POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
Naš zmaj je sestavljen iz petih glav
Vnuk Andrej je obljubil», da me bo peljal še na morje in v disko
REZIJMNSCINA |
IN DRUGEÜOGODIVSCINE
'foto: Savinjčan)
				; i 'r.‘ WT.
			sJiSslL. .v|9 	Il J//*- jr !5Pw	^p WF- ■ mM ■ Lj H |
		■p .	|ja7. 1 ^ 3P	
Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
PRODAJATE, KUPUJETE, ODDAJATE V NAJEM NEPREMIČNINE ! Ml POSKRBIMO ZA VSE
NEKA) IZ NAŠE PONUDBE:
PRODAMO - Manjšo kmetijo Rečica v Savinjski dolini obsega novo nedokončano
stanovanjsko hišo, gospodarsko^^^KPJfc^ poslopje In staro hišo ter H # zemljišča (travniki, njive in gozd) v skupni velikosti 3,2 ha. •
) - Dobrovlje -lokacijsko doki
a
“PROÖAMO vai : jVeiinJe In nfl
tLO PONUDBO
(UPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE Telefon: 03 898 1800, GSM: 041 465 223
Predel 14a, 3240 Šmarje pri Jelšah Telefon&faks: 03 58 21 308
Izdelava in montaža komplet ostrešja, frčade, čope itd.
Izdelava in montaža kleparskih izdelkov, snegolovov, strelovodov.
Strokovno pokrivanje vseh vrst strešnih kritin.
Po naročilu vam opravimo izmere na objektu, izstavimo predračun.
Nabava materiala, prevozi na objekt z avtodvigalom ter dvigom kritine na streho.
Strokovno svetujemo in nadziramo izvedbo del, tudi, če sami izvajate dela na svojem objektu.
•	Sezonski popusti,
•	ugodni plačilni pogoji,
•	možnost kredita kratkoročni-dolgoročni 1-7 let,
•	pomagamo mladim družinam,
•	posebni pogoji za upokojence.
Tretja stran
OSREDNJA
KNJIŽNICA
■ CELJi;
V znanju je moč, informacijaje kapital, je konkurenčna prednost nas uči informacijska doba. Vendar ima sama informacija nično vrednost, če ne vemo, kaj bi z njo počeli, kako bi jo uporabili. Dostop do informacij je danes odprt bolj kot kdaj koli prej. Še več, množična občila (od tiska, radiodifuznih medijev, interneta, do jumbo plakatov, ki kričijo iz obcestnih stavb) nas preplavljajo z nepreglednimi količinami sporočil, ki so za posameznika neobvladljiva dokler se ne dokoplje do znanj in spretnosti, ki mu omogočajo izluščiti iz mase podatkov tisto, kar je zanj pomembno.
Ko smo se šele začeli dobro seznanjati z novimi koncepti in načini dela v informacijski družbi, so šli sociologi že korak dlje in pravijo, da prehajamo v tako imenovano učečo se družbo. Koncept učeče se družbe nosi v sebi idejo o vseživljenjskem učenju. Značilnost in trend današnjega časa je, da se izobraževanje z zaključkom formalnega šolanja ne preneha. Podjetja in institucije spoznavajo, da je v hitro spreminjajočem se okolju potrebno znanje zaposlenih neprestano izpopolnjevati in dopolnjevati.
Pojem učenja dobiva vse širši pomen. Izobraževanje naj ne bi bilo več zgolj prenašanje podatkov od učitelja (resničnega ali virtualnega)
do učenca. Sodobna šola naj bi imela poleg kakovostnega učnega programa tudi smisel za razvijanje strpnih odnosov med učitelji in učenci, vzpodbujanje samoiniciative in pozitivne samopodobe, smisla za skupinsko delo in podobno. Našteto pa je v praksi bistveno teže doseči.
Veliko je teoretiziranja o idealni šoli, kakor je veliko kritik na ta gromozanski sistem, ki se ravno zaradi svojih dimenzij težko prilagaja potrebam časa. Ideali pač morajo biti, da si lahko zastavljamo cilje, ki se jim v realnosti bolj ali manj uspešno približujemo. Trenutno je za starše šoloobveznih otrok poglavitno vprašanje, kako bodo poravnali vse prej kot malenkostne izdatke za knjige in šolske potrebščine. Zato so se mediji minule dni povsem upravičeno spraševali, ali sploh še lahko rečemo, da je šolstvo v Sloveniji brezplačno. Za očeta delavca ali mater prodajalko pomeni 30 ali 40 tisočakov, kolikor znaša zagonski kapital za enega otroka, ki vstopa v prvi razred, velikansko breme, medtem ko ekonomski eliti tudi dva ducata šoloobveznih radovednežev nebi bistveno ogrozila mesečnega proračuna. Izobraževanje na višjih stopnjah razlike le še povečuje. Enake možnosti vseh otrok do izobraževanja so torej postavljene pod vprašaj in s tem tudi vsa nadaljnja razglabljanja o najučinkovitejših sodobnih didaktičnih metodah. Kljub temu ne gre obupati, saj lahko tudi kot posamezniki ogromno storimo za lastno znanje.
fj-
\ IZ VSEBINE: (g)'!
Aktualno:
Okuženi klopi prenašajo
smrtonosne bolezni...............4
Pogovor z Alojzom Lipnikom:
"Kaj je to dopust?"..............6
Intervju:
Jože Zlatinšek,
predsednik PGD Mozirje.......... 8
26. Ovčarski praznik:
Za dediščino se ni bati..........11
Luče ob Savinji:
Nogomet za smeh...............13
Nasveti:
Pridelek krompirja Mladi bobenček:
V deželi ekstaze in Šport:
Boštjan Pahovnik zmagovalec slovenskega pokala.................21
Na naslovnici: Ljubenski gasilci na tekmovanju starih brizgaln v Šoštanju
''	;	n
ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 34,23. avgust 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirko-vnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%, Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje
VSE VEČ JE OGROŽENIH OBMOČIJ, KJER KLOPI PRENAŠAJO MENINGITIS IN BORELIOZO
Okužene živali prenašajo smrtonosne bolezni
V Sloveniji je precejšnja nevarnost okužbe s klopnim meningitisom in tudi z boreliozo. Prvega krotimo z rednim cepljenjem, medtem ko je pri trdovratni boreliozi potrebna previdnost in redno pregledovanje telesa. Na našem območju je bilo v preteklosti kar nekaj pojavov obolenj zaradi klopovega pika. Nevarne so predvsem samice, ki na žrtev ne prežijo na drevju, temveč v podrastju, srednje visokem grmovju in na travnih bilkah. V največji nevarnosti so predvsem gozdarji in kmetje, v času zorenja gozdnih sadežev in gob pa se lahko s klopom sreča prav vsak, ki lahko namesto sprostitve stakne nevarno bolezen.
Ponavadi človek klopovega ugriza sploh ne zazna, so pa male odvratne in zahrbtne živalce nevarne zaradi povzročiteljev bolezni, ki jih prenašajo. Ko se virus naseli v človeško telo, je možno samo omiliti simptome in pozdraviti bolezen, medtem ko jo preprečiti ni mogoče. Skoraj tretjina obolelih dobi vročino, glavobol inje utrujena. Pri nekaterih okuženih pride do vnetja možganske opne, dela možganov in hrbtenjačnega mozga, bolnik lahko celo pade v komo, ne more govoriti in požirati, zaradi ohromelosti ne more hoditi.
Dejstvo je, da si mnogi popolnoma ali skoraj povsem opomorejo, resnici na ljubo pa je vsako leto tudi nekaj smrtnih žrtev. Tisti, ki so preživeli klopni meningitis, skoraj pravilo tožijo zaradi posledic, ki jim jih je pustila bolezen. Strokovnjaki priporočajo cepljenje proti klopnemu meningitisu predvsem gozdarjem in kmetom na ogroženih območij, kamor sodi celotna osrednja
Slovenija in tudi Zgornja Savinjska dolina. »Trenutno so druga področja bolj kužna, vendar to ne pomeni, da je klopov manj, prej da so ljudje bolj osveščeni in karje pomembno tudi cepljeni,« pravi Ida Kramer -Pustoslemšek, direktorica zgornje-savinjskega zdravslvenega zavoda.
»S pogostim cepljenjem je mogoče število obolelih za klopni meningitis občutno zmanjšati, žal pa še vedno ni cepiva proti boreliozi. Borelioza je tudi precej nevarnejša kot klopni meningitis, saj bolezen,
ki jo zdravijo z antibiotiki, izbruhne šele nekaj tednov po ugrizu. Nedvoumne diagnoze ni mogoče postaviti niti z laboratorijskimi preiskavami. V zadnjem obdobju je v primerjavi s klopnim meningitisom v porastu število obolelih za boreliozo, vendar,« pravi Kramerjeva, »se vsi, ki pravočasno poiščejo zdravniško pomoč, uspešno pozdravijo.«
Najzanesljivejše znamenje za bolezen je rdeč madež, ki se pojavi na mestu ugriza po štirinajstih dneh. Takšno znamenje se pojavi pri približno 60 do 70 odstotki obolelih, preostali pa trpijo zaradi različnih pokazateljev, kot so vročina, močno potenje, občasna vrtoglavica, utrujenost, glavobol in močnejši utrip srca. Po nekaj tednih ali celo mesecih lahko bakterije ogrozijo celo srce, oči in živčni sistem, tako da povzročijo ohromelost in bolečine v sklepih.
»Dokler znanost ne bo odkrila primernega cepiva proti boreliozi, ugotavlja Aljoša Zorko v reviji Mag, »jo bomo najlažje preprečili s temeljitim pregledom po vsakem
daljšem bivanju v gozdu ali na travniku.« Čim krajši čas je klop sesal kri, tem manjša je možnost za okužbo, seveda pa je treba pri odstranitvi nepovabljenega gosta paziti, da krvosesa odstranimo skupaj z vsemi kaveljci, kijih ima na ustnem delu.
Pajkovca ni primerno odstranjevati ali dušiti z lepilom ali lakom za nohte ali oljem - takrat v smrtnem boju izbrizga v rano okužene izločke, seveda pa ni nikoli odveč pri obisku zdravnika omeniti, da nas je ugriznil klop. Še bolj učinkovito je seveda pravočasno cepljenje, ki je sicer relativno drago, vendar v primerjavi z možnimi posledicami zanemarljivo poceni in, karje bistveno, tudi učinkovito.
Savinjčan
Ida Kramer - Pustoslemšek, direktorica zgornjesavinjskega zdravstvenega zavoda:
»Trenutno so druga področja bolj kužna, vendarto ne pomeni, daje klopov manj, prej da so ljudje bolj osveščeni in karje pomembno tudi cepljeni.«
Lovska družina in Turistično društvo
Rečica ob Savinji
vabita na koncert
godbenikov Kulturnega društva Godba Zgornje Savinsjke doline,
ki bo v nedeljo, 25. avgusta 2002, ob 16. uri pri Žabjekih v Blatah pri Rečici.
Obiskovalce prosimo, če je le možno, da parkirajo avtomobile na Rečici.
AKCIJSKE CENE ŠOLSKIH POTREBŠČIN DO KONCA MESECA
Za vse razrede
Druga polovica avgusta je čas, ko večina staršev šoloobveznih otrok začne razmišljati o nakupu potrebščin za svoje osnovnošolce. Ker je treba za brezplačno šolanje seči precej globoko v žep in ker v Zgornji Savinjski dolini prav veliko možnosti za nakup na enem mestu ni, smo se v mozirski Papirnici pozanimali, koliko lahko ustrežejo staršem s kakovostno izbiro in, kar je za vse bolj plitve žepe tudi pomembno, sprejemljivimi cenami.
Poslovodkinja Petra Bizjak nam je zatrdila, da se bodo potrudili zadovoljiti prav vse, tako cenovno kot z vsestransko izbiro blaga. Tako imenovane modre cene, kar naj bi pomenilo, da so nižje od običajnih, naj bi za določene artikle zadržali do konca meseca, "Za vse razrede je zanimanje enako," ugotavlja Bizjakova. Za mlajše otroke imajo pisane slikanice in pobarvanke, precejšnje zanimanje
Večina staršev šoloobveznih otrok se je že podala v avanturo nabave šolskih potrebščin (foto: Ciril M. Sem)
vlada za delovne zvezke, na zalogi pa imajo vse od kakovostnih barvic, enodelnih peresnic, nalivnih peres in torb. Z eno besedo vse ali večino tega, kar naj bi otroci rabili za vse bolj zahtevno osnovno šolanje. Bizjakova pravi, da se bodo tudi v prihodnje v celoti prilagajali željam in potrebam kupcev, za starše pa je gotovo pomembno, da lahko v Papirnici kupijo tudi učbenike.
Savinjčan
Naša anketa
Nakup šolskih potrebščin
Zofija Kokovnik, kmetovalka:
Nabave šolskih potrebščin smo se že lotili, vendar še ne povsem intenzivno. Otroci imajo namreč še nekaj nastopov, zato bomo s tem bolj resno začeli prihodnji teden. Ponudba je običajno kar dobra, predvsem pa se mi zdi v redu, da šola ponudi možnost izposoje knjig, pa tudi delovnme zvezke in ostale potrebščine smo lahko kupili na obroke. Imam štiri otroke in zato je skupni strošek precej visok.
Mojca Cemivšek, ekonomski tehnik:
Imam enega šoloobveznega otroka, drugi pa je še v vrtcu. Nabavila sem že vse, kar se tiče zvezkov in drugih šolskih potrebščin, pa tudi knjige sem danes kupila. Šla sem čez dve, tri trgovine, si na hitro ogledala cenike in se odločila glede na ceno. Sedej, ko imam komaj enega otroka v šoli, se še da shajati. Nekaj sivari sem imela še od lanskega leta. Knjige se mi zdijo velik strošek. Za vse skupaj sem porabila 16.000 tolarjev.
Marija Škof, prodajalka:
To je velik strošek. Imam namreč dva šoloobvezna otroka, sin bo šel v 5. razred, hčerka pa v 3. let-
nik. Zanj smo že naročili knjige pri Cankarjevi založbi, hčerka pa jih bo dobila od sošolke.
Mateja Janžovnik, delavka:
Imam otroka, ki gre v malo šolo. Zato bo treba kupiti kakšno torbico in podobno. Izbira je velika, za vsakogar se najde kaj. Strošek se mi zaenkrat ne zdi tako grozen.
Tatiana Mikek, šivilja:
Zaenkrat imam dva otroka, enega šoloobveznega. Smo že nabavljali za šolo in lahko povem, da je bila cena grozna. Učbeniki 12.000, za vse skupaj pa sem odštela približno 30.000 tolarejv. In to za prvi razred. Pravijo, daje šola zastonj, pa mislim, da ni tako. Doslej se še ni bilo treba čemu odreči zaradi tega, za vnaprej pa ne vem.
Nina Dolenc, tajnica:
Zala gre v četrti, Jure pa v prvi razred. Smo že nakupili, sedaj skrbimo še za garderobo. Ponudba je pestra, cene pa se malce razlikujejo, zato je treba malce poiskati. Treba je vnaprej planirati, se finančno pripraviti. Strošek se namreč finančno kar pozna.
Pripravila: Vesna Petkovšek, foto; Ciril M. Sem
®
ZMAJI Z NATALIJO NA ZABAVNIH ODRIH SLOVENIJE
»Kaj je to dopust?«
Zabavni ansambel Zmaji, ki ga sestavlja pet zgornjesavinjskih fantov, je gotovo eden izmed najbolj zasedenih ansamblov s slovenske zabavne scene. Brez nastopov minevajo le redki poletni dnevi, saj so dobrodošli gostje po vsej Sloveniji. O njihovi glasbi in odnosu, ki ga gojijo do nje, smo se pogovarjali s pevcem skupine Alojzom Lipnikom.
Alojz Lipnik, pevec skupine Zmaji (foto: Benjamin Kanjir)
-Ste Zmaji res zmaji?
Nekaj zmajevskih lastnosti najbrž res imamo. Naš zmaj je sestavljen iz petih glav. Iz Nejca, Mirana, Mateja, Sama in mene, zelo pogosto pa se tem glavam pridružita še dve. Ena z imenom Natalija druga pa z imenom Damjan. Sedemglavi zmaj na vsakem nastopu bruha veselo glasbo in poskuša ustreči najširšemu krogu poslušalcev. Seveda pa je naš zmaj popoln, ko se nam pridruži še šofer Marko, ki skupaj s Petrom poskrbi, da ozvočenje stoji kot je treba, in pa seveda naš tonski tehnik Gaber.
-	Kako dolgo so Zmaji že prisotni na slovenski zabavni sceni?
Ime Zmaji obstaja že sedemnajstlet. Od samega začetka skupaj vztrajamo Nejc, Miran injaz. Pridružila sta se nam še Samo in Matej in prav dobro se imamo.
-	Predvidevam, da je v Sloveniji vse manj krajev, kjer še niso slišali vaše glasbe. Kje pa še niste bili, pa bi to želeli?
Našo lepo Slovenijo smo si v zadnjih nekaj letih res ogledali po dolgem in po čez. Na Primorskem smo bili na prazniku pršuta in terana, v hotelu Bernardin v Portorožu, na Štajerskem v Laškem na Pivu in cvetju, na Gorenjskem na Blejski noči, v Beli Krajini na Vinski vigredi, v Prekmurju na Andrejevi noči, v Radencih in še in še. Kamorkoli nas povabijo, radi pridemo, prav zanimivo pa bi bilo, če bi se enkrat podali na križarjenje z ladjo, kjer bi zabavali goste.
-	Kaj trenutno delate, imate morda dopust?
(ha, ha, ha) Kaj je to dopust?
-	Kje ima vaš ansambel večjo ceno, doma, kjer vas ljudje poznajo kot Loj-za, Nejca, Sama, Mateja in Mirana, ali drugje, kjer vas poznajo kot Zmaje?
V zadnjih nekaj letih smo doma zelo malo igrali. Vsekakor smo veseli, da nas publika širom po Sloveniji zelo dobro sprejema, a nedvomno takšne publike, kot je doma, ni nikjer drugod. Sproščen nastop in pristen stik z domačimi ljudmi se ne more nadomestiti.
-	Pred časom smo tudi v Savinjskih novicah pisali o ustanovitvi društva Bassboom. Eden izmed bistvenih ciljev
članov dmštva je popularizacija žive glasbe, brez uporabe posnetkov, ki jih uporabljajo razni one man bandi in podobni sestavi. Kaj si ti misliš o tem?
Prizadevanja društva Bassboom podpiram. Glede na dejstvo, da sodobna tehnika omogoča že skoraj vse, je uporaba posnetkov verjetno davek časa v katerem živimo. One man bandi so pogosti v manjših lokalih, kjer si lastniki težko privoščijo večje, dražje zasedbe, ki večinoma izvajajo živo glasbo.
-	Želje ansamblov so poleg čim več igranja tudi izdajanje novih skladb na kasetah in zgoščenkah. Se da Zmaje slišati tudi na ta način?
Seveda. Pred časom smo izdali kaseto, na kateri lahko slišite nekaj naših lastnih skladb, nekaj pa je priredb. Priznati moram, da v glasbenih študijih nismo preživeli veliko časa. Sodelovanje z Natalijo Verboten je naše delovanje obrnilo na glavo. Igranje na večjih odrih je terjalo nabavo novega ozvočenja, kostumov in podobnega. Zaradi investiranja vopremo in številnih nastopov je za snemanje novih kaset ostalo zelo malo časa. Sicer pa je naše delovanje že samo po sebi dobra reklama.
-	Pevka Natalija Verboten je na slovenski zabavni sceni prisotna že kar nekaj let. Z njo veliko igrate kot njen spremljevalni ansambel. Kako je prišlo do tega sodelovanja in kaj za vas to pomeni?
Kot Nejc všali reče, je sedaj res prava kurilna sezona poletnih veselic, to pa
pomeni res velikoštevilonastopov.Sic-er pa je do našega sodelovanja z Natalijo Verboten prišlo bolj slučajno. Pred leti smo igrali v Dravogradu. Med publiko seje pojavil Natalijin manager, kije iskal za takšno sodelovanje primerno
skupino. In začelo seje. Dobro smo se ujeli kotglasbeniki in kotljudje, karješe posebej pomembno. Gostovanje po Sloveniji pomeni za nas večjo razpoznavnost, tudi več nastopov.
- Slovenska zabavna scena je zelo pestra. Ansambli se borijo za svoj kos kruha. Kaj pa mora imeti glasbenik, da lahko uspe? Kakšna mora biti skladba, da si jo začno ljudje požvižgavati?
Za uspeh posamezne skladbe ni čarobne formule, saj so okusi zelo različni. Mogoče pa je žalostno dejslvo, da je uspeh posamezne skladbe ali projekta precej odvisen od denarja. Skladba mora priti najprej do poslušalcev. To pa pomeni, da se mora dos-tikratzavrteti po radijskih valovih, videti v videospotu, vse te stvari pa stanejo.
Pomembnoje, da zna glasbenik pri nastopih v živo najti kontakt s publiko, daje dobro opremljen, oblečen, poln energije.
ANDRAGOŠKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Titov trg 2,33320 VELENJE
Ljudska univerza Velenje bo koncem avgusta posredovala v občinah Zgornje Savinjske doline, Šmartno ob Paki in MO Velenje Katalog izobraževalnih programov za šolsko leto 2002/2003. Zainteresirane občane za izobraževanje in usposabljanje s tem želimo seznaniti o možnostih izobraževanja na Ljudski univerzi Velenje in vabimo k vpisu.
Hjj
ÉVI
LJUDSKE UNIVERZE VELENJ
Ljudska univerza Velenje bov času od 10. do 19. septembra 2002 organizirala informativne dneve o vseh svojih izobraževalnih programih, možnostih vpisa in izobraževanja. Predstavniki Ljudske univerze Velenje vas bodo seznanili z vsem, kar bi želeli v zvezi z izobraževanjem oz. izpopolnjevanjem izvedeti. Informativni dnevi bodo v naslednjih krajih in terminih:
10. september ob 17. uri	Občina Šmartno ob Paki, Kulturni dom, Šmartno ob Paki
12. september ob 17. uri	Obrtna zbornica Mozirje, Savinjska cesta 43, Mozirje
12. september ob 17. uri	Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad
12. september ob 17. uri	Osnovna šola Ljubno ob Savinji, Cestav Rastke - Ljubno ob Savinji
19. september ob 17. uri	Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje

-Ali glasbenik rabi glasbeno izobrazbo oziroma kakšna je razlika med tistimi, ki to izobrazbo imajo in ostalimi, ki je nimajo?
Gotovo se lažje godi glasbeniku, ki ima glasbeno izobrazbo. Skorajvse,tudinovejšeskladbe,jevčasu interneta možno dobiti zapisane v notnem črtovju, kar pomeni veliko prednost. Sicer pa za uspeh glasbenika glasbena izobrazba ni pogoj.
■ Kakšno vlogo igra v svetu zabavne glasbe talent?
Talent je osnova za uspešnega glasbenika. Nekaj seda narediti tudi z veliko volje in malo manj talenta, a pri tem je meja dobrega muziciranja nižja.
- Kako dolgo bodo Zmaji s svojo glasbo še razvnemali slovenska mesta in vasi?
(ha, ha, ha...) Poznal sem muzikanta, kije bil star
96 let, pa je še vedno igral.
-	Kako pa usklajujete odsotnost z doma zaradi vaj in nastopov s svojim družinami?
Z izjemo enega člana naše skupine, ki pa verjetno ne bo doigo izjema, smo vsi ostali poročeni. Dobro se zavedamo svoje vloge v družini inje nikakor ne želimo zanemarjati. Pogosti nastopi nas res velikokrat potegnejo z doma, a z dobro voljo in predvsem razumevajočimi ženami, ki so boljše polovice v pravem pomenu besede, se da tudi to uskladiti.
-	Kaj se ti je v dolgih letih sodelovanja v ansamblu najbolj vtisnilo v spomin?
V vseh letih seje nabralo veliko, predvsem lepih in zabavnih vtisov. Na misel pa mije prišlo naše potovanje v Rabac na Hrvaško, kjer smo pred
nekaj leti šli za teden dni igrat na poletno teraso. Zaradi naše neizkušenosti smo za prehod preko državne meje s sabo odnesli le potne liste, ostalih potrebnih dokumentov pa ne. Tik preden smo prečkali mejo, nas je na to opozoril manager, ki je bil posrednik za igranje. Vsem je zastal dih, a poti nazaj ni bilo več. Hitro smo na vrh ozvočenja v kombiju zložili naše potovalke in se prelevili v turiste, ki potujejo na letovanje na morje. Preko naše carine smo prišli brez problema, a z opozorilom carinika: »Jaz sem vas spustil, hrvaški vas pa ne bo.« Na našo srečo seje v istem trenutku za nami pojavil star kombi, poln Romov, kije bolj kot naš pritegnil pozornost hrvaškega carinika.
Pogovarjal se je Benjamin Kanjir
OBČINSKI ODBOR SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE (SDS) MOZIRJE
Tudi opozicija je potrebna za razvoj občine
Po predhodnem soglasju izvršnega odbora stranke, je bil na občinski konferenci socialdemokratske stranke za kandidata za župana na letošnjih lokalnih volitvah potrjen dosedanju mozirski župan Jože Kramer. Ker v mozirski občini potekajo volitve po proporcionalnem sistemu, bodo socialdemokrati pripravili listi kandidatov za obe volilni enoti v Mozirju in Rečici. Sočasno z volitvami župana in občinskega sveta bodo potekale tudi volitve članov krajevnih svetov. Kramerje bil za kandidata potrjen s tajnim glasovanjem, sicer pa želijo socialdemokrati nagovoriti voliice z ljudmi, ki so se s svojim delom bodisi že izkazali oziroma so pripravljeni prispevati k skupnemu razvoju občine.
Jože Kramer
Jože Kramer je prepričan, da je mogoče na dober volilni rezultat računati samo v primeru, da sam delaš v občini, predvsem pa je po njegovem bistveno, da se po volitvah predvolilne napetosti pozabijo in v občinskem
svetu vse zastopane stranke delujejo v prid občine. Sicer pa je opozicija v vsakem primeru potrebna, tako znotraj stranke kot izven nje, pravi Kramer, ki kot župan zavrača očitke, da je v preteklem mandatu skrbel predvsem za rečiški del občine. "Na Rečici smo v zadnjih štirih letih samo nadaljevali in zaključili izgradnjo osnovne šole in uredili kanalizacijo s povezavo na čistilno napravo. Večjih investicij ni bilo, medtem ko smo v Mozirju uredili precej infrastrukture. Sicer pa sem na Rečici deležen očitkov, da se vse dela v Mozirju," pravi Kramer, ki poskuša z vsemi zadevami seznanjati tako mozirski kot rečički krajevni svet.
Sicer pa Kramer kot kandidat socialdemokratske stranke, ki ga podpira tudi Nova Slovenija, dobro pozna stvari, ki jih bo nujno urediti v prihodnosti in so za nemoteno funkcioniranje skupnosti še kako potrebne. V prvi vrsti prav gotovo šola s telovadnico v Mozirju, ki naj bi bila zgrajena v prihodnjem mandatu, za celotno investicijo pa bo potrebno zagotoviti preko 800 milijonov tolarjev. V program stranke sta zajeta tudi ureditvi obeh osrednjih trgov v občini. Mozirski je vezan na razvoj Podrožnika, izraženo v znesku pa naj bi v naslednjih letih investirali v občinski prostor
preko 3 milijarde tolarjev. "Različne interese bo vzema tudi za razvoj turizma in drobnega gos-potrebno povezati in uskladiti," je prepričan podarstva.
kandidat socialdemokratske stranke, ki se za-	Savinjčan
KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV GAL
Pozitivna energija porok za ustvarjena likovna dela
Amaterski likovniki društva Gal se že tretje leto zapovrstjo srečujejo na poletni ustvarjalni delavnici na različnih kmetijah v Rovtu pod Menino. Srečanju na Slopeh in leto pozneje v Lazah je letos sredi julija sledilo srečanje v Šentjoštu. Dela, ki so nastala ob ustvarjalnem druženju so razstavili pred cerkvijo svetega Jošta.
Kolonija likovnih ustvarjalcev Gal se je letos odvijala v Šentjoštu (foto: Ema Janko)
Organizatorja razstave Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline in mozirska izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sta na ogled postavila dela šestnajstih ustvarjalcev. Motivi izbrani iz okolice cerkve upodobljeni v olju na platnu, akrilu, akvarelu, pastelu in drugih tehnikah so navdušili številne obiskovalce.
Po besedah idejnega vodje projekta Mojce
Semprimožnikje za dobro počutje likovnikov poskrbela družina Dobnik, pa je pozitivna energija pri cerkvi svetega Jošta bila porok, da likovni rezultati niso izostali. Semprimožnikova je prepričana, da je tovrstna razstava prva iz niza, ki bodo v bodoče sledile, saj so dela, nastala na tak način, bila doslej skrita očem javnosti.
Marija Sukalo
115 LEI PGD MOZIRJE
»Zaradi gasilcev ostala društva ne dobivajo manj
sredstev!«
Mozirski gasilci so se v okviru 11. memoriala Viktorja Lukšeta delovno spomnili jubileja, ki ga društvo praznuje v letošnjem letu. O dolgoletnem delovanju, financiranju in organizaciji društva smo se pogovarjali s predsednikom Jožetom Zlatinškom. Za mozirskim gasilskim prostovoljnim društvom je 115 let delovanja, 115 let vzponov in padcev.
-	Kam bi sebe postavili danes?
V generacijo gasilcev, ki si ne sme dovoliti neuspehov, saj smo končno dobili trdne temelje za uspešen razvoj gasilstva. Dobili smo sodoben in evropsko usmerjen Zakon o gasilstvu, Zakon o varstvu pred požari ter Zakon s področja zaščite in reševanja. Pomembna sta tudi podzakonska akta Pravila gasilske službe in Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot. Vsi omenjeni dejavniki zahtevajo od celotnega članstva veliko mero stalnega angažiranja na vseh področjih delovanja. Prav pri aktivnem izvajanju nalog iz omenjenih zakonov pa vidim danes svoje odgovornosti in dolžnosti.
-	Tu in tam je na račun gasilcev slišati očitke, da njihov močan lobi lobira povsod tam, kjer se deli denar. Za delovanje gasilskih društev naj bi zato v primerjavi z ostalimi društvi šla prevelika sredstva.
Hvala za tako pomembno, za marsikoga pa tudi vedno aktualno vprašanje, ki temelji na večkrat slišanih očitkih. Ni mi poznano, da bi imeli gasilci močan lobi, ki lobira povsod tam, kjer se deli denar. Res pa je, da se trudimo vsi, tako gasilci kot vodstvo Gasilske zveze Slovenije, preko poslancev državnega zbora doseči spremembo Zakona na dodano vrednost. In to v smeri, da bi bili ob nakupu gasilsko-reševalne tehnike upravičeni do plačila minimalnega davka, ne pa celotnih dvajsetih odstotkov, kot je temu sedaj. Ta problematika je v državnem zboru že bila obravnavana, vendar za nas gasilce žal neuspešno.
-	Kje se torej pojavljajo razlike pri financiranju društev?
V gasilskih društvih delujejo gasilske enote, ki opravljajo obvezno lokalno javno službo. Obseg in način opravljanja te službe sta določena v skladu z Merili za
organiziranje in opremljanje gasilskih enot. Zakonska dolžnost lokalne skupnosti pa je, da preko svojega proračuna zagotovi sredstva za opravljanje omenjene
javne službe. Sredstva, kijih gasilska društva prejemajo za svojo dejavnost od lokalnih skupnosti pa zadoščajo zgolj za minimalno delovanje.
- Kaj pa investicije?
Seveda je povsem drugače na področju investicij, ko mora lokalna skupnost zagotoviti finančna sredstva za nakup nujno potrebne gasilske reševalne opreme ter opreme za osebno in skupno zaščito gasilcev. Vsa omenjena oprema je strogo predpisana in mora ustrezati tipizaciji, ki izhaja iz evropskih standardov. Naj poudarim, da so vsa gasilska društva, glede na požarno ogroženost območja, ki ga pokrivajo, uvrščena v kategorije. Za te je zakonsko določena minimalna tehnična opremljenost ter število operativnih gasilcev. Te opreme je po društvih manjkalo in je še vedno manjka. Veliko je tudi zastarele, ki ne ustreza več strogim predpisom. Nujno je bilo zato izdelati načrte za čim hitrejši začetek opremljanja gasilskih enot na
podlagi kategorizacij društev. Zakonsko je določeno, do katerega leta morajo biti opremljena s to predpisano opremo. To leto je leto 2007.
Kot sem že omenil, dobivamo društva sredstva za redno dejavnost. Ta sredstva gasilci oplemenitimo s prostovoljnim delom. Z njimi lahko zato plačamo zavarovanje gasilskih domov, gasilske tehnike in članov gasilskih enot. Z njimi opravljamo tekoča vzdrževalna dela, tako na nepremičninah kot premičninah, skrbimo za aktivno usposabljanje gasilcev, predvsem na specialnih področjih, in strokovno napredujemo.
- Nalog je veliko, enako stvari, za katere morate po zakonih odvajati sredstva. Kdo je torej zadolžen za to, da je teh sredstev vsaj približno dovolj?
Za financiranje vsega omenjenega je z zakonom zadolžena lokalna skupnost oziroma občina. Gasilci pa razumemo, da so finančne potrebe tudi na drugih področjih. Zaradi tega aktivno izvajamo prostovoljne delovne aktivnosti, katerih ciljje pridobivanje dodatnih sredstev za doseganje finančnega načrta, za katerega izvajanje je zadolžena občina.
Glede na to, da so mi Zakon o gasilstvu, Zakon o varstvu pred požari in zakon s področja zaščite in reševanja dokaj dobro znani, tuj pa mi ni niti Zakon o lokalni samoupravi, iz katerega izhajajo statuti občin, lahko mirno in čiste vesti zatrdim, da gasilska društva ne dobivajo prevelikih finančnih sredstev. Še bolj pa trdim, da zaradi nas ostala društva ne dobivajo manj. Vsem, kijih zanimajo gasilske obveznosti in z njimi povezani stroški oziroma načini financiranja gasilske dejavnosti, predvsem v primerjavi z ostalimi društvi, pa priporočam, da v celoti preberejo omenjene zakone, podzakonske akte in statut.
-	Učinkovitost vašega dela v največji meri temelji na znanju in opremi. Kako je s tem pri vas?
Glede tega stalno skrbimo, da se naši člani udeležujejo različnih tečajev, posvetov in seminarjev, ki jih organiziramo sami, Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline ali Gasilska zveza Slovenije. Pri tem moram biti tudi samokritičen in priznati, da smo letos nekoliko pozno, čeprav še v pravem terminu, organizirali tečaj za naziv gasilec za člane pripravnike. Na ta način bomo lahko z mlado generacijo članov izpopolnili gasilsko enoto. Člani se nato še naprej izobražujejo za različne specialnosti in se udeležujejo tečajev za napredovanja.
-	Več težav je najbrž z opremljanjem?
Kar se tiče opreme pa moram poudariti, daje nekaj že zastarele, veliko pa namješetudi manjka. Ko omenjam zastarelo, moram dodati, da letos poteče predpisan rok uporabe orodnega vozila kot interventnega vozila, že pred leti pa je zastarela prenosna motorna brizgalna rosenbauer 8/8. Glede na to, da je naše društvo kategorizirano vtretjo kategorijo, nam manjka tudi vozilo 16/15, to je gasilsko vozilo s cisterno ter predpisano opremo.
Jože Zlatinšek, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje (foto: Benjamin Kanjir)
Ker je naše društvo osrednje občinsko in ima v svojem požarnem okolišu tudi višje objekte, nam manjka tudi priklopnik lestev. Vtretji kategoriji moramo imeti 32 članov operativne enote, od tega pa jih je le dobra polovica opremljena z ustrezno predpisano osebno zaščitno gasilsko opremo. Manjkata pa nam tudi najmanj dve skupni zaščitni obleki za zaščito pred visoko temperaturo, kijih še sploh ne premoremo. Vse, kar je zastarelo in kar nam še manjka, bo potrebno v dogovoru z občino zamenjati in dopolniti v doglednem času.
-	Kam bi v slovenskem merilu uvrstili PGD Mozirje?
Glede na velikost pokrivanja terena bi ga uvrstil med tista, ki pokrivajo dokaj velik požarni okoliš, ki je v glavnem gričevnat in hribovit, delno pa tudi gorat. Požarnovarnostni okoliš, ki ga pokriva naše društvo, meri preko 5.300 hektarov površine, ki se razprostira od nadmorske višine 347 do 1,690 metrov. Večji del pokrivajo gozdovi. Zaradi omenjene površine, števila prebivalcev ter tipa požarno najbolj ogroženega naselja, je mozirsko med zgornje-savinjskimi društvi najvišje kategorizirano. Glede opreme, ki jo imamo trenutno v uporabi in glede na kategorijo ogroženosti ter statusa osrednje občinske gasilske enote in stem povezane naloge, je opravljanje in zagotavljanje uspešnosti določenih nalog lahko zelo oteženo in rizično.
-	Kaj pa članstvo?
V društvo je včlanjenih preko 200 gasilk in gasilcevter mladine. Po tej številki lahko sodim, da spadamo med dokaj velika društva, med katerimi prevladujejo generacije od najmlajših do članov srednjih let, zelo pa smo ponosni tudi na naše gasilske veteranke in veterane.
-	Ena izmed značilnosti vašega društva je vzpostavljen sistem gasilskih trojk, ki delujejo po zaselkih izven Mozirja.
Res je. Pri tem gre za zelo pomembno delo pri zagotavljanju požarne ter varnosti s področja zaščite in reševanja v precej odročnejših zaselkih. Ravno zaradi oddaljenosti in problematike glede oskrbe s požarno vodo, so ti zaselki precej požarno ogroženi. Ker so že dolga leta aktivno vključeni v naše gasilsko društvo tudi prebivalke in prebivalci iz
Šmihela in Lepe Njive, smo v teh naseljih pristopili k organiziranju gasilskih trojk. Letos mineva že 24 let delovanja teh trojk.
-	Kako se je začelo?
Začelo seje z aktivnostmi na področju izobraževanja, saj so bili že v prvih letih delovanja uspešno organizirani in izvedeni tečaji za naziv gasilec v obeh zaselkih. Vse do danes se člani obeh zaselkov aktivno udeležujejo nadaljevalnih tečajev različnih specialnosti in tečajev za kadrovska napredovanja. Da ti člani skrbijo za resnično dobro delovanje trojk, potrjuje dejstvo, da se skoraj vsako leto udeležijo različnih tekmovanj na nivoju gasilske zveze, včasih celo kar z dvema desetinama. Društvo po svojih finančnih zmožnostih ves čas skrbi tudi za opremljanje trojk z minimalno gasilsko in reševalno opremo. Letošnje leto gre iskrena zahvala Krajevni skupnosti Mozirje, ki je zagotovila finančna sredstva za nabavo po šestih zaščitnih oblek za vsak zaselek. Gre za oblačila, ki gasilca uspešno ščitijo pred dežjem, mrazom in vetrom.
-	Kje je ta oprema hranjena?
Vse od začetka se gasilska oprema skrbno shranjuje v Šmihelu pri Pavlu Goiičniku, pri Jesevniku, v Lepi Njivi pa pri Ivanu Goiičniku, torej pri Gabru. Naj mi bo dovoljeno, da izkoristim priložnost in se preko tednika Savinjske novice omenjenima družinama za odstop prostora, hrambo opreme in stalno skrb javno iskreno zahvalim, obenem pa si želim enakega sodelovanja tudi v bodoče.
-	Radi rečemo, da na mladih svet stoji. Je takšno mnenje tudi med gasilci?
Prav gotovo. Pa še kako to drži med gasilci. Otroke med sedmimi in desetimi leti starosti je najprimerneje včlanjevati skozi razne, njim primerne programe. Ti potekajo tudi potom različnih družabnih iger. Resje, da pride z leti do osipa tega članstva. Ostali, ki pa ostanejo in nadaljujejo z aktivnim izobraževanjem in nato vstopijo v gasilsko enoto, pa dobro vedo, zakaj želijo postati gasilci. To tudi ostanejo vse dotlej, kojim te aktivnosti dopušča zdravje.
Na vsakoletnem občnem zboru Zgornjesavinjske gasilske zveze predstavnica za delo z ženami
razpravlja o tem, da moški člani premalo spoštujejo njihovo delo in znanje. V vašem društvu sodim, da ni tako. Na ženske ste se namreč spomnili tudi med praznovanjem jubileja, saj ste nekaterim izmed njih podelili priznanja.
Prav gotovo, da tako vztrajnih članic, kot jih imamo v našem društvu, ni mogoče prezreti, ko se obravnavajo kandidati za prejem priznanj ali odlikovanj. Čejih videvamo aktivne pri delu, bi jim bila storjena velika krivica, čejih ne bi kandidirali tudi za priznanja. Res je, da jih še niso prejele vse, ki si jih zaslužijo, bomo pa na to pozorni ob prvi ustrezni priložnosti.
-	Za vami je uspešno izvedeni že enajsti memorial Viktorja Lukše-ta. Udeležilo se ga je preko 30 desetin veterank in veteranov iz vse Slovenije.
Na to vprašanje pa odgovorim z velikim veseljem, saj se tega tekmovanja vsako leto zelo veselim. Udeležuje se ga kar veliko število desetin iz vse Slovenije. Prav v letošnjem letu, ko društvo beleži 115 let delovanja, se ga je udeležilo rekordno število desetin. Bilo je 22 moških in devet ženskih. Tako veliko število desetin ter prisotnost župana Jožeta Kramerja in poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Franca Finkšta, so naše skromno praznovanje naredili resnično slovesno.
-	To kaže na dobro in kontinuirano delo s starejšimi člani. Lahko s svojim znanjem in izkušnjami tudi oni pripomorejo k boljšemu delovanju društva?
V društvu vsa leta posvečamo veteranom veliko pozornost pri njihovem usposabljanju in nudenju pogojev za dobro delo in počutje, Glede na znanje in izkušnje, kijih
imajo, pa lahko vsekakor pripomorejo k dobremu delovanju društva, S svojim kulturnim obnašanjem in strpnostjo pa tudi izkazujejo lik pravega gasilca. Prav posebej je to pomembno, ko Imajo vaje ali tekmovanja skupaj z najmlajšimi člani.
- Kaj bi si kot predsednik PGD Mozirje želeli, da bi bilo drugače?
Kot predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje si iskreno želim, da bi se povečal delež proračunskih sredstev občine za redno dejavnost. Vsi tisti, ki o tem deležu odločajo, bi se morali temeljito seznaniti z že omenjenimi zakoni, iz katerih je razvidno, da so za gasilske nepravilnosti in nestrokovnosti, ki so lahko posledica neustrezne opremljenosti enote, predpisane kar zelo stroge in visoke kazni. Gasilci prav gotovo ne pretiravamo z letnimi plani. Za tiste minimalne obvezne pogoje, kijih omenjam in iz katerih je sestavljen omenjeni plan, pa bi morali dobiti zadostna finančna sredstva za realizacijo.
-115 let je za vami, kaj vam to pomeni in kako naprej?
To pomeni 115 let trdega in aktivnega dela na vseh področjih gasilskega delovanja. To je bilo in bo moralo biti tudi v bodoče prvenstveno usmerjeno v uspešno nudenje pomoči vsem potrebnim, ki jih doleti ognjena ali kakšna druga elementarna nesreča. Ta uspešnost pa je mogoča le ob dobri strokovni usposobljenosti ter učinkoviti tehnično reševalni opremljenosti gasilske enote. Da pa bo temu tako, bodo to tudi v bodoče prioritetne smernice delovanja našega društva za in v dobro občanov.
Pogovarjal se je Benjamin Kanjir
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 IVIOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208
NEZGODNO ZAVAROVANJE, ŠOLSKIH OTROK, MLADINE IN DIJAKOV
:	Nezgodno zavarovanje je prijatelj tiste sorte,
ki je sicer zelo tih in nanj zlahka pozabiš, a je vedno s teboj, ko ga potrebuješ.
GOSTEČKA MAMA NAPOLNILA DEVET DESETLETIJ
»Vnuk Andrej je obljubil, da me bo peljal še na
morje in v disko!«
Pri Zagradišniku v Radegundi se je 5. avgusta leta 1912 rodila Rozalija, četrta, najmlajša izmed deklet. Neusmiljeno življenje je postalo še težje, ko je njen in oče ostalih sedmih Zagradiških otrok, padel v prvi svetovni vojni. Rozalija ga je v življenju do takrat videla le enkrat. Zagradiška mama je takrat ostala sama z otroki. Rozalija pravi, da danes najbrž nihče ne bi verjel, kako težko je bilo takrat življenje. Hribovska kmetija pa je z obilico dela dala vsaj nekaj: hrano. Te ni nikoli primanjkovalo.
Skupno delo, skupno veselje in na trenutke tudi žalostje bil vsakdan pri Zagradišniku. Rozalija se danes z veseljem spominja lepih nedelj pri
Njihovo življenje je bilo neizbrisno zaznamovano z ljubeznijo do ljudi in Mozirske planine. Z nje je vse do pred leti, ko jo je utrudila bolezen,
Gostecka mama - Rozalija Goličnik se je dobro privadila na življenje V Mozirju (foto: Benjamin Kanjir)
Radegundi. »Takrat cerkva nismo krasili z rezanim cvetjem, ampak z lončnicami. Vsaka izmed deklet je morala priskrbeti po 11 lončnic. Vse smo morali znositi v cerkev in nato nazaj domov. Pa vendar je bilo zelo lepo. Komaj smo čakali na ta naše lepe nedelje,« pravi in z zamišljenim pogledom odtava v preteklost.
Tudi mama je kmalu umrla. Nato seje poročil najstarejši brat in počasi so si tudi ostali otroci pričeli ustvarjati svoje družine. Rozalija je pri Zagradišniku ostala najdlje.
Po treh letih miru, torej leta 1948, seje poročila h Gostečniku v Rade-gundo. Ta kmetija je najvišje ležeča v mozirski krajevni skupnosti. Po vojni so od nje ostale zgolj ruševine, vse je bilo požgano, domačih živali ni bilo. Treba je bilo začeti znova. S trudom, voljo in ponižnostjo so počasi postavili kmetijo nazaj na noge. Pa ni bilo lahko. Ceste ni bilo, vse je bilo potrebno pripeljati s konji. Pet Rozalijinih otrok, od teh sta dva umrla v rosni mladosti, je hitro spoznavalo življenje.
Rozalija pridno nosila plodove narave, kot so borovnice, gobe, maline in podobno. Iz doline in v dolino so Gostečki vse znosili v nahrbtniku, vsak kilogram moke, sladkorja in vsega potrebnega. In to v vsakem vremenu, ki zna biti tako visoko v planini izredno muhasto.
Leta 1994 pa je prišla bolezen. Gostečka oče in mati nista več mogla sama skrbeti zase. Zadnja leta je bilo že vse veliko težje. Na pomoč jima je zato skoraj vsak dan priskočila Germadska Franca, ki je pozimi vsak drugi dan gazila sneg do kolen in jima prinašala kruh in mleko. Njej so Rozalija, še posebno pa njeni otroci, prav posebno hvaležni za vse, kar je storila. Zaradi bolezni sta Gostečka prišla živeti v Mozirje, kjer seje Rozalija kar hitro navadila. Leta 1998 sta z možem Francem praznovala tudi zlato poroko, že leto kasneje pa je Rozalija ostala brez njega.
Skromno življenje in ponižnost v srcu sta vrlini, ki ju ne zmore vsakdo. Goličnik Rozalija, po domače
Gostečka mama, pa ju imajo v izobilju. Še danes, koje za njo devet desetletij življenja, sorodnikom zlušči fižol, orehe, napravi domače rezance, skrbi za vrt in cvetje. Slednje je še prav posebno zaznamovalo njeno življenje. Njeno ljubezen do rož prekaša le ljubezen do ljudi, ki jih je vse življenje sprejemala na svojem domu. Še najraje se radosti z vnuki, z njimi igra karte in počne vse mogoče. Andrej jo bo menda v kratkem popeljal tudi na morje in v
disko, kjer še ni bila, pa jo zelo zanima, kako je tam.
Gostečka mama seje življenju v Mozirju dobro privadila, najbolj pa pogreša svojo prijateljico Angelo Hudej. Z njo sta se dogovorili, da ju po smrti na pokopališču pokopljejo tako, da bosta imeli noge skupaj, da jima ne bo dolgčas. A spričo njunega optimizma in volje do življenja, je do takrat še zelo daleč.
Benjamin Kanjir
Poletne počitnice se nezadržno bližajo koncu. Jesen bo prinesla s seboj utečeni vsakodnevni ritem. Nekateri boste rekli “žal", drugi “končno”. Čeprav letošnjemu poletju res ne moremo reči "dolgo, vroče", pa ne dvomim, da je v vsakem od nas pustilo nekaj nepozabnih trenutkov. Mogoče ste jih celo ovkovečili s fotografijo. Vse, ki menite, da ste to poletje v fotografski aparat ujeli nekaj res posebnega, lepega ali duhovitega, vabimo, date utrinke delite z nami. Pošljite nam svojo najljubšo fotografijo in sodelujte v nagradni igri
NAJF0T0GRAFUAP0IE1U2OO2
Na natečaju lahko sodelujete z eno fotografijo. Vsak teden bomo objavili do tri od prispelih fotografij, na koncu akcije, sredi septembra, pa bom izbrali tri naj fotografije, katerih avtorji bodo prejeli uporabne nagrade:
1.	Kompletfilmov(5) PROFOTO KODAK 100/36
2.	Razvijanje 2 filmov in izdelava fotografij
3.	Album za 200 fotografij
Fotografije lahko pošljete v elektronski obliki na naslov savinjske.novice@siol.net ali po pošti na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, spripisom NAJ FOTOGRAFIJA.
Na vašo željo vam bomo fotografijo vrnili.
26. OVČARSKI PRAZNIK V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM
V Šmihelu so 17. avgusta prizadevni člani domačega odbora društva podeželske mladine organizirali že 26. tradicionalni ovčarski praznik. V strnjeni obliki so izvedli prikaz ravnanja z ovcami in življenja, ki je bilo še pred kratkim edini vir preživetja tukajšnjega prebivalstva.
Idilična vasica, ki se vije vzdolž regionalne ceste domala do vrha .Mozirske planine inje po okoliških hribih posejana s tradicionalnimi kmetijami, postane vsako leto sredi avgusta središče vseh, kijih zanima staro kmečko življenje. Prizadevna mladina s pomočjo izkušenih staršev in starih staršev na travniku pred župnijsko cerkvijo sv. Mihaela izdela skorjevko, turski plot in ogrado za ovce Na tem prostoru
stelje in šiklnov, ki so bili včasih edino sredstvo za prekrivanje streh. Trend se počasi vrača v te kraje, pa čeprav zgolj zaradi vikendov in podobnih zgradb.
Dogajanje so z vedno ubranim petjem popestrili domači možje, ki so pod vodstvom Antona Acmana zapeli več pesmi, ki bi jim tudi dandanes lahko rekli zimzelene.
V večnamenskem prostoru podružnične osnovne šole je bila postavljena razstava gobelinov, ki jim je življenje vdihnila domačinka Sonja Kramer. Rezultat večletnega dela je zapolnil prostor in bil pospremljen z mnogimi vzdihi občudovanja obiskovalcev. Trdna volja,
praznika ni bati pozabe. Mladi z vol- kušnjaml starejših za vse obisko-jo in samosvojim poletom ob- valce poskrbeli tudi naslednje leto. Ijubljajo, da bodo s pomočjo in iz-	Benjamin Kanjir
Ovca je imela srečo, da sta jo v roke vzela izkušena strižca
dediščin» se ni
O« '
Letos se je prvič predstavil tudi tkalec
predvsem pa zvrhana mera potrpežljivosti so vrline, za katere Sonja pravi, da so ključne pri tem delu. In gre ji verjeli na besedo. Tudi ob ogledu gobelina z motivom zadnje večerje, ki je nastajal štiri mesece.
Za dobro voljo so s pomočjo svojih instrumentov tu in tam skrbeli tudi Andrej in Gregor RakterToni Drobež.
Manjkalo ni niti obrnenka, masovne-ka, sladkih dobrot in slastnega kruha, kije pridišal iz krušnih peči. Za vse so poskrbele kmečke žene domačega aktiva. Piko na i pa sta s svojo prisotnostjo v tradicionalnih oblačilih dodala pastirja, ki sta se sprehodila med obiskovalci in pihnila kakšno v kravji rog.
Bogati dediščini, ki je dolga stoletja botrovala težkemu življenju na obronkih Mozirske planine, se za- Med vsemi starimi kmečkimi opravili, ki predstavljajo mladim zgolj voljo tradicionalnega ovčarskega eksotično preteklost, je zanimanje poželo tudi rezanje slame
nato za vse zbrane, ki jih je bilo letos še več kot običajno, poteka prikaz starih kmečkih opravil.
Najprej so prikazali pranje ovce. Opravila sta se lotila dva urna mladca, ki jima ovca kljub večim poskusom pobega, ni delala prehudih preglavic. Podobnoje bilo pri striženju. Do izraza so prišle dolgoletne izkušnje, saj jo je ovca odnesla precej dobro. Sicer je ostala brez volnenega kožuščka, a tudi brez ran, ki bijijih lahko prizadejal neizkušen strižec. Volna je šla takoj v predelavo, na česanje, spletanje niti in naprej v štrikanje toplih volnenih »zoknov«, ki znajo priti prav v dolgih zimah. Letos se je prvič predstavil tudi tkalec platna. Statve so dobro pele, čeprav so se niti spričo množine tu in tam tudi malce zapletle.
Malce starejši so se lotili priprave
PRIHAJA
Novi renault MEGAN
Piše: Igor Pečnik
V srednjem razredu kosi smrt z imenom peugeot 307. Vedno nove izvedenke prepričujejo kupce, da je peugeot prav zanje. Golf izgleda že kar malce zastarel in počakati bo treba do Frankfurta 2003, ko bo na IAA predstavljen golf V. No,megane ne čaka. Nova oblika, nov design. V skaldu Avantima ali luksuznega Vel Satisa. Lep ali grd? Modern ali zastarel? Uporaben ali neuporaben? Hja, veliko piva bo preteklo ob "šank -debatah", ampak pri renaultu bo štel le rezultat. In do sedaj se niso ušteli, spomnimo se letwinga!
Oblika je moderna in kar malce futuristična. Velike sprednje luči v stilu lagune in zanimiv zadek. Trovratna ali petvratna verzija se razlikujeta po bočnem izgledu. Coupeje pač šport-
nik. Odpiranje vrat poteka preko čip kartice, zagonu motorja pa služi gumb. Športno, ni kaj, posebej če
kartica lahko ostane kar v žepu.
V dolžino je novi megane zrastel na 4,21 metra (prej 4,16M). Povečal se je razmak med osmi za 12 centimetrov, kar obljublja več prostora v notranjosti. Ampak prtljažni prostor
seje zmanjšal iz 350 na 330 litrov, kar je enako kot pri golfu IV.
Za varnost je poskrbljno v razredu
petih zvezdic na chras testu: zračne vreče za voznika in sovoznika, stranske zračne vreče, vreče v stebričkih in celo v
sedežih, da telo ne zdrsne pod pas. Omejevalniki varnostnih pasov, ESP in ABS so sami po sebi umevni. Zavorna pot naj bi bila pod 38 m od 100 km/h. Porsche carera 36 m. Pohvalno!
Motorna paleta za začetek obsega tri bencinske in dva dizelska motorja. Bencinski 1.4 16 V in 95 KS, 1.6 16 V in 115 KS in za hitre 2.016V in 140 PS. Za varčneže 1.5 dCi 82 KS in 1.9 dCi z 120 KS. V roku dveh let pa se bosta pridružila še benciner 1.4 z 75 KS in dva dizla, in sicer 1.5 z 100 KS in športni varčnež 1.9 z 140 KS.
Seveda se postavlja vprašanje cene, na katero pa bomo še malo počakali. Ampak kot vsak nov model, botudita doprinesel kakšen % več. Pa na varčevanje!
¥
Zastopstvo, prodaja, servis
termotehniki
Orla vas 27a, 3314 Braslovče
Toplotne črpalke
termotehnika
Telefon: 03 700 16 20, GSM: 041 605 951
ni pujsiviic
na razpis za subvencijo
$
Meti in Milanu Cajner
želim ob selitvi veliko sreče in medsebojnega razumevanja!
Mama
^ p» u ,	Maji in Vinku! ^
^ H-*- ^^Veliko sreče na novi živ ljenski poti! J
________
Teta Mica
ÜM.MIKLAVC
TEHNIČNI PREGLEDI D.O,O.	E-noslov: am.miklavc@email.si
j Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 j
Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00
O
-	tehnični pregledi vseh motornih vozil
ZA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE, VELENJE IN ŽALEC izvajamo tudi:
-	registracije in zavarovanje vozil
-	odjave in prijave vozil v prometu
-	izdaja registrskih in preizkusnih tablic	AAA
-	periodično organiziranje A - testov vozil
SAVINJSKE NOVICE PRI VAS NA KAVI
Oblikovale« pričesk z mednarodno izobrazbo
Ob zadnjem povabilu na kavo smo bili presenečeni od prvega trenutka dalje. Povabilo je prispelo iz Lokovice pri Šoštanju, naš sogovornik pa nam je bil v celoti uganka. Ko smo se pogovorili za srečanje v Lokvici 8 b, pa se je začel klopčič lepo razvijati.
večkrat popil. Tokratje skuhal tri skodelice in se čudil darilu, ki smo ga v šestih paketih po pol kilograma razložili predenj. Vladimirje obljubil, da bo kavo delil tudi s staršema v Gornjem Gradu in da si bo Savinjske novice tokrat bolj natančno ogledal. Saj ne da so mu neznane, a kaj, ko mladi segajo po drugačnem branju, sam po strokovnih revijah s področja frizerske mode.
Popoldanska kava je prijetno pognala novo energijo, fotografinja je dogodek posnela z dvema »škljocema« in prijazno srečanje z Gornjegrajčanom Vladimirjem je
človeka, kot je Vladimir Komar,	srečanju« (foto: Marija Miklavc)	ostal še en dokaz, da oguljene
človek zlepa ne sreča. Zadovoljenje	fraze včasih le ne držijo. »Zadreča-
z vsem in tudi s tem, da je njegova	seje srečal s kuhanjem kave že kot	tar«, saj dnevno spije tri, štiri sko-	ni« le niso tako škrti, kot se včasih
mama, Marija Komar, naročnica	kratkohlačnik, kadar so v Gornjem	delice. Tropic caffe je po njegovih	sliši iz zlobnih ust, saj so vendarle
Savinjskih novic, poslala povabilo	Gradu dobili obisk. Kmalu je tudi	besedah prepoznavna blagovna	povabili na kavo.
na kavo v njegovem imenu. Vladimir	njemu zadišala in zdaj je vnet »kote-	znamka, dobro kavo te vrste je že	Jože Miklavc
Vladimir Komar, 23-letni mladenič, poročen in oče malega sina, se je ob novici, da ga čaka klepet ob kavi, odkrito razveselil. Rojen Gornjegrajčan, kije živel doma dve desetletji, je po šolanju v Celju, kjer je končal poklicno frizersko šolo, dobil delo v velenjskem frizerskem salonu. Opravlja delo modnega frizerja, kar v praksi pomeni, da neguje pretežno ženske frizure, sproti pa se specializira v Avstriji in se obenem pripravlja na izobraževanje za stilista v Londonu.
Tako zadovoljnega mladega
Vladimir Komar, modni frizer iz Lokovice, ob »kofetarskem
LUCE OB SAVINJI
Nogomet za smeh
Zaradi slabega vremena so bile odpovedane številne prireditve ob 33. lučkem dnevu, med njimi tudi nogometna tekma med debelimi in suhimi, ki je, tako se je dejansko izkazalo teden dni pozneje, obetala smeha polno atraktivnost z že vnaprej znanim zmagovalcem. Tekma, ki so jo bolj ali manj podhranjeni Lučani odigrali to nedeljo na "lučki Marakani", je gledalce dejansko navdušila s potezami, v katerih sta prednjačila vratarja obeh moštev.
ravnotežje na igrišču in na koncu iztržili neodločen rezultat. Organizatorji tekme zaradi pomembnosti srečanja niso ničesar prepuščali naključju, z nekajkratnimi "pivskimi" intervencijami seje izkazala tudi zdravniška ekipa, ki je skrbela za obtok telesnih tekočin igralcev.
Po sodnikovem podaljšku se rezultat ni spremenil, zato naj bi o zmagovalcu tekme odločalo streljanje enajstmetrovk. Na žalost gledalcev in na pravično delitev točkje o zmagovalcu odločalo vreme. Zaradi nevihte nad Lučami, so se tako debeli kot suhi zadovoljili z delitvijo točk, vsem skupaj pa so dokazali, kako malo je treba za prijetno razpoloženje in prijateljsko druženje.
Savinjčan
Z nekajkratnimi pivskimi intervencijami se je izkazala tudi zdravniška ekipa (foto: Ciril M. Sem)
Tajčmanov Tone v golu debelih in Čeh med vratnicami suhih sta dokazala, da se na nogomet kaj prida ne spoznata, kljub temu pa jima je uspelo nekaj atraktivnih potez, v veliko veselje številnih navijačev. Ti so neopredeljeno spodbujali obe ekipi, po začetnem vodstvu suhih, pa so debeli, ki so skupaj tehtali tono in cent, vzpostavili
www.2BiT.si
2BÌT d.o.o.
Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282
Zefine nakane
aljeno stranišče. Pripovedovala je, kako je smrad iz "kahle" rešil mladega partizana.
Piše: Aleksander Videčnik
NEMCE JE UKANILA
KrveskaZefaje bila preplašena, ker so se včasih udarili tam okoli partizani in Nemci. Nekoč je bilo spettako, daje pokalo vse povsod. Nemci so spet preganjali borce za svobodo, zunaj pa je bila huda zima, daje kar pokalo od mraza. Nenadoma se odprejo vrata koče in vanjo pade ranjeni partizan. Zeta je urno odkrila vrata v klet, kjer je hranila krompir, in vanjo zrinila ranjenca. Takoj je na vrata potegnila težko skrinjo za obleko in perilo ter sedla nanjo.
Ni trajalo dolgo, ko so Nemci pridrveli v kočo in se drli na Zeto naj pove, kje ima skritega partizana. Vse so presvetili, vse kote preiskali, toda ranjenca ni bilo nikjer. Zeta pa je prestrašena opazovala to početje nemške soldateske. Vojak, kije bil očitno poveljnikje opazil, da Zeta trmasto sedi na skrinji. Zrinil jo je na tla in odprl pokrov. Toda skoraj bi omedlel, tako je zasmrdelo iz skrinje, v njej je namreč videl polno nočno posodo. Hitro je zdrvel na piano po zrak in poklical še ostale, da so odšli v noč. Naj povemo, da Zeta zaradi hudega mraza ni hodila na odd-
VersfDO p Cibefu
Leta 1931 so o popotovanju po daljnem Tibetu tole napisali:
"Ako potuješ po Aziji, ne smeš nikdar pozabiti z vidika te resnice, daje za domačine vera najvažnejša zadeva. Leta 1903 je opravljal politične naloge vTibetu predsednik angleškega Kraljevskega zemljepisnega društva Sir Younghusband, Moral je s Tibetanci navezati dobre stike. Ugotovil je, da v nobeni deželi na svetu ne gledajo na religijo z večjim čaščenjem. Ne politika, ne ekonomija, ne umetnost niso tako pomembna dejstva kot religija. Opazil je odpor Tibetancev do Evropejcev, ki je izviral iz strahu, da bi se borili proti njihovi veri. Zato je pazil na izraz spoštovanja, koje obiskoval samostane in svetišča. Ob tem seje živo zanimal za njihove umetniške zaklade in ob tem poudarjal, da so verska vprašanja najpomembnejša. To je zahteval tudi od častnikov, ki so bili v delegaciji. Končno je ugotovil, da so Tibetanci le pokazali določeno voljo do zbližanja."
BEGUNEC BLIZU ZEFINE KOČE
Med vojno je domačin iz Bočne Lojze Žehelj študiral v Ljubljani. Italijani so ga zaprli in odgnali v taborišče, kije bilo sredi Italije. Proti koncu vojne seje po dolgih tednih naporne in nevarne poti znašel v domačem kraju.
Ni vedel, da je bilo med tem že konec vojne. Skrival se je v gozdu, k Zeti pa je hodil po kake malenkosti. Hranil se je z ribami, ki jih je nalovil. Zeta ni črhnila niti besede o beguncu. Nekoč so člani vaške straže opazili dim sredi gozda. Podali so se v smer odkoder so videli dim. Naleteli so na Lojza in ga privedli v Bočno. Seveda je bil fant srečen, daje vojne konec in daje spet doma.
Pozneje je Žehelj postal učitelj v Lučah. Morali so na neki tečaj v Slovenske Konjice, kjer so igrali
kjudske
JAMA NA MENINI
Stari ljudje so pripovedovali, daje Menina polna jam in da se ena, ki skriva zaklad, vsakih sto let na kresni večer odpre. Zakriva jo ogromna skala. Če ima kdo šibo, s katero si izprosi vstop v jamo, lahko vstopi vanjo tudi sicer.
Blizu Gornjega Gradu je živela revna kočarka z otrokom, kije bil rojen prav na kresni večer. Revščina je bilo edino, karje imela. Pa seje nekoč odločila, da pojde v jamo iskati srečo. Tam blizu je utrgala vrbovo vejico in brez težav vstopila v jamo. Vedela je za čarobni rek, ki ji je to omogočil. Otroka je položila ob vhodu na mehek mah. Tako je imela obe roki prosti, da bi nabrala dragocenosti. Res je bilo vjami več zlata in srebra, kot je kamenja v
nogomet. Pri tem seje Lojze tako usodno poškodoval, da je zaradi posledic umrl. Res čudna usoda - Lojze po tolikem trpljenju ni užil lepših dni.
ZEFA PEČE KROFE
Ob pustnem času so po vseh hišah pekli "krape". Zeta se je pozanimala, kako naj jih pripravi. Sama seje lotila dela, čeprav soji sosede svetovale, da mora skrbno pripraviti testo, ki mora "kipniti" in se ne sme prehladiti in še kaj. Zeta je imela le moko, ki jo je dobila na karte. Iz nje je pripravila testo in pričela s peko.
Toda glej ga, zlomka, krapi so potonili na dno, namesto, da bi plavali na masti. Sosedi je zaupala dogodek in dejala, da so vsi krapi potonili, ona pa seje znašla; povezala jih je z vrvico, da so morali plavati po vrhu. Kakšni so bili in ali jih je jedla, pa ni povedala.
pripovedi
kamnolomu. Kočarkaje hitela v predpasnik metati dragocenosti. Naenkratzasliši glas: "Hitro zbeži iz jame, zaprla se bo spet za sto let."
Takoj, koje bila zunaj, je ogromna skala spet zaprla vhod. Tedaj pa seje spomnila na otroka, kije ostal vjami. Nič ni pomagalo več tolči z vrbovo šibo po skali, ni se premaknila. Tudijok ni pomagal, pomagala pa je dobra vila z Menine, ki je slišala jok uboge matere. Pristopila je in kočarki in dejala, da naj ob letu spet pride pred vhod jame in s solzami zalije skalo pred njo. Jama se odpre le vsakih sto let, njej pa se bo ob letu, če bo ravnala tako, kot ji je svetovala. Res seje zgodilo, kot je napovedala vila. Kočarka je našla otroka zdravega in odhitela proti domu. Na rokah je tokrat nosila najdražji zaklad.
Gospodinjski tečaj, ki so ga v tretje ponovili v Lučah. Slika je iz leta 1953, poslala nam jo je Vera Ročnik z Raduhe. Tečaj je vodila učiteljica Vilma Beniger.
V prejšnji številki smo pod sliko zapisali, da gre za družino na kmetiji Orešnik. Kot smo kasneje izvedeli, je bila fotografija posneta na Globstovi kmetiji. Na njej je torej družina Tostovršnik iz Primoža pri Ljubnem. Slika naj bi bila posneta okoli leta 1920.
Piše: Štefka Goltnik
Minerva je zelo zgodnja sorta krompirja s svetlo rumenim mesom. Spada med vsestransko uporabne sorte, ki že pri zelo ranem izkopu dajejo visoke pridelke. Letošnji pridelek je znašal 60 t/ha. Lady Christi je zgodnja sorta s svetlo rumenim mesom. Tudi ta sorta je široko uporabna. Zaradi dobre odpornosti na viruse in plesen bi jo lahko priporočali tudi za ekološko kmetovanje. Letos je bil pridelek 77 t/ha. Mirakel je srednje zgodnja sorta s svetio rumenim mesom, široko uporabna. Če to sorto sadimo redkeje, nam daje zelo debele gomolje. Ob tehtanju smo ugotovili
Piše: Uroš Kotnik
PISANJE POTENC IN INDEKSOV
(m2, H20...)
Če pri pisanju pogosto uporabljamo besede s potencami ali indeksi, take besede pripravimo že prej. Ta problem je zelo enostavno rešljiv s pomočjo Samopopravkov. Najprej si pripravimo pravilno oblikovan niz znakov (npr. m2):
-	na ekran napišemo m2
-	označimo samo številko 2
-v meniju izberemo Oblika / Pisava
-	med učinki izberemo Nadpisano
-	zaključimo z ukazom V redu
Sedaj imamo na ekranu pravilno
napisan niz m2. Ta niz bomo postavili med samopopravke in s tem dosegli, da se bo napisan niz m2 ob pritisku na preslednico sam spremenil v m2. To naredimo na naslednji način:
-	označimo m2
Pridelek krompirja letos dober
Tudi v letošnjem letu smo imeli nastavljen ekološki poskus pridelave krompirja. Sojenih je bilo šest sort krompirja. Pridelek smo ovrednotili z izkopom in tehtanjem petih naključno izbranih rastlin.
571 pridelka/ha.
Carlingford, ki je že dobro poznana sorta, ki je nadomestila vsem še dobro poznano sorto igor. Pridelek je bil kar 110 t/ha. Carling-ford je srednja pozna sorta, primerna za ozimnico oz. skladiščenje. Zaradi belega mesa se je ta sorta dobro prijela. Meso je čvrsto, se ne razkuha in ne potemni. Sorta obrodi veliko število gomoljev. V letošnjem letu smo pri eni rastlini v povprečju našteli 14gomoijev debeline nad 35 mm in 15gomoljevdebeline pod 35 mm. Carlingford ima dolgo dobo mirovanja, zato ga moramo pred saditvijo tri tedne prej naka-Ijevati, kot druge sorte, da se "zbudi". Sorta ima počasen zgodnji razvoj, nato pa kar naenkrat dohiti ostale sorte. Zaradi sortne lastnosti nastavljanja velikega števila go-moljevga moramo saditi precej redkeje kot ostale sorte, sicer dobimo
RAČUNALNIŠTVO
veliko število drobnih gomoljev. White ladyje sorta, kije še v uvajanju. Zaradi dobrih pridelkov in belega mesa, ki ga imajo potrošniki najraje, je pričakovati, da bo v naslednjem letu priznana. Tudi ta sorta je dala pridelek 110 t/ha. Spada med srednje pozne sorte in je primerna za ozimnico. Navanje od omenjenih sort najpoznejša. Sorta ima krem meso inje dala pridelek 95 t/ha. Ob ocenjevanju so bile rastline še zelene in je pričakovati, da bo še pridobila na pridelku. Navan je atraktivna sorta za pridelovanje glavnega pridelka za široko uporabo.
V letošnjem letu so bile vremenske razmere izredno ugodne za razvoj bolezni in škodljivcev v nasadih krompirja. Ob visokih temperaturah in zračni vlagi je bilo potrebno dosledno varslvo pred plesnijo, črno listno pegavostjo, pogosto seje v nasadih letos pojavljala tudi črna noga. Pred
plesnijo moramo nasad varovati preventivno. Ko enkrat opazimo plesen v nasadu, jo je možno le nekoliko zaustaviti s sistemičnimi fungicidi, bolezni pa se znebiti ne moremo več. Pri uporabi priporočamo menjavanje sredstev, da lažje obvladujemo bolezen. Predstavniki M-KŽK so priporočili menjavanje sistemikov melody duo, tattoo ali radomil (sistemik lahko v rastni dobi uporabimo le dvakrat!). Ponavadi se v nasadih prej kot plesen pojavi črna listna pega-vost(na spodnji listih se pojavijo črne pege, listi se počasi zvijajo in rumenijo). Bolezen preprečujemo z dith-anom. Ker so bili pogoji dobri, smo imeli letos tudi hud napad koloradskega hrošča druge generacije, ki se razvije le ob ugodnih vremenskih razmerah konec julija oz. v začetku avgusta.
Kmetijska svetovalna služba Mozirje
Za lažje delo v Word» II.
Word je eden najpogostejših urejevalnikov besedil, ki jih srečamo na računalnikih. Poglejmo si še nekaj praktičnih rešitev, ki nam bodo prišle prav, ko se bomo lotili kakšnega daljšega pisanja z njim.
-v meniju izberemo ukaz Orodja / Samopopravki
-	v oknu vklopimo možnost Popravljaj besedilo med vnosom
-v okence Zamenjaj napišemo m2
-	v okencu >z<, pa nas že čaka naše kopirano besedilo, vendar moramo vklopiti tudi možnost Oblikovano besedilo, da se bo na ekranu res pokazal m2
-	zaključimo z ukazom V redu.
Preizkusimo pripravljen niz: na
ekranu napišimo m2 in pritisnemo preslednico =>m2.
PISANJE ULOMKOV
Verjetno ste opazili, da vam (če imate seveda vključeno avtomatično popravljanje) Word nekatere ulomke popravi sam. To so 1/
4,1	/2 in 3/4, kar pa je razumljivo, saj le ti obstajajo kot samostojen znak. Tudi poljubne ulomke lahko zelo hitro vnašate, ne da bi pri tem zaganjali urejevalnik za pisanje enačb (Eqution editor):
-	Postavite se na mesto, kjer želite
ulomek.
-	Pritisnite <CTRL> + <F9>. Ob tem se pojavita dva zavita oklepaja
-	Med oklepaja zapišite EQ \F(a;b), kjer sta a in b pač poljubna števec in imenovalec
-	Ko končate pritisnite <SHIFT> + <F9>.
VKLJUČEVANJE VELIKIH SLIK
VWord lahko slike (in tudi ostale programske predmete) dodate na dva načina. V prvem načinu (ko delamo z manjšimi slikami) v dokument vstavite sliko, word jo shrani in velikost dokumenta se zaradi tega poveča. V drugem primeru (ko delamoz velikimi slikami) pa datoteko samo povežete s sliko in word te slike ne shrani vsvoj dokument, pač pa jo poišče na disku le takrat, ko jo mora prikazati ali natisniti. Kako torej to narediti:
-	Izberite Vstavljanje/Slika/lz datoteke
-	Izberite želeno sliko
-	Sedaj pa kliknite na puščico desno od gumba Vstavi in izberite Poveži z datoteko.
Če takšno datoteko prenašate na drug računalnik, ne pozabite prenesti tudi slike!
PREMIKANJE GUMBOV ZNOTRAJ ORODNE VRSTICE
Držimo tipko <ALT> in z levim gumbom miške željeni gumbzagra-bimo ter odvlečemo na novo lokacijo.
VIVA LA MUSICA V ZAMEJSTVU
Rezijanščina in druga doživetja
Prvi vikend v juliju so se pevke in pevci komornega zbora Viva la musica odpravili na dvodnevno gostovanje v Rezijo. Za gostovanje se je dogovorila pevka Mateja Suhodolnik.
Jutranja kavica v Kranjski gori - dobra volja je pevce in pevke sptremljala iz Rezije vse do doma (foto: Mateja Suhodolnik)
Iz Savinjske so se odpeljali kar prezgodaj za nekatere. Peljali so se do Kranjske Gore. Lep kraj injutranje sonce sta v njih prebudila tisto pravo razpoloženje. Sledilje Trbiž in kar kmalu že Rezija. V prvem trenutku niso bili kdo ve kako navdušeni, tudi nad pokrajino ne, saj so navajeni prečudovite Zgornje Savinjske doline. Vendarv rahli napetosti so pričakovali poseben dogodek.
Sprejela jih je Luigia Negro. Je ena redkih na oni strani Kanina, v Reziji, ki obvlada nenarečni sloven-
ski jezik. Peljala jih je v muzej, ki je postavljen v eni izmed hiš - kontejnerjev, kjer so Rezijani živeli po hudem potresu 1976 leta. Le v muzeju je mogoče videti pristno rezijansko arhitekturo. Popotresna Rezija je sicer vzorno, vendar zelo drugače obnovljena.
Naučili so se nekaj besed »rezianščine«, predvsem pa so dojeli, daje osnova tega čudnega jezika, ki ni podoben ne italijanščini, ne nemščini, ne angleščini in niti ne francoščini ali ruščini, vendarle slovenšči-
na. Najbolj so se razživeli z rezijansko glasbo in plesom. To je bilo posebno doživetje, saj so na koncu vsake fraze morali močno udariti z nogo ob tla, to storiti pravočasno pa seje izkazalo za pravo mojstrovino.
Po namestitvi v hotelu je sledilo upevanje v izjemno akustični cerkvi »ta-na Ravanci« in celovečerni koncert. Bilojihje le 15, vendar ambient, akustika in zavedanje, da mora vsak posameznik dati od sebe vse, so pripomogli ktemu, da seje zgodil eden njihovih boljših nastopov. Tega so se zavedali sami, predvsem pa jim je to pokazala publika.
Prva pesem Ore ti triji krajavi iz Stolvizze (ene izmed rezijanskih vasi) Pavleta Mekuja, je bila tista, s katero so vzpostavili neverjeten stik s poslušalci, pevci so se povezali in res seje zgodil krasen koncert. Publika je skupaj s pevci z neverjetno energijo udarjala z nogami ob tla, ploskanje je bilo silovito. Po dveh dodatkih je sledil kanon Viva La Musica in zbor je ponosno odkorakal izpred oltarja.
V prijazni vasi na Ravanci seje razprostrlo veliko veselje, ki seje nadaljevalo še vso pot do doma. Viva la musica sije sedaj privoščila počitnice vse do novembra, ko bo na sporedu medobmočna revija v Celju, zatem tekmovanje malih in velikih pevskih zborov v Pragi na Češkem. Pevci in pevke se zavedajo, da bodo potrebna odrekanja, številne intenzivne vaje in trdna disciplina, a cilj bo gotovo dosežen.
Jerica Bukovec
ROŽA SKRIVNOSTNA
■% I*	**ww	|	• mm	• I	•
Radio Ognjišče neposredno iz Mozirskega gaja
Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, radio Ognjišče v Mozirskem gaju že več let zapored pripravlja oddajo, ki jo v živo oddaja v slovenski prostor. Na njej se predstavi več lokalnih glasbenikov, na pomoč pa jim priskočijo znana imena slovenske zabavne scene.
Pred kapelo sv. Valentina so se razlegale pesmi o miru in ljubezni
(foto: Benjamin Kanjir)
Napovedovalca Ida Baš in Franci Trstenjaksta uvodoma v eter poslala toliko dobrih želja in misli, ko-likorjevdnevih prireditve zacvetelo cvetovz urejenih gredic. Torej preko 400.000, čemur so se pridružili tudi nastopajoči in obiskovalci, ki so dodobra napolnili prostor pred kapelo sv. Valentina. Prišli so iz vse Slovenije, zato ni bila odveč ugotovitev napovedovalca, da seje v Mozirskem gaju zbrala Slovenija v malem.
Uvodomaso se predstavile pevke vokalneskupine Sinaj, ki ob nedeljah dopolnjujejo mašna bogoslužja v mozirski farni cerkvi. Priložnost za srečanje s prijatelji sta na povabilo sprejeli tudi sestri Benjamina in Kristina Šuster, ki sta s petjem in igranjem na violini ter orgle dodobra ogreli srca poslušalcev. Domačim glasbenikom so se pridružili še VeraTrafe-la, Tadej Sadar, kvartet Svit in sopranistka Francka Šenk, ki jo je na orglah spremljal Tone Potočnik.
Marijina glasbena priredrtevjepotekalavznamen-ju mednarodnega leta gora. S pesmijo in besedami so se zato nastopajoči spomnili Marijinih znamenj, ki zaljšajo mnoge slovenske vrhove, tudi naj višjega.
Od postavilve prve kapele v čast triglavski materi božji namreč v letošnjem letu mineva že celih 105 let.
Pesmim o miru, ljubezni in hvalnicam v čast materi božji ter praznovanju njenega praznika, seje ob koncu pridružil tudi veličasten ognjemet, ki je paral
nebo nad Mozirjem. Na slovesnost dogodka, ki ga je lahko spremljala cela Slovenija, preko internetnih povezav pa tudi ves svet, je bila s tem dodana pika na i, kije bila hkrati povabilo na prireditev 15. avgusta naslednje leto.
Benjamin Kanjir

19. TEKMOVANJE STARIH ROČNIH IN MOTORNIH BRIZGALN V ŠOŠTANJU
Častitljiva starost opreme
Tradicionalno gasilsko tekmovanje starih ročnih in motornih brizgaln pred šoštanjskim gasilskim domom je tudi tokrat potekalo v prijateljskem druženju veteranov in nekoliko mlajših gasilk in gasilcev iz raznih krajev Slovenije in tako doseglo namen že pred tekmovalnim delom srečanja. Kar seveda ne pomeni, da se niso ekipe vestno pripravljale in po najboljših močeh izvedle predpisano vajo.
Posebnost prireditve je stara oprema, s katero : so se predniki spopadali z ognjenimi zublji pred ; stodvajsetimi leti in v prvih letih prejšnjega stolet-j ja. Pohvalno je, da društva, še posebno v zadnjih letih, vzorno skrbijo za staro orodje, kar dela ce-
lotno prireditev še posebej atraktivno,
V veteranski kategoriji, ki zaradi ročnih brizgaln in konjskih vpreg pritegne posebno pozornost gledalcev, so ponovno brez resnega konkurenta slavili gasilci z Ljubnega. S konjsko vprego, briz-
galno iz leta 1886 in izborno opremo, so z brezhibno izvedeno vajo demonstrirali spopad z ognjenimi zublji do potankosti. Njim ob bok je treba umestiti veteransko desetino iz Gornjega Gradu, ki je zaradi ponesrečene vaje dosegla "šele" peti rezultat, vendar so veterani po letih in mladeniči po zagnanosti in pripadnosti pokazali vsem mlajšim, kako se je treba boriti za organizacijo, ki ji nekateri zvesto služijo že pol stoletja.
Prvič so se tekmovanja udeležili tudi pobreški veterani in pri motornih brizgalnah osvojili drugo mesto. Drugo mesto so si priborile tudi gasilke z Ljubnega v preizkušnji z ročno brizgalno, dekleta iz Gornjega Gradu pa so na tekmovanje prišle prvič in v kategoriji motornih brizgaln tudi zmagale. Zaradi težko razumljive napake organizatorjev so sicer ostale brez zasluženega pokala, saj še tako draga in umetniška slika ne nadomesti tistega, kar krasi vitrine gasilskih domov.
Nekoliko grenak priokus torej, ki pa vendarle v ničemer ne zmanjšuje dejstva, da so gasilke in gasilci iz društev Zgornje Savinjske doline dobro pripravljeni in da pošteno opravljajo svoje poslanstvo. Celo spodbujajo se medsebojno, kar je sicer nova, vendar hvalevredna lastnost.
Savinjčan
Gornjegrajski veterani kljub letom še vedno opravljajo gasilsko službo odgovorno in zavzeto
(foto: Savinjčan)
NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU
Srečanje Marijinih častilcev
Vsakoletnega romanja na veliki šmaren k cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti se je letos v lepem vremenu udeležilo rekordno število obiskovalcev. Domačinom in romarjem iz Zagorja, ki hodijo generacija za generacijo k novaštiftni Mariji že dvesto let, so se pridružili številni “romarji" iz vseh koncev Slovenije. Tako je vsaj bilo videti po različnih registracijah na avtomobilih, ki so se na Marijin praznik, ki je očitno Slovencem vse bolj pri srcu, skoraj v neprekinjeni koloni skozi Gornji Grad pomikali proti Novi Štifti.
Na predvečer praznika je bil prostor pred cerkvijo poln romarjev. Zagorjani so prišli k "svoji" Mariji peš in tako kot vsako leto jih je tudi letos gostoljubno pričakal domači župnik Lojze Ternär. Tokratno romanje je minilo v spokojni maši ob enem najstarejših slovenskih praznikov, Marijinega vnebovzetja oziroma velikega šmarna. Mariji so posvečene številne slovenske cerkve, novaštiftna pa prav gotovo spada med tiste, ki postaja vse bolj priljubljeno svetišče.
V glavnem po zaslugi gostoljubnih domačinov, ki skupaj z župnikom Ternarjem skrbijo, da se vsak, ki se ustavi pri njih, počuti dobrodošel gost. S človeškim odnosom in skupnim sodelovanje ter z božjo pomočjo, kot pravi župnik, bodo letos obnovili tudi fasado na cerkvi, tako da bo cerkvica na Metuljnem griču kmalu sprejemala obiskovalce v povsem praznični podobi.
Savinjčan
Romanja k cerkvi Marije Zvezde se je letos udeležilo rekordno število obiskovalcev
(foto: Savinjčan)
POLFINALE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE
Kolono vozil, ki je spremljala mladoporočenca so ženinovi gasilski prijatelji pošteno stuširali
GASILSKA POROKA
Lepo je biti gasilec
Na tretjo avgustovsko poroko sta skupni da dahnila tudi Tomaž Jurkovnik iz Lok pri Mozirju in Alenka Gregorc z Brezja. Kakor se za dolgoletnega gasilca spodobi, nanj niso pozabili niti njegovi uniformirani kolegi, s katerimi se skupaj borijo na požariščih in ostalih prizoriščih naravnih nesreč.
Nevesta je bila odpeljana z doma. A glej ga zlomka, že kar za prvim ovinkom je kolono vozil ustavila gasilska patrulja. Sledilo je obvezno obdarovanje, kozarček rujnega, nato pa še bolj obvezno špricanje. Uniformirani Tomaževi prijatelji so kolono vozil dodobra in na najlepši mogoč način pošteno zalili.
Običaj, ki bi si ga želel marsikdo, gasilci gojijo že dolga leta. Z njim pokažejo svojo pripadnost in pomembnost dogodka, kakršen je skok v zakonski stan.
Benjamin Kanjir
V finalu Primož Zvir in Jakob Suhoveršnik
Mozirski gaj je bil v soboto, 17. avgusta, prizorišče prvega polfinalnega tekmovanja harmonikarjev za Zlato harmoniko Ljubečne, ki sta ga organizirala KUD Ljubečna, mozirsko turistično društvo in Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj. Drugi del tega tekmovanja pa je bil dan kasneje v Postojni.
Primož Zvir (desno) iz Šentjanža se bo septembra v Ljubečni potegoval za laskave nagrade (foto: Ciril M. Sem)
Letos se je za Zlato harmoniko Ljubečne potegovalo preko tristo harmonikarjev na devetih izbirnih tekmovanjih širom Slovenije. Med njimi so dobili kar 60 polfinalistov v različnih starostnih kategorijah. Na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko v Nazarjah je komisija iz Ljubečne izbrala za tekmovanje v polfinalu veterana Jakoba Suhover-šnika iz Gornjega Gradu in Primoža Zvira iz Šentjanža.
Komisija vsestavi Albert Završnik, Zoran Kolin in Tomaž Guček je pri ocenjevanju bila zelo stroga. Vsak harmonikarje moral zaigrati venček
narodnih in eno skladbo v skupnem trajanju šest minut. Izmed trideset nastopajočihje komisija izbrala kar šestnajst finalistov. Tako bo v starostni kategoriji od 41 do 60 let v finalu raztegnil svoj meh Jakob Suhoveršnik, medtem ko se bo v kategoriji od 15 do 25 let pomerilo v spretnosti in znanju devet harmonikarjev, med njimi tudi Zgornje-savinjčan Primož Zvir. Finalisti se bodo 7. septembra na Ljubečni v finalnem tekmovanju potegovali za nagrado Avgusta Stanka, nagrado občinstva in zlato harmoniko. Tudi če jim sreča ne bo naklonjena, je
priznanje za vztrajnost in delo že to, tonarico uvrstili vfinale na Ljubečni, da so se s svojim igranjem na fraj-	Marija Sukalo
Bogat izbor šolskih potrebščin!
ERA papirnica Mozirje
Nalivno pero Parker
Kalkulator Texas
1.100,00	_________3.100.00
Šolski nahrbtnik
Mopa z elastiko /M/
od 2.300.00
Enodelna peresnica
____________590.00
Barvite Jolly/12/
___________155.00
Folija za ovijanje
___________280.00
1.360.00
dba pisarniškega materiala
LEVA SCENA
DAME IN GOSPODJE, OSTANITE NA SVOJIH SEDEŽIH, VSTOPAMO V DEŽELO EKSTAZE IN OMAME!!!
Tako je, govorili bomo o drogi. Danes so mnenja o njih deljena. Odkar so se opice odločile postati ljudje, še ni bilo človeške kulture, ki ne bi česa žvečila, njuhala ali kadila, da bi dosegla boljše razpoloženje. Naj je bila to posušena trava, kaktusov sok, fermentirana kačja kislina, vedno je obstajalo nekaj, kar je odpeljalo iz sive vsakdanjosti. Danes sta najpogostejši mamili alkohol in tobak, čeprav večina ljudi to nerada prizna. Toda strah tvoje mame in očeta se navezuje predvsem na druge vrste drog. Veliko staršev se je kdaj v življenju že srečalo z mamili. Drogi, ki sta bili prisotni v njihovih najstniških letih, sta bili marihuana in LSD. Heroin so sicer tudi že poznali, ni pa bil tako razširjen, kot je danes. Bolj moderne droge, kot so kokain, crack in ecstasy, so se pojavile kasneje.
LAHKO POSTANEŠ ZASVOJEN
Tisti, ki so nagnjeni k zasvojenosti, morajo biti še posebno previdni. Ostali se znamo sami obraniti, vendar nas lahko zapelje radovednost. Ljudje imamo radi, vznemirljive stvari, sicer se ne bi vozili s hitrimi avtomobili, z vrtiljaki, se ukvarjali z nevarnimi športi in občudovali podvetic.
Droge te pripeljejo do vznemirjenja, ki pa je lahko zelo različno. Po nekaterih se počutiš krasno in zelo samozavestno, po drugih pa si sanjav ali zamišljen.
Težava pa so, kot pri večini stvari, stranski učinki, ki so lahko staršni (npr. zasvojenost). Če bi nenadoma za kokain zagotovili, da ni zdravju škodljiv, stavim, da bi ga vsi v družini njuhali in kadili, ko bi sedeli pred televizor-
jem. Na žalost pri nekaterih uživalcih telo hitro postane zasvojeno, nekatera mamila pa so telesu bolj prijazna. Večina staršev ve, da
en joint nič bolj
(marihuane) ni nevaren kot hol ali cigarete; vendar ima-
no za bolj nevarno, ker si po nekajkratnem uživanju utegneš želeti česa bolj vznemirljivega in seči po močnejših drogah. Bilo bi naivno, če bi trdili, da se to nikoli ne dogaja in da so redke zgodbe o otrocih iz »srečnih« družin, ki imajo pred sabo sijajno prihodnost, pa končajo v skrajno bednih razmerah ali celo umrejo zaradi prevelikega odmerka mamil. Zakaj prav oni? Mogoče zato, ker so redki najstniki, ki si lahko privoščijo trde droge.
KATERE DROGE SO KATERE?
Heroin (smack. H, shit, horse, blow)
Ta velja za velikega hudobnega volka. Ker ga vedno vbrizgavajo, so menili, da je to edini način, ki te pripelje do zasvojenosti. Vendar zdaj heroin že pogosto kadijo ali pa ga v obliki prahu celo njuhajo.
Čeprav se morda čud-
no sliši, pa ne postaneš tako hitro zasvojen. Omamo, ki je končna posledica in ti da občutek, da ti bo zavrelo v glavi, dosežeš šele po večkratnem jemanju in le redko prvič. To stanje traja nekaj minut, sledi mu malo daljše obdobje zasanjanosti in blaženega zadovoljstva. Sliši se super, kajne? Težava pa nastane, ko je uživalec že pošteno zakoračil na pot odvisnosti. In kaj se zgodi, ko zasvojenec ne dobi pravočasno svojega odmerka? To pa ni niti najmanj zabavno, saj ubogo žrtev trese mrzlica, ima napade bruhanja, hromijo jo krči in neznosno srbenje.
Kokain (coke, sneg. charlie)
Kokain je precej manj problematičen. Potrebuješ le slamico, ogledalce in nekaj, s čimer ga zdrobiš in seveda na tone denarja. Po zaužitju se počutiš zelo srečnega, vendar se ti potem zdi vsakdanjost tako mračna, da moraš ponovno seči po mamilu.
Crack
Če ti ni dovolj, da si brez prebite pare in čisto nor, ti ostane še crack. V osnovi je to kokain, zmešan s sodo bikarbono in vodo. Omama, v katero te popelje ta vrag, ti kaj hitro pomaga na oni svet. Občutek omame traja silno kratek čas in uživalec, kot da bi bil dog-
ovorjen za sprejem pri Bogu, kar ne more dočakat, da se ponovno drogira.
LSD (acid)
Povprašaj mamo in očeta. Če priznata, da sta bila hipija, sta mogoče uživala acid ali pa poznala ljudi, ki so ga. LSD je tekočina, s katero so prepojeni majhni koščki papirja, kijih prodajajo kot »pivnike« ali kot drobne tabletke, znane kot pilule. Te povzročajo halucinacije, ki jim pravimo »tripi«.
Speed
Prodajajo ga kot prašek, ki se ga raztopi v vodi in vbrizga z injekcijo (av!), njuha ali preprosto pogoltne. Ceneni speed mešajo z vimom in ajaxom.
Indijska konoplja
O marihuani se odrasli še prepirajo, saj so nekateri mnenja, da bi morala biti dovoljena, drugi pa jo mečejo v isti koš kot ostale droge. Dobiš jo kot »travo« ali lepljivo rjavo smolo. Navadno jo m e -šajo s tobakom in zvijejo v cigaretne papirčke, kar poznamo kot »jointe«. Marihuana je običajno najstnikov prvi uvod v droge.
MISS GALAXY
NK ERA ŠMARTNO OB PAKI • 5. KROG Sl. MOBIL LIGE
Končno težko
pričakovana zmaga
Kar štirje meseci so morali miniti, da so šmarske vijolice le zabeležile komplet točk v domačem prvenstvu. Mura je kljub dopadljivi igri na koncu morala priznati minimalni poraz, zmago pa so si Šmarčani z borbeno in srčno igro prav gotovo tudi zaslužili. Na ostalih igriščih sta tako Ljubljana kot Maribor v gosteh remizirala, Publikum je dočakal prvo zmago in dravograjskemu vratarju le zabil dva gola, Velenjčani pa so nesrečno izgubili v Kopru.
Preko tisoč gledalcev je napolnilo tribune šmarskega nogometnega igrišča in z bučnim vzpodbujanjem zahtevalo od svojih ljubljencev popolni izkupiček. Kljub ne preveč prepričljivi igri, med tednom so prišli trije novi igralci in tudi zato trenutno ni najboljše uigranosti nogometašev Ere, so v drugem polčasu
le uspeli premagati gostujočega vratarja in prav ta zadetek se je na koncu izkazal kot odločilen. Trener BorutJarcboimel naslednji teden obilo dela, saj ga že v 6. krogu čaka vroče gostovanje v Ljudskem vrtu, pri aktualnem prvaku Mariboru Pivovarni Laško.
Franjo Pukart
Rezultati 5. kroga lige Si. mobil:
ERA Šmartno : Mura Korotan : Ljubljana V&V Primorje : Maribor Piv. Laško CMC Publikum: Dravograd Sport Line Koper : Rudar Velenje
1 : O (0:0) 1:1 (0:1) 1:1 (1:1) 2:1 (1:1) 1 : O (1:0)
Lestvica po 5. krogu:
1.	Sport Line Koper	5	4	0	1	5 : 4	12
2.	Dravograd	5	2	2	1	6 : 2	8
3.	Maribor Piv. Laško	5	2	2	1	8 : 5	8
4.	Rudar Velenje	5	2	1	2	6 : 4	7
5.	Vega Olimpija	4	2	1	1	4 : 3	7
6.	Primorje	5	2	1	2	6 : 8	7
7.	Gorica	4	1	3	0	6 : 3	6
8.	CMC Publikum	5	1	3	1	9 : 9	6
9.	ERA Šmartno	5	1	3	1	4 : 7	6
10.	Korotan	5	1	2	2	4 : 6	5
11.	Mura	5	1	0	4	3 : 5	3
12.	Ljubljana V&V	5	0	2	3	3 : 8	2
atletika wKKBtSEmÈ
Jolanda spet v vrhu
Takoj po končanem evropskem prvenstvu se je evropska prvakinja Jolanda Čeplak udeležila še mitinga v Ziirichu in spet pritekla v cilj med najhitrejšimi.
Z dopolnjenimi petindvajsetimi leti je Jolanda Čeplak po štirinajstih letih trdega treninga dosegla, kar je vseskozi potihem in tudi naglas pričakovala - naslov evropske prvakinje v teku za ženske na 800 metrov.
Že naslednji nastop in izziv je bil miting Zlate lige, kjerje dosegla drugo mesto za prekaljeno Mozambičanko Marijo Mutolo in s tem dokazala, daje v življenjski formi in
da lahko njene odlične rezultate pričakujemo tudi v bodoče.
Omembe vredna je še posebej zato, ker vsa ta leta trenira v bližnjem Velenju, kjer trenirajo atletiko tudi učenci osnovnih šol iz naše doline. Naj jim bo Jolanda za vzgled in vzpodbudo tudi v bodoče. Mogoče bomo prav kmalu že pisali o katerem od njih.
Hajdeja Brglez
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Kadeti KK Nazarje proti Elektri
V sklopu priprav pionirske ekipe Elektre iz Šoštanja na Ljubnem, so ti odigrali dve prijateljski tekmi s kadeti iz Nazarij. Sistematsko delo pri obeh ekipah že kaže viden napredek v igri, predvsem mladi Šoštanjčani pa s svojo nadpovprečno višino, uigranostjo in disciplino v igri sodijo med boljše pionirske ekipe v Sloveniji.
Obe prijateljski tekmi sta se končali v prid mlajših košarkarjev iz Šaleške doline, kar pa ne pomeni, da so domači fantje razočarali ali zapustili slab vtis. Trener in športni pedagog Primož Jelšnik, ki je v nazorskem klubu zadolžen za delo z mlajšimi selekcijami, je lahko s prikazanim napredkom svojih varovancev izredno zadovoljen, kar nedvomno potrjuje tudi dejstvo, da so kartrije njegovi najboljši mladi igralci že vključeni v vadbeni program
šoštanjskega kluba, s katerim Nazarje izredno dobro sodeluje. Plod dobrega sodelovanja s šoštan-jskim prvoligašem bo po vsej verjetnosti tudi kakšna sveža okrepitev za našo člansko vrsto, karji, vtej ali eni od prihodnjih sezon, nedvomno povečuje možnosti in ambicije za napredovanje v II. slovensko ligo. O kadrovskih spremembah in ciljih uprave kluba pa kaj več, ko se bodo pričele priprave na novo sezono.
Franjo Pukart
RADMIRJE
Nogometna tradì« ja se vrača
Pred kratkim smo brali o oživljanju nogometa na Ljubnem, zdaj se delo z mladimi vrača tudi v Radmirje. Na Ljubnem in v okolici je bil šport, predvsem nogomet in odbojka, pred leti izredno priljubljen in množičen. Sčasoma je tradicija začela bledeti in mladi svojega prostega časa niso mogli na ta način izkoristiti. Lige malega nogometa so sicer rasle kot gobe po dežju, kaj več pa se ni razvijalo.
Pred časom so na Ljubnem ponovno začeli z oživljanjem šole nogometa za šolsko mladino, kar pa je po vsej verjetnosti deloma vzpodbudilo tudi nogometaše v Radmirju in začelo seje. Počasi so spravili v red že skoraj pozabljeno igrišče za nogomet v Homu, na
novo posejali travo in igrišče je spet začelo služiti svojemu namenu. Treningi mladih navdušencev potekajo pod vodstvom Primoža Hrena in samo upamo lahko, da bomo na tak način obudili še kakšno športno panogo.
Hajdeja Brglez
v košarkarsko šolo
Košarkarski klub Nazarje vabi vse zainteresirane učence osnovnih šol, od 3. do vključno 7. razreda, da se vključijo v košarkarsko šolo, ki bo s svojim sistematskim delom pričela drugi teden v septembru, v športni dvorani v Nazarjah. Vse potrebne informacije za vpis dobite na telefonski številki : 031/389-383 (Primož Jelšnik) in 031/ 649-436 (Marko Finkšt).
GORSKO KOLESARSTVO
Boštjan Pahovnik zmagovalec slovenskega pokala
Po odstopu na evropskem prvenstvu v Švici, kjer so bile posledice zadnjih dveh padcev in bolečine v hrbtenici le prehude, se je Boštjan v svojem znanem, zmagovalnem slogu vrnil že na zadnji tekmi slovenskega pokala v Vnanjih Goricah. S prepričljivo zmago je osvojil skupni naslov zmagovalca Slovenskega pokala, kar je še en uspeh več v njegovi bogati športni karieri.
Kljub njegovi lučki trmi in nepopustljivosti, se je nastop na evropskem prvenstvu v Zürichu zanj žai končal v rokah maserja, ki pa gaje s čudežnimi terapijami že po tednu dni odlično pripravil na zadnjo tekmo Slovenskega pokala. Gorska preizkušnja v Vnanjih Goricah je bila podobna razmočeni moto kros progi, kar pa našega šampiona ni motilo. Hitre ter kratke vzpone in spuste
je premagoval kot za šalo in svoje konkurente pustil za sabo za debele tri minute. Resje bil Boštjan to sezono za razred boljši od svojih domačih vrstnikov in veliki pokal za skupnega zmagovalca je prišel zasluženo v prave roke.
Kot smo že večkrat omenili, pa ga že 24. avgusta čaka najpomembnejši dogodek v njegovi dosedanji športni karieri. V zadnji, finalni tek-
mi evropskega pokala, v italijanskem Sestrieru, bo poskušal ohraniti prednost 40. točk pred svojimi najnevarnejšimi zasledovalci in že uvrstitev med najboljšo dvajseterico bi mu, kot prvemu Slovencu, prinesla naslov najboljšega gorskega kolesarja stare celine v kategoriji mladincev. Uspeha si poleg njega nedvomno najbolj želi njegova ekipa Uni Team iz Ljubljane in seveda
vsi domači ljubitelji gorskega kolesarstva.
Zelo pomembna pa bo zanj tudi zadnja tekma sezone na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Kaprunu. Ob uspehu na evropskem pokalu in dobri dnevni formi bi lahko, zadnji vikend v avgustu tudi s tega prizorišča poročali o kakšnem dobrem rezultatu.
Franjo Pukart
ŠPORTNA SEKCIJA PRI OBRTNI ZBORNICI MOZIRJE
Visoki cilji v Celju
Ekipa Območne obrtne zbornice Mozirje je tudi letos sodelovala na 5. športnih igrah obrtnikov Slovenije v Škofji Loki, ki so potekale 15. junija. Po mnenju predsednika športne sekcije pri OOZ Mozirje Zlatka Vitanca so športne aktivnosti v današnjem času zelo pomemben faktor, saj obrtnikom krepijo samozavest in dokazujejo stanovsko pripadnost.
"Prav je, da se sredi hitrega tempa življenja kljub čedalje hujši borbi za preživetje malo ustavimo, srečamo s prijatelji, stanovskimi kolegi in sodelavci ter si privoščimo nekaj uric sprostitve," je prepričan Vitanc.
V moški konkurenci je v Škofji Loki nastopilo 38 ekip, v ženski pa 19. Športniki OOZ Mozirje so nastopili v skoraj vseh športnih disciplinah. V balinanju so dosegli 15. mesto, v odbojki osmo, v malem nogometu 11. in v kegljanju šesto. Malce slabše je šlo kegljanje mozirskim obrtnicom - zasedle so 9. mesto, zato pa so bile v ekipnem teku odlične druge. Pikado so metali tako moški kot ženske; člani so se uvrstili na 12. mesto, članice pa so se zavihtele na 3. mesto. Prav tako so bile obrtnice boljše od obrtnikov v streljanju: člani so bili enajsti, članice pa pete. V tenisu enaka zgodba: člani 11., članice 5. V vlečenju vrvi so naši obrtniki zasedli 7. mesto.
"Če potegnemo črto pod
navedene rezultate, lahko z zadovoljstvom zaključimo, da je naša ženska ekipa vskupni uvrstitvi osvojila 2. mesto in si priborila tri pokale, medtem ko so člani v skupnem seštevku zasedli zelo solidno 11. mesto. V skupnem seštevku obeh kategorij je ekipa OOZ Mozirje osvojila odlično 4. mesto, kar je izjemen uspeh, saj smo se merili z veliko močnejšimi in številčnejšimi ekipami. Vsem, ki so se v tem vročem junijskem dnevu borili za uspeh naše zbornice in ga tudi dosegli, se zahvaljujem za sodelovanje," je zaključil svoje poročilo Zlatko Vitanc.
Člani športne sekcije se v teh dneh že pripravljajo na nastop na
24.	športnih igrah obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, ki bodo v soboto, 14. septembra, potekale v sklopu letošnjega mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Ker bo konkurenca podobna kot v Škofji Loki, nameravajo športniki Območne obrtne zbornice Mozirje spet krojiti vrh razpredelnice, zato vabijo vse obrtnike in pri njih zaposlene delavce, ki so zainteresirani za sodelovanje v posameznih športnih panogah, da v prihodnjih dneh pokličejo na sedež zbornice v Mozirju.
Franci Kotnik
Zlatko Vitanc
TURNIR V ODBOJKI N» MIVKI
mesta
Prizadevni mladi športniki z Lepe Njive so v lanskem letu v naravnem okolju med gozdovi na desnem bregu potoka Ljubija zgradili igrišče za odbojko na mivki. Ob uradni ntwnritvi en nrnnni7irnli nrfmouoi
Največ znanja in iznajdljivosti na mivki so pokazale Sirene iz Zavodenj (foto: Benjamin Kanjir)
Igrišče, ki so ga mladi zgradili z lastnimi rokami in sredstvi, je v letu, kolikor obstaja, hitro preraslo zastavljene okvirje. Športni značaj objekta je že prekosil pomen druženja. Na tem igrišču se namreč mladina zbira ob vsakem večeru. Toje njihov prostor, ki jih povezuje, kjer kujejo smele načrte za prihodnost, kjer se zabavajo in preživljajo čas po službah in delu na kmetijah.
Prijave naturnir, kije bil 18. avgusta, so skorajda presenetile organizatorje. Zavoljo tega so morali nekaj ekipam celo odpovedati sodelovanje, saj turnirja drugače ne bi mogli izpeljati venem dnevu.
Dopoldan in zgodnji popoldan je bil namenjen ženskemu delu turnir-
ja. Sodelovalo je osem ekip, po vročih in mokrih bojih pa so največ znanja in sreče premogle članice ekipe Sirene iz Zavodenj. Še bolj vročeje bilo na popoldanskem delu turnirja, ko seje pomerilo kar 16 moških ekip. Navijanje mnogošte-vilčnega občinstva je doseglo vrhunec okoli pol desete ure zvečer, ko je bil na vrsti veliki finale. Iz njega so kot zmagovalci odšli člani ekipeTe-sarstvo Peter Grudnik iz Florjana.
Veliko spretnosti so pokazale tudi domače ekipe, ki pa jim ni bilo dano, da bi sodelovale v finalnih obračunih. Priložnosti za "revanš" bo še veliko. Če ne prej, pa zagotovo naslednje leto ob istem času.
Benjamin Kanjir
wmmmmmmmaMsmHm

KINO MOZIRJE
Sobota, 24.8. ob 20.30 in nedelja, 25.8. ob 19.00:
MOJE IME JE SAM-drama
Režija: Jessie Nelson
Vloge: Sean Penn, Michelle Pfeiffer, Dakota Fanning, est
KINO NAZARJE
Sobota, 24.8. ob 20.00 in nedelja, 25.8. ob 17.00
NOVI FRAJER - najstniška komedija
Režija: Ed Decter
Vloge: DJ Qualls, Eliza Dushku, Zooey Deschanel,
MOJE IME JE SAM
Je ganljiva zgodba Sama Dawsona, duševno nestabilnega očeta, ki svojo hčerko Lucy vzgaja s pomočjo nenavadnih prijateljev. Ko Lucy dopolne sedem let in začne intelektualno prekašati svojega očeta, je njuna močna vez ogrožena, saj mu socialna želi vzeti otroka in ga dati v rejo. Sam sklene nenavadno zavezništvo z energično odvetnico, ki sprejme primer kot izziv in se odreče honorarju. Skupaj si prizadevata prepričati pravni sistem, da si Sam zasluži pridobiti svojo hčerko nazaj. Nesebična ljubezen je najdragocenejše darilo, ki ga lahko podari svojemu otroku, pa čeprav mu ne more pomagati pri matematičnih nalogah.
NOVI FRAJER
Na srednji šoli East Highland je novinec Gil Harris na vrhu priljubljenosti. Skrivnosten in očarljiv. Dekleta se lepijo nanj in barabe se mu želijo maščevati. Cela šola mu leži pred nogami. Ampak Gii nekaj prikriva.
Nedavno tega na drugi srednji šoli je bil pod imenom Di. veznik, na družabnem radarju ga sploh ni bilo! Kako je menil življenje in postal Gii, novi frajer? Sestavine za st načrt, odločnost in pomoč peščice nenavadnih
Če je dlan obrnjena navzdol, izražamo avtoriteto, moč, oblast in ukazovalnost. Kadar želimo svojo gospodovalnost še podkrepiti, stisnemo dlan v pest in iztegnemo samo kazalec. Tako lahko brez besed pokažemo, da se bomo borili za svoja stališča tudi z agresivnostjo. Ta kretnja je običajna pri ukazovanju podrejenim ljudem. Velikokrat starši s pomočjo teh kretenj vzgajajo svoje otroke.
Pri oblastnem rokovanju se srečate z navzdol obrnjeno dlanjo. Tako roko ponudijo gospodovalni ljudje in ponavadi jo prvi
stegnejo v pozdrav. Tako roko lahko stisnete, če sami sprejmete podrejeni položaj in svojo dlan obrnete navzgor. Zdaj veste, kaj to pomeni in tega ne boste hoteli storiti.
Ponujeno roko z navzdol obrnjeno dlanjo lahko prezrete in se sploh ne rokujete. Vendar se tako ne boste izognili zameri in slabi volji. Lahko si pomagate z zvijačo. Gospodovalno ponujeno roko primete za zapestje, tako, da vaša roka prekrije hrbet sogovornikove roke. Roko nekajkrat potresete v pozdrav. Svojega sogovornika ste obvladali. Priborili ste si celo pred-
nost, kajti vaša dlan počiva na njegovi in stem prijemom izražate gospodovalnost. Sogovornika tak prijem spravi v zadrego. Vedno se gospodovalnemu stisku rok ne moremo izogniti s pomočjo prejšnje kretnje. Morda mislite, da lahko
nasilno obrnete sogovornikovo dlan. Tak gib bo očiten in sprožil bo le pokanje členkov. Pomagate si lahko na zgoraj opisani način, kar pa zahteva pozornost in nekaj vaje.
Milena
NEVERBALNA KOMUNIKACIJA
Kako preprečiti gospodovalen stisk roke?
Svoja čustva, misli in želje izražamo s položajem dlani. Kadar je dlan obrnjena navzgor, spominja na kretnjo berača. Tak položaj dlani izraža vdanost in prošnjo. To imenujemo podrejeni položaj dlani.
Šifra.. Judita
Pišem vam, ker ne najdem odgovora na nekatera vprašanja iz svojega življenja. V zadnjih nekaj letih sem izgubila vse svoje najdražje, razen svojih otrok. Izgubila sem tudi zaposlitev, zato mi zmanjkuje moči za nadaljnje življenje. Mi lahko vsaj malo pozitivnega poveste? Nakažete smer? Ali ti starši lahko sledijo tudi v smrti? Morda v sanjah? O tem veliko premišljujem, saj smo bili zelo navezani drug na drugega.
Odgovor:
Močno si želim, da bi našla odgovor na vsa vaša vprašanja, verjamem pa občutku, da ga nekje notri poznate. Težave, ki so začele razjedati vašo dušo, vaše misli in vašo družino, se bodo v naslednjih treh mesecih začele razpletati in našli boste odgovor, ki si ga tako močno želite. Poti, po kateri bi morali hoditi, vam ne smem sugerirati, odločitev je odvisna izključno od vas. Lahko vam le svetujem, da prisluhnete svojemu srcu in po njegovi govorici oblikujete besede, kijih boste izrekli. Vsekakor se vam sedaj v življenju ni godilo ravno najbolje, še sedaj nad vami bedi duša osebe, ki ste jo zelo cenili in spoštovali. Pomagala vam bo tudi v prihodnosti, da boste izbrali pravo pot. Prepričana sem, da ste prvo stopnico že prestopili in tako bo tudi nekaj naslednjih... in vsaka bo lažja. Želim vam lahke korake.
Milena
NEVIHTE
Pol hirošimske bombe
nad nami
Vzemimo za primer, da ob srednje močni nevithi pade na Zgornjo Savinjsko dolino 10 milimetrov padavin, na površino 10x 10 kilometrov. Koje en kilometer debela plast vlažnega zraka dvignjena na višino tri kilometre, v kateri je 10 gramov utekočinjene vode na kubični meter, v zraku visi en mil-jon ton vode. Njena energijska vrednost je pol hirošimske bombe in prav toliko energije vzgornika se porabi ob njenem dvigovanju.
Slovenija spada v Evropi med območja z največjim številom neviht. Razlog je njena lega, saj leži na južnih, prisojnih pobočjih Alp. Vsako leto je med njimitudi nekaj hudih neurij s točo, nalivi in predvsem močnimi sunki vetra. Pojavljanje neviht ima značilen letni hod. Največjih je junija in julija, potem pa njihova pogostost upada.
Nevihtni oblaki niso črni kot se nam zdi, take jih vidimo le zato, ker prekrijejo sonce, v resnici so beli. Zrastejo zelo visoko, pri nas okoli deset kilometrov, v tropih pa celo do sedemnajst kilometrov. Ob nevihti pade od 10 do 15 milimetrov padavin. En milimeter padavin je enak enemu litru vode na kvadratni meter. To bi sicer zadostovalo za zalitje vrta ob zmerni suši, vendar pa je nevihta, v nasprotju s prepričanjem, slaba zalivaika polj in vrtov. Siloviti kratkotrajni nalivi povzročijo, da voda zaradi prepočasnega vpijanja zemlje odteče.
Jederska elektrarna v Krškem v eni uri v povprečju proizvede 2,4terajou-lov energije. Ob jederski bombi, ki so jo američani vrgli na Hirošimo, seje sprostilo 63 tera joulov energije. Če hočemo liter vode izpariti na štedilniku, traja vsaj pol ali tri četrt ure, kar pomeni, daje treba procesu vodnega izparevanja energijo dodati, pri utekočinjanju pare v vodo pa se enaka
količina energije sprosti, in za vsak kilogram vode se sprosti 2,5 milijona joulov, kar pomeni milijon ton x 2,5 milijona joulov. Povprečna nevihta nad Zgornjo Savinjsko dolino torej v manj kot eni uri sprosti 40 hirošim-skih bomb ali celih petdeset dni nepretrganega delovanja jedrske elektrarne Krško. Če bi se ta energija sprostila hipoma, potem nas že zdavnaj ne bi bilo več.
Sicer pa se nakopičena energija v nevihtnem oblaku razprši. Nekaj je gre v kinetično energijo, ko padavinske kapljice porivajo zrak proti tlom, kjer se razleti na vse strani. Zato nekaj sekund pred nevihto nastane močan piš, temu pa sledi od dve do deset sekund popolnega zatišja pred močnim nalivom. To je tisti čas, ko hitimo vleči odeje s postelj in pokrivamo svoje jeklene konjičke. Nato se usuje. Večina sproščene energije gre v spremembo temperature v višjih plasteh ozračja, samo majhen del v pojave pri tleh in mnogo manj, kakor se zdi, v udare strel. Potrebovali bi kar 60.000 udarov strel, da bi »uničili« en povprečen nevihtni oblak.
Največ energije se torej porabi ob samem dogajanju v oblaku, in še dobro, dojetemu tako. Bomo lahko kdaj to moč narave ukrotili injo izkoristili?
UK
Vir: Delova sobotna priloga
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
RNÀ SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950.
ČRNA KRONIKA
•	TATVINA GSM APARATA
Radmirje: Med 6. in 12, avgustom je bil iz osebnega avtomobila znamke golf na neznani lokaciji ukraden mobilni telefonski aparat znamke Samsung. Občan iz Okonine ima za okoli 15.000 tolarjev škode.
•	VANDALI GASILI
Rečica ob Savinji: 15. avgusta so neznani vandali v stanovanjskem bloku na Rečici ob Savinji izpraznili dva gasilna aparata. Prah so pošpricali po stopnišču, stanovalcem pa s tem povzročili za okoli 10.000tolarjev škode.
•	Z MOTORJEM V OSEBNI	AVTOMOBIL
Mozirje: 15. avgusta popoldan je prišlo do prometne nesreče v Šmihelu. Voznik neregistriranega motornega kolesa iz Mozirja G.G. je žara- . di neprilagojene hitrosti zapeljal v nasproti vozeč osebni avtomobil, pri tem pa utrpel lahke telesne poškodbe. Enako jo je odnesla tudi sopotnica v osebnem avtomobilu.
•	POLOMILI VEJE
Rečica ob Savinji: Neznani vandali so v noči na	18. avgust polomili in s
tem poškodovali več okrasnih grmov in dreves, posajenih okoli osnovne šole na Rečici ob Savinji. Materialna škoda znaša okoli 100.000 tolarjev.
•	RAZBITA ŠIPA
Mozirje: V noči na 18. avgust je neznani storilec razbil stransko šipo na avtobusu, parkiranem na avtobusni postaji v Mozirju. Šipa je bila razbita s steklenico, oškodovano pa je podjelje Izletnik, kije lastnik avtobusa.
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041 665-329
Moja žena najbrž misli, da raste denar na drevju. Ušla je z nekim gozdarjem.
Dobra novica, Francka! Našel sem službo zate.

V medijih je Mio te dni zaslediti predlog, da naj bi za predsednika Slovenije kandidiral starosta France Bučar.
Zakaj pa ne? Saj deluje precej bolj mladostniško kot nekateri mlajši kandidati. Nekateri so proti njegovi kandidaturi. Stari je namreč pretkan. Gotovo se mu ne gre toliko za predsedniški stolček, kjer je lahko le dva mandata, pač pa bi potem rad še dolgo vlekel dobropenzijo!
Po vsej Ameriki iščejo nezakonskega otroka nekdanjega predsednika ZDA Busha starejšega.
Le kako so zvedeli zanj?
Ko so končno uvideli, kako vlada Bush mlajši, so se zavedli, daje podedovalpremalo pameti, da bi bil edini otrok Busha starejšega.
Na tržišču se vsevečkrat pojavljajo raznovrstni tehnični izdelki istega lipa enega samegaproizvajalca.
V množici informacij, ki jih dajo zraven, upajo, da med veliko količino podatkov uporabniki ne bodo opazili številnih napak, ki so jih nevede priložili k delovanju izdelkov.
mali ©GiLAS Za časa vašega življenja in tudi pozneje molimo za vas proti denarni protiuslugi.
Popusti za neverne, ki predložijo dokazilo o izpovedi ateizmu in nevraževernosti.
Qpttayìjiljjjijy
Tinče, pri katerem opravlja zidarska dela obrtnik, nad njegovimi delavci ni navdušen.
"Tako slabih delavcev še v življenju nisem videl," reče.
"Gospod,” se opraviči mojster, "jaz vajencev nisem delal, ampak samo učil."
Rade čaka v bolnici v čakalnici pri specialistu. Ves nervozen hodi gor in dol mimo stolov.
'Tak usedi se človek. Spočij si živce," mu reče znanec Janez.
"Ne morem. Tukaj se počutim kotvzaporu..."
"Kaj spet?" se pošali Janez.
imal'il ©©BAS
Ponujam brejo kravo in hčer, godno za ženitev. Ponudbe pod: oboje -in ne eno ali drugo.
Navi! tasti » mav© prilik®
"Včasih sem bila tako sramežljiva, da sem zardevala za vsako malenkost," pove Saša.
Julka se ji začudi: "Sedaj ti nerodne situacije ne delajo več problemov?"
"Zdaj mi je nerodno le še, če kdaj zardim.”
Mmmm savraimilk
Cene se otepa muhe, ki mu brenči okoli glave. "Ali je tudi tebi mrčes v nadlego?" vpraša soseda.
"Niti ne," mu ta pove. "Glede na to, koliko komarjev, muh in os pobijem, sem prej v nadlogo jaz njim."
TRIJE FLOSARJI IN FURMANI
Vzadnjih letih zelo iskani in čislani »oldtajmerji« (le kdo jih ne pozna?!) so bili to poletje spet zelo iskani. Fijakarji, furmani, flosarji in hol-carji v eni osebi, so bili priče srečanju konjerejcev na Rečici in flosarjev na Ljubnem. (3 X OSEM KRIŽEV PRESS)
Z leve: Franc Jeraj »Felicijan«, Jože Banko »Hlačun«, Franc Pfeifer »Faušek«
TKANJE
Jože Kramer, župan občine Mozirje: »Kaj pravite, mojster, štrikati znam, za tkanje bi pa prišel za vajenca, če se na jesenskih volitvah nit pretrga.« (IZHOD V SILI PRESS) 5
SEGLA STA Sl V ROKE
Šef Mozirskega gaja Darko Bele in direktor »SVEA« Zagorje Miroslav Štrajhar, sta si kljub slabemu obisku čudovite razstave cvetja v Gaju, segla v roke. Za novo generalno pokroviteljstvo v novem obdobju. (CVETJE V JESENI PRESS)
SESTAVIL
PEPINO
FRANCOSKI
POLITIK-
ANDRE
(1877-1932)
POLITIČNO
OSEBO
NABOJ
(POG.)
BARVILO ZA LASE
FARMAR V ZDA
STAR
CITROENOV
AVTO
MESTO V NIGERIJI
NEVARNA
BOLEZEN
NASELJE
PRI
POSTOJNI
SLOVENSKI
PEVEC
(PLESTENJAK) NABAVA V TRGOVINI
RAHEL UDAREC Z ROKO PO RAMI
BIVŠA
SLOVENSKA
SMUČARKA
(SVET)
SREDSTVO
ZA
OMILJENJE
BOLEČIN
PRISTAN.
V
IZRAELU
EMIL
NAVINŠEK
REKA V FRANCIJI, TEČE SKOZI PARIZ
POVELJNIKA
PRED
TROJO
REKA V ANGLIJI
DEJSTVO.
DAJE
KDO
PREMAGAN
DANSKI
JEZIKOSL.-
RASMUS
NIKALNI-
CA
ZDRUŽENE
DRŽAVE
AMERIKE

JED, KI SE NAMAŽE
MIRČE
ACEV
ABSTRAKT.
POJEM
STANJE
BREZ
VOJN
POLJŠČINA
ZA
SOLATO
AVTO-
MOTO
DRUŠTVO
SPELEO-
LOG
SPENCER
TRACY
DVOJINA
(SLOVN.)
METULJZ OČESCI NA KRILIH
AMERIŠKA
SUFRAŽET-
KA-
CARRIE
CLINTON
èfrjy
BOSANSKA PEVKA (UKRADENÌ
BRANKO
ROBINŠAK
NEVIDNA
PRAŽIVAL
(ZAST.i
IZRASTEK, V GOBCU ____'-'TA
KOŠARKAR MOŠTVO IZ RIGE
ŽOGA
IZVEN
IGRIŠČA
ŠKODLJIV
GLODAVEC
NA
VRTU
PRISTAN. NA OTOKU HONŠU
LOUIS
NEEL
BRUSNI
KAMEN
ZA
KOSO
MEHKA
SREBRNA
RUDA
DOGOVOR.
PISNA
POGODBA
KRIŽANKA NI NAGRADNA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Tasovac, reklama, era, dan, ZO, sito, poletje, Ulrike, rs, masaža, togost, egalite, Nasta, žrtev, Emo, VR, Norman, emitor, ata, Jaen, MO, repatica, etin, hijena, anali, Anja, rinolog, pianistka, Kne, ok, tapeta, Aar
MINI SLOVARČEK:
EPE- mesto v Nigeriji
MAGINOT- francoski politik- Andre (1877-1932) NOUMEN- abstraktni pojem MESSINA- pristanišče na Siciliji OSEC- nevidna pražival (zast.)
TAMARAK- ameriški macesen s trdim lesom
TRGOVINA
ITVO LUKAČ
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41
AKCIJA v mesecu AVGUSTU:
NOTRANJA VRATA
10% popust za gotovinsko plačilo
sin? a
Savinjska cesta 4, Nazaije (Grad Vrbovec) Tel. 83-90-810
Kot pogodbeni partner Gorenjake BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite
DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ.
S
f	POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete:
- potrdilo o lastništvu delnic (zadnji izpis iz KDD) i	- fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko
I	- fotokopijo davčne številke
g - fotokopijo prve strani hranilne knjige ali bančne kartice - za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega lista
ZA OSTALE INFORMACIJE POKLIČITE.
Napovednik
•	Petek (23. avgust), ob 20.00. Friderikov stolp Celje
Likovno-plesno-glasbeni projekt Nevidna prisotnost
•	Petek (23.avgust). ob 20.00. Narodni dom Celje
Komorni orkester dunajskih simfonikov
•	Nedelja (25.avgust). ob 16.00. Pri Žabjekih v Blatah pri Rečici
Koncert Godbe Zgornje Savinjske doline
•	Torek (27. avgust), ob 20.30. Stari grad Celje
Veronikina nagrada Lavreatu poezije 2002
•	Sreda (28. avgust), ob 20.30. Atrij Majolke Celje
Janez Bončina Benč in Primož Grašič
•	Četrtek (29. avgust), ob 20.00. Knežji dvorec Celje
Glasbeni večer: Matevž Goršič z gosti
Prodam 4 HA mešanega gozda v bližini Nazarij, tel. 041 647 240.
V Šentjanžu prodamo staro hišo z gospodarskim poslopjem vel. 16a in travnik 32a, tel. 031 763 091. Prodam njivo, travnik na ravnini 34 arov na Rečici ob Savinji (Poljane), tel. 041 942170.
Kupimo bikca mesnate pasme za nadaljnjo rejo. Prodam večjo kmetijo na lepi lokaciji, tel. 031 836 378, 57 26 319.
Visoko brejo telico ali mlado kravo molznico kupim, tel. 58 45 086. Telice sivke breje prodam, kupim mikser za mletje svinjske krme, tel. 58 41 196.
Prodam telico simentalko devet mesecev brejo, tel. 58 41 891. Prodam teličko simentalko težko 120 kg, kupim telička starega 1 teden, tel. 58 35 115.
Kupim telička starega 1 teden ali bikca okrog 100 kg mesnate pasme, tel. 01 83 25 400.
Prodam bikca 120 kg, tel. 583 52 58. Prodam več močnih čebeljih družin. Kupim dobro ohranjen kotel za žganjekuho, tel. 031 683 834. Prodam jedilni krompir sorte Sante, tei. 041 783977.
Prodam kosilnico, tel. 041 201 448 zvečer,
Prodam kombiniran voziček in-
Savinjski val
Telefon:
703 20 00 Redakcija:
572 47 24 Faks:
572 44 27
GSM: 041 404 582
Z vami smo vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure.
Čestitke, male oglase in osmrtnice lahko naročite tadi v uredništvu Savinjskih novic.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 35. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov____________________________________[_]	;
glesina, modre barve, dodatna ravna streha, torba, tel. 041 235 626. Ugodno prodam učbenike za srednjo šolo. tel. 041 816446.
Kupim 3 rabljene 501 alu. mlečne kante, tel. 031 627 144.
Prodam izolacijsko opeko porotherm širine 38 cm, cena 250sit komad, tel. 031 714 196.
Prodam Tomos BT 50S, letnik 90, metalno sive barve, ohranjen, cena po dogovoru, tel. 041 226 251 zvečer.
Prodam BMW 318 i, 1.95 model 96, srebrn, 138000 km, dobro ohranjen, cena po dogovoru, tel. 031839 927.
R-5 campus, bel, 95000 km, 3V, sončna sreha, cena 330.000 sit, tel. 041 783 584.
Prodam brako prikolico dobro ohranjena tehnično pregledana z nalepko do 19.7.2003, tel. 041 783490. Prodam malo rabljen štedilnik Gorenje, 2 plin 2 elektrika, tel. 58 43 644.
Prodam garnituro mizo in klopi in kupim telefon Simens S25 ali S35, tel. 041 393 125.
Prodam jogi 190x90 star dve leti, tel. 041 783576.
Prodam mobitel Nokia 5110 dobro ohranjen, tel. 031 858 677.
MORDA STG ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in Knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE. GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p„ Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388.
Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p, Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PESEK. GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE
Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196.
Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01.
Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p, Ljubija 121, Mozirje.
GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ
Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430.
Gostišče Trobej, Filač Jakob s.p, Attemsov trg 12,3342 Gornji Grad. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041 / 661-309.
Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p. Polzela 137 a, 3313 Polzela.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
rRinol H Naj natakar/ica
^S&cunalnistvo | Lestvica devetih naj:
Franček Grudnik s.p., Šmikiavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik)
Delovni čas: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure
Komaj
pocitmcenglei
EdosCeSd
csgt
konec!!!
Verjetnoinamlucitelii|kailnovegàipripravliaiò?i
predsolskihlnakupov vam
y.obdobjWd 23:8.2002'^čC31t8.2002
nudi mol nalvseTa rti ki e
telo ugodne cene multimedije, izobraževalnih programov, iger in računalniške literature ter veliko izbiro zvočnikov. PRODAJA NA OBROKE (s kreditno kartico KARANTA, EUROCARD in UGODNIM BANČNIM POSOJILOM NLB)
|N0V0!!!N0V0!!! KARTICA DINERS CLUB DO 6 OBROKOV BREZ OBRESTI !!!
S4VL
Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 SAM NAZARJE 839 4771; fax: 03/839 47 72 barska 2 6, Nazarje
IZKORISTITE UGODNE CENE:
■	STREŠNIKOV Bramac in Tondach
■	OPEKE Modul in Porotherm
-GIPS PLOŠČ -BARVIn PREMAZOV -ŽLEBOVin PLOČEVINE -KERAMIKE
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI OBROČNEGA ODPLAČEVANJA!
mmmummoMM mmm
Helena Pečovnik,	Petra Marolt,	Mitja Felicijan,
Pizzerija 902, G. Grad Grabenček, Mozirje Grad Vrbovec, Nazarje
Rok Potisek, Hotel Štorman, Veniše
Marija Kaker,	Silvija Forštner,
Gostilna Kmet, Luče Bar Gams, Mozirje
Renata Kramar,	Anja Mikek,	Maksima Mlačnik,
Renata, Solčava Bistro Lakner, Ljubno Bar Pumpa, G. Grad
Sedaj pa veselo na delo - navijajte za najbolj simpatično natakarico, najbolj simpatičnega natakarja Zgornje Savinjske doline.
Ob koncu akcije bomo izžrebali dobitnke treh privlačnih nagrad:
Računalniška mizica, ki jo podarja podjetje Glin K&M iz Nazarij.
Ikm
Univerzalni kuhinjski aparat (multipraktik),
ki ga podarja podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij.
Osvežilec zraka, ki ga podarja podjetje Kovinoplastika Benda iz Nazarij
B/S/H/
BSH HUNI APARATI d.0.0. SAVINJSKA C.30. NAZARJE
Glasovnica - najnatakar/najnatakarica
Glasujem za:________
ki je zaposlen(a) v: _
Moje ime in priimek:
Naslov:_____________
I
'C'( <	■■ ■
MANUALNA MEDICINA:
zdravljenje bolečin v vseh predelih hrbtenice, zdravljenje sklepov in drugih simptomov, ki so povezani z bolečinami v hrbtenici, kot so: glavobol, vrtoglavica, bolečine v sklepih, rokah, nogah, -w^^«tnravljinčavost, itd ...
M DIACI\
računalniški sis' in koliko smo zdravi, minut in je pop
Celje - skladišče D-Per
7/2002
5000010830,34
ŠOLA-
POMACAJSI SAM:
vaje, refleksna terapija, čiščenja

\STUDIO KOMPLEMENTARNE S ^v^lVIEDICINE
Hotel Traberg, Koroška cesta 48, 2370 Dravograd
Telefon: 02/878-44-27, GSM: 031/742-672
I

Apartmaji, hoteli, zasitaonari Istra, Kvarner, Dalmacija...
ŠVICA, LIECHTENSTEIN, MAINAU
fc 13.-15.9.
K PLITVICE, ZAGREB
14.9.
,1, MONZA, ITALIJA
v avgustu in septembru
Vabimo vas, da si podaljšate poletje in z obiskom zanimivih dežel spoznate sve ljudi in njihovo zgodovino.
OSREDNJO KNJ. CELJE