YU ISSN 0040-1978
LETO XLIII, ŠT. 11
Ptuj, 22. marca 1990
CENA 4 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
/Z VSEBINE;
Parcele pa mikajo, mikajo... (stran 3)
Rehabilitacija kulaških procesov (stran 4)
Pridelovanje koruze (stran 6)
Sreča (stran 7)
Demos v Ptuju (stran 9)
Referendum
v KS Žetale
v nedeljo, 25. marca se bodo na
sedmih glasovalnih mestih prebivalci
krajevne skupnosti Žetale odločali o
usodi nadaljnega razvoja tega halo-
škega območja. V nekaj zadnjih letih
so s samoprispevkom in pomočjo
sredstev za manj razvite, naredili pre-
cejšen korak k izboljšanju življenjskih
pogojev. Seveda pa je na območju
krajevne skupnosti Zetale potrebno
narediti še marsikaj, da bo življenje v
teh krajih lažje in zanimivo za večje
število ljudi, ki so sedaj iskali srečo
daleč od svojega domačega kraja.
Največ sredstev novega samoprispev-
ka nameravajo nameniti cestam, nji-
hovemu vzdrževanju in modernizira-
nju, poleg tega pa bodo sofinancirali
gradnjo transformatorskih postaj,
graditi bodo pričeli mrliško vežico,
del sredstev namenili društvom, sofi-
nanciranju obnove krajevnega vodo-
voda v Zetalah, širitve telefonskega
omrežja in tako dalje. Program nove-
ga referendumskega obdobja so sesta-
vili tako, da so v njem upoštevani
prav vsi interesi krajanov. Le-ti bodo
od osebnega dohodka prispevali me-
sečno dva odstotka, kmetje 5 odsto-
tkov letnega katastrskega dohodka,
upokojenci z pokojnino brez varstve-
nega dodatka pa 1,5 odstotka. Samo-
prispevek bodo plačevali tudi obrtni-
ki, krajani, zaposleni v tujini in lastni-
ki vikendov.
Prebivalci krajevne skupnosti Žeta-
le. odločitev je torej vaša, o nadalj-
nem razvoju krajevne skupnosti boste
odločali v nedeljo od 7. do 16. ure!
J. Bračič
PTUJSKI SINDIKATI
PRIPRAVUENI NA
VOLILNO SKUPŠČINO
v osnovnih sindikalnih organizacijah in občinskem sindikalnem
svetu ZSS ptujske občine so končali javno razpravo o statutarnem
sklepu o novi sindikalni organiziranosti in o možnih kandidatih za
nosilce najodgovornejših sindikalnih funkcij. Občinski svet kot najvi-
šji organ med dvema skupščinama je na svoji 17. redni — zadnji seji
svojega mandata obravnaval pripombe, predloge in pobude, ki jih je
poslala večina sindikalnih organizacij, ter jih večinoma upošteval.
Ocenil je celoten kandidacijski postopek za nosilce najodgovor-
nejših sindikalnih funkcij, v katerega so bili vključeni vsi evidentirani
možni kandidati razen tistih, ki niso soglašali, da v njem sodelujejo.
Po temeljiti in vsestranski razpravi je občinski svet določil kandidate
za predsednika, sekretarja in druge nosilce sindikalnih nalog.
Za kandidate za predsednika je potrjen Viktor MARKOViC, di-
plomirani organizator dela, ki se je kot sindikalni delavec uveljavil v
sindikatu Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem.
Erika MIHELAC je na željo članov sindikata Pekarne in slaščičarne
Vinko Reš od kandidature odstopila. Za kandidata za sekretarja ob-
činskega sveta sta potrjena Vladimir KNEZ, diplomirani sociolog, ki
se je v sindikalnem delu izkazal v Srednješolskem centru Dušana
Kvedra v Ptuju, in Milan MASTEN, analitik za organizacijsko-plan-
ske zadeve, ki je uspešno in odgovorno opravljal sindikalne naloge v
sindikatu občinskih upravnih organov in v organih občinske organi-
zacije sindikatov.
Programsko-volilna skupščina občinske organizacije sindikatov
občine Ptuj bo 30. marca. Na njej bodo izvolili novo občinsko sindi-
kalno vodstvo ter sprejeli programske usmeritve in temeljne naloge za
obdobje 1990-1994.
FB
POMLADNA
UTRUJENOST
Foto: M. Ozmec
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
Na podlagi 7. člena odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 6/76, 12/79, 9/82 in 9/85) ter 2. člena pra-
vilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/76) komisija za odlikova-
nja in priznanja skupščine občine Ptuj objavlja
RAZPIS
za podelitev priznanj občine Ptuj
I.
Za posebne in izredne uspehe na posameznih gospodarskih in
družbenih področjih ter na področju vsesplošne ljudske obrambe,
ki so širšega pomena ali posebnega pomena za občino, se podelju-
jejo priznanja občine Ptuj, in sicer:
1.	imenovanje častnega občana,
2.	zlata plaketa občine,
3.	plaketa občine,
4.	družbeno priznanje v obliki listine.
Priznanja se podelijo posameznikom, delovnim skupinam, samou-
pravnim organizacijam in skupnostim ter družbenim organizacijam
in društvom.
II.
Razpisuje se 7 priznanj za delo na področju dejavnosti: gospodar-
stvo, družbenih dejavnosti, krepitve političnega sistema socialisti-
čnega samoupravljanja ter sistema splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite.
Razpis traja do 1. junija 1990
III.
Pisne predloge za podelitev priznanj lahko pošljejo komisiji za odli-
kovanja in priznanja skupščine občine Ptuj v razpisnem roku:
izvršni svet skupščine občine Ptuj, organizacije družbenega dela,
družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti
ter druge organizacije in društva.
Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata
oz. podatke o predlagani organizaciji, skupnosti ali društvu, natan-
čen opis posebnih in izrednih uspehov na posameznem področju
dejavnosti iz II. točke in predlog za varsto priznanja.
Predlog je treba vložiti na posebnem obrazcu (OD-LO, 18), ki ga
predlagatelji dobijo pri tajniku komisije za priznanja in odlikovanja
Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1/1.
IV.
Priznanja bodo podeljena na svečani seji občinske skupščine ob
praznovanju občinskega praznika.
Komisija za odlikovanja
in priznanja
' UVODNIK	--
Pomladni cvetovi
Tudi uradno (koledarsko) se je pričelo novo življenje. Vesna
nam ho nasula polna naročja vabečih, dišečih in obetajočih cvetov.
Naravnih, političnih, ekonomskih. Cvet je samo prvi, najlepši in
najobetavnejši začetek trnove poti k plodovom. Njegova nežnost pa
je kriva, da od obetavnega cveta marsikdaj ne ostane nič.
Oh pogledu na nekoliko prezgodaj odprte naravne cvetove
nam je v toplih pomladnih dneh kar lepo pri srcu. stiska pa nas
strah pred kruto in maščevalno naravo, ki z enim samim zamahom,
v enem snežnem dnevu ali enem hladnem jutru uniči novo življenje.
V tej pomladi se razcveta velik cvet demokracije. Povsem bel je
in nežen, pa ga je tako mogoče umazati že z grdimi besedami, kako
naj bi vzdržal še umazane prijeme in pritiske trdih podplatov. V
predvolilnem boju je mogoče z nasprotniki obračunati tudi na do-
stojen način, pa se žal poslužujemo tudi umazanih prijemov in niz-
kih udarcev. Pa se človek, še neopredeljen državljan z volilno pravi-
co, vpraša: »Ali naj dam glas vašemu obetavnemu programu, ko pa
za prijazno masko skrivate tudi nekaj hudobije?«
Čeprav močno bičan, še najboljše plodove obeta gospodarski
cvet. Pravzaprav je še popek, razcvetel naj bi se v naslednjih mese-
cih. Po njem sicer piha strupen severni veter iz propadajočih Jirm,
podkrepljen z nezadovoljstvom delavcev. Ščiti pa ga trdnost vlade
in njeno nenehno zalivanje z novimi ukrepi. Ko se prvim lastovkam
z nižjimi cenami pridružujejo jate, začenjajo upati tudi kronični pe-
simisti. S skupnimi napori pa bi iz obetavnega popka in nežnega
cveta le lahko dobili debel in zdrav plod.
Jože Bračič
KS VITMARCI vabi v petek,
23. marca, na veseli€0 z an-
samblom ACKOPOP, ki bo ob
20. uri v dvorani gasilskega do-
ma.
2 — DRUŽBA iN GOSPODARSTVO
22. marec 1990 - TEDNIK
V	izvršnem svetu
za Haloze
Četudi so Haloze in težave tamkajšnjih prebivalcev »začasno«
zrinili z naslovnih strani drugi dogodki, ptujska in slovenska javnost
nanje ne pozablja. Programi, ki so jih za sanacijo razmer sprejeli v ra-
zličnih okoljih, se počasi uresničujejo. Haloze, nekoč pozabljene, so
sedaj izšle iz anonimnosti. S širšo družbeno pomočjo bodo premagale
dolgoletno zaostalost in se približale razvitim.
Ptujski izvršni svet in cestno podjetje Ptuj sta pred dnevi sklenila
pet pogodb za sanacijo haloških cest: Sitež—Grdina, Dolena— Roči-
ce, Trdobojci —Leskovec, Zakl Rodni vrh in za vzdrževalna dela na
delu ceste na Gorci, kjer se je lani utrgal plaz.
Program za urejanje cest v Halozah je ptujski izvršni svet poslal
republiškemu in ta gaje sprejel. Republiški komite za promet in zveze
je Ptujčanom že sporočil, da bodo program sanacije letos v celoti
upoštevali oziroma uresničili.
Gre za naslednje ceste: Lešje Majšperk v dolžini 0,55 km. Sla-
pe—Doklece 2 km, Doklece—Dolena 2,38 km, Stoperce—Stara gra-
ba 1,83 km, Dolena—Kočice 10,10 km ter Sitež—Grdina 4,5 km.
V	Halozah je več kot petdeset gospodinjstev, ki so še brez elektri-
ke. Predračunska vrednost elektrifikacije je milijon 660 tisoč 938 di-
narjev. Petdeset odstotkov denarja bodo zagotovili iz sredstev solidar-
nosti in s prodajo umetniških slik, za drugo polovico pa so zaprosili
republiški izvršni svet in pred dnevi ponovno republiški komite za
energetiko.
V	prizadetih krajevnih skupnostih se na elektrifikacijo že pripra-
, vljajo, najdlje so v Žetalah, kjer je brez elektrike deset gospodinjstev.
I Za elektrifikacijo se jih je odločilo sedem, z drugimi se bodo še pogo-
vorili. Podobni pogovori bodo tudi v drugih krajevnih skupnostih,
kjer so prebivalci še brez elektrike. V izvršnem svetu so tudi že pripra-
vili pogodbo za DES, ki bo dela izvajal.
Ptujski izvršni svet je tudi sprejel predlog za izdelavo investicij-
skega programa dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, ki bi jih lahko
opravljali prebivalci Haloz in Slovenskih goric. Izdelali ga bodo v
študiju podeželja koroške razvojne organizacije. Prebivalci omenje-
nih območij so o tem programu izvedeli od pospeševalcev, skupine za
razvoj Haloz in Slovenskih goric ter koroške razvojne organizacije.
Kmetije, ki se bodo odločile za eno od dopolnilnih dejavnosti kot so
predelava mesa, lesa, sadja, mleka in dejavnost kmečkega turizma,
lahko računajo tudi na denar republiškega sklada za pospeševanje
kmetijstva. Odločitev morajo sprejeti v najkrajšem času, saj bo sklad
ponudil denar že v začetku aprila. Programe bodo izdelali za posame-
zne kmetije.
MG
Posluh za ptujske
zdravstvene težave?
Minuli petek so Ptuj obiskali trije slovenski ministri: Milan Kneže-
vič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano, Ludvik Horvat, šolski minister, in odgovorna za zdravstvo v repu-
bliki Francka Herga-Četkovič, direktorica republiške uprave za zdrav-
stveno varstvo. Z odgovornimi s posameznih področij so se pogovarjali o
trenutno najbolj aktualnih vprašanjih.
Ptujsko zdravstvo ima resne težave, predvsem finančne. Iz enot-
ne republiške blagajne dobiva premajhne dvanajstine. V dveh mese-
cih letos so na primer v ptujski bolnišnici dobili devet milijonov di-
narjev premalo.
Direktorica uprave Francka Herga-Četkovič je obljubila, da bo-
do sedaj dobili 30 odstotkov denarja več, poračunali pa jim bodo tudi
za nazaj. Sredstva pa, ki so bila v občini zbrana v decembru in januar-
ja nakazana na enoten republiški račun (ugotovili so, da vsi v Sloveni-
ji niso ravnali enako), jim bodo vrnili. Zaradi tega so bili Ptujčani v
»podrejenem« položaju. Gre za 3,4 milijona dinarjev, ki jih bodo
uporabili za pokritje izgube iz prejšnjega leta.
MG
Francka Herga v pogovoru na ptujskem izvršnem svetu. (Foto: M. Oz-
mec)
Cene v ptujskem gostinstvu
še naprej rastejo
6. marca smo v Večeru prebrali, da so se cene gostinskih stori-
tev v januarju v primerjavi z decembrom leta 1989 povišale za 31,5
odstotka. Primerjava december 1988 — december 1987 pa izda po-
datek, da so se cene gostinskih storitev povišale za 3412 odstotkov.
Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko so se alkoholne pi-
jače podražile za 36,3 odstotka, brezalkoholne /a 35, prenočišča
pa za 33,2 odstotka. Podražila se je tudi hrana v lokalih in sicer za
28,1 odstotka.
Ljubljanski dnevnik pa je 21.
februarja objavil zanimiv poda-
tek, da je tega dne Gostinsko
podjetje Ljubljana znižalo cene
za 5 do 20 odstotkov. Tako lahko
pri njih dobite kosilo že za 16 do
30 dinarjev, kafetarji pa so še na
boljšem, saj jo dobijo že za dva
dinarja. Ljubljanski gostinci so
se za to potezo odločili predvsem
zaradi tega, ker že vrsto let ugo-
tavljajo zmanjševanje fizičnega
obsega prometa. Moto njihove
politike je — poln lokal zadovolj-
nih gostov. Zavedajo pa se tudi,
da je prilagajanje cen kupni mo-
či zelo tvegana zadeva.
Članek nas je spodbudil, da
smo se oglasili tudi pri ptujskih
gostincih. Že na začetku moramo
zapisati, da se nikjer niso odloči-
li za znižanje, pred dnevi so cene
povišali. Gre bolj za lovljenje
infiacije, kot pa povišanje, pravi-
jo gostinci. Cene pa so le nove!
Dušan Bombek, tehnolog v
Haloškem biseru je povedal, da
so 6. marca cene hrane v pov-
prečju povišali za 17 odstotkov,
pijače pa za 8. Medobčinska go-
spodarska zbornica za Podravje
redno pripravlja preglede cen
gostinskih storitev in po teh naj
bi imel Haloški biser v Podravju
med gostinci najnižje cene.
Vseh cen hrane in pijač ne mo-
remo primerjati, zato smo izbrali
naravni zrezek in zaščitena vina.
V Haloškem biseru boste zanj
plačali 46 dinarjev, v Ormožu 55,
Pri treh ribnikih v Mariboru 48,
mariborski Slaviji 53,50, Petrolu
65, Arehu 55, Lenartu (Grozd)
55 in v Ptujskih toplicah 50 di-
narjev.
Za steklenico zaščitenega vina
boste v Mariboru plačali 100 di-
narjev, v Podlehniku 90, gostilni
Šiker v Lenartu 80, v gostilnah
Haloškega bisera od 75 do 80 in
v Ptujskih toplicah 80 dinarjev.
Gostinci se trudijo, da s cena-
mi ne bi pretiravali, vendar ima-
jo na voljo le malo manevrskega
prostora. Vsaka nova dobavnica
ima namreč tudi novo ceno, pa
pravijo, da cene padajo. Količin-
sko jim prodaja pada že nekaj
let. Zato bodo poskusili z nekate-
rimi aktivnostmi povečati proda-
jo. Pri Roziki so na primer uvedli
nedeljska in abonentska kosila
po zelo privlačnih cenah. Posku-
sili bodo tudi pri ponudbi pijač,
nameravajo jo obogatiti in to z
novimi ter cenejšimi. Pri pivu bo-
do na primer dodali novo vrsto
Gambrinus, sedaj so prodajali v
glavnem laško. Pol listra Gam-
brinusa bo stalo 11 dinarjev, la-
ško pivo pa ima ceno 14 dinar-
jev.
Če bodo uspeli pri dobavite-
ljih doseči nižje cene, bodo lah-
ko v gostilnah prodajali ceneje,
je najpogostejši odgovor ptuj-
skih gostincev na vprašanje ali
razmišljajo o znižanju cen. V Ha-
loškem biseru še dodajajo, da
imajo velike stroške z delovno
skupnostjo in skupnimi strokov-
nimi službami. Zavedajo pa se
tudi, da lahko veliko naredijo sa-
mi, predvsem z večjo kakovostjo
ponudbe in priiaznostjo.
Ptujsko gostinstvo ni osamljen
primer, kar zadeva težave, imajo
jih tudi drugi slovenski gostinci,
vendar se nekateri rešujejo z do-
datnimi dejavnostmi. Rešitev za-
se vidijo v Haloškem biseru v
večji specializaciji obratov, ki
bodo v njihovem sestavu tudi v
bodoče. Delavci Haloškega bise-
ra so glede na to, kakšne rezulta-
te dosegajo, v relativnem pogle-
du tudi dobro plačani.
Primerjava cen hrane in pijače
znotraj Haloškega bisera, kjer
imajo tri cenovne skupine glede
na obrate (v prvi skupini sta ho-
tel in restavracija Ribič, v drug'
gostilne in v tretji zunanji obra-
ti), ne kaže na bistvene razlike.
Turistični menuji so po 45 dinar-
jev, abonentska kosila so nekoli-
ko cenejša. Kava v prvi skupini
stane pet, v drugi štiri dinarjev.
Primerjava cen: Haloški biser
- Ptujske toplice je že zanimi-
vejša. Ekspres in turško kavo po-
nujajo v toplicah po 3,5 dinarja,
takšna je tudi cena krofov, ki jih
pečejo vsak dan. Najcenejše ko-
silo je 56 dinarjev, malica, ki je
že malo kosilo, pa stane 28 di-
narjev. V toplicah pa so znani tu-
di po nizkih cenah žganih pijač.
Pred dnevi so cene popravili, saj
ni bilo smiselno, da bi nekatere
pijače bile cenejše kot v trgovini.
Kot je povedal direktor Branko
Štumberger, bodo še naprej iska-
li možnosti, da bi bili za goste
privlačni po kakovosti in cenah.
V Podlehniku, kjer imajo v
glavnem tranzitne goste, proda-
jajo ekspres in turško kavo po
5,5 dinarja. Če ji dodajo smetano
oziroma mleko, boste zanjo pla-
čali 70 dinarjev. Najcenejše kosi-
lo stane 70, najdražje pa je od
150 do 200 dinarjev, odvisno od
sestave menuja. Takšno ceno so
nam povedali tudi v drugih go-
stinskih organizacijah.
Trenutno najcenejše abonent-
sko kosilo pa boste dobili pri za-
sebniku Milenku Lužniku na Or-
moški cesti v Ptuju in to za 25 di-
narjev. Zanimali smo se tudi za
ceno kosila v gostišču Radoslave
Roškar v Hajdošah. Za kosilo s
pečenko boste pri njih plačali 51
dinarjev.
Četudi imajo zasebniki v glav-
nem ceno kave po tri dinarje, je
najboljša v Orfeju v Prešernovi
ulici (o tem so prepričani vsi obi-
skovalci, ki dnevno prihajajo v ta
lokal).
Preden smo se lotili pisanja o
cenah v ptujskih gostilnah smo
imeli najboljši namen, predvsem
pa smo želeli sporočiti, da se tu-
di v Ptuju cene v gostinstvu taja-
jo. Žal smo ostali tam, kjer smo
začeli... na začetku. Nekaj pa
se v ptujskem gostinstvu kljub te-
mu premika na boljše — vsaj
razmišljajo o tem, da s cenami ne
bodo mogli v nedogled. Nekateri
pa svoja razmišljanja tudi že
udejanjajo. Tepe jih tudi zaledje.
Prepričani so, da je Ptuj premaj-
hen, in da z znižanjem cen ne bi
dosegli željenega in pričakovane-
ga. Ljubljančanom je bojda la-
žje. Poskusiti pa le gre, pravijo.
Bojkota gostiln vam tudi ne mo-
remo svetovati, saj praktično tra-
ja že nekaj let. Kaže pa se v fizi-
čnem padcu prodaje.	^^
18.1ETWA KONFERENCA TERAPEVTSKE SKUPNOSTI ZDRAVUENIH
AlKOHOUKOV PTUJ
SSiMs	'	S«	'
»Dvig samospoštovanja je pomemben del
zdravljenja odvisnosti od alkohola.. .<(
Ptujska terapevtska skupnost zdravljenih alkoholi-
kov je ena najstarejših v Podravju. Dela v treh skupi-
nah s po 12 do 16 člani s svojci. V skupnosti so v os-
predju zdravljenci s pet- in večletno abstinenco.
Letne konference v Narodnem domu v Ptuju se
je udeležilo 58 zdravljencev in 26 gostov. S poroči-
li o delu v prejšnjem letu so se oglasili Slavko Ri-
mele, Klara Škrabelj in Janko Hengelman. V no-
vem obdobju bodo skupnost vodili Slavko Rimele
kot predsednik, Kristina Kolar bo opravljala bla-
gajniške posle, tajnik pa bo tudi v bodoče Janko
Hengelman.
V prejšnjem letu si je skupnost s pomočjo neka-
terih delovnih organizacij in temeljne organizacije
Osnovno zdravstveno varstvo uredila prostor v
Muršičevi ulici sedem. Prostorske stiske s tem še
ni rešila; občasno jim s prostorom pomaga dru-
štvo slepih in slabovidnih, s katerimi dobro sode-
lujejo.
Dr. Zlata Ivetic, ena od terapevtk, je govorila o
strokovnem delu in o tem, da je v Ptuju nujno po-
treben dispanzer za zdravljenje alkoholizma. Po-
svetovalnica za alkoholizem — delati je pričela le-
tos — je le vmesna postaja do dispanzerja. V njej
naj bi delal tudi psihiater. Dejavnost terapevtske
skupnosti oziroma kluba je vpeta v okolje. Četudi
družba še nima največjega razumevanja za težave
alkoholikov — alkoholizem je bolezen — posame-
zne aktivnosti kluba široko odmevajo. Mladi sred-
nješolskega centra so prizadevanja za zdravo ži-
vljenje združili v klubu za zdravo življenje, na ple-
se brez alkohola (organizirali so dva) so prišli tudi
drugi, ki niso odvisni od alkohola.
Samospoštovanje pri zdravljenem alkoholiku je v
kratkem, pa vendar dovolj strnjeno prikazal dr.
Slavko Ziherl, docent na ljubljanski medicinski fa-
kulteti in vodja centra za zdarvljanje alkoholikov
na univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani.
Formula za samospoštovanje je zelo enostavna —
po Jamesovem zakonu je samospoštovanje ali ko-
ličina samospoštovanja enaka ulomku, kjer so v
števcu uspeh, v imenovalcu pa želje, ambicije, pri-
čakovanja ...
Dr. Ziherl meni, da bi morali opustiti izraz alko-
holik (alkoholizem) in uvesti izraz odvisen od al-
kohola. Povedal je, da odvisni od alkohola v pov-
prečju nimajo dobrega samospoštovanja, ko pride-
jo na zdravljenje, in tudi ne v obdobju, ko pijejo.
V posebni raziskavi, ki so jo opravili pri odvisnih
od alkohola, so želeli ugotoviti, ali so ti ljudje ime-
li nizko samospoštovanje že takrat, ko niso pili.
Ugotovili so, da je bilo samospoštovanje pri zdra-
vljencih bistveno nižje oziroma slabše kot pri tistih,
ki niso bili odvisni od alkohola. Večina je živela v
družinah, ki jim niso nudile vsega, kar je pomembno
za razvoj samospoštovanja. Predvsem gre za občutek
ljubezni in občutek varnosti v obdobju, ko otrok
odrašča. Zato je dvig samospoštovanja pomemben
del zdravljenja odvisnosti od alkohola.
PRIZNANJA DA ALI NE!? NOVO IME ZA
SKUPNOST
Na sobotni letni konferenci so podelili 23 pri-
znanj za eno, tri, pet in desetletno vztrajanje pri ži-
vljenju brez alkohola. V razpravi o tem, ali so po-
trebna takšna priznanja tudi v bodoče, je bilo več
deljenih mnenj, prevladalo pa je, da naj ostanejo.
Živahno je bilo tudi ob predlogu, naj bi se tera-
pevtska skupnost oziroma klub preimenovala v
klub za zdravo življenje. Predstavnik TS Pohorski
dvor je povedal, da zadeve počasi zorijo in da bo v
kratkem prišlo do rešitve, ki bo ustrezala večini.
Izraz ali ime za skupnost mora biti kratek, jasen in
precizen. Ljudje od zunaj morajo vedeti, v katero
skupino sodijo odvisni, v tem primeru od alkoho-
la, saj bi drugače lahko kdo pomislil, da se skriva-
jo.
Udeležence konference terapevtske skupnosti je
pozdravilo več gostov in jim zaželelo uspešno delo
v novem obdobju. Gostje pa so imeli tudi nekaj
vprašanj glede dela skupnosti, predsednico Zveze
društev nekadilcev Slovenije pa je zanimalo, kako
je s samospoštovanjem pri kadilcih. Dr. Ziherl je
povedal, da je kajenje »dokazano« smrtno nevar-
no, zato je vprašanje, koliko se ceni človek, ki to
ve in se zavestno uničuje. So ljudje, ki imajo lažno
samospoštovanje: »Vem za vse nevarnosti; meni
se to ne more zgoditi, to se dogaja drugim!«
MG
Kar 95 odstotkov volilcev v
Nemški demokratični republiki
se je udeležilo prvih svobodnih
in tajnih volitev po letu 1933 na
tem področju. Kot je znano, so
zmagali konzervativci oziroma
blok konzervativne zveze za
združeno Nemčijo. To so hkrati
tudi volitve, za katere je bilo
ogromno zanimanja med novi-
narji večine dežel, saj jih je
spremljalo kar 2400. Hkrati z
odločanjem o ureditvi te dežele
se je na teh volitvah odločalo tu-
di o načinu združitve Nemčij,
dolgoročno pa tudi o novi podo-
bi Evrope. Ljudje v NDR želijo
torej hitre gospodarske reforme
in čimprejšnjo združitev Nemčij.
• • •
Sicer pa je pred nami pomlad
volitev v vzhodnoevropskih de-
želah in tudi pri nas. Najbrž sko-
raj nihče več ne dvomi v zmago
opozicijskih sil na Madžarskem,
v Romuniji in Bolgariji. Značil-
no je, da se je v teh deželah poja-
vilo ogromno strank, da pa se
volilci zvečine odločajo med blo-
kom »starih novih« strank in
klasičnih opozicijskih strank.
• • •
Kot kaže, so tudi Castru na
Kubi šteti dnevi. Kakor da ne vi-
di dogajanj v svetu in zatiranja v
lastni državi. Podcenjuje člove-
kove pravice, zapira ljudi zaradi
drugačnih mnenj, po otročje gro-
zi z vojaškimi igračkami in grmi
proti 700 tisoč Kubancem v iz-
gnanstvu. Na ulice si ljudje ne
upajo, strokovnjaki pa napove-
dujejo, da bo Castra mogoče
»zamenjati« le s posegom voj-
ske.
• • •
Litvi se pridružujeta tudi Esto-
nija in Latvija — vse pribaltiške
republike se zavedajo svojih
možnosti, da obstajajo tudi brez
Sovjetske zveze. To je predzadnji
del parlamentarnih volitev v
Sovjetski zvezi. Zadnji pa bo v
Gruziji.
• • •
Odnosi, ki so se zdeli še tako
nerešljivi, se s prisotnostjo de-
mokratičnih sil povsod v svetu
pričnejo tajati. Tudi v Izraelu in
v njegovem odnosu do Palestin-
cev. Izraelci so namreč glasovali
o zaupnici Šamirjevi vladi in so
ga spodnesli. Prvič v izraelski
zgodovini seje zgodilo, daje vla-
da padla; doslej so vlade odsto-
pale. In še to zaradi notranjepo-
litičnih zadev, ne pa zaradi zuna-
nje politike, kakor se je to zgodi-
lo slednji.
• • •
V Namibiji je bilo v torek veli-
ko slavje ob razglasitvi neodvis-
nosti. V prestolnico Windhoek se
je zgrnila množica tujih državlja-
nov in državnikov, ki so skupaj
proslavili ta velik dogodek. Vele-
seli sta poslali svoja zunanja mi-
nistra — Ševrnadzeja in Bakerja.
Po zgledu Namibije želita svo-
je zadeve, predvsem notranje,
urediti tudi Angola in Mozam-
bik, najbrž pa je Namibija veliko
upanje, da se bodo tudi razmere
v Južnoafriški republiki uredile.
• • •
Naš zvezni sekretar Budimir
Lončar je na obisk v Jugoslavijo
povabil južnokorejskega notra-
njega ministra Čoi Ho Džunga.
To je tako prvi uradni stik dveh
visokih državnikov potem, ko
smo 27. decembra lani vzpostavi-
li diplomatske odnose. Pogovori
so bili predvsem gospodarske
narave.
• • •
Konec minulega tedna smo
lahko slišali, kako je z našo
manjšino na Madžarskem. V
Ljubljani so potekali kulturni
dnevi Slovencev na Madžar-
skem. Gospodarska nerazvitost
in intenzivna asimilacija, pred-
vsem pa tudi zaprtost meje so
žgoči problemi naših rojakov.
Pripravlja: d. 1.
TEDNIK ~	1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Pred volitvami v občini Ormož
Od šestih strank, ki so rej^istrirane » občini
Ormož, so štiri predstavile celotno listo s 16
kandidati /a družbenopolitični ^bor skupščine
občine, po 12 kandidatov je preložila /.SMS
— liberalna stranka in štiri Slovenska obrtno-
p4»djetniška stranka. Tako je skupno število
vseh kandidatov /a družbenopolitični /bor, ki
bo v občini Ormož štel 16 poslancev, osemde-
set. l/voljen bo torej vsak peti kandidat.
V prejšnji številki smo vam predstavili tri
stranke s kandidati za družbenopolitični zbor
skupščine občine, danes pa liste preostalih
treh strank: ZSMS — liberalne stranke. Slo-
venskih krščanskih demokratov in Slovenske
obrtno — podjetniške stranke.
ZSMS - I.IBKRAI.NA STRANKA
Volilni zbor stranke so opravili 16. marca.
Predstavili so kandidate za družbenopolitični
zbor. To so mladi kandidati, neobremenjeni s
preteklostjo, kar pa je /a njih še possebej zna-
čilno — na listi je skor^ polovica žensk. Nosi-
lec liste je dr. Mladen Simnunič, sledijo Štef-
ka Borak, Marjeta Munda. Tomaž Bolcar,
Ljuba Fišer, Peter Ivanuša (vsi iz Ormoža),
.Marjan Majcen (Podgorci), Janko Klajnčar,
Jožef Zadravec (Kog), Vesna Juršič (Ivanj-
kovci), Marija Knietec (Tomaž) in lomo Mi-
losavljevič (Središče ob Dravi).
SLOVKNSKI KRŠČANSKI DKMOKRATI
— OBČINSKI ODBOR ORMOŽ
SDK so najmlajša politična stranka v Or-
možu. Ustanovili so se komaj pred tremi ted-
ni, vendar že štejejo več kot sto članov, uspeli
so tudi pravočasno predložiti svojo listo kan-
didatov za družbenopolitični zbor, bili pa so
seveda nekoliko v zamudi, da bi lahko nasto-
pali v skupni listi ormoškega DhMOSA.
Nosilec liste za družbenopolitični zbor je
diplomirani veterinar Alojz Sok, na listi pa so
še Jože l ušek, Franc Puklavec, Anica Vlagdič,
Franc Trstenjak, Bojan Janežič (vsi iz Ormo-
ža), Mira Kukovec (Središča ob Dravi), Miro-
slav Viher, Ivan Kota (Tomaž), Minka Kosi,
Marija Vesenjak, Marija Cvetko (Velika Ne-
deljai Vlado Mar, .Marija Ozmec (Podgorci)
in Jakob Žalar (Miklavž). Tudi na tej listi je
precejšnje število žensk.
SLOVFNSKA OBRTNO-PODJF. INIŠKA
STRANKA
Predlagatelj liste SOPS za občino Ormož
je območni odbor omenjene stranke za Po-
dravje iz Maribora. Nosiiec liste je Rudi Pla-
več, na njej pa so še Franc Zemljič st., F.di
Voljč (vsi iz Ormoža) in Slavko Stamber^er
(Središče ob Dravi). Vsi štirje kandidati so
samostojni obrtniki in že dolga leta tudi v or-
ganih upravljanja Obrtnega združenja Or-
mož.
ŽRFBANJK VRSTNFCA RFDA LIST
14. marca je občinska volilna komisija ob
prisotnosti nosilcev posameznih list opravila
žrebanje vrstnega reda list kandidatov za gla-
sovnice. Prvi so Slovenski krščanski demokra-
ti, sledi Socialistična zveza, nato Slovenska
obrtno-podjetniška stranka, četrta je ZKS —
Stranka demokratične prenove, peti DKMOS
— združena opozicija (SKZ, SI)Z) in zadnja,
šesta, ZSMS — liberalna stranka Ormož.
Po tem vrstnem redu se bodo na glasovni-
cah pojavila imena kandidatov omenjenih
strank, za katere se bodo volilci odločali na
volitvah 22. aprila.	vida Topolovec
Odgovor na članek »Parcele pa mikajo, mikajo ...«
Zaradi objektivnega informi-
ranja javnosti dajemo na članek,
objavljen v Tedniku dne 22. fe-
bruarja 1990, z naslovom »Parce-
le pa mikajo, mikajo ...« nasled-
nje pojasnilo:
Zemljišče, last Jožeta in Anice
PUNTIGAM, leži v območju za-
zidalnega načrta Vičava — za-
hod, ki predvideva na tem ob-
močju individualno stanovanj-
sko gradnjo in gradnjo vzgojno-
varstvene ustanove. Za vsa zem-
ljišča na območju zazidalnega
načrta je bil v letu 1974 uveden
postopek razlastitve v skladu z
določbami zakona o razlastitvi.
Z odločbo oddelka za gospo-
darstvo in urbanizem skupščine
občine Ptuj z dne 29. marca 1976
je bilo tako tudi Jožetu in Anici
PUNTIG.AM razlaščeno zemljiš-
če, ki ga tvorijo parcele št. 331/2
— sadovnjak v izmeri 602 m\
331/3 — sadovnjak v izmeri
613 m^ in 331/4 — sadovnjak v
izmeri 635 m^ Po zazidalnem na-
črtu sta prvo navedeni parceli
predvideni za gradnjo individu-
alnih hiš, pare. št. 331/4 pa za
cesto.
Na parcelah, predvidenih za
gradnjo individualnih hiš, je bila
z odločbo istega organa v letu
1980 priznana prednostna pravi-
ca uporabe za gradnjo stanovanj-
ske hiše v korist sestre in brata
Anice PUNTIGAM, ki sta to
pravico uveljavljala na podlagi
določb izročilne pogodbe. Izroči-
telj Štefan GUNŽER si je na-
mreč v izročilni pogodbi, sklenje-
ni z Anico PUNTIGAM v letu
1967, izgovoril za sebe in svojo
sestro Otilijo ZORČlC za vsake-
ga eno gradbeno parcelo. Iz tega
sledi, da sta že takrat imela na-
men spremeniti obdelovalno
zemljišče v gradbeni parceli. Ob-
čina Ptuj je tako dejansko prido-
bila le 635 m' zemljišča, ki bo
uporabljeno za ureditev ceste, in
ta površina bo tudi predmet do-
ločanja pravične odškodnine.
Zoper določbo o razlastitvi
razlaščenca nista vložila pritož-
be, v postopku razlastitve pa je
Jože PUNTIGAM, ki je zastopal
tudi ženo Anico, opozoril le na
določila izročilne pogodbe ter da
za zemljišče zahteva odškodnino
v višini, kot jo občina plačuje za
stavbna zemljišča. V izvedenem
postopku o odškodnini se stran-
ki nista sporazumeli, zato bo o
odškodnini odločalo pristojno
sodišče.
V letu 1985 sta razlaščenca
zahtevala obnovo postopka v za-
devi razlastitve njunih zemljišč.
Kot obnovitveni razlog sta nava-
jala trditev, da so bila navedena
zemljišča s spremembami in do-
polnitvami družbenega plana ob-
čine Ptuj za obdobje 1981 1985,
ki je bil sprejet dne 24. decembra
1984, razvrščena v 1. kategorijo
kmetijskih zemljišč.
Komite za urbanizem, gradbe-
ne in komunalne zadeve je pred-
log za obnovo postopka zavrgel,
strankam pa pojasnil, da je iz
prostorskega dela sprememb in
dopolnitev družbenega plana
razvidno, da je bilo razlaščeno
zemljišče uvrščeno v VI11. razred
kmetijskih zemljišč ter s tem na-
menjeno za gradnjo objektov in
naprav. Sam zazidalni načrt Vi-
čava — zahod pa je ostal v velja-
vi v skladu z odlokom o ugotovi-
tvi. katere sestavine zazidalnih
načrtov in urbanističnega reda so
v nasprotju s srednjeročnim pla-
nom občine Ptuj za obdobje
1981-1985. Zoper ta sklep sta
razlaščena pravočasno vložila
pritožbo na Republiški sekretari-
at za pravosodje in upravo SRS v
Ljubljani, ta pa je njuno pritož-
bo zavrnil. Zoper drugostopno
odločbo sta tožnika vložila tožbo
na vrhovno sodišče SR Slovenije
v Ljubljani, to pa je tožbo prav
tako zavrnilo, saj je po preučitvi
upravnih spisov in tožbenih na-
vedb ugotovilo, da je napadena
odločba pravilna in zakonita.
Ker teče postopek za spre-
membo zazidalnega načrta Viča-
va — zahod, zemljišča v območ-
ju zazidalnega načrta še niso bila
komunalno opremljena in odda-
na za gradnjo. Tako Jože in Ani-
ca PUNTIGAM še vedno izra-
bljata 635 m' zemljišča, ki ga je
pridobila občina Ptuj. Na drugih
dveh parcelah v izmeri 1215 m^
pa bodo gradili njuni sorodniki,
torej ne občani, ki naj bi jih te
parcele »mikale, mikale«.
Glede samih razlastitvenih po-
stopkov pa še pojasnjujemo:
Zakon o razlastitvi in o prisil-
nem prenosu pravice uporabe iz
leta 1972 je dopuščal razlastitev
nepremičnin za zgraditev gospo-
darskih, stanovanjskih, komunal-
nih, zdravstvenih, znanstvenih,
prosvetnih, kulturnih, narodnoo-
brambnih ali drugih objektov
(podobna določila vsebuje sedaj
veljavna zakonodaja) in so tako
bila na njegovi podlagi razlašče-
na in prenešena v družbeno last-
nino zemljišča, ki so bila potreb-
na za gradnjo raznih objektov v
naši občini (hidrocentrala, ceste,
tovarne, šole), pa tudi zemljišča,
namenjena družbeni in individu-
alni stanovanjski gradnji v skla-
du z zazidalnimi načrti. Tako je
bil razlastitveni postopek izve-
den za potrebe stanovanjske in
komunalne gradnje na območju
zazidalnih načrtov Na Obrežju,
ob Mariborski cesti, Njiverce,
Budina Brstje, Rabelčja vas -
vzhod, Rabelčja vas zahod,
Vičava zahod. Obrtna cona in
Majšperk Breg. Ob razlastitvi
vseh teh območij pozidave
najbrž lahko odmislimo osebne
interese, na katere se sklicuje no-
vinarka, pa tudi da postopki ne
bi bili izvedeni zakonito.
OBČINSKI KOMITK
ZA URBANIZLM
GRADBLNH IN
KOMUNALNL ZADLVE
OBČINE PTUJ
pismo »od daleč«-
Markovičeva vlada je prejšnji teden torej obra-
čunala 2 okoli 1800 brezcarinskimi prodajalnami v
notranjosti države, toda očitno zaostaja za potroš-
niškimi navadami Jugoslovanov, ki so se že naveli-
čali sicer pestre izbire v teh prodajalnah in v zad-
njem času vse pomembne reči nakupujejo »zunaj«.
Prometni davek so v omenjenih prodajalnah uvedli
z zamudo, saj je Markoviču očitno ustrezalo, da
sodelujejo v boju proti nizkim cenam domačih pro-
izvodov. Da Balkan še ne more propasti, so doka-
zovali »trgi svetovnega slovesa« ob meji z vzhodno-
evropskimi državami, kot je na primer subotiški.
kjer so konvertibilnost dinarja in možnost kupova-
nja deviz v na.ših bankah izkoriščaU Rusi. Romuni
in drugi. Ko so jim poskušali preprečiti trgovino,
saj bi s kramarijo lahko ogrozili devizne rezerve, ki
menda stagnirajo na sedmih milijardah in štiristo
milijonih dolarjev, pa so napadli uboge carinike.
Še posebej so se pokazali Romuni in tako vrnih
»nesebično pomoč Beograda« ob revolucionarnih
dogodkih.
Sicer pa se uradnemu Beogradu te dni ne zdi več
pomembno odgovarjati na vsako potezo v Sloveniji
in zdi se, da so se sprte strani pričele ukvarjati s
svojimi problemi: Slovenija s svojo realsocialisti-
čno ekonomsko zapuščino, saj srbska blokada in
umik vojaških projektov pač ne moreta biti glavna
krivca za številne stečaje. Srbija pa ima poleg po-
dobnih ekonomskih problemov veliko dela s hrva-
škim nacionalizmom in tako dobivajo na pomenu
pravi zgodovinski spori. Morda se v medijih najde
še kakšno spotikanje ob razglasitvi »ekonomske
suverenosti« Slovenije, toda ni več tiste ostrine, ki
.so jih pljuvaški komentarji vsebovali morda še pred
nekaj meseci. Konfederalizem. ki sicer ni čisto raz-
jasnjen pojem med ljudmi, je. zdi se mi. v vseh po-
rah življenja, saj ureja stvari pač vsak po svoje in
od vsake republike posebej je odvisno, kako bo iz-
plavala iz balkanskega blata, ki ga je z nekaterimi
ostrimi ukrepi glede najemanja posojil začinil sam
premier Markovič.
Bralci Tednika se verjetno spominjajo »trenerje-
, vih« besed po razsulu štirinajstega izrednega par-
tijskega kongresa, da se v Jugoslaviji s propadom
vodilne in edine partije ni nič spremenilo, kar so
nekateri interpretirali z besedami: »Država, to sem
jaz.« Tudi sam sem takrat razmišljal podobno, to-
da očitno v zmoti, saj se je marsikaj spremenilo:
takrat je namreč prišlo do prve stopnje konjederali-
ziranja države. Tihi pristanek na to pa so prejšnji
teden dali tudi delegati zveznega zbora skupščine
Jugoslavije s tem. ko so prvič sprejeli, da se lahko
zvezna ustava sprejema po posameznih dopolnilih,
čeprav je že jasno, da Slovenija ne bo dala sogla-
sja k temeljem davčnega sistema in še trem dopol-
nilom in. drugič, da vedn(i bolj pristajajo na to. da
je potrebno novo ustavo spremeniti novemu zvezne-
mu parlamentu, legitimno izbranemu na svobod-
nih volitvah. Markovič je prejšnji teden tako na
zvezni ustavni komisiji kut tudi v zvezni skupščini,
kjer je delegate p' 'astil s svojt- prisotnostjo, doka-
zal. da je zvit lisjak in da se zaveda, da je politika
pač umetnost možnega. Dejal je namreč, da tudi če
sprejmejo samo eno ustavno spremembo iz njego-
vih predlogov, to pomeni velik napredek. Ve na-
mreč, da če se bo spremenil politični sistem, bo
sam po sebi rešit tudi nekatera sporna in delikatna
ekonomska vprašanja. Bistvo pa je namreč, da se
republike strinjajo s spremembami v političnem
sistemu in razen Slovenije so vse druge republike
dale soglasje na vsa dopolnila.
Čeprav v Sloveniji zadnje čase pošiljajo veliko
strupenih puščic Markoviču. pa se mi zdi. da hi se
od njega končno lahko naučili, kaj je to politično
trgovanje in zastopanje lastnih interesov, saj Mar-
kovič s svojo politiko še najbolj spominja na alp-
skega smučarja, ki med zapletenimi vratci dobiva
.še polena pod noge. toda kljub vsemu se vedno po-
bere in ga na cilju krasi njegov znani nasmešek.
Ne dam roke v ogenj, da Markovič ne bo dobil v
ustavnih spremembah vsaj davka na dodatno vred-
nost. če že ne enotnega davka v državi na dobiček
in na osebne dohodke.
No, še ena pomembna reč se je te dni zgodila v
zvezni skupščini: dali so soglasje k besedilu ustav-
nega zakona, ki ga morajo sicer še potrditi v.ve re-
publike. saj je za sprejem enaka procedura kot za
sprejem ustave. Po ustavnem zakonu naj bi do no-
vega leta podaljšali mandat sedanji delegatski se-
stavi zvezne skupščine, ki ji aprila poteče mandat
Nastala je namreč paradoksalna situacija, ko Slo-
venija in Hrvatska že na svobodnih volitvah volita
med več političnimi grupacijami, Srbija je imela
predčasne volitve in Miloševičevi partiji nič ne diši.
da bi se ponovno spustila v boj z opozicijo na volit-
vah. Bosna in Hercegovina je postala svobodno lo-
višče za politikante iz Srbije in Hrvaške, na Koso-
vu bi priznanje opozicije pomenilo popoln poraz
partije, v Črni Gori in Makedoniji pa si še niso raz-
čistili. kdo je na tej, kdo na oni strani. In takšne
republike naj bi konstituirale parlament!? Nemo-
goče. dokler ne bodo podobne volitve, kot so pred-
videne za Slovenijo in Hrvaško, v celotni državi.
Seveda pa nisem zaradi tega zagovornik, da se-
danja partija delegatska sestava guli skupščinske
klopi še za eno leto. Kaj torej storiti? V normalnih
državah je edina rešitev razpustitev zveznega par-
lamenta, saj se mi zdi nemogoče, da bi se na pri-
mer v zboru republik in pokrajin pogovarjali partij-
ski delegati Srbije in strankarski kandidati oziro-
ma delegati iz Slovenije in Hrvaške. Če naj bi zbor
republik in pokrajin sprejemal .samo odločitve, po-
membne za posamezne republike, bi v.vt" skupaj ne-
kako še šlo. čeprav se niti sedaj pogosto ne morejo
uskladiti različni interesi posameznih federalnih
enot. Bolj problematično je stanje v zveznem zboru,
kjer naj ne bi prevladovali samo republiški, temveč
še kakšni drugi, »človeški« interesi. Zato mislim,
da bi morale v vseh federalnih enotah biti najprej
volitve in šele nato bi se konstituiral parlament.
Vladimir Vodušek
Dober den vsoki den. kije pred vami in za nami' Pišem vam toto pi-
smo v ptmdelek na Južefovo. /Mto morem najpret povoščiti veselo godo-
vno vsem Jožekom. Josipom. Jožicam. Zefikam, Pepikam. Pepekom. Jo-
sepinam, Južekom in vsem drugim, ki majo na toti den svoj imendan.
Toto mojo povoščilo bodo .seveda enih por dni z zamudo šteli, pa nič za-
to, saj smo tudi na našem bregi lak v zamudi, ke kumer v nedelo zvečer
po radiji tisti veseli četrtkov večer poslušamo, pa tudi televizijska slika na
naš Suhi breg z malo zamudo prileti: če keri kavboje ali drugi pištoljaš v
indijanarci s pištolo cila na Indijanca, te je v resnici že mrtev, čeglih v ti-
stem cajti še krogla iz Luhlanskega televizijskega študija po lufti leti do
našega televizora. Jaz ne bom nikol pozoba. kak je bilo. gdo sma mija z
mojo Mico televizor kupila in prvič gledala f ilm, v karem je med drugom
z vejko hilrosljo cug po železniških tirih pela. Naenkrat je tak zglednolo.
ke nas bo vse. keri smo bili pred televizorom, cug povoza. Naša sosida je
s stola skočla in bejžala vun s hiše tak. ke seje proh za njo kadija. Pot H
smo jo kumer prepričali, da je cug že odpela in naj pride nazaj film gle-
dat. ..
Vidite, lak ram je to ob vsoki tehnični novosti. Kdo smo v naši vesi
pred 20 leti elektriko dobili, te smo tudi enega na drugi svet spravli. saj je
revež bogi hteja probati. če bode tudi un zasveta. če se bode za električno
žico drža. Pa mu je nesrečniki zato večna luč zasvetila. Resen je. da se
tote lučke enkrat vsoki včoka. samo najlepše je, če to tak čista na kunci
pride, gdo se človik že čista naveliča živelja na totem puklastem sveti. Pa
smo prišli do kunca. Želim vam vse lepo, cvetje že diši, vse se veseli in jaz
se bojim, da nam bo mraz vse tote rožice posmoda, v gorici vino spija in
sodje poja.
Pa srečno. Vas posmojeni LUJZEK.
izganjanje hudiča
Vroče postaja, vroče, vedno bolj. Ne govorimo o vremenu, pač
pa o predvolilnem boju. Stranke in od strank poklicani so na pohodu
od meta do mesta, iz dvorane v dvorane, tudi trgi prav pridejo. Govo-
ri se, obljublja in spet ne, razgalja grehe, išče slabosti ... Vse za dobro
ljudstva, vse za oblast.
Kako lahko, preprosto in enostavno je ustanoviti stranko in se
oklicati za »rešitelje« izpod partijskega jarma. Novo je še nedolžno,
brezmadežno in volilcem »piha« na dušo, da bo jutri lepši in boljši.
Volilci pa ploskajo, se nasmihajo, prikimavajo, privoščljivo šepetajo
ali pa kar naglas udrihajo po dolgem in počez čez staro oblast. Ta isti
»kimavci« (velika večiiia njih), ki so še pred nedavnim pridno in po-
slušno služili »staremu«.
»Slavna« preteklost je razkrinkana in ni, da bi se zanjo še trkali
po prsih. Tudi odpovedati se ji ne moremo, živeli smo jo in izživeli.
Izkušnja, ki na se ne ponovi več.
Zdaj, ko se prepričujemo, kdo naj bo na oblasti, kdo nas bo za-
gotovo popeljal v Evropo, v lepšo in bogatejšo prihodnost, pa tovarne
propadajo, banke in ljudje so brez denarja, število brezposelnih raste,
storilnost pada. Raste malodušje, nezaupanje in zmeda.
Pri vsem skupaj pa se v človeka krade tudi strah. Strah pred tisti-
mi, ki so svojo pot v volilni boj postavili na temelj maščevalnosti, na
temelj za vsako ceno uničiti in izničiti staro, izgnati hudiča... Pri
slednjem je upati, da ne bodo uporabili srednjeveških metod; te so
ljudi spravile ne samo za zapahe, ampak tudi pod rušo. Smo res v tej
družbi po volitvah za zob za zob?
Odgovor Janezu Belšaku
Dragi člani Socialistične zveze, oprostite, ker je v mojem prispev-
ku z naslovom Na Socialistični zvezi po starem (Tednik, 1. 2 tega le-
ta), prišlo do neljube napake, ko sem Vam pripisala podpisovanje
majniške deklaracije. Do napake je prišlo zaradi hitrice, nikakor pa
ne nalašč.
Daje dogovorjena članarina v Socialistični zvezi za dva odstotka
od plače, ste mi povedali Vi, tovariš Janez Belšak, na sestanku žirije
za podeljevanje priznanj osvobodilne fronte, ki je bila 22. januarja.
Da ste se dogovorili drugače, nisem vedela, čeprav sem bila na vseh
sestankih KK SZDL pri OK SZDL, za katere sem dobila vabila. O
Vaših internih dogovorih, žal, ne morem biti poučena.
Da je bila konferenca v sredo in ne v soboto, je res; tiskarski
škrat je pač zadeva, ki je ni mogoče preprečiti. Napaka se mi je zdela
brez pomena za splošno sliko, zato nismo objavili popravka.
Nikoli nikjer nisem objavila, da je bilo na zboru članov Sociali-
stične zveze le 62 udeležencev. Lahko se prepričate v arhivu našega
zavoda ali pri takratni urednici; v mojem radijskem poročilu ste lah-
ko slišali, da je bilo na zboru članov Socialistične zveze 60 do 70 ude-
ležencev. Udeležence sem preštela tik pred začetkom kulturnega pro-
grama, takrat jih je bilo v dvorani 64. Zamudnikov, ki so prišli v dvo-
rano med predvajanjem Tilma, žal nisem opazila, saj so bile luči ugas-
njene, pozornost pa sem posvečala filmu. Da sem iz volilnega zbora
odšla dobrih deset minut po uvodnih besedah Viktorja Žaklja, je res,
vendar je bilo to dobri dve uri in pol po tistem, ko sem na volilni zbor
prišla.
Marija Samec
AVTO MOTO DRUŠTVO PTUJ,
Cvetkov trg 3,
razpisuje
po sklepu upravnega odtiora prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi
— tehničnega sekretarja
Pogoji:
višja ali srednja šola prometne ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj
ter strokovni izpit za voznika inštruktorja kategorije A in B
Pisne pniave z dokazili pošljite na naslov AMD v 8 dneh po objavi O izbiri
bodo kandidat: obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
4 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
22. marec 1990 - TEDNIK
Prišla je pomlad
Pa je tuakj, letos sicer z manj
opaznim prehodom iz zime, pa
vendar — prišla je pomlad. Na-
rava se prebuja iz zimskega sna.
Na trgu vam že ponujajo prvo
mlado zelenjavo.
Danes lahko kupimo zelenja-
vo in sadje skoraj celo leto, ne
glede na letni čas. Meje naravne
ponudbe pa letnih časih niso več
tako izrazite, zato pa so se cene
posameznih živil občutno dvigni-
le. Boljše je, da se pri svoji kuhi
držimo letnih časov in uporablja-
mo živila, ki so po sorazmerno
ugodnih cenah. Spomladi ima-
mo na voljo širok izbor nežne
sveže zelenjave. Sem sodijo tudi
prvi krompir, razne vrste solate,
regrat in por.
Sadja v tem času še ni tako ve-
liko, čeprav se lahko že poslad-
kamo z jagodami, rabarbaro, pr-
vimi češnjami in zgodnjimi ja-
bolki.
Od mesa naj omenim mlado
jagnjetino, od rib pa nas zanima-
jo nemastne vrste: orada, bran-
cin, list in postrv. Za zaokroženje
tega pisanega izbora nam manj-
kajo samo še mlečni izdelki, kot
so skuta, mladi sir, jogurt, kefir,
kisla smetana in tudi druge vrste
zrelega sira. Za danes sem za vas
izbral recepte za pripravo pomla-
danskega menuja:
—	pomladanska krepka juha s
piščancem
—	polnjeno jagnečje pleče po
vrtnarsko
—	kuhan riž s peteršiljem
—	vaniljevi skutni cmoki v ra-
barbarini omaki
Pomladanska krepka juha s piš-
čancem
Opranega piščanca damo z ju-
šno zelenjavo in soljo kuhat v 2
litra vode.
Pri zmerni temperaturi počasi
kuhamo 2 do 3 ure, da tekočina
povre za polovico.
Juho skozi krpo precedimo,
meso z bedrc in prsi odluščimo
od kosti, odstranimo kožo in
drobno narežemo.
Kašo na hitro prepražimo brez
maščobe in jo zalijemo z juho.
Beluše (lahko tudi iz konzer-
ve) narežemo na koščke, koren-
ček pa na palčke in jih skupaj z
grahom in kašo 15 minut kuha-
mo v juhi. Če smo dodali beluše
iz konzerve, jih juhi dodamo
pozneje.
Preden juho ponudimo, damo
vanjo koščke mesa, okus pa iz-
boljšamo z malo serija.
Naredili smo jo iz:
1	manjšega piščanca
šopka jušne zelenjave — ko-
renčka, peteršilja, zelene in pora
soli
2	dag ajdove kaše
8 dag belušev
8 dag korenja
5 dag graha
1 žlice šerija
Polnjeno jagnječje pleče po vrt-
narsko (za 4 osebe)
Proseno kašo namakamo v
hladni vodi okrog 30 minut. Ze-
lišča, čebulo in česen drobno na-
sekljamo. Namočeno kašo, zeliš-
ča in poper zamešamo v zmleto
meso in začinimo z muškatnim
oreščkom in soljo.
Z mešanico napolnimo ja-
gnječje pleče, nato ga zvijemo in
ga z vrvico močno zvežemo. Na
vročem olju ga na hitro opeče-
mo, prilijemo vino in pečemo pe-
čenko v pokriti posodi v pečici
okrog uro in pol pri temperaturi
200° C.
Zelenjavo operemo, z ,mladih
čebulic odstranimo zelene dele
in uporabimo samo bele. Pribli-
žno 20 minut pred koncem peče-
nja dodamo k mesu še zelenjavo
in po potrebi zalijemo. Pečeno
pečenko in zelenjavo poberemo
iz pekača.
Omako zalijemo z malo juhe
in okus izboljšamo s kislo smeta-
no.
Meso razrežemo in ga dekora-
tivno zložimo na oval ali ploščo.
Dodamo zelenjavo, riž in servira-
mo.
Za pripravo smo potrebovali
(za 4 osebe):
10 dag prosene kaše
1	šopek dišavnic (majaron, ti-
mijan, šatraj, drobnjak, peteršilj,
žajbelj)
2	čebuli
2 stroka česna
1 žlico zelenega popra
50 dag mletega mesa
sol
muškatni orešček
1	jagnječje pleče (brez kosti)
2	žlici olja
poper
1/4 litra vina (rose)
8 majhnih korenčkov
8 majhnih redkvic
16 mladih čebul
50 dag graha
kozarček kisle smetane
25 dag riža
— Jagnjetino na Ptuju težko
dobimo, prodajajo pa jo v mesni-
ci ABC Pomurka v Mariboru
(pri tržnici).
VANIIJEVI SKUTNI CMOKI
V RABARBARINI OMAKI
Rabarbaro olupimo in nareže-
mo na majhne koščke. Okrog 10
minut jo kuhamo v belem vinu,
ki smo mu dodali 3 žlice sladkor-
ja. 2 do 3 koščke rabarbare na
osebo si pustimo za dekoracijo,
drugo pa v mešalniku zmiksamo
in ohladimo. Kislo smetano stol-
čemo tako kot sladko. Beljake
stepemo v trd sneg., Vaniljin
sladkor, rumenjak, sneg iz belja-
kov in stepeno smetano zameša-
mo v skuto.
Dodamo namočeno želatino
(pripravimo jo po navodilih na
zavojčku), premešamo in pusti-
mo v hladilniku, da se strdi.
S kleščami za sladoled, ki jih
prej pomočimo v toplo vodo, iz-
režemo kroglice iz kreme; upora-
bimo lahko tudi žlico.
Rabarbarino omako porazdeli-
mo po skodelicah, nato damo v
vsako po kepico kreme, jo potre-
semo s koruznimi kosmiči in
okrasimo s prihranjenimi koščki
rabarbare.
Lahko pa si omislite poseben
način serviranja in naložite sladi-
co na nežen zelen rabarbaiin list
na lepem desertnem krožniku.
Za pripravo smo porabili: (za
4 osebe)
3 — 4 stebelca rabarbare
1,5 dl belega vina
5 žlic sladkorja
kozarček kisle smetane
1	jajce
2	vaniljinega sladkorja
25 dag skute
3	liste želatine
1 žlico koruznih kosmičev
(cornflakes)
Želim vam obilo zadovoljstva
pri kuhanju in dober tek.
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj novih
receptov za pripravo jedi pod ge-
slom: Prišla je pomlad.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Haloškega bisera
Zdaj tudi zasebna
avtošola
Zasebna pobuda in konkurenčnost je posegla tudi na področje
izobraževanja bodočih voznikov motornih vozil in delovnih strojev.
Franc KOLEDNIK iz Markovcev 24 a je ustanovil zasebno podjetje
— družbo z omejeno odgovornostjo, ki svojo dejavnost pričenja s teo-
retičnim izobraževanjem bodočih voznikov vozil kategorij A, B, C in
delovnih strojev, organiziranjem in izvajanjem praktičnega poučeva-
nja vožnje ter pripravo kandidatov za vozniški izpit. Lastnik in direk-
tor firme Franc Kolednik obljublja konkurenčnost, ki se pričenja s pr-
vo brezplačno uro vožnje, cene ostalih ur bodo ugodnejše kot v dru-
gih avtošolah, hitreje bo mogoče priti na vrsto in voziti več ur teden-
sko.
V začetku bodo redno zaposleni trije delavci, s širitvijo dejavno-
sti pa bodo iskali tudi nove sodelavce. Teoretični del izobraževanja
bodočih voznikov bodo opravljali v ptujskem Srednješolskem centru
in v osnovni šoli Markovci.
Naziv EKONOMIK, organizacijsko-ekonomske in intelektualne
storitve, pove, da gre pravzaprav za več dejavnosti pod eno streho.
Poleg avtošole se bodo tako ukvarjali z raziskavo tržišča in realizacijo
propagandnih storitev, posredovanjem blaga in storitev v prometu,
organizacijskimi, ekonomskimi in tehnološkimi storitvami.
J. Bračič
Začetni »avtopark« prve zasebne avtošole EKONOMIK.
V vrtu
v SADNEM VRTU opravimo gnojenje
sadnega drevja. Drevje praviloma vsako tre-
tje ali četrto leto gnojimo s hlevskim gnojem
ali kompostom. Ce tega nismo storili že v je-
seni, ga potrosimo sedaj v sadne vrste ali ko-
lobarje in sproti zakopljemo, da se gnoj ne iz-
suši in izhlapi. V marcu pa opravimo tudi
gnojenje z mineralnimi gnojili. V širši kolo-
bar ali najmanj pod celotno površino dreve-
sne krošnje potrosimo mešana gnojila NPK
8:26:26 ali NPK 7:30:20 ali druge ustrezne
mešanice za sadovnjake in vinograde. Na ar
površine sadnega vrta potrosimo 3 do 5 kg
gnojila, odvisno pač od stanja, starosti drevja
in predhodnega gnojenja. Mineralna gnojila
trosimo tudi tam, kjer smo gnojili z organski-
mi gnojili, pri čemer velja opozoriti, da meša-
no mineralno gnojilo ne sme biti v dotiku s
hlevskim gnojem, saj pride pri razkroju do
kemičnih procesov, škodljivih za korenine
sadnega drevesa.
Čeprav zaradi letošnje sušne zime zemlja
ni dovolj napojena z vodo, moramo spomla-
dansko gnojenje pri sadnem drevju kljub te-
mu opraviti v tem mesecu pred pričetkom ve-
getacije, ker gnojenje zlasti v pcznih pomla-
danskih ali celo poletnih mesecih ni pripo-
ročljivo, saj se s tem vegetacija podaljša v
pozno jesen, les ne dozori in pomrzne.
Sajenje sadnega drevja se je glede na letoš-
nje ugodne vremenske razmere tako razvle-
klo, da smo razen nekajdnevnih prekinitev-
ko je zemlja zmrzovala, uspešno sadili od po-
zne jeseni čez celo zim.o. Ker je v sedanjem
obdobju zemlja močno izsušena, korenine
vsaj en dan pred sajenjem namakamo v zme-
si ilovice, kravjaka in vode. To posebej velja
za sadike, ki jih kupimo na tržnici, saj so obi-
čajno že čezmerno in kritično izsušene.
Če pri sajenju dodajamo šoto, to namaka-
mo vsaj pet dni pred uporabo. Uporabljena
suha šota bi sadilno jamo tako izsušila, da še
tako skrbno posajena sadika oveni in se po-
suši.
Namočeno zemljo v drevesni jami pokrije-
mo z zdrobljeno suho prstjo, ki preprečuje iz-
hlapevanje vlage. Po vsakem nalivu drevesni
kolobar plitvo prerahljamo, da zaloga vlage
ne bi izhlapela.
V OKRASNEM VRTU, če nismo že jese-
ni, pričnemo sedaj, ko se je zemlja dovolj
ogrela, sajenje vrtnic. Posebej moramo paziti,
da se korenine ob prevozu ali prenašanju ne
zasušijo. Zasušene sadike spoznamo po zve-
nelem lubu na poganjkih. Ce se korenine le
zasušijo, pustimo sadike toliko časa v vodi,
da postanejo poganjki zopet sveži. Zemlja,
kamor nameravamo saditi vrtnice, mora biti
pripravljena že kakšen mesec pred sajenjem,
da se do saditve primerno uleže. Prekopana
mora biti vsaj 40 cm globoko, saj se korenine
šipka razvijajo v večje globine. V bližino ko-
renin ne sme priti hlevski gnoj ali rudninska
gnojila.
Pred sajenjem korenine za tretjino skrajša-
mo, poškodovane pa odrežemo do nepoško-
dovanega dela. Po sajenju sadike dobro zali-
jemo in še za kratek čas obsujemo, da se lažje
primejo. Ko očesa nabreknejo, kar pomeni,
da se je sadika prijela, jih odgrnemo, poganj-
ke pa obrežemo na dva do tri dobro razvita
očesa.
V ZELENJAVNEM VRTU je iz dneva v
dan bolj živo, saj pripravljamo zemljo za spo-
mladansko setev vrtnin. Zemlja za setev mo-
ra biti rahla in mrvičaste strukture, kar dose-
žemo, če smo jo globoko prelopatali že v je-
seni in jo pustili delovanju zmrzali v obliki
neporavnane brazde. Če ni taka, jo izboljša-
mo tako, da ji dodamo kompost ali preperel
hlevski gnoj, ki ga potresemo po površini in s
poravnavanjem z železnimi grabljami zagre-
bemo v povrhnjo setveno plast. Le taka zem-
lja bo dobro gospodarila z vlago in nudila
kalečemu semenu in mladi rastlinici primer-
no toploto.
Po biokoledarju so najprimernejši dnevi za
setev vrtnin, ki jih pridelujemo:
—	za liste: od 17. do 19. in 25. do 27. mar-
ca
—	za plodove: od 23. do 25. marca
—	za gomolje in korene: 21. in 22. marca
—	za cvetje: 19. in 20. marca ter 1. aprila.
Priporočljivo je, da si v koledarček zabele-
žimo dan posameznih setev, saj bomo ob tem
bogatejši za izkušnjo in pomen uporabnosti
luninega oziroma biokoledarja.
Miran Glušič, ing. agr.
EPIDiMIJA KOZ
ODMERA OHIŠNIC NA MOTI
Kmetijska obdelovalna zadruga Mota pri Križevcih na Murskem
polju je bila ena mlajših, vendar še kar dobro urejenih zadrug v okraju. V
njej je bilo »združenih« kakih petnajst pravih kmetov, drugi so bili mali
posestniki, želarji in ofarji. Vseh zadružnikov je bilo 111. od tega 62 spo-
sobnih za delo. V zadružno lastnino je bilo vpisanih 71 ha njiv. 31 konj.
56 glav goveda in okoli sto svinj. Kmetje so si za ohišnice obdržali posa-
mezne dele njiv, večina drugih pa je bila brez ohišnic. Na zboru zadružni-
kov so sklenili, da naj imajo kmetje po 40 arov njiv v okviru ohišnice,
drugi pa po 20 arov.
Bil je čas jesenske setve, zato je bilo treba ohišnice čimprej odmeriti.
Sami zadružniki so si izbrali polja, ki so bila najbliže naselju. To je tudi
ustrezalo takratnim politikom, saj so tako zadružna polja ostala kar naj-
bolj zaokrožena. Kaže, da so o tem razpravljali prejšnji večer in aktivisti
so zadružnikom obljubili, da pridejo naslednji dopoldan »strokovnjaki« z
okraja, ki jim bodo odmerili ohišnice. Na katastru ni bilo nikogar, vsi so
bili nekje na terenu,-zato so pritisnili na kmetijsko poverjeništvo. Določili
so Hinka, kije včasih že sodeloval pri odmeri ohišnic, in mene, ki sem se
malo spoznal na katastrske mape, saj sem kot tajnik KLO pogosto sode-
loval pri raznih mejnih sporih. Hitro sva vzela vsak svojo aktovko, sedla
na kolesi in začela pritiskati pedale proti Križevcem, kjer so zadružniki
Mote baje že čakali na njivah.
Prepričala sva se, da je bilo to tudi res, saj sva slišala nekaj pikrih
zaradi zamude. Predsednik KDZ in interesenti za ohišnice so že čakali ^
pripravljenimi lesenimi količki. Začela sva pri Mislovih. To je bila tudi
največja kmetija in večina ohišnic naj bi bila na bivših njihovih poljih.
- Tedaj pa je Hinko ugotovil, da je v pisarni na mizi pozabil merilni trak.
Nič ni pomagalo, moral je sesti na kolo in nazaj v Ljutomer.
Da ne hi zgubljali časa, sem predlagal, da takoj začnemo delo.
Znam svoje korake odmerjati točno v dolžini enega metra, zato bomo
približno odmerili ohišnice; ko pride Hinko z merilnim trakom, bomo to
prekontrolirali, opravili potrebne popravke in dokončno zakoličili. Navzo-
či so molče soglašali in začeli smo delo. Najprej tistim s pravico do 40
arov njive.
Količek, dvajset korakov, količek, pa spet dvajset korakov in tako
naprej do konca polja. Potem dvajset korakov v širino, in spet po dvajset
korakov po dolžini. ..
Tedaj se je začel Mislov gospodar, bil je razgledan kmet. star okoli
35 let, na ves glas smejati.
»Poslušajte, ljudje!« je dejal. »Poglejte, kaj se dogaja z našo zemljo.
Oblast nas je prisilila, da smo stopili v zadrugo. Ta oblast je rekla, da
imaš lahko do 1 hektara ohišnice, od tega največ 40 arov oranice. Potem
pa ti ta oblast pošlje fanta, ki je najbrž tudi kmečki sin .. . Saj imam
menda prav, ali ne?« se je šaljivo — posmehljivo obrnil proti meni, tak je
bil tudi ves njegov govor. Sprejel sem ta izziv, mu pritrdil in dodal, da je
v šali najlažje povedati tudi najbolj kruto resnico. Toda to kruto resnico
moramo sprejeti kot dejstvo, če hočemo živeti in preživeti ta čas.
»Po govorici sodeč si doma tam nekje od Konjiške gore, ali ne?« me
je vprašal. »Ne od Konjiške, temveč od Donačke gore,« sem ga popravil.
»Sicer pa to ni važno, pomembno je, da se razumemo,« je dejal in
nadaljeval:
»Ta ljudska (tuja) oblast ti pošlje tega fanta, da v njenem imenu s
koraki odmerja našo zemljo. Le kaj bi rekli moj oča, moj dedek in prade-
dek, ki so z veliko ljubeznijo in s trdimi žulji to zemljo obdelovali in skozi
stoletja obdržali, jaz pa sem jo po sili razmer zapravil. . .? Nikoli mi ne
bodo na onem svetu odpustili!« Oprosti, to sem moral povedati, v šali kot
praviš, vendar srce se mi ob tej šali resnično trga ...«
Poskušal sem mu dopovedati, da ga razumem, da pa bo zemlja
ostala in ho vedno last samo tistih, ki jo ljubijo, ki jo bodo obdelovali z
ljubeznijo, tem bo tudi vračala ljubezen ...
»Tudi prijetna laž je tolažba!« je še dejal in kratkega odmora je bilo
konec. Potem smo s koraki in količki nadaljevali po dolžini do dela njive,
kjer smo začeli.
»Gotovo si postal žejen, tovariš, ko si moral napraviti toliko metr-
skih korakov,« je dejal Mislov gospodar in me povabil skupaj z nekateri-
mi drugimi iz skupine na kozarček klintona iz svoje kleti. Ni me sicer že-
jalo, toda gostoljubnemu vabilu se v teh krajih ne smeš odreči.
Na steni pri vhodu v njegovo lepo zidano kmečko hišo sem opazil
ploščico z napisom: »V tej hiši je bil rojen Jakob Missia, 1838—1902, pr-
vi slovenski kardinal.«
Začudil sem se, saj sem o tem goriškem nadškofu in prvem Sloven-
cu, ki sije lahko nadel kardinalski klobuk, že bral pred vojno kot o enem
pomembnih mož, ki so jih naši domovini dale Slovenske gorice.
Tudi gospodarja je to moje poznavanje začudilo. Zaupal mi je, da
imajo v hiši tudi skromno spominsko sobico, ki jo še vedno varujejo, če-
prav se v teh časih skoraj nihče več ne zmeni zanjo.
Dogovorila sva se, da si bom po opravljenem delu to spominsko so-
bo ogledal. Medtem je prišel Hinko z merilnim trakom. Najprej smo pre-
merili že s koraki odmerjene ohišnice. Na presenečenje vseh je šlo pri
vsakem količku za 20 do 50 cm več. Niso mogli verjeti, od kod mi tako
točno metrsko odmerjen korak. Seveda nisem povedal, da sem v letih
1945—46, ko še ni bilo avtobusnih zvez. kot tajnik KLO vsaj enkrat te-
densko hodil peš iz Nadol na Ptuj. Pogosto sem pešačil sam. zgodaj zju-
traj pa tudi pozno zvečer sem si krajšal dolgo pot s štetjem korakov od
enega do drugega kilometrskega kamna. Kilometer sem običajno preho-
dil v 10 minutah in ob normalni hoji s 1250 koraki. V zabavo pa mi je bi-
lo, če sem uspel s tisoč koraki. Sčasoma sem se navadil na pravšnjo dol-
žino, da sem korak uskladil z dolžino metra. Ta izkušnja mi je pozneje tu
in tam prišla prav.
Odmero ohišnic smo končali pozno popoldne, brez vidnih nespora-
zumov. S Hinkom sva bila zadovoljna. Pri tem se nisva zavedala »teže
tovora« tistih, katerih zemljo 5va odmerjala.
Hinka ni zanimala spominska soba in tudi družino je že imel. zato
se mu je mudilo domov. Tako sem si tisto spominsko sobo ogledal sam
ob razlagi obeh zakoncev, ki sta tudi znala podrobneje odgovoriti na vse,
kar me je zanimalo.
Radoveden sem predvsem bil, zakaj je Missia nasprotoval Janezu
Evangelistu Kreku, ustanovitelju krščanskega socializma in zadružni-
štva na Slovenskem. S svojim zadružništvom in ustanavljanjem zadruž-
nih hranilnic in posojilnic je J. E. Krek veliko naredil za rešitev prezadol-
ženega slovenskega kmeta v takratni Avstro-Ogrski. Tega Kreku tudi po
osvoboditvi niso oporekali »teoretiki marksističnega zadružništva«, če-
prav so njegove zasluge zmanjšali na minimum in mu povrh očitali, da je
ustvarjal klerikalni kapital, kije kmeta zopet zasužnjeval.
Jakob Missia je bil rojen 30. 7. 1838 v tej kmečki hiši, v kateri sem
bil. Njegov oče Martin je bil praded sedanjega gospodarja. Fant je bil ze-
lo nadarjen, zato ga je bogata nemška družina Attems napol posvojila.
Omogočila mu je, da je v Gradcu končal gimnazijo in teologijo. Iz te
družine je bil tudi škof Attems, kije mladega Jakoba poslal še na študij v
Rim in tam je dosegel filozofski in teološki doktorat. Potem je služboval
v Ljubljani in leta 1892 nastavil Janeza Ev. Kreka za profesorja sholasti-
čne filozofije in sociologije na bogoslovnem učilišču. Podpiral je tudi nje-
govo politično delovanje.
Do nesporazuma med njima je prišlo pozneje, ko je bil nadškof v
Gorici. Jakob Missia je bil proti prevelikemu »posvetnemu« udejstvova-
nju duhovnikov, zlasti pa proti temu, da bi na volitvah duhovnik kandidi-
ral proti duhovniku ali proti dobremu katoličanu. Zavedni slovenski du-
hovniki so bili tudi proti nadškofu zaradi njegove brezbrižnosti do slo-
venščine, ki jo je imel za »narečje«. Kriva je pač bila njegova vzgoja pri
nemški družini.
Leta 1899 je bil Missia imenovan za kardinala, 24. 3. 1902 pa je v
Gorici umrl. Pri slovenskih vernikih pa je ostal »sporna osebnost« . . .
Ob koncu me je Mislov gospodarje zaupno vprašal, kaj mi bodo
»moji na okraju« rekli, če bodo zvedeli, da sem si ogledal to spominsko
sobo. Pomiril sem ga. da sem se samo seznanil s podatki o osebnosti i-
naše zgodovine in tega nii noben pameten človek ne bo očital. Pred idecf-
loškimi primitivci pa se bom že znal braniti.
rrihttdnjič: OkROi.l.t I\ KESMČ\E O \ ERŽt:.n
TEDNIK - 22. marec 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 5
PRI NAS V KLUBU
Pijem — ali sem
alkoholik?
Danes zagotovo vemo, da vsak uporabnik alkohola lahko postane alkoho-
lik, ne oziraje se na spol, poklic in status v družbi. Vemo pa tudi, da pitje alko-
holnih pijač ni bolezen. Vsaj v naši družbi je pitje splošno sprejeto. Se več: če
ne vzameš alkohola, mislijo, daje človek bolan ali pa ima kake zadržke (verske,
politične, socialne), nikakor pa ne razumejo, da ne piješ, ker tega ne želiš.
Nadaljujemo z vprašalniki, ki jih lahko sami iskreno rešite. Več o tem pre-
berite v knjigi dr. Slavka Ziherla Kako se upremo alkoholu.
VPRAŠALNIK ZA SAMOOVRKDNOTKNJE
1.	Ali se napijem, čeprav nameravam ostati trezen?
2.	Ali potrebujem kozarček pijače ali dva, da si pomirim živce, kadar imam te-
žave v življenju?
3.	Ali mi ljudje pravijo, da preveč pijem?
4.	Ali so me kdaj dobili, da sem vozil pod vplivom alkohola?
5.	Ali ne moram nehati piti (popolnoma) za mesec dni ali več?
6.	Ali se včasih ne morem spomniti, kaj se je zgodilo včeraj, ko sem pil?
7.	Ali mi je zdravnik omenil, da mi pitje že načenja zdravje?
8.	Ali spijem nekaj pijače, preden grem na družabno srečanje, kjer ne bo veli-
ko pijače?
9.	Ali sem nestrpen, ko čakam, da mi postrežejo s pijačo?
10.	Ali sem poskušal zmanjšati (spremeniti način ali pijačo) pitje, pa mi ni
uspelo?
11.	Ali moram navsezgodaj zjutraj nekaj popiti, da se ne bi tresel in da mi ne bi
bilo slabo?
12.	Ali lahko prenašam alkohol bolje kot drugi? (Ali ga več »nesem« kot moji
znanci?)
13 Ali je v moji prvotni družini en ali več alkoholikov?
En pritrdilen odgovor je lahko svarilen znak, da se vaš odnos do alkohola
spreminja — in to v napačno smer. Dva pritrdilna odgovora sta že znak, da
imate težave, povezane s pitjem alkohola. Poiščite pomoč ali vsaj nasvet stro-
kovnjaka. Trije pritrdilni odgovori in več pa kažejo, da se je alkohol vse preveč
zasidral v vašem življenju, da ste z njim že zasvojeni. POIŠČITE POMOC!
Dr. Z.I.
ZEMUlŠČA SO DOBRINE SPLOŠNEGA POMENA
POD POSEBNIM VARSTVOM
MIRKO KOSTANJEVEC
Predpisi o zaščitenih
kmetijah
1. nadaljevanje
Kaj je zaščitena kmetija?
Čeprav zakon o dedovanju kmetij uporablja le izraz kmetija, se
je v teoriji in praksi za kmetijo, ki jo ureja cit. zakon, udomačil izraz
zaščitena kmetija.
Medtem, ko je prvotni tekst zakona o dedovanju kmetij poznal
glede na nastanek le eno vrsto zaščitene kmetije, pa po spremembah
in dopolnitvah, ki jih bom v nadaljevanju tega članka imenoval nove-
la, pozna cit. zakon dve vrsti zaščitenih kmetij, in sicer:
1)	tisto kmetijo (izraz kmetija je v ljudski govorici splošno znan
pojem), ki jo določi po uradni dolžnosti v upravnem postopku občin-
ski upravni organ, pristojen za kmetijstvo tiste občine, v kateri leži
pretežno del kmetijskih zemljišč in gozda, ki sestavljajo kmetijo. Pri
določitvi mora upravni organ upoštevati:
a)	da kmetija zagotavlja ali pa lahko zagotavlja lastniku, ki opra-
vlja kmetijsko dejavnost, primerno ekonomsko varnost
b)	da kmetijska zemljišča in gozdovi kmetije dosegajo skupaj
najmanj 50.000 din katastrskega dohodka. Opozorim naj, da je ta zne-
sek bil določen leta 1986, in kot je zakonsko določeno, se v primeru
valorizacije ali novega izračuna katastrskega dohodka tudi ta znesek
valorizira, kot to določi IS skupščine SR Slovenije. Sedaj ta znesek
znaša 60 konv. din.
2)	tisto kmetijo, ki sicer ne dosega takega katastrskega dohodka
kot kmetija pod 1), vendar jo kot zaščiteno kmetijo določi isti, pod
točko 1) omenjeni občinski upravni organ, toda ne uradno, temveč le
na predlog ali lastnika kmetije ali krajevne skupnosti ali kmetijske
zemljiške skupnosti, ki pa je s l/I 1990 prešla v sestav občinskega ko-
miteja za kmetijstvo. Pri reševanju predloga pa bo občinski upravni
organ zlasti upošteval enega ali več kriterijev:
—	razvrstitev kmetijskih zemljišč v občinskem družbenem planu;
—	ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč in goz-
da, ki bi nastala zaradi drobitve kmetije;
~ možnost proizvodnega sodelovanja z organizacijami združe-
nega dela;
—	družbeni interes za ohranitev določenih kmetijskih in gozdno-
gospodarskih enot zlasti zaradi varstva krajine, njihove pomembnosti
za splošni ljudski odpor ali zaradi varstva naravne in kulturne dedi-
ščine.
Cit. zakon pa sedaj pooblašča še občinske skupščine, da lahko z
odlokom podrobneje opredelijo naštete kriterije, ki jih naj upošteva
občinski upravni organ pri reševanju predloga za določitev zaščitene
kmetije. Kolikor je meni znano, ptujska občinska skupščina do sedaj
takšnega odloka se ni sprejela. Da bi bilo onemogočeno protizakoni-
to razpolaganje z zaščiteno kmetijo tako v prometu med živimi kot tu-
di za primer smrti, novela cit. zakona sedaj določa, da se zaščitena
kmetija zaznamuje v zemljiški knjigi. Po mojem bo predlog za zade-
vno zemljiškoknjižno zaznambo podal uradno tisti organ, ki bo dolo-
čal zaščiteno kmetijo.
Opozorim naj še na to, da je lahko zaščitena kmetija v solastni-
štvu več oseb. Največkrat sta solastnika zaščitene kmetije zakonca,
vsak do idealne polovice. Fizično pa se kmetija zakoncev praviloma
ne sme deliti.
Al! je mogoče status zaščitene kmetije spremeniti?
Novela cit. zakona vsebuje določbo, da lahko na predlog lastni-
ka, krajevne skupnosti, do 1/f 1990 tudi kmetijske zemljiške skupno-
sti (od L januarja 1990 so občinske kmetijske slcupnosti v sestavi obč.
komiteja za kmetijstvo) oziroma po uradni dolžnosti občinski upravni
organ, pristojen za kmetijstvo, to je v ptujski občini komite za kmetij-
stvo, v upravnem postopku ugotovi, da kmetija ne izpolnjuje več po-
gojev za zaščiteno kmetijo in o tem izda odločbo.
Ali bodo kmetije, ki so bile določene za zaščitene, pred novelo, ob-,
držale svoj status?
V I L čl. novele cit. zakona je določeno, da kmetije, ki so bile do-
ločene kot zaščitene kmetije z odloki občinskih skupščin (torej po pr-
votnem tekstu cit. zakona}, ohranijo ta status ne glede na določbe no-
vele, razen če lastnik zaščitene kmeti je, krajevna skupnost, pred 1. ja-
nuarjem 1990 tudi kmetijska zemljiška skupnost predlaga, da pogoje
za določitev zaščitene kmetije po noveli preveri v upravnem postopku
občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Nadaljevanje prihodnjič
DrŽava mora popraviti krivice
Desetletja je med ljudmi, predvsem tistimi,
ki so bili prizadeti v kulaških procesih, tlela
iskra obupa in jeze. Toda vsi dogodki povoj-
nih let, povezani s postopki proti kmetom-
kulakom, so bili zabeležni le v dobro zaprtih
arhivih, v opisovanju zgodovine o njih ni bi-
lo zapisanih besed, mladina je vedela le za
nacionalizacijo, ki jo je država izvedla v po-
vojnih letih.
Po oddaji na valovih radia Ptuj, v kateri je
sodeloval dr. Ludvik Toplak — član delovne
skupine za rehabilitacijo kulaških procesov,
se je pri nas oglasilo več občanov, vprašanja
smo dobivali tudi po telefonu. Prav zaradi te-
ga se nam zdi nujno, da zadeve nekoliko po-
jasnimo, seveda na osnovi dostopnih infor-
macij.
Povsem logično je, da smo pričeli ta del
zgodovine obujati in zahtevati popravljanje
krivice v času prebujanja demokracije. Vse
skupaj je sprožila Slovenska kmečka zveza,
kar je tudi razumljivo, saj so bili najbolj pri-
zadeti prav kmetje. Kmečka zveza je imeno-
vala posebno delovno skupino, v kateri so
eminentni strokovnjaki, tudi naš rojak dr.
Ludvik Toplak. Kaže, da so pozivi predsed-
stvu Slovenije zalegli v toliko, da je pred
kratkim izdalo poziv k NARODNI SPRAVI,
ki ga je mogoče razumeti tudi kot pripravlje-
nost za »plačilo neporavnanih dolgov«.
Pravniki sicer menijo, da besede »rehabili-
tacija kulaških procesov« ni ustrezna, saj
pod rehabilitacijo razumemo odpravo prav-
nih posledic obsodbe za storjeno kaznivo de-
janje. Ljudje so bili v kulaških procesih obso-
jeni, vendar ni mogoče trditi, da so obsojeni
res storili kaznivo dejanje. Gre namreč za ve-
liko ideološko zmoto in prevaro, vse skupaj
pa se je dogajalo na osnovi marksistične
ideologije, po kateri morajo biti vsa proizva-
jalna sredstva v lasti države oziroma družbe.
Delovna skupina preučuje posamezne pri-
mere, pri tem pa mora opraviti veliko dela.
Po nekaterih podatkih gre za postopke proti
osem do 12 tisoč kmetom, ki jim je država
Besedilo iz povojnega obdobja: »Lenuhi, po-
tepuhi, berači, postopači, prostitutke, obrtniki
in kmetje morajo izginiti iz naše družbe.«
odvzela zemljo, tako ali drugače preganjanih
pa je bilo kar 30 tisoč kmetov. Slo je za razli-
čne kazenske postopke, upravne postopke,
čiste politične postopke, za običajne odvze-
me zemlje in izgone celih kmečkih družin.
Država je v letu 1946 delala po načelu »di-
vide et impera« — deli in vladaj. Izvajati so
začeli diferenciacijo na vasi s tem, da so naš-
čuvali male kmete in delavce proti velikim
kmetom — KULAKOM. Vzor za to početje
je država našla v vzornici Sovjetski zvezi in
tamkajšnjih procesih proti kulakom. Postop-
ki proti kulakom pri nas so tekli v letih 1946
in 1947 in so bili hkrati z nacionalizacijo in
agrarno reformo.
Leta 1949 se je država lotila tudi malih in
srednjih kmetov. Tokrat gre za obdobje kole-
ktivizacije; vsa zemlja bi pač morala postati
državna lastnina. Zemlja je bila mnogim odv-
zeta z zaplembo, to je z zakonskim ukrepom
proti storilcem najrazličnejših »prekrškov«:
protidržavne propagande, neizpolnjevanja
obvezne oddaje . . . Mnogo je bilo postopkov
pred sodišči narodne časti in vse skupaj se je
običajno končalo z omenjeno zaplembo zem-
lje.
Tako »pridobljena« zemlja je šla v sklad
splošnega ljudskega premoženja, pozneje pa
je bila dodeljena v prvi vrsti kmetijskim go-
spodarstvom, predhodnikom sedanjih kme-
tijskih kombinatov.
Namen rehabilitacije kulaških procesov
(morda bodo dobili postopki drugo ime) je
zbrati podatke, tudi od občanov, predlagati
predsedstvu Republike Slovenije ustrezno
proceduro, končni cilj pa je seveda popraviti
krivico, vsaj tam, kjer se to da. Vendar na na-
čin, da ne bodo s tem povzročene nove krivi-
ce. Takšno je tudi stališče Slovenske kmečke
zveze. Vse skupaj se bo pričelo po vsej verjet-
nosti razvijati v novem — demokratično izvo-
ljenem slovenskem parlamentu, utegne pa ob
tem biti še precej hude krvi. Tudi v ptujskih
sredstvih obveščanja bomo o tem poročali,
prizadete pa obveščali, kdaj in komu naj po-
sredujejo dokumentacijo o dogajanjih v letih
kulaških procesov.
J. Bračič
(22. nadaljevanje)
Dragoceno pomoč borlskim
jetnikom je nudila tudi družina
gostilničarja Turka iz Stojncev,
prve obcestne vasi od Borla
proti Ptuju. Ker so Stojnci od-
daljeni od Borla le dva kilome-
tra, so se v gostilni Turk usta-
vljali mnogi dobrotniki borl-
skih jetnikov. Z Borla izpušče-
ni zaporniki so pri Turkovih
dobili izdatno hrano na poti
domov. Trije Turkovi otroci -
Milan, Zora in Ivan so poleg
pomoči borlskim jetnikom
opravljali še druge naloge v os-
vobodilnem gibanju, Milan pa
se je pridružil partizanom.
Med velike dobrotnike borl-
skih jetnikov štejemo tudi dru-
žino trgovca Josipa Haškeja v
Cirkulanah, ki so od Borla od-
daljene tri in pol kilometra.
Pred vojno je bil tu sedež obči-
ne Sv. Barbare, kamor je spa-
dala tudi vas Dolane z gradom
Bori. Josip Haške in učitelj
Križaj, ki je stanoval pri Ha-
škejevih, .sta bila že maja 1941
privedena na Bori. Križaja so
poleti 1941 deportirali v Srbijo,
Haškeja pa so po nekaj mese-
cih bivanja na Borlu izpustili
domov. S taboriščem je ostal
povezan tako, da je jetnikom
pošiljal zbrano hrano. Pakete
so Haškejevi oddajali Ani Ga-
brovčevi v Dolanah. Pri tem
delu sta bili povezani Haškeje-
va žena Marija in njena sedem-
najstletna hčerka Vika. Ta je
napisala:
»Spominjam se, da je inter-
nirancem na Borlu pomagal tu-
di Franc Emeršič, pekovski po-
močnik pri Gabrovčevih. Hra-
no za internirance je zbiral po
vaseh na Ptujskem polju z Ja-
nezom in Konradom Fegušem iz
Nove vasi pri Markovcih.
Občasno je prihajala na po-
što v Cirkulane skupina na
Bodu zaprtih deklet v sprem-
stvu stražarja. Vselej so se ogla-
sile pri nas v trgovini, kjer smo
jim naložili hrano, kolikor je
bilo mogoče. Dekleta so se ob
taki priliki oglasila še pri Mari-
ji Bračičevi, ki jih je tudi obda-
rovala s hrano. Iz skupine de-
klet se spominjam Anice Ko-
čarjeve, po vojni poročene Ra-
jer, in Milene Štamparjeve, po
vojni poročene Rau. Jetnikom
je naša družina pomagala do
razpustitve policijskega zapora
na Borlu marca 1943. Vem, da
so gestapovci na Borlu mučili
pri zasliševanju dva jetnika do
smrti. Pokopali so ju na poko-
pališču v Cirkulanah, a Nemci
so povedali, da sta napravila
samomor.«
Vika Haške, po vojni poroče-
na Bračič, je delovala v osvo-
bodilnem gibanju do decembra
1944, ko so jo aretirali in je
zadnje vojne mesece preživela
v Begunjah. Pred aretacijo je
leta 1944 vzdrževala stike med
ptujskim osvobodilnim giba-
njem in osvobodilnem gibanju
v Hrvaškem Zagorju. Od po-
mladi 1944 je bila povezana še
z obveščevalnim centrom na
Pohorju. Prenašala je tudi sani-
tetne potrebščine za OF. Oče je
umrl že med okupacijo, mama
pa je ves čas sodelovala v od-
porniškem gibanju domačega
območja.
S tem je v kratkem opisana
zasluga v osvobodilnem boju te
požrtvovalne družine pri zbira-
nju hrane borlskim jetnikorn.
Požrtvovalna prinašalka hra-
ne borlskim jetnikom je bila tu-
di Nežika Hržič iz Mihovcev
pri Veliki Nedelji, kar smo že
navedli.
Čeprav vemo, da je bilo še
veliko zbirateljev hrane, ki je
tešila glad na Borlu, so njihoVa
imena še neznana. Vsi so jetni-
kom pomagali v dnevih trplje-
nja in negotovosti.
Viri: - Pismo Viktorije Bra-
čič, Maribor, avtorici V. R. —
21. 9. 1988.
— Izjava Milene Bokše, p.
Bac — V. R. — (pomoč druži-
ne Turk;
— Izjave številnih jetnikov
o Gabrovčevi družini (Milene
Rau, Milene Bokša, Jožeta
Ranta in zbirateljev K. Feguša,
V. Bračiča idr.)
Kuhar
Sredi marca 1942 so jetniki
na Borlu izbrali novega kuhar-
ja. To je bil Jože Rant, po po-
klicu tesarski pomočnik. Pred
njim je kuhar ukradel hrano iz
jetniške zaloge (nekaj sladkor-
ja, margarine in še kaj), jo zavil
v papir in izročil domačim, ko
so ga neke marčne nedelje obi-
skali. Stražar v sobi za obiske
je opazil, da je dal domačim
zavoj. Zahteval je, naj pokaže,
kaj je v njem. Tako je prišla na
dan njegova tatvina. Policisti
so ga zato hudo pretepli, nato
je moral stati sredi viteške dvo-
rane. Mimo njega so morali vsi
jetniki in vsak mu je moral
pljuniti v obraz. Kuharja so na-
to z Borla odpeljali in govorilo
se je, da so ga v Mariboru
ustrelili.
Novi kuhar Jože Rant je bil
prikupen fant, rdečelas in pre-
cej visoke postave. Doma je bil
blizu Škofje Loke, a pred vojno
zaposlen v Mariboru. Nemci
so ga aprila 1941. našli v zapo-
ru kot komunista. Vedeli so le,
da je bil komunizma osumljen,
kar pa je zanikal, čeprav so ga
hudo pretepali. Na Borlu gaje
zasliševal sam komandant
Stossel. Tudi pred njim je tajil,
da je komunist, kar mu je zelo
koristilo, saj so ga ob koncu av-
gusta vključili v seznam okoli
30 jetnikov, ki so jih izpustili.
Tedaj je borlski komandant de-
jal, da se je Rant izkazal za do-
brega zapornika in da ni videti
komunist. Rant sam je napisal
spomine na Bori in jih poda-
jam v skrčeni obliki:
Na Bori je prispel sestradan
in brez volje do življenja. Nale-
tel pa je na dobre tovariše, ki
so mu dali najprej kruha in me-
sa, da se je najedel, in to mu je
povrnilo voljo do življenja.
Znašel se je tudi med samimi
političnimi zaporniki, ki jim je
lahko zaupal. Vseeno pa je bil
previden in ni povedal vsega,
kar bi bilo nevarno za gesta-
povska ušesa. Vedel je, da so
nacisti povsod vrivali ovaduhe,
in čudno bi bilo, da na Borlu
ne bi bilo nobenega.
Že naslednji dan po prihodu
na grad so Ranta dodelili k
vodnemu poveljstvu — Was-
serkomando. O tem delu so po-
vedali mnogi grajski zaporniki,
a Rant bolj podrobno. Na vozu
z dvema velikima kolesoma je
bil tristolitrski sod. Gorenjci
pravijo takemu vozu gare. V
spremstvu stražarja s strojnico
so vodo vozili na grad ves dan.
Na gradu je bil sicer na notra-
njem dvorišču vodnjak, a vode
je menda primanjkovalo in ni
bila užitna. Nekateri jetniki so
morali takoj, ko so grad spre-
menili v taborišče, črpati vodo
iz črpališča v pritličju v nek
zbiralnik vode v drugem nad-
stropju, to pa se ni obneslo.
Zato so ustanovili vodno po-
veljstvo. Rant navaja, da je bilo
v vodnem poveljstvu okoli de-
set zapornikov. Ko so vodo pri
Gabrovčevem vodnjaku ob
boHskem mostu natočili v sod,
so jo s težavo vlekli vpreženi z
vrvmi na voz po grajski cesti
navzgor do gradu. Na gradu so
jo pretočili v velike posode in
odšli spet nazaj po vodo.
Zapornike je navadno
spremljal stražar Dunajčan. Bil
je že okoli 50 let star možakar
in je zapornikom dovolil marsi-
kaj, česar ne bi smel. Kazalo je,
da je bil sit nacizma. Dovolil
je, da so zaporniki, ki so vodo
točili, govorili s svojci, ki so jih
čakali pri pekarni. Dovolil je,
da so sprejemali pakete od pri-
našalcev. Dovolil je, da so ku-
povali cigarete ljuboške, preti-
hotapljene s Hrvaške, da so
sprejemali in oddajali pisma in
podobno. Stražar se je delal,
da vsega tega ne vidi. Obrnjen
je bil na drugo stran. Rant ni
znal nemško, pa so mu tisti, ki
so nemško znali, povedali, kaj
so včasih z dunajskim stražar-
jem govorili. Stražarjih je pro-
sil, naj molčijo o njegovem ob-
našanju do njih. Z njim so se
tudi domenili, da se bodo po
končani vojni čez toliko in toli-
ko dni dobili na Glavnem trgu
v Mariboru. Rant je tedaj pri-
šel na dogovorjeno mesto, a
drugih ni bilo, tudi dunajskega
stražarja ne. Ali je še živel? Ali
so še živeli nekdanji prevozniki
vode, ki so se domenili za se-
stanek?
Se nadaljuje
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
22. marec 1990 - TEDNIK
Občinsko tekmovanje
Mladi in kmetijstvo
s Prešernovo Zdravljico, ki so
jo zapele obreške ljudske pevke,
se je minulo soboto pričelo v
Obrežu občinsko tekmovanje
mladih zadružnikov pod naslo-
vom Mladi in kmetijstvo. Organi-
zator prireditve je bila TOK Ko-
operacija iz Ormoža. Tekmova-
nje v znanju mladih in tudi bo-
dočih kmetovalcev povezuje že
vrsto let staro in mlado, ki jim
zemlja pomeni več kot samo
sredstvo za preživljanje.
Šest tekmovalnih ekip s po tre-
mi tekmovalci je prišlo s Koga, iz
Ormoža, od Tomaža pri Ormožu,
iz Podgorcev, Velike Nedelje in
od Miklavža pri Ormožu. V treh
težavnostnih stopnjah (v prvi je
bil govor o gnojenju, v drugi o
sladkorni pesi in hmelju in v tre-
tji o čebelarstvu) so pridno nabi-
rali točke. Prvo mesto (vse pravil-
ne odgovore na vsa vprašanja) je
dosegla ekipa mladih zadružni-
kov iz Velike Nedelje in bo obči-
no Ormož zastopala na regij-
skem tekmovanju. Sledijo ekipe
Tomaža pri Ormožu, Koga, Pod-
gorcev in Miklavža ter Ormoža.
Program so popestrile ljudske
pevke in folklorna skupina iz
Obreža, domači humorist Janko
Klajnčar je v smešni obliki pove-
dal nekaj besed o prihodnjih vo-
litvah, tekmovalni del pa je skle-
nil mali harmonikar Aleš Prapo-
tnik iz Pušenec.
Vida Topolovec
Kako do kvalitetne
škropilnice
Preureditev škropilnih naprav za vinogradništvo, sadjarstvo in
poljedelstvo zmanjšuje stroške zaščitne in omogoča majhno uporabo
tekočine (od 150 do 1500 litrov na ha).
Da boste dosegli omenjene lastnosti, lahko opravite servis pri
Zupanu v Mariboru, Celestrina 3. Servis lahko opravite sami, važno
je, da ob dobro delujoči škropilnici zamenjate vsaj škropilne šobe s
šobami iz oksidne keramike diamantne trdnosti.
Na servisu vam vgradijo ali zamenjajo: sesalni filter na zunanji
strani rezervoarja, ejektorski menjalnik, manometer 0-10-BAR, šiije-
nje izpusta zraka do 150 mm, nerjaveč razdelilni sistem, tlačne filtre z
vseh strani razdelilnega sistema, gibljive nosilce šob, keramične šobe
diamantne trdnosti s filtri, kazalo nivoja škropiva, elektromagnetne
ventile za upravljanje škropilne naprave iz kabine traktorja, mem-
bransko zapirajoče ventile za vsako šobo posebej, rezervoar čistilne
vode za pranje rok, usmerjevalce zraka, zaščitne okvire usmerjevalcev
zraka.
Poleg tega vam ZUPAN nudi tudi: šobe za herbicide, zapirajoče
filtre za herbicide, sita za škropilnice od 110 do 400 mm premera, se-
salne čistilce škropiv, razdelilce za šobe, adapteije za pištole, računal-
nike za uporabo škropiva na hektar in drugo.
Franc HOČEVAR, ing. agr.
Glavni nosilec gospodarskega
razvoja je industrija
»z obravnavo analize uresničevanja družbenega
plana občine Ormož v obdobju 1986—90 se pri-
čnejo aktivnosti za analizo razvojnih možnosti ob-
čine Ormož v naslednjem srednjeročnem obdob-
ju,« je uvodoma povedal Janez Zadravec, predsed-
nik komiteja za razvoj in gospodarske zadeve ob-
čine Ormož, na zadnji seji izvršnega sveta skupšči-
ne občine Ormož ob obravnavi omenjenega gradi-
va. V iztekajočem se srednjeročnem obdobju je bi-
la v občini Ormož glavni nosilec razvoja industri-
ja, njen delež se je z 42 v letu 1986 povečal na 60
odstotkov v lanskem letu.
Velika večina investicijskih vlaganj, ki so bila v
glavnem usmerjena v razširitev proizvodnih pro-
storov in skladišč, v zamenjavo opreme ter rekon-
strukcijo in modernizacijo proizvodnje, je bila
uresničena. Odločilen faktor pri gospodarjenju je
poslovanje Tovarne sladkorja Ormož, kar govori v
prid razvoja industrije v občini Ormož.
V sami analizi so prikazani fizični kazalci indu-
strijske in kmetijske proizvodnje, ki kažejo dokaj
zadovoljivo rast predvsem v industrijski proizvod-
nji, nekoliko manj pa v kmetijski, kar je posledica
neugodnih vremenskih razmer, ki spremljajo to
proizvodnjo celo srednjeročno obdobje. Veliko te-
žje pa je narediti primerjavo finančnih kazalcev.
Za občino Ormož je značilno, da je razvitost drob-
nega gospodarstva pod republiškim povprečjem in
da njegov delež v skupnem družbenem proizvodu
občine nenehno upada.
Značilnost minulega srednjeročnega obdobja je
tudi nenehno omejevanje sredstev za skupno pora-
bo. Njihov delež se je zmanjševal od 9,84 v letu
1986 na 6,82 odstotkov v letu 1988. Zniževal pa se
je tudi delež proračunske porabe, od 2,56 na 1,64
odstotkov, kar kaže na racionalno obnašanje in po
svojih močeh razbremenjevanje gospodarstva; te-
ga pa ni mogoče trditi za republiške in zvezne po-
trebe.
Ivan Viher, član izvršnega sveta, je povedal, da
je kljub težavam, ki so spremljale v zadnjem ob-
dobju kmetijstvo, opaziti v tej panogi pozitiven
premik. Ker se veliko ljudi zaradi padca kupne
moči oskrbuje neposredno na vasi, je manjši tudi
odkup kmetijskih pridelkov. Pohvalil pa je poroči-
lo predvsem za področje kmetijstva, ki je pripra-
vljeno bistveno bolje kot nekatera prejšnja.
Ciril Meško je bil mnenja, da odkup ne daje res-
nične podobe stanja na področju kmetijstva, ker je
bila tudi rodovitnost pri posameznih poljščinah iz
leta v leto različna. Jezi pa ga poceni intervencijski
odkup mesa iz Madžarske, namesto da bi od tam
uvažali cenejša umetna gnojila in s tem prisilili do-
mačo kemijsko industrijo, da bi se obnašala dru-
gače. Kmet bo potem jeseni ponovno za 10 kg se-
menske koruze moral prodati voz koruznih stor-
žev. Prav je, da je konkurenca, vendar bi morali
bolj ščititi domače kmetijstvo.
Ludvik Sok se je ustavil ob padcu deleža drob-
nega gospodarstva. Menil pa je, da manjka v Or-
možu splošna obrtna zadruga, ki bi še kako prav
prišla predvsem obrtnikom storitvenih dejavnosti,
kjer jim mnogo dela prevzamejo kar šušmarji. Po-
večanje zaposlenih v obrti ni stimulativno, zato se
mnogi obrtniki poslužujejo neprijavljene delovne
sile.
Anica Kovačič se je dotaknila trgovine. Povedala
je, da je ob upadanju kupne moči prebivalstva v
zadnjem času prisotno odlivanje denarja na ob-
močja s cenejšim blagom.
V analizi, kjer je prikazan razvoj gospodarstva
občine v minulem srednjeročnem obdobju, pa ni
nič zapisanega o zaposlovanju. To bo potrebno
dopolniti.
Vili Trofenik je povedal, da so ali pa še bodo v
družbenih dejavnostih uresničeni vsi naložbeni
načrti. Pri tem so si zlasti v šolstvu veliko pomaga-
li z občinskim referendumskim programom in kra-
jevnimi samoprispevki. Nekoliko drugače pa so se
v Ormožu znašli pri naložbah v zdravstvu. Teče
obnova kulturnih spomenikov, nekateri od teh
(obnova rojstne hiše dr. Cajnkarja) pa so v domeni
republiške kulturne skupnosti. Odprto ostaja vpra-
šanje doma upokojencev, ki ga v letih, ko so bile
ugodne razmere, niso gradili zaradi pomanjkanja
sredstev pridobivanja zemljišča in projektov, ko
pa bi ta denar v občini zmogli, pa so se bistveno
spremenile družbene razmere. Sedaj pa ga pono-
vno vpletajo v volilni golaž ZKS — SPD.
Pravo stanje na področju stanovanjskega gospo-
darstva bodo morali še ugotoviti, pri cestno-komu-
nalni infrastrukturi so pogosto planirali preveč
smelo, težave so tudi z deleži, ki bi jih naj zagoto-
vile krajevne skupnosti iz sredstev krajevnih samo-
prispevkov.
Vida Topolovec
Referendum o novi
organiziranosti zadruge Jeruzalem
Od nedelje, 18. marca, pa do da-
nes zvečer potekajo v občini Ormož
zbori članov in delavcev TOK Ko-
operacija, kjer razpravljajo o zaklju-
čnem računu ter o proizvodno-firan-
čnem planu za leto 1990. Osrednja to-
čka dnevnega reda pa je vsekakor raz-
prava o novi organiziranosti Zadruge
Jeruzalem Ormož.
1927 kooperantov ormoške TOK
Kooperacija se bo skupaj z zaposleni-
mi v tej dosednaji temeljni organiza-
ciji Kmetijskega kombinata Jeruza-
Po vsej verjetnosti zaradi ne-
rentabilnosti je v Lovrencu na
Dravskem polju TMI Košaki iz
Maribora 1. marca letos zaprla
svojo mesnico. A. Lovrenčani so
bili brez prodajalne mesa le 14
dni, saj je minulo sredo, 14. mar-
ca, Milan Lalič, dotednaji poslo-
vodja mesnice v Murkovi ulici v
Ptuju, odprl zasebno prodajalno
mesa in mesnih izdelkov.
Trenutno prodaja vse vrste ju-
nečjega in svinjskega mesa, pa
tudi suhomesnate proizvode. Za
sedaj se z vsem tem oskrbuje še
iz TMI Košaki, čez mesec ali dva
pa bo začel tudi sam klati in pri-
pravljati svoje izdelke iz mesa.
Laličeva mesnica je odprta
vsak dan razen ponedeljka; med
tednom od 8. do 16. ure, novost
pa zagotovo pomeni tudi mož-
nost nakupa svežega mesa ob ne-
deljah, ko posluje od 8. do 11.
iirf 7a nhisV sp seveda fnnlo nri-
lem Ormož odločalo o sklepu o izlo-
čitvi iz delovne organizacije in o svoji
novi organiziranosti. Glasovalna me-
sta na sedežih zadružnih enot v obči-
ni Ormož bodo odprta od 7. do 19.
ure.
Po mnenju direktorja TOK Ko-
operaicja dipl. ing. agr. Stanka Za-
dravca ima nova organiziranost veli-
ko prednosti pred staro. Po novi za-
konodaji bo med drugim zadruga po-
vezovala svoje člane na osnovi obvez-
nega deleža.	Vida Topolovec
poroča m svojim strankam oblju-
blja, da iz njegove prodajalne ne
bodo odhajali razočarani.
-O M
Tudi v Lovrencu
zasebna mesnica
Milan Lalič pred svojo prodajalno mesa v Lovrencu na Dravskem polju.
(Foto: M. Ozmec.)
ZIMSKA KMETUSICA ŠOLA
Pridelovanje koruze
v zadnjih letih je postala koruza najbolj razšir-
jena kultura na naših njivah. S pridelki pa še zde-
leč ne moremo biti zadovoljni, posebej še ker ve-
mo, da naši sosedje Avstrijci pridelajo v poprečju
2—3 t suhega zrnja po hektarju več, kot je to v
Sloveniji.
V članku bo omenjenih nekaj osnovnih pravil za
povečanje pridelkov.
Kolobar
Koruza ni preveč zahtevna za kolobar in raste
dobro za vsemi poljedelskimi kulturami. V kolo-
barju dobro prenaša tudi samo sebe, vendar več
kot dva — do trikratna zaporedna setev na isto po-
vršino ni priporočljiva.
Priprava zemlje
Zemlja mora biti preorana že jeseni, da brazde
čez zimi premrznejo. Konec marca ali v začetku
aprila njivo prebranamo z navadno brano, da
zdrobimo skorjo in uničimo plevele.
Pred setvijo zemljo najbolje pripravimo s pred-
setvenikom do globine 5 cm, pri čemer vdelamo v
zemljo mineralna gnojila ali gnojevko.
Gnojenje
Z organskimi gnojili gnojimo jeseni pred ora-
njem, gnojevko pa lahko polivamo tudi spomladi
in jo zabranamo.
Predvsem koruza je zelo hvaležna za gnojenje z
gnojevko, z njo pa lahko bistveno zmanjšamo po-
trebe po dragih mineralnih gnojilih. I m^ goveje
gnojevke vsebuje 6—8 kg K^O, 3—4 kg N, 2 kg
P.Os.
Če nimamo organskih gnojil in analize zemlje,
moramo za dober pridelek koruzo gnojiti s 1100
kg/ha NPK 11:11:16 kot osnovno gnojenje. Če
polijemo 25 m^ gnojevke/ha, pa lahko za isto vse-
bnost hranil dodamo le še 450 kg NPK 9:18:18.
Ko doseže koruza višino 20 cm, jo dognojimo s
300-350 kg KAN/ha.
Sorte
Za ptujsko področje so primerne sorte iz zrelost-
nih razredov 100— 500.
1. 1 zrelostni razred 100 je primeren za zakasne-
le setve. Značilnosti: nizke po rasti, slabo odporne
na poleganje, potrebna gostejša setev.
tVir^rr^^T.^ =r.rtp.- Rr IQI Rr ->8 II
2.	2. razred 200: te sorte so najprimernejše za
pridelavo zrnja na področju Slovenskih goric in
Haloz.
Priporočene sorte: DEA 38 39, BC (ETA) 272,
NADEŽDA 26, BC 278.
3.	3. zrelostni razred 300: Za pridelavo zrnja na
Dravskem in Ptujskem polju, za siliranje na po-
dro^u Slovenskih goric in Haloz.
Priporočene sorte: EVA 3901, BC 318, BC 312.
4.	Razred 400: Sorte iz tega razreda so primerne
le za siliranje na Dravskem in Ptujskem polju. Pri-
poročene sorte: BC 492, ZPSK 42, BC 418.
Setev koruze
Optimalni rok je med 20. aprilom in 5. majem.
Za setev so najprimernejše pnevmatske sejalnice.
Seme naj bi bilo posejano 2—5 cm globoko. Naj-
primernejša medvrstna razdalja je 70 cm, gostota v
vrsti pa v odvisnosti od založenosti tal ter sorte
med 13 in 18 cm.
Na zoranih travnikih in deteljiščih je obvezno
deponiranje insekticidov — granulatov ob setvi 25
kg/ha (VOLATON) zaradi sovk in strun, ki nam
lahko popolnoma uničijo posevek.
Priporoča se tretiranje vseh semen s preparatom
mesurol 1 del/10 kg semena, ki deluje tudi kot od-
vračalo za ptice.
Zaščita pred pleveli: Takoj po setvi — PRl-
MEXTRA 5-6 I/ha ali Atrazin 3-4 ha + Dual
3 I/ha.
Po vzniku tretiramo posevek usmerjeno glede
na plevele, ki se pojavljajo, ko imajo le-ti 3—4
prave liste: ščir + slak +, laboda — Banvel 0,5
I/ha ali ščir + loboda Lentagran 1 l/ha + slak
— 1 liter/ha.
Če se v posevku pojavi divji sirek, uporabimo E
PTAM po navodilu. Preslico pa uspešno zatiramo
s preparatom SUPTAM.
Ob doslednem upoštevanju navodil lahko pride-
lamo v naših razmerah tudi 10 in več ton suhega
zrnja na hektar.
Le visoki pridelki zrnja pa kljub nekoliko višjim
startnim stroškom zagotavljajo ekonomično pride-
lovanje koruze na naših njivah.
D «10 L-	o,
I KMETUSKI ZAVODI
MARIBOR I
Obvestila
o varstvu
sadovnjakov
Tudi v letošnjem letu nas je pre-
zgodnja pomlad presenetila in so ne-
katere sorte jablan že v taki fenofazi,
da jih je že treba škropiti. Ugotavlja-
mo npr., da je idared v fazi C-Cj, ena-
ko mutsu, medtem ko je gloster šele v
fazi A-B.
Kontrola pojava hroščkov jablano-
vega cvetožera je pokazala, da so se
hroščki kar močno pojavili, seveda
posebej močno v nasadih v bližini
gozdov. Menimo, da je zatiranje nuj-
no samo v takih nasadih, sicer pa ve-
čina sadjaijev dobro ve, kje redno
prihaja do močnejših napadov cveto-
žera.
Zaradi prehitrega razvoja jablan
smo žal malo zaostali pri kontroli ve-
jic. Končali jo bomo v nekaj dneh.
Menimo pa, da to ni povezano z
odločitvijo o škropljenju proti cveto-
žeru, saj končno sredstva, ki jih upo-
rabljamo proti temu škodljivcu (foli-
dol olje, oleo ultracid, oleoekalux),
nimajo skoraj nobenega učinka proti
jajčecem rdeče sadne pršice. Priporo-
čamo torej uporabo omenjenih pri-
pravkov v vseh tistih nasadih, v kate-
rih je razvoj tako daleč, da je treba
škropiti in ki so zaradi bližine gozdov
ogroženi. Našli smo namreč tudi že
prva odložena jajčeca cvetožera.
Glede na zgodnjo vegetacijo pa za
zdaj ni še nobene nevarnosti škrlupa,
saj askos|X)re (zimski trosi) še niso
zrele. Zato je za zdaj dodajanje kakrš-
nega koli organskega fungicida nepo-
trebno, morebiti pa bi bilo smiselno
dodajati fungicid na osnovi bakra
(kupropin, bakreno apno, cuprablau
ali podobne).
Rezultate kontrole vejice boste pre-
jeli v nekaj dneh.
Strokovna služba
Vse za srečno družino
Pod tem naslovom vabijo predstavniki podružnice Sloven-
ske kmečke zveze iz Ormoža na praznovanje DNEVA DRUŽI-
NE, ki bo v nedeljo, 25. marca, ob 14.30 uri v športni dvorani
Velika Nedelja.
V pogovoru s Slavkom Kumrom, predsednikom podružnice
Slovenske kmečke zveze iz Ormoža, naj bi postalo praznovanje
dneva družine 25. marca tradicionalno in bi zamenjalo dokaj
obrabljen osmi marec — mednarodni praznik žensk.
Na prvi prireditvi v nedeljo bo na sporedu veliko pesmi in
lepih besed, namenjenih mamam. Program pripravljajo otroci,
mladina in odrasli.	Vida Topolovec
TEDNIK - ■"»'^ec 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
r	^
Kozerija
Sreča
Sreče ti ne more dati niti
cerkev niti partija niti država.
—	Srečo ti lahko da le loteri-
ja!
Tako razmišlja ogromna ve-
čina ljudi v državah, ki jim je
teta Fortuna iz takšnih ali dru-
gačnih razlogov obrnila hrbet.
Slovenija in Slovenci (v jugo-
slovanskem okviru) pri tem ni-
smo prav nobena izjema. Tudi
pri nas si namreč vse več ljudi
jemlje usodo in s tem sreč(k)o
v svoje roke.
Načinov, kako si skovati
svojo sreč(k)o,je seveda veliko.
Iz dneva v dan celo vse več.
Tako si lahko povprečno nesre-
čni Slovenec svojo srečo skuje
s pomočjo klasičnega lota,
športne napovedi, raznih na-
vadnih in super poštevank šte-
vila 3, kolesja sreče ... vse tja
do slovenskega ponosa PODA-
RIM (DOBIM).
Seveda pa si je Fortunino
naklonjenost potrebno pridobi-
ti z drobnimi žrtvovanji na
njen oltar. Oziroma če to pre-
vedemo v razumljivejši jezik —
če hočeš na loteriji dobiti, mo-
raš kupiti srečko. A pri tem je
treba biti previden in predvsem
—	zmeren. Fortuna je namreč,
kakor vse ženske, zelo nepred-
vidljive narave. Neštetokrat je
že namreč dokazala, da so ji
vsi, ki v darovanju pretiravajo
in-se zato, da bi jo osvojili, me-
čejo na zobe, povsem nezani-
mivi. Nasprotno pa dostikrat
obišče tiste, ki so v svojih daro-
vanjih skromni in ne zabredejo
v vode korupciji (Fortunu je
namreč korupcija tuja). Pa ne
samo to. V tipični maniri žen-
ske smaovšečnosti poskuša
omrežiti tiste, ki so do nje
hladni. Da je res tako, vas bo
prepričal naslednji primer.
Ce odštejemo fuclanje v os-
novni šoli — ki v bistvu niti ni
igra na srečo —, sem sam da-
roval Fortuni na oltar le en-
krat. Nekoč sem namreč, po
daljšem prigovarjanju prijate-
ljev, izpolnil listek lota. Ker
sem skoraj dobil, sem vedel,
da bi bilo nepošteno, če bi še
naprej igral. Zato sem seveda
nehal.
A očitno je to teto Fortuno
malce prizadelo in si je, takoj
ko je imela čas, vzela v roke
moj dosje.
Pred nekaj dnevi sem na-
mreč dobil med drugo pošto
tudi pismo, ki naj bi mi prine-
slo srečo. Ker je bilo v angle-
ščini, sem se moral — glede na
to da se angleščine nikoli ni-
sem učil — kar malo potruditi,
da sem ga dešifriral. Ko pa mi
je to uspelo, sem bil presene-
čen.
Srečo bi mi namreč prineslo
že samo to, da bi omenjeno pi-
smo skopiral in ga v dvajsetih
izvodih poslal tistim, ki bi jim
želel srečo. Vse to pa bi — zato
da ne bi pretrgal verige, ki se
je začela v Venezueli — moral
narediti v štirih dneh. Če ne, se
namreč sreča spremeni v ne-
srečo (torej tipična ženska
maščevalnost).
V ilustracijo je navedenih
celo nekaj primerov, ki naj bi
prepričali. Tako so trije, ki so
izpolnili navodilo, dobili na lo-
teriji skupaj 10 milijonov do-
larjev, med tistimi, ki pa so to
jemali neresno, je enemu umr-
la žena, eden je sam umrl,
eden izgubil službo, eden
izgubil40 000 dolarjev, neka
ženska pa je imela nenehne te-
žave s popravljanjem avtomo-
bila.
Vse sem seveda pretehtal, a
sem na koncu klub cenenosti
te poti do sreče (20 pisem z
znamkami in fotokopije) in ilu-
strativnosti posledic neresnosti
ostal popolnoma hladen.
P. S. A bolj ko razmišljam,
bolj začenjam verjeti v to. Vse
bolj se mi namreč dozdeva, da
je Fortuna. še preden sem do-
bil ponudbo, vedela, da se ji
bom posmehoval. Zato se mi je
seveda maščevala. Tako mi je
namreč že pet dni pred tem, ko
sem dobil pismo, crknil pes,
dva dni zatem pa sem razbil
kozarec...
Fredi
Razstava del dolenjskega slikarja
Mitje Berceta v Ptuju
Jože Matijevič, kustos Dolenj-
ske galerije, opisuje slikarja Mi-
tjo Berceta kot individualno
osebnost konkretne umetniške
generacije, ki si je že v študijskih
letih začrtal takšno ustvarjalno
pot, kot sta mu jo narekovala
njegovo notranje hotenje po sa-
moupresničevanju in težnja po
neskončni telesni in duševni svo-
bodi. Njegovo ustvarjanje je dr-
zno, toda ali niso ravno osemde-
seta leta — pe ne tako daleč na-
zaj — omogočila tako sprostitev
vseh tistih spon, ki so dolga leta
utesnjevale izvirnih iskanj novih
umetniških izhodišč željne slikar-
je kot tudi uveljavitev novih li-
kovnih pojavov, ki so se odmak-
nili od ustaljenih in preverjenih
meril umetniškega ustvarjanja.
Avtor v svojih slikah izjemnih
dimenzij ne združi samo intelek-
tualnega napora z duhovnim,
temveč v realizacijo svojih mo-
numentalnih zamisli vloži tudi fi-
zično aktivnost. Prekinitev te fi-
zične aktivnosti služi le kot pre-
hod med nastajanjem enega in
drugega umetniškega dela, med-
tem ko se intelektualni stik s sli-
ko ne prekinja in bi ga lahko pri-
merjali s konstanto, ki je slikarju
nujno potrebna pri tem, ko neko
delo končuje in se odloča za rea-
lizacijo novega.
Lokalno naglašen kulturološki
krog novomeškega okolja mu je
omogočil, da se je izognil za po-
membna likovna središča tako
značilne obremenjenosti s forma-
lističnimi iskanji (t. j. teoretskimi
reševanji likovne problematike)
in »koketiranja« z likovno jav-
nostjo po načelu univerzalnih
modelov in je s pomočjo kon-
stantnega preverjanja svoje liko-
vne produkcije kljub vsemu
ohranil kontinuirano kakovost.
Za njegove slike je značilno,
da nastajajo ob trenutni inspira-
ciji, brez predhodnega zorenja
ideje, zato njegov opus ne pozna
cikličnih sklopov. So abstrakcije,
pri katerih dobi človeška figura
simboličen pomen in postane no-
silka vsebinskega sporočila, ki je
odvisno od umetnikovega trenut-
nega razpoloženja. Velik pouda-
rek je na optičnem učinku, ki ga
umetnik dosega predvsem prek
manipuliranja z barvami.
Akademski slikar Mitja Berce
seje rodil leta 1959 v Novem me-
stu in danes kot svobodni ume-
tnik živi in ustvarja v Mokrono-
gu na Dolenjskem. Po več samo-
stojnih in skupinskih razstavah
so njegova dela zopet doživela
večjo predstavitev javnosti v je-
seni preteklega leta z razstavo v
Dolenjski galeriji v Novem me-
stu. To razstavo si bo od 22. mar-
ca do 8. aprila moč ogledati tudi
v Ptuju, v razstavnem paviljonu
Dušana Kvedra. Otvoritev raz-
stave bo v četrtek, 22. marca, ob
18. uri. Vabljeni.
Klementina Jurančič
Mislimo na svoje
zdravje!
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Hiroshi Nakajime je
za svetovni dan zdravja — 7. april 1990 — izbral temo »Zdravje in okolje.« Za-
pisal je: »Svetovna zdravstvena organizacija namerava opozoriti na ukrepe, ki
jih posamezniki, skupnosti in celi narodi morejo in morajo zavzeti, da bi zausta-
vili nadaljnje poslabšanje zdravja našega planeta. Od tega je odvisno naše zdra-
vje in zdravje prihodnjih generacij.
Z vso resnostjo pozivam na solidarnost med industrializiranimi deželami
in deželami v razvoju. Najti moramo takšne rešitve, ki bi bile sprejemljive za
vse — ki bi hkrati omogočale zmerno in znosno stopnjo razvoja ter ščitile zdra-
vje po celem planetu. Odločitve ene države lahko usodno vplivajo ne samo na
sosednje dežele, ampak na cel svet.
Ob Svetovnem dnevu zdravja vabim vse države članice Svetovne zdravstve-
ne organizacije, vladne in nevladne organizacije ter vse, ki se zavzemajo za bla-
gostanje na celem svetu, da se pridružijo akciji osveščanja.«
Najpomembnejša stvar, ki si jo moraš zapomniti je ta, da je ta Dan name-
njen tebi. Nudi ti prvovrstno priložnost, da lahko storiš nekaj koristnega v svoji
skupnosti, z drugimi besedami: da deluješ lokalno.
Nekaj misli in idej ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja. Od tebe je odvi-
sno, v koliki meri bodo zaživele in pomagale ohraniti naše okolje zdravo in lepo
za življenje.
Ob svetovnem dnevu zdravja:
—	Organiziraj meritve onesnaženosti zraka in vode ter poprosi strokovnja-
ke, da pojasnijo ugotovitve! Kar naprej nas bombardirajo s statističnimi podat-
ki vseh vrst. Toda — ali so zares povezani z našim okoljem?
—	Organiziraj okroglo mizo o okolju in zdravju na radiu ali televiziji!
—	Poskusi in vzbudi zanimanje lokalnih sredstev obveščanja za dogodke,
povezane s svetovnim dnevom zdravja!
—	Pripravi poročilo o določeni temi, povezani z okoljem in zdravjem! Po-
skrbi, da se ji bodo posvetili in o njej razpravljali v vaši šoli ali pa na srečanju v
krajevni skupnosti!
—	V svoji skupnosti organiziraj razpravo o najbolj perečih problemih v
zvezi z okoljem in zdravjem! Seveda pa tudi o tem, kako bi jih lahko razrešili!
—	Spodbujaj ljudi, da bi na svetovni dan zdravja raje uporabili sredstva
javnega prevoza kot avtomobile! Kolesarjenje ni samo prijazno do okolja, je tu-
di zelo zdrava telovadba v primerjavi z vožnjo z avtomobilom. Bodi zagovornik
graditve posebnih kolesarskih stez, prepovedanih za avtomobile in mopede!
—	Onesnaženost s hrupom postaja vedno hujša zdravstvena težava mest-
nih okolij. Pokaži, da misliš tudi na druge, na ta način, da ne boš »navil« mope-
da ali stereo naprave ali televizorja do oglušujočih decibelov!
—	Organiziraj sajenje drevesc v okolici vaše šole in pojasni povezanost
med čistim zrakom in drevesnimi listi, pa tudi kemijske procese, ki so vpleteni v
»učinek tople grede«!
—	Z opozarjanjem lastnikov psov na primerno sprehajanje njihovih lju-
bljencev — tako brez onesnaževanja ulic — boš koristil svoji skupnosti. Vsaka
ideja — pa še tako majčkena — pomaga.
—	Organiziraj pravo »pomladansko čiščenje« v svoji soseski! Vanj so lah-
ko vključene tudi priprave na bodoče otroško igrišče ali pa morda čiščenje bre-
gov reke, ki teče skozi vaš kraj.
—	Ce so v vašem okrožju smetišča, preveri, ali upoštevajo predpise in pra-
vila v zvezi z javno varnostjo.
—	Razpravljaj v družinah in skupinah žensk o tem, kako bi se dalo prepre-
čiti nesreče pri njih doma, pa tudi drugod, z večjo budnostjo nad otroki in z
urejenimi igralnimi površinami za otroke!
—	Razpravljaj z učitelji o tem, kako bi naučili otroke, da bi se obvarovali
zastrupitev! Pozanimaj se za nezgode, ki so se nedavno zgodile v vaši skupnosti,
in skušaj nakazati poti in sredstva, da bi se jih v bodoče obvarovali!
—	V vaši skupnosti razpravljaj o tem, kako naj se doma pravilno shranjuje
in rokuje s kemikalijami, vključno s pesticidi!
—	Napiši in pošiljaj članke dnevnikom, tednikom in mesečnikom, pripra-
vi razstavo posterjev ali fotografij!
—	Zbiraj podpise za peticije, ki zahtevajo rešitev v nebo vpijočih proble-
mov okolja!
—	Organiziraj tekmovanje za poster v zvezi s 8. aprilom ali pa tekmovanje
za najboljšo otroško risbo v zvezi z okoljem!
Kulturni
križemkražem
PTUJ • Petek, 16. marca, so
se v ptujskem gledališču predsta-
vili godbeniki pihalnih orkestrov
Ptuja in Divače. Polna dvorana
in bučen aplavz sta potrdila, da
ljudje radi prisluhnejo tudi kon-
certnemu programu pihalnih or-
kestrov, ne samo koračnicam in
žalostinkam. Gostje iz Divače so
si ogledali tudi ftuj in njegove
znamenitosti. Koncert pa so
podprli: KK Slovenske gorice —
Haloze, Agis, Komunala, grad-
beništvo in promet. Kmetijski
kombinat. Perutnina, ptujska ti-
skarna, Emona Merkur, Koteks
— poslovna enota Ptuj, Prodaj-
no skladišče Metalka, Pokrajin-
ski muzej, Mlekarna Ptuj, Cvetli-
čarna Roža, Gostinstvo Mesarič.
PTUJ • Prav tako v petek,
16. marca, pa je v Narodnem do-
mu prepeval moški pevski zbor
Komunale, gradbeništva in pro-
meta Ptuj. Fantje so pod vod-
stvom zborovodje Jožeta Derni-
koviča predstavili umetne slo-
venske ljudske pesmi.
PTUJ • V Ljudski in študij-
ski knjižnici so v torek odprli
razstavo CVETJE. V počastitev
začetka pomladi vam na njej
predstavljajo knjige o cvetju, slo-
vensko ljudsko pesem, ptujski
cvetličarji s cvetnimi aranžmaji, s
tihožitji pa ljubiteljska likovnika
Julij Ošlovnik in Andrej Božič.
Na otvoritvi je razstavo pospre-
mil ženski pevski zbor pod vod-
stvom Grete Glatz.
PTUJ • Včeraj se je v ptuj-
skem gledališču končalo srečanje
odraslih gledaliških skupin. V
ponedeljek so ga pričeli mladi,
člani Teatra 111 — Gledališča
DPD Svoboda Ptuj s predstavo
Ujetniki svobode. Zvečer je sre-
čanje nadaljevala gledalška sku-
pina Prosvetnega društva Graje-
na z Gospodi in tovariši. V torek
smo videli prosvetno društvo De-
strnik in Hopsna v Škripcih. Za-
drego nad zadrego so zaigrali
člani prosvetnega društva Vito-
marci. Sinoči pa je srečanje skle-
nila gledališka skupina Holer-
mus iz Ormoža s Krčmarico Mi-
randolino.
PTUJ • V kinu nam v tem
mesecu obljubljajo nekaj izred-
nih filmov. Tako si še nocoj lah-
ko ogledate drugi del Preganjal-
cev duhov. Jutri, v soboto in ne-
deljo pa si boste lahko ogledali
Črni dež, film, ki prikazuje strah
Američanov pred Japonci. Od
25. marca do 1. aprila bodo vrteli
Vrnitev v prihodnost. Gre za
flme, ki so jih februarja vrteli na
FESTU, v teh dneh pa si jih že
lahko ogledamo tudi doma.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE - IZJAVA št. 424
Tiskarski in uredniški
mišmaš
I. C. iz Portoroža piše Jezikovnemu razsodišču, da se Prešeren,
čigar posmrtne ostanke naj bi f)renesli v Vrbo, že obrača v grobu.
»Vzrok temu je založba Karantanija, ki je lani ponatisnila njegove
Poezije. V knjigi, ki ima 162 strani, je kar na 80 straneh tiskarska, pra-
vopisna ali celo pomenska napaka. Na nekaterih straneh pa je napak ce-
lo več (podčrtalo JR). Tiskarna, ki je to sramoto natisnila, se imenuje
Mišmaš. Ime ustreza! Pod vse skupaj se je podpisal David Tasič, ki
pa bi že iz lastnih izkušenj moral vedeti, da ni ustrezno podpisovati se
pod kakršnokoli oslarijo.«
Besedila iz omenjenih Poezij smo primerjali s Poezijami, ki so jih
uredili Josip Stritar (1868), France Kidrič (1936), Anton Slodnjak
(1974) in Janko Kos (ZD 1965). V teh in drugih izdajah naletimo na
različen zapis posameznih besed. Tekstološki problem Prešernovih
Poezij je znan. O njem je npr. pisal dr. Jože Pogačnik (NR 1965, str.
439) in ga JR tu ne bi razlagalo. Podvržen je dovolj strogim strokov-
nim merilom in ne dopušča nikakršnega samovoljnega poseganja v
besedilo. Če torej izvzamemo različen zapis nekaterih besed, ki so ga
uredniki prilagodili rabi in pravopisu, dopisniku pa se zdi napačen
(kakoršne, sužnjo, uzdignile...), ostane še dolga vrsta dejanskih na-
pak, preveč vnebovpijočih, da bi jih mogli ali smeli blagohotno pripi-
sati tiskarskemu oz. računalniškemu škratu. Na rovaš tiskarske površ-
nosti gre neupoštevanje presledkov med vrsticami ali pa vnašanje pre-
sledkov na neustrezno mesto. Izpuščanje apostrofa, črk, ločil, besed
in celih verzov, zamenjane črke, zamenjan besedni red, raba velike za-
četnice name o male, vnašanje novih besed v besedilo so že zadosten
razlog za grajo skrajno površno natisnjene knjige. Za nameček se je
zanikrnost poigrala še s pomeni. Tako beremo: ki cveto ji zadnja leta
(nam. mlada), ko se zate je ujelo (unelo). Hčere sveta (svet), trop troh-
Ijivosti požrešne (rop), ji preje zmanjka in ugasne (reje), ne straši več
je trnovka boleča (bodeča), kdor lepoto ljubi sveta (slepoto) itd. Ko-
zarce je zamenjal kozarec (Zdravljica), Fenis je postal Feniks (V spo-
min V. Vodnika, Nova pisarija), peščičica je spremenjena v peščico,
čutarčica v čutarico, konjika v konjička ipd. Kama je v tej izdaji Poe-
zij postala kawa. Celo v kazalu so kar tri strani označene narobe (92,
94, 96). Dopisnik, ki je napake v knjigi skrbno podčrtal, je ob rob
imena tiskarne (Mišmaš) pripisal: NOMEN EST OMEN!, ob izjavo
Republiškega komiteja SRS, da je knjiga oproščena plačila temeljne-
ga prometnega davka, pa: ZAKAJ?
To se sprašujemo tudi mi. Zbirka Poezij, izdana v založbi Karan-
tanija z letnico 1989, izkazuje z več kot sto (!) napakami tako maloma-
ren odnos do slovenskega jezika in do Prešerna, da bi jo knjigarne
morale izločiti iz prodaje.
Priložnost za pevce
Ptujski nonet prepeva in nastopa po Sloveniji, pa tudi onkraj dr-
žavnih meja, že štirinajst let. Od prvih korakov, ki so jih združili iz ve-
selja do petja, so prenesli v zbor, ki v svojem repertoarju posega ved-
no više. Temu je pripomogla tudi dirigentka Darja Koter. Dva pevca
se zdaj poslavljata in nonet išče nove pevce. Tako je v torek že bila
avdicija. Tisti pa, ki so jo zamudili, imajo priložnost še danes ob 19.
uri v prostorih Obrtnega združenja Ptuj v Vošnjakovi ulici 13. Avdici-
ja bo za prve in druge tenorje. Tisti, ki jih zanima še kaj več, naj po-
kličejo na telefonsko številko 773-632.	N. V.
Občinska revija odraslih pevskih
zborov občine Ormož
Jutri zvečer bo v Obrežu v dvorani vaškega doma potekala občin-
ska revija odraslih pevskih zborov občine Ormož. Nastopilo bo pet
zborov: moški pevski zbor DPD Svoboda iz Ormoža pod vodstvom
Stanka Pšaka, ženski pevski zbor DPD Svoboda iz Ormoža pod vod-
stvom Jožeta Barinturice, mešani pevski zbor Tovarne sladkorja iz Or-
moža pod vodstvom Grete Glatz, mešani pevski zbor Prosvetnega dru-
štva Miklavž pri Ormožu pod vodstvom Leona Laha in ženski pevski
zbor iz Rogoznice pod vodstvom Grete Glatz. Vsak zbor bo zapel po
štiri pesmi.	Vida Topolovec
RAZPIS
Festival narečnih popevic MARIBOR 90
Radio Maribor razpisuje javni natečaj za Festival narečnih popevk
Maribor 90, ki bo 13. oktobra v Mariboru. Natečaja se lahko ude-
ležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso javno
predvajane ali posnete. K sodelovanju vabimo tudi zamejske roja-
ke.
Posamezni avtorji bodo na festivalu lahko nastopili največ z DVE-
MA POPEVKAMA. Izvedenih bo 16 popevk z NAREČNIMI BESE-
DILI, zato naj skladatelji upoštevajo vedrost in barvitost posamez-
nih SLOVENSKIH narečnih območij v glasbi in besedilu.
Melodije pošljite na kaseti kot »demo« posnetek (lahko pošljete
tudi note v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpi-
sanim besedilom) ter posebej natipkanim besedilom v treh izvo-
dih. Šifriranim skladbam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in
priimek avtorja glasbe in besedila ter predlog za izvajalca in aran-
žerja (organizator si pridržuje pravico do dokončnega izbora izva-
jalca in aranžerja in manjših popravkov v korist večje kvalitete
skladbe).
S sodelovanjem na razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela
snemajo za radijski in televizijski program, predvajajo ter izdajo
na ploščah, kasetah, v notni knjižici oziroma da sodelujejo na fe-
stivalu v skladu s statutom festivala. Na izboru sprejete popevke
avtor ne more več umakniti iz konkurence, saj se že s samim so-
delovanjem strinja z razpisnimi pogoji.
Skladbe pošljite najkasneje do 25. marca 1990 na naslov:
RADIO MARIBOR, Ilichova 33
62000 Maribor
s pripisom »ZA FESTIVAL«
NAGRADE:
1.	ZA NAJBOLJŠO NAREČNO POPEVKO PO IZBORU
ORGANIZATORJA	5.000,00
2.
I.	nagrada občinstva in ZLATI KLOPOTEC	5.000,00
II.	nagrada občinstva	2.500,00
III.	nagrada občinstva	1.000,00
3. NAJBOLJŠE NAREČNO BESEDILO:
I.	nagrada	3.000,00
II.	nagrada	1.500,00
III.	nagrada	1.000!00
4 ZA NAJBOUŠI ARANŽMA	1.000,00
5. ZA NAJBOLJŠEGA DEBITANTA	1.000,00
RADIO MARIBOR
8 - OD TU IN TAM
22, marec 1990 - TEDNIK
Divjad se na dornavskem polju nima kam skriti
Na članek v Tedniku 8. marca 1990 na strani osem av-
torja J. Bezjaka bom poskušal v celoti odgovoriti in bral-
cem Tednika pojasniti. Avtor preveč opisuje in vali kriv-
do na nas lovce.
Podvinsko, dornavsko, pacinjsko in velevleško polje so
v sestavi in upravljanju lovišč LD Jožeta Lacka Ptuj. Pod-
vinsko polje je v celoti v zasebni lasti, druga so last Kme-
tijskega kombinata.
Lovci nismo krivi za polja, ki so podobna velikim leta-
liščem, kjer ni niti bilke, kot avtor opisuje. Storili smo vse,
kar je v naši moči, za ohranitev naravnih biotopov za vse
živalske vrste na tem področju, vendar moram poudariti,
da nimajo razumevanja za ohranitev življenjskih razmer
ne kmetijci in ne gozdarji, še manj pa vodarji. Vodarji so
z agromelioracijami spremenili biotop vsega življa na tem
področju. Lovci vseh LD smo si prizadevali najti skupni
jezik s kmetijci in vodarji, da bi na velikih njivskih površi-
nah in ob melioracijskih jarkih zasadili vetrobranske pa-
sove - kritje za divjad, kar bi tudi zelo koristilo kmetij-
cem. Močni vetrovi v zadnjih letih odnašajo vrhnjo plast
rodovitne zemlje ter zelo izsušujejo že tako prodnata tla.
Pri komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v
Ljubljani je bilo nekaj obljub o vetrobranskih pasovih, saj
si je meliorirano pesniško dolino ogledal sam minister za
kmetijstvo tov. Kneževič.
Na predlog tov. Bezjaka, naj na dornavskem polju za-
sadimo vsaj ar grmičevja, pa je odgovor tale. Pred železni-
škim prelazom v smeri Ptuj —Dornava je bila zapuščena
gramoznica, ki je bila v celoti porasla z grmičevjem, po-
drastjo in drevjem ter je nudila izredno kritje za malo div-
jad in srnjad. Pred nekaj leti je Kmetijski kombinat jamo
— to edino kritje za divjad — posekal, odpeljal iz nje še
zadnje kubike gramoza, nato pa jamo zasipal z zemljo in
iz nje je nastala njiva. Tudi tu smo lovci ostali nemočni.
Tov. Bezjak, ne poznam lovca, ki bi imel polno skrinjo
divjačine, kajti odkupne cene divjačine so za vse potroš-
nike enake, tudi za lovce velja odkup po dnevni ceni.
Lovci skrbimo za divjad po sprejetih gojitvenih smerni-
cah, zato ne dovolim, da bi nas vi, tov. Bezjak, in pokojni
grof Pongraz po krivem obsoiala, grajala in zapirala.
Lovska naprava — visoka preža v spuhljanski jami —
ROŽMANOVI JAMI, ni nobeno smetišč^ ampak rezer-
vat male divjadi, ki ga je uredila LD JOŽE LACKO in
služi namenu. S te preže lovci opazujemo gibanje divjadi
in streljamo škodljivce; tudi divji prašičje bil uplenjen s
te preže.
Za konec naj še povem, da so ujede, kot so kragulj,
skobec in kanja, zaščitene. Kanja je po zakonu o varstvu,
gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč zaščitena
vse leto, kragulj in skobec pa imata lovno dobo, zato se
lovci držimo zakonskih predpisov, to pa zahteva tudi lov-
ska etika.
Lovski zdravo.
BORIS BABOSEK,
LD JOŽETA LACKA
Ptuj
Demokracija
Beseda demokracija je grškega
izvora. Demos pomeni ljudtsvo,
kratein pa vladati. To je politi-
čna ureditev, kjer pripada najvi-
šja oblast ljudstvu. Z drugimi be-
sedami vladavina ljudstva. Zelo
dvomim, da je kdo mogel do da-
nes ta dva pojma strokovno,
praktično in neizpodbitno opre-
deliti.
V osnovi pa ni tako zapleteno.
V demokraciji imamo na eni
strani vse ustrezne pravice, na
drugi strani pa odgovornosti in
stroške, preprosto rečeno: plači-
lo za demokracijo.
Ce si predstavljamo popolno
demokracijo, si lahko v njej izmi-
sliš vse, kar hočeš. Da pa boš to
dejansko uresničil, moraš zažele-
no tudi plačati.
Privoščimo si lahko samo toli-
ko, kolikor zmoremo. Potemta-
kem ne gre za našo pravico, ne
za našo dolžnost, marveč za pla-
čilno sposobnost Zato lahko tr-
dimo, da je demokracija mnogo
dražja, kakor si to na splošno
predstavljamo.
Ce to spoznamo, lahko sklene-
mo, da nobena ideologija, politi-
ka in tako naprej ne more biti
neodvisna od temeljnih ekonom-
skih zakonitosti, to se pravi od
denarja.
Demokracija ni to, da bi lahko
samo terjali in jemali, temveč si
jo moramo priboriti in to borbo
pošteno in krepko plačevati.
Maks Bračič
Elektro Ptuj velja pohvaliti
Ce se spomnimo časa pred nekaj leti, ne moremo verjeti, da imamo danes
na haloškem območju povečini pravo luč. Namreč pred leti smo imeli napetost
v omrežju zelo slabo in žarnice so brlele kot petrolejke. Se več: tudi po dva do
tri dni smo po vsakem večjem neurju ostajali v temi. Vsekakor pa so se delavci
Elektra izkazali v lanski ujmi. Krajani smo mislili, da bomo ostali najmanj te-
den dni brez elektrike. Pa ni bilo tako: že naslednja dva dni so vsaj zasilno
usposobili omrežje, čeprav so morali nositi drogove tudi po sto in več metrov iz
globač. Ni se bilo lahko prebijati po blatu ter pešačiti po nekaj kilometrov, kajti
ceste niso bile prevozne dalj časa.
Prav tako smo ostali brez elektrike 27. februarja letos, vendar le za kratek
čas. Kljub močni nevihti ter pustnemu praznovanju so bili delavci Elektra na te-
renu.
No, na koncu naj povem, da jih pretirano ne hvalim, želim le opozoriti, da
bi se marsikdo po teh ljudeh moral zgledovati, še posebej cestno podjetje, ki še
ni moglo od lanskega neurja do danes ponekod urediti bankin ter jarkov.
Franc Drobnič
Smo Ptujčani resnično
manj sposobni?
Ptuj je mesto z večstoletno kulturno tradicijo. IHuj je pred stoletji
in tisočletji blestel na kulturnem, gospodarskem in političnem po-
dročju v obdobju, ko so danes večja slovenska mesta doživljala šele
porodne krče.
Tudi danes Ptuj ne zaostaja za razvitejšimi slovenskimi mesti za
toliko, kot je to mogoče zaznati na prvi pogled. Današnji Ptuj se pri-
bližuje tridesettisočem prebivalcev, v našem mestu pa živi tudi okoli
tisoč intelektualcev. S takšnim umskim potencialom bi se dalo storiti
marsikaj v dobro Ptuja in njegovega haloškega, slovenjegoriškega,
dravsko- in ptujskopoljskega zaledja — seveda le v primeru, da bi bil
ta umski potencial ustrezno izkoriščen. To bi bilo mogoče delno ures-
ničiti v primeru, da bi imel Ptuj svojo razvojno ustanovo (lahko bi jo
imenovali »inštitut« ali kako drugače). Vemo, da naši ptujski odloču-
joči možje, namesto da bi se potegovali za ustanovitev ptujskega raz-
vojnega instituta, naročajo raziskovalne naloge za področje ptujske
občine v Rušah ali celo manjših slovenskih krajih. Vprašamo se lah-
ko: Kdo je odgovoren za takšno nesmiselno stanje: tisti, ki naročajo
raziskovalne naloge v slovenski provinci, ali ptujski raziskovalci, ki
jim ni omogočeno, da bi pokazali svoje znanje?
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
Birokracija je velikanski stroj, ki ga
upravljajo palčki
To so misli francoskega filozofa in pisatelja, velikega razsvetljenca
Voltaira. Bil je zagovornik strpnosti in pravičnosti. Institucije so socio-
loško celota relativno trajnih, ustaljenih, pripoznanih ter varovanih od-
nosov, kise oblikujejo za zadovoljevanje različnih potreb in zavoljo raz-
ličnih skupnih interesov družbene skupine ali globalne družbe; to je
družbeno osvojen način opravljanja kake družbene dejavnosti, ki je po-
membna za vzdrževanje in funkcioniranje družbenega sistema ali dela
tega sistema, piše y leksikonu Cankarjeve založbe.
Institucije, ustanove oziroma
zavodi naj bi torej bili tisti deli
družbe, ki bi človeku olajševali
življenje, mu poenostavljali vsak-
danje poti in dela. Ob instituci-
jah, ki so nam na voljo danes, pa
človek dobi občutek, da niso
prav nič drugega kot sredstvo za
oteževanje življenja. Samo spom-
nite se, dragi bralci, koliko časa
ste porabili za pridobivanje tiste-
ga papirja, ki vam je omogočil,
da ste si lahko začeli graditi hišo.
Da o tistih, ki žele dobiti dovo-
ljenje za odprtje kake delavnice
ali lokala, ne govorimo.
Ce se pogovarjate s katerim od
delavcev na občinski upravi ali
kaki drugi ustanovi, dobite obču-
tek, da drugače res ne gre, da
mora biti ta papir preverjen da-
nes, da ga morajo potem dati na
pošto, za to pa je potrebna kurir-
ka, ki našemu dragemu upravne-
mu delavcu ni vedno na voljo,
zato odnese papirje šele ob štiri-
najstih. Ta papir pa mora podpi-
sati še neka oseba iz drugega od-
delka, ta ga bo dobila šele jutri,
ko bo tja dospel f>o pošti, čeprav
je ta drugi oddelek le v drugi so-
bi. Ampak drugače ne gre, vse
mora po uradnih poteh. Ta ose-
ba v drugem oddelku je prezase-
dena, s papirji jo obsipajo vsak
dan znova, m ker je malo povr-
šna, je ravno vašega založila med
nerešljive in tako čakate na pod-
pis dneve, dokler vam ne zavre
kri. Obiščete osebo, ki ste ji od-
nesli oanir v reševanje: zaeotovi
vam, da je vse opravila ob pra-
vem času, tudi zvezek za vpiso-
vanje pošte vam bo pokazala.
Res je vaš papir odromal ob pra-
vem času. Odpravite se za papir-
jem v drug oddelek, kjer ugotovi-
jo, da so vaš papir sprejeli, da pa
zaradi velikega navala v tem ča-
su vseh orošeni ne usoeio rešiti
prav tisti hip, ko se kdo spomni.
Ker ste sicer uglajen in miren
človek, potrpite in počakate, da
si bo uradna oseba vzela minut-
ko in ovekovečila vaš papir s
svojim podpisom. Ko to svojo
željo tudi poveste, je reakcija po-
navadi taka: »Ja, tovariš, to pa
tako ne gre, pri nas moramo vsa-
ko stvar preveriti, tudi mi smo
samo ljudje, sicer pa je sedaj že
čas za malico, čas uradnih ur za
stranke je tudi že mimo, pridite
•naslednjič.« Naslednjič pa je čez
tri dni, tukaj se pač nič ne more,
take so poti.. . Stroj. Kaj pa tu-
kaj lahko stori en sam palček?
M. Samec
Proračun Dravske banovine za leto 1936/37:
skupno je znašal 127,019.313 dinarjev, od tega so dobili:
kmetijski oddelek 11 %,
prosvetni oddelek 6 %,
tehnični oddelek 30 %,
oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 32 %.
ostalo so dobili drugi oddelki
Prihodki Dravske banovine so bili: doklade k državnim nepo-
srednim davkom, razne trošarine, takse, davščine, dohodki bano-
vinskih zavodov, ustanov in podjetij.
Ban, vodja Dravske banovine je skrbel za:
—	gradnjo in vzdrževanje banovinskih cest,
—	elektrifikacijo,
—	pospeševanje šolstva, kmetijstva, zdravstva, za socialni
prospeh, kot je zapisano v Kroniki Dravske banovine,
—	ustanavljanje vzdrževanje in podpiranje zavodov, podjetij,
ustanov, kot so banovinske kmetijske šole, strokovne šole, tečaji,
banovinske bolnice.
Ptuj v letu 1931
Srez ah okraj Ptuj je imel 71,041 prebivalca, obsegal pa je 820
kvadratnih kilometrov. Mesto je vodilo mestno poglavarstvo. V Ptu-
ju je bilo 383 hiš, imelo pa je 4261 prebivalcev. Na mestnem glavar-
stvu je bilo zaposlenih 29 ljudi. Kot državni uradniki so bili zapo-
sleni na primer mestni fizik, veterinar, štirje šolski sluge, sluga me-
stne hiralnice, sedem stražnikov in skladiščnik mestnih podjetij. V
mestu je bil tudi sedež sreza Ptuj, vendar natančnih podatkov o sre-
skih uradnikih ni več. Zgoreli so leta 1945 na poti v Gradec.
Ptujčani smo lahko upravičeno
ponosni na svoje mesto
Skoraj ne morem verjeti, da se
ni še nihče spomnil, da bi napi-
sal nekaj vrstic o tem, kako se
naš Ptuj razvija, raste in sploh
dobiva vse lepšo podobo. Vem,
da bi se tega pisanja moral lotiti
nekdo, ki ima razvoj Ptuja v ma-
lem prstu, zlasti njegov razcvet
po vojni. Nimam namena, da bi
pisal nekakšno povojno zgodovi-
no Ptuja, ampak bom svoje spo-
mine osredotočil le na zadnjih
trideset let, kajti pred tridesetimi
leti sem prišel v ftuj in postal mi
je drugi dom, dom, ki sem ga
vzljubil.
Živo mi je ostalo v spominu le-
to, ko je bil odprt nov, za tedanje
čase zelo moderen most. Foto-
grafija mostu je bila objavljena
na prvi strani Večera. Tedaj se
mi namreč ni niti sanjalo, da
bom nekoč živel na Ptuju. Zad-
njih trideset let je obdobje, ko so
ptujski občinski možje skupaj z
zgodovinarji in urbanisti pričeli
resneje posegati v obnovo in
sploh nadaljnji razvoj mesta, nje-
govega starodavnega jedra, ki je
razpadalo. Večina mestnih hiš je
bila skoraj v ruševinah. Mestne
ulice so bile v večini primerov
tlakovane. Tlak pa je spominjal
na haloške gričke. Vse je načel
zob časa. Tudi mestna kanaliza-
cija je bila skoraj povsem uniče-
na.
Spominjam se, da so bile tam,
kjer stoji edini ptujski hotel, ki
je, mimogrede povedano, potre-
ben temeljite obnove, nekakšne
lesene barake oziroma deponija
s premogom in tam so se verjet-
no meščani oskrbovali še z drvmi
za kurjavo. Tu sem prvič kupil
premog in mi ga je kmet Toma-
nič s konjsko vprego pripeljal na
Gorco, kjer sem tedaj stanoval s
svojo družino v zgradbi, kjer je
sedaj prijetna izletniška točka.
Tedaj še nikjer ni bilo kakšnih
sledov, da bomo imeli v Ptuju
eno največjih akumulacijskih je-
zer.
Nikjer še tedaj ni bilo sledov o
avtobusni postaji. Kje vse so bile
pred zgraditvijo avtobusnega po-
stajališča postaje! Spominjam se,
da je bila tudi pred sedanjo po-
što, o kateri, ko sem prišel na
Ptuj, še tudi ni bilo sledov. Kjer
je sedaj stavba SDK, je bila hiši-
ca in v njej nazadnje uprava
ptujskih pekarn. Tudi še ni bilo
trgovin, kot sta Volan, blagovni-
ca Mercator. Prav tako še ni bilo
trgovine s čevlji Borovo, Jasmin
(ta se je sedaj preselil). Opreme,
ki je poleg gostišča Beli križ. V
neposredni bližini je bila uprava
Živilske industrije Petovia, ki pa
je bila zaradi slabe politike, ne-
sposobnosti vodstvenih kadrov
žal ukinjena. Nedavno tega sem
zasledil, da se ena izmed novih
ptujskih strank zavzema, da mo-
ra biti v Ptuju ponovno tovrstna
živilska industrija, ker je tu zale-
dje, ki lahko proizvaja dovolj ži-
vil za predelavo.
Praktično danes skoraj ni tr-
govskega lokala, ki ne bi bil v
zadnjih letih obnovljen, moder-
niziran in sploh posodobljen,
vštevši njegovo zunanjost. Tudi
na področju zdravstva smo v
zadnjih letih mnogo pridobili:
sodobne splošne in zobozdrav-
stvene ambulante, prizidka k
bolnišnici (kirurškega in interne-
ga). Teče gradnja porodno-gine-
kološkcga oddelka, da o moder-
nizaciji notranje opreme, medi-
cinskih pripomočkov ne izgu-
bljam besed. Dobili smo, tudi ne-
kaj vrtcev: Med Vrti, na Potrčevi
cesti, na Bregu, pri Roku na Haj-
dini in verjetno še kje.
Koliko starih hiš se je v nekaj
zadnjih letih zunaj in znotraj
preobleklo! Tega so zlasti veseli
ljudje, ki v teh stanovanjih živijo.
Mnoge družine so dobile prepo-
trebne sanitarije s kopalnicami.
Mnogo hiš je bilo prekritih. Izva-
jalci del so morali pri obnovi sta-
rega mestnega ambienta strogo
upoštevati zahteve zgodovinar-
jev, urbanistov, da so v bistvu
ohranili prvotno podobo, kajti
Ptuj je spomenik prve kategorije.
Gostinstvo se splača le za-
sebnikom?
Tudi gostinstvo je mnogo sto-
rilo za razvoj turizma. Dobili
smo toplice, znane širom domo-
vine, pa tudi v tujini. Edina in
velika napaka občinskih in še
kakšnih mož je, da ne najdejo
denarja, da bi ob toplicah zgradi-
li prepotreben hotel. Skoda, da
jim še do danes ni uspelo najti
kakšnega bogatega ženina, ki bi
prevzel ptujske toplice in bi zgra-
dil hotel, čeprav so se KK Ptuj in
občina »ženili« s TGO Pohorje
in pozneje z Zdraviliščem Ra-
denci.
V nasprotju s tem pa so na
Ptuju kot gobe po dežju rastli lo-
kalčki in jih je zlasti v Prešernovi
ulici vse več. Skoraj ni uličice,
kjer ne bi bila kakšna mini »osla-
rija«. In kar je največji prispevek
k razvoju ptujskega turizma: v
letošnjem letu bomo v Prešerno-
vi dobili nov hotel visoke B kate-
gorije z imenom Zlati noj. Ne
smemo pa pozabiti, koliko zaple-
tov, pa tudi razpletov je že bilo v
zvezi z gradnjo oziroma prenovo
bivšega doma JLA.
Meščanom F^uja pa je nera-
zumljivo, da žal danes družbeno
gostinstvo jemlje vrag. Kmetijski
kombinat oziroma Haloški biser,
ki upravlja v Ptuju z družbenim
gostinstvom, je že pred časom
zaprl vrata gostilne Novi svet.
Sedaj zapira gostilno F»ri grozdu.
Sledil bo bojda hotel. Pa morda
še kakšna izmed gostiln. Kakšna
nasprotja! Zasebnim gostilničar-
jem posel cveti, družbeni pa že
nekaj let prikazuje izgubo. K te-
mu bi preprosto zapisal, da gre
/.a popt>lno nesposobnost, ležer-
nost vseh listih, ki bi morali vleči
vo/ družbenega gostinstva strmo
navzgor, ne pa obratno. Družbe-
ni gostinci, vzemite si za vzgled
gostilničarja Lisjaka, ki ima tudi
v Ptuju svoj SUPER LI. Pa ne
samo tu.
Naj zapišem nekaj vrstic tudi
o cestah, ulicah, po katerih vsak
dan hodimo ali se morda spreha-
jamo. Se mnogo Ptujčanov, zlasti
starejših se dobro spominja, v
kakšnem obupnem stanju so bile
mestne ceste, ulice. Povsod ena
sama jama. Ob malce večjem de-
ževju smo imeli sredi mestnih
ulic majhna jezerca, le ribic ni
bilo v njih. Danes so vse ulice
povsem obnovljene in kocke so
izginile z mestnih ulic. Morda bi
bilo zanimivo vedeti, kdo in kam
je prodal vso goro kamnitih
kock. Dvomim, da so odromale
na odlagališča.
Na obronkih starega mesta so
zrasli mnogi bloki, v katerih je
našlo svoja bivališča menda že
več kot deset tisoč ljudi. Skoda,
da mi ni znano, koliko stanovanj
smo dobili, recimo, samo v zad-
njih dvajsetih letih, ko je bila sta-
novanjska gradnja v razcvetu.
Na obronkih mesta pa so hkrati
z bloki rastle individualne hišice.
Tudi na področju šolstva smo
mnogo pridobili, recimo novo
šolo, Osojnikovo. V mislih imam
samo mesto, ne pa tudi podeže-
lja.
Komunalne storitve — čr-
na točka
Zavedam se, oa čeprav sem za-
pisal marsikaj, kar je bilo nareje-
nega, moderniziranega, to še
zdaleč ni vse. In resnici^ je, da
smo lahko vsi, ki živimo v mestu
ob res da vse bolj umazani reki
Dravi, ponosni na vse nove pri-
dobitve in vse obnove zlasti v
starem mestnem jedru, še zlasti
gradu, na katerega se danes z
dravskega mostu rad ozre marsi-
kateri turist in je verjetno med
največkrat fotografiranimi zani-
mivostmi Ptuja. F*tujčani smo
lahko upravičeno ponosni na šte-
vilne strokovnjake, delavce, ki so
kakorkoli prispevali k olepšanju
mesta.
Menda je v Ptuju najbolj črna
točka, da ne zapišem prava sra-
mota, ker komunala žal ni spo-
sobna, da bi smeti oziroma za-
bojnike redno izpraznjevala in
nesnago odvažala na odlagališ-
ča. Njihova dobra lastnost pa je.
da ne pozabijo redno pošiljati
dokaj zasoljenih računov . . .
FRANJO HOVNIK
Ptujske razglednice
(Posnetek: OM)
Ptujske razglednice.
TEDNIK - 22- marec 1990
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
I	Z DEMOSOVEGA PREDVOLILNEGA SHODA V PTUJU
»Začeti moramo z novim modelom urejanja
gospodarskih in političnih težava
Ptuj je ► soboto /večer » diormai Cealer dožhel stoj drugi najtečji
predvolilni shod po krambergerju, ia to i Demosom, /.bralo se je >eč
kot d\a fisttč občano*, ki so prisluhnili todilmim kandidatom združene
opozicije in njenim strankam. Predstatili so stoje programe in tudi kan-
didate.
Demos se je v soboto v Ptuju
predstavil z dr. Jožetom Pučni-
kom, prol". dr. F rancem Zagož-
nom, prol". dr. Ludvikom Topla-
kom, prof. dr. l.eom Šešerkom,
prof. dr. F^etrom Jambrekom in
Francem Miklavčičem. V imenu
ptujskega F)emosa je goste po-
zdravil Janez Žampa, predsednik
podružnice Slovenske kmečke
zveze \ F*tuju. V kulturnem pro-
gramu pa so nastopili: ženski
pevski zbor Delavskega prosvet-
nega društva Svoboda Ptuj, Stan-
ka Šalamun, Tatjana Vogrinec in
žanjice iz Cirkovc.
Dr. Jože Pučnik, kandidat
združene slovenske opozicije za
predsednika republike, je pove-
dal, da ima opozicija en sam os-
novni namen, in to da v Sloveniji
izvede po mirni, legitimni in de-
mokratični poti bistvene spre-
membe.
»Demos, združena slovenska
opozicija nastopa z jasnim pro-
gramom. Predvsem gre za dve te-
meljni zahtevi. Prva je sprememba
političnega sistema, odprava eno-
partijskega socialističnega siste-
ma v Sloveniji in njegova nadome-
stitev z večstrankarskim demokra-
tičnim pluralističnim političnim
sistemom. Druga zahteva je spre-
memba položaja Slovenije v Jugo-
slaviji, prekinitev tega čudnega,
od zgoraj vsiljenega povezovanja v
državo, ki nikoli ni bila drža<a,
kajti zame je država vedno tudi in
samo pravna država. Če ni pravna.
zame država. Tu lahko govori-
mo samo o nekem represivnem si-
stema. Morda je možno uporabiti
izra/ partijska država. Ta Jugo-
slavija t tej obliki ne more biti na-
ša država,« je med drugim pove-
dal dr. Pučnik.
Prof. dr. Franc Zagožen je go-
voril o krivicah, ki so jih v prete-
klosti doživljali slovenski kmetje
in ki jih bo zelo težko popraviti.
V Slovenski kmečki zvezi zato
govorijo celo o agrarni reformi,
vendar o drugačni, kot smo jih
poznali v preteklosti. Gre za vr-
nitev zemlje kmetom, ki še kme-
tujejo, in jim je bila odvzeta.
Volitve so po njihovem zelo
resna zadeva in ne kak televizij-
ski cirkus. Letošnje prve rela-
tivno demokratične so zadnja
priložnost, da se zruši totalitarni
sistem in vzpostavi sistem demo-
kracije.
l'rol. dr. Peter Jambrek se je
spustil na zelo spolzek teren in je
govoril o ptujskih težavah oziro-
ma C) primerih, ki zahtevajo ja-
vno demokratično razpravo. Slo-
venska demokratična zveza in
Demos upata, da bosta v ptujski
občini dosegla spremenjeno raz-
merje moči. Za javno demokrati-
čno razpravo pa so po njegovem
zreli naslednji objekti oziroma
sistemi: Ptujske toplice brez sta-
cionarja, trasa avtomobilske ce-
ste, Zdravstveni center. Srednje-
šolski center. Zlati noj, trasa av-
tomobilske ceste, ki bo vzela toli-
ko in toliko najboljše zemlje,
kozmetični popravki v mestu in
melioracije. Poleg tega je dr. Pe-
ter Jambrek govoril tudi o treh
obdobjih osamosvojitve Sloveni-
je, ki bodo precej te/ki.
Franc .Mikla>čič. kandidat krš-
čanskih demokratov za člana
predsedstva, je povedal, da se
bo, če bo izvoljen, predvsem zav-
zemal za to, da bi v Sloveniji
vzpostavili pravno državo na
vseh nivojih. Poleg tega je pred-
lagal, da bi aprilske volitve spre-
menili v referendum proti komu-
nistom in. da naj bodo te volitve
plebiscit za zmago Demosa.
ProL dr. Leo Šešerko je pove-
dal, da Zeleni Slovenije v zad-
njem času dobivajo veliko oči-
tkov, ker so se pridružili Demo-
su. Odločitev zanj pomeni odlo-
čen korak k spremembi razmer,
da bodo med ljudmi vladali ena-
kopravni in demokratični odnosi
ter da bomo živeli v zdravem
okolju.
Prof. dr. Ludvik Toplak seje dotak-
nil ekonomske demokracije, ki bo te-
meljila na zadružništvu in delavskem
delničarstvu. V svetu politična in eko-
nomska demokracija delata z roko v
roki.
Ptujčani so za predstavnike Demo-
sa imeli precej vprašanj; predvsem so
se zanimali, kako bo z Demosom po
volitvah, saj nekateri menijo, da gre
samo za skupno firmo in ohlapen
program ter da bo po volitvah razpa-
del. Dr. Pučnik je odgovoril, da bo
Slovenija po volitvah Demos potre-
bovala, saj potrebuje enotno organi-
zacijo strank, ki mora doseči, da dvaj-
set odsotkov slovenskega denarja ne
bo odtekalo v druge dele Jugoslavije.
Če Demos na volitvah ne bo zmagal,
se bo mešetarjenje s slovenskimi inte-
resi nadaljevalo. Nujno je, da začne-
mo nov sistem urejanja gospodarskih
in političnih težav. Demos tudi ne
pristaja na krpanje, temveč bo vzpo-
stavil oziroma si bo prizadeval za
splošen kulturni premik, da se bo lah-
ko pričela racionalna evropska politi-
ka. Na vprašanje, kako bo tujina rea-
girala na slovensko osamosvojitev, pa
je dr. Peter Jambrek povedal, da tuje
države priznavajo dejstva. Trdno in
demokratično izražena volja pa je
dejstvo.
MG
S plajskega shoda. (Posnetek: OM.)
RAZGLAS
Oddelek za notranje zadeve občine F»tuj obvešča,
da so v skladu z določbami 16. člena zakona o eviden-
ci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74 in 42/89) ter
po odloku o razpisu splošnih volitev od 20. marca 1990
razgrnjeni volilni imeniki. Volilni imeniki so razgrnjeni
pri oddelku za notranje zadeve. Trg mladinskfti bogad
1 — soba 6/1, za občane s prebivališčem na območju
krajevnih skupnosti mesta Ruja in na sedežih krajev-
nih uradov v občini Ruj za občane s prebivališčem na
območju posameznega krajevnega urada.
Popravek v splošnem volilnem imeniku lahko zahte-
va občan ustno ali pisno, če on ali kdo drjg ni praviHno
vpisan na območju volišča, kjer ima stalno bnališče.
če je nepravilno vpisan v volilni imenik na območju vo-
lišča, kjer ima stalno bivališče, če je rtepraviino vpisan
ali zato. ker je nepravilno vpisano ime ali drug podatek,
ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Hkrati pozivamo občane, ki so spremenili svoje stal-
no bivališče ali naslov stanovanja, da to nemudoma
sporočijo pristojnemu upravnemu organu.
Oddelek za notranje zadeve
občine Ptuj
Obvestilo o varstvu
vinogradov
Letošnja zima je bila izredno blaga, zaradi tega lah-
ko pričakujemo močan napad pršiq in drugih škod-
ljivcev vinske trte, predvsem v tistih vinogradih, kjer
smo imeli že lani težave s prišicami. Vinograde, v ka-
terih je bila v lanskem letu akarinoza, moramo letos
na vsak način poškropiti s folidolom (0,5 do 0,7 "o) ali
oleo ekaluxom (14 %). Te pripravke uporabljamo, ka-
dar je vinska trta v fenofazi C, torej kadar očesa na-
breknejo in so tik pred pojavom prvih lističev.
Nekateri vinogradniki, predvsem na Dolenjskem,
kjer imajo najmočnejše probleme z akarinozo, prakti-
cirajo v zadnjih letih uporabo cosana (i do 3%) ali
folidola v kombinaciji z cosanom.
Nekateri vinogradniki so vinograde že poškropili z
naštetimi pripravki, vendar velja, da so ti pripravki
najbolj učinkoviti v že omenjeni fenofazi C.
Z oljnimi pripravki moramo vinsko trto dobesedno
oprati, in sicer z deblom vred, saj škodljivci prezimijo
na celotnem trsu.
Vodja rastlinske proizv.
Albert Gonc. ing. agr.
\	* Delavski svet Proizvodno-trgovskega in sveto-
X ^	valnega podjetja OPTE Ptuj razpisuje prosta de-
Ia In naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-
nostmi za dobo 4 let:
1.	DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji;
—	visoka ali višješolska izobrazba ustrezne smeri,
—	5 let delovnih izkušenj na delih s posebnimi p>c>oblastiK in
odgovornostmi
—	da ni podan katerikoli omejitveni razlog iz 59 člena zakona
o podjetjih
predložitev programa razvoja podjetja
2.	VODENJE GOSPODARSKO-RAČUNOVODSKEGA
SEKTORJA
Pogoja:
—	visoka ali višješolska izobrazba ekonomske smeri
—	4 leta delovnih izkušeni na vodstvenih delih
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih
pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
OPTE Ptuj, Žabjak 1. 62250 PTUJ — razpisna komisija
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh.
SREČKO ZEMUARIČ
^J^^	Stojnci 150, 62281 Markova
^^^^^ Odprto; ob delavnikih od 7	do 19. ure, v
sotioto od 7. do 13. ure in	v nedeljo od
9- do 12. ure.
RADENSKA	4,00 din
BELO VINO	13,40 din
LAŠKO PIVO	5,40 din
PIVO GAMBRINUS	5,00 din
ZNIŽANJE CEN nekaterih proizvodov od 10 do 15%
5 % POPUSTA za nakup nad 300,00 din
Pokrajinski muzej Ptuj vas vljudno vabi na otvoritev razstave slik
dolenjskega slikarja Mitje Berceta. ki bo v Razstavnem paviljonu
Dušana Kvedra v Ptuju v četrtek. 22. marca, ob 18. uri. Razstava
bo odprta do 8. aprila 1990 vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do
19. ure. ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure.
Obenem pa sporočamo, da je zaradi obnovitvenih del približno dva
meseca zaprta za ogled galerijska zbirka na ptujskem gradu.
Turnirja v odbojki
v soboto, 10. marca, sta bila v dvorani Center dva turnirja v od-
bojki. Na ženskem so sodelovale štiri ekipe, zmagala pa je ekipa Cven
iz Ljutomera pred SŠC F^uj, Ljutomerom in Framom. Na rekreativ-
nem turnirju moških pa je zmagala ekipa JLA pred Kungoto in sred-
njo družboslovno šolo.
Članice SŠC so v zadnjem kolu medobčinske lige v gosteh s 3."O
premagale mlado ekipo Palome Branika. Kaže, da bodo prve in se ta-
ko uvrstile v drugo republiško ligo. No, uradne potrditve še nismo
prejeli. Pričakujemo, da ne bo drugačna.	L k.
Potočnik trideseti
v Romuniji je bilo letošnje balkansko prvenstvo v krosu. V državni
reprezentanci je nastopil tudi naš Milenko Potočnik in v kategoriji
mlajših članov osvojil trideseto mesto.	L k.
KOŠARKARSKA MLADINSKA EKIPA V KVALIFIKACIJAH USPEŠNA
Uvrstitev v enotno slovensko ligo
v občini F^uj organizirano
igra košarko okrog 200 ljudi v
več klubih in društvih. Po svetu
velja za akademski šport, spom-
nimo se se samo na ameriško štu-
dentsko ligo. V ptujskem košar-
kaškem klubu trenirajo tri selek-
cije: kadeti, mladinci in člani.
Ženske selekcije nimajo zaradi
ukinitve pred leti, ko so želeli ra-
cionalizirati svoje delo, vendar
so se ušteli, kot ugotavljajo se-
daj.
Najuspešnejša je mladinska
ekipa; z uvrstitvijo v enotno slo-
vensko ligo je dosegla enega naj-
večjih uspehov košarke na F^uju
doslej. Trener mladincev je Bo-
jan Bedenik. Kot je povedal, je
ekipa, ki jo trenira, mlada, per-
spektivna in zelo visoka za ptuj-
ske razmere.
Vstopnine na svojih tekmah ne
pobirajo, saj želijo popularizirati
košarko kot zanimiv in dinami-
čen šport. Vse pa se tako kot po-
vsod zatakne pri denarju. Ker
košarka ne velja za prioritetno
panogo občine Ptuj, dobivajo od
ZTKO manj denarja, kot bi ga
potrebovali. Pomagajo si z ude-
leževanjem pri vsem kjer se da
zaslužiti. Lani so organizirali
moški turnir trojk, v dvorani
Center so gostovali državna re-
prezentanca Jugoslavije iri tri pr-
voligaške ekipe. Za normalno
delo bi potrebovali dva do tri
krat več denarja, kot so ga pora-
bili lani. Računajo na večjo dota-
cijo ZTKO, saj so mladinci z
uvrstitvijo v enotno slovensko li-
go dosegli zadosten uspeh za po-
večanje dotacije.
Kapetan mladinske ekipe je
Ante Šoda. Kot je povedal, so
košarkarji prijatelji tudi v zaseb-
nem življenju. Celo na zabave
pogosto zahajajo skupaj. Najbo-
lje igra Vili Pajenk, zelo visok
košarkar. Morda bo uspel na vi-
šji ravni košarke, meni trener Bo-
jan Bedenik.
Stanko Gomboc, tajnik košar-
kaškega kluba Ruj, je povedal,
da letos pripravljajo turnir trojk
za moške, morda bodo v dvorani
Center v maju košarkarji odigrali
mednarodno tekmo. Takrat bo-
do predvidoma jugoslovanski re-
prezentanti v košarki trenirali na
Rogli. V sponzoriranje želijo le-
tos vključiti tudi več zasebnikov,
ki imajo radi košarko in bi s svo-
jim prispevkom želeli pomagati
mladim, zagnanim košarkarjem.
Da so dobri, so dokazali že z
uvrstitvijo v enotno slovensko li-
go.
M. Samec
Mladinska ekina Ptuja s trenerjem Bojapon Bcdenikom (na levi) in taj-
nikom košarkarskega kluba Stankom (»ombocem. (l-oto: M. Ozmec.)
Seminar bioenergije in tai chija
Raziskave v zadnjih 20 letih so
odkrile, da bolezen ni samo or-
ganski proces, kakor je še do ne-
davnega zatrjevala uradna medi-
cina; klice, virusi in toksini seve-
da imajo določeno vlogo, vendar
razmeroma majhno. Danes že
presenetljivo veliko zdravnikov
priznava, da je zelo pomembno,
kakšen tip osebnosti je pacient,
in da osebnost narekuje vrsto
motenj, zaradi katerih bomo naj-
verjetneje zboleli (npr. za bolez-
nimi srca ali rakom), način ži-
vljenja določa stopnjo nevarno-
sti (občutljivost), stres pa pospeši
posledico — bolezen.
Američani imajo najbolj razvi-
to uradno medicino in več hrane
od katerekoli države, pa so še
vedno najbolj bolan narod na
svetu! 30 milijonov Američanov
trpi zaradi hudega artritisa, 10
milijonov se jih zdravi zaradi du-
ševnih bolezni, milijon ljudi na
leto umre zaradi bolezni srca.
vsak dan za rakom umre tisoč
ljudi ipd. V čem tiči glavni ra-
zlog? ftedvsem so kri\ i stres, ne-
gotov način življenja, nezdrav
način prehranjevanja, nenehna
napetost in nezmožnost popolne
relaksacije.
Stres je eden najbolj rizičnih
dejavnikov, zoper katerega se
bori vse več zdravnikov uradne
medicine kot tudi pripadnikov
alternativne medicine z najrazli-
čnejšimi metodami. Ena takih
metod je TAl CHl, ki sodi med
terapije z vajami in gibanjem,
ima pa neprecenljivo vrednost
pri ohranjevanju zdravja. Tai chi
je preprost, brez odvečnih gibov,
osredotočen k iskanju središča,
ravnotežja, od koder telesni cen-
ter postopoma vodi k duhovne-
mu centru. Kitajski CFIl, japon-
ski KI in indijska PRANA so vse
izrazi za energijo, ki prežema at-
mosfero. Z mehkimi in krožnimi
gibi umirjamo zavest, uravnote-
žimo svojo bioenergijo in jo po-
vežemo s kozmično: sprejemamo
in širimo CHI!
ZTKO F^uj v sodelovanju s
SKK Jože Lacko F*tuj pripravlja
dvodnevni seminar BIOENER-
GIJE IN TAl CHI-ja pod naslo^
vom:
OSTANIMO ZDRAVI!
Seminar bo vseboval vadbo tai
chi-ja, starodavne kitajske vešči-
ne bioenergetskega ravnotežja.
KLASIČNO MEDITACIJO.
KACU — veščino prve pomoči z
akupresuro in nasvete o zdravi
prehrani. Seminar bo vodil in-
štruktor tai chi-ja Silvo Vogrinec.
Potekal bo 5. in 6. aprila med 17.
in 20. uro v telovadnici OŠ dr.
I -H^-vita Pivka F*tuj.
Vljudiiu kaoijciti!
Skrivnost tai chi-ja je v umirjenosti. Vsi gibi se morajo izvajati s sproš-
čenim duhom in telesom. Tai chi je starodavna kitajska formula /a dol-
go in vitalno življenje.
10 - TV SPOREDI
22. marec 1990 — XEDNIK
TEDNIK ~ ^^^^
ZA RAZVEDRILO - 11
12 — OGLASI IN OBJAVE
22. marec 19«) - TEDNIK
TEDNIK - 22. marec 1990
OGLASI IN OBJAVE - 13
LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ
GOSPODARSTVO OBČINE LENART
Zastarela tehnologija
in nelikvidnost
Občina Lenart ima okrog I7(HM( prebivalcem; 5500 je zaposlenih, od tega
3360 > domači občini, drugi so dnevni migranti in odhajajo na delo > Maribor,
Ptuj ali (lornjo Radgono. \ občini imajo 759 čistih kmetij. Nezaposlenih je tre-
nutno 420 prebivalcev Lenarta, vendar se to število /aradi stečaja mariborskih
podjetij p<»večuje iz dneva v dan. \ občini je trenutno 206 obrtnikov, ki zaposlujejo
240 delavcev. Občina spada med nerazvite.
V industriji lenarške občine je
zaposlenih okrog 2(MK) delavcev.
Največja tovarna je Klemos, kjer
je zaposlenih 800 delavcev. Ta
tovarna je poslovno odvisna od
mariborske Tovarne avtomobi-
lov, zaradi znanih težav pa vodil-
ni v tovarni razmišljajo o preu-
Občino Lenart, ta odmaknjeni
raj, smo obiskali po dolgem času.
Odločili pa smo se, da nas bo po-
slej pot pogosteje zanesla » lenar-
ške kraje. Več o lenarških stran-
kah in ajihoiih programih, pred-
vsem pa več o gospodarskih per-
spektivah Lenarta boste lahko pre-
brali t naslednjih številkah ptuj-
skega Tednika.
smeritvi proizvodnje. Imajo še
obrata predelovalne in tekstilne
industrije in gradbeno podjetje.
Izdelke industrije Lenarta proda-
jajo po posrednikih, razen nekaj
kmetijskih pridelkov, ki jih pro-
dajajo v Zagreb. Podjetje Agro
Lenart zaposluje okrog 300 ljudi,
pridelujejo pa v glavnem meso in
sadje. V kmetijski zadrugi Lenart
je zaposlenih 60 ljudi, prideluje-
jo pa v glavnem meso in jagodi-
čevje, ukvarjajo pa se tudi s pro-
dajo mleka.
Problem lenarške industrije je
likvidnost. Pred dvema tednoma
so se pri izvršnem svetu občine
Lenart sestali direktorji vseh
podjetij Lenarta. Skupna ugoto-
vitev je po besedah predsednika
IS SO Lenart Franca Mencigarja
bila, da položaj ob četrtletnem
pregledu poslovanja ne bo dober
zaradi sorazmerno visokih daja-
tev za splošno in skupno porabo.
Pozitivne rezultate pričakujejo v
vseh podjetjih razen v novofor-
mirani samostojni tovarni Capri-
ce.
Razvojni program gospodar-
stva Lenarta sloni na kmetijstvu
in gostinskem turizmu, l.ani so
zato izdelali študijo o konceptu
razvoja za gostinstvo in turizem.
Začeli so gradnjo in obnovo ne-
kaj objektov, vendar se je zatak-
nilo pri denarju. Dogradili so av-
tobusno postajo, dela so skoraj
pri koncu. Zataknilo pa se je pri
gradnji največjega objekta, hote-
la Agata. Služba družbenega
knjigovodstva je zaustavila na-
daljnjo gradnjo zaradi nezmož-
nosti plačevanja investicije. Tudi
Kmetijski kombinat je moral
spremeniti prvotni koncept; ob-
jekte v Bendiktu so ponudili v
prodajo ali dolgoročni zakup.
Občina Lenart ima nekaj lepih
umetnih jezer, primernih za ko-
panje ali čolnarjenje. Žal pa
ostajajo neizkoriščena, upora-
bljajo jih za odlivanje odplak, v
glavnem pa so jezerca sama sebi
namen. Ribiškega turizma nima-
jo razvitega, le redki posamezni-
ki ob lepih dnevih namakajo trn-
ke v sicer z ribami bogatih vo-
dah. Pokrajina je idilična, zaradi
svojega miru deluje rahlo melan-
holično. Najbolj znana je bral-
cem verjetno renesančna cerkev
svete trojice, ki krasi hribček,
pod katerim je krasno jezerce. Ta
frančiškanska cerkev privablja
največ turistov v mirne kraje
okrog Lenarta. V Lenartu čakajo
na boljše čase; hotel Agata bo,
ko bo dokončan, lahko sprejel
nekaj sto mira in lepe pokrajine
željnih gostov. Kmečki turizem je
zaenkrat še v povojih.
Poročilo iz Lenarta
sta pripravili
Marija Samec in
Darja Lukman
kandidati ZKS — stranke demokratične prenove za družbenopolitični
zlmr Lenarta: ing. agronomije Jože Šuman, dr. Dušan Makoli, strojni teh-
nik Ivan Vela, gimnazijski maturant Drago Zorger, dipl. org. izobr. Drago
Štravs, predmetna učiteljica Irena Horvat, gimnazijska maturantka Darin-
ka Čobec, SŠI Veačeslav Čuček, vzgojiteljica Marinka Fekonja, lesarski
tehnik Janez Kocbek, ind. org. dela Branko Kos, učitelj Viktor Trbovšek,
strojna tehaica Mira Drumljič, učiteljica Terezija FanedI, ključavničar Dra-
go Lipič in mizar Jože Štefanec.
Lenarški liberalci
Lenarška ZSMS je imela pred dne-
vi svojo volilno konvencijo. Pravijo,
da je bila nekaj posebnega, posebej
zaradi svojega kulturnega dela. V svo-
jem programu stavijo lenarški mla-
dinci na kmetijstvo, ekologijo, kultur-
no in družabno življenje v Lenartu in
turizem, izobraževanje ter gospodar-
sko podjetništvo. V kmetijstvu se zav-
zemajo za omejevanje uporabe zašči-
tnih sredstev in za sprostitev zakon-
skih omejitev, ki onemogočajo delo-
vanje zasebnega sektorja. V ekologiji
se zavzemajo za ustanovitev ekološko
nadzornega telesa. Prizadevajo pa si
za uveljavljanje prioritetne cestne po-
vezave med Mariborom in Gornjo
Radgono. Tudi na kulturnem področ-
Kandidati liberalcev, ki se bodo za
ta program v Lenartu zavzemali,
pa so: Jože Jurša, Breda Slavinec,
Sonja Filipič, Bronja Lešnik, Bo-
jan Mihalič, Matjaž Majcenovič,
Vinko Bračič, Alojzija Žemljic,
Danica Zemljič, Darko Rebernik,
Livia Oletič, Ana Fekonja, Zinka
Zemljič, Mirko Žmavc, Danijel
Kovačič in Saša Lovrenčič.
ju imajo vrsto predlogov od oživitve
kulturnoumetniških društev do usta-
novitve kluba mladih Na področju so-
ciale se zavzemajo predvsem za mlade
družine.
PODRUŽNICA SOCIALDEMOKRATSKE ZVEZE
SLOVENUE V LENARTU
Mlada stranka z veliko
zagona
Nastali so šele pred kratkim. Nekaj
posameznikov se je odločilo, da bodo
v bodoče tudi sami vplivali na doga-
janja v Lenartu, in to na način, ki do-
slej ni bil mogoč. Ne želijo zavreči
uspehov dosedanjih vodečih struktur
Lenarta, želijo pa, da bi po lenarških
ulicah zapihalo nekaj novega vetra.
Stranko vodi Avgust Zavrnik, di-
plomirani inženir strojništva, zapo-
slen v Klemosu. O stranki smo se po-
govarjali z njegovim sodelavcem v
stranki, lesnim tehnikom Francem
Krivcem.
V svojem programu so združili soci-
alno problematiko in delavstvo. Ker
živijo na kmetijskem področju, vidijo
prihodnost v obravnavi kmetijstva in
industrije skupaj. Za pretekle razvoj-
ne programe pravijo, da niso šli po
najboljši poti. V Lenartu so gradili ve-
like proizvodne hale, kjer so zaposlo-
vali mlade nekvalificirane delavce. Vo-
dilne strukture so se hvalile z novimi
delovnimi mesti, kar je bilo po mne-
nju socialdemokratov napačno. Ta-
krat bi morali graditi male obrate z vi-
soko tehnologijo, šele ti bi s svojimi
sredstvi gradili velike hale. Tako pa je
mesto ostalo brez strokovnjakov, po
šolanju na fakultetah so se v Lenart
vrnili le redki. Prostori uprave, ki je
pred leti potrebovala 32 odstotkov
bruto dohodka delavca, bodo postali
kmalu pretesni. Sedaj delavcu v Le-
nartu od bruto dohodka vzamejo
49 odstotkov za skupno in splošno po-
rabo. Po mnenju socialdemokratov
preveč govorimo o zapiranju tovarn,
ničesar pa nihče ne napravi za zmanj-
šanje režije, ki bo sicer požrla tudi
najbolj uspešne.
Kandidati Socialdemokratske zve-
ze Lenarta za družbenopolitični
zbor občine so: Avgust Zavrnik,
Franc krive, Ivan Vogrin, Danijel
Zemljič, Darja Orni k, Milan Le-
skovar, Marjan Fras, Heno .štefa-
nec, Drago Korošec, Franc Kep-
nik, Jože Letnik, Jože Greifoner,
Brigita Fekonja, Tone Družovec,
Kari \ alh in Betka Kurbus.
Industrija Lenarta je bila zastarela
že, ko sojo montirali v obrate. Razvoj
občine stavijo na kmetijstvo in turi-
zem. Najprej je po njihovem mnenju
potrebno pomagati razvoju kmetij-
stva; kjer od njega ni mogoče živeti,
ima mesto industrija.
V stranki čakajo na svoj trenutek,
pri obstoječi politiki občine opažajo
nenaklonjenost in distanco. Za prete-
klo se ne želijo revanširati, želijo pa
delati za boljši jutri skupaj z vsemi, ki
so pripravljeni sodelovati. Najboljše-
ga sopotnika zaenkrat vidijo v Kmečki
zvezi Lenarta.
Kandidati Socialistične zveze Lenarta za občinski družbenopolitični
zbor: predmetna učiteljica Vida Savli, predmetni učitelj Rudi Lešnik, učitelj
Jože Barta, ing. agr. Jože Čeh, pravnik Janez Ferk, livar Milan Gomzar,
učitelj Alojz Guzej, ing. agr. Leopold Hamršak, ing. agr. Franc Mencingar,
učitelj Jakob \1atjašič, kmetovalka Ida Hafner, dipl. org. dela Roža Leš,
upokojenec Radovan Mejovšek, učiteljica Marija Dvoršak, predmetni uči-
telj Marjan Toš ter pleskar, sicer pa uspešni gostilničar Stanko Vindiš.
Z vlaganji zasebnikom
do uspeha
Kmetijstvo je bila zapostavljena
panoga gospodarstva vsa povojna le-
ta. Družba ga je izčrpavala, ljudje so
se selili bližje lažjemu kruhu. Kot je
dejal Franc Krivec, eden vodilnih po-
družnice Socialdemokratske stranke v
Lenartu, so v preteklih letih mesto Le-
nart naredili umetno industrijsko. V
tovarnah so zaposlovali kmete, saj se
takrat od kmetijstva ni dalo živeti.
Verjetno je bilo razmišljanje o prole-
tarizaciji kmetov zaradi položaja
kmetijstva pravilno. Kmeta so želeli
rešiti garanja na zemlji, ki ni prinaša-
lo zadostnega kruha. Ce je bila še leti-
na slaba, prenekateremu ni preostalo
drugega kot cula, je razmišljal Franc
Krivec.
Danes je kmetijstvo na drugi poti.
759 čistih kmetij se je kljub dolgotraj-
nemu životarjenju dokopalo do polo-
žaja, ko kmetje razmišljajo o prihod-
nosti. Organizirajo se v podružnici
Slovenske kmečke zveze, ki je najmo-
čnejša stranka v občini. Vodi jo Peter
Kraner, ekonomist in uspešen kmet.
O Kmečki zvezi v Lenartu nam je
govoril Jože Škrlec, idejni vodja stran-
ke. Poudaril je, da je bistvo Kmečke
zveze Lenarta v prizadevanjih za ize-
načenje družbenega in zasebnega kme-
tijskega sektorja in za razvoj infra-
strukture. Kot je povedal, je potrebno
v občini najprej urediti ceste. Ljudje
ostajajo na zemlji, kjer so v bližini ce-
ste; kjer jih ni, na kmetijah ostajajo le
starejši, mladi se izseljujejo in nasled-
nikov, ki bi prevzeli kmetije, ni.
Kandidati Kmečke zveze so na zbo-
rih volivcev dobili največ podpore tako
za zbor krajevnih skupnosti kot druž-
benopolitični zbor. Uspešen predvo-
lilni zbor so v Lenartu že imeli. Na
njem so predstavili svoje kandidate.
Jože Škrlec pravi, da so na zborih vo-
livcev pobrali toliko glasov zaradi
sreče pri izboru kandidatov.
Zadnja dva meseca so pridobili 800
novih članov, v Kmečko zvezo pristo-
pajo cele družine. Dnevno dobijo tudi
po 30 pristopnih izjav.
Če Kmečka zveza zmaga na volit-
vah ali dobi večino v parlamentu, bo-
do v Lenartu obdržali sedanjo indu-
strijo, vendar jo bodo posodobili in
napravili učinkovitejšo. Največje
možnosti za razvoj in doseganje člo-
veka vredno življenje vidijo v razvoju
kmečkega turizma in turizma ter v pri-
delavi in predelavi bolj zdrave hrane,
kot jo poznamo sedaj. Te panoge go-
Kandidati za družbenopolitični
zbor občine iz vrst Kmečke zveze
so: diplomirani veterinar Janez
Kramberger, strojni tehnik Bojan
Knuplež, kmet Jože Škrlec, kmet
Franci Kuri, kmet Franc Sužnik,
kmet Friderik Breznik, ing. agro-
nomije Franc Fekonja, ing. agr.
Mirjana Škof, ekonomistka Dani-
ca Senekar, ekonomska tehnica
Marija Turk, kmet Frnest Palut,
kmet Štefan Lrhančič, kmet Janez
Rojs, kmet Ivan Rajšp, kmet Mar-
jan Stergar in Helmut Vogrin,
prav tako kmet.
spodarstva so na prvem mestu v pro-
gramu koncepta razvoja lenarškega
gospodarstva.
Obnova kulaških procesov bo po be-
sedah Jožeta Škrleca prinesla velike
lastninske spremembe kmetijske zem-
lje. Zadruga bo na nek način odstopi-
la zemljo zasebnim kmetom, prejš-
njim lastnikom, ki bodo kmetijske po-
vršine obdelovali racionalneje.
Na volitvah bo Kmečka zveza na-
stopila v DE.MOSU, združeni opozici-
ji, skupaj s socialdemokratsko stranko.
Ptuj se je predstavil
v Veroni
Na otvoritveni slovesnosti velikega turistično-gospodarske-
ga sejma v Veroni v Italiji 11. marca se je Ptuj veličastno pred-
stavil. Slovenija že po tradiciji sodeluje na tem sejmu in vsako
leto predstavi drug slovenski kraj. Letos je ta čast pripadla Ptu-
ju-
Za izredno lepo predstavitev Ptuja in njegovega bogastva so
zaslužni ptujsko Turistično društvo. Pokrajinski muzej. Kmetij-
ski kombinat temeljna organizacija Slovenske gorice - Halo-
ze, Iztok Kukovec, ptujski aranžer, ki je poskrbel za videz pred-
stavitve, ter entuziast s filmsko kamero Tinček Ivanuša.
Sejem si je ogledalo tudi veliko Ptujčanov, ki so lahko še v
zadnjih sejemskih dneh pokusili domača vina. Od propagandne-
ga materiala pa je ostalo bore malo le nekaj izvodov turisti-
čnih informacij.
Upati je, da je predstavitev tudi sicer uspela in da bo zaradi
tega v bodoče na ptujskih ulicah in trgih več italijanskih turi-
stov.	mg
Med novimi naročniki Tednika smo, kot smo obljubili že konec
lanskega teta, izžrebali pet bralcev, ki bodo »časopis svojega
okolja« dobivati pol leta zastonj. To so:
1.	Fanika Kramberger, Levanjci 25, Destrnik;
2.	Marija Cep, Breg 18, Majšperk;
3.	Ida Fras, Nova vas 3, Markovci;
4.	Evetin Zelenik, Zg. Hajdina 11, Ptuj;
5.	Milena Špicar, Krče vi na pri Vurbergu 129, Ptuj.
Čestitamo!
Uredništvo
Zlati par iz Kidričevega
Na matičnem uradu v Ptuju je bilo v soboto, 17. marca, spet slo-
vesno. Pred pooblaščenega delegata skupščine občine Ptuj in matičar-
ja sta po petdesetih letih življenja v trdni zakonski zvezi znova stopila
JOŽEF in JOŽEFA MURATA, upokojenca iz Kidričevega, Tovarni-
ška cesta I. S tem sta bila tudi uradno proglašena za zlatoporočenca.
Jožef je bil rojen 17. 5. 1917, Jožefa, roj. Žerak, pa 18. 3. 1919. Poroči-
la sta se 14. 1. 1940 v Rogatcu. Tam sta tudi nekaj let živela in delala.
V letih obnove sta se zaposlila v TGA Kidričevo, kjer je bil Jožef
strojni kurjač, Jožefa pa je delala predvsem v tovarniški menzi, kjer je
bila delilka hrane in pijač. Imela sta tri otroke, danes pa se veselita ob
6 vnukih in tudi že dveh pravnukih. Zlatoporočencema tudi naše če-
stitke!
FF
Zlatoporočenca med svojimi najdražjimi in svati na slovesnosti v poročni
dvorani matičnega urada v Ptuju.
(Foto: KOSI)
Rodile so:
Stanislava Šoštarič, Sodinci 23
—	Simona; Helena Poljanec,
Prerad 7 ^ Marka; Darinka Bu-
tolen, Preša 27 — Marka; Vanda
Rižnar, Kraigherjeva 36 — Bla-
ža; Danica Znidarič, Zamušani
78/a ~ dečka; Marija Butolen,
Arbajterjeva 3 — dečka; Marjeta
NiderI, Ljutomer, Kajuhova 2 —
Adrijano; Vida Zver, Slape 10 —
Primoža; Ivica Majerič, Podvinci
80 — deklico; Jožica Horvat, Sa-
kušak 44 — dečka; Elizabeta Vi-
dovičj Potrčeva 32 — Leo; Dra-
gica Sori, Kicar 86 — Davorina;
Silva Brodnjak, Zg. Hajdina 56
—	deklico; Marjana Sitar, Tržeč
49 — dečka; Lizika Hojnik, Hla-
ponci 60 — dečka; Marta Vnuk,
Tomaž 14 — deklico; Irena
Ivančič, Apače 271 — Iris;
Zdenka Ivanuš, Cunkovci 2/a —
Anžela; Mihaela Vučko, Razkri-
žje 50/a — Tadeja.
Poroka:
Albin Cafuta, Sedlašek 32, in
Barbara Hudin, Jazbina Višnji-
čka I.
LImrli so:
Ana Vinko, Dom upokojencev
Ptuj, roj. 1910, umrla '2. marca
1990; Rudolf Dogša, Libanja 32,
roj. 1919, umrl 12. marca 1990;
Jožefa Sakelšek, Sedlašek 100,
roj. 1909, umrl 13. marca 1990;
Leopold Strelec, Vareja 10, roj.
1917, umrl 13. marca 1990; Mari-
ja Vesenjak, Mala vas 19, roj.
1913,	umrla 14. marca 1990; Si-
mon Kitak, Sp. Gruškovje 5, roj.
1914,	umrl 17. marca 1990.
Ocenjevanje vinskega
letnika 1989
Vinski vzorci iz zasebnih kleti bodo jutri na preizkušnji. Kmetij-
ska zadruga Ptuj in Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov namreč
pripravljata tradicionalno ocenjevanje vina letnik 1989, pa tudi starej-
ših vinskih vzorcev, saj se vse več ljubiteljev kletarjev ukvarja tudi z
arhiviranjem boljših vinskih letnikov.
Zanimanja za ocenjevanje je med zasebnimi kletarji veliko, kaže,
da bo vzorcev več kot lani. Ocenjevanje bo jutri ob 9. uri v sejni sobi
Kmetijske zadruge; bo anonimno, vendar javno. V soboto ob 9. uri pa
bo v Narodnem domu v Ptuju podelitev priznanj, degustacija ocenje-
nih vzorcev s strokovnim komentarjem, magister Tone Zafošnik iz
Kmetijskega zavoda Maribor pa bo predaval o sortnem izboru.
Vsakoletno strokovno ocenjevanje vina postaja vse bolj nepo-
grešljiva oblika sodelovanja stroke in prakse; zasebni kletarji dobijo
strokovno mnenje o svojih kletarskih sposobnostih in opozorilo za
napake, ki jih morda delajo pri tem zelo zahtevnem opravilu. JB
Anketa med telefonskimi naročniki
Prejšnji ponedeljek, torek in
sredo smo novinarji našega lista
klicali naključne telefonske na-
ročnike. Vprašali smo jih, za ko-
ga bi volili, če bi bile sedaj voli-
tve v občinski družbenopolitični
zbor. Vsem, ki so želeli, smo na-
šteli še stranke, ki bodo s svojimi
listami kandidatov nastopile na
občinskih volitvah. Morda tele-
fonska anketa ni najbolj rele-
vantna, žal pa zaradi omejenih
sredstev in časa pisnih anket z
relevantnim vzorcem nimamo
možnosti izvesti.
Izid ankete je lepo viden iz
grafikona. Največ je neodloče-
nih. V anketi smo zajeli 178 tele-
fonskih naročnikov iz vseh kra-
jev občine.
M. Samec
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno de-
javnost RADIO-TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (namestnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6, 62250
Ptuj p. p. 99; tel.: 062/771-226.
Celoletna naročnina 200 dinar-
jev, za tujino 380 dinarjev. ŽIRO
RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma-
riborski tisk Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.