodila njegovega pokojnega tovariša dr. Tyrša učvrstila fizični ustroj češkoslova* škega naroda. Telesa so lepša, oblikovitej« ša, odpornejša.
V naslednjem doslovno navajamo odgo* vore pTezidenta Masarvka na vparšanja, tičoča se najaktualnejših zadev današnjega Sokolstva.
»Kot vsenarodna organizacija, ki se bri-ca za haroionicen razvoj duha in telesa, bo Sokol napredoval v duhu dobe. Gotovo bo stopal po poti pravega napredka. Tvrševo geslo je bilo: »Naprej!< Napredek ne zuači oprijemati se vse<ja, kar razni ljudje proglašajo za napredek^ Sokol ima isti problem, kakor vsa misleča inteligenca: ugotoviti, kaj je pravi napredek Sokol je v praksi bratstvo. Brat je napram bratu toleranten.
Veroizpoved je najintimnejša osebna zadeva. Z njo se ne hodi na trg, z njo se ne swne delati reklame. Človek, ki pobožno Čuti in misli, je miren in .skromen ter stremi za tem, da se sam duhovno izpopolni. Sokol kot društvo nima naloge,   da    bi reševal
vprašanje verskega prepričanja. Sokol bazira na naravni, ne pa verski podlagi. Sokol bo tedaj stremel za tem, da bodo njegovi Člani delavni in pošteni.
izstopanje iz cerkve ni pozitivno reševanje verskega vprašanja. A Sokol obratno ni verska institucija. Naloga Sokola je vežba-nje telesa in duha. A duh ni samo versko prepričanje. Duh obsega poleg verovanja radi umetnost, politiko itd. Tyrš sam je polagal veliko važnost na umetnost in umetniško stran telovadbe. V verskem prepričanju je bil toleranten, je bil filozof.
Danes smo dlje, kakor so biti naši predniki. Sokol se je rodil v dobi, ko narod ni bil tako orgamiziragi, kakor je danes. Narod je danes opredeljen po stranku h in smereh, s čemer je treba računati. Sokol ne more zabraniti, da ne bi tudi razne stranke osnovale svojih telovadnih organizacij.
Geslo: Ne s politiko v Sokolstvo in tudi ne Sokolstva v politiko! je programatično pravilno, — težkoce pa bodo v taktiki, kako ta progral provesti. Ali tudi v politiki se da marsikaj razpravljati stvarno. Sokol lahko od svojih članov zahteva, naj bodo v politiki stvarni, tolerantni, naj geslom ne podlegajo slepo itd. S pravilno taktiko si Sokol ocuva svojo državo in to je dovolj.«
Na vprašanje, ali naj se COS trudi, da doseže enotno zvezo telovadnih organizacij v republiki in morda pridobi tudi organizacije drugih narodnosti, je prezident Masarvk odvrnil: >To je vprašanje nadaljnega razvoja. Zadostovalo bo morda, ako se reprezentanti sestanejo ter se stvarno posvetujejo o telovadbi. Republika mora biti organi?na celota, zato ne morejo biti razne telovadne organizacije brez vzajemnosti. Cilj Sokola mora biti, da to vzajemnost pravilno organizira. Nadalje se ne da izogniti sodelovanju s sportom in drugimi vrstami telesne vzgoje.«
Kaj je treba izboljšati v Sokolstvu?
Na to zaključno vprašanje je prezident Masarvk odgovoril: >Da-li bi mogel čisto konkretno navesti nekatere naloge? To bi moral dlje časa premišljevati. O kroju sem cesto razmišljal ali je primeren? Toda vem, da je težko menjati stare navade. Sicer pa o vsem tem itak dovolj premišljate saml.<
Dogodki križem Jugoslaoiie
Grozovita komitska osveta« — Ženin je izginil in ga ni« — Kako je lažni zdravnik zdravil slovenskega dekleta v Sarajevu« — Čudežna obzirnost pametnega konja«
Po tajnih sporočilih je s reski poglavar v Bezovu onkraj Štipa doznal, da imajo makedonstvujuščd že nekaj časa zatočišče v hišah seljakov Gjorgja Rusi o vjča in Jovana Ruško vica v selu Dvorištu, Dal je oba aretirati in sta po daljšem oklevanju zares priznala, da so nekako pred tremi tedni prišli k njima zaupniki makedonstvujuŠčih ter ju z naj-ostrejšdmi grožnjami prisilili k temu, da sta začela v svojo hišo sprejemati orožje in municijo za veliko pomladansko akcijo.
OroŽništvo je v hišah obeh seljakov zares našlo precej skritega orožja, in municije, ki so je makedonstvujušči tekom zadnjih noči skrivaj nanosili. Ker sta seljaka iskreno priznala, da sta bila prisiljena k zaščirništvu makedonstvujuŠčih in ker sta podala nekaj važnih informacij, ju je srezki poglavar pred par dnevi odpustil domov.
Že naslednje jutro so prebivalci Dvorišta našli v jarku odprtega polja dvoje strašno razmesarjenih trupel. Bila sta Gjorgje Ruslović in Jovan Rusković. Makedonstvujušči so ju morali tekom noči izvleči iz hiše in so svojo osveto izvršili na najgrozovitejši način. Razbili so jima glavi, trupli pa prav mesarsko obklali. Naše oblasti vršijo energične izvide, ker se zločinci gotovo skrivajo v neposredni okolici Dvorišta. Vse ugotovitve se seveda čuvajo v najstrožji tajnosti.
Slavko Stambolijski, trgovec v Le-skovcu, je šele v letošnjem predpustu ugotovil, da človeku ni dobro samemu biti. Ne more se reči, da premožni Slavko doslej ne bi bil imel preizkušenj z ljubicami, zaročenkami in nežnim spolom vobče. Toda to ga je stalo de-
narja, on sam pa potrebuje pravo boljšo polovico, po možnosti tudi petično.
Imel je srečo in je uspešno zasnubil bogato seljanko iz sela Pečenjevca. Svatba je bila dogovorjena za pustno nedeljo. Slavko je že pripeljal balo na svoj dom: četvero vozov samih lepih in koristnih stvari, po vrhu pa še mošnjo s 15 tisočaki. Razume se, da so tudi priprave za svatovsko pojedino bile prav obsežne in Slavko je že par dni gostil številne znance in prijatelje, ki so prihajali čestitat.
Velikansko pa je bilo iznenađenje starešine in svatov, ko so v nedeljo zjutraj prišli po Slavka, da ga odvedejo na nevestin dom, pa ženina nikjer! Preiskali so celo hišo, obleteli vse gostilne in celo mesto, a zaman. Slavko se je moral pogrezniti v zemljo ali pa pobegniti na Kitajsko... Tudi policija je zastonj stopila v zasledovalno akcijo.
Ko je bila izgubljena poslednja nada, so se svatje s starešino vred sramežljivo razšli. Še ciganom so umolknile-dude in basi. Iskanje je še vedno brez uspeha, tudi ni znan razlog ženinovega bega. Ali se je zgodil zločin, ali so samo prejšnje ljubice napravile zagonetno intrigo? Vsekakor mora Slavko, če je še živ ,resno pretresati dilemo: ali ni vča-sl človeku dobro samemu ostati...
Iz sela Dobra poleg Splita poročajo o čudnem slučaju, kako je mala triletna Desanka Radica zašla pod voz, ki ga je v diru vlekel konj, pa vendar ostala živa.
Zgodilo se je tako, da ie Desanka hotela preko ceste, pa je izza ovinka ravno pridirjai konj nekega trgovca z dobro naloženim vozom. Desanka s* je v presenečenju izpodtaknila sredi ceste, ko-
"Ladislav yiadyka:
18
Roman.
Samo nekaj je našel, kar bi utegnilo pojasniti skrivnost košifske mrtvašnice. Kovafik se je namreč spomnil, da je bilo truplo Marije Votvpkove. ležeče pri znamenju onstran pokopališča, pokrito s kosom platna, ki so ga našli delavci v bližini trupla. Nedvomno je bila devojka zavita v to platno, ko jo ie neznani zločinec odnašal z mrtvašnice ali ko se je napotila sama domov.
flora je izrazil pri tem svoie pomisleke.
— Zadnje dni sem preštudiral vse liste, ki so o tem zagonetnem dogodku pisali. Spominjam se, da je bila obleka pokojne položena čez krsto. Tako so jo našli prvi, ki so stopili v mrtvašnico.
— Vem in ne domišljam si. da so moje trditve pravilne. Izrazil sem samo svoje domneve. Mislim pa. da je zločinec zagrnil truplo svoje žrtve s tem platnom zato. da bi ga mimoidoči ne mogli že od daleč opaziti. Platno, najbrž razparana vreča, ni bilo odpeljano s truplom nazaj na pokopališče. Čudno
je, da je redarstvo čisto pozabilo nanj in da se pozneje nihče ni zmenil zanj. Sledovi so tako nejasni in dokaznega materijala imamo tako malo, da bi tega platna po mojem mnenju ne smeli prezreti.
— Ali ste našli to vrečo?
— Ne, nisem je našel in baš to je bil cilj mojega iskanja v zadnjih dneh* Razmišljal sem o vseh, ki pridejo pri mojem iskanju v poštev, pa sem se prepričal, da slične vreče nihče izmed njih nikoli ni imel.
Da me boste še bolje razumeli« moram omeniti neko zanimivo okolnost Mnogi verodostojni možie so mi izjavili, da so videli na onem kosu platna, recimo na vreči, označeno firmo in sicer dve začetni črki. To okolnost omenjajo ljudje različno, vsi se ie niti ne spominjajo, pač pa pomnijo dobro, da je bila ena črka veliki M. Spominjajo se te okolnosti najbrž samo zato, ker je bik) pokojni ime Manica in ker se jim je zdelo to zelo čudno.
Nikjer, niti v neposredni okolici Košif, nisem mogel najti vreč. ki bi bile označene s takimi črkami.
Zato sem prepričan, da so vrečo od nekod prinesli na pokopališče.
Drugo, nedvomno dejstvo ie. da je vreča izginila takoj, čim je nekdo po-
čijaž je pritegnil uzde, ljudem je zastal dih. Konje se v teku ni mogel ustaviti — ali glej. vzpel se je z vso silo na zadnji nogi, zadržal voz* obzirno stopil preko dekleta, ne da bi jo količkaj poškodoval s kopiti, in se ustavil.
Takoj so prihitele ženske in dekleta, ki so na studencu zajemale vodo in rešile tnalo Desanko izpod voza. Ljudstvo blagruje pametnega konja in smatra Ves dogodek za pravcati čudež.
Nekako oktobra se je slovensko dekle Katrica C. podala v Sarajevo in čez par dni v tamošnji bolnici rodila zdravo dete. Po ozdravljenju se je znašla na ulici, vendar ni obupala. Izročila je dete v oskrbo neki stari ženski, sama pa si dobila službo pri boljši obitelji. Ker pa je ves svoj zaslužek morala oddajati za vzdrževanje otroka, je pred tedni oglasila v novinah. da izroči dete dobrim ljudem za svoje.
2e naslednji dan se je pri Katici javil prav dostojno oblečen gospod z očali in dejal:
— Prišel sem vas pregledat. Zdravnik sem in me je poslal odvetnik dr. Ve-selinović. ki bo vzel vaše deie za svoje.
Katica se ni obotavljala in »doktor«
jo je temeljito pregledal in ugotovil, da ji je nekaj ostalo izza poroda, kar pa bo on ozdravil s svojimi medikamenti. Omenil ji je tudi, da bo dr. Veselinovič plačal za dete 2000 Din.
Od tega dne se je mož prav često zglašal pri Katici, jo pregledoval in ji dajal čudna zdravila. Katični gospodinji so se ti »viziti« končno le zdeli sumljivi, šla je s Katico na policijo, kjer so takoj uvideli, da gre za sleparijo, ker dr. Veselinovič v Sarajevu vobče ne obstoja, »zdravnika« pa sb še tekom dopoldneva poiskali in v njem spoznali malega trgovca S.
— Hotel sem dobiti dekle, druge zle namere pa nisem imel! se izgovarja slepar.
Zašili ga bodo po paragrafih, a Katica bo menda še dolgo pomnila njegove recepte.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča
DRAMA:
Četrtek, 2 i «Pri lepi krčmarici*. C. Petek, 4.: Zaprto.
Sobota, 5.: ^Ugrabljene Sabinke*. D. Nedelja. 6.: ob 15.: -/Triglavska bajka*.
Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Pondeljek, 7.: «Gobsek». E. Torek, 8.: Recitacijski večer pesmi Srečka
Kosovela, Lrv.
OPERA.
Četrtek, 3.: Zaprto. Petek, 4.: «Tannhauser». B. Sobota. 5.: Zaprto. (Generalna skušnja za Tajdo.)
Nedelja, 6.: «Tajda ali Kompostelski ro«
marji». Premijera. Izv. Pondeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: «rCosi fan tutte». C !
Šentjakobski gledališki oder«
Sobota 5.1 ob 20. «Vraž j i Rudi*. Nedelja, 6.: ob 20.: «Vražji Rudi>.
Sattner:, Jajda"
Izvirna slovenska opera.
V nedeljo, dne 6. t. m. se poje v operi
grvokrat nova slovenska opera: «Tajda ali kompostelski romarji*, za katero je napi* sai libreto dr. Pregelj, u glasbil pa jb je eden najpopularnejših slovenskih sklada« teljev, mož, ki je tako srečno obogatil na* šo izvirno glasbeno literaturo z lepim ste* vilom obširnih del, prUjubljenih ne samo v Sloveniji, ampak tudi izven naših ožjih meja, to je konzistorijalni svetnik, član ljubljanske frančiškanske družine, p. Hu» golin Sattner. Na misel, da se loti tudi slo« venske opere, ga je spravil pravzaprav skladatelj dr. Fr. Kimovec, in sicer po koncertu, na katerem je ljubljanska Glas« bena Matica z največjih uspehom izvajala Sattner j evo kompozicijo «V pepelnični no* či». P. Hugolin, skromen kakor je, se od začetka ni mogel sprijazniti s to mislijo, a vendar mu nr šla iz glave. Peljal se je v Kranj k. prof. dr. Preglja ter ga napro* sil, da mu napiše primeren libreto. V treh tednih ga je imeL S komponiranjem opere je začel skladatelj L 1922 in 9. septembra 1925 je bil popolnoma gotov s klavirskim izvlečkom in orkestralno partituro celega dela, ki obsega tri dejanja.
Pollčevo izvajanje Beethovnove IX. simfonije bo 10. t. m. v unionski dvorani; vstopnice se že dobe v Matični knjigarni. Na Jožefovo 19. t. m. bo izvajal isto gran« dijozno delo višji kapelnik dr. Črnin, tudi v Unionski dvorani. Tudi za ta koncert bodo vstopnice kmalu na razpolago.
Recitacijski večer pesmi Srečka Ko* sovela prirede njegovi prijatelji pod pokro* viteljstvom dvorne dame ge. Franje Tav* carjeve v torek, 8. t. m. ob 20. v dramskem gledališču. Pesmi prerano umrlega mlade« ga pesnika Srečka Kosovela bodo recitirali ga. Mila Šaričeva, g. Jan in g. Ciril Debe* vec. Eventualni dooičck se bo porabil za izdajo pokojnikovih pesmi.
Ljubav, ki ubija
je najlepši film sezije 1927=28. Pariz, Bordeaux, Biarritz, Ma* roko, Salon, Orijent. — Razkošje in sijaj. V glavni vlogi najdražja filmska zvezda, oča* rajoča Hcr? "    Duflos ...
Pozabljena žrtev madžarske bestijalnosti
V Beogradu je stara gospa Divna Milanović vložila pri zunanjem ministrstvu prošnjo za obnovitev procesa proti morilcem njenega sina, ki so «a Madžari v Segedinu vrgli pod vlak.
"Bilo je to za časa aneksijske krize. Mladi Dimitrij Milanovic je bil kot železniški inženjer uslužben v Segedinu. Radi svoje odločne narodne zavednosti je bil Madžarom trn v peti. Stregli so mu po življenju ter ga v nocl 24. septembra 1910. sunili na progo, po kateri je tovorni vlak ravno prihajal na sege-dinsko postajo. Dimitrij, se je v zadnjem hipu naravnal vzdolž tračnic in je sicer dobil težke poškodbe, toda je še živel. Ko so zločinci, madžarski železniški uslužbenci, videli, da se njihova žrtev skuša rešiti izpod vlaka, ki je stal, so takoj dali signal: vlak se je zopet premaknil in kolesa so nesrečniku odrezala noge. Četudi v nezavesti, je še vedno živel. In tedaj so morilci takoj po odhodu vlaka prihiteli k njemu ter xa z brezprimerno bestijalnostjo potolkli s čevlji.
Zastonj je nesrečna mati iskala pravice pri madžarskih sodiščih. Vselej je dobila odgovor, da gre za navadno železniško nezgodo. Ob nastopu svetovne vojne je Milano viceva na zahtevo segedinskega magistrata morala prodati trgovinico, s katero se je preživljala, ter v treh dneh zapustiti Segedin.
Po prevratu je prišla v Beograd, kjer pa se je njeno trpljenje nadaljevalo. Začelo se je preživljati s prodajanjem svetih podob, pa ima še vsak hip siU nosti s policijo.
S solzami v očeh pripoveduje svojo nesrečo. Od jokanja ji je že močno opešal vid. Po nasvetu nekaterih sočutnih ljudi vlaga zdaj prošnjo za obnovitev procesa, da morilce zadene zaslužena kazen, njej pa se prisodi odškodnina po smn-edincu._
Sport
— Iz sekcije Z. N. S. (Službeno.) Prvi letošnji plenarni sestanek se vrši danes, v četrtek ob 20. v kavarni »Evropa ». O po*
* zar j amo vse v Ljubljani bivajoče savezne sodnike, da je po določilu § 13. k. p. Z. N. S. udeležba strogo obvezna. Po sestan* ku seje upravnega in odbora za delegira* nje. — Tajnik.
— Dunajski Wacker v Subotici. Dunaj* ski \Vacker je te dni gostoval v Subotici in zmagal proti Sandu v razmerju 6 : 4. Novosadčani so mu nudili trd odpor.
— Veličasten pogreb Sibylle Bauer. Ne« davno smo poročali, da je v Chicagu umrla
j slovita plavalka Sibvlla Bauer. Njen po* greb je bil veličasten. Ves promet na uli* cah je bil ukinjen, na tisoče ljudi je pri* sostvovalo in sledilo žalnemu sprevodu. Krsto je nosilo šest znanih plavačev, med njimi Johny VVeissmuller.
— Dunajski F. A. C. igra 5. in 6. t. m. v Beogradu proti Jugoslaviji in B. S. K.
— Gostovanje Gradjanskega v Mona* kovem. Nemški listi poročajo, dS je dobil Gradjanski vabilo, da sodeluje na veliko« nočnem turnirju, ki ga priredi monakovski \Vacker. Gradjanski uživa v Nemčiji do* ber sloves in je zanimanje za njegov na* stop že sedaj prav veliko.
£Beiežnica
KOLEDAR.
Danes: Četrtek, 3l marca 1927; katotl* čani: Kunigunda; pravoslavni: 18. februar* ja, Lavpaša.
Jutri; Petek, 4. marca 1927; katoličan^: Krešimir; pravoslavni: 19. februarja, Porff* rije.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča: Drama: «Pri lepi krčmarici*. C. — Opera: zaprta.
Kino: Matica: «Biscot». — Dvor.- «Laž» na sramežljivost*. — Ideal: «Novo živi it* nje».
Predavanja: Ob 2030 v Radiokiubu; g. Povše o zgradbi in sistemu anten. — Ob; 20. v gostilni »Dalmacija* v Spodnji Šiški:' dr. Rape o razvoju zrakoplovstva.
DE2URNE LEKARNE.
Danes: Bahovcc, Kongresni trg; Ust ar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška.
Jutri: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, G o* sposvetska cesta.
*
Solnce zaide danes ob 17.49, vzide jutri ob 6.35 in zaide ob 17.51.
Mesec zaide ob 17.06 in vzide jutri ob
7.41 (mlaj).
Tudi pravilnik
V Beogradu imajo tovarno za pravilnike, ki je med vsemi podjetji najbolje zaposlena. Vojnemu ministru je izdelala pravilnik o vojaških fiakerjih, ki so ga oni dan na posebni seji f\: nančnega odbora «pretresali». Vojaških fiakerjev ima naša vojska 36. Ker je samouprava našemu troimenemu narodu zajamčena ;x» ustavi, morajo dobiti tudi vojaški fiakerji svoj pravilnik, da se bodo lahko sami upravljali. Neki poslancev je menil, da bi bilo sprejetje tega pravilnika v sedanjih kritičnih Časih smešno. Večina finančnega odbora je protestirala, češ da vojaški fiakerji niso karsibodi in da zaslužijo pravih nik, brez katerega bi dobili konji na-duho, koči jazi pa gripo.
Po krajši debati je bil pravilnik s pomočjo klerikalnih glasov sprejet in je stopil na pustni torek v veljavo. Zdaj bo Bosna mirna, domovina pa srečna, da ima tako skrbne krmarje.
najboljšc%naj'trpcinejsc zato najcenejše,
Dohodki G. M. D.
Družba Sv. Cirila in Metoda v L j ubij a* ni je prejela meseca februarja 1927 1. sle* de če prispevke, in sicer:
/. Podružnice: Velike Lašče 141.50 Din; Poljčane 250.— Din; Maribor, rn. 2.600.— dinarjev; Ribnica na Pohorju S00.25 Din: Slovenjgradec, m. 1000.— Din; Šoštanj 100 Din; Ljubljana: šentpeterska ž. 20.— dinarjev; mestna ženska 20.— Din; šenr^ jaikobskc*trnovska ž. 100.— Din; skupaj 5.031.75 Din.
//. Nabiralniki: Podružnca Ribnica na Pohorju 22.75 Din; osnovna šola Ižakovci 830 Din: V. Vončina, Ljubljana, 190.75 di-najev; skupaj 221.80 Din.
III. Andrej Senekovičev sklad. Podruz= niča Ribnica na Pohorju 100.— Din.
IV. Obrambni sklad: Šentpcterski po* družnici (moška in ženska) v Ljubljani 3.100.— Din.
V. Razni prispevki: Janko Rahnc, Brdo \ počaščenje pok. Fr. Wiesthalerja 300.— dinarjev; M. B. Ljubljana 100.— Din; osnovna šola Ižakovci od predstave 2S.70 Din; Anica Gogola, Ljubljana, pokrovitelj* rtina 100.— Din; Rado in Anton Šeliškar, Rožna dolina 20.— Din; Marija dr. Rckar* jeva, Ljubljana, pokroviteijnina 100.— Din; Anton Svctek, Ljubljana, 2 vlož. knjižici 86.— Din; Ana Potočnik, Ljubljana, 10.--dinarjev; skupaj 744.70 Din. — V sol a vseh prispevkov 9.108.25 Din.
kril Manico z odejo, torej še pred prihodom sodne komisije. Nihče izmed navzočih se ne more spomniti, kdo bi bil to storil.
Po mojem mnenju je odnesel vrečo kak domačin. Ako bi jo bil odnesel kak tujec, bi ga bili ljudje opazili in si zapomnili njegov obraz.
Vidite torej, da doslei še ničesar nisem našel. Vse moje prizadevanje je bilo zaman. Kljub temu nisem obupal, kajti baš ta okolnost mi omogoči in olajša nadaljnje iskanje.
- Hora se je ironično nasmehnil.
— Potem takem vas pa res ne razumem.
— Takoj boste razumeli Preiskal in pregledal sem vso okolico, toda do tako zvanega Vaška doslej še nisem prišel. To je namreč grobarjev Domočnik, ki so ga takoj drugi dan po strahovitem odkritju aretirali in zopet izpustili, ker je dokazal alibi.
— Mogel je torej pri zločinu samo pomagati.
— Ne verjamem. Zločin ie moral izvršiti zelo inteligenten, prebrisan in previden mož. Tak pa Vašek ni.
— Ali se vam zdi sumliiv samo zato, ker je edini, ki vam še preostaja?
— Preostaja mi res edini Vašek, toda šum se pojavlja zdaj iz povsem
nepojasnjenih in nezanesljivih okol-nostL
Samozavest in uverjenost. s katero je Kovarik izgovoril te besede, je povzročila presenečenje.
— Povem kar naravnost, da nimam proti njemu niti najmanjšega dokaza, ki bi mi dajal pravico obdolžiti ga, nimam pa tudi nobenega dokaza, ki bi govoril za njegovo nedolžnost.
— Kaj pa njegov alibi?
— Posrečilo se mi je ugotoviti, da je Vašek sicer opetovano pomagal grobarju na Malvazinkali, da pa nikoli ni tam prenočil. Hodil je vedno domov, Pri informacijah o VaŠku mi ie pomagala neka druga oseba. Zanimivo je. da je prenočil na Malvazinkah prvič baš usodne noči, ko je bilo Marijino truplo ugrabljeno in odneseno iz mrtvašnice. Od tega časa je že opetovano prenočil na Malvazinkah. Ali se vam ne zdi to mak) čudno?
— Nedvomno, toda prav kar ste govorili o inteligentnem, premetenem in zelo opreznem zločincu. Trdili ste, da Vašek po vašem mneju ni tak.
— Kolikor sem informiran o njem doslej, bi ne rekel, da spada med inteligentne in prebrisane ljudi. Osebno ga seveda ne poznam in zato ni izključe-
no, da se motim. Izogibljem se srečanju z njim in sam ne vem zakaj. Ljudje pa pravijo, da je Vašek omejen človek, ne-otesanec in čudak in da celo jeclja. Vsekakor ni za družbo, kar dokazuje tudi način njegovega življenja. Stanuje namreč v lesni bajti med psi.
Hora si je prižgal drugo cigaro in izrekel končno sodbo o vsem. kar se je govorilo.
Konkretnega nič, samo nekaj zanimivih podrobnosti-
— Saj sem vam rekel to takoj spočetka. Danes sem bil z rezultati svojega iskanja zelo nezadovoljen. Priznam odkrito, da sem začel razmišljati o Vašku šele tu pri vas v zakurjeni sobi, med pogovorom z vami. Doslej nisem mogel priti do njega in zato sem ga pustil do ugodne prilike pri miru. Samo opazoval sem ga.
Ko tako razmišljam, mi ne gre iz glave misel, da nihče ne ve, od kod je ta Vašek. Čudim se tudi, da se jc dala policija odpraviti z dokazom megervesa alibi. Pustili so ga nemoteno hoditi po okolici, a vendar je bila rešitev zagonetke tako blizu, da bi jo lahko dosegel z roko.
Za pogovor se je začel zanimati tudi Horalek, ki-je-takoj koval načrte.
8587
4041
0866
Dnevne vesti
ti Ljubljani, dne 3. marca 1927.
— Izpremembe v prometni službi. Premeščeni so is Ljubljane k seneralni direkciji državnih železnic šei konstruktivnega odseka gradbenega oddelka Emil Krik, k železniški direkciji v Subotici uradnika ljubljanske direkcije Rudolf Fistar in Ivan Mrak. Za postajenačelnika v Vinkovcih dosedanji postajenačelnik v Zalogu Fran Škof, za seia skladišča v Novem Sadu uradnik ljubljanske direkcije Franc Lupša, v kurilnico v Vinkovcih dosedanji uradnik kurilnice Ljubljana I. Jakob Smtrnik, v kurilnico Vršeč dosedanji uradnik Ljubljana L Franjo Cepelnik, v kurilnico Veliki BeČkerek dosedanji uradnik kurilnice Ma-itoor Ferdo Ledvinek, za Scia skladišča na mariborskeni glavnem koldovoru, dosedanji uradnik strojnega oddelka ljubljanske direkcije Ivan Kitak, iz Rečice ob Paki na postajo Grosuplje Anton Lešnik.
— Vpokojitcv vseučiliških proiesoriev. Na predlog prosvetnega ministra je kralj podpisal ukaz, s katerim sta vpokojena redni profesor zagrebške univerze in bivši pedban Hrvatske dr. Vinko Kriškovič in profesor filozofske fakultete na zagrebški univerzi dr. Artur Gavazzi.
— Promocija. Danes ob 11. dopoidne je bil promoviran na filozofski fakulteti ljubljanske univerze za doktorja filozofije g. Ivan Rakovec. Čestitamo!
— Razpisane sodne službe. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto vodje in mesto ravnatelja zemljiške knjige. Pravtako se oddajo vsa mesta vodećih iu drugih pisarniških uradnikov, ki bi se tekom razpisa ali radi njega izpraznila. Pravilno opremljene in kolkovanc prošnje je treba vležiti najkasneje do 30. marca pri pred-sedništvu deželnega sodišča v Ljubljani.
— Ustavljeno kazensko postopanje. Kazensko postopanje zoper dijaka Ivana Metelka v Ljubljani zaradi hudodelstva ropa ie bilo s sklepom svetovalstvene zbornice drž. sodišča v Ljubljani z dne 19. februarja ustavljeno.
— Razglasitev houkurza. Razglašen je konkurz o imovini neprotokol;ranega trgovca z mešanim blagom v Šmarje-Sapu pri Ljubljani Alojzija bmoleta. Konkurzni komisar jc svetnik dež. sodišča v Ljubljani dr. A. Gradnik, upravnik konkurzne mase pa odvetnik dr. Fran Novak. Prvi zbor upnikov bo pri dež. sodišču V Ljubljani v sobi št. 140 dne 7. marca.
— Komisija za zunanjo trgovino. V trgovinskem ministrstvu se je ustanovila posebna komisija, ki se bo pečala s problemi naše zunanje trgovine. Člani komisije so načelnik trgovinskega oddelka dr. Rudolf Sieinmetz, šef računovodstva Jovano-vič ter inšpektorji Pertot, Babovlč in Ne-rtadovič. Komisija bo opravljala vse posle nekdanje centrale za promet z inozemstvom, ki jc bila "likvidirana.
— Državni svet o mestnih grbih. Notranje ministrstvo je že 1. 1925 odredilo, da mestne občine ne smejo uporabljati svojih grbov. Vse prizadete mestne občine so se pritožile na državni svet, ki je ta sklep razveljavil in priznal mestnim občinam pravico do uporabe grba ob svečanih prilikah.
— Mednarodni kongres abstinentov se bo vrši i letos v Antverpnu. Pripravljalni edbor je pozval antialkoholne organizacije vseh držav naj odrede svoje delegate. Našo državo bodo zastopali abstinenti iz Beo-csrada. Zagreba in Ljubljane.
— Regulacija velikih rek. Vprašanje regulacije Dunava, Save in Drave je postalo zopet aktualno. Te dni se bo vršila seja ekonomsko - finančnega odbora, na kateri se bo razpravljalo o regulacijskih načrtih. Ker so potrebna za regulacijo velika denarna sredstva, razmišlja vlada o najetju večjega zunanjega posojila, ki bi se porabilo izključno za regulacijo.
— Pregled sanitetnih ustanov. V našo državo je prispel delegat higijenske sekcije Društva narodov, bolgarski zdravnik dr. Bakalski, ki bo pregledal naše sanitetne in higijenske ustanove. Dr. Bakalski se bo •delj Časa mudil v Dalmaciji, kjer se hoče seznaniti z delom oudotnih ustanov za pobijanje malarije in drugih tropičnih bolezni.
— Preventivno delavsko zavarovanje. Da
okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani podrobneje seznani delodajalce, delavske zaupnike in druge funkcijonarje z nalogami in koristmi preventivnega zavarovanja, to je preprečevanjem nezgod in obolenj, priredi v nedeljo dne 6. marca. 1927 ob 10. uri v dvorani na Miklošičevi cesti št. 20 predavanje: 1. o pomenu zdravstvenih in varnostnih naprav v obratih za preprečevanje nezgod in obolenj; 2. o obratni higijeni in interesu delodajalcev ter občin na zdravstvenih napravah; & o vplivu pomanjkljivih varnostnih naprav na nezgodne slučaje. Kakšne nezgode naslajajo, kako in zakaj. — Na to predavanje vabi urad zastopnike delodajalcev in delavske zaupnike ter predde-lavce,
— Malenkostna podpora za brezposelne.
Državna borza dela v Ljubljani sporoča, da je prejela od ministrstva socijalne politike 7iiebck 20.000 Din za brezposelne podpore, ki se imajo razdeliti do 1. aprila t. 1. Znesek je namenjen za ljubljansko oblast. Podpore se morejo nakloniti le onim, ki so brezposelni in ki so vpisani kot taki najmanj 10 dni pri Državni borzi dela v Ljubljani. Vsak prosilce mora spisati prošnjo, v kateri navede gospodarski položaj in število družinskih članov, koliko časa je brez posla, ali je brez premoženja ter druge tehtne razloge, ki mu otežujejo eksistenco. Prošnjo potrdi županstvo in glede družinskih članov pristojni župnijski urad.
— Delovanje zagrebškega tržnega nadzorstva je v februarju bilo izredno plodonosno. Prijavljenih Je bilo 170 primerov porvarjanja živil. Med 209 preizkušnjami mleka je bilo dognanih 31 »pančarij«. Izrečenih je bilo 123 tržnih sodb, proti ostavim potvarjalcem živil pa je postopanje v teku.
— Zoološki muzej in vrt za Južno Srbijo,   Po nalogu   prosvetnega ministrstva
ureja dr. Stanko Karanian v Skoplju zoološki muzej, ki je začasno nameščen v posebnem oddelku Prosvetnega doma. Ze nekaj časa se vestno zbira in preparira zoološki materijal iz Južne Srbije. Do jeseni bodo zbirke že toliko popolne, da se bo v oktobru lahko izvršila svečana otvoritev muzeja. Obenem namerava mestna občina Skopije v svojem parku na Idadiji urediti zoološki vrt, v katerem bodo zastopane vse vrste živali iz naše države, pa tudi od drugod.
—; Skupščina — Udruženja geodetov se vrši dne 5. in 6. t. m v Zagrebu. Želeti je obilne vdeležbe članstva. 344-n
— Za Jugos-lovensko Matico. V poča-Žčenje spomina prerano umrlega dr. Ryba-ra je daroval k. Karol Prelog, trgovec v Ljubljani v »Rvbarev fond« Din 200. G. Franc Planinec je daroval Matici mesto cvetja na krsto blagopokojnega ravnatelja Škerija Din 100. Iskrena hvala!
— Občni zbor društva konceptnib uradnikov politične uprave iz Slovenije sc bo vršil dne 19. marca t. I. v knjižnični dvorani velikega župana v Mariboru z običajnim dnevnim redom.
— Ciril Metodova podružnica v Sp. Šiški priredi danes ob 20. uri v prostorih gostilne Dalmacija zanimivo predavanje o razvoju zrakoplovstva do današnjega dne. Predava g. dr. Rape, ki pojasnjuje svoj govor z lepimi skioptičnimi slikami. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
— Smrt dečka pod beogradskim tramvajem. V torek zjutraj je beogradski tramvaj v Ratarski ulici pregazi] 1 kletnega vajenca Dušana Miletiča in ga tako strašno razmrcvaril, da so morali posamezne dele telesa zbrati v košaro v svrho prenosa v prosekturo. Krivda leži na vozaču tramvaja Pcrku Pavlo vicu, ki še ni usposobljen in ni znal naglo ustaviti voza, ko je na progi s kosom drv stopal nesrečni dečko.
— Dvoboj s sekirami. V Velikem Kitiču sta se zaradi ograje sporekla soseda Sačir Bečir in Husejin tiasanovič. Popadla sta vsak svojo sekiro, prihiteli so tudi drugi sosedje in se razdelili v dve fronti. Oba glavna nasprotnika Šačir in husejin sta tako obdelana s sekirami, da ležita v agoniji in se borita s smrtjo. Ostale borce bo zdravil državni pravdnik.
— Dratna dveh zaročencev. Svetozar Vučić v Teslicu je v letošnjem predpustu poročiti svojo zaročenko Anko Malićevo, toda njem starši niso pristali, ker da mora najprej starejša hči od hiše. Po dogovoru s svojo zaročenko je Svetozar nedavnega večera z dvocevko ustrelil najprej Anko, ki se takoj zgrudila mrtva, nato pa še sebe. Ker se mu je tresla roka, je strel odnesel Svetozarju pol desne rame in je fant še
pri življenju. Grozno rano pa bo težko prebolel.
— Roparski napad «a mlado dekle v Zagrebu. Včeraj okrog 1. popoldne ie v Zagrebu neznan lopov zasledoval 14letno Narciso Oršaničevo, hčerko izdajatelja tednika »Čujmo«. Lopov je moral vedeti, da je dekle pravkar kasiralo v Praštedioni 1GO0 Din. Ko si je Narcisa v manj živahni Samostanski ulici popravljala nogavico, jo je lopov odzadaj močno sunil v hrbet, ji raztrgal ročno torbico, odvzel tisočak in pobegnil, medtem, ko se ie dekle od strahu onesvestilo. Dogodek, ki pač drastično bije javni varnosti v obraz, razburja nele vso zagrebško javnost, marveč tudi poli-
cijo.
Iz Ljubljane
—f Pogreb g. Alojzija Slanovca. Včeraj popoldne ob 16. so številni prijatelji in znanci spremili prerano umrlega višjega nadzornika državne policije g. Alojzija Slanovca na njegovi zadnji poti s Krakovskega nasipa na pokopališče k Sv. Križu. Veličastni pogreb je pričal o popularnosti in simpatijah, ki jih je pokojni užival v Ljubljani. Žalni sprevod je otvori 1 oddelek policije, sledili so nosilci vencev, godba dravske divizije, pevsko društvo Krakovo-Trnovo, ob krsti pa so tvorili častno stražo stražniki z golimi sabljami. Za krsto so se razvrstili sorodniki in znanci, uradnistvo državne policije pod vodstvom direktorja dr. Gustiua, vladni svetnik dr. Andrcjka kot zastopnik velikega župana, orožnišlvo, zastopniki raznih uradov in ogromna množica ljudi. Pevsko društvo Krakovo-Trnovo je zapelo pokojniku v slovo dve žalostinki, vojaška godba pa je na vsej poti igrala žalne koračnice. Povsod, kjer se je pomikal žalni sprevod, je tvorilo na tisoče gledalcev gost špalir in na ta način izkazalo vrlemu in požrtvovalnemu uradniku poslednjo čast.
—Ij Predavanje v »Pravniku«- V petek, dne 4. marca t. 1. ob Šestih popoldne bo na sodišču, soba štev. 79, tretje predavanje, ki mu jc predmet osnutek novega avtorskega zakona. Predaval bo g. univ. prof. dr. Metod Dolenc »O kazenskopravni zaščiti avtorskih pravic. Želeti je diskusije, katere naj bi se udeležili tudi književniki, likovni in glasbeni umetniki. Zato so na predavanje vabljeni vsi, ki se za ta predmet zanimajo.
—Ij Z aeroplanom od Londona do Carigrada. V soboto in nedeljo nam prinese ZKD zopet jako zanimiv film, ki nam predočuje v lepih slikah potovanje z aeroplanom po Evropi in sicer iz Londona nad Parizom, Verdunom, Prago, Dunajem in Budimpešto do Beograda, od tod pa preko Bukarešte in Sofije v Carigrad. Poleg tega sporeda predvaja ZKD ie film, ki nam predočuje znano tovarno Fiat avtomobilov v Turinu. Spored je izredno zanimiv in poučen, zato vabimo tako mladino kakor odraslo publiko k čim večji udeležbi. Šolska predstava se vrši kot običajno v soboto ob 14.30 z znižanimi cenami za dijaštvo. Predstave za ostalo publiko se vrše v nedeljo 6. t. m. ob 9.30 in 11, dopoldne. Pred prodaja vstopnic od petka naprej pri blagajni kina Matice.
—tj Star ejšf gospodje in gospe se poslovijo v soboto na Taboru od predpnsta. Mladina je prišla letos obftno na svoj račun. Starejša generacija je doslej samo gledala nove plese, v soboto pa hoče sodelovati in vzpostaviti v staro veljavo stari in vedno priljubljeni in najlepši ples valček. Odbor starejših gospodov in gospa vabi na to zaključno prireditev pod geslom: slovo — in potem premišlievanje.
—ij Pozor trailkantje! Vsi na protestni shod, ki se bo vršil 8. marca ob 8. zvečer v hotelu Lioydu na Sv. Petra vesti. Udeležite se shoda vsi, da bo manifestacija za naše pravice veličastna. 242-n —Ij V društvu »Soča« predava v soboto 5. tm. v restavraciji Ljubljanskega dvora g. prof. dr. VJnko Sarabon o temi: »Po sveta okoli«. Ta tema bo obsegala pregled svetovnih političnih, športnih, gospodarskih in drugih dogodkov v preteklem letu. Začetek točno ob pol 9. zvečer. Vabljeni vsi člani fn prijatelji. Vstop vsem prost. 243-n —Ij Planinsko predavanje. Slovensku planinsko društvo priredi v petek 11. t. m. ob 20. v dvorani hotela Union skioptiČno predavanje. Predaval bo prof. J. Mlakar o Vel. Kleku in Jungfraui. — Rezervirani sedeži po 10 Din, ostali sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din. Predprodaja vstopnic v trafiki Uniona, na večer predavanja ^ri blagajni.
—Ij Čechoslovaci! Sučastnete se všichni oslavy narozenin presidenta M a s a r y k a, porađane v nedeli 6. brezna t. r. o pul de vate večer ve dvorane Kazina Jihoslovanskou-českosloventivkou Ligo u v Lublani. — Cesko-slovenska Obec. 245-n —Ij Svečanost povodom rojstnega dne »rezidenta dr. Masarvka priredi Jugoslov,-čcškoslov. Liga v Ljubljani v nedeljo 6. t. m. ob pol 21. v veliki dvorani* ~;Kazinec. Slavnostni govor ima društveni predsednik g. dr. Albert Kramer. Na sporedu so nadalje deklamacije, pevske in glasbene točke.. Sodelujeta znani Prelo vČev kvartet in godba Dravske divizije. Prireditev bo pri pogrnjenih mizah. Vabimo na slavnost zastopnike naših oblasti, vsa narodna društva, kakor tudi posamnike.
Otroške oblekce: Krištofi C . Bučar. —Ij ženskemu agitacijskemu odboru društva >Kuratorij slepcev«. Društvo >Kura-torij slepcev< vljudno opozarja vse članice svojega agitacijskega odbora, ki *o sprejele nabiralne pole, da je prvotno za 7. marec določeni sestanek preložen na torek 13. marca 1927. Vršil se bo ob 5. popoldne v raagi-stratni posvetovalnici. Na dnevnem redu je oddaja nabiralnih pol in tozadevnih obveznosti. — Odbor društva sKuratorij slepcev<.
—Ij Tatvine. Sobarica Anka Jelene, uslužbena pri univ. prof. dr. Vidmarju, je prijavila, da sta ji zmanjkali dve rjuhi z m ono gramom F. V., vredni 320 Din. — Po-sestniei Alojziji Punčuh iz Rožne doline je spreten tat izmaknil dve čopki in lepega petelinčka. Skoda znaša okoli 100 Din.
—Ij Huda ženska jc Marička P. iz Toš-kega čela. Ko jo je paznik na mitnici v Zgornji Šiški pobaral kaj da nosi v torbi, mu je zabrusila v obraz kopo izbranih, ne baš* nežnih psovk. Ozmerjala je tudi drugega paznika m pa policaja, ki io je legitimiral. Marička prejme za svojo gostobe-sednost plačilo na sodišču.
—Ij Drobna policijska kronika. Včeraj na pepelnico jc policija aretirala dve osebi radi pretepanja in eno radi pijanosti. Prijavljena sta bila 2 slučaja tatvine. 1 telesna poškodba, 1 slučaj žaljenja straže, radi razgrajanja in izgreda bodo imeli opravka na policiji Anton K., Jože R. in Tomaž B. Trojica Jože L., France P. in Lojze K. jc delala v Šiški »furor«- Vsi trije so morali na kriminalni urad. — Prijavljen je bil tudi 1 slučaj pasje stekline.
—Ij Ribiške priprave, orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri puškar ju F. K. Kaiser, Ljubljana. 13 L —Ij Namočena poleno vka pri rr. Kham.
—Ij Bučno olje la, najcenejše, ima Kol-šek, Dunajska cesta 147. 39-L
— Nogavice, vezenine in šepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Liubljana. Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 0." 40-L
Iz Maribora
—m Stavbno gibanje r Mariboru. Lansko leto je prineslo v mariborsko stavbno gibanje malo več življenja. Poleg občine je gradilo tudi se par zasebnih podjetnikov. Kljub temu, da je stanovanjska beda v Mariboru neprimerno večja kot v drugih mestih, pa letos doslej še ni opaziti skoraj ni-kakih stavbnih priprav. Posojilo, ki ga je obetal minister Gosar, bo bržkone padlo v vodo, ker so pogoji taki, da za državnega uradnika niso sprejemljivi. Mariborske stavbne zadruge so obsojene na nedelavnost, kir ne morejo dobiti cenenega kredita. Stanovanjska gradbena akcija, ki jo je sprožil žu-j.an dr. Leskovar in ki so jo klerikalci tako poveličevali, pa je ostala na papirju. Do danes se namreč ni zglasil še noben interesent, kar dokazuje, da so imeli prav oni, ki so že takrat opozarjali na nesprejemljive pogoje. Iz tega pa tudi sledi, da klerikalcem ni bilo do stvarne rešitve stanovanjske bede, marveč so si ustvarili le lep izgovor, češ, saj smo hoteli pomagati, a nihče ni hotel zidati.
—m Novi mariborski veliki župan ne bo, kakor smo prvotno poročali, klerikalni odvetnik dr. Scuaubach iz Slovenske Bistrice, marveč kakor se sedaj doznava, deželni sodni svetnik dr. Schaubach, tudi pristaž in bivši poslanec SLS, sedaj v službi pri okrožnem sodišču v Mariboru.
—m Padanje cen pohištva, Maribor ima dobro razvito mizarsko obrt. Poleg tega ima tudi več podjetij, ki ae pečajo s tovarniško izdelavo pohištva. Kljub temu, da je inozemska konkurenca malone odstranjena, vlada v tej stroki velika kriza. Cene so tekom zadnjega leta padle skoraj za 50 odstotkov. Danes se dobe trde spalnice, ki so Se pred letom dni stale nad 10.000 Din, že za 5000 Din, mehke pa že od 2000 Din naprej. Vse eno pa tožijo mizarji, da ne morejo ničeear prodati in tudi naročila so zelo pičla.
No novo rekonstruirani zločin
Iz praKse moderne kriminalistike. — Kako je pariška policija prisili a mitijonarskega morilca Guyota, da je opisal podrobnosti svojega zločina.
V času splošne moralne dekadence, ko so roparski umori in drugi zločini na dnevnem redu, mora tudi krrrrrinalistika iskati novih sredstev, da izsledi zločince, ki so često žejo rafinirani. Moderna krirninalistika je zadnje čase zelo napredovala, zlasti v Franciji, kjer tvori temelj kriminalistične prakse skrbno in do najmanjših podrobnosti izvedena rekonstrukcija zločina. Preiskovalni organi prisilijo zločinca, da obudi y spominu vse podrobnosti svojega dejanja in se tako ujame v nastavljeno past.
Na ta način so zaslišali tudi bivšega bankirja in zloglasnega morilca žensk Gastona Guvota, Cigar zločin so rekonstruirali tako točno, da se je morilec slednjič sam izdal Nekaj dni po aretaciji je moral morilec Marie Louise Beu-languetove, dame zelenih oči. preživeti nekaj ur, polnih groze in kesanja. Privedli so ga k njegovemu elegantnemu avtomobilu znamke »Delage«, ki se je ustavil pred vhodom v pariško justično palačo. Sofiral je policijski inspektor, j Guvot je bil oblečen v isto obleko, v kateri je izvršil zločin in v kateri so ga lani 19. avgusta aretirali. Sedel je v svoj avto, kraj njega pa policijski uradniki in orožniki. Za prvim avtomobilom se je pomikala dolga vrsta avtomobilov s policijskimi uradniki, novinarji in fotografi. Na čelu kolone je vozil zloglasni rdeči Guyotov avtomobil iz Pariza proti Fresnesu, kjer je bilo blizu glavne ceste polje, na katerem je Guyot umoril svojo žrtev. Tu je moral morilec ponoviti pred preiskovalnim sodnikom vse podrobnosti svojega zločina. V Claye so se avtomobili prvič ustavili, kajti Guyot je izpovedal, da sta se tu z Marijo Beulangue sprla. Trdil je. da sta se začela pred kolodvorom prepirati in da se je hotel vrniti z avtomobilom na glavno cesto. Ko ie pa preiskovalni sodnik zahteval, naj točno označi kraj prepira, je prišel morilec v zadrego in izjavil, da ne ve točno, kje jc odgovoril na klofuto svoje ljubice z udarcem pesti.
— Ali je bila žrtev tisti hip ob vasi strani?, ga je vprašal preiskovalni sodnik. Da ... držal sem volan v levi roki. z desnico sem jo pa udaril, ker mi je
Louisa prisolila zaušnico tako. da ie malo manjkalo, da se avtomobil ni zaletel v drevo b cesti.
V tem je potegnil policijski komisar iz ročne torbice zavoj, v katerem je bil klobuk in dežni plašč, ki sta po Guvoto-vi izpovedi ležala med prepirom na zadnjem sedežu. Cez nekaj časa so se avtomobili znova ustavili. Prestrašeni Guvotovi izpovedi ležala med prepirom na zadnjem sedežu. Cez nekaj časa so se avtomobili znova ustavili. Prestrašeni Guyot je moral nadaljevati popis svojega zločina. To pot je Guvot obujal spomine na tragični prizor približno tako, kakor se je v resnici vršil. Preiskovalni sodnik je zasedel mesto šoferja in začel igrati morilčevo vlogo. Poleg njega je sedel državni pravdnik Garcon, ki je predstavljal Guvotovo žrtev. Preiskovalni sodnik je prijel volan v levo roko, z desnico je pa zgrabil državnega pravdnika za vrat. Tako je ugotovil, da je morilec med vožnjo lahko udari! svojo žrtev, na kar ie Guyot priznal, da je to res storil.
Končno so se ustavili avtomobili na kraju tragedije, kjer je bil takrat velik kup slame, na katerem je hotel Guvot sežgati zadavljeno ljubico.
Treba je bilo sedaj ugotoviti, kako ie spravil morilec truplo k slami. Guyota so posadili k volanu. Izjavil jc, da je ležalo truplo umorjene kraj njega, ko je privozil avtomobil h kopici. Z morilčevih rok so sneli železne okove, da jc lahko napravil z avtomobilom isti obrat, kakor ga je opisoval v svoji izpovedi Pri kupu slame je Guyot avtomobil ustavil. Bil je bled in zelo nervozen, vendar se pa ni upiral zasliševanju. Povedati je moral, kako je vlekel trupi" svoje ljubice in kam ga je položil. Izjavil je. da je zažgal slamo po naključju, ker je vrgel proč vžigalico. Preiskovalni sodnik mu je ponudil škatljico vžigalic in ga prisilil, da je to kretnjo ponovil
Tako so kriminalni organi korak za korakom rekonstruirali Guyotov zločin. S pomočjo te nove metode so preiskovalni organi točno ugotovili, kako je bil umor izvršen. Vsako morilčevo izmikanje je bilo izključeno.
Iz Celja
Javna mestna knjižnica v Celju. Danes v četrtek se je v Celju otvorila javua ljudska knjižnica, ki se nahaja v pritličju poslopja mestnega magistrata. Knjižnica je odprta dvakrat na teden, in sicer ob nedeljah
od 10. do 12. ure in ob četrtkih od 18. do 20. ure. Član knjižnice lahko postane vsakdo, ki se zadostno legitimira. Vpisnina znaša o Din, za dijake, učence, odnosno vajence 3 Din. Iz-posojuje se na izkaznice, ki se dobe pri vpisovanju.
—c Tedenski izkaz mestne klarnite. V tednu od 21. do 27. februarja so v klavnici zaklali: 3 konje. 21 volov, 16 krav. 3 telice, 46 telet in 59 svinj. — Uvozilo se je: 153 kg govedine. 898 kg teletine in 85 kg svinjine.
—c Upokojen je bil po dosluženju svojih let srezki šolski nadzornik g. Ljudevit ČerneJ'v Celju. 2 nadzornikom Černejem zapusti aktivno službo odličen šolnik in izvrsten pedagog.
—c Statistika umrlih. V mesecu februarju je v Celju umrlo skupaj 27 oseb, in sicer. 10 v mestu. 16 v javni bolnici in 1 v inva-lidnici.
—c Upokojitve pri pošti. Upokojeni *o bili Ivan Groe, Martin Vidic in Fr. Košto-maj, pismonoše-zvanieniki v Celju. — Za te tri upokojence še do danes niso bili imenovani namestniki, radi česar morajo pismonoše opravljati službo preko odmerjenega Časa.
Gospodarstvo
Živinski sejem v Ljubljani
Včerajšnji živinski sejem jl* bil zelo dobro obiskan. Prignanih je bilo 113 volov, 5C> krav, 7 telet, 474 konj, 6 žrebet in 87 prašičkov za rejo. Prodano: 62 volov, 30 krav, 6 telet, 91 konj, 4 žrebeta in 74 prešiSkov za rejo. Cene: voli I. do 9, II do 7.50, TU. do 6.50; teleta: 10—11.50; krave debele 5—G, krave klob. 2.50 do 3 Din vse kg. živa teža. Konji po kakovosti 500 do 4000 Din komad, preSički za rejo 175 do 300 Din.
Kupčije so bile živahne. Posebno za konje je vladalo veliko zanimanje. Tudi dogon je bil v primeri s prejšnjimi sejmi velik. Za inozemstvo se ni kupovalo.
Sladkorni trg
Zadnji teden v februarju so cene na nevrvorškeni trgu znatno padle, kar je privabilo mnogo kupcev, ki so pokupili vae blago. Čim se je pa izkazalo, da je povpraševanje dobro in da likvidacija poznejgih terminov ne dela r>osebnih težav, so cene naglo poskočile. Spekulacija si je pomagala tudi s poročilom o velikem požaru na trstifinih plantažah, ki ie uničil baje 400.000 ton sladkorne trstike. Ta vest je bila najbrž lansirana od verižnikov samih in zato je bil njen učinek samo prehoden. Konec februarja in zaeetek marca sta na newyorSkom trgu običajna mrtva sezona in §ele sredi marca ■ je pričakovati večjih izprememb.
Položaj na sladkornem trgu bo odvisen od povečanja pesnih posevkov v Evropi in od eventuelnega prehodnega pomanjkanja sladkorja, ki utegne nastati poleti. Koncem januarja so znašale zaloge na Češkoslovaškem 661.000 ton (lani 900.000 ton), v Angli-ii 333.000 (lam 488.000), v Nemčiji pa 1 mil. O72.000 (lani 1.14O.000). Tudi če prištejemo angleškim ntloganj razliko iz letošnje večje domača prvdukcije,   znaša primanjkljaj Še
vedno nad 100.000 ton. Češkoslovaška bo mogla izvoziti letos komaj 250.000 ton sladkorja, d oči m ga je izvozila lani nad 500.000 ton. Anglija bo morala v letnih mesecih vsek.n-
kor izpopolniti svoje zaloge, kar bo potihnilo cene znatno navzgor. Verjetno pa je, *U
si bodo Angleži pomagali iz zadrege z nakupom sladkorja iz lanske kampanje, ki *e
še ni podražil.
Evropskemu sladkornemu trgu se obeta y prihodnjih mesecih čvrsta tendenca, dočim je položaj v Amerik baš nasproten. Zaloge v kubanskih pristaniščih so znašale koncem februarja 006.000 ton, lani ob istem času pa 598.000 ton. Celokupne zaloge v atlantskih pristaniščih Zedinjenih držav in na Kubi so že davno prekoračile lansko stanje. Po izkazu, ki je bil objavljen 5. februarja, so znašale 1,045.346 ton proti 945.035 lani. Mnenja o bodočem razvoju položaja na sladkornem trgu so deljena. Pristaši omejitve sladkorne produkcije na Kubi so prepričani, da se bo sladkor znatno podražil. Drugi pa ne pričakujejo od omejitve kubanske produkcije nobenih važnejših izprememb, ker Amerika po njihovem mnenju ne bo hotela kupovati drn-gega kubanskega sladkorja zdaj, ko je povečala svojo produkcijo.
V splošnem Lahko rečemo, da je pol >-za j na sladkornem trgu zamotan, kar ima m posledico znatno kolebanje cen. Na newyor-škem trgu je notiralo kubansko pronipt blago ocarinjeno 23. febr. 4.96, 26. febr. pa 4 0» terminsko blago za marec 3.15 in 3.13, za maj 3.24 in 3.21, za julij 3.36 in 3.33, za avm^t 3.45 in 3.41, za december 3.34. 3.31, za" fauna* 3.16 in 3.11. Evropski trgi so bili zopet zelo mirni.
—g Uradni tečaji dinarja. Finančni minister je določil za mesec marec sledeče Jecaje dinarja: 1 napoleondor — 218.S0 Din \ J_turška lira _ 247.50,   1 angleški funt — j 2<6.2o, 1 dolar — 56.80, 1 kanadski dolar —
o6.40. 1 zlata nemška marka___13.50, 1 pol;-
ald zlot — 6.23, 1 avstrijski šiling — S. 'l belgijski belg — 7.90, 1 madžarski pengo — 9.95, 100 francoskih frankov — 223.50 Vu) švicarskih frankov — 1095, 100 italijanskih lir — 248, 100 holandskih goldinarjev — 2270, 100 rumunskih lejev — 34, 100 bolgarskih levov _ 41, 100 danskih kron 1513, 100
^TSSSP-JiS* — 1515' 100 n°rveških krcn - 1460, lOfji pezetov — 950, 100 drahem 78, 100 Kc 168.50. Ti tečaji veljajo od 1. do 31. marca. Po njih se računajo tudi pristaniške takse.
_ —£ Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Po poročilih beogradskih listov bodo trgovinska pogajanja med našo in Češkoslovaško delegacijo za nedoločen čas odgođena Vzrok odgoditve je baje ta, da hoče Češkoslovaška najprej zaključiti pogajanja z Madžarsko in Nemčijo. Pogajanja z Madžarsko «n toliko napredovala, da bo pogodba sklenjena najkasneje čez dva tedna. Nato bi *e trgovinska pogajanja z Jugoslavijo nadaljevala v Pragi.
—g Carine prost uvoj čilskega >olitra. „Na predlog generalne direkcije carin je ministrski svet sklenil, da se od čilskega soli-tra ne bo pobirala uvozna carina dotlej, dokler ne stopi v veljavo zakon o splošni carinski tarifi.
-H? Konkursi se množe. Tekom februarja je bilo v Srbiji in Vojvodini napovedanih 99 konkurzov. Od tega odpade na Srbijo in južno Srbijo 90, na Vojvodino pa 9. V Beogradu je bilo otvorjenih 22 konkurzov.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4 marca t. I. ponudbe za dobavo užigalnih kapic; do 8. marci t. L za dobavo raznih sveč, barv. pisalne kr*-de, plovca, laka, kleja, 700 kg loja, 15 kub m borovih plohov; do 11. marca t. 1. za na kup 646 kg gumijevih odpadkov. — Predmetni pocroji 60 na vpogled nri ekonom-akem ©deljenju ta direkcije.
To in ono
Knez Dulgorukov ustreljen
Koncem preteklega leta so inozem* ski listi poročali o usodi ruskega emi# granta kneza Pavk Dulgorukova, ki se je vrnil preoblečen kot menih v sovjetsko Rusijo, kjer so ga pa kmalu razkrinkali in aretirali. Knez Oulgo« ruko v je potomec ene najstarejših ru* skih plemiških rodbin, ki je imela ve* lik vpliv tudi na carskem dvoru.
Zdaj prihaja iz Rige senzacijonalna vest, da j c kolegij sovjetskih ljudskm komisarjev obsodil starega kneza n* smrt in da se je smrtna obsodba 24 po razglasitvi izvršila. Sovjetska vladna organa »Pravda« in »Izvestja« sta do* bila od vlade strogi nalog, da o tej ju* stifikaciji ne smeta ničesar poročati. Knez Dulgorukov je znan v zapadni Evropi po svojih člankih, v katerih je opisoval grozote ruske revolucije. Do povratka v Rusijo je živel v Parizu in v Berlinu. V Pragi žive njegovi ožji sorodniki.
Čudne padavine
Prebivalci Marseilla so doživeli koncem lanskega leta izredno senza* cijo. Nekega dne je začelo deževati, kar bi ne bilo nič čudnega, ako bi de* ževne kaplje ne bile rdeče. S kapljami jc bil pomešan rdeč pesek, ki ga je zanesel vihar v višave. Rdeči dež so videli na Burgundskem že 1. 1751. Zgo=» dovina pozna tudi 'druge čudovite pa* davinc. Tako so padala L 1891. v Gla? morganu iz oblakov sardine, seveda ne marinirane v škatljicah, marveč žive. Nad morjem je divjal ta čas strahovit vihar, ki je potegnil sardine iz morja in jih pognal v višine, od koder so l otem padale na zemljo.
Leta 1863. so padali v Dublinu ore* hi, L 1886. v Bedruthu polži, 1. 1891. v Salju gosenice, 1. 1892. v Paderbornu na VVestfalskem mlade želve. Neka* teri naravoslovci so videli tudi žabji dež. Prvi žabji dež je bil zabeležen le* 1«: 1842. v Suffolku, potem v Gibraltar« ju 1. 1915., 1923. pa v vasi Osnes na Ardenskem, kjer je padlo toliko žab, da so bili srečni vaščani več dni pre*
skrbljeni z žabjimi kraki kot priznano delikateso. V Italiji so deževale leta 1833. pomaranče.
Vse te na prvi pogled neverjetne padavine povzročajo silni viharji ah vrtinci, ki dvigajo visoko v zrak saje, pepel, pesek in druge predmete, ki se potem pomešajo z vodnimi hlapi in padajo na zemljo v obliki Črnega, sive* ga aH rdečega dežja. Ako so vrtinci posebno močni, dvignejo v zrak tudi sadje, manjše ribe, žabe in druge ži* vali. Nedavno so videli rdeči dež tu* di v Tasmaniji, kjer so geologi ugotovili, da je prinesel vihar rdečkasti pe* sek od 800 km oddaljene morske obale.
Šaljapin o sebi
V ljeningradskem založništvu »Pri* boj« f<" izšel nedavno prvi zvezek ša* ljapinove avtobiografije, ki sega do konca 19. stoletja. Šaljapin pripovedu* je, kako se je moral v mladosti boriti za obstanek in kako težka je bila nje? gova pot do slave. Zdaj je znano nje« govo ime vsemu svetu in slavni ruski pevec je dobrodošel v najodličnejsi družbi. Toda bili so časi, ko je on in njegova rodbina trepetala pred zad* njim ruskim redarjem in ko jc sma* trala za veliko srečo, ako se je mogla do sitega najesti kruha. Razmeram, v katerih je preživel Šaljapin svojo mla* dost, odgovarja tudi njegova prediz* obrazba. Edino, kar je imel mladi Ša* ljapin od narave, je bilo njegovo ve* liko hrepenenje po umetnosti in želez« na volja. Prvotno je nastopal Šaljapin kot pevec pri pravoslavni službi božji, kjer je pel v zboru. Pozneje je služil pri raznih podjetjih, nastopal je na po* deželskih odrih in šele potem je dobil skromno mesto v državni operi. Dobri ljudje so mu povsod pomagali izpo* polniti pred izobrazbo. Največjo gmot« no podporo je dal Šaljapinu znani ru* ski bogataš in mecen Mamontov, ki je podpir-1 tudi znamenitega ruskega sli* kar j a Vrubela.
Doba, ko je Šaljapin deloval z Ala* m on tovim in užival njegovo podporo, je za rusko gledališče izredno važna. Poleg Mamontova in njegove skupine sta začela delovati takrat v Moskvi na
polju gledališke umetnosti tudi Stani* slavski in Nemirovič*Dančcnko. šalja* pinu je Šlo takrat v prvi vrsti za zdru* žitev dramatične in operne tehnike igralcev.
Šaljapinovi spomini obetajo mno* go zanimivega gradiva. V prvem zvez* ku, ki sega nazaj v 19. stoletje, še ni mogel opisati glavnih rezultatov svo jega dela. Tu govori samo o pripravah za poznejšo karijero in o težkih gmot* rtih razmerah, v katerih je preživel svojo mladost.
Abdel Krimovi spomini
Uredništvo pariškega »Matina« je poslalo svojčas v Maroko sotrudnika Roger * Mathieua, ki je izdal po po* vratku v Pariz zanimivo brošuro o do* godkih v Maroku. Kot spreten repor* ter je znal Mathieu pregovoriti stražo, ki je spremljala rifskega sultana Ab* del Krima in njegovega brata v iz? gnanstvo. Tako se je novinarju posre* čilo govoriti med vožnjo po morju z Abdel Krimom in izvedeti zelo zani* mive podrobnosti o zgodovini maro* ške vojne.
Abdel Krim vztraja pri svoji trdit* vi, da so ga razne velesile nagovorile, naj začne vojno proti Franciji. T^ani« mivo je, da figurira pri tem tudi &pa= nija. Med svetovno vojno so imele nemške podmornice v španskih vodah varno zavetišče. To je že davno zna* no. Abdel Krim ie francoskemu novi« narju izjavil, da je bilo tako pristani« šče nemških podmornic tudi v zalivu pri Alhudcemasu. Leta 1914. so Špan* ci prigovarjali rifskim Kabilom. naj napadejo Francoze v Maroku. Leta 1922. so Španci ponudili Abdel Krimu 20 milijonov pezet. ako bi organiziral vstajo in začel vojno proti Franciji. Rifski Kabili so bili že leta 1925. pri* pravljeni skleniti s Francijo mir, toda angleški agenti, so jih pregovorili, naj vojno nadaljujejo. Isto zahrbtno vlo* go proti Franciji so igrali baje tudi Italijani.
Že iz tega je razvidno, da so Ab* del Krimovi spomini, ki jih je zbral in objavil francoski novinar, zelo važen prispevek k razumevanju položaja v Maroku. Vse kaže, da Abdel Krim ni bil razbojnik, kakor so ga slikali za časa maroške vojne razni inozemski listi, marveč da je postal žrtev med* narodnih intrig.
Grozno priznanje moldavskih 1 ciganov
Kakor smo že poročali, so orožniki izsledili in aretirali na Slovaškem cigansko tolpo, ki ima na vesti 9 umorov. V preiskavi je nastal zadnje dni senzacijo-nalen preokret. Orožniki so namreč ugotovili, da imajo cigani na vesti tudi umor poslovodje Jana Imlinga, ki je bil umorjen in oropan v oktobru 1. 1923. Ta umor-so cigani brez obotavljanja priznali.
Drugo presenečenje je čakalo preiskovalne organe kmalu po aretaciji ciganske tolpe, ko so zace" orožniki iskati trupla umorjenih žrtev, o katerih pa ni bilo duha ne sluha. Vodja ciganske tolpe Aleksander Silkc je flegmatično izjavil orožnikom, da so njegovi pajdaši štiri ali pet žrtev razsekali in odnesli v svoja taborišča, kjer so jih skuhali in pojedli. Isto so izpovedali tudi nekateri drugi cigani, ki so v preiskovalnem zaporu strogo izolirani. Navedli so celo imena cigank, ki so to kanibalsko gostijo pripravile.
Preiskovalni sodnik ni hotel verjeti, da ie kaj takega sploh mogoče. Oblasti so se hotele prepričati, koliko je na izpovedi aretiranih ciganov resnice. Zato so poslale v soboto v Moldavo sodno komisijo, ki je preiskala cigansko taborišče ter pripeljala s seboj vrečo raznih kosti. Ni izključeno, da so med kostmi tudi ostanki človeških žrtev. Orožniki so aretirali še pet ciganov, tako da je narastlo skupno število morilcev. ki sede v preiskovalnem zaporu v Koši-cah. na 26.
Aretacije boljševiških agentov na Madžarskem
Koncem februarja je aretirala po» licija v Budimpešti in v okolici mnogo sumljivih oseb, o katerih je izvedela, da organizirajo po celi državi boljševi* ški pokret. Vodja tajne bolj še viške organizacije je bil neki Zoltan Szan* to. Poleg Szanta je policija aretirala vse člane boljševiške organizacije, med njimi tudi blagajnika, ki je pre* jemal iz Moskve denar in ga izplačeval funkcijonarjem. Sovjetski agenti so imeli v bližini Budimpešte tudi svojo tiskarno.
Aretiran je bil tudi odbor mad/ar* ske komunistične omladine. V policij« skih zaporih se nahaja 50 vodilnih ko* munističnih agitatorjev. Szanto, ki je prišel na Madžarsko pod tujim imenom, jc pri zaslišanju izjavil, da so poslali sredi januarja iz Moskve z n;* = ročilom, naj organizira prevratne ek-meute tako, da bi mogli nastopiti 21. marca, ko se bo praznovala na Mad^ žarskem obletnica boljševiške dikta* ture. Istega dne je hotela madžarska socijalnodemokratična stranka prirc-tliti v Budimpešti in po drugih večjih mestih velike demonstracije proti vla* di. Szanto je izjavil, da je imel v Mo skvi na razpolago poljubno vsoto dc* narja.
Na  zahtevo  budimpeštanske policije je bil v torek v Debrecimi areti* ran tamkajšnji vodja radikalno*sociji listične Vagijeve stranke Štefan Orban in trije člani te organizacije. Orban it pri zaslišanju priznal, da prihaja vsak mesec z Duntija na Madžarsko boljše viški kurir, ki izplača v agitacij*^ svrhe sovjetskim agentom 6000 dolar« jev. S tem denarjem so voditelji bolj ševiškega pokreta na Madrarskem rsv košno živeli.
*
X    Papež    prt) t i    modernim    pfaioni ;n toaletam. V torek jc papež sprejel postne pridigarje  rimskih  cerkva   V svojem n.i govoru jc zopet nastopil proti modernim plesom in modernim toaletam, ki so na sprotni pravemu človeškemu dostojanstvu
X Odkritje skrivnostnega hodnike \ Carskem selu. Iz Ljenmgrada javljajo, dfl so delavci povodom kopanja temelja za neko poslopje v Carskem selu naleteli na zaboj s spisi carja Nikolaja. V zraboju SO bila poleg raznih dragocenosti in dokum«^r tov tudi pisma, naslovljena na italijans'-ga in angleškega kralja.
X   Rodbinska   tragedija   v   Berlinu. \ Berlinu se je na pustni torek odigrala roii binska tragedija, ki spominja na tragični konec dunajskega opernega pevca Gtosj vesca. Marija Ratzlaw, žena trgovca in h K nega posestnika, je iz ljubosumnosti UNtrc lila svojega moža \Valterja. Sprva jc finpi rala   samomor,   med   zasliševanjem   pa j«.-z-ašla v  protislovja in je končno utrgano priznala, da je moža ustrelila med spanjem Izvedela je, da je imel njen mož ljubavno razmerje z neko drugo žensko in to jo jc napotilo k obupnemu dejanju.
Arkadii Averčenko:
Vitez svojega poklica
Prvič sva se seznanila takrat, ko jo priletel skozi okno drugega nadstropja mimo oken v prvem nadstropju, kjer sem ta čas stanoval, in telebnil na hodnik.
Pogledal sem skozi okno in vprašal neznanega letalca, ki si ie brisal raz-piaskani obraz, kako bi mu mogel pomagati.
— Cemubimi ne pomagali?—je dejal dobrodušno in požugal s prstom na okna v drugem nadstropju. — Seveda mi lahko pomagate.
— Ce je tako, pa stopite k meni, — sem dejal in odstopil od okna.
Vstopil je in se prijazno nasmehnil. Podal mi je roko. rekoč:
— Cackin.
— Zelo me veseli. Ali se niste pobili?
— Da vam povem po pravici, — no, kako bi dejal, — ne, nikakor ne. Zdi se mi. da me je bolha ugriznila.
— Gotovo je šlo za kako lepo devoj-ko. kajne? — sem vpraša! in mu po-mežikal. — He, he.
— Mi, hi! Zdi se mi, da ste velik prijatelj takih zadev. Mi. hi! Ako nimate tehtnih pomislekov, vam pokažem serijo razkošnih razglednic. Nemški izdelek, imenitna stvarca, vam pravim. Ljudje, ki se na take reči spoznajo, jui cenijo bolj kot francoske.
— Ne, čemu? ■— sem vzkliknil začudeno, ne da bi se ozrl nanj. — Čujte... vaš obraz se mi zdi nekam znan. Ce se ne motim, ste bili vi tisti ki ga je včeraj neki gospod vrgel iz tramvaja,
— Kaj še! Motite se! To ie bilo predvčerajšnjim. Včeraj so me pa spustili
po stopnišču neke hiše v vaši ulici. Po pravici rečeno, to sploh ni stopnišče. Ubogih sedem stopnic. Kakšno stopnišče je to?
Opazil je moj vprašujoči ix>gled. Nagnil se je in spregovoril užaljeno.
— In vse to so mi storili za to. ker jim hočem zavarovati življenje. To je res publika, da se bog usmili. Jaz skrbim za njihovo življenje, oni bi mi pa radi življenje prikrajšali. •
— Vi ste torej zavarovalni agent?
— sem ga vprašal. — Kai morem storiti za vas?
— Lahko mi postrežete z odgovrčkom na skromno vprašanjce: kako se mislite pri nas zavarovati — na vse življenje ah pa tako, da bi zavarovalnica izplačala zavarovalnino vašim sordnikom po — bog vam daj še dolgo let — vaši smrti?
— Saj se sploh ne mislim zavarovati, — sem odkimal z glavo. — Niti na vse življenje, niti na kai drugega. Sorodnikov pa nimam. Sam sem na tem božjem svetu.
— Kaj pa gospa soproga?
— Sem samec.
— Torej se morate nemudoma oženiti. To je zelo enostavna stvar. Lahko vam priporočim devoiko, — kar prste si boste oblizali. Dvanajst tisoč dote, oče ima dve trgovini. Njen brat je sicer šarlatan — zato je pa ona tako krasna Črnolaska, da jo ie kar veselje pogledati. Ali imate jutri čas? Lahko jo greva namreč že jutri pogledat Črn suknjič in bel telovnik oblečete, pa bo vse v redu. Ako slučajno nimate obojega, lahko kupite narejeno. Naslov — tovarna »Obrat« ... Naša tvrdka. Za dobro robo jamčim.
— Gospod Cackin! — sem zakričal.
— Za boga, saj se ne morem oženiti!
Saj sploh nisem ustvarjen za rodbinsko življenje.
— Oj! Da niste ustvarjeni? Zakaj pa ne? Morda — ste že pregloboko pogledali v čašico življenskih sladkosti- No, nič se nikar ne bojte ... To ie taka malenkost, da ni vredno govoriti. Vse se da popraviti. Dovolite, da vam ponudim sredstvo, ki pomaga vsakemu impo-tentnemu moškemu. 6000 knjig brezplačno! Cel kup priporočil imamo. Želite steklenjčico za poizkušnk)?
— Kar "obdržite svoie stekleničice za poizkušnjo. — sem odklonil vsiljivega agenta ves razjarjen. — Jaz jih ne potrebujem. Moja zunanjost itak ni taka, da br mogel vzbujati ženske skomine. Na glavi junaška pleša, ušesa mi mole v stran, gube po obrazu, majhna postava...
— Eh, kaj zato, če ie pleša? Ako jo namažete s sredstvom, za katero imam zastopstvo, jo vam kar čez noč pokrijejo lasje, kakor — z dovoljenjem, — kokosov oreh. A gube in ušesa? Vzemite samo naš izvrstni aparat, ki ga lahko rabite ponoči.. • Naj vam ušesa še tako štrle v stran, takoj se poravnajo. Postava, pravite? Naša telovadna metoda jo vam podaljša vsakih šest mesecev za dva palca. Čez dve leti se boste že lahko oženili, čez tri leta boste pa že največji mož v mestu. In vi še govorite o postavi...
— Ničesar ne potrebujem, — ' sem dejal in komaj kroti! svoj gnev. — Oprostite, na živce mi greste ...
— Živce? In vi še molčite! Patentirana hladna kopel, navadna in po zdravniškem receptu. Prsne kopeli so dvojne. Ena je s pipo, druga pa na elektriko. Vi ste inteligenten mož in zelo mi ugajate. Zato — ako vam smem svetovati — vzemite raje ono na elektriko- Je sicer malo dražja, toda.
Prijel sem se za glavo.
— Kaj pa počenjate? Ali vas boli glava? Zadostuje samo povedati, koliko pilul naše paste »Migrenin«, — tvrdka vam jih pošlje na dom.
— Oprostite, — sem dejal in si gri-zel ustnice, — lepo vas prosim, pustite me pri miru. Nimam časa. Zelo sem utrujen in čaka me še naporno delo — članek moram napisati...
— Utrujeni ste? — je vpra.šal Cackin pomilovalno. — Verjemite mi. da vas utrudi delo samo zato, ker še niste kupili našega patentiranega stola za čitanje in pisanje. Normalna lega telesa, sedite udobno naklonjeni... Dva stola staneta 7 rubljev, trije pa deset...
— Vrag te vzemi! — sem zakričal ves iz sebe od jeze- — Poberi se, sicer ti razbijem glavo s tem-Ie tintnikom!
— S tem tintnikom? — ie dejal Cackin zaničljivo. — S tem tintnikom, pravite? Samo pihnite vanj. pa ga odnese. Ne, moj dragi, ako hočete imeti res težak tintnik, vam priporočam cel pribor iz malahita ...
Pritisnil sem na gumb električnega zvonca.
— Takoj pride sluga in dam vas postaviti pod kap.
Cackhi je povesil otožno glavo in molčal, kakor bi čakal, da se moja grožnja izpolni.
Minili sta dve minuti.
Pozvonil sem znova.
Zvonec je imeniten, kar je res, je res, — je prikimal Cackin z glavo. — Kako morete imeti tak zvonec, ki sploh ne zvoni. Dovolite, da vam oonudim zvonec z vsemi pritiklinami za 7 rubljev in 60 kopejk. Elegantni gumbi, vam pravim.. ■
Planil sem pokonci, zgrabil Cackina za rokav in ga porinil k vratom.
— Pojdite, sicer me zadene kap.
— Bog ne daj. Nu. kar brez skrb bodite. Pokopljemo vas po vseh pravi-lih drugega razreda. Drugi razred re> ni tako paraden, kakor prvi, toda krsta ...
Zaloputnil sem za Cackin o m vrata, jih zaklenil in sedel za mizo.
Hip na to vidim, da se je kljuka pre-maknila. vrata so zaškripala pod pritiskom in se odprla. Cackin je stopi boječe v mojo sobo,   poraežikal   je in spregovoril:
— Za slučaj nesreče vas zavarujem. Ključavnica na vaših vratih ni zanič. Vrata se odpro. čim se jih človek dotakne- Izborno angleško ključavnico lahko dobite z mojim posredovanjem... en komad stane 2 rublja 40 kopejk. trije 6 rubljev 50 kopejk, pet pa...
Iz predalčka pisalne mize sem potegnil revolver, zaškripal z zobmni in zakričal:
— Pri tej priči vas ustrelim! Cackin se je mirno useknil in odgovoril:
— Zelo vam bom hvaležen, ker se boste lahko prepričali o izborni kakovosti oklepa, ki ga nosim ua sebi kot vzorec in ki vam ga lahko ponudim. En komad stane 80 rubljev. dva bosta cenejša, trije pa Še cenejši. Prosim, izvolite se sami prepričati!
Odložil sem revolver, zgrabil Cackina čez pas in ga treščil skozi okno na cesto.
Med padcem Je imel še toliko časa. da je zakričal:
— Zelo nepraktične gumbe imate v manšetih. Ostri, robati so, obleko trgajo in po obrazu so me ooraskali. Lahko vam predložim gumbe iz afriškega zlata, v ognju emajlirane, par za 2 rublja, trije pari šti...
Zaloputnil sem okno. da so kar šipe zazvenele-
del in konec
1/vrstni senzacijoneino pustolovni, lju= bavni  in  veseli  francoski film
Parisette
Sijajen   uspeh   pri   vseh dosedanjih predstavah! Izvrsten je in nedosegljiv svoji originalni in naravni komiki, najboljši francoski kotnik, splošno -pru ljubljeni
Biscot
KI m  <tParisetteoo je  posnet  v Parizu, Nizzi,  Monte  Carlu,  Alžiru, Tunisu
in Portugalskem, i )a se omogoči mirno in pravilno preda a janje tega ogromnega filma, se vrše predstave točno ob:
ob 4., 7., 9.15.
'r: vseh predstavah kompletni orkester. Cene kot navadno nezvišane.
Elitni Kino Matica
a »udobnejši kino v Ljubljani TeL 124.
Abonente
sprejmem na dobro hrano ob 2. pop. Cena zmerna Naslov pove uprava « Slovenskega Na= roda*. 512
Gospodična
z večletno prakso, dobra stro* lepiska in stenografinja ter zmožna vseh pisarniških del, želi premeniti sedanje mesto. — Ponudbe pod »Izurjena 515» na upravo «SIov. Nar.».
Sostanovalca
sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje v Rožni dolini. — Ponudbe pod «Sosta* novalec/524» na upravo «Slov. Naroda*.
Dvignite pisma
v upravi *SIov. .Naroda«: •A. M. 7»; «Carica Teodora«; « Družabnik 321»; «Dobro  kolo 4$»: »Klavir 461»; «Lokal 397»; <^Nizka cena 462»; "Služkinja 388»; »Sigurnost 382»; «Šoiska izobrazba 102».
Kontorist
vešč slovenskega in nemškega jezika, stenografije, .strojepisk ja ter vseh pisarniških del — išče slu/bo za takoj. — Ponudb be pod «Kontorist/523» na upr. "Slovenskega Naroda*.
Vdovec
star 28 let, brez otrok, želi znanja z vdovo brez ali z enim otrokom, event. :» samo* stojno gospodično, staro 22 do 28 let — Dopisi s polnim na» slovom pod »Tajnost zajamče* na/522» na upravo »Slovenske« ga Naroda».
Gramofon
dobro ohranjen ter nekaj ku* hinjske oprave radi selitve ta* ko j prodam. — Ponudbe pod «Gramofon/52l» na upravo «Slov. Naroda*.
Najstarejša slovenska pleskar« *ka m ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Gospo* svetskr cesta (dvorišče kav ar« oe «Evropa».)
Se pripomoči-. — Izvršitev toč» na, cene zmerne 78/T
. TRIKO-PERitO
za moške, žene in otroke, volna v raznih baivaii rokavice« nogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci >alice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje* krojače, čevljarje in brivce edino le pri tvrdki
Josio Peteline
LJUBLJANA
bliza Prešernovega spomenika.
Najnižje cene! Na veliko in malo.
Hokuloturni papir
ka a Din 5--prodala uprava „Slov. Naroda"
Urejaj« tolp fcp—■> — Za sNaradao
4«! btUi Otoo Christot — Vri * i^ub^mi.